Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev. 152.	v Ljubljani, v petek, 6. julija 1917.	Leto XLV.
MT Uredništvo |e t Kopitarjevi nllol Štev. B/II1. Rokopisi aa ne vračajo; oeiranktrana pisma se ne a sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen
list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nltol št. 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188.
M Velja po pošti i ss oelo leto naprej.. E 26'— ■a ea meseo „ .. „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno. „ 29 — sa ostalo Inosemstvo. s, 35-—
V Ljubljani na domi Za celo lato aaprej,. S 24*— sa aa meseo „ .. K 2-— ? apravl prejetio mesečno „ 1-80
s Sobotna Izdaja: ==
Za oalo leto.....K 7-—
sa Hemčl|o oeloletno. „ 9-— sa ostalo Inosemstvo, „ 12—
•■ Inserati: Enostolpns petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . . . . po 30 v sa dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
^^^ Poslano: — Enostolpna petitvrsta po 60 v
Ishaja vsak dan lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red.
Parlamentarne zadeve.
Davek na vojne dobičke.
(Govor posl. dr, Bcnkoviča v fin. odseku.)
V	seji dne 3. t. m, je posl. dr. Benko-vič pri generalni debati o vladni predlogi glede obdavčenja vojnih dobičkov izvajal, da se ima namesto ces. naredbe iz 1. 1916. postaviti popolnoma nov zakon, v katerega je zlasti vzeti vse razne določbe iz sedanje izvršilne naredbe, da se ima tudi obdavčiti tudi dohodke leta 1914. in 1915., ko so bili vojni dobički največji, medtem ko sedaj padajo vsled odredb zoper oderuštvo in previdnost pri sklepanju pogodb o vojaških dobavah, da pritrdi predlogu poročevalca Stfeinwendra, družbe in posamezne osebe na enotni podlagi obdavčiti (višji dohodki, ne višji donos pri družbah), opozarja na angleško in francosko zakonodajo, glasom ikatere so dohodki iz poljedelskih obratov izvzeti od tega davka, da treba vsaj potrebne rezerve za dopolnitev fundusa in-Jstructus po vojski izločiti iz odmerilne podlage (z izvršilno naredbo), in primeroma bolj obdavčiti prave vojne dobičke, nastale brez truda in riziko, upoštevajoč razmerje med obratnimi izdatki in doseženimi dohodki.
Debata proti vojaškim sodiščem in amnestija.
Dunaj, 4. julija.
V	nadaljevanju današnje seje je govoril še nemški nacionalec sodnik dr. Roller, ki zagovarja § 14 in vojaška sodišča.
Poljski poslanec socialist dr, Lieber-mann napada vojaška sodišča, a kot Poljak in socialni demokrat izraža cesarju zahvalo v imenu poljskega naroda, da je odprl vrata toliko državljanom. Dobernigova izjava je bila sicer dostojna, a kak vtis bo to napravilo v inozemstvu, kjer bodo kazali na Nemce v Avstriji, ki branijo absolutizem ter zabranjujejo tisočem pot iz ječ na prosto. Naj Nemci pomislijo, kak vtis bo to napravilo na sedaj naskakujoče ruske čete, ko jim bodo govorili, da so poklicani reševati iz ječ Slovane. Čehi, Slovenci, Poljaki in Ukrajinci so viharno pozdravljali amnestijo ne radi tega, ker hlepe po moči, marveč iz človeških srčnih čustev. Ali menite, da so se vsi ti veleizdajniki, in narodi, ki stoje za njimi, da so sami veleizda-jalci? Ne le nemška, tudi poljska in drugih narodov kri je tekla za Avstrijo. Slava vsem, ki so padli, a padli so za domovino in ne za reševanje vislic in ječ. Nato ostro napada gosposko zbornične govornike, ki so govorili proti Poljakom. To so tu propadle veličine: eden je propadel kot general, drugi kot minister, tretji kot poslanec. Pozdravlja združeno iri svobodno Polj-' sko.
Debata bo končana v petek.
Zaupna posvetovanja o novi ustavi.
Dunaj, 5. julija 1917.
V	ustavnem odseku se je vršilo zaupno posvetovanje o novi ustavi.
Ustavni odsek.
Dunaj, 5. julija. Ustavni odsek je imel zaupno posvetovanje o premembi ustave. Tekom debate je izjavil poslanec dr. Stran-sky, da so se polastili naši sovražniki avstrijskega vprašanja in ga preuredili v mirovno vprašanje. Nemci imajo v državi boljše stališče kot drugi narodi in tega stališča ne bodo hoteli opustiti, zato je edina rešitev avstrijskega notranjega vprašanja mirovna konferenca. Zato ni umestno govoriti o vseh teh zadevah, ampak treba je počakati mirovnih pogajanj. Proti tej izjavi dr. Stranskega je polemiziral dr. Redlich. Povdarjal je, da moramo nastopiti z vso odločnostjo proti idealom, ki hočejo doseči preureditev Avstrije na mirovni konferenci. Na mirovni konferenci bo izvedena preureditev Evrope, toda ne samo za Avstrijo, ampak tudi za stotisoče drugorodcev v Franciji, na Irskem, o Rusiji niti ne govoriti.
Skupni ministrski svet.
Dunaj, 5. julija. Danes predpoldne se je vršil pod predsedstvom grofa Černina skupni ministrski svet.
Proračunski odsek.
Dunaj, 5. julija. Proračunski odsek se je posvetoval o predlogih poslancev, ki so bili stavljeni v proračunski debati. Odsek je sklenil na predlog poslanca Krafta dati tiskat« poročilo kontrolne komisije za državne dolgove in naj v prihodnji seji o tem poročilu odsek razpravlja. Glede odškodovanja internirancev je predlagal poslanec dr. Gentili, naj se razprava o tem premetu odgodi, ker je neumestno razpravljati v ne-navzočnosti strokovnega ministra in zastopnika vlade. Predlog je bil soglasno sprejet. Kmalu na to sta prišla notranji minister grof Toggenburg in dvorni svetnik dr. Swoboda. Odsek je nadaljeval razpravo o internirancih. Dr. Gentili je utemeljeval svoj predlog.
Pravni odsek.
Dunaj, 5. julija. Pravni odsek je razpravljal danes o vladni predlogi glede podreditve civilnih oseb pod vojaško sodstvo. Zakon velja do 1. julija 1918. Izvzeto je vojaško postopanje na bojnem polju. Preki sod je omejen samo na gotove zločine. Iz vrste kaznjivih dejanj, v katerih so podrejene civiine osebe vojaškemu sodstvu, so izvzeti sledeči zločini: veleizdaja, razžalje-nje Veličanstva, razžaljenje članov cesarske hiše, dalje kaznjiva dejanja v smislu členov 1, 2 in 9 zakona z dne 17. decembra 1862 in § 66 do 69 brambenega zakona. Obsojenci imajo prestati kazen v civilnih kaznilnicah.
Sprejeta sta bila predloga dr. Ribar in With. Dr. With: Vlada se poživlja, da skrbi, da bodo vsi faktorji vojaškega sodstva, posebno vojaški poveljniki in sodni poročevalci, ki se namenoma ne držijo povelj in odredb zakona, ali pa jih ne upoštevajo, poklicani k odgovoru. Istotako naj se razveljavijo vse njihove naredbe in rezervat-na povelja. Dalje se poživlja vlada, naj razveljavi nemudoma vse odredbe vojaških oblasti, ki so v nasprotju z zakonom in ki omejujejo pravno sodstvo in postopanje in naj skrbi za neodvisnost sodnikov pri izvrševanju njihovega poklica. Dr. Ribar: Vlada se poživlja, naj stopi v dogovor z ogrsko vlado, da se razveljavijo naredbe deželnega načelnika v Bosni in Hercegovini in ar-madnega nadzornika v Sarajevem z dne 26. julija 1914 o začasni podreditvi civilnih oseb pod vojaško sodstvo.
Poslanec dr. Adolf Gross predlaga, na) se obnovi pred rednim sodiščem postopanje vojnih obsodb na predlog obsojenca brez vsakega predpogoja. Vladni zastopnik je zagotovil, da bo izvedel tozadevno vladno predlogo in jo izročil odseku.
Dalje je razpravljal odsek o vladni predlogi glede sestave porotnih seznamov. Glasovanje se vrši jutri,
Pragmaiika za učitelje.
Dunaj, 5. julija. Odsek za državne na-stavljence se je danes posvetoval o službeni pragmatiki za učitelje. Spremenil jc v več slučajih vladno predlogo.
Socialno-zavarovalni odsek.
Dunaj, 5. julija. Socialno-zavarovalni odsek je razpravljal o imuniteti odsekovili članov in o permanenci odseka. Odsek stoji na prepričanju, da ni z ustanovitvijo odseka imuniteta odsekovih članov dotak-njena.
Živinozdravstveni odsek.
Danes se je konstituiral ta odsek, ki mu predseduje Nemec Luksch, zapisnikar je Brenčič (Jugoslovanski klub). ,
Interpelacije.
Nemški nacionalci znani Hummer, Teufel in drugi nemški tovariši so danes vložili interpelacijo na domobranskega ministra o sedanjih bojih pri Zborovu, o drža-nju čeških vojakov 19. pehotne divizije v teh bojih ter kje se isti sedaj nahajajo. Zahtevajo natančnega pojasnila.
Na take načine hočejo nemški nacionalci, ta steber države, oteževati parlamentarno delo v času, ko skupna domovina tega dela v dosego miru tako nujno rabi.
Preživljanje.
