282. itevnko. V UDldlonl, u petek 16. decembra 1921. Liu. leto i^______________ _____t_______________________________^__________ . __^^—^^^^.______________,. ____^^^__^^^_^^^_^^_^^__^___^^^_^____^^^^^^^^^m^^M Izhaj« vsak dan B+poltne, tevzemftl ■*<$»!;• ta prt.it. tnseratl: do 9 petit vrst 4 4 K, od 20—15 petit < rst i 6 K. vcC|i i^erat! petit vrsta 8 K; notice, poslano, Izjave, reklame, prek'icl petit vrsta 12 K; poroke, zaroke veltkost 15 vrst 120 K: ženitne ponuđbs besedi 3 K. Popust te pri naročitih od U objiv napre}. VpraSanjein glede imeratav na) se priloži znamka za odgovor OpravnUtvo „lio*. Naroda ta „Barata* tltkarat« In>:^Ti ollea it 5, prltllćao. - Ttltlan «. 304. UreAaUtvo »Slev. Mar«««" *n»I'o»i nilcs At 9, L aada'rjp;« Tote'an *ta~. 34 Do?tse s»*afema !• endiUai« I a s»4ostao fr«nkovaiie« f«ar Rokeplsov •« na) vraća, ffl Pasamsziii Stei/Nm ste 53 par=Z Krom V InDzeitiston 65 par = K 2#S0. Pottnlna platana w gotovini. ,Sl^vana!tl Karod" valja v Ljubljani ln po po&tt: V Jttg?sfavl|l; V looxemilvm etto'etno • ipre> plaćan . I* 30O— ce'oMno......K 450'—• poletno......, 150— poletno....... 2-19* — 3 mesečno.......75*— 3 mesefno...... 120*— 1 . .......2.V- 1 ........*>"— Pn morebUnem poviAan;u se imi i© v prviČ mrnčn!r»r> vedrio |V r*o naKjrntcL Na arn'^ phmena n.iroi'lla brrz postat vc dc^rji im n** nio'rmo oz>rati. Iv# Škarja: 6:67 V poročilih listov o pogataniih med demokratsko in radikalno gtranko za rešitev vladne krize smo brali, da se zasedajo uradniška mc» 5ta v ministrstvu za notranje zadc-ve s pristaši imenovanih strank po dogovorfenem ključu, ki nai bi se •premenil sedai v razmerje 6:6 in eventualno tuđi uveljavil za zase-danje uradniških mest v drugih mi* nistrstvih. Čitati pa ie bilo tuđi, da ao vladne stranke prišle do »poznali i a, da ie uradniško vprašanje tre* ba depolitizirati. Take notice je seveda še bolj sprejemati z rezervo, kakor znunc brzojavke: Nocoi se odpelje Pa-šid v Pariz, ali: Danes se vrne Ku-manudi iz Londona, kier ie sklenil državno posojilo pod zelo ugodnimi pogoii. Mogoče ie pa vendar ka i res* niče na tistih vesteh o medstran-karskem ključu; sai ie naravno in veri etno, da y tako važni za devi skušaio vladaioče stranko zavara* vati svoj posebni interes. Po moiem mneniu gre temu vprašaniu širša in splošneiša pozornost: mislim, da to Driznava tuđi ustava sama, ki določa v členu 19., da so vsa mesta v vseh strokah državne službe cnako dostopna vsem državijanora. Zc z ustavnega stališča ic torei postalo potrebno, da vladaioče pfr-nlr«-; revidiraio eventualne svoic drugačne dogovore in jih spravi i o v sidad z ustavo. Dosedanji način oddaiania službenih mest, zlasti vodilnih mest v mi nistrstvih. pa bi bilo ume*tno soremeniti tuđi iz dm gega razloga. Da danes naša državna uprava ni taka. kakor bi morala biti, tega menda ne bo nihče tajil. Vzrokov je več; med niimi ie tuđi ta, da ni-mamo do vol i strokovniakov zlasti za vodilna mesta. Vendar bi se dr* žavna uprava mogla zboljšati, ako bi se vsa i tisto kvalificirano osobic. kat^ro imamo, nastavilo na mestili. na katera snada r>o svoiem rnaniu in po svon'h izki'Šnjah. skratka: po svoji kvalifikaciji. Po sedaniem načinu se izbira-jo i'radriki v prvi vrsti po politič- nih strankah. niti tu menda ni kon kurence v večiem obsegu. ker v*i ne izvedo. kdai in katera mesta so prazna. Vsled ozkega konkurenč« ncjja kroga ni gotovosti, da se iz-bero vselej najboliši kandidati, ki so na razpolaco; movjočc ic celo. da se zasedeio mesta z uradniki, ki ni-majo kvalifikacije, pn iih prezenti-raio stranke; izbera kandidatov je takorckoč stvar strank. Bilo bi torci v eminentnem ln* teresu državne uprave, če se kon-kurenčni krog po intenciji ustave čim najbolj razširi in izbirajo kandidati samo ali vsa i v prvi vrsti po strokovni kvalifikaciji. Potrebno bi bilo, da bi mini-strski svet, ne čakaje na enot. službeno pragmatiko, to vprašanjc za vse resorte uredil enotno. Kot načelo bi bilo uveli aviti, da se vsa mesta ocMaio potom fav-nc^a razpisa v »Službenih Novi-nah« oziroma pokrafinskih uradnih listih in da je za nastavitcv mcr«> daj na pred vscrn predpisana iz* obrazba in izkazana obsežnc, ja praksa. Izjemno oddaianfe službenih mest nekvalificiranim komoete i-tom na i se odnravi brez pridržko^. Predpisati bi se moralo da'i^. fla moreio biti apsolventi visokih sol spreieti v ministrstvih na mest«. za katera se zahteva visokošol-^ka izobrazba, samo no nrimerni nraksi v nižjih inŠtancah. Kaiti nraktikin-tov začetnikov v c^ntralnem vodstvu državne mrave redorr»^ ni mogoče samostoino uporabi i jiti, vsai ne brez Škode za upravo in narod. S tako reformo v imorablianri -azpoložliivesa osobia bi teoretič* no bi'o mogoče ustvari ti nogo i e /a zbolišanje državne uprave. Praktično na to ne bo za<*osto-valo; treba ie osobiu *q Na včera^rp'i p'cnarni st'i e zakf^r.oc'aini odbor pod prec'sed-stvon r. Mišc Trifunovića spreicl dva s^^cialna zakona, z^kon o zts* ?C:ti t'clavcev in inva^idni znkon. Rnzp-avii o fnvali'r.em zakoni ie bila v marsikaterem oziru zan^n^i-va. N'a:prei je -)dbor i:lr;*.oval H s 26 p^o^i enenu ižIcsm knrčnovel^v« ro snreicl ?akon o zaščin dcla. Nj-da!:e ic bila razprava o invalidnem zakona. Mirsistcr za socialno politiko je zahtcval zmsn^šanjc r*odatkov ne katerim invalidom. Zemljoradnika Štapić in Vc;ovič na sti pnudariala. da ie treba dodatke zvišati najmanj za 50 cdstntkov. Xato ie stavil nredsednik na ^lasovanie zakonski predio^ o in* valicJih. ki je bil v načelu sprcict. \T podrobni debati ^e bilr> z manišimi izn-em^mbami snreisto nrvo. ćrj«o in tretie po^Invie zakona. Pri četrtem roglaviu je za« Meval poslanec Staiić. da se invalidske crgr*nizaci;e oproste poštni-re pri slržbcnih 5nis;h in da se oproste davkov, Nr^al;c ic zahte-val poslap^c Vcfović, nai 5e dovoli onim invflidcm, ki so več kakor za "0 od«".totkov nesno'ohni za dc!r>, 75oc**totni nopust na zeleznlca^. Pri glapovaniti sta bila sprejeta tuđi č?trto ?n neto poglavje, nakar ie bila ?eia končana. Zm^nfSanfe hont?-genta naSe uofsks. (Razprava v finančnem odseku.) — d Beograd, 14. dcc. Da^-cs dopoldne je imel finančni odbor se« io. na katari i#e razpravlial o redakciji c'vr.naistin uprave fondov. Sefi je prisostvoval tiidi unravnik upra* ve fondov. ki je izirvil. da ima uprava samo 18 rradnikov več, k.i-kor pred vojno in da se število rradništva no vojni ni veliko po-vcčalo. Nato je rešil finančni odbor, da se bilnnce uprave fondov nonovpo pregV^alo in da se zniža-io tartien^e. Ob ena'stih. ko se je ! znčelo razpravljati o druiii točki dncvneCa rcc'a o rcJrkciii voi«;kef i je povzel bc«edo socialni demokrat dr. Korun. ki ie zahteval, nai •« r.talni kat'er zman'^a od 14x(X)0 p« \()).()i)0 vojak«iv. Istotnko ie zabte# val. nai se zmanisa obscti oro/nl« Stva. ker sta vojska in oro/ništvo nopolnoma neproduktivni eleiTien« t.i. Njegovi rnrloMi 7a to so MM do* c"T>dflrf4:e, nr finnnone naravc. Ostali Cnvorniki %o se v^i striniall t dr. Kori'ncTT.. Grvril ie fuc!f vojni minister reneral Zi*čcvič. izjava liaioć. r*a o zrnanjšaniu vojske na more rkrepati sam, arnpak da naj to obravnava vlada. Koncem svio ;e nazranil prcclr»ednik odbora ^rc1jkovič. Ha bo to zndevo prcdlo-/A\ ministrskemu predsedniku. ska konferenca. — d Ncwvork, 13. dcc. (Rctrter) »Associated Press« iavlja iz \Viv bingtona: N'ckatcri inozeinski di# r>lomati. ki »o se udcle/iU wa»hinC-tonske konference. so doSili navo* dila. ki si iih razlagaio tako. da pri« pravlia Llovd Cicoriio inieiativr»0 nredlođe za reševanie svctovnegl gospodarstva, ker ca ie rr,7i^kava» nje. katero so podvzcle /'edinieno države, prepričalo, da Amerika n© narrcrava v kratkem Fklicari go« Fpodarslre konference. Po informa-cijah imenovanih diplomatov vse/ Huje IJovd CTenrgov nnčrt cnitl?3c!