Fogfnlna plaiiana t no to gin I. XVI. lejtnllc.
1938. Oktober 20.
11. numera.
^^H^HHHBb.         VHflV  1H|BV         JBSMHfifik         ^^^MMn          JUS^HHBB^        15iŁ<^fe    *^^^EŁ?        YNSflf

Meseine verske novine
Vu Im6nl prSkmurske evang. Slnjorfje redltel
I vSdavnlk i FUSAR jAtfOS, Murska Sobota.
Rokopisl so moralo v Puconce poiflati.
C*ek raiuna St. 13,586; Im6  ,,Dusevni   list**   Puconci.
Cejna na cejlo leto 2© Din., v zv6nstvo 30 din.,
v Ameriko 1 Dol., edne nuntere 2 din.
Ixhaja edn6k na mfesec.
Naprejplacilo gorivzeme vsaki ev. duhovnik i vudtel.
»,Za t6be se vmdriamo cŁli d6n i tak se drZimo, liki na kldnje valon ovc6. Ali vu vsei eti ob-ladiijemo po torn, ki nas ie
IflbO." (Rim. 8, 36-37)
So to nej plemenite reCi? Ne postdne nam lice erde5e od srama, gda je vu vusta vzememo? Mi: vmdrjani! Mi: na smrtdr-za*ni, kak na klanje valon ovce! — Pavel je lehko guŁo etak od s6be. On je od mrznje ti zidovov vu stalnoj smrtnoj ne-varnosti bio, je bio zbiti, kameniivani i neprestanoma preganjani, samo zdto, ar je Kristu§a, kak jedinoga ReSitela i ZveliCitela batrivno nazveSCdvo pred vsem liidstvom. Njegov celi zitek, njegova cela m65 i krv je ete jedini cil sliizila. Tak je bio nasled-nik svojega skrizanoga Gospodna i je ob-Cinstvo meo vu Njegovom trplenji. Aii eta trplenja puna stdva ga je nej Cinlla za bojazli-voga i cagloga. Nasprotno, on oblada vso cd-glost, strah i ialost i to z velikov radostjov. On zna, ka ga KristuS liibi, nezgovorno liibi i to ga vozdigne vi§e vsega trplenja i bolezni.
Bratje i sestre, ka pa mi? Łi bi se ednok od nas etakSi aldov od lubezni i spoStiivanja, ali pa sploj slobo§5ina i krv zelela, kak to dnes vu Rusiji i Spdnskom vidimo, smo te gotovi na tak§e dldovpri-naSanje? Lttbimo na telko Kristu§a? Sto-jimo vu takSoj zahvalnosti k Njemi, za nasi grehov volo na kriz prebitomi, da smo gotovi njegov kriz nositi? Ne bojimo se dostakrdt za KristuSa volo trpeti i ne Łini
nas za eagle, t\ se nam trplenja protijo za vere volo? Ne cini nam brige na§a slaba moŁ i na^e bojazlivo sree, da triidni po-stanemo i smo gotovi KristuSa zatajiti? Gvusno, vsi zroki so poieg, naj se vu na-§em sreej ne vtipamo. Ali mi se smemo vu sreej onoga viipati, ki je vek§i od na-§ega srea i koga moc" se vu na§oj slabosti skoncati §Ce. Od Njegove liibe'zni okoli-vzeti smemo notriidti vu trplenje za volo KristuSa z vupanjem, ka se nasa trplenja gotovnost vu torn voskaze, da bomo z volov nosili vsak§i de"ni vorno on kri2, Steroga Gos-p6d na nas polozi. Trplenje nas vtrdni vu veri. Po razresitvi Nanteskoga Edikta od XIV. Henrik Łasara 1658, je med vnogimi drugimi fudi eden velkopostuvani, takzvdni ,,Parlamentski Advokat" J. le Fevre, zgrdb-leni i do smrti na gdlyerobstvo obsodjeni bio. Da je na gdlyi za volo beteguvanja nej mogo dugo vozdrzati i odprdvlati to moc'no delo, so ga v Marseille odpelali i tarn vu edno kmi^no temnico vrgli, gde je do svoje smrti, prek petnajset let mogo pom^nkavati. Vu toj Zalostnoj i sramotnoj stavi je donok dostakrat meo Cas^e nebe-skoga veselja. Ednok etak pi§e: Ci erCe'm, ka sem vCasi tak zadovolen i blajZeni, ka niti ne mislim na mojo strasno stavo, t^ samo istino pra"vim. Vu trplenja §6H se navCi Clovek mreti za svetske nasladi, sam sebi i sebicnosti. Tu si clovek z Bogom zgufavle vu molitvi, stera je obramba za te verne i tr6St tim mantrnikom. Vu njej najde sree vse,   ka   samo  zele i natelko
Stran 122.
DOSEVNI LIST
Oktobcr 20.
bole se briga z Stvoritelom, nakelko menje posla ma z stvorjenjem." Gvu§no, neza-ostanejo vo tlidi vore skusavanja. Od toga etak pise: ,,Bog me ne kastiga z nik-§ega driigoga zroka vo!o, nego samo zato, naj me proti ves sveta i pekla za blajze-noga Cini. Ta vsamogoca roka, stera je eto deio zaCnola, tudi dokonCa. Jaz se dr-zim mojega odkiiplenja" po Krisiusi i obe-canja mojega Boga. Vse od Jezu5 KristuSa vupam, od mojega odkopitela. To je moj tro§t, ka eta veiiki vraŁ odvzeme vse moje bolefiine On me je esŁe nigdar nej odvrgo. On me je te isko, gda sem ga jas nej nej isko* On me je proti mojoj okornosti i caglosti za branitela pravice vŁino. Ostavo bi on zdaj mene tŁ, gda jas Njega iscem i z celov nrxjov zelem Njemi siiiziti?"
Ci je vu mojem diigom zivlenji kaj gviisnoga postalo, te je eio : „ Irdi grdd je nas B )g" i naj se borijo lu'dje esce tak pievec za veto, jaz zdrzim mojo oblubo : tJezusa neodpustim" — Hindenburg.
*
B()g se ndjbole srdi te, gda muci.
Luther. *
Cti i razsirjdvaj Dusevni List!
Tvoja biblia.
HARI LIPOT, ev. diihovnik.
Re5 tvoja je posvet nogam mojim i svet-lost na slezi raojoj  (119  Łolt. 105).
Na biblfjska nedelo hi rad tri pit*nja po-stavo pred vs^icoga evangeSiSanskoga Cloveka dulno?est.
Prvo pitanje: Jeli mas biblio? Bojszlivo posts->im pred (ebe to piUoje. MogOc^e bci za-volo toga pitanja razzaljeni. Priznaiu, da prayico mil do toga, Łr je to takle pitsnje za evange-ii^anskoga Csoveka, kak Se bi nikeik to p;tao od fliene, jeli mam g!a?o? Kak je brezi glave ne-ajogoCi zivi Siovek, ?S?no tak je nemogdSi evan-geliganski Clovek brezi biblie. B blia |e msti re-fjrmacije. Lutherovc?ga vcrepopr^ 'Ianfa, funda-rnent naiega dlstoga e?2nge!iŁanskcga vsdluva-nja, nalega dflbovnc-ga zitka vs^kder^irji kriih, vodeii posvet n^ stez? na§ega zemelskcg^ zitka, s*6to vez&lo z Bogom bodOSe   nasc   sVQjnostj.
Z bibliov i v blbiiji zivemo,   brezi   i   zuin  nje prejdemo.
I vseedno gcridenem to pitanje isSkomi evangcliCanskomi Łloveki. AH v torn piianji ne pltam to, jeli jeste v tvojoj hizi biblia, nego to, jeli ti osebno mai svojo posebno bbiioV Dragi kinŁ je edna drtizinska biblfs, Stero sin, aii hci herbpjo po svoji stariiaj, v stcre biblije drzinsko kroniko sta tvoj oŁa, ali mati z trepetajofov ro-koy notrlzapisala t^ojega zlvlenja   vsŁke znanie-
SaEKfcSgSSBE; I
Tre deklin hi§toria.
Plsala Gyarmathy Zigmondova.  — PoslovenCo Flisar J an os, vp. vucitel.
(Nadaljavanje.) HI, Carna dekh'na
6
I ii bl Zadynlo?a; ta lepa p!d?oga  obraza mams, mcsto togs, ka je s^tna seb^   z fen t?a pila, zakfi sta nj^tiivi dve l€ri ne obe v edno formo leplvi, si tsk mislila, ka je z ne i^pe dekline 1U di mogd^e vrlo zensko zgajili i z toga> ka je Ir nia ne tak Jepa,  kak Margitka,   neih&ls.   to,  ka naj nesreJna bode i poleg toga zdravcga rn?§le nja bi ravnala dece zgojo i tfldi ^6rsWa vsa du go?Łnja \ opra?:cŁs teda   nebi   IrpOla   toga di vatnoga betega, nervoznosti niantre i pri njeiioj Wi\   nebi tak ztnozna gratala   i& IQhUiska f ijta, ens franculka vu5itelica.