Poslanci Demšar, Roškar in Fon so vložili v imenu Jugoslovanskega kluba interpelacijo na prehranjevalnega ministra generala Hoferja, v kateri so grajali velike
napake, ki jih je napravila vlada glede na preživljanje v vojski. Namesto da bi bila vlada na vso moč pospeševala produkcijo, je pa dosegla z maksimalnimi cenami, z uvedbo raznih central ter s preganjanjem producentov, da manjka živil in da vsled tega trpi cela država. Vlada je poljedelske zadruge in njih zveze ter konsumna društva pri njih tako potrebnem sodelovanju ovirala in deloma njihovo pomoč izključila. Interpelacija zahteva, naj minister v javni seji razloži svoje stališče in s tem da parlamentu priložnost, razpravljati o preživljanju.
Jugoslovanski klub je v tem oziru na najbolj primeren način spravil to najvažnejše vprašanje prvi v pravi tir.
i
Štajerske zadeve.
Poslanec dr. Verstovšek je bil v sredo, dne 4. julija, osebno pri ministru za prehrano eksc, Hoferju in pri ministru za javna dela eksc. Hommanu in ju prosil, da pomagata kolikor mogoče s prehrano za slo-venjegraško glavarstvo. Zlasti v šoštanj-skem okraju je mnogo tovarn, in tako je prišlo, da so okraji, kateri so že bili poprej primorani uvažati živež, popolnoma brez lirane tudi pri kmetih, zlasti ker je vedno manjša produkcija.
Posl. dr. Verstovšek je stavil v seji dne 4. t. m, nujni predlog, da država z deželo sezida cesto, katero je neurje razdrlo lansko leto med Muto in Soboto. Prizadete so hudo občine: Sobota, Pernice, Sv. Primož, Sv. Jernej, Gortina in Muta.
Poslanec Verstovšek je zajedno stavil predlog, da dovoli država izdatne prispevke za most čez Dravo nad Muto in Vuze-nico, •	,
Posl. dr. Verstovšek je interpeliral domobranskega ministra glede vojaške cenzure, Dočim te zadržujejo cesto važna, celo gospodarska pisma, prepustijo najgrše dopisnice in zlobne napade zlasti na du-hovništvo.
Posl. dr. Verstovšek nadalje interpeli-ra notranjega ministra radi čudnih razmer pri namestniji v Gradcu in raznih okrajnih glavarstvih. Pritožil se je zlasti radi tega, ker ne rešujejo uradi raznih važnih aktov.
Delegacije,
Dunej, 5. julija. V parlamentarnih krogih delajo nato, da se sporazumno z ogrskimi politiki doseže čimprej sklicanje delegacij. Kakor se čuje, se bodo vršile volitve v delegacije že prihodnji teden.
Dr. Kramar in dr. Rašin.
Dunaj, 5. (K. u.) Dunajska »Politische Rundschau« poroča, da je vsak hip pričakovati izpustitev poslancev dr, Kramara in dr, Rašina, Danes so že pričakovali, da bosta izpuščena, toda radi formelnih ovir se je vsa stvar zavlekla.
Izveifl aiiisstije v armnfli.
Dunaj, 5. julija. (K. u.) Vojni minister general pehote pl. Stoger-Steiner je odredil glede izvedbe akta pomilostitve, naslovljenega v lastnoročnem cesarjevem pismu z dne 2. julija na ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja sledeče:
1.	Pomilostitev se raztega izključno na osebe, ki so bile obsojene ali kaznovane na podlagi avstrijskega splošnega kazenskega zakonika vsled dejanja, izvršenega v civilnem razmerju.
2.	Vojaške kaznilnice morajo one kaznjence, ki so bili na podlagi v petem odstavku naštetih kaznjivih dejanj, nemudoma izpustiti iz zapora. V dvomljivih slučajih je treba še dobiti odločbo vojaškega poveljstva, v kojega območje spada vojaška kaznilnica.
3.	V šestem odstavku omenjenih slučajev morajo vojaške kaznilnice s priložit-viio prepisa razsodbe ustaviti pri vojaškem sodišču, ki je pristojno za vojaško kaznilnico (v Avstriji deželnobrambno divizijsko sodišče) predlog za pomilostitev. Sodišča morajo te predloge preučiti in obvestiti v tozadevnih ali njim samim dvomljivih slučajih ministrstvu za deželno brambo.
4.	Pri osebah, ki so bile neposredno pritegnjene v vojaško službovanje ali katerim jc bila i/, kakega druzega razloga preložena kazen, ali vsaj dovoljen kazenski
odmor, so dolžni pristojni poveljniki preučiti pogoje pomilostitve.
5.	Ta akt pomilostitve je proglasiti če^ tam v razumljivi obliki v njihovem materinem jeziku s pozivom, naj predlože prošnje za dosego pomilostive pri njihovem nepo-srednjem poveljstvu. Te prošnje naj se odpošljejo z navedbo kaznjivega dejanja, oblike in višine zapora in sodišča, ki je sodilo, ministrstvu za deželno brambo.
6.	Pritegnitev k amnestiji naj označijo sodišča na razsodbenih listinah in registrih ter pristojni vojaški oddelki na kazenskih zapisnikih in naj obvestijo pomilo-ščence,
7.	Glede ustavitve in ukinjenja postopanja morajo pristojni poveljniki preučiti, ali je mogoče uporabiti akt amnestije.
Zakaj je bil obsojen poslanec Franc Gra-
ienauer.
V informacijo našim čitateljem priob-čujemo iz »Arbeiter Zeitung«:
»Med poslance, ki so bili začasa vojske obsojeni in katerim daje sedaj amnestija svobodo, spada tudi poslanec Franc Grafenauer, slovenski klerikalec. Obtožen in obsojen je bil zaradi zločina motenja javnega miru; obravnava se je vršila dne 26. maja 1916; dne 2. junija je bila razsodba potrjena in 5. junija je bil Grafenauer izročen ječi. Sedel je torej, preden ga je dosegla amnestija, trinajst mesecev v težki ječi. Kaj pa je storil? V zagatnem zraku narodnega sovraštva nosijo sedaj vsi tisti, ki so bili pred kakim vojaškim sodiščem obsojeni, ime ' »veleizdajalcev« — čeravno so bili obsojeni zgolj zaradi motenja javnega miru ali razžaljenja veličanstva; v take razlike se zagrizenec, ki ljubi kratke, krepke izraze, ne spušča. In ko se zve, da je bil neki poslanec težko kaznovan ter da je izvršil zločin tako blizu vojnega prizorišča, more pač tudi tisti, ki ve skrbno ločiti, biti mnenja, da sc je moralo lu nekaj zgoditi, kar je bilo za državo, ki se nahaja v vojni, resnična nevarnost. Kako tudi ne? O razpravi se seveda ni objavila niti besedica, samo o obsodbi in tudi to s tendencioznim dostavkom, da se je takoj izvršila. V naslednjem bomo natančno po razsodbi poročali, česa je bil pravzaprav obtožen mož, katerega si predstavljajo sedaj ljudje kot velikega zločinca. Na-cionalverbandovci, ki se še vedno ne morejo pomiriti, da so tiste tedenčne ra?-sodbe razveljavljene, naj zvedo, za kaki Sne razsodbe so se potezali in potem spoznajo, da ni dobro, ako človek odobrava politična preganjanja in se z njimi druži.
Razsodba o Francu Grafenauerju se' glasi dobesedno:
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
Sodišče c. in kr. 10. armadnega po^ veljstva kot razsodilno domobransko voj-. no sodišče v Celovcu je po glavni razpravi, ki se je vršila dne 26. maja 1916 v Št. Mo-
horu pod predsedstvom c. in kr. majorja Rudolfa Wanggo, dodeljenega generalnemu štabu, in pod vodstvom c. kr. majorja-avditorja Ivana Seeligerja, v navzočnosti c. kr. narednika Stanislava Kotzbeck kot zapisnikarja, c. kr. nadporočnika-avditorja dr. Arturja Wolffa kot tožitelja, obtožen-, ca Grafenauerja in odvetnika dr. Vladisla-va Pegana kot zagovornika, o obtožbi proti Grafenauerju zaradi zločina motenja javnega miru po §§ 65 a) in b) kaz. zak„ vloženi dne 11. maja 1916 in raztegnjeni dne 26. maja 1916 in o tožiteljevem predlogu, naj se obtožcnec kaznuje v smislu obtožnice, razsodilo:
Franc Grafenauer, rojen dne 2. dec, 1860. v Brdu pri Št. Mohoru, tjakaj pristojen, rim. kat. vere, oženjen, izdelovatelj orgel, posestnik in državni poslanec, stanujoč v Brdu pri Št. Mohorju, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono, je spoznan krivim, da se je
a) 1. 1. 1915. neke dni, katerih ni mogoče natančnejše določiti, v gostilni Jožefa Lederitsch v Du-lah, torej javno, nasproti le-temu opet.o-vano izrazil, da je Rusija velika država in i mu več žita, pri če =
Stran 2
SLOVENEC, dne 6. julija 1917.
Stev. 152.
mer sicer ni naravnost rekel, da bodo Rusi zmagali, ampak je govoril sem in tja tako, da je imenovana priča, dasi ne more podati natančnejšega besedila njegovih izjav, dobila vtis, da bi bilo obtožencu ljubše, ako bi zmagala Rusija,
2. poleti 1915 nekega dne, katerega ni ni o g o č e natančnejše določiti, v kuhinji župnišča v Brdu ob navzočnosti župnika Sturma, sestre Lucije Sturm in Marije Pipp, torej pred več ljudmi, z besedami nasproti Mariji Pipp, ki je hotela za svojega padlega brata plačati sv. mašo: »Matevž (brat) ni mrtev, bil je razborit človek, ni bil tako neumen, da bi se tam boril, sam je šel na ono stran in bi bil neumen, če bi zopet semkai prišel, tam je boljši nego tukaj zemlja in dol« — poizkušal hujskati k zaničevanju proti enotni državni zvezi monarhije;
b) januarja 1916 v kuhinji gostilne Ane Lederitsch v Brdu nasproti Julijam Platzer in Ernestini Lederitsch, torej javno in pred več ljudmi z besedami: »Kaj zato, če ima katera (tukajšno dekle) Rusa, naj ga le ima, če ga ima rada, da je le brhek iant. Zaprli jo bodo, eno, drugo in tretjo, toda izpustili jih bodo zopet, ker jih potrebujemo za delo« — pozival, vne-mal ali skušal zapeljati k nepokorščini, uporu ali odporu proti odredbi javne oblasti, in sicer naredba poveljstva jugoza-padne fronte z dne 12. novembra 1915 ti-čoča se prepovedi občevanja civilnih oseb z vojnimi ujetniki. S tem je izvršil zločin motenja javnega miru po § 65 a) in b kaz. zak. in se zato v smislu § 65. kaz. zak. oz.