-io vomih Jol^ov, ki ?ih dol*?ujejo Anffliji Franci??!, ItrlPi, R?la sc^tanku vprašanje §vc# tovnih financ. Spominiajte se Družbe su. Cirila in Metofa. Pesmi o zlatohshafi Spesnil Pirei Golis. Izdala Matica Slovenska. K^TJun'išketnu ?a«u na klfub! To prsio nznncni> bistvo du5e Prom potopt«ne vse vrednote ra-ro»n matt?rijalnih. v?i uepehi r«?:en ekonomskih, vse plave rA?:en m'lTonskih in vse liubejini ražen one, ki jo irzivft šampanjcr, dosledno temu đvi.<*a današnji umetnik na kljub etičnd in duševne vrednote. Med tfra ko se duh in duša tlačita k tlom, vztra^ on t oboževaniu duha in dnš-3; medtcni ko po razbija t>bite!f in u>*ija dete. hoće on prav tu nabiti vsnjj tako poezijo, k*-ieršno ie na§cl Pfis»roli v svojih >Mvi-ooh€. Čim boli teži eodobnik po materiji, tom boli t^ži umetnik po duži, Km bolj jo hlađen fr>dohnik, tem top-lei^i hoće biti umetnik. Nikdar ▼ Uniji! Nikdar niuren. Vse to naclašam uto, ker kornur to ni jasno not ne iemlje v roke elo-venskejra pesnika Pavl«i Golie, da s« rte utrudi in ne o^orfi n«d tem ntfch-kim in toplim r>eenik*>m ▼ dnevih ban-\e in štftrane. A P«vel Ooli» je pesnfk in vilo dober človek. Pal nam je preko Slovenske Matice sbirko 50 pesmi. NI- so vse enako dobra. So med njimi, ali malo, ki bi jih ne bilr> žkod* niti za slovensko litrrrturo. nili za Pavla Go-lio, če bi bile izostale. Ono, kar je v tei zbirki dobre~a, pa nam odpini ne-potvorjeno pesnisko dušo brez por« in brez nriučene tehnične bolosti. Pavel Golia je malo d^te svoje male tSlovdfiiie. >Ob uri mr.ika. ob uri odpušfnnja, ko v večnost dan kor<»k«, »> pesnlh duša fania, v«i pe«n! in snu craka,< (Ob uri mraka. Str. 6.) je označen čas Golijeve^a pesniške^a do-iivljanja. V tem Pnbtiinem momentu, polnem boje in bledih kontur, i>olnem pmzni-ne. po kateri beirajo neki ton! in f& sklizajo ben£r«*Iiskd lufi. dožlvlja G?>-Ila ekstenzifo vzrrdo55ene du§e. Fm^h 7em1iine srete*, potapljapfe t nož «meh-ljajoče se Ljubljane, k^er »e m*nda mnosro ^hietviije in Živ!. Zbira boli za-ruščenih, ostavljanih in prevaranih t^r jih v«e, T?e pozlačuje z duSo, ki K> pw»nih sania, vsa pesnl in snu ennka«. Hotel bi. da se ve« razprSI in Tsako-gar navdabne o svojim toplim dibom. Golia. je nr»hak k^kor Gre«-orčiČ. a ni konkretan kakor BaseoH. Nj^ffovi pe»ni eo obris! se t^mni, ker Je Itrbk in splošen. Do nikakih podatkor nisem moge] pri ti o Goliii. a njeft>va zbirka ira označuje kot mlrdejr* floveka, ki £e ni doeti boleha!, da lebko đona^a rdravja, ki se ni Ml do^M odHran, da fchko Ie nno*A ljubi. Tako r» «nw-čnjeio niepo%^ pesmi, a ne Tem, da-li se U mladost nrna^ na njegora leta *li n% njegove slmSnje. Pesnik je rsekakor fn ni M^tnik. Njegov jezik Je vrlo mnHkslen, *V\ nm Je elastlčen In melodičen. Njegove predoćb« «o \mat> Israiene to Ideje no veže čvrsta logična zv^t«. TTpornblja moderno tehniko br^z pretir^inosti in tratralnopfi ekspre^ionistov l^vrstne vrsto. Njcrrovi utihi festo zadrhte v etilu >molcpa fantn z vedrimi r>^mi vi Ti fivoi? pc?mi. Kot gredni^vr.*ki trubadur vidi v zrni prin^rro in Vn^ono in vilo, TS** mrhko kalvor gobn in !*>m-T>r»ž, čisto lcrkor sti^t nn vrbovih Tri-cl.iv*\. Ne jokn za Mn^^lennmi. ki jih i7?esav«i brutalni carinik, ne^o ker iih obsoialo rs\. vsi in slnbči od niih. Ka» rakteristične ft) tele GoliJ-^ve b^s'ede: >----------------------------pobroje, pred leti, pred me*eci. tedni so bile nrdolžne in Čifte. Glej, vsnk fnlot in vsak itfiot jih prezir«* »r oljuva n«np». Daj. vrni utp v*ro !n nrinj'a, usmili se jih, o Gospod !< To govori p<»snik peda^jo^tH Ta beseda vea In ▼ vsem t»t>bi današnjemu flovokn — na nmik! Nazaj k dnil ln poeziji, ker tam ie več 1 ep epa ln več sreče necro v volčji tekmi In prerivanjju. To je TS^bin.^ besed tfcg* pesnika v t^i nspeli zbirki. GolU ee ni poH^dal z vso oštrino svojega očrs«, a kad*r DoH^d^. U) mnooro jačji in mnogo Vonkrrt^^iSi. Gjaro Vilovii. V dvoinf Ptevilki (rn navrrnht*r In december t. 1) sagrebake književno- iimotni^ke rovij«? >K r i t i k rc s^m ra-Sel fe> pororilo o Golijevi prvi pesnifki rbirki. Prina.5»»m gn v doslovnom pre-vodu. Do'tnvljnm, da ie bil Goli-i ro-jrn v Trobnirm nn. Dolonickem dne 10. flnril.t 1SS7. kot četrt! sin Mkrntne*?* sodnika T.ndovika Golie. rodom M t-lif-nna, in Mrrijv> i>m. TTozTr^nov^ iz Mokro^o'Tn. O"e tu je bil *nlen 'izmed TVijboli aml»irii>7nih drživnih urednikov, ki ie n?cd tovarili s'ovel kot b'st-roum^n jiirict in uživM naivrrji u^lod; doso^rl jSU>v«nu< (nod nredniStvom Oton-a ^upanriča), leta 1914. r* sa j» o?lasil prvi? v »LjuH-lianskem Zvonu« (pod uredništvom dr. Janka S^blnserjn) v 5. Itrvilkl z dve-nv» krrtkima ne^nitvam^. Ti dve r^s-nitvi ct^ z^ pesnika Golln zna?ilni: kazeta pa kot misl^cA, Ironika In ne-£nočutne«»a t>blikovalca. Prvi je naslov P e v e c. : Kdo se s skrfvnostjo svoboden p^go- varjv a s sitnio disciplino sfo*vi v ^nl vrsti, ko misli obranit^, pojme krsti? Ve^oljr"";* po^lanoc posrlavarja, pevec. ki v tihi, vzn^mi minuti rilie b"*^člh dm 7«s'uti in poznim vnukom vrednosti us tvar Ja. Prožnost in mrlodi^no«*t njort^vih fjlihov ob vzorni ekonomično-ti besed ter jasnem, lo^ičnem irražanju misli so t9 v tej pesmiri prednosti, ki po mu ostnle do?Iej. NVprisiljono^t, narav-nost, ob vsei svohodi disciplina v rt* nr.ah In verzih! In mllikuj^ pa k* nekaj. kar je prav posobno redka čednost n«Jih joetov: humomost, (hihovita, (•loboko aami^ljena, mnlro bridkt hu-morno8t. Poslušajte njegovo »Tcpel idčno Frodoc! >Prijntcli, čuj! Sloci obl^lr> pi*ino, nmii z obrarn ^niinko, nat: kni zor>ot »kisMio vsakdnnio krinko ln ne inlui! S^j tn finale fee t\3 zaključi £nl«. Med rjUPtoma ostanei dvem* ▼endnr lf vedno — 4ema, sebi In dnirim tul.c In odslej je bil stalni •otrucJnflc >LjublMn»kf*cft Zvonnc In ^h v*nki povi nie^ovi pesnitvi. včaflih kar top-kn peFmi, «m« posluhnilf vce^'i, »rro-ni v zavesti, di imnmo 7opt't pe«nik*» ki ohvladuje obliko ter \m,\ ču^tvo ia mi*li: mol, ki nam imi kaj fi^verlati r tehniki moderni, a ne afckMranl. Pesmi v lotniku 191 ">. no V7hni.nl« naravnost poTornost. TotU medtem je že dtvjala vojrm, in tuđi Pavel Golia ]• HI na fronti. Takrft etno «o bali, d% nam nerrahi srnrt pol^i; clnir"ih nn.Jlh tt>vaH6ev literatov tuđi p^sniVa. ki •» je poja vi 1 med n.*»mi pruvkar kot uvet-la zvezdica. Ali ji je usoirno. d« iigi-itfi v verno noč knkor meteor? — To(*a Pavel \e bil Mdi \ot av^trlj-skf ča^tnik prc*h-»em Slov.»n. In pri Dzwin«iczu pri Zalc6ćikih j« preicl mA stran. 