Eta z&vlta, pravlco gl^s^5a samica je Ji hi-
tro spoznala svojo gespo; na torn je bila, na| oim&ia njeno briganje, zniSi vu nje on riidli Iroit, ^teroga je e§Ce rn^la ^u sebi te, gda je ona k-hizi prisla. Gda je Zadyniova od edne p-Ulekoj-ce tfldi mogla 2utis ka nje je U grda, neprijetna, hudo stvorjenje, je vu diB; poblta gratala, kak te§ki kriz ma i t'k ;e ne bila Jiida, ti se je tern ve5 zalostila. uC\ovcic srdce je fak§e, kak mlnski kamen, 6i p§enfco siplejo pod njega, jo narnclo semele, ^i ga pa praznoga nihajo se vr-teti, sam seb^ zdifizga*. — ZagvQ§no so tnamo tiidi samo za iSpo gajili, zato nevidi \uzitkini-ka drugo, kak to premlnoco pari^ko. Ps odob-raza lepote e$Ce jako dosta lepoga i dobroga jeste na svetil AH z toga dosta lepoga i dobro-g3 se malo naide pri tikioj hizi, gde samo na ta z oneSnja iiislljo,
Pri zitka ve^eri tiidi kak krotck pos?et po-zlaCi on 8ta>i p^r tarn vu farof : zide znjega tern a dvema deklinoma tudi, Re*dno vufenje je bdr
oktober 20.
DUSEVNi LIST
Strati 123.
nite dcgodke, ali ki pa biblio prav iz srdca lu b!, on more meti tiidi jvojo posebno biblio. Ce je e§Ce nemtS, talc se paSSi i spravi si  jo,   naj bode tudi tebi ^sŁkdene&nji krfih.
Drugo pitanje: Gd^ je tvoja biblija?  Mo gofce v bizi na trami poCiva, cd Sterec jo letno samo 11  ednok  dolivzemete,  gda  hizo  bclite i raalo znje" pr&h dolzbriiete. A!i mogoJe je v lado, v oro&r zipreta, naj niffce ne more do nje priti, ar v to] kn»gi drziS, Łe mai, banke, davSne (eke, pogodbe, razlifine sklepe i diiiga pfsma, Siera so potrebna za tvoje vsakdereSnje zivlecje.  Mogo Łe tarn pofrva na polici v thUzbs detektivski ro raanov i diiigi nikajvredni knig.  Ali jo pa   tam cajdemo v prvoj, v prednjoj ISpoj hizi  na   sLi polozeno samo za iepOto, kak za lepoto obc'si-mo na steno edno*edno lepo sliko,   a!i   na sto? prestre"aio rofrioga dela eden lepi prt.
To je niti edno ne vredno i ne primerno mesto za biblio. Biblija vsigd&r tam more bin na vsa*kdene$njega zitka stoli, tam more biti v tvojoj roki, v tvojem irdci. Bog nam je biblijo za kriih, za hrdno dao, naj jo niicanio, naj sebi svojoj driizini vsaki den vlomimo eden fjiiat z toga blagoslcvlenoga kriiha, naj jo tiemo, naj po njenom vJenje delamo i zi^mo. Jeli je tvoja biblija na takSem mesti?
TiŁtje pitanje; Kak§a je tvoja biblija? Mo goŁe je lepa, nova, IdkSa kak 6\ bi  zdaj   prlSia to* iz trgovine, tak§a na Sieroj $e vidl  da paii§ na njO, da jo miliijei, da jo preveS malo nticai.
Ali mogoŁe ze raztrgane <^b!e it a, i/sti se \i ne drz«jo vkuper. po vnogi str^nl je dosta podirtanoga i vmes napisanoga, na niSterni me-staj se pa siedi sVui vid<jo. Pred Bogom so ne lepe resan lepe i nepo§kodii?ane blbiije, nego tiste ponucane, raztrgane biblije, na iteri se resan vldi, da jih njihov lastnik dostakratprelsta, Łt^ i nuca. Jeli je tudi tvoja biblija tŁk§a?
Lub'6ni brat i sestra! Na bibSijsko nedelo si misli na to, da je biblija ne mrf.a kn/ga, nego ziva Boza \tl i premiiiavaj si od toga, Ce bl se tvoja blolsja ednfix c gldsila, ka hi prdvla, ka bi govcnla od tebe? Na bibHjsko nedelo naj vsaki etfangeltfanec prcba napisati sebi eto na-iogo: Ce bi moja biblija guiati zrŁ!a; ka bi {.ravla od rr^ne?
Nota: KristuS mi je moj zltek.
pT 1 t /"^stani, Jezus, z nami Oh z milos-\J 1 «J. \J 5OV tvojov, Naj nas svet nepre-maga Z grehom i jalnostjov.
2.  Ostani s svetov recjov Z nami, Odkii-pitel, Vu zemelskom vandranji Bojdi nas voditel.
3.  Ostani, zftka Svetlost,   Posvet nam Tf bojdi V zivlenja temnoj noci Vedno nas Tf vodi.
4.  Ostani z   blagoslovoni   Z   nami,  Bog zmoznosti I smiliij se nam, gda smo   Potreb-ni pomoci.
5.  Ostani nas   branitel    I    nasa   zasloba, Naj nas hiidi svet nigdar Doli neoblada.
6.  Ostani k-nam z vernostjov, Boj z nami naveke, Da verni ostanemo, Ne odamo vere !
pretrgnott trbelo za staroga dtihovnika betega volo, ali deklini sta zato ta Ł\t vsaki d6n i vcasi sta tam ostale do kesnoga vefera.
Golobje so ze na sedala odiili i na kmi6 noj ne~bi so se zaiale zvezde bleSiiti.
—  No,   deca,   sedmo si  esi na eto nalo stolico doli; iii mam jas iego vs^ki ve^r sedeti, At se od etec vse   okoli  vidi   neba.   Gledajmo bar eno penbelo, slabe svekloSCe nebe tekodno: tlsto je mleŁna pot ...
—  Jeli bŁr, gosp. diihovnik, tista je pelala Caba kralevskoga mlad^nca?   - je pitala Inna.
—  To je moje dete, edna lepa fabula, prK povest. MleŁna pot z millio i z miliio zvezd stoji i jestejo zvezde torn tiidi,   gde   se kmiŁna vidi neba; ono krpo med mltfne puti vrekami  ime nfijerno vogelnik i nigda so to mislils od njega> ka je vse samo Łarna  votlina brezi konca;   pa je <a votlina   tQdi   puna   z-zvezd   milli^rdjami, vnogo, vnogo svetdmi,   ssmo,  ka je te sveklost
esCe ne prisia do raj, pa znabidti, ka ic od vet' millio let prihaja . . . No, all to so eife jdko dalei bodoŁa dugovanja od dete^ega preraz-menja . . . Aii gfe'dajie bar ono sveklo bli§f65o zvezdo tarn prek torraa : tisto je Venus, na§ega podnebja edna lepa bicde*Ła zvezda. Ona je tfidi eden tdk§i sui, kak je ete na§ svet i ki tam prebivajo, cnim se naSa zenila e§^e bole jakia vidi, kak nam Venus, ar je zemla vekia od Venusa.
—- Kak neb! bila v6kia, gosp. dfihov-nik, vern je tisto samo edna rcala zvezdica.
Diihovnik je pobOzao Margiike pJ&vo glavo :
—  No gledisjta, tam jeste edna rra'a zvez-dica, zuSkasti ienjepos\et, g'edajta ednŁko prek, obri gyegyedna vrihka, sidita?
—  Ci takj ka je bole zutg od ovi, te jo vi-dim, — er?6 Margitka.
Strdn 124.
DUSEVNI LIST
oktober 20.
Vsb poti vodijo ft ednomi cili: k Bogi.*)
i.
Na vsakSe pitanje se dobi samo eden pra*-vi odgovor.
Oh Bog, Si li Tebe mam, nemaram za nebo, ni za zemlo! (2olt. 73; 25.)
Znanost nam nemre dati odgovcra na pitanje, odkec smo mi Itidje, kama idemo i zakaj smo eti na zemli. TŁ pilot se tezko orientira v eroplani brezi kompasa, te brezi lampaia potti vajoŁi Clovik se v kmiŁnoj noŁi hitro zgfibi. Aii je s tem Łlovekom kaj nidi, iteri ide v zivljenje ? Odkec — kama — zakaj ? A!i mo mogao sam skonŁati svoj zemelski bezaj ?
Eta pitanja so ravno tak potrebna, liki di-hanje i jesti, liki skrb za vsakdeneinji kiiih, liki skrb ednoga mladoga verta, ka si poiSŁe poite-no zeno. Clovek bi rad najio na to svoje ziv~ ijenje med nebov i zemlov, med zibelkov i gro-bom eden odgovor, on bi rad najSo cio svojega zivljenja i smisel vsega, ka se okol. njega godi. V je-zero pitanjaj, v neskonŁani oblikaj, na vsakSem vogli i v vsakioj minuti se zglasijo eta pitanja. Kelko miSlenj, kelko odgovorov, kelko vgonitk se pred nami odpira !
Sto nam da pra?i odgovor ?