•§ 3. zakona z dne 15. novembra 1867. obsodi na
pet let
težke ječe, poostrene s 24urnim samotnim zaporom vsak mesec tekom cele kazenske dobe, pri čemer se mu v smislu 56. a) kaz. zak. od 14. marca 1916 tekoči preiskovalni zapor vračuna v kazen.«
»Arbeiter Zeitung« pristavlja: »Mož je torej izvršil zločin hujskanja k zaničevanju proti enotni državni zvezi (§ 65 a), ker je rekel, »da je Rusija velika država in ima več žita«! Sicer »ni naravnost rekel, da bodo Rusi zmagali (o tem, da bi bil rekel, da ž e 1 i, da bi Rusi zmagali, ni nobenega govora); ampak »govoril je tako tja in sem«, da je gostilničar, čeprav ne ve, kaj je Grafenauer rekel, »dobil vtis, da bi bilo obtožencu ljubše, če bi Rusija zmagala«. Vojno sodišče torej ne ve, kdaj se )e zločin izvršil (»neke dni, katerih ni mogoče natančnejše določiti«!), ne ve, v čem je obstajal (kajti e d i n a p r i č a ne more niti povedati, kaj je obtoženec rekel); a zadostovalo je, da je gospod Lederitsch »dobil vtis«. 0 tem, da-li je tu res slo za kaznivo dejanje, v tem slučaju pravzaprav ni razsojalo sodišče, marveč gostilničar. Kajti njegov »vtis ni samo dokaz, marveč celi dejanski položaj.
Drugo zločinsko dejanje obstoja v tem, da je Grafenauer zopet »nekega dne, ki se ne da natančnejše določiti« (na tem, da se čas nikoli ne more natančno določiti ,se vidi izvor procesa: čisto gotovo de-nunciacija), v farovški kuhinji neki ženski (citirano iz razlogov razsodbe), »neki revni ženski, katere mož in brat sta bila padla, kot edino tolažbo rekel: »Tvoj brat ni mrtev, bil je razborit človek, on je šel sam tjakaj in bi bil neumen, če bi zopet prišel, tam je zemlja in svet boljši nego tu.« Morda neumna tolažba, toda kje naj bi bilo tu hujskanje k sovraštvu ali zaničevanju j proti enotni državni zvezi! Morda je mogoče to, ako hočemo približno opazko v farovški kuhinji velezaglavno preiskovati, smatrati za odobravanje nenravnega ali kaznivega dejanja (»bil je razborit človek«); toda povzdigniti to v zločin motenja javnega miru, kaj takega more priti na um pač le vojnemu sodišču.
Potem je mož ,le pomislimo, pozival, vnemal, skušal zapeljati k nepokorščini, | uporu, odporu. Človeka spreleti kurja polt. Nepokorščina, upor, odpor, to mora biti vendar nekaj strašnega. In kaj se je zgodilo? Mož je v neki kuhinji nasproti dvema ženskama napravil opazko, »nič zato, če ima kako dekle Rusa, naj ga le ima«. Gotovo ne posebno okusna opazka, toda kje naj tu tiči zločin? »Zločin« je, da je z besedami pozival in vnemal k uporu in odporu proti prepovedi občevanja civilnih oseb z vojnimi ujetniki! Ne vemo, kakšno kazen določa naredba poveljstva jugoza-padne fronte z dne 12. novembra 1915. za prestopek prepovedi; vemo pa, da poveljstvo tu sploh nima ničesar prepovedovati; prepovedi za državljane morejo dajati samo grajanske oblasti. Dalje vemo, da so drugod te prepovedi izdale politične oblasti, in sicer temeljem patenta z dne 11. aprila 1854. in da je najvišja kazen za prestopek te prepovedi 14dnevni zapor. Torej, kdor prepoved prekrši, se more kaznovati s i4dnevnim zaporom, kdor pa prestopke odobrava, dobi p e t 1 e t j e č e. Modrost in pravičnost vojnega sodišča!«
Ruska ofenziva.
Dunajski vojaški strokovnjaki so pisali 4. t. m, o vojnem položaju na ruskem bojišču: Ruska ofenziva v prostoru Zborov-Brzezany se ni samo ustavila, naše čete so marveč pričele na več mestih s protinapadi, ki so ugodno izpadli. Sovražniku se je 1. julija, nastopil je z veliko premočjo, posrečilo, da je prodrl čez Zloto-Lipo in da se je ustalil na višinah zahodno navedenega potoka v naši prvi postojanki. Dvadnev-no besno obstreljevanje s topovi je izpre-menilo naše jarke v črte udrtin, a sovražnik ni mogel napredovati, ker so ga ustavile rezerve. Rus je 3. julija napadal dalje višine pri Brzezanih, posrečilo se mu je, da je udri v širini stotnije v naše jarke. Ta škoda je zdaj vzravnana.
Po bojih, ki so trajali štiri dni, je bil sovražnik prisiljen, da je dva dni počival, Ne dvomimo, da izrablja ta odmor za priprave novih sunkov, a lahko tudi pričakujemo, da bo tudi branilec izrabil ta čas za ojačitev svojih obrambnih ukrepov.
Na moldavski in donavski bojni črti se čete živahnejše bore: predznaki večjih sovražnih napadov.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. julija. Uradno se poroča:
Pri Brzezanih smo vzeli zadnje dele postojank, ki so ostale še sovražniku. Držali smo jih proti napadom.
Na vseh ostalih bojiščih so se le malo bojevali.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. julija. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Na bojišču v vzhodni Galiciji so včeraj le malo streljali. Na višinah pri Brzezanih so se razvili krajni boji, v katerih smo vrgli Ruse iz nekaterih črt vdrtin, kjer so se še držali. V sosednih odsekih je bilo splošno mirno.
Na bojni črti generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa in pri bojni skupini maršala Mackensena je sovražnik tuintam živahnejše nastopal, kakor po navadi.
Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
3. julija. V smeri Zloczovva se nadaljuje ofenziva. Dne 2. t. m. okoli 3. ure popoldne se je po ljutem in trdovratnem boju polastil polk Zarajsk vasi Presovec. Vzeli smo tudi sovražne postojanke zahodno Jo-žefovke. V bojih 2. t. m. v smeri proti Zlo-czowu smo ujeli 6300 častnikov in vojakov in zaplenili 21 topov, 16 strojnih pušk in več metalcev min. Ujetniki še neprestano prihajajo. Jugovzhodno Brzezanov boji niso posebno besni. V bojih 1. t. m. smo ujeli v tej pokrajini 53 častnikov in 2200 vojakov. Na ostali bojni črti so streljali s puškami, kakor tudi v Rumuniji in na Kavkazu.
Podrobnosti o ruskih napadih.
Petrograd, 5. julija. (K. u.) Agentura: O ofenzivi se javljajo z verodostojne strani sledeče podrobnosti: Deli 49. armadne-ga zbora in 6. finske divizije so napadli med besnim sovražnim ognjem sovražne postojanke; vzeli so dve črti sovražnih strelskih jarkov severno Koniuchov in odbili sovražne protinapade. V ostalem delu tega odseka uničuje naše topništvo dalje sovražne strelske jarke; sovražnik krepko odgovarja. Naše čete so se v odseku 6. ar-madnega zbora polastile vseh sovražnih strelskih jarkov na slemenih močno utrjene gore vzhodno Koniuchov; zasedle so navedeni kraj in gozd vzhodno od navedene vasi do Forentkorfa in vse sovražne strelske jarke južno Koniuchov. Ujeli smo veliko mož in zaplenili strojne puške. V odseku 41. armadnega zbora so se polastili deli 35. transamurske divizije roba zahodno Szybalim in vseh treh sovražnih črt strelskih jarkov v gozdu Lišu; zasedli so nato postojanko severno navedenega gozda, v katerem so se utrdili. Deli ,74. pehotne divizije so se polastili dveh črt sovražnih strelskih jarkov severnozahodno Zolnovke. Deli 7. sibirskega armadnega zbora so zasedli dve sovražni črti strelskih jarkov jugozahodno Potutorega. Vzhodno in jugozahodno Mieczyszczowa so vzele čete 34. in 22. armadnega zbora prvo, deloma tudi drugo in tretjo postojanko sovražnih strelskih jarkov. Ujeli smo več sovražnikov.
K temu opisu se pripomni, da so se naši z uspešnimi protinapadi zopet polastili večjega dela postojank, katerih so se bili polastili Rusi pri Brzezanih.
Nastop 38 ruskih divizij.
Curih, 5. julija. Vojaški kritik »Cor-riere della Sera« piše, da je nastopilo 38 ruskih divizij, da bi bile prebile sovražno
bojno črto.
Politična ofenziva.
Stockholm, 5. julija. »Stockholms Dag-blad« piše: Ruska ofenziva je bolj političnega kakor vojaškega značaja, kar dokazuje povodenj petrograjskih oklicev. Posebno Francozi sc jo vesele, ker prebival-
stva, ki se boji vojske pozimi, ni potrebno tolažiti le s paradami na čast Združenim državam. Sicer pa posebno londonsko časopisje svari javnost, naj ne upa, da bo ruska armada dolgo časa v ofenzjvi.
Laška sodba.