2. •JLuVcNSKl ifAKOD*, dne 16 decembra isr/l. §tev. ?P2. Politične uestt. a Kriza ¥ Beogradu \la hrvatski toroblem. Pod tem naslovom Diše »Jugoslavenski List« med drugim: Med-lem ko se v Beogradu nocajajo rađi-Valci in demokrati za Portfelje in oseb-oosti, ki naj postanejo ministri, bcsnl tta Hrvatskom demagoška agitacija, »predsednika hrvatske republike« Ra-Ilića. kl z ene strani naslašuje narodno edinstvo. t drucre strani pa minira državo. Njegovo brezvestno agitacijo med hrvatskim! kmeti podpira brezi>o» gojno zadržan je strank v parlamentu* »Te stranke so povzročile. da se Radi-6eve in frankovske vrste nolnijo z raz-tiimi nezadovoljne*!. Zadnjo krizo ie Izval del radikalcev ys!ed Protićcve tkcije vkliub temu, da ie dozive! Pro-p£ popolen neuspeh po krivdi svojih fcaveznikov iz famoznejra hrvatske^a bloka. Protić bo kot izkušen in star po-litik pre'e ali pozneje uvide!, da je bilo pogrešno misliti na sodclovanje z elementi, ki so v svojem bistvu sovraž-niki države, kar prikrivalo samo zato, ker morajo. ker se ne čutijo še dovolj jnočni. Razumi ivo in naravno je nezadovoljstvo vseh ljudskih slojev vsled innojrih nemilih pojavov, ki sta i im bila lzpostavlcna narod in država v teh freh letih zaradi nedelavnosti in nesposobnosti mnogih, ki so prevzeli krrmto države. List jrovori nato o zajrrcbskih Občinskih volitvah in pravi: Pozdravili borno volilrti rezultat na korist fran-kovsko-radiCcvske klike zato, ker utm-mo, da bo strcznil naše strankarsk« politfke v Beogradu ter jim Dokazal, da je pot. po kateri so hodili do sedaj, Bapačna in da ravno oni s svriim de-Jcra in nedelrm podoiraio protldržsv-te elemente. Separatističnl in Drotidr-Jtevni elementi se moreo ntnatl samo t pozitivnim, poštenim delom. z od-atranirviio vsake korupciie ?n z rešit->fjo našera socijalnoga živ!ien;a. Med »tdovol'nim narodom re uspevalo ne-zadovoljneži, ozirorna zblra^o okoli sebe le malo Stevilo podobnih tipov. Ravno na§e državotvorne politične •tranke in vlada, kl raj bi bila Iz nj'ho-,vih vrst. so poklicane. da s pozitivnim delom strgalo patriotske krinke Radiću in niesrovlm frankovskim piTate-ljem. Radića je treba pokazati hrvat-•kemt! delu naSejra nnroda v vsej n»e-rovi mizerni najroti. RazruS'tl ;e treba piramido Ja5i, ki Jo te sezida! pod uplivom frankovskih prodirih t:pov. ki komai čakajo. da bi zanlesali ckoll mrtva£Tces:a odra nn?e države. = \z koalicije- Po prihodu đ"!erti-lov vrhovnesra vodstva ko^!Tranrh 2e-lezniČarskih organtzac?! iz Beo. da je s^reie-la tiranska vlada več bivših avstriiskih oficirjev v svoto voisko. . = Botearskl vojni zločinci. Iz $•-fije pnro^ajo. da se ie yrjrašanre sodbe boćarskih vojnih zločincev. ki io |e zahtevata ra?5a vlada vsled z]očinov, ki so j:h zakrivil! v ozemru fu^nc Mo-rave in kl bf se morali na podlar* mirovne pojrodbe predati narodnemtf so-dišču. redilo sporazumno t Beocra- ' dom. Naša vlada Je pristala na l»Urar-sko željo, da sodijo in obsodijo im slo-iince bolisarske oblasti. = Predsedoik Masaryk )• darova) Iz svojih sredstev 2QJWQ kron ca ustanovitcv knjilnict na ncnUki loli t Srnu. = Kdo vzdriujo ItiHtatko ^aso-plsje? V rimskem parlamentu Je fa&i-stovskl poslanec Lupi interpelirai slede tujeisa upliva na italijansko tds Disje ter očital Nittijevi vladi, dt jt bila v zvezi ^ Stincsom In gotovim! južnoameri^kimi velespekulanti. Državni tajnik Bevione je odaovoril. da mu o vsem tein ni niČ znaneca. Socija-listični poslanci pa so obdolievali »Po-polo d* ltaiia« in »Idea Nazionale«. ki ju vzdržuje italijanska velcindustrija. Oray je zagovarjal med ra^jfrajanjem socijalistov »ideo Nazionalc« iu obdol-žil milanski »^>cijalistični onan »Criti-ca Sociale«. Jt je v zvezi z velekapita-lom. kar pa je ravnatelj lista poslanec Turati odloCno zanikal. r^ Franeosko - Italijanski Incident poravnan. Iz Pariza javUaio: Franco-ski ministrski predsednik Briand je odgovor)! v zbornici na neko interpelacijo glede protifraneoskih manifesta-cij v Italiji, tla so povzročilr take incidente Franciji sovražni agitatorji. ki so izdajali tendenciozne vesti. Spor se je med obema državama, ki ho^eta vedno skuono stapati proti ciljem, ki so obema isti, prijateljsko rešil. = Francosk« po i Lika napram IU-flJL Milanski »Sccolo« priobčujc rargo-vor svojega pariškevra dopisnika s franeoskim ministrskfm predsednikotn Briandom, ki je med drucrim izjavil: Znano vam je moje stalISče napram Italiji, kadar *rc za reSitcv problemov, ki interesiralo vaSo državo. Francoska politika r jndranskem vpraSanJa ie bila od I. 1920 naprej v val prilo«. V al-banskem vprsianju si ie osvojila Franci ja italiiantko stališ^e. Odnosa i 1 Fran-clje napram Srbiji (!) ie nišo tako Dri-srčnl, kakor ao biti za časa skupne** vojevanja r svetovnl roj ni. ker so te ohladila rsled naSeta (francoskenO zadržanla r ponomlTi shičajlh na ko-rfst Italije. V vzhodncm \-praSanju sta delovale Francija in Italija skupno. Zveza med Francijo in Italio fe abso-lutno potrebna * ozirem na Nemčtio. Recite doma. da so franeoski odnoSajl nanram ftn! ii pnjateljsk'. Prancija že-T| ronrlen •oorazum in skupno politiko z Itriro. To je bila in bo vedno moja politika. = Po|rovor t (Kanoai nt^ke travr-*fc© mislj© v i:alijl. Ini. Mihael Vodo-rezov je insel po£ovt>r % urednikom >Picrol«i<. VodoTozov je član ruska ir* povsk© misije t Italiji in J© prij2l ▼ Trst z dolo^nimi f«)«podarikimt na-meni. 8o\^>tska vlade hoče spraviti Rusijo t kolikor mogoče kratk©m času r. ostalim tvetora ▼ noncalni pit>inet. V prvi vrsti želi trsrovskih dogororov In pri tem t posebni vrsti ■ Italijo. >Nikar nm mislite, da je ▼ Fueiji iz-urarl ^?ntiment*l!7em in đs Je umrla ruskv* kultura. Bila jd pač vojna, m sicer vojna i zunamirni In is^otako s notraniimi forražniki. Se-iaj pnro s« (oprostili enih in druph in po vaeh krftiih Sirota Ru*ij© ne pričenja ropet življenje.« Vodovozr>r je izvajal, da Rusijo Trst posebno zanima, ker mort p<«tatl razno rn«ko trgrovsko ra^pe^^-▼aliSće \n Eblralifc?e. V Trstu tijiJ bi so &?redotočil© trpovske iveze n*d Rusijo in Italijo, is Trst« pa bi tuđi hotela Rusija imeti svoje pospodarik© »veze z Juffoslavijo, Cegkoslovalko in Nem-fko Avstrijo. Rusija h*>?e imdti v Tr-*tu bvoK potrebn* ekladišča in vss dnijro, kar bo voteval uvozni in izrox-ni promet. Vodovozav js nadalje ob-ecjal, da obstoji ▼ Rimu 6© sedaj neko z«*trfpstvo bfvft^cr1* ruske^a carstva. To j© »amo senca mrtvec* in čas bi bil, da se fc» odoravi. Ru^iia ho^e od Ittli-je doseći iskrenost. N*i Tpralanj*, ka- I ln» sto)! seđaj trgovekl In Industrijski položaj v Rusiji, ja odgovoril Vodo-\t>zov, ds> M obraća ts* n* bolje. Prima 1 i« tuđi, da m Je ruska vlada nekako povmila h kapitalizmu In ga rzpo- st*viW Ali to ni tak kapitaiizem, ka-kr&en J* tnao pod SApadnu obliko, marveć to \>i bil, ako em SAore tako reći, drisvnl kapiralizem. Vinila sa ie tuđi privatna lest, ali U je \^\ kon trolo Uxaa?©. \ odovoiOT ie maeoja, da prids sovjetska vlada do dobrih od-iio*aj-v tuđi s t(?talimi drž&\axni in tuđi ^ rancija te ji n<* ho odtepni\.\ = Cena £asop!sia t Moskvi. Dnevnik »lzvestja# v Moskvi stane me-sečno 40.000 rublov. — »Maifcbescer Ouardlan« t Đcr- Unu. S 1. Januarjcm priCne izhajati v Berlinu »Manchester Guardian« v an-Jtlefikenv franeoskem. nemškem In ipanskem Jeziku. ~ Plača predsednika nemfke rt-pobllk« fna^a na leto 74^.OCjO rnark. = Za neraSkesa poslanika v Rimu jo Imenovan bivSi nemški poslanik na Danskcm baron Ncurath. = Noblovo naerado ca mir sta dobila švedski mJnlster Brantin? In Norvcžan Landc, generalni tajnik Zvez© narodov. r- Znižanjs iiiadiartk* To^ke. V današnji seji narodne skupine Je bil sprejet lakonski nnčrt o kral rvs1 em OKrskem honvedu. /Cakor-sKi nacrt od-reja xn12anje madžarske arrnade na 36.000 mož in odumvo sp?o5ne vojnike obveznosti, dalje dopolnicvani^ ?rmn-de prostovolinim Dotem. , Minlsfer t\ narodno brambo Be'itzkl je izjavil napram uzovoru erosa APDonvja, da bo 35.000 vnjakov z orfrom na rnpnl-noma reorganizirano pol'cijo in orož-nlštvo povsem zadostovalo za vzdrJe-vanje notranjeira ravidovičem. kn teretnu ie ooncivil zahtevo radika'neira kluba, da ^e temu od^topi portfelj notranjc^a m'nlstra. KekcI jc» da bo trnci jutri radikalni klub seji>, na kateri ho krn^novt Ijnvno do-k-čil delovni program nove vlnde !n jrlede imeiiovanega ponfelja. Pot em se ffjpet se<;taneta Niko'a Pa§ić h L'iiba Davidovič in č*>h\ f. Davidovič kon-Cnovcljavnl odi(jvor. IleođreScna domovina. — Boj ra slovenske Iole. Na idrijsko fiinmnazijo je bilo imer«o-van ih za profesore več