*) Za vsakSo numero BDii§evtiega Lista" namera-vam poslati edno raspravo, v steri s6em razna aktualna pitanja postaviti v svetlost Kristusovoga evangeiioma. (Veselilo bode reditelstvo i Ctenjare. Red.)
Znameniti francoski drzavljan Clemer-ceau je raed svetovnov bojnov povedo francoskomi narodi ete reŁi: ,,Ona dezela, ki se bori za svoje zMjenje, ne sme meti 36 misli ; ona slobodno mi samo edno misel." Ali se ne borimo tfidi mi vsi za naie zivljenje, pa naj se bije ete boj m verskom. narodnom, socialnom, ali na kakiem iteŁ drugom polji ? Ali je to samo iuksus, h mi ittmo zgoraj imeniivanim pitanjom do dna priti ? No ja, mogoŁe bi ito pravo, ka se s tak-§imi pitanji samo mladina zabavlja, ona ma nt-\ado, ka dvomljive red na den privleŁe, ka prazna mesta po knj'gaj z vpraSanji izpolni, ka iia fundamentume naiega zitka zrahljati. Ali tudi ona mora xiveti ravnotak, kak vsaki drugi (lo-vek; pa naj bode stari ali mladi, Ceden ali ne-spameten, bogatec ali srrnak. TQ se nejde telko za pitanja, kak pa na pravi odgovor na vsa eta pitanja.
Nika nam ne pomaga, Łe mi ma mo sto razlitne misli i sto razliŁne poti, liki mi vsi nii-camo samo edno misel i edno pot — s Cle-menceau jem povedano: Mi nQcamo edno mesto, z iteroga lehko mi prav gledamo na svet i ziv Ijenje. Zdaj mi prhajajo na misel leii ednoga prcfesora, ki je zadno svoje naprejdavanje z na-slediivaj6Łimi reŁami: ,Moja gospoda, jas ne misiim svojega naprejdavanja z vsej strani raz-svetliti, liki samo z edne strani i ka je trnok vazno : samo z edne prave strani.
—  Ta mala zuCkasta zvezda se Jupiter zo\Ł i jezero itiristdkrat   je vek§a od na§e zemie ... i od naie zem!Ł ona sveklost, itera se je te zaŁ~ nola idti, gda se je Krislui narodo,  je   eiŁe ne priila do one zvezde ... Ali te driige ve^re si veŁ bodemo zgovarjali od oni   Cudni   dugovanj od iteri se znanosti does den eiŁesamo somni, teŁas pa gle'dajmo gori na obcrr^s pokrito nebo i  on nebeski pesvŁt nas naj vŁi BogA moliti  i  z po° niznostjov pokleknoti doli pred vsega stvorjenja nastavitelom.
Niiferno minuto so gledali zvezde, teda je Irma spregovorila:
—  Gospon dtihovnik bŁŁi, vfi   povem,  ka Łfitim, ali naj mi nezamerijo . . .
—  Moje dete, to pa ravno  rad mam,  gda Stoj tak guŁi, kak ^uti.
—  Qosp. dtihovnik baŁi, neba je jako lepa i tiidi rada mam one   vnoge zvezde,   pa mesec, ali,   vilte,   ddnok dosta bole rada mam ograd,
sprotoletje, mlako i vu nje juv^are plavati, vu gnezdi cviŁkajoŁe ftlce; Sel)6 i 6llag Jerbeti... Jako, jdko rada mam te i nikak nemrem zapo-padnoti, ka bi one male zvezde tak velke bile, kak eden svet, ali to \idim, ka je strSnjdv grad vs^ki 66n \6H\, te rra!e lastvice z zijajoŁmi kiiincecom Łakajo mater, i jako se veselijo, da njim edno edno zuzevko prinesd; ju^ara tak le-po plavata, potom pa v travi poŁivata i to je vse tak lepo . . . Dosta, dosta jeste lepoga vu ogradi, na poli, ali nika je ne lepfe, kak gda Sel'6 i Cillag bezita, potom gor zdfgneta noge* i tak prosita cuker; Łi bi je oni, gosp. dtihovnik vfdii, kak me lepo gledata, nigdar nebi po-zabili!
—  Znarr, jas tudi jako rad mam naluro ino stvare i ito te liibi, nigdar nebode Otto votlosti. Ali zda it nebo tQdi tak rad mam . . .
—   Prehladii se, starko 1 — erCe fararca.
oktober 20.
DUSEVNI LIST
Strati 125.
Za t6 se ide, ka mi iŁemo zivetl i najtl pravo pot v naSern ziylenji. Sevcda lezi pred naml dosta misH i dosta poti i dostakrat se je tezko odJoditf, po Steroj bi hodili. Poglednimo saffio eduo presto priiiko: Koko! je za miiijenje kmeta najvekia smet, itere se komaj brani; za ednoga fabrikanta pa je kokol draga reŁ. Skuze pomenljo niiternim zaiost, drfigim veselje. Na svei s pravoga ffiesta giedatl i s pravoga mesia zgrabiti — to bi naj biJs aaŁa duznost.
Gde je to pravo rnesto, gde so te prave misli ?
Gda se Łlovek za vsem tem spttava, se nika fiidnoga dogaja. Dogodi se nairnre to, ka na mesto ŁIov6ka spitavajo nas reŁi, itere so okoli nas, ka nas pita nase zivljenje i dea, sis roga potrolimo: Ka delas ti z menov ? Mi be Ł!mo skoz zivljenje i kak deca se Efidfijemo : odkec — kasia — zakaj ? Te se pa naednok svfit obrne i mi smo tisti, iteri moremo odgo-vq? dati, na itere pribeiijo vsa eta pitan|% ? §?o nas pita? On, Steri nam je dao zivljenje i nam iiopusto, ka gledamo ete nezmerni svet, iteri nam razIoCi vsakii den kmico od svekloi^e, sreri zna napraviti z nas ludt, ki lehko pos'fih-sajo, guftjo, se veselljo, joiejo, se znajo poni-ziti i zvisiti; Steri nas je stvoro za ludi z slo-bcdnov volov, ki se lehko odlotijo, ka ifejo napraviti z svojim zivljenjom. Jas seen dobo to zivljenje kak eden bozi dar; ali ga naj vnemsr zapravhii, ali komi drugomi §enkam ? Komi?
Mi se moremo odlottti, kak bodetno gle-dall na etc zivljenje, kak ga $Łemo potroiitf, mi si taoremo zvoliti tisto mesto, s ittroga lehko pregledamo nai ^ors Eta naia stava, v sle-roj smo mi prisiljeni, ka se morarao odloiiti, kak s^emo ziveti i po kakioj poti SŁemo hoditi v naiem zemelskom zitki, nam to svedoŁi, ka jeste nad nami edna moŁna roka, ki nas k toj odJcŁit?s prisili. Za na§im zemelskfm zltkom se nahaja Bog. On je tisti Steri nss pita, pred ite-roga pitanja se vsi naii odgesvori vkuper zriisijo. Sarao tam, gde stojimo mi pred Bogorn, se na-hajamo na pravom mesti, ssmo od tarn lehko poglednemo v dno naiega zivljenja. Samo t% pa ovak nindri! Ci Ito] pri fotografiranji svoj aparat na krivo drzi, teda dobi tiidi krlve kepe. Rasnoiak dobi krive misli fsak§i cilo?ik, Steri ne gleda s pravoga mesta na svet i zivljenje. Na pravom uiesti statis vednako ststi, v onoj od Boga zeleŁoj odloCltvi se ne potuliti —¦ to se pravi zi^etl. 0 da bi vsi iQdje gori najiSi eto niesto ! Teda bi bill vsi edne misli, vse Ifidi bi prehodo sarao eden dflh boze liibezni, boze is-tine i boze pravice. To nika ne posnaga, ce se Slovik pred vorskimi pitanji vkuper potegne, Se clovik na vsakii odgovor samo klurna s svojnv glavov, ka je vse dobro, Vej dobro znarao, ka nega niti edne od ludi postavlene boze istine zvun Boga. Z njim samirn, z Bogorn, marno ml delo. On nas je poz?o v ete svejt Zato niorarno mi samo njega spitavati, toga vsemogo^ega Boga,
-- I zvon toga nika dobroga jeste tarn notrl: z kokoteSim mlekom sprdvlene fanke i z-cukra ftiŁji fQ5k. No, deca samo hodte i koitajte.
—  Ali nenika, dajte je koitati z-Linov tiidi, naj nŁs nesili domo — nje erŁ6 mujvaj65 Mar-gitka, gladivie nje slari obraz.
—  Ej! ti mala mujca,   kak vo zt)ii zbro-diti! Samo ka si zamud.-Ia, ar Lina ze pri petoj fanki drzi.
Potom so Uk gledali vsdki ve^r z zvez dami nasipano nebo i te st^rl duhovnilc njitn je na november obecao edno lepo zvezd kŁpanje; tisto do tQdi od etec gle'dsli vsi navkfip. Ali te dober starec je ji ne od fe'e gl^dao, t6 je ze njegova dula tam bila na niiteroj zvezdi i mo-goSe it i to tQdi zna, itero ml nigdai ne bo-mo znali.
