letnik BO številka 01-2008 UDK B30 ISSN 0024-1067 les wood revija o lesu in pohištvu V PRETEKLOSTI DREVESA JE TVOJA PRIHODNOST Uvodnik 1949 ■ Utekočinjen les ■ Izobraževalni programi 2008 ■ Avstrijski adut Udarni akumulatorski vijačnik Akumulatorski program Perles of Switzerland smo dopolnili z novim udarnim vijačnikom SDN 1418, ki bo olajšal delo vsem tesarjem, mehanikom, kleparjem, gradbenikom in ostalim profesionalnim uporabnikom. model SDN 1418 napetost ■ V/Ah 14,4 /2,4 št. vrtljajev mi -1 0 - 2300 vrtenje levo/desno >/ št. udarcev min -1 Nm h kg 0 - 3000 navor 180 čas polnjenja 1 - 1,5 masa 1,9 6o let revija o lesu in pohištvu les Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije. Uredništvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlovška cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 El. pošta: revija.les@siol.net Uredništvo in sodelavci uredništva Glavni urednik: prof. dr. Franc Pohleven Odgovorni urednik: Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. Urednik: Stane Kočar, univ. dipl. inž. Direktor: Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. Sodelavci uredništva: Andrej Česen, univ. dipl. prof. Oblikovalska zasnova revije Boštjan Lešnjak Tisk Littera Picta d.o.o. Uredniški svet Predsednik: mag. Miroslav Štrajhar, univ. dipl. inž. Člani: Alojz Burja, univ. dipl. oec., Jože Bobič, Slavko Cimerman, univ. dipl. inž., Asto Dvornik, univ. dipl. inž., Bruno Gričar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, dipl. oec., Danijela Rus, univ. dipl. oec., Roman Strgar, univ. dipl. oec., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav Škalič, univ. dipl. inž., Peter Tomšič, univ. dipl. oec., mag. Franc Vovk, Gregor Verbič, univ. dipl. inž., Franc Zupanc, univ. dipl. inž., Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Aleš Hus, dipl. inž., Vinko Velušček, dipl. inž., dr. Marko Petrič, doc. dr. Miha Humar, doc. dr. Milan Šernek Uredniški odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Nešič (Beograd), prof. dr. Radovan Despot (Zagreb) prof. dr. Vito Hazler, doc. dr. Miha Humar, prof. dr. Marko Hočevar, mag. Stojan Kokošar, Alojz Kobe, univ. dipl. inž., Igor Kotnik, univ. dipl. inž., dr. Nike Krajnc, strok. svet. Borut Kričej, doc. Nada Matičič, prof. dr. Primož Oven, prof. dr. Marko Petrič, prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, doc. dr. Milan Šernek, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ulčar, mag. Miran Zager, prof. dr. Roko Žarnič Naročnina Dijaki in študenti 16 EUR. Posamezniki 35 EUR. Podjetja in ustanove 160 EUR. Obrtniki in šole 90 EUR. Tujina 160 EUR + poštnina. Naročnina velja do preklica. Pisne odjave upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja. Transakcijski račun Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlovška cesta 3, TR: SI56 03100-1000031882 pri SKB d.d., Ljubljana Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih številkah letno. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija Les po 43. členu pravilnika med nosilce besede, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni članki so dvojno recenzirani. Izvlečki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. Revija Les – 60 let Drage bralke in bralci revije LES! Ste presenečeni, vam je všeč? Odvečna vprašanja. Prepričan sem, da smo uresničili dolgoletne želje in naredili korak naprej. Pred vami je prva barvna izdaja revije, ki smo jo celostno prenovili. Nekoliko spremenjen format in ne samo vsebinsko ampak tudi oblikovno prenovljena revija s pridihom svežine in modnega utripa. Zajadrali smo v šestdeseto leto izhajanja. Prelomnega leta 1949 je izšla prva številka po odločitvi