nckvc!ifi-ciran'h oacb. Is*oi \ko se je rgodilo za si vensko učifc'.jiSče v Tolminu. Tozadevno je inten^eliral po^l. 5ćek notranjtua ministra, zeleč iz-vedeti, kako se uterneljuiii tako imenovanje, hlovemka Cirnniiziia v Gorici, ki je pred vojno r/c lepo pn;c\ituln, je bila ukinjer.a in ittii-ianska vlada jo rn^r vcc odobriti. Goriško slovensko ljudstvo pa žcii otvoritev te^i srcdnjcšolskcea tu* voda in je izrcklo to svojo žcijo po vscj deželi na 200 shođih. Posi. ^ček |e v tcj Rtvari interpeliral ministr-skejra predsednika. notranjcca in prosvetne^a ininistra. Nadalje TC je vprašal, kdaj misli vlada prckli-cati svojo nekulturno prenoved, da so ne smcio otvariati v Priinorju zasebne Šoie s pravico javnosti. To sa tiče zlasti alovenske zasebne tr» govske žole v Trstu, ki io ie itali-jan^ka vlada zatrla. — V Jamliah. v Doberdobu in Devinu stanuicjo sami Slovenci. Lc v Devini: je nekoliko tuje^ii rodu. Slovenski stariši v teh občinah so že opetovano prosili za sloven*ko !incTsko 5o'o, pa vedno zaman. Pcsl. $čck zabteva v inter-pelacijan otvoritev teh 2^1. — Otvoritev trgovske \isoVe Žole v Trstu. V nedcHo se ie otvo* rilo akadem. leto ni trCo^ski visckl soli »RevolteI'a«T. Otvoritvs so %c udeleziH z^stoniki raznih oblasti. med romanci sta bila tuđi Slovenca dr. \ViIfan in dr Pod^ornik. Svečanost se ie pričela z govorom zavod« nega ravnatelja nrof. G. Luzatra. Tr^ovska šola je ustanovljena v nr\*i vrsti zaradi mesta. katereda trgovina ie vezana na bližnii vzhod. Zato so se ustanovile v zavodu stolice za iucoslovensko, češkoslcv** §ko in crško literaturo. Kadar nri-de v države srednje in vzhodne Evrope redno življenje, bo moral Trst poskusiti, da zavzame snet svoio misi i o posredova!ci med vzhodom in zapadom. Tržaska trcov. visoka šola, katero usoda ie odvisna od usods mesta. hoče oomagati t Tse-mi močmi, da ne do«r/e ta čili in da se znova razširi tržaska trcovina V ta namen hoče privabiti v svoje dvorane tuđi mlade dijakc iz đr?3\\ s katerimi ie Italija že stopila ali šo stopi v tesne trc:ov. stike. Luzzat-to ie končno nactfašal, da ie Trst predstraža italijarjstva nnnram vzhodn. Tz ni>Ca se mori it^liian« ska misel razlivati v balkanske In podonavske deJele, da pa more izvršiti svoto mi^'io, mora postati veliko visoko?olsko središce. Pre* uredba trcovske visoke Sole je prti korsk na tei poti. Vclih požar u Skof|9 (Izvirna poročilo.)* Ni Trati pri ikr.fjelo^kem kn!ndvon irra lesni IndusrijaLc f. llalnrihir moderno parno ža-o in vcl.kan^ko ik'i* drCe lesa. Skc flalnKa )c sjloh po volni p^ ^talt nerako sred *^« za lc^no trgov.n'K Te dni 5o 4zde'ovuH ra iro:oml stro} pri-mercn P ostor. 7iJatl so het n%k\ podsta-vck. Ker potrclmJe bemn r > ilml c^rkotaw so Ćez n^č v dotič?ir» flob.iv, postaviti !a» Ic/no P*^. da ie ocrevala lut nski pnd\ta-j \ck. Noćni C;..aj Najllv Je ^Krtici xi to* ' đa Je peč fardi. VCc a) n^koTiko pred 9-j uro rjutraj ie N'.islič r»?ć *e doSra Takuril { In odte1. holL'ni ozkl prostor je hl rxv-krit t If^eno «treho. Pntoma ie no^nl čuva) srcCal ^tr-ihiiki M-ntn'Ka n. d. Hrt« | gar;a, ki Ie *cl v tovimo, da za' uri rapn1 ; kotci. Peke! mu je ^c kratko. *5im fc na-| lot'\m. btrcjnik Je nd^cl v stroinices kjef , je bil zapo«Icn pri stroju. Okoll B.y> ra fe «tro!n!tc rar^zil nm omtnienem prostoru. Ći le 'zbruhni! rgeiif. Tako) Je *P'jM:1 ro^irrf ^!jna!. Pir*a'ka ? parn^za k'i'a Je nn^nan'-Ja o^nf -|. da (• ! na parni 2azf ra^ta! r^'if. De'avcf fe- j Ic7rv'kc postalo ?n tik* j prhltrli rt li;t ■ mc.^ta z britjjalno dr^avrir frfertvce f" 5^y» ; Sali ogcr-.j i: }r rzć ^tvn vnd*», katero mi mora!* vr^'tl v *ol h cd da'cč. Cud'tl «e mfrtvr>v3?^im t3*"fcrm. deavcem tvdk« ?n vsfnrr preMv^Htvu r« rf^dnevTie^ re-rre^*i^fn f^'enj'j rr^rsl tako omei:t'. (ft Ie vr>"čil «prrn rK^^f^nt r*xrv* fif^ Iti da nf oW*\ v b'f?n; no^tavl'rnih Ir^ifb Trerfenrv pnpnlnrma nnlčf! posHp!e. v kate-em *n bil po«ravljs-nl fnnderri *trnil in v katerem *t |c r»-! hab!a tndi modema tnvarra parVet'iv s %n-| !!!n!cr>. Po'ar ?e i'n!?:l eden po'nH?r~i-i!ict ! eno v?nec!'a^ko. 4 knrrVetn- cfrkularkc. 3 ! bnuiHe ^tro'e. Vnrrpte^nn ramit'iro «tr«-! fev rt Irde'-var'e ra-ket^v H 2 var^^« i eofovih parkernih ^r^^lc. TTni*en le tudl j novokuntienl električni rro'or. j Čuditi «e |e, da je ostala strcfnlca. kf I J« bHa prf7'dr»na k ?ajti. redotnknlena tu j da je parni kot?! o*t^I r^r»o'ro»na r.hran'tn. ! P^žar le tra'af ve^ 4a* ^elr pT.fi ve-| cer« fe nekoliko rnnrhal. Tieto le «e crio i noC In *o moraM «ra^ict v^o rod ^itvati, đa j se rtretrf evenfrr'nr* rnova re rar'frf | Knl"kor ^du!a onoznrjamo okolt^m^, da ima prnvlro zbirntt pri«pevke 1** oni, ki ee ir.kn?p « poohlnstilorn in naMrnl-no polo, ki \e žirossna z y'\7.om: OAVot zf\ zgr^dbo moRTu fez Krko pri <>r-kljnh. — T'pnn.i© imamo da ho moF.t, nko nas bodo vei prizadeti vanj po uvo-ji moči podpira li, do prihod. pn1*»tjmfthliiv*. — Ceiklte nn Po^niRkpm. proii d^^mhm 1 1021. Odbor zn zgradbo mostu će« Krko pri Ccrkljah. — Volkovi in medvf^ t knfc>r-fkih irozđih. Preteklo romlnd p« j« xa-r<*diTr> t Kozdovih kneza Au^reprrra in bližnjih hrvatskih funnh ve^ volkor, ki po lim v t^i zimi prišli Miiflj*% na siH. Oko!i Cnhra in Velika Gor^ pri T'ihniH po klnti tuđi m»>lw«!iA dvoifra, kl znpu^^rt v Pnr'ini slrfi. K**r po Ati^r-spereovi frozdovi rn78"žni in 7dni*rni x rihnilkiml v t-Jco7%-ane >v^ri«rr< in tuđi nrecri Iržko c>>ptonnl. ne *v^rj%fl ▼ njih T«ako leto ri»rrrii in n<»trl tu.ll brerskrbno živi, doklrr je r1«d n« pri-Bili, dx pre luk-it hrnn^ r ni*.iv.\ V ko^evskem in rihni^U^Tn okrnju p^j lor-H, lMkor poi^^ajo od kim, ie pripraT-ljajo na pogon. ^ --------------lt_ nisko etran. Prišel je t C^ridn, kmalu Jo preftopil t jurt>?lovenpko legijo t?r ne boril za evobodo svojega naroda. Post ni Jo erb«ki k«pitsn r Dobrudži, kasnije ▼ Rusiji ćelo čtabnl ka pitan ter prejel za svol© vzorno vrenja t ▼«eh prilikah hdlikovpnja. Red «v. Sta-ttislnva t ra?či in trnkom, rornunska »▼eidn z meči, ki poptavlja notitelja t red vitrzor, romun^kl epom i nski kri-ttQ dobrovolicov t DoSrudži in srebr-iv* kol-«jn« HFilo?a Ob'li^a za hrabrust sm vinni Hokazi, da J© bil naS Pav^l na > «^h frontah junak, moi! Mož, ki Je v. Z^kaj voink je bil rendarlo pred veem peenik. Tako jje isknl med Kupi porodnih duS ter se je popUhljnl t rr^ko književnost; rjose^al je literarne kroge in fnJ^l tuđi med rusko dra-»flt*k« utnefnike. Tmel je prav posebno erečo. V Moskvi Je naSel etika a Členi Hnđožpntvene^a teatm, eeU> z genijalnim njegovim voditeljem in re-if«©rjem Stajilslavsklm ter •* je vdal dramntnki urnetnopti s vwro žarom p« •iror^m vojnem rni-oMctvn 'z^trnd« ne peeni^ke duJ^. Sci* letn dni po ^t»j-ni se mu j« k«n5no potrefilo rmiti se t domovino. Po vMiklh ovinkih in t. Uguho vdčjega deU pe«ni*Uih zblrk! Uniforme pa ni ohlekH t«5. Kot poeta ter ▼ rn«kl dramatikl fn mretnr-wi ugledni niski režiji temeljito no-ufene^a gojenca Strmlslavslr^Ra smo r« pozvnli t nnrnvo Narodnepa rl©^"*!'