'I, ki so na etoj zvezdi vsigd&r z-istinskov Iilbe'inostjov bill eden k-tomi ovomi, oni hitro nasledfijejo svojega tuv^riia:   ta   stdra  fararca
cenika se je zi eden meses tiidi odselila z cvei-noga stanovanja i toze so povehnole z3 njoy tudi.
Tivi dv6 Zadyjovivi dekiini sta tiidi objo-kale teva starca. Ta edna se je hitro potroStala, aii ta ova njidva je nigdar ne pozibila i vsig-dar ie z zahvalnostjov mislila na ono liibezcn, vu itere toploCi se je otaviia, kak na polojno zmrinjeni sunca trak.
VsJgdar je obarvala ^u srdci ono vnogo dobrolo, na itero je jo stari duhovnik bail vUo. I onoga dobroga vŁenja n^gib je zbudo v-Irmiki znanosti zelnost, ali Cutila je to tQdi, ka to 2el-nost vu torn krozi nedosegne. ZaSala je o?e kni-ge Łteti; ali tŁ so ali ve'rstvene, ali politifrie dobi bi!^ v^aii IQdi eden-eden Ietke spis: ne je ji razraila, ne je mogla njega razmenje zapo-padnoti. I edook je etak erkla oil:
— Ajta, mi j&ko malo znatno. Mademoiselle tQdi neve vet; Si jo kaj pitam, krega se z-menom i (6 je prvle meni   veselje*  bild.   Pitala
Stran 126.
DUSEVNI LIST
oktober 20
pogloblii se moremo ? bsze poll, Stere najderno zapisane v sv. pisoii. Sarao teda dobimo pravi odgovor na pitanje:   odkec — karoa — zakaji?
Na dosta piJanj dobimo samo enostranski odgovor: Zsto ka tak more biii. T> nemreS vsa-koj stvari do dna priti, ar si ti samo boie stvor-jenje. Ti si proti to;m vsemogoŁemi Stvoritel! n€bt i zemJe samo edno glupo i nemo stvor-jenje. Razmerje med Bogorn i Łlo\6kom je isto, liki iced ednov iz zemle napravleno? posodov i clovokcm, §teri je to posodo nspravo Ciovek zna dobro, zakaj je to posodo napraso. Ta po* soda pa gvQSino ne ve svojega clla, toga svojega majstra pa ftidi nemre pitat;; pa Łe bi ga ze pitala, bi jo te maister gvGSno nej rszmo. Nika prispodobnoga torn! je med nami Ifidmi i stem uebeskim Stvoritelom. Ti ntmiti dosi&krat zve-deti svojega cfla v etom zemelskom zitki, ti nemre§ boze poti prebroditi. Sarao edno ti pre-ostsne: Ka se bozoj voli pokoravas tak, liki svojoj lastivnoj voll3 njegovo volo moraS spoz nati za edino sveto i zvelltiielno — to se pravj kri^enik biti i na pravotn mesti stati. Teda dobii na sto i sto pitanj vsigdar samo eden odgovor: Bog! Vse je njegova ?ola, vse je njegovo rav-nanje, vse je njegovo vladanje ! Samo v njeia zadobiS balzam za vs* svoje rane I bolfcine. Samo On ti! lehko posveti s svojim evangel uT;om ? kmidno not tvojega zivljenja !
Sanoo z njegovo^ pomodjo?   iehko pr?raz-miS globo^ino i vellSino   ivojega   rnaloga   itv- I
Ijenja. Vej njegova reC je liki ogenj, liki barn er, §teri razmlati te najbole trde pe^ine. Pred Bogotn se nemre§ ponaiati s svojov pametjov. Pred njirn se rnorai prikazati samo z odpretirni vfihami, s ponizniro i poboinim sreom. Teda dozivei iiidi ti, ka dobiS na ?sak$e pitanje samo eden odgovor: Oh Bog, ti si moja pettna, ti si moj reiitelj, ti si mo; trdi grad - . .
N. N.
Hflj si pisale nliosine(l pod naslovom Brad.
(1938, VIII. 7.)
aPrinas je toŁa nekaj msio zklesiiia ns^e pridelke. NeSterni so zavreli: ka se je to prej zato zgodilo, ar se je k meglam ne zvoniio. Na§ diil'ii paster so naro pa razlozili, ka so tii driigi zroki, najmre: Bog nas kaitfga, ka ne svetimo njegovih nede! i svetkov i ka tUt po teh dela-mo na poli. Pa naCi biti tudi nemore. Vej je pa Gospodnoga Boga nedela i s?etek, ti niti toga ednoga dneva njemi ne damo, iteroga si je zvolo, smo drtigoga kak kaitige ne vredni. Bog daj njihovoj reCi hasek, ka do bratje evangelifianci vidili nai zgled i se po njerc ravnali, ar so i oni duini Gospodnove dni posve^Ovati."
To mi ze dobro znamo, zakaj je to bratcc katoiiCanec napisal. Najbrz zato, ar se je najiel nekii evangellCanec v Gornjoj Lendavi, Steri je nej pos?etil njihovi ssetkov : Tejiovo i Petrovo, itere je pa tQdi nej duzen svetiSi, ar evang.   sv.
sem jo, ar sem zuala, ka m\ nede zn^ia po-vtditi i zato se je tak razdrastila. AH zda ze neCinira tsk. Siroirak diibovnik so mi tak pravli, ka dobri moremo bidti k-oniui fiidi, kisok-nam hfidi, zato jo ve2 neeemerim. A!i rada bi se vŁila i zato ii bi mi ajta i mama dovolila, bi rada vu zeosko vucitciiice ila.
O5a se je 16kno i malo si je premijlavao, potom nje je te dsren obrazcec spoglado.
— Vidim, ka si Cedno dete ... AH ka te je dosegnolo ?
Na ono re5, ka je Sedno dete, nje je na-ednok zaials celiti edna ze davno vd^rjena skrov-na rana. Gda nje je ednok o^a pravo: »ti si hfido deteM, te je dobilo rano nj^ Łutno mdlo srdce i zda je ravno on djao potihiajoCi balzam na bolero rano, ravno on, ki je jo vdaro. To je nateliko obbodilo id deklino, ka so jo skuze pobile i ne je mogla zadrzati joŁa. Vdne na dvo-
rl$5i se je kocuja rogat zg!a"so i Zady je vo §6 pred grcfa. Grof Nadasdi je pa za konje? volo priiao i kelkokr^t je priiao, ci bi vsigdar kfipo, te bi v Zcidyja itali ze davno ni ednoga konja nebi biJo.
Takiega hipa je grof vsigdar tam ostao na juzini, ar kak je §ego meo praviti, nindri na sveti ve^ oega tak zmahne kave, kak pri Z&dy n^niki milostivi. To se je jako dopadnolo toj nersoznoj gospe i doke2 je grcf tam bio, te-koCe frsneuiko zgovarjanje se je ne pretrgnolo z Minov, teCas je glave bolefrna tiidi henjala.
Na drug! d6a se je Zddy dugo tanafrvao z gospov, z iteroga tanaSivanja je edna krepka g!S?e bolezen zhajaia i napadnola milostivo.
Na svoje rodjenje gizdavo zensko je j^ko razdrastilo ^eri nakanenje ; no takSe tQdi samo Irma zna vSzbrodiii 1 T^ deklina mend v grob spr^vi I   I k-tlm  prlspodobna vde'rjanja so bila
oktober 20.
DOSEVNI LIST
Stran 127.
mafi cerkev ovi dnevov ne predpisuje za svetke. Pa fiidi Łe poglednerno okoii sebe, ]e sarai kato-titancl neiCejo ssetiii. Ce toga neverjejo, naj si brstje katoliŁgnci preŁitajo sledec"e vrste : Eti v ednom neniskom mesti je na sezonskom deli nas 24 delavcev ; 17 zenskoga spola i 7 moikoga, po veil nas je 10 e«ange!iŁancov i 14katoliŁan> cov, ?si srao fz okolice Grada. Gadi se nam srednje dofero, Ceprav smo v skoraj Sisti evan-gehfcanski drzavi i pri evsngeliCanskom gospodi, vse eno morejo bratje katolic'ancl svetiti gvoje praznike, ker pa imajo bratje katoliEanci, kateri so eti znami, svojo cerke? do 30 km oddaijeno I neaiorejo vsake nedele v cerkev, je nai delo-vodja g. Bohar Ludvik zaprosll naiega iefa, da d& auto za Tejiovo, da popelje v cerkev vsaj enkrat na leto katolSSance, Jteroga je tudi gospod drage volje dovolil.