Budimpešta, 5. julija. »Az Est« poroča iz Lugana: »Corriere della sera« javlja iz Londona: Glavni napad ruskih čet meri na železniško črto Kovel—Luck. Uspeha ni dosegla, ker so se Avstrijcem izdali vsi nameni ruskih čet. Če se tudi Rusom ni posrečilo, da bi bili prebili, so le Rusi pokazali, da so dobre volje.
Angleži o ruski ofenzivi.
Rotterdam, 5. julija. Angleško časopisje piše: Ruska ofenziva najbolje dokazuje, da so se konsolidirale notranje razmere v Rusiji. Nade osrednjih velesil so se izjalovile. Sijajne zmage Rusov dokazujejo, da je ruska armada sposobna udariti in da so bila napačna vsa poročila, da ruska armada ni disciplinirana. Rusija je pokazala, da je zvesta zaveznica. Njen odločen nastop v vojski bo brezdomno pospešil zmagoviti konec vojske.
Nervoznost radi ofenzive.
Berlin, 5. julija. »Daily News« javljajo iz Petrograda: V Moskvi in v Minsku so bile zopet velike politične demonstracije. Radi neugodnih poročil iz Odese in z južnega bojišča so tudi v Petrogradu zelo nervozni.
Ofenziva na bojišču — lakota v zaledju.
Kodanj, 5. julija. »Novo Vreme« izvaja: V Petrogradu in v velikih mestih ni kruha, dovoz se vsaki dan krči. Rusiji grozi nova nevarnost: prikazen lakote z vsemi posledicami se bliža. Armada na bojišču strada. V deželi vre. Lačnim vojakom in stradajočemu prebivalstvu se le težko pojasne gospodarski razlogi pomanjkanja živil; vsi zahtevajo — kruha ... Teorije ministra Šingareva so sicer zelo lepe, a naše armade in naroda ne nasitijo. Nova vlada se nahaja v strašnem položaju: ofenziv na bojni črti in lakota v zaledju; sovražnik je pa resen, nevaren nasprotnik, ki ga ni mogoče lahko ukrotiti, njegove armade so dobro prehranjene.
Zadnja poizkušnja.
Stockholm, 4. julija. »Denj« piše, da se vojaški in politični položaj v Rusiji vsak dan slabša. Sedanja delna ofenziva se smatra za zadnji poizkus s silo. Če se izjalovi, bodo opustili vsako nadaljevanje in sc bodo morali pogajati o miru.
Kupljena ofenziva.
Kodanj, 4. julija, Listi Ljeninove skupine pravijo, da je sporazum rusko ofenzivo kupil. Ker davkov marsikje ne plačujejo, je zašla začasna vlada v stisko. Naprosila je sporazum, naj ji dovoli večje posojilo, da se zabrani državni bankerot. Zavezniki so pa rekli, da dovolijo predujem le, če prevzame Rusija ofenzivo. Začasna vlada je sprejela predlog in odredila ofenzivo, nakar so ji dovolili zahtevano posojilo. Ker pa s posojilom ne bo mogoče dolgo izhajati, bo ruska vlada kmalu morala staviti nove zahteve sporazumu in bo ustavila ofenzivo, če ji ne bodo dovolili novih kreditov.
Demokratiziranje ruskega častniškega zbora.
Karlsruhe, 4. julija. »Ruski Invalid« javlja: Znana vojskovodja Saharov in Ka-ledin sta vpokojena, ker sta pristaša stare vlade. Častniški zbor demokratizirajo s povišanjem mladih častnikov. Častnike, ki prekoračijo starostno mero, vpokoje. Do-zdaj so vpokojili 1500 častnikov. Najmlajši ruski general Vesolovski je 36 let star. — Kneza Dragomilova, o katerem so sumili, da je pristaš stare vlade, so degradirali in ga poslali kot navadnega poročnika na bojišče.
V Ukrajino se odpošlje posebno od-poslaništvo.
Petrograd, 4. julija. (K. u.) Agentura: Začasna vlada je sklenila, da odčošlje v Ukrajino posebno odposlanstvo, ki se bo na licu mesta poučilo o položaju.
Občinske volitve v Petrogradu.
Petrograd, 4. julija. (K. u.) Agentura: Volitve v petrograjski občinski veliki svet so sledeče izpadle: 37 maksimalistov, 54 revolucijonarskih socialistov, 47 kadetov, 40 minimalistov, 5 socialnih demokratov, 6 narodnih socialistov in 11 pristašev Ci-vajove stranke.
Stališče Letov.
Berlin, 4. julija. (K. u.) Wolff: Petrograjski dopisnik lista »Hufvustads Bladet« piše: Posebno stališče nasproti vojski in Kerenskemu je zavzel leški bataljon strelcev. Prej sc je zavzemal za geslo, naj se ne sklene posebnega miru z Nemčijo, a zdaj je izjavil, da, če pride Kursk pod Nemčijo, naj se leški južni in večji deli Livornije z Rigo vred združijo s Kurskim, da se ustanovi enotna leška država. Ko sta vojni in mornariški minister leški bataljon nagovorila, so ju strelci izžvižgali.
Škandal v rumunski zbornici.
»Pester Lloyd« poroča ,iz Malm8: V rumunski zbornici je imel/Take Jonescu govor, v katerem je izvajal, da stoji Rumu-nija pred pragom nove razvojne dobe. Ru-munija bo z naporom vseh sil preprečila namere sovražnika. Konservativni poslanec profesor Jorga je ljuto napadal vlado, da je podpirala kraljeve reformne načrte. Popolno demokratiziranje Rumunije mora dovesti do propada dežele. Po Jorgovem govoru je nastal oglušujoč hrup. Posamezni poslanci so skočili na Jorga in ga pretepli. Proti Take Jonescu je vrgel nekdo pultovo desko. Sejo so morali prekiniti. Ko je bila zopet otvorjena, je izjavil poslanec Porumbaru, da je bil Jonescujev govor dvorezen. Vlada je molče trpela, da se pletejo gotove niti med Jašom in Bukare-štom.
Rusko uradno porodilo, ki ]e vzludilo mnogo Suma.
3. julija. Hrabre čete finske divizije kakor tudi češko-slovanska Brigada so se polastile mogočno utrjenih sovražnih postojank na višinah zahodno in južno vasi Zborov in utrjene vasi Korhilov; prodreti so morale tri črte sovražnih strelskih jarkov. Finska divizija je ujela 1560 častnikov in zaplenila 4 topove, 9 strojnih pušk in 1 metalca min. Češko-slovanska brigada je ujela 62 častnikov in 3150 vojakov, zaplenila veliko topov in strojnih pušk, ki so
jih namerili večinoma na sovražnika. * « *
Šele poznejša zgodovina nam bo o tem poročilu mogla podati pravo sliko in povedati, koliko je resnice in koliko tendence o njem. Nemški listi seve to pot ruskemu uradnemu poročilu brezpogojno verjamejo, da je čisto slovansko navdušenje češko slovanske vojake privedlo v vrste ruske armade. Iz pisem avstrijskih ujetnikov v Rusije pa sledi, da so mnoge s silo, s stradanjem in pretepanjem uvrstili V ta zbor. Nam so znani slučaji, da so Rusi s takimi sredstvi tudi nekatere Jugoslovane silili v takozvane srbske legije.
Nas, ki zastopamo odločno avstrijsko stališče, je zgorajšnje poročilo globoko zabolelo, a za to ni nič manjša naša zavest, da za to umetno rusko legijo niso odgovorni avstrijski slovanski narodi, katerih pravo mišljenje se je neštetokrat pokazalo v tej vojni. Naše slovenske vojake' na bojiščih taka tendenčna ruska poročila le podžigajo, da bodo z dejanjem pokazali, da slovenski narod svojo zvestobo hoče ohraniti neskaljeno!
Vojsko z Italijo.
Italijansko uradno poročilo.
4. julija. V noči od 2. na 3. julija se je sovražnemu napadalnemu oddelku v neki izpostavljeni postojanki južno od Kostanjevice (Kras) posrečilo, da se je ustalil. Bil je pa hitro zopet pregnan in je pustil v naših rokah 10 ujetnikov, med njimi 1 častnika. Včeraj so patrulje na celi fronti živahno delovale. Sovražne patrulje so bile povsod odbite. V Jezerski dolini smo ujeli 1 avstrijskega častnika. Artiljerijsko delovanje je bilo na karnijski fronti na prelazu Monte Croce in severno od Pontebe in na Julijski fronti pri Vodicah in vzhodno od Gorice živahnejše. Na Krasu je sovražnik proti 9. uri zvečer po močni artilijerijski pripravi skušal napasti točko 363 severno od Kostanjevice; naše baterije so ga hitro s zastavljenim zapiralnim ognjem ustavile.
Nova italijanska ofenziva.
Curih, 5. »Messaggero« vidi v nekem" Cadornovem armadnem povfclju napoved velikih vojaških dogodkov, morebiti začetek nove ofenzive.
Odstop laškega mornariškega ministra.
Lugano, 5. (K. u.) »Giornale d'Italia« potrja, da je mornariški minister Triangi prosil za svoj odstop. V tozadevni prošnji navaja kot vzrok bolezen.
Uspešni letalci.
Trst, 5. julija. Stotnik Heyrowsky, ki je en dan zbil dva italijanska letalca, je eden najstarejših in najuspešnejših pilotov c. in kr. armade. Pred njim prednjači še častniški namestnik Arrighi z 12 zračnimi zmagami. Nato slede linijski poročnik Banfield z 9, stotnik Brumowsky in častniški namestnik Siegl s 6, narednik Kassala s 5 zračnimi zmagami. Izvzcmši Siegla so vsi imenovani letalci na soški fronti.
Previdnost Italijanov,
Lugano, 5. »Corriere della Sera« poroča: Podaniki sovražnih držav ne smejo več bivati v provincah Piemont, Lombar-dija, Ligurija in Emilija.