-Wa. V prijateljski zvezj % Otonom 2u-pan^ičem, -svojim prvim urednikorj, n*.t ki dvipriil naSo dramo ▼ ugodni da-rnainji dobi na viilno, ki crno hrepeneli fftman po njl v časih, ko nas je materijalna in politična mora tišč«tla k tlom! L© s fistemotičnim delom Ja mo-l^oče doaečl ta razvoj; t repertoarjiu In rnobja «♦ moramo vroenjati la polago-n:a, ako naj se zccrvidi trlen t^m^lj, na kftterem bo roo^-lo po letih stati iloven-ska drama kot vrođen tekmec lagTeb-(ki in h©ojrrad«ki. Pa^^l Goli« jo lzđal letos svoje >P e b m i o zlatotaeka h<. V kratkim jim sledi >VeJern« p e i m a -riče«, a %% tisk prireja I« tretjo: >M o 1 i t t e n i k ca uboge in pre-ganjan «€. Zakaj voma in povojna leta p>o mu bile plodovita đoživljajev, ču&tev in misli. Posveti 1 pa se Jo tudl ie dramati-ki. Za letoSnji božič ao vprizorl njegov dramatski prv«iee — reci noma ▼ sti-l:ih: »Peter^koT« poslednj* sanjke. >Poži?Tvi povest v PtiriS eV kfth< imenuje avtor svojo delo, ki te godi tuđi na eradu kr^Ja Matjaža In na vrhu Gorjanrar. Nadejam ae, da oatano poni ej dramatiki zvest, saj oe resno bavi ie i caanovanj^m dveh na-đaljniih đram. Med najWi slmnnti^nlml nafeimi književnik I je PpvcI Goli a, a ne bodi odveč, eko do^tavi^am: tudl eden Izmed rmJ5inn^«jnei5ih. Pavel ne posabija, da jo bil čaainlk: auto Ja vs«kd*f g«ntle-mtD. Nal dnevnik Io nt poroSal o nf*-irovem dosedanjem delu, ki zaslužuje pozornosti In primanja. Zato m tem popravljamo zamnfeno In podal a m Jav-pcati o nesniku tivljenske podatke, ki 9b r*?ani ntegoverou hrvatskomu kritiku, a tuđi mojim roj-ikom. *+* -»^*«^* Fr« OoTtktf« ----- ^ __-w O pokolnem naf em kraljn Petru V krtljcvem brolu »Nove Evrope« piše Jovan M. Jovanović o blagopokojnem našem kralju Pc« tru med drugim: »V vsem svojem značaju in načinu mišljen i a in živ* lienia je bil kralj Feter tip pravega srbskega seliaka, in to iz Sumadije. On je zato tuđi liubii kmeta, poljc-delca, kakor se liubi ono. kar \c nam naib!ižje in naisorodneie. Lju-bil je niivo, liubii je plug, IH'bil ic zemljo in tisteca, ki jo obdeiujc. Na svojih potovaniih v Srbiji $c ic rad in često ustavi jal ob niivah, đ\ gleda setcv ali žetcv. — »Evo, to ie Dravi državotvorni element,* ie re-kel nekoč, gledajoč v Topoli, kako narod dela na polju; »on dela zase in za državo, on hrani sebe in nas. Ono, kar je njemu preveč, dafe on nam. Tn tako dela vse svoje življa« nfe. In kadar se v državi kaj po* kvari, zooet to on popravlja in t?> Dravi?« Kadar te ie vozil z avtomo* bilom ter srečal dolge vrste kmet jv in kmetskih voz, tc ustavil svoi av-tomobil ter čakaL da so nanravili prostor in da se živina pomiri, ne* navaiena pa avtomobilni ropot in štropot. Nikdar ri hotel, da bi .e poljedelcu delala škoda. Ako je bil v AranSielovački Banii ali v Kovilfači ali kjerkolt v bliiinl kakine vati, slasti pa v To« poli, je zahaja! med kmete m se z nj im i razgovarial. S kmeti se je vobče raie razeovaria! nego z me-ščani. Boli se je zanimal za njihovo delo. kakor za vse drugo. PosluSiI ji!i jc# sprc^cma! njihove prošnje in njihove nritožbe ter skrbe!, da so bile iznolnicne, ako so bile upravi-čenc. Očetov^ko ie skrbel za to, -Ja se ustreže njihovim rotrebam in da se vzgoii pomladek, ki bo pre-vscl in nadaljevnl delo v hi§i in na vaši. S ponosom je vedno naglašil, da so tuđi njegovi pređniki bili po» Ijedelci. Tako bo krali Petcr preSel tuđi v zgodovino, v prvi vrsti kot prvi med onimi kmeti vojniki in knruti* iunaki, ki so ljubili svojo svobodo in svojo zemlio in se borili žanje vse svoie zivljenie in ki so končno osvobodili in ujedinili ves narod ter udarili temelj naši državi.« Tako lepo piše Jovanović o po-kojnem našem kralju, ki ie bi! res vzor plemerriteea in dobrefa vlv darfa. Vre^en nie^ov nas!ednik \e ssdanji naš kralj Aleksander, ki io docela vzt^oien t duhu veTikega svojega očeta. Uverjeni srno, da bo naše slovensko ljudstvo vzliubllo kralja Aleksandra, kakor je obole-valo srbsko krali a Petra. Prlstopafte k V9lngo-ilouenskl matici!,, 282 §fev.__________________x .SLOVENSKI NAKOU*. *■« 16 decembra i***. sv^dS & Dneonc oestf. V Liubitanl 15 aectmbra 192!. — Pozi* !]ub!lans1cenia prebiTal-ttvn. Na rojstni dan našega kralja, v \oboto, dne 17. decembra, razobesiio vsl državni uradi in iavna oblastva đr* favne zastave. Mcstno iupanstvo vabi $omeščane, da tndi oni okrase svoje hiše in stanovanja j driavnimi ali na* Irodnimi 2astavamL — Nameravano kraljevo poto-ranje v Slovenijo. Vesti iz Beograda iavljajo, da je nameraval Nj. Veličanstvo kralj Aleksander priti v Slovenijo, da se udeleži lova na ćivje koze. Potovanje je bilo od«jo# cieno zaradi krize. Krali Aleksander se je včeraj udeležil velikega Ilova na nekem veleposestvu pri Somboru in se danes vrne v Beo« grad. Čim bo kriza končana, odpu-tuje vladar v Slovcniio. — Sođlšča in kraljev rojstof dan. Pišeio nam: V imenu Njego-ve^a Veličanstva sodi i o naša sodi-šča, zdi se pa, da nekatera izmed ni ih še danes ne vedo, da ie 17. t. m. rojstni dan tistega, v čigar ime* nu sodi i o. Nedavno tega so listi i a* I vili. da je smatrati Vidov dan, praz-znik narodnega ujedinjenja dne 1. dcc. in roistni dan krali a Aleksandra kot državne praznike, ki i ih Imaio pred vsem slaviti državni uradi. Te dni je pa vrhutega še iz* šio službeno obvestilo, da državni uradi v soboto dopoldne na roistni dan Nj. Veličanstva ne posluieio. Kliub te i službeni vesti pa ie na Ijublianskem sodišČu razpisanih za soboto dopoldne vse polno razprav. Čudom smo se čudili. Ako sdišče ne •poštuje službenih naredb. kdo iih na? po tem spoštujo uradno od* rećbe? — Krha se! Včeraf ob 5. uri bi se bilo imeti vršiti konstituiranje novoizvolienega upravnega odbora Mestne hranilnice, to fo volitcv predsedstva in ravnateljstva Na sejo pa so prišli Ie demokratski od-borniki, dočim ie većinski blok po-slal po dr. Stanovnika pošto, da većina ne priđe na seio, ker vabila nišo bila pravilno podpisana! Sevc-da. ie bil to Ie ialov izgovor za dei« stvo. da se većina še ni mogla zedi* riti na osebo predsednika. Kandidat Prepeluh ie naletel haje na sr-tfito nasprotstvo sociialistov. ista tako pa tuđi drugi kandidat kleri-knlcev učitelj Vendelin Sadar ni našei milosti. Kai pa fi. Babnik? Sa i je tuđi takorekoč pismen čin« vek, stvarna sposobnost predsedni* ka Mestne hranilnice Pa ic itak do-»transka stvar — podavitno 1c, da ni demokrat. Konstituiranje se bo baic izvršilo prihodnii teden. Sai ^o ne mudi! Tak zavod, kot io Mest-v.n hranilnica, lahko ostane tuđi rfl^e časa brez glave in vodstva, kai ne? — ITnJ^kaČi rte mirnjejo! Od Sr. Križa pri Kostanjeviei nam pi^ejo: iDnf 28. novembra t 1. jo tukajfinjl župnik pH službi božji s lece ozrmnll, da nrmerava vlada rnova odtegniti na* dnljnih 30^ od vsega krož?čega dcnnr-ji. Zupnikovo t>7nnnilo 1© povzročilo rod ljudstvom silno razburj^nje.c — Smatramo za svojo dolžnost, da objavimo to r^ortifilo, ker vemo, da «li*5ne v»»-Fti razširjnjo med narodom gotovi tem-tii elementi, ki neprestano raj«Jo proti držnvl. Up-otavljomo, da na teh vesteli ni niti erna resnice. K<>>r torej tak$na vesti člri, laž© In zaslrdnje s svojo laž.io zgo! ta namen, da bi ostvari! mfd ijndsCvom sovražno rarpoloženj© proti državi. Ktr je že krajni $w% da se ta'cšnim brczve*rtnim hajskafcem en-krat ra vselej eamaše o<**a, pozivamo vlado, naj * stvari nrede brez odlaganja najstroži«* prciskavo tfr brezvest-nrjm hujskača, ako s© izkaže njegova krivda, rksrmplarićno kazna je. — Daj to nam pojasnilo. Kakfer Jo znano, ]o lani posebna komi*i!A u^oto-vilo. da zaračunava Trboveljska pr©-tri>.sroknnna družba na&o krono naprara «v?trij?ki kroni v razmerju 1 : 2*5. MM tfm «e ie rarmerj© međ naio in »vatrij-sko krono bi?tveno epremenilo. Dane« veli?\ e>n» naša krona 2-i av»tr. kitm. Vkljub h?mu pa rabi Trboveljska pr%-mogokopna družba ta temelj laraču-navanja med nn5o in avatrifrko krono razmerje 1 : 3. Po^lcdica tega Je, dA dela Trboveljpka premoc:oV«>pna dniž-Ha n-a no§e »troske kolosalno dobićke. AH je to rei? Zahtevnmo to^ne^a in jasne.ea pojasnila bd kompMentnd ptranif AH jo »Trloveljski premogo-kopni drnibic pr\ nns dovolieno vs?e? K«di bi poznali tisto zaštitnike, ki do- I >oliujejo »Trboveljskl premogokopni družbi«, da pri na« Imrači kakor •• ji ljubi- — Častnf ve5er Ie »Hređlio ?