Zjutraj ob 6. uri na Tejiovo je lepo okin-Łani auto stal pred sezonsko barako. Ali na Zalost, nasi bratje katoliŁanci se nlso dosta bri-ga!i za to bozjo pot, le nekateri so vstcpili na auto. ln\im\ vred ttidi mi evangeli^anci, da si cgledamo mesto. Ne misiite pa, da so dosta sl&ziii Bogi t sii, Sterl so ill oziroma pelali tri-deset km daleJ. da vidijo svojo cerkev i svoje-ga duhovnika, nemoremo ravno praviti, da niso videli odznotra cerkev pa dQhovnika, vej to sem tudi fas napravo : feprav sem evangcliiancc, sem   pokukal   notri   na   vrata, da vidim   ksko
imajo bratje katoliCanci. Ja vej njim pa tudi nemoremo zameriti, Ce bi dve uri bili v cerkvi, te nebi raogii celi var?.s skoz poglednoti, kŁ bi pa krcmarje delali, Si bi prevei Boga molili.
Zdaj pa pustimo Tejiovo, pa hodimo malo naprej. Za Tejlo^im pride drugS katoliianski svetek, tak zs&no Petrovo, Vsi smo se veselilJ, da Jutri nebomo deiaii. AH zgocUo se je narobe, zapoved gospodova je bila takia: dosta je dela, mcremo iti jutri delat, katoli^anci imajo praznik, ali nemajo autoja za to. da bi je v DesBrcin peial varos gledat, pa svoje teike krajcsre ta metat. Zdaj so se pa bratje katoliŁanci naŁi vo-pokszali : raj ka bi piistili evangeli^ancom za-sluziti dve marki veS, so §li delat znami vred z izgovorcm, da nedo doma sedeli. Mi jih p« pltsmo, zakaj so pa prinesli S7oje molitvene knige sebov, jell iz ten nebi doma mogli malo moliti, it so tak sveti, zskaj so pa prinesli svojo Cislo sebom ? Menda zato, da so je eti ze marcameseca na cvek obesili i je decembra ko-maj doj zemejo, ka pavuk lezej svojo pavoŁino okoli su^e. Eite nessm videl, da bi je Łteri vroke vzeo.
Zdaj pa, dragi bratje katoliŁanci, ne misiite, da se z etirn Siankom norfarimo z vas, ali z vaie vore, niti z vaii knig, niti z vascga Cisla. TO sara napisal samo tistomi gospodeki, iteri je napisal v Novinsj Łlanek pod naslovom Grad.
Svetujemo tomi gospodeki, naj v bodoSe dobro prej premisli, kak bode kaj pisal, svoj prag naj prej pomete i za svoje grehe se nsj briga, ne za evangel;Łanske. F. B Gross Belovo, Nenolija.
zrok n^glomi obeteguvsnji. Gospod nje je telko cite na zn&nje bio mogoSi dati, ka nema mo-dusa vogrskoga vuSitela najeti, ix njemi je ver-stveni polo^a] preteiki • komaj so rnogoft se gori dfzati. Ali to pa vi^e vsega zele, naj njemi (eri vogrski tOdi kaj zn^jo : c'i bar samo koliŁ-kd] . . . I potom, kak je vido, ka si z tov ncr-voznov zenskov nemore omurno guCati, je nii-terno minuto tilt Sakao, kapa h se vtihia i medtem c^kanjem se je spomeno z edne driige Zadyove, itera je nigdar ng bila aervozna i v-etoj prijetnoj, inda§njoj hizi je vgila svojega rraloga sina Boga moliti. Na oblok je notri si-jao roesec, msti njemi je tarn sedela kre kraja iUmpeka ; ravno tarn je stao te m&li Jtarapek, gde so zda cingole (zongore). Kak blajzeno je bilo ono vremen, te so tlit ne biI6 nervozne zenske! Tuzno se je zgledno  8 e rat a po spdinici
i ne je Łako vec, tak da bi njemi nika vpamet priilo, je odh^jao.
Na drug: den je etak erkao Irmiki:
—  Na ze bode od koga te se vŁile. Vsalci zve^arek pride k-vama eden  vrli   mladenec,   ki je za svojo paiSlivost, za r^zumnost, za nasledii-vanja vredno znd§anje  takie   odlikovanje dobo, na §tero bi eŁŁe  eden kralevski   herceg   lehko gizdavi bio. Tri mesece bode dom^  (c2as te se lehko dosta od   njega  vŁHe i potom kleti etak-iega hipa te lehko pa nadaljavale;  t\ je nemo-goJe na^i, tak de tadi dobro,   kak   pa nika se ne vSiti.
—  Dosta de bogie, drŁgi ^jta!
(Dale.)
,,Meti i nikaj   ne   dati je vnogokrdt hii§e, liki kradnoti."
Maria v. Ebner.
Stnin 128.
DUSEVNI LIST
oktober 20.
Zakai sem Evangeliianec i net Katholifenec ?
Odgovor je poscbno za nas E?angeliŁance v Prekraurji i v raztorjenost! vazen i to zato, ar zivemo stalno z drfigimi vornikmi vkfiper, boj-disi ze v samoj drfizini all pa kak sosidje i znanci. To skQpno zblenje nas zato nedovejdo-ma dostakrat pripela do ctogis p'tanja, da o njera ze&iemo globie premiSIavsti i odgovore iskati. ZagvQino se |i tfidi dosta i raziic*ni najde, ka je povssra rszutaljlvo j Stere je eti nej mogoSe vse omeniti. Li niSterne razlike nssj bodo pokazanc, ki nas JoCijo od rimokathoiiSanstva. MogdSe se tfidi najdejo iudje, ki bcdo pravlii, da je dnes v 20. stoletji nej polrebao vec, da se razpravla i pise od tej vorski razltk. ZagviiSno toga ne bi biio potrebno, Si bi Rim, kak sedez katholic'an-stvas miren buo, Ail gda Stemo Borromaos-Ency-kliko, gde papa iiofa i grdi naSe reformatory Łi znamo za strcge dcloCbe od mejSani z&ko-nov, za molitve s?etoga ieta 1925, za povrnitev krivovSrcov (Evangelicanov) v rim. kith, cerkev i se spomniiiso razni evharistiini kongresov, te nam je to sveteo dckaz, kak§ega nakanenja je pspeiUo. Za nje je evaogeliCanstvo vsigdar e$Łe po domaCe povedano trn v peti, i se bode zato vsigdar trudilo, da javno ali tajno i z vsem! sred-stvi, itere na razpolago ma, pa Łi tiidi s politi-kov, lehko evangeiiCanstvi §kodi. Protireforma-cija je tiit nej konŁana, nego trpi dale, vsega-veŁ se boj vodi na drugo formo, z drugitn oroz jom. Mi EvangeiiJanci k to mi nemremo tiiho biti, &( zndmo, ka je protestantizem nekaj veli-koga, z boze pravice porodjenoga. Mi moramo pokazati, ka je nam na$a vora, ki je zrasia s t-istoga E?angeliuma i v korn se zato loiirno od kathoii^anstva.
$to ma prav ?
Rim. kath. cerkev se sklicftje na to, ka je stareSa od evangelitianske i to naj bode dokaz, ka je ona prava cerkev. Ci je tomi tak, te je poganstvo eitt najbole popolno, ar je ono naj-stareie. Poleg toga pa, je nej naia cerkev Łis~ toga Evangeliuma, §tera ma svoj rojstni den na risale, gda se nastavila v jeruzalemi prva gruana, stareia od katholiCanske ? I Ci se nadale rim. kath. cerkev sklicfije na svoje uspehe, na svojo veliko edinost, ka njeno vCenje odgovarja pa-meti, te mislim, ka aam je nej potrebno k tomi
ksj pripisavsti, ar vsi dobro znamo, kak je s te&. Pas <ti bi ze v vsej tej toSkaj rim. kath. cerkev prav meia, donok nej mogla praviti, ka je pra-vlcs na nj^noj straoi, ar Kristui pravi: jas sem pot, istina i zitek. Njega pa spoznamo samo z Evangeliuma. Zato tista cerkev mn samo khko prav, za Jtero je mercdajen Cisti i neokrnjeni Evangeliurn i nej vnoge dogme i   trad;c!je,
Bo2a sluzba.
Pri rim. kath. bozoj sliizbi je nej vazno to, naj vdrnik v cerkev pride zato, da Ciije Kristu-Jove re5i i njij r^zpravlanje, nego da je pri sv. meii, to je, da jo sarao vidi. Ar na posiuhSanie se ne polaga vaznosti, Stero s toga razvidimo, ka je meia Cteta v latinskom jeziki, da je vor-nik ne razmi, ali je pa sploj tiiha. Nadale, kaje oltar lepo z zlatom okinCani i ma dosra podob, naj vflrnik m^ kaj gi^dati. Pomislimo eiie na molitev roznega venca. KakSe rnoleaje je to, gde je samo dosta mrmranja i gde vornik mogofe komaj caka, ka bi jo ze enkrat skonSao. Jeli je to raoJitev s cJstoga srea i more Bog takie poslfihnoti ?