Italija in Amerika.
Lugano, 4. julija. Newyorški dopisnik lista »Corriere della Sera« je imel razgovor z bivšim ministrom Nittijem, članom italijanskega poslanstva, ki se vrača v Evropo. NiUi je dejal: Politični uspeh poslanstva ie izburen. Amerika se hn v voiaškem
Stev. 152.
SLOVENEC, dne 6. julija 1917.
Stran 3
in gospodarskem oziru na velikanski način udeležila vojske, vendar bo pa mogla poslati le omejeno število vojakov. Glavna težkoča obstoji v pomanjkanju ladij. Zalo mora vse sile uporabiti za izdelavo novih ladij. Amerika bo Italiji dovolila tol ko posojila, za ko"kor Italija naročila ra/.iak stvari v Ameriki. Italija bo v najkrajšem času naročila za tri milijarde lir.
Razno poročila.
Metropolit Sceptycki.
Stockholm, 5. (K, u.) Finski list »Kar-jab« poroča iz Kijeva: Začasna vlada je imenovala metropolita Sceptyckega za metropolita unijatov v Kijevu in Galiciji.
Jubilej solnograškega knezonadškofa dr. Kaltnerja.
Solnograški knezonadškof dr. Kaltner praznuje danes, 5. t. m. 40letnico, ko je postal doktor.
Francozi zapustili Jonijske otoke.
Budimpešta, 5. julija. »Az Est« javlja iz Lugana: Francoske posadke so izpraznile Zante in Kephalonijo.
Amerika zbere v treh mesecih armado dveh milijonov mož.
Budimpešta, 5. julija. Iz Genfa: Pariški listi poročajo: Zastopniki ameriškega vojnega urada so izjavili, da bodo v treh mesecih organizirali armado, ki bo štela dva milijona mož.
3500 vojnih ujetnikov v Rusiji pobegnilo.
Basel, 4. julija. Minuli teden je ušlo iz nekega tabora vojnih ujetnikov 3500 vojnih ujetnikov in 100 častnikov. Do zdaj jih še niso mogli prijeti.
Dnevne novice.
'+ Volilo cesarske dvojice sirotam.
Cesarska dvojica je podpisala pri c. kr. vojaškem zakladu za vdove in sirote, ki je pod Njih Najvišjim pokroviteljstvom, visoko vsoto na VI. avstrijsko vojno posojilo v zvezi z zavarovanjem. Po posebni cesarski odredbi dobi zavarovano vsoto zaklad za vdove in sirote sam, da jo uporabi za preskrbo sirot naših bojevnikov. S tem viso-kodušnim volilom je casrska dvojica vnovič pokazala ginljivo ljubezen in nikdar mirujočo skrb, ki z njima spremlja usodo varstva in podpore potrebnih sirot, in dala zopet vsakomur sijajen vzgled, kako treba blažiti revščino in deliti pomoč, kjer je najbolj potrebna. Dejstvo pa, da se je izvršilo to najnovejše cesarsko volilo v prid zaklada za vojaške vdove in sirote baš potom zavarovanja na vojno posojilo, se more smatrati za odlično Najvišje priznanje za to blagodejno podjetje, ki se je tako sijajno izkazalo. Ta okoliščina pa bodi tudi vzpodbuda najširšim krogom prebivalstva, da pristopajo k zavarovanju na vojno posojilo, s čemer zadoste ne le svoji domovinski ljubezni, marveč pospešijo tudi prizadevanja za družinsko oskrbo in za splošni javni blagor. Na ta način postane vojno posojilo, ki je doseglo že dosedaj krasne uspehe, resnično ljudsko posojilo.
— Nov politični klub na Hrvatskem. Dr. M. Kovačevič, dr. Pazman, dr. Šafar in baron J. Ožegovič so poslali časopisom oklic za ustanovitev novega hrvatskega političnega kluba, katerega naloga je pobijati »jugoslovanstvo« in propagirati »čisto« hrvatstvo.
Odlikovanja. Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belo-rudečem traku z meči je dobil vojni kurat 26, strel. p. Ivan Bo-govič pri prost, strel. bat. Maribor št. IV. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik črnovoj. etap. bat. št. 400 Josip Petrič. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili črnovoj. narednik 5. črnovoj. okr. pov. Rudolf Puc, stražmojster 9. dež. orož. pov. Franc Širca; stražmojstra 12. dež. orož. pov. Franc Čebular in Anton Bohte. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnika Založnik Maks in Lašič Ivan, strelca Cehtl Karel in Kostomaj Ferdinand, vsi pri 26. strel, p.; predmoj-stra 22. polj. top. p. Zaverl Franc in Sam-sa Anton. — V tretjič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste desetnik 26. strel. p. Kunej Franc." — V drugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: četov. Cvetko Franc in Gerjevič Josip, desetniki Čander Jakob, Peklar Emil in Jankovič Ivan, strelci Plevnik Mihael, Lah Leopold, Senica Ivan in Polanec Ivan, vsi pri 26. strel, p,; poddes. 27. pp, Založnik Franc; predmojster 22, polj. top. p. Založnik Franc. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: strelci 3. strel, p. Gobec Franc, Gerlica Franc in Kren Ferdinand; narednik Repnik Andrej, poddesetnika Fojnko Ivan in Rode Franc, strelci Bogorečnik Franc, Sorin Jurij,'Jurič Franc, Ambrož Josip, Majerič Alojzij, Radanovič Matija, Hrušovar Ivan, Veškovič Dragomir, Mernik Ludovik, Lenko Anton, Dokler Ivan, Pristotnik Franc, Rakovnik Jurij, Černelič Rudolf, Logar Matija. Krivec Ivan, Jur-man Ivan, Vivot Ivan, Pinič Jakob in Blazinšek Franc, vsi pri 26. strel, p.; strelci Krofič Franc, Mastnak Ivan, Belak
Andrej in Lukovnjak Jakob, vsi pri 27. pp.; rač. podčastnik Marčič Edvard in predmojster Stefanič Franc, oba pri 22. polj. top. p.
—	Izpremembe pri graškem vojaškem poveljstvu. Cesar je imenoval generala pehote Hugona Martiny, vojaškega poveljnika v Gradcu, za generalnega nadzornika vojaških vzgojevalnih in izobraževalnih zavodov, podmaršala Ignacija Schmida pl. Fusina, namestnika vojaškega poveljnika v Gradcu, za vojaškega poveljnika, dalje podmaršala Jožefa Schon za namestnika vojaškega poveljnika v Gradcu.
—	Pohvalno priznanje je izreklo gra-ško vojaško poveljstvo nadporočniku Bč-guslavu R. pl, Mihaliču 17. pp., nadporočniku Karlu pl. Mirkoviču 27, pp. in nadporočniku v p. Jožefu Chadima 3. str. p. povodom razpustitve častniško - aspirantske šole v Gradcu za njihove tamkaj dosežene izvrstne uspehe.
—	Pastor Mahnert se ne preseli v Nemčijo in ostane v Gradcu,
—	Veselica v Ilirski Bistrici. Veselico s koncertom, srečolovom, šaljivo razstavo in šaljivo pošto priredi podružnica Rdečega križa v Ilirski Bistrici dne 8. julija 1917 na sejmišču v Ilir, Bistrici. Začetek ob 4. uri popoldne. Pri veselici sodeluje vojaška godba, Polovico čistega dobička je namenjena za Rdeči križ, polovica pa za v vojni oslepele vojake. Vstopnina k veselici 2 K za osebo. K plesu plačajo gospodje po 20 vin. za vsak ples ali za cel večer 5 K. Z ozirom na dobrodelni namen se prepla-čila hvaležno prejemajo.
Suspenzija trsatskega župnika dr. Fr. Račkega. Hrvatski listi poročajo: Zaradi znane spomenice za zboljšanje gmotnega položaja duhovščine v Hrvatskem Primor-ju, je suspendiran trsatski župnik g. dr. Franc Rački na 15 dni od službe in plače, vrhutega pa mora še plačati znatno globo (menda 600 kron),
Dobrodelni koncert v Krškem. Dne 8. julija ob 4. uri popoldne se vrši v Krškem na vrtu hotela Gregorič dobrodelni koncert, pri katerem svira polnoštevilna vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 53 iz Zagreba. Vstopnina 2 kroni za osebo. Prepla-čila se hvaležno sprejemajo. Čisti dobiček je narcenjen v korist za po potresu oškodovanim v političnem okraju Krško. Odbor za po potresu oškodovane.
—	Umrl je na Reki veleposestnik in lastnik ladij Alojzij vitez Cosulich.
—	Strela je ubila na cesti v Brežicah tesarja Martina Muršeca. Strela je udarila v brzojavni drog ob cesti ter zadela Muršeca, ko je šel mimo.
Poštna vest. Imenovana je za poštno oficijantko v Slovenji Bistrici Gizela Vodo-pivec,
—	Amnestija. Iz jetnišnice v Karlau pri Gradcu so vsled cesarjeve amnestije izpustili 70 političnih obsojencev.
Primorske novice.
Za vojaškega kurata v c. in kr. skupni armadi je bil dne 2. julija imenovan gosp. Alojzij Peterlin, sedaj v začasnem pokoju v Plavjah (Istra).
Za preskrbo Istre z vodo. Predsednik deželne upravne komisije V, Lasciac je obiskal v drugi polovici meseca junija v spremstvu deželnega stavbnega svetnika ing. Poscher-ja sledeče občine, da se informira o razmerah v svrho ureditve vprašanja preskrbe z vodo: Poreč z vasmi Tar, Novavas, Geda, Červar, Dračevac, Fošku-lin, Jasenovik, Mongeb, Molindrio, Vrsar, Fontano, Višnjan z Markovci, Novigrad, Umag s Petrovijo, Koper, Izola s Strunja-nom, piran s Portorose, Materijo s Herpe-ljem, Odolino, Očizla-Klanec s Prešnico, Milje s Škofijami, Dekani s Rižanskom do-linom, Lonče, Preluko, Černikalom i Brezovico, Dolina z Boljuncem i Rosandra dolino. Ob tej priliki se je informiral predsednik Lasciac tudi o aprovizačnih zadevah in o stanju bodoče žetve.