takratnega Ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo Federativne republike Jugoslavije - FRJ. Verjamem, da si je pri tem nazivu ministrstva daljnega leta marsikdo zaželel, da bi danes obstajalo takšno. No, pustimo politiko ob strani. Že v prvem letniku je postala mesečnik, ki ima tako strokovne, znanstvene kot informativne vsebine. Koncept, ki se je obdržal do danes, in je še vedno aktualen. Na Zvezi lesarjev Slovenije smo se odločili, da jo bomo še dodatno popestrili. Ob poznanih kadrovskih spremembah in poudarjeni politiki revije – les je prvi material, tako preteklosti, sedanjosti in prihodnosti kot stroke - lesarstvo je interdisciplinarna panoga od gozdarstva, prek kemije, strojništva, ekonomije, arhitekture, gradbeništva in nenazadnje oblikovanja, bo vsaka številka obogatena z naslovnico in člankom iz prvega letnika izhajanja. K sodelovanju smo pritegnili tudi druge strokovnjake, ki se na svojem področju ukvarjajo z lesom in aktivno sodelujejo v uredniškem odboru revije. Pri oblikovanju revije velja posebna zahvala mag. Nadi Matičič, ki je z natečajem na Visoki šoli za dizajn pripomogla, da smo pridobili oblikovne rešitve g. Boštjana Lešnjaka, ki z visoko dodano vrednostjo bogatijo vsebinski del. Temeljna usmeritev revije in aktivnost Zveze lesarjev je področje izobraževanja. Letošnja prva jubilejna izdaja ima za to pridih s tega področja. V začetku meseca februarja so tako imenovani informativni dnevi. V uredništvu smo se odločili, da temu namenimo dobršen del revije kot vzpodbuda prihajajočim generacijam pri njihovih odločitvah. Na zvezi pripravljamo še druga presenečenja (lesarski terminološki slovar) in številne aktivnosti, s katerimi bomo obogatili jubilejno leto. O tem pa več v prihodnjih številkah. Verjamem, da smo s tem v veliki meri zadovoljili vaša pričakovanja. Z veseljem pa se bomo odzvali vašim željam in pobudam. SREČNO JUBILEJNO! Bojan Pogorevc, direktor in odgovorni urednik K pRvI NASLovNIcI IN čLANKU Pred vami sta naslovnica in uvodnik iz prve številke prvega letnika izhajanja revije (daljnega1949). Zakaj uvodnik, ker menim da našemu času primerno prinaša utrip, ki ni samo utrip preteklosti ampak se nas dotakne nežno in ne malo skeleče. »Zato je dolžnost gozdarskih in lesno industrijskih strokovnjakov, novatorjev, racionalizatorjev in vseh tistih, ki imajo voljo in sposobnost za pisanje raznih poljudnih strokovnih člankov, da dvigajo svoje glasilo s pestrimi in čim popolnejšimi članki in sestavki. Naj bo revija »LES« veren odraz vsega našega dela in izpolnjevanja.« Matevž Hace Bojan Pogorevc leSWOCd 60(2008) št. 1 Naše novo glasilo „LES" Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo se je odločilo izdajati nov mesečni list s-Les*, ki bo obravnaval vsa vprašanja iz gozdarske, žagarske in lesno predelovalne stroke. Dosedanji »Gozdarski vestnik« je bil usmerjen v glavnem, k povzdigi gozdarstva, zaradi česar so ostajala vprašanja miše žagarske industrije, graditve naših kombinatov, predelovalne industrije večji del ob strani in niso bila do sedaj obdelana. Novo glasilo s Les« bo pa obravnavalo gozdarsko, žagarsko in predelovalno industrijo ter raeioualizatorska vprašanja v celoti. Mnogo jo vprašanj iz našega področja, ki jih bo potrebno obdelati na različne načine in v čim bolj poljudni obliki, dostopno ne samo gozdarskim in žagarsko industrijskim strokovnjakom, temveč tudi slehernemu gozdarskemu in lesno industrijskemu delavcu, ki dela sedaj pri graditvi socializma v naši domovini. Na poljuden način bo potrebno obdelovati vprašanje od-kazovanja, sečnje in izdelave raznovrstnih gozdnih sorti mentov. Pozornost ho treba posvetili pravočasnemu spravilu lesa i?, raznovrstnih področij naših gozdov. Podkrepiti bo treba oažnjo našim drevesnicam, pogozdovanju. gojenju, čiščenju naših gozdov. V listu ljo treba voditi borbo proti gozdnim škodljivcem. Posvečali bomo posebno pozornost in skrb gozdnim delavcem ter nižjim in srednjim strokovnim kadrom v gozdarstvu in lesni industriji. Obravnavati bo potrebno raznovrstna vprašanja iz naše žagarske in predelovalne i d ust rije, ki se niso v povojnem času skoraj nikjer obravnavala. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti raznovrstnim strojem, ki jih ima naša žagarska in predelovalna industrija. Dvigniti bo potrebno delež izkoriščanja lesa in lesne mase v naših obratih. Dvigniti bo treba strokovni kader v naših žagarskih in predelovalnih obratih n. pr. gateristov. cirkularistov, lesostrugarjev in raznih strokovnjakov v lesno predelovalni id us tri ji. Med najvažnejšimi nalogami, ki jih postavlja naša socialistična domovina pred nas, pa. je dviganje in razvijanje novatorstva ter raeiona-lizatorstva na vseh poljih gospodarske dejavnosti. V tem pogledu je bilo or i nas v gozdarstvu in lesni industriji zelo malo narejenega, Novo glasilo »Less naj prinaša raznovrstne članke o naših iznajdbah in izumih, ki izboljšujejo delo in ki so v pomoč delaven pri njegovem delu. Skratka, mesečnik »Les* naj bi bil pravi življenjski odraz gozdarstva in lesne idustrije v sedanji dobi socialistične graditve, v dobi izvajanja petletke v naši domovini. Revija naj prinaša na poljuden način napisane strokovne članke in sestavke našemu strokovnemu kadru z visoko kvalifikacijo in tndi nižjemu strokovnemu kadru ter našemu delavca v gozdastvu in na lesno industrijskih obratih. Zato je dolžnost vseh naših gozdarskih in lesno industrijskih strokovnjakov, novatorjev, racionalizatorjev in vseh listih, ki imajo voljo in sposobnost za pisanje raznih poljudnih strokovnih člankov, da dvigajo svoje glasilo s pestrimi in Čim popolnejšimi članki in sestavki. Naj bo nova revija »Les« veren odraz vsega našega dela iu ispo-polnjevanja v cilju, služiti z najboljšimi močmi in sposobnoslmi naši socialistični domovini. - Matevž Hace leSWOOd 60(2008) št. 1 IMM cologne 2008 V Kölnu v Nemčiji je med 14. in 20. januarjem 2008 potekal tradicionalni sejem pohištva, na katerem se je letos predstavilo 1251 razstavljalcev iz 53 držav. Med šestimi slovenskimi razstavljalci je bilo na 130 kvadratnih metrih velikem razstavnem prostoru tudi podjetje TOM d. d. iz Mokronoga. Na ugledni lokaciji v hali številka 10, kjer se predstavljajo le najboljši proizvajalci oblazinjenega pohištva, je TOM predstavil izdelke iz linije Avantgard v beli barvi, v kateri je bil tudi razstavni prostor, ki je bil povsem v trendu. Kot so ocenjavali obiskovalci, je bil tudi zato eden najbolj prepoznavnih na sejmu. TOM je predstavil tudi novo linijo pohištva Tranforma: gre za omarice, ki se lahko poljubno obračajo in s katerimi se ustvarja bivalni ali poslovni prostor. Omarice se poljubno kombinirajo po višini, dolžini ali barvi: za zjutraj si lahko izberete neko obliko in barvo, zvečer pa imate zgolj z nekaj preprostimi spremembami postavitve omarico popolnoma druge oblike in tudi barve. Predsednik uprave podjetja TOM d. d., Bruno Gričar, je po vrnitvi z letošnjega sejma v Kölnu povedal: „Sejem IMM v Kölnu je poleg sejma v Milanu najpomembnejši sejem na področju pohištva in notranje opreme. Medtem ko sejem v Milanu kaže trende za prihodnost, sejem v Kölnu kaže najbolj aktualne modele. Ker je cilj Toma kot podjetja in blagovne znamke, postati pomembnejši igralec na tem področju v Evropi, je seveda nujno, da se na tem sejmu predstavi. Ocenjujem, da je bila letošnja predstavitev