Nsia cerkev ne trpi nobeni bozi sluzb: §tere vCrnik ne bi mogeo rszmiti, nego njoj ide za to, naj vsakSJ giije Kristusov aavuV. Nam zato tadi nej trbe iepo pozla^eni oitarov, ar je za nas glavno posluhianje i ne gie'danje podob. Tfidi ne potrebiijemo roznoga venca, da bi na njeEU moiit?e Cteli, nego naie molitve so naj raj-Si kraŁi§e all zato \z srea. Math. 6, 7: Gds pa molite, ne bojte vnogoguŁeŁi iiki poganje, ar itlma-jo, ka bodo v svojem vnogom gucanji posluhnjeni'
Tiidi rim. kath. cerkev ma Evangelium. aJi vornik ga samo smej tak cteti, kak njemi ga laz-laga cerkev. Te raziage so pa dostakrat prevec enostraaske i najveCkrat tak zaobrnjene, ka ? ha-sek cerkvi i nŁ vorniki sluzijo. Nadale prav, rim. kath. cerkev: js, v Evangeliumi je boza red, all samo za pretekla pokolenja. Bozo rOc za seda-njost i bodo^nost ma ce'rkev, njo glasi rirnxki papa. Gde oslanejo tti KristuSove \tt\\ jas sem z vami vsakii den, notri do slconcanja svCia. (Math. 28, 20). S tern se Kristuiove red vgiihne einijo z onimi ednoga papa, ali se pa celd za-postavlajo. Rimski papa se je ne napravo samo za naslednika KristuSovoga, nego je eel6 stdpo na njegovo mesto.. Ne je vefi KrfstuS glava cerkvi, nego papa.
Naioj cerkvi ne trbe nikJega KristuSovoga zasiopnika, ve je Kristui stano od mrtvi, on zivemed nami e§Łe dnesden i On sam je zato glava naioj cerkvi. Li njegove reŁi so nam merodajne i zato On eiŁe dnes po svojem Evangeliumi k nam gu€?.
okfober
DUSEVN1 LIST
Stnin 129.
Cerkev brez popovstva.
Ka razmi rim. katholiCanstvo pod popovstvom ?
1)  Med vdrnikmi zive  posebna  vrsta ittdi — pop}, Steri se lofcijo od driigi   po  gvantanji, ka se  ne  ienijo i. t. d.  Med   obema  vrstoma, med popovstvom i med prostim ludstvom je po tegnjena ostra cueja.
2)  Popovstvo je samo lehko tarn,  gde je papeztvo.
3)  Samo popovstvo je prava gmana, v §te roj Kristui dale zive. Brezi  njega   nega   cerkvi, ravno kak brezi krala nega kralevstva.
4)  Popovstvo tvori zastopstvo boie na zera-li. Za*to mora biti vsakii vornik brezpogojno po koren proti popi.
5)  Njegova mdŁ ravna z  celim  zivlenjom vflrnika, ne samo v duSevnom tali.
6.) Podloznost proti popovstvi je dobro delo, to se pravi, da je potrebno za zyeli&snje. §to i(6 spoznati istino, naj ide k popi, on nje-mi jo razodene. Od njega tiidi zve v spovednid, ka njemi je duznost Ciniti i Łi bode te stao en krat pred bozim sodom i tarn lehko pove, ka je vse Cinuo, ka njemi je pop zapovedao, teda se zagvQino zveliCa. Popovstvo rra todi kltiS do dobri del, ka so ji sveti preveŁ napravili, da je lehko onim dajo, iteri ji premalo majo,
I to svoje popovsko staliifie SŁ6jo posve-dottti s tern, da pr&vijo !
1.) Nigda"r je ne bilo krKanske cerkvi bre zi popovstva i tak brezi papeztva.
2) 2e v E^angeliumi je razviden iazlo5ek med apoitoli i ostalov gmajnov. Apoitolje so meii pravfco vse voditt i graajna je samo po-korna bila. Nasledaiki apoStolov pa so popevje.
3.) Od apoitolov se eden najbole odlikiije i to je Peter. Njegov naslednik je pdpa.
Ka mamo mi k to mi povedati ?
Mi priznamo, ka je v kritanskoj gmajni potreben vsigdar eden stan Itidi, Steri je zavolo svoje zevfcenosti zraozcn bozo reg razlagati i gmajno voditi, kak to spunjavajo naii fararje. Tfidi znamo, ka so apoitolje v prvi gmanaj rneli posebno staliife. Ali to stalii^e je pripadalo samo njim i si ga zato pozn^Si voditelje graan nemajo pravice prilastiti, kak to dela rim. kath. popovstvo. Tiidi znamo, ka je Kristui posebno odlikovao Petra z reCmi: I dam tebi klu?e kra levstva nebeskoga i kakoli zvczeJ na zemli, z\€ zano bode v nebesaj i. t. d. Math. 16, 19. Ali ete reŁi valajo samo za Petra i zato se z nikak
iim talom rimski papa na n\& zezavati pravice nema. TUdi je ne istina, ka bi kriCanstv© it od zafdtka papeza melo i ka bi Peter prvi; pfiSpek (prvi papa) v Rimi bio. Ka se pa pokorno«ti na-sprdti popovstvi tiŁe, pa moramo povedati, da edino vo'rnik sam tra odloSati od svojega iivle-nja, on sam je odgovoren s svojim Cinenjem Bogi i ne popi, zato njemi tiidi samo Bog lehko od-pusti grehe i ne pop, kak je to pri rim. kath. vadlQv^nji. Duhov i paster ma* duznost vQrniki portagati, njemi kŁzati pot k jasnosti, k istini i tak k Kristui!, ali odioSati mora poedinec sam. Samo njegovo osebno razmerje z Bogom je me-rodajno, ka pa je pri katholitanci ne sluŁaj. Tarn je ze zadosta, Łi vdrnik pravi: zavolo svoje cerkvi vo'jem. Kakia je ta v6rnost? Vzemirao p61-do h zivl^nja zavolo bogJega zaraznenja. De-klina privoli stopiti v zakon z ednim moikom samo zdto, ar njdaa mati tak zele. Zagviiino td muz nemore i njO? popolnoma srefen i zado-volen biti, da njemi ona ne podari svojega ce-Irga srdca. Spodobno je z Bogom. Mi njemi ne-miremo ziveti z celim srdcom, ii smo njegpvi 6amo zavolo cerkvi. Za kak malo rim. kath. cŁr-kev osebno cdloJitev itima, vidimo tudistcga: kak nam je zn^io, prepoveda?a ednomi !6Łenci znova stopiti v z^kon. Ali fiidno! Ci ga je v prvom z4coni ne kath. duhovnik zdao, te se sm& znovii ozeniti, &r je ne valno to, da je f6 tlovek ze enkr^t ob'ubo doli djao, ncgo to, t\ je bild v rim. kath. cerkvi zdavanje.
Cerkev spraviCanja.
Kfi vei R m? Vsi ludje so grehiniki i greh se more popraviti, ka se v otiSfa'yajoCem ognji zgodi. Vendar se trplenje v njem it tQ na zemli lehko olajia z moiitvami, spovidjov, pestom, bo-iov potjov i dobrimi deli. Ali ito nema za to za-dosta dobri del, njemi na pom6Ł prido ona ti sveti, Stere cerkev vsfgda"r v zilogi rra. N5jb6g-ie pa vCioij t'sti, ki stop! v kloiter. On se zagviiino zveliCa, ar esŁe tak§i pomaga povnoza-vati dobra dela ti sveti.
Ka mi pravimo?
1.) Dela ti fve"li se nam ne vjdijo vsigdar lavno dobra. Ci sv. Elfzabeta zapiisti svojo deco i odide v kloJter, ali Ł1 Franc Assiski blato zmO-Ja med jesti, naj njemi tak ne diii — je to sve-to? Ne bi bogie bilo za jesti Bogi srŁno h\alo dati i deco kak dobra mati vzgdj&ti?
2.) TUdi sveti nemrcjo veŁ v^initi, kak so duzni i zato ti cerkev z nj hovimi deli i?Ł po-redgati, te pomaga z Ukiim, iteroga sploj nema.
StrŁn 130.
DOSEVNI LIST
oktober 20.
3.) NiiEe si nemorc spraviCanja i bozemi-loic'e zasluiiti z dobrimi deli. Kak more od Boga* itoj zahtevati pla&lo? Jell je on na* duznik?
Ja Kristui pra"vi: po vaii delaj bodete so djeni. AH eta deli morajo biti porodjena h  lii-be"zni do Boga. All dobro dejte pomaga svojim stariiom zato, naj za to plafcilo dobi?  nO, zdto, ka je liibi ? Zato (Qdi ysakii vornilc nesroi dobro Ciniti za toga volo, naj si pri BOgi miloic'o za sluZi, liki zato, ka to bo2a vola i Bog, kak mi-loitiven O5a njemi zagvGSno v obilneioj meri po-vmS, kak tOdi dober starii svojemi detetL
Kak ze povedano, je to samo nikelko razlik, v iteri se lotimo od kathoHc"anstva. Donok nam ze te svetlo kazejo, zakaj smo Evangelism. Ne samo zato, da smo evang. stariiov, nego tQdi z ogvGianja, kak so to bili tQdi naii oc"aki, iteri so svojega vadliivanja ne la dali, Citudi so za toga volo najvefkrat vse zgubiti raogli i kak ci-Łe dnes postanejo vnogi Evangelifani tQdi z ogvQ Sanja. Nikak nesmimo te prestoplence zato za boine iQdi meti, kak se to na zalost vnugokrat zgodi, da prayijo, bozen je on Clovek, ki \oro vO z zepa oda, ne pa vero (vadluvanje) Te pre-govor je napafen, ar vsakii sme prosto iskati istino i pravico. Zato samo lehko za srefrioga zove'mo onoga, ki je najieo KrietuSa isejeode-tvao njegovim reCam: Hodte k raeni vsi, ki ste obtrfldjeni i oklajeni i jas vam dam po^inek. Vzemite na s6be jarem moj i vtitc se od me'ne, &r jas sem krotki i ponizen iz srca. Tak najdete poSinek dfiiam vaiim, ar moj jarera je hasnoviti i moje brcmen je lehko. (Math. 11, 28)
VREClC VILJEM, stud, theol.