>rete-M-) soKoto v hoteiM nri Sl^nu usin^ben-?=tvo Mestne hranilnice 1jnM»nncke svn-ienri od«tnntv?5emu nred^edn'k^i tro«*. Uba'dn ni. Trnkoezyln. Pri tel oriliki ce mu je no!d. 20 let ?c neuTromo In ne«eh?^no de'nvrl v tetn navodu, pr-vnf^n Vot rnvnatefi !n nozne?e TUTIO^o l^t kot rrpd?;edn'k. Nlesrovn O5ctina za-^'i^T Jc bila, da *e Je Dripci ti zavod osohito po znanih septembrskih do- j ^odkUi tako motno in hitro nucvijati. [ da je sedaj eden itafvegjih denamfli tavodov v Jugoslaviji. Uslužbenstvu je bil vedno naklonjen in oravičen te? razumeval in podpiral njciove težnje. Ob siovesu je naklonll f. predsednik 1200 K v karitativne namene L i.: za dijaSko kuhinjo »Domovina«. Otrojko bolnico in oslepefe vojake po 400 K. S solzall v očeh se je poslovil bi a ci predsednik od uslužbenstva. — Bodi uver-jen. blaefin skromni dobričina ii bratske Slovaške. da Te bode uslužbenstvo obranilo vedno v naiboljSem soominu in savest« da so Tvoje raslure za razvoj zavoda nevenljlve. Ti naj bo v zadoščenje. — Prmvoslavmi t!ažba božla. Na rodjen dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. dne 17. decembra, služi se služba božja sa bbtodarcniem u vojn. pravoslavni kapeli na Taboru, vojarna Vojvode Mišića, n 9 časova. — Na 18. decembra, u neđelju, služba božja n 10 časova. — Bdenije i svenoćnlca počinje 18. decembra u 17. časova. — Na sv. Nikolu. 19. dec služba božja počinje a 9 Časova. — Mestna hranilnica ljubijan* ska ostane v »ohoto, dne 17. t. m. zaradi dr^avneca praznika zanrta. — Ljubljanske banke v soboto 17. t. I. radi državnega praznika za stranke ne poslu je jo. — Okrajni ekonomi ia njih pomo$-nlki. Kazplsanih j& rtč meit okrajnih ekorJt>n>or» oriroma njih pomočnikov na »edežu okr. plavarstev. Natan^nejšt podatki po razvidni iz nradneg* \istx. — Naša anketa. Danes se je oglasilo 47 nnročnikov. od katerih se jih izreka 39 za eno oblast, 8 pa za dve oblasti. Iz M«riborske2a j okrožia firi je 8 za dve oblasti, 5 na za eno bolast. Doslei se ie tTdele/ilo naše ankete, ki traja do 25. t. m., 361 namčnikov. — Naslovi na dobrođelne zavoda, V snorazumu z zdravstvenim odsekom za Slnvenijo so določeni sledeči naslovi za humanitarne zavode: 1. za »Do-brod^ne zavodec »Državni dohrodelni zavodi v Ljnbljanic, 2. za dcželno bolnico v Ljubljani: »?p!oSna bolnica v UtTbfjanU, fn 3. za dcfelno bbmho na Studencu: Javna Maznica na Studencu. — Smrtna ko^a. Umrla jle no krnt-ki bolezni pn. Hedvika Plantan, ▼dora po pokojnem notarju Ivanu Plant&nn. Pokojnica je bila trda Nem-ka. N. t ra. p.! I— Porodntiko « ginekološki seminar. V netek. dne 16. t. m.. otvo« ri ft. profesor dr. Aloizij Zalokar na svojem od^elku reden norodni* ško-^inekcloški seminar, ki se bo vršil od tega dne dalje vsnk petek od 5. do 6. zvečer ▼ predavalnid babiške Sole. Vstop jc nrost. — Dva grbska rđravnika y Ameriki. Profesori a dr. Rađenko Stanković in dr. JtTrii Jovanović z beogrtdskeca vseuCili?ča se mudlta ze deli časa v Ameriki kot gosra Rockcffellcr-Foundation. da prino* rnoreta k i7T>oT>olnitvi medicinske fakultete v Beogradu. — Novi vlaki na Gomtjsfcem. V ■rrho doseg© trvez* na opoldan^i do-lenjpki in mariborski toeebnl vhk br.d« V071I ©d 15. d^-cembra dalje na prtDjrl Ljubljana $>l. kol.—Je**nice dnevno redno f* ielrti rar osobnih rlakor % odhodom iz Ljubljane **1. kol. r>h 15.07 In prihodom na J««enic© ob 17.08. V nasprotni tmeri pa preinji nrdeljski turistovski vl^k z odhoOom \t. Jesenic oh 21.01 in prihodom r LjuMjano jrl. kot. ob 22.53, • priključkom na Jeseni-cah na dunajiski, O7irt>m% monakovskt brsovink. Z iMim dnevorn izO5ttn»> na pi"v?i Ljubljnn« dri. kol.—KranJ doae-danji feoUmki vlak. ki odhaja ix Ljuh-ljnnd ob 13.48. — Za povzdi^t) meclnn-rođnega prometa bode vozi I od 15. t m. dalje dnevno m<*d Zagrebom m Mo-nakovim direktni voz z orldelki 1., II. in III. razreda preko Karlovca in Je-■enic. Ta voz bod* odlmjal iz Zn^r^ba drž. kol. ob 22.25, \z Ljubljane ob 6.35, iz Jcsrnir ob 10.10; prihod ▼ Pkilnogr^đ ob 17.25 in t Ifonakovo ob 21.35. V na^protni pmo ■pr^jrmA predaedstvo »Podpornega društva •Ieplh ▼ Ljubljani«, Wolfova uliesa 12. t druStvcni piwni. — Zalostna «9O4fa varCnosca SKh renca t Ameriki. V državni bolnici v Clevclandu Ie umri 4\ let stari T«*iacij LuSin, doma Iz Dol?nic vas! ori Rlbnl- ; ci Pred 24 1e*i ie pri^el v Amerlko fer i dctal no rudn*Vih v Minne^nttl In Colo-radi. Ri' jc zelo marliiv in varčen Ho- | vck. Nckoč fc Jc roncsrcCil v rudniku. * Za to dobUcno odškodnlno fc shran'l v . neki banki v Coloradl. Letos fe dobil nenadoma obvcstilo, da je dotična ba»» ^ ka zaprU svoje urade. To Je rrvefa tako razburiio, ker ic zgubil svoiih 4500 dolarjev, da se Je zmešal. na kar so ca odpeljali v umobolnico, kjcr je revež sedai umri. ^- Vestnost ▼ pokliču. PoStni uslužbenec. pismonoša F. Kolman. je skuša! včcrai na oriainalen način okoli 1. ure pot>oldnc dostaviti ni-amo tovarnl električnih pređmetov »Transformator« na Dunriski cesti nasproti artilicriiske vojašnice. V tovarno je skušal dospeti prrko steklene strehe. Steklena streha pa bo mu ic udrla in ie Kolman padcl 4 metre globoko v delavnico. Pri nadcu ic dobil težke notranje po* škodbe in si ie naibrže zlomil tuđi no^o. TakoJ so Ca prcpeliali v javno bofniSnico. Sreča ie še bila, da ni prilctel na stroi. kjer bi se bil coto* vo nataknil in bi ostal mrtev na mestu. — Pa»lieijsk« fH»ro?ilo. t>Anes je bilo prijavljenih policiji 23 ružnih policijskih prestopkov, ftrrtirani Ha bili dve tajni prostitutki in 2 po«U>pača. — Tavina. Dclavki Ani Kva« v Kožni dolini je neznan tat ukrad^l 800 dinarjev ia omare v njfcnem stauo-vanju. — Pc» okra^en. Tovarnarju Mlrto-*!avti Grfiirevsiću je bil ukraden v Ljubljani 6000 kron vreden loveki pca • imrnom >Tr<»f<. — Tatrtna brlfjantnera pr't-»na. Soprorf trgovca Ani SkertJ Ie bil iz pisnfne mire v trrovinl na Kar1ovckl cestt tskrnden zlat prštati s 3 briljanti. vreden 1^.000 K. — Plesne vaj* tebni^ne »rMnjo iole se v petek ti 16. i m. ne rrže. Knltnra* REPERTOTR NARODNFG^ GLEDA« LISCA V UUBUANL Dri ma: Tetrtek, 15. đec: Foza fVrnđova. IfT. Petek, 16. dec.: Pampcliika. A. Opera: Tetrtek, 15. dec.; Za prte. Petek, 16. d*e.: W>rth*r. D. — Sentlakob'kl cledall^l oKolo< me-K^ca nov?mbra ▼ Beoroffram tuđi rri nas ▼ I.JubHanl. n.^-»lejati e© fe Telikear.i umetni^kecra rJit-ka. Pevtki «Hor vodi dan*« p^nij^Ini thorov^dja a;. Smoflek, kapelnik kr. opere- ▼ Zaarebu. Pod n^er^vim vod-«tvoni, kl vcmtTi tfvr fe nad dv* l«"ti, pe Je dm?tvo povrdiernilo imi eno l7mect l»rvih me»t med hrvfltskini pevsfcimi drnStvi. Viitopnl'^ z^ v »Sn>-r.kftn seminaru« bcojjradskctfa vst-učilišča. _____________ SDfrolsfoo. — Dram^t^rnl «dsek Fokola ViS uprizori v necVi.io. dn* 18. t. m. ob pol 8. nri tve?er v Polr>1*«kem domu na Vicu dramo: >Mimo£rfdec. TnrlBtlka In sport* — Sportni plc«. OHlrajni v»ako'^t-ni >Rportni ple-?< priredi S. K. Ilirija tndi tekofo se^nno In sieer 7. J«nivirja. Prir^vlite? ee bo vrfeila y vseh pros'.o-rih Narodnoga doma. Pripravlja eo 10-pet pester in ori^innlen procram. — Isrrdna |rlavTia »kapucina F^nb. nogom, podsavesa. Po #i 11—17 pod-eavesnih pisivil mm vrsi r n >de!,vo 13. t m. ob 11. nri ▼ po3v^tovalnic^ me-atnepa nirigi*trata Ijublunfkega izr^d-na iplnvnfi skupština- Pravico do u*ie-ležbe imnta po 2 <1elepn*a klubov, ki bo redni čbmi L. N. P. • »kupno e»nlni *la-tora. Delegati ee im.'Jo pred ekup&cino ixkaxatl a propisno Ostavljenim poob-lrtptilom avojepa ktuba. Na^ljna podrobnosti fo objavljena v 43. itevilki >8porta<.