Beguncem radovljiškega okraja na znanje. Podružnica Posredovalnice za goriške begunce v Kranju javi, da je po Posredovalnici v Ljubljani prejela 1000 K državne podpore za najpotrebnejše begunce radovljiškega okraja. Da se ta podpora pravično porazdeli, naj prosilci pismeno dokažejo: 1. odkod so doma; 2. kje sedaj bivajo; 3. koliko oseb je sedaj v družini; 4. je kdo pri vojakih; 5. koliko dobi družina državne podpore za preživljenje in številko dotične pole, s kojo prejema pri c. kr. davčnem uradu to podporo; 6, koliko podpore je prosilec prejel od Posredovalnice v Ljubljani; 7. naj napiše starost posameznih članov družine; 8. koliko zasluži vsak član družine in kje delajo; 9. naj naznani, je prosilec rokodelec ali kmetovalec; 9. slednjič naj prosi stranka župni urad ali županstvo, kjer sedaj biva, da potrde, da so razlogi resnični. Tako opremljene prošnje naj se dopošljejo Posredovalnici za goriške begunce v Kranju do 15. julija 1917. Mimogrede bodi omenjeno, da je Posredovalnica v Ljubljani že mnogo takih prošenj semkaj poslala v rešitev. — Dne 18. julija 1917 bo Posredovalnica v Kranju določila podpore posameznim prosilcem ter naprosila svoje-
ga zaupnika g. Antona Klančiča, veleza-služnega župana podgorskega, sedaj kot begunca bivajočega v Spod. Gorjah hišna št. 68, da to državno podporo dne 20. julija 1917 razdeli med prosilce na pismeno potrdilo. Prosilci naj pridejo omenjenega dne (20. julija) v Spodnje Gorje po določeno državno podporo. Velečastiti gospodje duhovniki in slav. županstva naj blagovole tamkaj bivajoče begunce opozoriti, da se ta podpora podeli le najpotrebnejšim slojem. — Posredovalnica v Kranju, dne 4. julija 1917.
Umrl je v Pulju tajnik zadruge trgovcev in obrtnikov Karel Martinolich. — V Pulju je umrl c. kr. strojni inženir Viktor Sedlar.
Vojaki iz Trsta, Nek bataljon, v katerem služijo večidel Tržačani, je v nedeljo dne 17. junija slovesno otvor'l 200 korakov za bojno črto poljsko kapelico v čast sv. Justu, patronu tržaškega mesta.
Tržaška izdaja dnevnika »L' eco del I.itorale«, glasila furlanske ljudske stranke, bo prinašala vsak ponedeljek s privoljenjem c. in kr. vojnega ministrstva seznam imen italijanskih (iz kraljestva) jetnikov kakor tudi vesti, ki bi utegnile iste zanimati.
Težko ranil ženo, Jernej Punta iz Vodnjana, sedaj kot vojak na dopustu v Trstu, je v ponedeljek zvečer prizadjal svoji 231etni ženi Antoniji, s katero je živel v prepiru, več težjih telesnih poškodb, med drugim ji je prebodel pljuča na levi strani. Vsa krvava je bila prenešena v bolnišnico.
Zahvala. Begunci iz Št. Petra pri Gorici, sedaj v Wagni pri Lipnici, izrekajo najsrčnejšo zahvalo svojemu dobremu šent-peterskemu županu, ki jih je prišel obiskat v barake. Vsakemu izmed njih je podal roko in se pogovoril z njimi o vseh težavah in željah. Obiskal je tudi slovenski otroški vrtec, kjer so ga malčki lepo pozdravili in mu zapeli par pesmic. Njegov obisk je bil za nas revne pregnance ljub in tolažljiv dogodek in iz srca kličemo svojemu vrlemu županu in očetu: Bog Vas živi in nam ohrani še mnoga leta!
LiuMjanske novice.
lj Občni zbor »Glasbene Matice« za 45. društveno leto se je vršil dne 5. t. m. ob primernem številu članov. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal koncertni vodja g. Hubad, posnemamo: Glasbena šola »Glasbene Matice« je štela preteklo šolsko leto 682 gojencev in 13 učiteljev. Koncertni zbor je štel 156 pevk in 75 pevcev, skupaj 231 pevcev i p pevk. Zelo veliko pevcev je pa pod orožjem. V pretekli sezoni je priredil pevski zbor 9 koncertov v dobrodelne in patriotične namene, ki so prinesli 5200 K 4 vin. čistega dobička. Odkar traja vojska, je priredil pevski zbor »G. M.« 21 koncertov, med njimi 16 dobrodelnih, ki so prinesli i4-456 K v dobrodelne in patriotične namene. Razen tega so se vršile v pretekli sezoni 3 javne produkcije gojencev. »Glasbena Matica« šteje 868 članov ,med temi 5 častnih in 49 ustanovnih. Društvu je podelila v preteklem letu visoka c. kr. vlada 3000 K in mestni magistrat ljubljanski tudi 3000 K podpore. — Podružnica »Glasbene Matice« v Trstu napreduje kljub bližini bojišča in kljub pomanjkanju učnih moči povoljno. — Iz blagajniškega poročila posnemamo, da so znašali dohodki v preteklem letu 109.429 kron 15 vin., izdatki pa 108.180 kron 58 vin., dolga pa ima še 46.156 K 93 vin. — Pri volitvi predsednika in odbornikov je izvoljen za predsednika ravnatelj g. dr. Jos. Mantuani, odbor pa je ostal skoro ne-izpremenjen. — Na predlog koncertnega vodje g. M. Hubada se izvoli slovenski glasbenik Franc Ser. Vilhar soglasno za častnega člana. Občni zbor izreče g. M. Hubadu, požrtvovalnemu učiteljstvu in g. odbornikom najtoplejšo zahvalo za njih trud in delo. Nato zaključi predsednik dr, Mantuani občni zbor.
lj Oddaja mesa na rumene izkaznice A in B. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa goveje meso po 2 kroni kilogram na rumene izkaznice A in B v soboto popoldne, dne 7. julija 1917. Določa se naslednji red: Od tri četrt na 2 do 2 pridejo na vrsto vse rumene izkaznice s črko A. Od 2. do pol 3. ure rumene izkaznice s črko B štev. 1 do 150, od pol 3. do 3. ure štev. 151 do 300, od 3. do pol 4. ure štev. 301 do 450, od pol 4. do 4. ure štev. 451 do 600, od 4. do pol 5. ure štev. 601 do 750, od pol 5. do 5. ure štev. 751 do 900, od 5. do pol 6. ure štev. 901 do 1050, od pol 6. do 6. ure štev. 1051 do 1200, od 6. do pol 7. ure štev. 1201 do konca, Vsaka stranka se mora pri nakupu mesa izkazati z rodbinsko karto. Izrecno se opozarja, da je kot izkazilo veljavna le ona rodbinska karta, katero so stranke prejele pri današnji krušni komisiji, ker se na rodbinsko karto iz prejšnjega krušnega tedna ne bo dalo nobenega mesa. Pripraviti je drobiž,
ljUmrl je v Kainbachu pri Gradcu g. Ferdinand Szantncr, sin c. Franca Szaa-tnerja iz Ljubljane,-
lj Vojaško delo dobe šivilje pri nekem vojaškem podjetju v Vevčah. Za delo se lahko zglasijo tudi take, ki stanujejo v Ljubljani in ljubljanski okolici. Preskrbljeno je za redno vožnjo zjutraj in zvečer v Vevče in nazaj. Zglasitve sprejema zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 22. Prednost imajo take šivilje, ki razpolagajo z lastnimi šivalnimi stroji.
lj Giedališčna večera na korist soškemu zakladu, ki bi se morala to soboto in nedeljo vršiti v ljubljanskem Mestnem domu, sta se morala zaradi nenadno nastalih zaprek preložiti.
lj Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani oddaja dne 10, t. m. ob 8. uri dopoldne plemenske prešičke na pristavi Cesta v mestni log št. 15 v Ljubljani.
lj Izgubila se je včeraj dopoldne med 10. in 11. uro v Zvezdi velika črna denarnica (listnica) z večjo vsoto denarja in z več računi. Pošten najditelj je naprošen, naj odda proti primerni nagradi upravni-štvu našega lista,
lj Izgubil se je bankovec za 20 K od Mestnega trga do Koslerja. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi na upravo lista.
Gospodarske Beležke.
Rumunsko žito. Bukarešt, 5, (K. u.)
Z zasedenjem Rumunije od vojaške uprave pričeti izvoz najdenih žitnih zalog bo kma-lu končan. Okroglo 100.000 vagonov ru-i munskega žita letin 1915 in 1916 bodo sedaj po določenem ključu razdelili med zaveznike.
Oddaja delavcev-vojakov manjšim zan sebnim obratom je dandanes mogoča le še v najmanjši meri, ker rabi vojna industrij ja i. t. d. čedalje več ljudi. Le v najnujnejših slučajih in če gre za interese poljedelstva, ljudske prehrane, vojaške dobave ali druge javne interese, kaže vložiti prošnjo za take delavne sile in sicer na vojaško poveljstvo v Gradcu. Prošnjo mora glede resnične potrebe potrditi županstvo ali glavarstvo (magistrat). Prošnjo je ko-lekovati z 2 K, razen če naj bo vporaba delavcev v izključno javnem, ne pa tudi v; privatnem interesu. Enako je priloge kole-kovati s 50 vinarji vsako polo. Oblastim pa je naročeno, naj podpirajo take prošnje le v skrajnih, zares neizogibnih slučajih.