Ha desetletnico posvetsenja cerkvi.
Pisala: KOVAT§ FRIDA.
Sv^tek ves^li nam dnes je dŁni, Vsi smo v*c6rkev naio pozvani. Cujte li zvonov tak veseli glas, Ar je dnes en veliki den za na"s!
Dese*t let je komaj, ka cerkev stoji, Pesera zvonov z forma doni, V-ves^lom i zalostnom Łasi nam pravi, Ka Bola miloSCa samo cerkev postavi.
Ar Bog je smileni od vOke mao, TQdi nam je On te blagoslov dao, Ka dnes eti mi naSe roke sklenemo, I njemi z&to naio hvalo damo.
I znjim  vr6d vsem onim  po iirnom svOti, Ki so v naioj skrbi tal meli vzeti, Ki so nam pomagali hram Bozi zidati — Veten spomin naioj veri postaviti.
Zdaj samo naj vedno ostŁne Bog z-nami, Nis pela po poti, na itero smo zyani. Molitev poboina zdaj ide v-nebo, Zahvilnoit nese v-mesto sv^to I
Ousvetnost i spr^vi§5e Gustdv Adolfa driiStva.
Prekmursko evang. Gustav Adolfa f iialno dru^tvo je svojo letoinjo osvetnost i sprdviiie sept. 5 ga v M, Soboti melo, na iterom so tao vzeli zastopnfci vse naii prekmurski gman i dosta priatelov priatelic   Quslav Adolfa dru^tva.
Ousvetnost se je ob 8. vori za^nola vu cerkvi z popevanjem pi sme wVadlQvanje, oh ti bozi dar\ Godina ^tevan petrovski dQhovnik so na podiagi Gal. 6, 2 predgali i boganolili. Zmes so Bac Janoi solopopevgli vOŁa na§", palik soloigrali na goslaj; obojikrat so jih na orgoiaj sprevajali Kovats Anuika.
Zateiii so predsednik druitva Lutha> Adam puconski duhovnik meli svoj odprtni govor od JezuSovi Ł(id vu naii dnevi. Pctem so odprli gjiilei i napredali svoje naznanilo od driiitve-noga zitka v preteCenom leti. Z toga naznaniia li niiterne todke zamerkamo ese.
NotrijetEanja je bilo z osta"lim i zojom pr-veiega leta navkQp 13 625 25 D; veC 309 25 D, liki v prveiem leti. Dariivano je po faraj: Pu-conci 4 041 D 25 p, M. Sobota 1954 D, Bo-donci 1788 D 25 p, G. Slavefl 1.129 D 50 p, Krizevci 874 D 75 p, G Petrovci 733 D 25 p, Hodos" 679 D 50 p, Moravci 610 D, Domanj ievci 425 D, Lendava 400 D, ApaCe 295 D. — Poprekno spadne na duio 63 par, d6nok etak po-preknost se vu pojedini faraj etak razvijs: Lendava je ddla za vsakov dfiSov 1 D 10 p, Pucocci 1 D 5 p, ApaCe 90 p, Hodos 85 p, M. Sobota 82 p, Bodonci 74 p, G. SlaveCi 71 p, Moravci 47 p, Domanjievci 34 p, G. Petrovci 31 p, Krl-zevci 20 p. — Dece dar je vozanesao 937 Din 75 par.
Podpore so dane: ApaCam i Lendavi 1850 -1850 D, SlaveCam 300 D, Seli 200 D, Domi Di-akonis v N. Vrbasi i S rotiJnici v N. Pazovi 100—100 Din. Goriostanjena Suma je poleg pra-vi) dana g'dvnomi druStvi.
Predsednik so se spoituvajo&rr.i re^mi spominali z Kuhar Janoia, kak z kotrige dru§tve> noga predstojnikstva, ki se je prem. 1. nov 24-ga odselo vu vekive^nost. Za novo kotrigo pred-stojnikstva je spravi&e zvolilo Sifcar Lajoia ve-letrgovca i fabrikanta v M. Soboti.
Nazadnje so predsednik zahvalnost vadlu-vali vsem onim, ki so se vkomlali trudili za pozdlgojeni tekaj Jetne osvetnosti, i z molitvov zaklQCili spraviSCe. Z c^rkvi vaidoCi so 287 din. cffertoriuma polozili na cio Gustav Adolfa pod-pornoga druitva.
oktober 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 131.
Svetek radosti v
Moravska fara je oktobra 9 ga znamenitl den mela. Njenoga novoga diihovnika, KQhar Franca, roj^ka fare, sina edne n&jkrepkele famr familije, so initalirail vu diihovniiko Cest Kovati Stehn senior.
Ob toj vese'loj priliki so ne] samo domaft fardni i ogengas'ld priili vu lepom raCuni vu Gospodnovo hlzo, nego z blfiii i dalece je dosta gostov tiidi priSlo radtivat se z t'mi radiivajo-Cimi. Priila je rodbina novcga diihovnika; priili so Heiner Geza i Luther Adam dtihovnika, Dar-va§ Aladar kaplan, z ApaS pod vodstvom KerŁ-mar Zoltan predigara i VreiiS ViloioS teologuSa se je pripelalo eden pun autobus gostov; tarn smo vidili zastopnfce soboŁiroga farnoga zen-skoga drUitva, tarn je bilo vuSiteistvo zevse §61 fcirncga prestora i dosta d* ugi . . .
Ousvetnost se je zaCnola z obŁnim pope-vanjem 392 pesme. Potom so Luthar dUhovnlk molitev pravli i epiitolo Cteli (Efez, 4,1 6). Po obŁnom popevanji 373. pesme so KovatI senior odnovoga dahovnika vovze'i predpisano prlsegoi boziblagoslov prosiii na pastera i njegovo Credo.
Po obfinotn pop6vanj{ 207. pesme so Kiihar Franc in§talirani diihovnik stopili na predganco i na podlagi R ml. 1, 16 obdrzali svojo nŁ;odno predgo. Z geniivostjov so pozdravili gmano, ite ra jih je pred ednim letom zebrala i vu Stero so z radostjov ino istinskov lutezaostjov pri^iL Raz-pravlali so svoj cio, iteri je: E?angeliom Kris tu§o? predgati vu cerkvi I vu ioli, raduvsjodm i joksjofim. K spunjavanji svojega pozvanja so prcsili pom65 vsakoga, da se tak zida gmana njihova. Oko je ne ostalo siiho, gdasosevsem, predvsem pa svojim roditelom i rodbini zahva-lili, ka so njim pripomogli do toga, ka eto vero so lehko dose'gnoli. Po molitvi i naznanilaj je moiki khorui pod vodstvom SkaliC D<z5 k^n-tora popevao MRadosti skuza poleva" pesem.
Z^'em je bilo osvetno spravil^e vu ce'rkvi. Spr^?(iCe so KovSts senior odprii, potom pa no-vi dQhovnlk dale vodili. Ns torn spra* vilci so no> voga dtihovnika z Itib^znostjov pozdravili Luthar puconski dQhovnlk i (6 vu ime'ai puconske bivie msterske fare; vu imeni senioratne Gustav Adol-fa podruzn;ce; vu imeni prekmurski evang. Ca-sopiso? i nazadnje vu svcjern lastivnom ime'ni. Novi duhovnik so zahv^Hli pozdr^vlenje i potom zakiQSili oivetno spravii^e. Po obtnom spevanji
6. ver$uia 373. pesme so z Boie hize  razhaja joCi vernici cffertorium darQvali na Gustav Adol* fa drUStvo.
Opoidne so v Titanovoj gcstilni priobilno prestreti 6tolaj novi duhovnik za svoje goste meli dUhov^cino, svojo rodbino, zastopnice soboCko-ga zenskoga driiitva, vuSitelstvo na fare prcstori lezeii id!, fame presbitere i ogengasilce, pa veC svoji prijatelov. Med prije'tnim medsebnim zgo-varjanjem so veS vor bill vkQper gOttje, vu iteri in?^ni so Luihir duhovnik zahvalili obilno po-gostitev i zeleli novomi diihovnJki KQhar Franc!, naj skoz dug! let z Gospodnovov s?6tov Recjov tak nasitiava i napija ŁloveŁe du§e, ka ednok lehko pridejo na nebesko gosUenjel             -L-
Rdzlotni mdli glisi.