____________________________ DrnStucne ucitf. — »S!ovenskm di>Ska sađniga v Pr*xl« prodaja po *^>jih člnnlh, ki ao ^dlli iw ikOŽIčne počitnic© v Uoroovinn mirtednice z iirrom >S. IX £. t Pru^i IT. Steprnikn ui. 40, JugoBl. irenza akad.« in «!cer po t.— Din. ko iad. fjistl dobif »k j« nJtmenien kot f*>droi» revnim »lov. viroko&oic^m v Pr«-.rl. ki žive v T^likem »iromnštva in «nmo v nadi na obljubli^ne drž ^ti»>end'ir. K.i. di tega se obrflča >S. I). Z. r Pmpic na vjso elov. Javnost, da nri;lr»?> kupuje te rax«*lednfre Id tuko nepoeredno x-«?tj nekoliko obloži bedo slov. nkad. mladin« v Pm*L Odbor S. D. Z. v ProfiL nalnoueiša porocila. KRVAVI NEMIRI V ALBANIJI. —d Zaareb, 14. decembra. »Večer« poroča: Po vesteh. ki so do?le iz Valone . so nastali v vsci Albaniji krvavi nemiri. Vlada v Tirani ja raz- puSčcna. — Itcorrad, 15. dcc. (Tzv ) O iz'jru-lm krvavili nomiroT v Ali uniji in o padru tiraji!"!:^ vladd io ni uraJnega ^oročila. — d Parb, 13. ćcc. Listi noro-čajo, da je tiranska vlada strmocla* vijenfi in da so pristali Essad pašo v ječi. NASA VLADA ODKLONTLA RIBARSKO POGODBO Z ITAL. — d Dunaj, 14. dcc. Dunahlci korespondečni urad poroča iz Rima Kakor iavljaio listi, ic Jucoslaviia odklonila ratifikacijo ribarske po^ Codbc t Italijo. ZAMENJAVA KRON V DALMACIJI. — Đeoirrad, lr>. *\e>\ (Izv.) V i prarnt^nf Dnlmariji, ki «0 jo zapuct <% Itfilijnni, je t»* dni zim^niava Ft.11 i ftvstrij?kih kroi v rmnem rnr^.^rjit. Znmentnvo vodi posebna komisija. V f'rvi *s*ri io rm^nMva ropol^orin i>-vr^enn. Finnr^no mini^f:?t.o j#» pr«^j>!o f/Orocilo, dn je komHi]^ nrifel* z /n-menjavo v dru^ri roni- Zam"ni«va lo 25. t m. konoenau KOLOMI7ACIM V JU2NI Z7.r BIH IN MAKEDONIJI. — Beograd, 15. decembra. (Tz.) Mfhistrstvo zn AZrsrno refo-mn objavila statistiko o koloni7aci;i v tužni SrbiU in Make^oni>i. Minit^stvV3 zač^sno ustavilo nadaljno kolonizacijo. SFSTA*VFK V T AVT MFH M \. SARYKOM IN HAIMSCHEM. —d»Dunal. 14. decembra. Noc^J sfa *c odrcljala zvezni nred^ecHik dr. Ha \ n\ s eh in kancelar dr. Scbo-b e r ra *e^tanek ^ nrc^^ednikom če-?kos!ova5ke repubLkc Masarykcm v Lano. PRED«Fr»VTKA M^«\"YICA IZRAZ 602AIJA PRT15ICEMCU. — Beoin*«^. 15. dro. (Tzv.) CeSko-8^bva?kl pos'anik n\ ni.-Tn dvoru g. Kalina j© vč-eraj izr^ril nnin'Ftru p. Tribičcnini v imena prci'podnika <^e-fckoFlovn^ke republike p. M « ? « r y k a m>žaljie radi smrti matere Kristine Pri-bičevićeve. INCIDENT T ITAtlJANSKlMI RIBIĆI. 1 — Reka. 14. dcccnibra. V vodah Kvarneruln so lovili začetkom mekoća čozotski ribTči. Bark so imc'i 14. Zaic-?o jih je slnbo vremc. ni kar 50 se za- ! tek'i v varstvo otoka Pncra. Jusos^o- | venska rb!a?t j;m ie ukazala. o«tt->tl I tam na iriru. ^okler re dob: potrebnih informncij. R'bi^ke 'ndie «0 bile za- . straćene. Cakall ^o dva dni. nvAo na ro ribiči renndcma od^'uli rni v tr?t;o dalmat'nslco ^ono, drv^I nn Lovini. P^i se j?m ni r»? z«:od;!n, 50 s? vend^r • nj;tn rritržili nri svoii pH"\«ti. 7af*t?va-Joi 7^§čltn pred Jugoslaveni v jusoslo- : vonskem meriu! PLEBISCIT V SOPRONJU. — d Dunaj, H. f'ec. Po vestfh iz Budimpešte ie bilo ranes tak»i- 1 zvano lir^jtVo cltsovrnie v ?Opro* nju. Od 15.703 upravi'črncev je gla-sova!o do 16. samo 13.003 oseb. — d Budimt>eštaf 14. dcc. »Az Est« noroča iz Sopronja, da ie izdal j Central Frrrario razeto*. v kr.tercm ■ skuša utcmcliiti potrebo, da ic danes ljudsko eJasovanie in zaaotsv-ljav da bo clrsovanic popolnoma tajno in da lahko vsak brez strahu ! glasuje. \ — Budimpešta, \5. dcc (Tzv.) Bud-mncšt^ncki listi !av!jr»'o i« §onro- j nj a. da je bilo pri včeralSnjffm nlcb!s- ' cltnem srbovanju nddanTh I3..^00 Ela-sov. Za orllvIipRev k MndžarsK! Jo ela-sovalo 10.41S cjcb. za Avstrflo na rkoll 3000. LTstI izradio nado, da ie 5 tem rlas^Tnnjrm končnovcijavno prlklop- i Uen Šoproni madžarskem*t ozemlffi. ! — DimaJ. 15. decembra. (Izv.) OVdc ?orr« nja ^oje pol't čni in vhđni kroei Avstriie nado na oodnoro antan-tc, osobito na prs'aniško konferenco. Dunajski znstor>nki a^tante bnie nišo • zadovoljni z edrejen^m rlcbiscitom. ; Sklcp med7avczn:ške krrn's'je ecnera-Iov v Sopronju. da ^e ie izvcdcl rlebis-cit 14. t. m.. je v toh krojili povzročil veliko za!udcnje. Najrfasajo namreč. d^ poManJSka k^nferenca razvc'javl plebiscit. Avstr rki vlidnj krn«:i pa urajo t"đ? »™ nnTinč Prare in Ren^r^- -da. kajti CcS'-o«v vn'Hca fi Jtijro^bvija , rl^ta zadovolini z na^*onnm ital;jnn- ' skecra min?^tra Dclli Torrctte v tem . vi^r^^jinju Priklor»!tev Snnronja k Av- j strlii bT'e obe vladi smatrate tuđi za svojo zađevo. WA^TTvrTO\T^\ KONFE-RENCA KONČANA. — cJ R?m, 1-4. d-c. V/a^in^on-pka« krt«^e-er»^a bo l*maH lror»ran^. Anrf*I!ci rn Frsneo^l delegati so že najavili svoj odhod. _ ^__. _ , CESKOSLOVASKA VLADA 7. \. PLEN1LA KARLISTOM POSI> STVA. — Prara, 15. decembra. (Tzvir.) češkoslovar.ka vlada jc zapjenila odrskim podanikom, karlistom VVindischCractzu, Rakowskemu in f*rofu Appcnvju v?a posestve. kl leže na ozcmlju Ceškoslovaške ro« publike. Ta poce^tva namerava vlat da prodati v kritje vseh mobiliza« cijskih ftroškov, povzročcnih vslcđ karlističnega puča. TIHOTAPSKI KONGRFS PRED GRASKO POROTO. —Grndec, 15. decembra. (JzvH Pred cmško rornto ss ie včerai na-dal:cvala razprava, proti desetim tl-hotarcem. Zanimivo ic bilo Izvede* nisko rrncrre o na čin u, kako je bil iimosioven'-ki finr.ncni nadpaznik Frnn \*oršič rm^ricn. Izvcc'cncc dr. Rcit je iziavil. c1* ie verjetna mo/# rtost, f!a ic bil \*or?ič ustrči i en od Ju£cs!ovcno\\ kaiti strel je moral bUi oddan v odelnl;mo<;ti 1 metra, C!ec?e umora oroi?rika pa ie nrc« vid^o iz»avP. da ic • il nanj oddiinl •trci relo dobro mericn. Enakd mnenic je oddal r*'rTi dn»c!i i^ved^ rcr. Dnncs bo izrečena obsodba. rAROPLOVBA Pr> PONAVI USTAV« UFA'A. — Rndinin^M.i, IV dc*\ (Tr.v.) T><* r.a^i Ie ni veo krnjih popoinomu ia» mrznil«. Vrlnl tecr> je vsa paproploT* l>a po Dnnavi u^'nvljona, PRIJETI ATTvt\tOR KA NASEOiZ KRALJA? — Crn. d^r. (Izv.) Krifcor !• liilo i> 11. dot'oV!nr». P*» lit je iriavil, 6% raili'calni kHib vztrajls * v«o od'oc'iio« jo pri s^oi'h zahtevak ftlcdo m\n\*tr*\if*za. predsedstva iu &•• tranjeca mini<(rf\. Dnljo jr irhvil. di so ramer« ▼ -atlik.nlnom kinbu silno p(>o rnh r^tr^ilu predHffni r^vo ziupno osebo, ki bi postavili vbf'ij 9 prosrrrirnm. d* nzpusti pnrlaniTint Ui izveđf* rove volitve. — Beograd. 15. decembra. (lrv$ Ci. Lj'ba D"!v dović te no rnre^icnl sestnnVu nd§c! nn kr"iHe\'i dvor !n no m^nl krn!J:i. 0, Zi^ preb 8.45, Curih 425.—, Ne*york 21.70. — Prajra. 14. dcc. Z n % r © b 31.7J, Dunaj l/U, Berlin 43.—, Turih 16.—. — PnrK 14 C.e? Berlin 7—, lt>i* don 51.4r>, \cwvor!< 12.^1, Curih 240.—. — Rrrlin. 14. dcc. Zagreb 70.—t Dunai 7 25. Pr^ira 215.—. Ctirih 3R.11. — Pnnaf, 14. dec. Tc^rni dumifk^ efektne bor-c\ Jnli?lid 12 0C0.—f Crfdit ?r/>o.—, 7/\w.n 30 000—, Alnint <^.0CO.—, Krr*"pfcfl ininstrijska dru« Wm r>?.r)nn —. ?;koda 3S.0OO.—, Trb«» veljsk« 10.C00.—. — Puna?. 14. đec. TSnr stO.__, Ou- HH 12:X).-. London ""vROO.-, H^rUn 3700.—, Zdgreb 2.i0a.—, Newyork C.400—. Cilavnl tircftnlk; Rasro PuMoMemScfu Odcovornl urednik s Ivan Podr2ai* * Stran 4.____________^____^____^_____^ »SLOVENSKI NAROD*, 4ne 16 decembra 1921. štev. 2£2 Vinska trgovina llCe stalne irgovske ivere kamor bi prodajala tvoje uhorno vino is Štajerske po solidnih cenah. Išče se tuđi sa« tepat k#) ca ta ▼ina, ki bi lepo zaslužili. Pisma pod .Vinska trfovina/8973" na upravo Slov. Naroda. 8973 ^^^^^ŠŠ^^^r^ll \ DOBIVA SE OPET SVAGDJE. GLAVNO SKLADIŠTE I GENE-RALNO ZASTUPSTVO ZA CIJELU JUGOSLAVIJU i UGOPHARMACIAU1 ZAORFB, PRTLAZ BR, 11. Debltkeseaiio trgtvike podleti« lite IV druiabn ka ~Wi U bi imd K 280.000 — K 300.000.