— Prošnje za oprostitev in vsi službeni spisi naj se pošiljajo izključno in naravnost na oproščevalno skupino domobranskega ministrstva (Enthebungsgruppe des Ministeriums fiir Landesverteidigung Wien 15. Bez., Goldschlagstrasse 14/16), ne pa na domobransko ministrstvo samo.
Poročila o miru.
Konec vojske ni več daleč?
Ženeva, 5, Vojni minister Painleve je v torek na vprašnje o vedno večjih mirovnih manifestacijah v Parizu sporočil zbornici, da lahko deželi zagotovi, da Francoska v zvezi z zavezniki, vštevši Rusijo, pri< pravlja veliko podjetje, ki bo zaveznike približalo končnim ciljem vojske. Konca še ni, ni pa več daleč.
Četrta vojska pozimi.
Berlin, 5. Wolff javlja: Časnikarjem jO izjavil Viviani, ko se je vrnil iz Amerike v Pariz, da se more šele spomladi 1918 računati na ameriško pomoč. Javno mnenje se mora za to pripraviti na novo vojsko pozimi. Krepko naj se pospešuje zaupanje na pomoč Amerike, a nič naj se ne razglasi, da so zvezne države dejansko sklenile, naj se nadaljuje vojska do bodočega leta.
Ribotovi mirovni pogoji.
Budimpešta, 5. julija. »Az Est« javlja iz Genfa: Na banketu ameriške trgovske zbornice je Ribot izjavil: Amerika in Francija sta edini glede na vprašanje miru. Al-zacija-Lorena se morata vrniti, ponoviti se morajo Srbija, Belgija, Poljska in Rumuni-ja. Želeti bi bilo, da bi obtožili zastopnike nemškega militarizma. Z demokratične Nemčijo bi se namreč veliko lažje sklenil mir, kakor z nemškim cesarjem.
Proti mirovnemu razpoloženju.
Stockholm, 5, julija. V Stockholmu, središču mednarodnega mirovnega giba-, nja napravlja mučen vtis, razpravljati o miru v času, ko je veliki mirovni faktor Rusija nenadoma pričela ofenzivo. Inozemski socijalisti so zelo potrti. Rusko uradno poročilo še povečava učinkovanje proti mirovnemu razpoloženju naperjenega sunka, ker namenoma na poseben način navaja čeho-slovansko brigado.
Mirovni pogoji angleških demokratov.
Rotterdam, 5. Iz Londona se poroča? Zveza demok ratov jc objavila svoje mirovne pogoje. Zveza želi zopetno vzpostavitev belgijske neodvisnosti in osvoboditev še neodrešenih italijanskih ozemelj. Poljska naj postane samostojna, Carigrad in morske ožine naj bi postavili pod mednarodno
Saroiaite ..Slovenca."
Slran 4.
SLOVENEC, dne 6. julija 1917.
kontrolo. Turška država ostane. Nemške kolonije se morajo vrniti.
Branting napada švedskega zunanjega ministra.
Stockholm, 2. julija. (Kor. u.) Sven-ska Telegram Byran« javlja: Branting je povodom bombne zarote v Kristijaniji in izgona nemškega kurirja Rautenfelsa brzo-javil, da švedsko zunanje ministrstvo pri teh rečeh nima čistih rok. Zunanje ministrstvo objavlja danes noto, ki pravi, da ministrstvu pred 19. junijem ni bilo nič znanega o Rautenfelsovih naklepih. Obžalovati se mora, ker v takih težkih časih brez poznanja položaja Šved tako resno dolži zunanje ministrstvo in izpodkopava zaupanje vanj.
Rusija in Srbija.
Kodanj, 5. »Djen« poroča, da se je Rusija odpovedala protektoratu nad Srbijo in si je pridržala edinole pravico, da v gotovih slučajih nastopa kot zaščitnica.
Splošna stavka črkostavcev na Finskem.
Kodanj, 5. julija. »Berlingske Tidende« javlja čez Haparando: Razmere na Finskem vzbujajo skrbi. V soboto so pričeli stavkati črkostavci; stavka obsega vse časopise, le socialistično glasilo je izvzeto. Vsi listi so prenehali izhajati.
SloclctioimsKa Monlereoca.
Dr. Adler v Stockholmu.
Stockholm, 5. julija. (Kor. ur.) Včeraj dopoldne se je sestal dr. Viktor Adler z ruskimi delegati. Jutri bo dr. Adler naj-trže odpotoval iz Stockholma. Ogrski delegat Veltner bo odpotoval zvečer. Prej bo še govoril z ruskimi delegati.
Ruski delegati v Stockholmu.
Stockholm, 5. julija. Med vsemi ruskimi delegati, ki so prišli v Stockholm, je posebno znamenit Rozanov, tajnik zunanjega oddelka delavskega in vojaškega sveta in zaupnik Čheidzeja. Trije ruski delegati so še napovedani. Ruski delegati se bodo podali iz Stockholma na Angleško, Francosko in v Italijo, kjer se bodo pogajali neposredno s tamošnjimi socialističnimi strankami. Nizozemsko - skandinavski odbor je vse storil, da bi smela priti v Stockholm Rosa Luksemburška.
Stev. 152.
Prefl novo Sarailovo olenzlvo ?
Curih, 5. julija. Italijanski listi poročajo, da pričakujejo v kratkem novih nastopov Sarrailove armade. Francosko-an-gleško armado so zelo ojačile Venizelove čete. Ker je zdaj izključeno, da bi Grška zavratno napadla, bo izkušal Sarrail izvesti velikopotezni načrt sporazuma na Balkanu.
Otoki Azori v Atlantskem oceanu pripadajo Portugalcem.
Španske odločbe proti podmorskim čolnom.
Madrid, 30. junija. (Brezžično brzojavno poročilo c. kr. k. u. Zakasnelo došlo.) Danes objavljeni kraljevi dekret določa glede bodočega postopanja s podmorskimi čolni naslednje: Čl. I. Podmorskim čolnom vojujočih se narodov, naj si so te ali druge vrste, je prepovedano voziti v španskih teritorialnih vodah kakor tudi pristajanje v španskih lukah. čl. II. Vsak podmorski čoln, ki bi iz kateregakoli razloga prišel v španske teritorialne vode, bo do konca vojne pridržan. Čl. III. Nevtralni podmorski čolni, ki plujejo po španskih vodah, morajo voziti na površju in pod vidno razobe-šeno zastavo svojega naroda. Čl. IV. Kraljevi odlok z dne 23. novembra 1914 ostane v veljavi, v kolikor ga sedanji odlok ne iz-preminja.
Nemil petersKi čolni dvakrat napadli amerišKe irisuorle.
Washington, 4. (K. u.) Mornariški tajnik Daniel poroča, da so nemški podmorski čolni dvakrat napadli ameriške transporte. Transporti so bili razdeljeni v več skupin, ki so jih tvorile ladje, s katerimi so vozili vojake; spremljale so jih bojne ladje. Spremstvo so še ojačili ameriški tor-pedni rušilci, ki križarijo zdaj v evropskih vodah. Prvi napad je bil izvršen 22. junija ob pol 11. uri zvečer na neki točki pred določenim shajališčem. Napadlo je večje število podmorskih čolnov, a so jih raz-gnali rušilci. Našteli so najmanj 5 podmorskih čolnov. Drugič so napadli čez nekaj dni drugo skupino. Rušilci so nastopili s pnencanskimi granatami, ki razpočiio šele čez nekaj časa pod vodo. En podmorski čoln so potopili.
šestih mesecih podvojiti armade na bojiščih. Zadnji mož mora na boj, da se pre-bije sovražno fronto. Napovedal je novo novačenje na Angleškem.
Nivelles ni izpolnil nad, ki so jih stavili nanj,
Bern, 4. julija. V »Leipziger Neueste Nachrichten« piše major Morath: Francoze zelo boli, ker se more le tako malo od sijajnega programa generala Nivelle uresničiti, a še to malo se je polagoma oddro-bilo. Položaj francoske armade se je zelo poslabšal.
Angleži nezadovoljni.
Znani tednik »John Buli« piše: Dasi so dosegli Angleži na francoskem bojišču uspehe, angleški narod ni zadovoljen. Nevarno, da zločinsko bi bilo, če bi se to tajilo in reklo, da so vsi Angleži zadovoljni.
Iz državnega zbora.
Bo gorl v vojni.
Sofija, 4. julija. Uradno: Na celi bojni črti, izvzemši dela zahodno Dojranskega jezera, kjer je sovražnik s topovi močnejše strelja!, so se le slabo borili. Na raznih delih bojne črte za nas uspešni nastopi poizvedovalcev.
Sofija, 4. julija. Uradno: Pri Tulči so slabo streljali s topovi in s puškami. Pri Isaccei so zmerno streljali s topovi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 5. julija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Na Flanderskem in pri Artois so včeraj večinoma le malo streljali. Na več mestih smo odbili sovražne poizvedovalne sunke.
ur:
Lugano, 5. julija. Francoske garnizije so zapustile Ksante in Kefalonijo.
Berlin, 5. »Vcssische Zeitung« brzo-javlja iz Lugana: »Secolo« beleži vest, da bo poročil mladi grški kralj Aleksander neko angleško princezinjo.
Tretji sovražni podmorski čoln potopil.
Berlin, 5. julija. Uradno:
Neki naš pojsnorski čoln na Sredozemskem morja, poveljeval mu je romorski ski nadporočnik Heinburg, je uničil s torpedom 19. junija pri tuniški obali francoski podmorski čoln, katerega je spremljal ru-šilec. Nadporočnik pl. Heinburg je potopil že tretji sovražni podmorski čoln.
Načelnik armiralnega štaba mornarice.
Novi uspehi podmorskih čolnov.
Berlin, 5. julija. Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov na Atlantskem oceanu in v Biskajskem zalivu: štirje parniki in štiri jadrnice.