R«d08ti gl^s. MNej z pravice del, itera bi mi vŁinili, nego poleg smilenosti svoje je nas zveliCao." (Titus 3, 5)
Gor. Slaveta. Okt. 30 ga bomo obhajaii 10 letnico posvetienja na§e Boze hilt. Pri lepoj osvetnosti glaven tao bode opravlalo naie f&rno zensko driiitvo.
Gustav Adolfa glŁvno drQitvo v Jugosla-viji je svoje VI. letno sprdviife i osvetnost t. I. okt. 15. i 16. melo vu fari Buljkes (BaCka). Z naiega seniorata sta na torn spriviiCi tao vzela Luthar Adam blagajnik drfiitva i §kal/C Sandor lendavski duhovnik. Od vsega vet pride v pri-iestnoj numeri.
Zgrablfvo namigAvanje ? Vu redoveki za sept. 11. v Crensovci je po triploma bilo na-znanjeno, ka Mse bo slovesna sveta meHa sluftla za celo Slov. krajino, za ves njeni narod doma i v tujini ... naj ga Marija vzeme pod svoj materni pla§Ł i njemi sprosi vremenitno, predvsem pa vekiveCno blazenost." — Leknoli smo se nad etakiov CQdnoy lehkotov, itera vse liid-stvo Prekmurja v takie lice poit&vla, kak da bi se vu svojoj celoti pokordvalo r. kat. veri. TQdi po etoj poti prosimo evang. vernike, naj krepijo sebe i svoje gmane z tistim starinskim vCenjora evangelioma, Steroga so reformatorje gl^sili i naii ofac! med skiiidvanjami diigi ttotin tudi nevkleknjeno vadltivali.
Prestopi v evang. clrkev. Pri rokaj ma-mo uradno v5pokdzanje, poleg iteroga je vu steierskom evang. seniorati vu prvoj polovici t. leta  prestopilo  vu  evang. cerkev   vkQp   2.203
Str4n 132.
DUSEVNI LIST
oktober 20.
dfii; od 1933 Jan. 1. do 1938. jun. 30. to je v 5'/2 letaj pa skQpno 13 155 dfii je prestopilo v naio cerkev. Steierski seniorat stoji zdaj z 22 gman i ma* 49 850 dQS. Solske dece je bilo v preteCenom iolskom leti 7261, Jtera je 248 krajaj v 568 Cuporaj, tjedens'to v 606 vOraj vdablala ver ske vCenje. Brezi verskoga vCenja je ostalo na 7 mestaj vkQp 24 dece*. — D. Spanuth senior, ki so nam zvOn zgornji skfipni djatk vse liidi po drob nom po gmanaj vtfpokazali, so se v posebnom svojem pisrai celo pohvalno sporoiaali z Pucon skoga svetiivanja i zevsega, ka so vu toj gmani ino pri riaSem dobrom liidstvi lepoga i dobroga vidili. Oktobra 23 toga, v-nedelo pred poldng vom ob 11 toj xQri prek dajo svojemi pozvaiji v Rakitani pove'kSsno kmetijsko solo. Z dalcinji 1 blizanji vesnfc dosta !udi bode z-radostjov pri-ha"jalo v-Rakiean ial jemat vu torn dogodki i g?e" dat to Idlo, Stera je z dijSkov intercatom potek-Sana. Ceioga Prekmurja prebivalstvo radost ob-se'de te* Sole gori posta.lanje. Tak ffitimo, kase nam z tern edno divno zelenje spuni. Istina, ka naia mlade"zen ne nateliko to Solo zele, nego ra] se tere v NemCijo i vu Francijo idti, gde se nje dober slflf ponuja, ali nesmimo pozabiti, ksj taro tQdl rai gori vzemejo vu5ene delavce i bogie je plaCajo. Vu kmetskoj Soli de se mlad^zen pred-poldn^/ora z-knig v5ila kmetijstva navuk, po poldnevaj pa vu praksi vajala na poli, vu ogra-Ceki ladoveao drevje, zelenino, trstje it?, gajlti. Z-srdca por^Samb evang. roditclom to Solo. Naj se paSSijo v njo svoje sini poSilati. Vu vezd^i njem vr^meni ze kmetijstvo ludi potrebuje zn&nje, ne samo telovno mod.
Z* novogii verovuSitela v MaCkovce je
imenQvan Jon^S Stefan puconski predigar i katehet.
V Puconskoj fari  je  na   GustŁv   Adolfa Podpornico nasledujCŁi aldov vkfipnabranl: do hodek raoinje na svetek reforrcacije  105 D, of fertorium na Trikralovo   11525 D,  6kx konfr-rnanduiov 283 D, dartivanje decŁ nedelske Sole 171 5 D. S toga je d4no v   MoStanskoj Self 28 D, v Predatiovskoj 42 D, v Brezovskoj 25 50 D, v Puconskoj 15 D, v Sebeborskoj 22 D i offer torium 39 D, dar farnoga zenskoga drustva 400
D, dar farnoga mladinskoga druitva 500 D, d^ri po zlatoj knigi: 1430.5 D, nab^ranje v 17 ves-nicaj: 1036 D. S toga so dŁli: MarkiSavci 31, Predanovci 90, Puconci 166, Lemerje 58,50, Go-rica 76, Brezovci 72, Puzavci 62,75, Andrejci 70, Polana 28, Doiina 32, Salarnenci 70, Bokra^i 15, MoSCanci 57J5, Pegarovcl 52, Krnci 21, VaaeCa 72, Sebeborci 62 D. Vsevkup je tak darfivano 4041 Din 25 p. — Gde vola, tarn pot i modus'. Bogi dika za vsel
Lendava. Od Prekm.-ga G. A. DruStva smo dobili 1850 Din podpore, od toga je 200 Din dŁr Puconskoga f^rncga mladinskoga driiS-tva. Z Ncmfije od G. A Dr. nam je obefano 200 Mark na odplaSilo cerkvenoga dugd Tudi po etoj priiiki se z srdc^ zahvalimo vsem tern naiim dobroiinitelom, ki z svojov verebratskov IQbeznostjov porragajo nositi naSoj rualoj gmani velJko bremen. — Sk.
NOVO! Iziia je evangelija polna knjiz'ca nPridi k Jezusu"! Knjizfca vabi k Jezusu, pri-jatelju greinikov. Obscga 64 strani ter stane fz-vod Din 4 ; kdor naroŁi 10 Jzvodov dobi po Din 3 75; 50 izvodov pa po Din 3 50. Ugodna prilika za delavce v Gcspodovem vinogradu. NaroCa se pri Vekoslav J. KoroSec, evang. misi-jonar, Ljubljana—Moste, Bezenikova 34/1.
Ka novoga? Zadnji dnŁvi meieca septem-bra so bili prevec napeti. §Io se je za to, ali se z mirnim potom poravna pitanje CeSkih Nemcov v Sudctaj ali pa z bojno?. Razgovor med Hitle-rom t atigleikim ministerskim predsednikom v Gottesbergi je ostao skoron brez uspeha i so Cehi razgiasiii mobiliza*cijo. Nemci so tfidi ed-niko §teli i v 24 ^6raj bi ze napadnoli Ceiko, ti na pos'cdovanje Mussolinija ne bi bila pozva-na korierenca v Munchen, na steroj so tao vzdli Nem^ja, Italija, AngleSka i Franc'ja. Tfi so konC-no sklenoli na 13 torskoj seji, ka se sudetski Nemci do 10. oktobra morejo prekdati Nemcara, v niiterni meiani krajsj se pa more zvriiti gla-sovanje. S tern so Nemci pridobili tilt okoli 4 milijonov prebivalstva i 148 fabrik z bogatimi bregami. V Nemfrji je zdaj 79 milijon ludi. Cehi so se zednim zavezali do novoga leta prepiistiti Vogrom vogrske kr^je t. j. Komarom, Ipolysdg, Pdrka-y Satoraljaujhely, okol'co Kasse i Pozso-nyj, Poljakom pa precejSnji tao silezizijskoga czemija, itero so Cehi zaseli 1. 1920., gda so se Polaki i Rusi bili. S tern je nevarnost bojne od-stranjena i svet se je pomiro. Ceiki prezident Benei je odstopo, 2 letnika notrlpozvani solda* kov so domo pustili i komunistiine organizacije razgnali, Slovakom so pa dali autonomijo, a od Anglije dobijo 30 mil- funtov posojila. Vl^do na Ceikom vodi general Sirovi, ki je kak vodja ŁeS-ki legionarov v Rusiji v bolSeviike roke dzo admirals KolŁaka v Irkutcki. — StaHn pi .Cisti". Kak se vidi, on ne§(e vlditi pametnejii liidi pred sebo?. Dao je spoloviti 34 viiiSi of cerov, mar-Sala Buchera dao bujti, zviineinji komisar Lttvi-nov je pa tudi v nemilost spadno zavolo zafu-iane poiitike, ka ne mogao priti z ovimi Stirami v Miincheni k ednomi stolil — NaS psrlament je razpiiifcen?; nove poslanske volitve bodo v nedelo, 11. decembra. Imenuvaniva sta dva no-viva ministra: eden za telesno vzgojo naroda, drQgi pa brez portfelja.
Stnmpano v WPREKMURSK1 TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.