—, a katerim meskom bi se podjetje fininsirato ter družabniku ta obratni kapital nosil brez dela 10 % — 15 V«. Dopisi pod .Dobićkanosna trgovini/8974 • aa upravo Slovenskega Naroda. 8974 Kuća na prodaju ;tirmpratna sa betoniranim podrumom u ulici Kralja Petra br. 15, preko puta Narodne banke, sa tri lica, prodaje se iz slobodne tvke. Obratiti se Matiran I. Obratovićn, Beograd, Beefra«. >fca trg+Tadka »anka._____________________________8871 10 vagonov hrastovega lesa jiortlranega po debelosti od 50 do 100 mm, 7 let stirega, suhefa, [Od 2*50 do 4 m dolžine, as proda radi pomanjkanja prostora. - Farsa ftafa Taverne *oiov P. Karf 16 d. d.f Llnbllana. Zahvala. £a vsc dokare tolažilnega aočutjt povodom smrti našega ljubljcnega soproga, očeta, brata, gospoda Josipa Elsnci trfOToa In poeeetatka fftfckifnb v%em sorodnikom, prijateljem in znancem najpresrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo za taetno spremstvo preč, duhovSčini, pevskemu zboru za ganljivo petje, vsem darovalcem vencev, gasilnemu društva ter vsem, ki so spremili blagega pokojnika na ajtgpvi zadnji potl. Blagega rajnika priporočamo v prijaien spemin. V llttllf dne 12. decembra 1921. Žaln]očl oatalL MftfttaJ pogrebni zavod v Lj«bljanL '>,5- - -I- fiarol fiirfjar neznanja v svojem !n v Imenu ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njegova ljubljena sestra, gospa Hedvikn Platim ni. (iarser notari*** vdava dne 15. i ft. ob 2. po kratki mttkepolni bolezni mirno V Gospoda zaspala. Pogreb nepozabne rajnfee bo ▼ pefok, šmm 16. deeembra 1921 ob 3» pepolđne ls LeeaUića aa pokopaliioe k flr. Krlfto. V ljubljeni, dne 15. decembra 1021. Naznanjam alavnem« •bćfaatv«, 4« **m a)i»«vB»| I« ••• noit prataarataJH atnamo trajovlaM« ■ urawl Im a>ptl£«l-■ni p**rimtl F. at. Itaailiolsajr. Ve'tka ubi a boftltaalfti Im «•«•• lotaalN alaHI po ittu mliaaih etnah. Za oblica ebfsfc M pri porota EDUARD JKOPER tara*a»p a>a>«a>lv«mt araratfc« t«h* a»l6n« Aa>la>. Lasto« •tr«*ha>vti« afajlavaalataa LjuMJataa«, ■••tftl fra a. lumin i fin ■a«, nn-np tnmtg .^g Risalna orod a. fcl*ijp (codet. int mmentov Brušenje listl-a>h c rr i Via poorai^U tofn« v detavmct ia prer".••> »ih »tko VlL SEQUPHT l.|ut>-Ijm«, Dalautit »va S ali v pr<»da • ni C. Slio* pakk »rar, L|ub11ana9 ■••tnl trg 6. OđvetnlSkl kandidat IA£« aiasta v LUibtianl. P. m.dhe ae1 •Odv. kand fi02Sa aa vptav« Slove« Narodi. 0028 Bvc postelji novi, fc oreheveca ks« «• pr«alsj. FIGAR, Novo ntio Šmthel dV 903 Meblovnno sobo •• ■&£• pH b*IJAI r«rfblM|. Olf • Kallrtov*9 •^•rnm ptvka, Opar-■•• fjUdalUa«, LjMblJana. 9032 WpoiiifF •c (MM «S)ab patftb v foitilal Pti Boba)Makut Sv, Petra cetit KV ft65 Kupim sostlind i neka| xennlif5fein. Event. vzamem v najem na prornef em kaju. Ponudbe rod .f romet »V5O7* na uprav« Sloven Nadoda.________________________S 0' Trgovski pomoćnik nt sprtjna takof. H sna I« *««ovanje v hi*l. PoifnđHc f. fcfcTrnr*m\ 'e poflt" na tvrdka 5TIRGAR d ŠKERL, tfje--Ina z mdflniin blagom, Sevnsca oh SavL M?6 Ga. 1900 kg tiaaga aaltaga mesa a* takoj pr#a1a« Cena r« dof•v-©«. Wa-t!ov T>o t uprava Slov. Navoda. SSM Kontoriitinia \htm aluiba. lms § meiefno prakv» BMa tapo-ltna tuđi v lesni trgovini kot a«m*>stojna mrt. Poaiudba pod .Po tfna n963" na uprmvnlltvo SJo «t?he«a Nj rede Naroda S9C3 Houosti božičnih ia) Bovalatalh rasgladala p rt poreda H. Tltnr, UDbljonp. Dr. Bleiweis strokovni zdravnik za notranje bo-lezni in za bolezni v nosu in vratu so Je vrnil In ordinira Io»ajrwaml ta^ 13 mđ a«—i. p«>p. __________sw__________ .Diamalf Potor, pekarjl! . Dl A M ALT* tvornice Kune: A Sobo tka, Dunij - S'adliu v prfdv. jni kakovostl st d^nl lopet "fi f'avnrtn zaatopatvn t§ Jnff»- aviio Calvartf O■*••»•<>, Zaifjr^b, akf«-atla^« att-«s»R»»y«r«ai «1. IO. ______________8101______________ Konjske odeje in fine volnene od-je v največji izbiri po tovarniškth cenah pri M. Bauer, Zagreb Ufaa 30. Tekstilno blago na debelo. Odeje za rorce poli 1 jam brzovomo na ogled. 66161 S»v« aa prapraala|alc#, I JCi bolj§€ ekrepčujoče |"«T- an adaiv« aa odr» al« 1« •tr«ti« \r iel ?aato vine lekarnarj* S« tlCOttllja v M«tol •■! I 6 Pohistvo (aatlk) •• proda, Rtmaka cea ta 10, ! rt etno Ogleda *e iahko od 14 U liliolalitr i >re^1etnn makio, reSČ ititkor, feli »jr•«§•«IH^1 u?no P«>nod»e i>o4 Itilno 1*038* »a uprav« Slov Nar 6m. 90 8 dimniharsha pomačniri In vajjemea tprejm?« takaj. Na*''. pove uprava. St>v. NaroJa 90;v, liiWiw~ vsa>k«i aaafioifn«. ponu1be / natedbo erne po i #Jc2icc WO37* na upravo Sto-'. Naroda. 9 57 Meblovana sobo fatno Š6m ataše {n evrnt. ra brara »-'lidea h.anfai madnik s 1 '>r larjcm. Plača najbolje Poniidbe pod T. %. S*>ba 9034' do 20! dec na upravo Si v. N«r. Pođstrelfe v kaki MU ▼ Ljob'janl •• lić«. Ponuć c na Anonfni uvod Drago Basatjak a\ drug, i.|ublj*n«v aadtia ni. S. fcOJO moho riealfmi (ma v zt tvfi tvrd%a Kmet d Ko^ G^aposvctaka cetu S. Zahte\a te ponudbe! S .^9 Mesedna^ soba aa dva esebl, tamo sa mtaete Januar let februar 1522 se lice ■aiaimnltiai postranska str«r, pvsredavattia se Honorira •©-fiudbe pod , Mirna soba 8327 §j na uprave Slov. Mar od a« B62 <■ Ta6 tnlaii poitsikst trrntfh Hi ve»tn h delrvo\* m de?n v ovarnl se sprejnae takej. Samo. sto;^l cob? prett cflrmcijt d'lo n d^n. Stalno de1© m--*<^jrpno. VpraSa «e: Eiatenaka caata Oy v pisarni. 8579 HFii božičnih in nouoletnlh razglednic priporo^a tvrdka IU. BOflĐJ, llĐMlOIlO. Ulzlt&e fn kuverte priporoCa i narodna tto; w Ljubljani. II toku Idućega meitca Imaćlće lx štampa ZHKOn 3THKSHftlfi otjaaiijcn t\ttgia.i!i> kam a : prot-jmačm ^lužbctntn odlunonia i o^a^nje- nt ma, r> 1 B. Robičeka, ataeelnlka ganaralna direkolje posrednih poreza. I). dao. Ovo )« ir*Vnje ird^rj od n'U.i^nluh t otuh'.atii> ( i»r piop «<• o i - a- ira i ff ttufbama. n /^kori n duavnoj »rolfin •, t* ru<> r»V nod \ni ođh<-r na>od e ^kllp- i'ine. Tak • !•*<> u ovo ! dinie uaete "»u ne satio ove limene i Oupi-nc prav,!- .ika no i rvc n nov j* ohjaln>n]a xa celj kraje\mu Ce' a je ov do^ecianit prakse in zahtevkov je poslati ro4 ,Eks;»orf na rpra-.-o S.ov. Niroda co 20 dp.:ern:»ra ^^8 Praši Rannikar m&zlzl fesflrskl molsler Ljubljena, Linhartova ul- 25. TeZelsn 41S PaAtao-takov&l raćaa II.428 prevrfm* rx> dan'ti Vakor lattnlh fi^Mjh izradbo mo-;»ov, jezov. h I, v;I ter r*zne go* ođ»nVe fn indust iiik« 6tavbe. ato'pre streli^. kupole In cerkven^ os'rešia balkone, vitne ut ct, vfr«"df ter rsma d u^a vn»«a a>hi-tektomćna d-a. — Stopmce, dekotatvne ttmpovt tet deko ativre iJe-iilct opaze, vrata, eBB lni*utfriia.'ie atavba or»oier'ara tlaafl aa fito*e .isientir^re nosllcu ta vfft'a prsata raxftt>aa ođ ia 30 ra. - Paraa iaga la airof* mm daUrmica. j Celje I Msribor ođ i. Januara cij 31. maja 1922 ^odiat^ Dne TO. drcembfa t. g. 10. sati prije poine rakiju uje se neposredna noroiha u divizijskoj intenčaituri u L;uM'"ani. kod vojnog okruga Celjskoe i Mariborskog za nabavku drva garnizonu Celjskom i Mariborskom. Potreba drva ie: Maribor: 4 800 m\ Celje: 1.650 mf, Primaju se pismene i ustmenc ponude na svaku količina drvr. Kane ja 5" t. Uslovi kod oznaOcn h ureda. Krmanda dravske dimije oMatf! I Broj 19.703. PGtrebnri in korlstno je rfa hrei ođ'oga potr^ita »preleni denarla, W Vam pTftiala !.t Amerika* po aa*e<7Y posredovanfu potom kr. poirnr»-frKovneca uradi. Patite, ć* brste ntfnaHii ro*tl'Mc'u BataaĆal saie.tak, ki •te ft «'ire'eif, in dan. ki% Viti je bit iinV m. Fad! fnnogih pri*o!b imirtJkih maknt e netprejemu rfen.ir)j v »t«ri domovini in vsled r.e^otrctnega prc bkovanja pri iub tcf po poltaN Va« t« rf©« tnrt. Eiw'ifbn^ s rrfre