Berlin, 5. Uradno. Naši podmorski čolni so potopili na Atlantskem oceanu in na Severnem morju še 18 parnikov, 6 jadrnic in 3 ribiške ladje; 53.000 ton. Po dosedanjih poročilih naših podmorskih čolnov so uspehi podmorskih čolnov v mesecu juniju zelo presegli meseca majnika dosežene uspehe.
Načelnik admiralnega šlaba mornarice.
Podmorska vojska,
Lugano, 5. (K. u.) Agenzia Štefani poroča, da je zadnji teden priplulo v italijanska pristanišča 810 trgovskih ladij (318.367 ten), odplulo pa 540 trgovskih ladij (338.504 tone). Italijanske izgube so: 1 parnik, 8 malih jadrnic in 4 ribiške ladje.
Podmorski čoln napadel mesto Ponta Del-gada.
Amsterdam, 5. julija. Reuter javlja iz Ponta Delgada (Azori): Nek podmorski čoln je, ko se jc pričelo daniti, obstreljeval mesto. Eno dekle je ubito, dru njeno. Iz utrdb so pričeli streljati.
1 »Katolišl<f> Tiskarne«.
i rfri
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Ker smo pridobili na Chemin des Da-mes vzhodno od Cerny tla, je francosko vodstvo tudi včeraj in danes zjutraj zapo-vedalo napadati; napadi so se izjalovili z velikimi izgubami za sovražnika. Francozi so tam dosedaj 1 Škrat brez vsakega uspeha poizkušali, da zopet pridobe izgubljena tla, a vselej so imeli le znatne žrtve mrtvecev, ranjencev in ujetnikov. Na obeh bregovih Mose so zvečer močnejše streljali.
Armada maršala Alberta V/ ii r t e m b e r š k e g a.
Poizvedovalni oddelki so izvedli zadnje dni vzhodno Mozelje več posrečenih podjetij.
* *
Skupina naših letal je napadla včeraj dopoldne vojaške naprave in obrežne utrdbe pri Harvvichu na vzhodni obali Anglije. Kljub močni obrambi z zemlje in
anfrCdh zračnih bojnih sil so je posrečilo, da so vrgli več tisou kilogramov bomb na nap :njeno mesto; opazovali so dober učinek. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 5. julija zvečer. Veliki glavni stan:
Ha zahodu so se le malo bojevali.
Na vzhodu se je med Zhorovom in Br-zez&ny bil močan boj s streljanjem.
Prvi geileral ni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Zračni napad na vzhodno Anglijo,
London, 4. julija. (K. u.) Uradno: Nad obaljo pri Essexu so priletela ob 7. uri zjutraj sovražna letala. Obrambni topovi so pričeli takoj streljati. Vrgla so nekaj bomb. Podrobnosti še niso znane.
London, 4. julija. (K. u.) Uradno: Danes zjutraj je napadlo Harwich 12 do 14 letal. Po^ zadnjem poročilu je bilo ubitih 11, ranjenih pa šest oseb. Škoda na blagu ni velika. Obrambni topovi so razkropili sovražna letala, dasi se ni dobro videlo. Naša letala so zapletla sovražnika v boj. Odletel je zopet na morje, poizkušal ni, da bi vdrl v notranjo deželo. Napad je trajal nekaj minut.
Nova novačenja na Angleškem.
Rotterdam, 4. julija. Balfour je na shodu v Birminghamu poročal, da se je iz-c.e,ava municije med zavezniki v zadnjih dveh letih podvojila. Zavezniki morajo v
Izdaia konzoi
Iz nemšKeofl državnega zbora.
Berlin, 5. julija. (K. u.) Danes se je zopet sešel državni zbor. V svojem nagovoru je predsednik Kaempf povdarjal, da so naši sovražniki mirovno ponudbo z zaničevanjem odklonili. Tudi danes so njih cilji isti kot prej: Uničenje Nemčije in njenih zaveznikov. Proti temu se z vso silo boriti in bodočnost Nemčije, naj slane, kar hoče, braniti, je dolžnost vsega naroda.
Nato je zbornica pričela prvo branje nove vojne kreditne predloge v znesku 15 milijard.
Berlin, 5. julija. (K. u.) Kakor se v parlamentarnih krogih čuje, bo državni kancler v soboto govoril v državnem zboru.
Gorski državni zbor.
Izjava ogrskega ministrskega predsednika.
Budimpešta, 4. julija. (K. u.) V zbornici je uložil grof Tisza interpelacijo glede na izjavo avstrijskega ministrskega predsednika o suverenitetni pravici cesarja z ozirom na sklep miru, kakor tudi glede na ogrski vpliv na vodstvo zunanjih zadev in glede na stališče vlade v vprašanju samo-določevalne pravice narodov.
Ministrski predsednik grof Esterhazy je v svojem odgovoru pripomnil, da je izjava avstrijskega ministrskega predsednika odgovor na v državnem zboru nanj stavljeno interpelacijo in da se nikakor noče vmešavati v avstrijske notranjepolitične zadeve. Izjava avstrijskega ministrskega predsednika se ni nanašala na suverenitet-ne pravice ogrskega kralja. V tem oziru je vprašanje in položaj čisto jasen, da je namreč pravica sklepanja miru ustavna pravica, ki se izvaja pod odgovornostjo ministrstva. Narodnostno vprašanje ni nobena skupna zadeva, marveč se bo v Avstriji in r>a Ogrsk em ločeno uredilo. Tako ogrska kakor tudi avstrijska vlada ne bosta nikdar priznali od entent.e propagirano nazi-ranie o samcodločevalni pravici narodov. S priznanjem takega naziranja bi Ogrska kršila svojo skozi tisoč let preizkušeno zgodovinsko integriteto. Odgovor se vzame na znanje.
Fred razpustom ogrskega državnega zbora.
Budimpešta, 5. julija. V tukajšnjih poučenih krogih se trdi, da namerava grof Esterhazy vsled zadnjih dogodkov razpustiti državni zbor. Nove volitve bodo izvedli, ko bodo imenovani novi stoliški predstojniki.
Česky s vaz.
Dunaj, 5. julija. Česky svaz je stavil v zbornici predlog, naj prevzame Škodovo tovarno država v svojo lastno upravo. Lastniki naj se oškodujejo v smislu uradne cenitve v vojnem posojilu.
Dunaj, 5. julija. Česky svaz je sklican jutri k seji. Razpravljal bo o današnji izjavi poslanca Stranskega in o uradnem ruskem poročilu o češko-slovanski brigadi.
Dogodki v Vitkovicah.
Danes so poslanci Prokeš in tovariši vložili na domobranskega in prehranjevalnega ministra vprašanje o zadevah preživljanja in plače v Ostravskem in Vitkovi-škem industrijskem okraju, sploh v vsem premogovem revirju kakor tudi o postopanju vojaških oblastni) pri demonstracijah 2. t. m., kjer je padlo večje število delavskih žrtev. — Tako poroča »Reichsrats-korrespondenca«.
Prehranjevalni odsek.
Dunaj, 5. julija. Prehranjevalni urad je imel pod predsedstvom poslanca dr. Viš-kovskega sejo. Poročal je minister za prehrano pl. Hofer o sedanjem stanju preskrbe z živili in o odredbah za bodočnost. Pozdravljal je ustanovitev posebnega prehranjevalnega odseka, ki je velika opora za državo.
pošteno in pridno želi feA P IS službe v župnišču kot s S* TO&ta isuhac-Sca. Vajena je vsega gospodinjstva. Ima tudi gospodinjsko šolo. Prijazne ponudbe se prosijo na upravo Slovenca pod šilro »KUHARICA«.
Dovršeni šestošolec se sprejme kot
v lekarni A, šusteršiča v Krškem. 1629
na proda] v Mariboru. I. hiša v Cesarski ulici št. 4. II. hiša vogal Stare poštne ulice št. 11 in Victringhofove ulice. Pojasnila daje gospa M. KOPRIVNIK, Radigasse 15, Maribor.
dobro prodajalko, sprejme JOS. ERRATH, trgovina mešanega blaga v Mokronogu, Dolenjsko
HHHHHm&Bnm
Srbečico, potenje, solnčarlco, hraste, izpuščaje, kožne . bolezni, stare rane
odpravi hitro In sigurno
lantarsks
>j| U« omaje In ne Hiši. Mali lonček 3 K,	MCUVf 1A
veliki ionček b K, družinski lonček 9 K	Sllfflr SlIR
z navsullcm. K temu spadajoča Jan-	HHlttfltt«81Wt
tarsko milo 4 K. — Izdeluje
Gsro Sandor, lekarnar,	Nagy Kfirbs št. 31.
Sprejmem v trajno delo
mizarskega 1640 pomočnika
Oženjen, brez otrok ima prednost Stanovanje v hiši brezplačno. M. Gogala, mizar na Bledu.
Za obilo dokaze iskrenega sočutja povodom prezgodnje smrti našega iskrenoljubljenega soproga, oziroma dobrega očeta brata in svaka, gospoda
izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo vsem, kateri so nepozabnega ranjkega posečali med njegovo dolgotrajno boleznijo, onim ki so mu okrasili krsto s cvetjem, častiti duhovščini, gospodom trgovcem, ki so v znak sočutja zaprli ob času sprevoda trgovine in se udeležili pogreba, slav. nar. Čitalnici za udeležbo in nje zastavonoši slav. pevskemu zboru, ki je zapel v srce segajoče Žalostinke v slovo, gospodom lovcem za njih obilo udeležbo pri pogrebu, ter končno vsem onim, ki so spremili nepozabnega pokojnika k'zadnjemu počitku.
Glaboko žalujoči ostali.
rnmmmm^, .^^m^mmmmmmmm _
cii »Slovenca«.	Odiiotorni uredniki Jožef Gostinčar. državni ooslanec.