zelo uspešna tako glede prepoznavnosti kot komercialne uspešnosti. Tudi na tem sejmu smo dokazali, da gradimo svojo poslovno flo-zofjo in prepoznavnost na dizajnu in inovativnosti ter tako na najboljši nožni način uresničujemo naš slogan Najinovativnejši opremljevalec bivalnega prostora.” Več na spletni strani www.tom.si. Na letošnjem mednarodnem pohištvenem sejmu je bil dan poudarek pohištvu za jutri. Od slovenskih podjetij so se na njem predstavili: Atrium novi interieri d.o.o., Isle Lounge, Javor Pivka d.d., KLI Logatec d.d., LIKO Vrhnika d.d., Stilles d.d., Studio P d.o.o. in TOM d.d. Organizatorji so že šestnajstič podelili priznanja najbolj inovativnim izdelkom v petih kategorijah: najboljši izdelek, sistem, detajli, materiali, inovativnost in klasična inovativnost. Izbirali so med izdelki, ki še niso v prodaji oz. so bili premierno predstavljeni. V kategoriji »best of the best« kot najboljši sistem je prejel nagrado razstavljalec Leicht Küchen AG Izdelek kuhinja:, CONCEPT 40. AKTUALNI RAZpISI: “Research for SMEs” V okviru 7. Okvirnega programa je bil 30. novembra 2007 objavljen razpis za majhna in srednje velika podjetja “Research for SMEs”. Rok za oddajo prijav je 11. april 2008. Namen razpisa je majhnim in srednje velikim podjetjem omogočiti lažji dostop do raziskovalnih rezultatov, ki rešujejo njihove konkretne razvojne izzive. Nekaj glavnih pogojev: ► vsaj tri majhna ali srednje velika podjetja iz treh držav članic EU ali iz držav pristopnic, ► vsaj 2 raziskovalni instituciji, ► skupno število partnerjev naj bi bilo med 5 in 10, ► predvideno trajanje projektov 1-2 leti, ► povprečen proračun projekta med 500.000 in 1.500.000 EUR. Več informacij najdete na spletni strani http://cordis.euro-pa.eu/fp7/dc/index.cfm?fuseaction=UserSite.CapacitiesD etailsCallPage&call_id=105 Za dodatna pojasnila in pomoč se lahko obrnete na SGLTP, www.sgltp.net ali IRC, www.irc.si http://irc.cordis.europa. eu.int/ B.P. leSWOOd 60(2008) št. 1 SvEA Zagorje, d.d. novinarska konferenca 12.12.2007 Gorski bor, avstrijski adut Na njej je generalni direktor mag. Miroslav Štrajhar s svojimi sodelavci podrobno predstavil poslovanje v letu 2007 in tudi smele načrte za prihodnost. SVEA d.d. je v večinski lasti podjetja SVEA Inženiring d.o.o., kjer obvladuje prek 84 % lastniškega deleža, preostali lastniki so z 15 % SOD, 23 % zaposleni in bivši zaposleni in 9 % drugi. Osredotočeni so na razvoj in trženje lastne blagovne znamke. Predvsem pa so tudi okoljsko prijazno podjetje –ekološko posodabljanje in gospodarno izrabljanje naravnih virov so njihova strateška usmeritev. V letu 2007 so presegli 33 mio EUR prihodkov, za letošnje leto planirajo 36 mio EUR. Celotni dobiček za leto 2007 ocenjujejo na 0,500 mio EUR, v letu 2008 pa načrtujejo 0,516 mio EUR (povečanje za 3 %). V letu 2007 so namenili za razvoj in investicije 3,0 mio EUR, oziroma letno 10-15 % od prihodkov. Plan razvoja za leto 2008 je 5 mio EUR, kar predstavlja 14 % od prihodkov. Načrtujejo razširitev razstavnega salona z ateljejem in razvojem, v Lesni industriji Litija prenovo kotlovnice, ki jo bodo izvedli letos poleti. Vgrajujejo ekološko nesporne materiale – imajo certifkate standardov ISO 9001:2000 in 14001-2004 ter certifkat OTOGRAF za proizvodnjo lepljenih nosilcev. Poslovni ugled, ki ga meri družba Kline & Partner, uvršča podjetje na 45. mesto v Sloveniji. V skupini je trenutno 457 zaposlenih. Rast zaposlitve za leto 2007 je znašala 2 %. Realna rast plač je bila 2,7 %. Izplačilo dividend v je bilo v višini 0,38 EUR bruto na delnico. Dodana vrednost na zaposlenega v l. 2007 je znašala 22.500 EUR, rast je bila 5 %. Plan 2008 predvideva povečanje za 4-8 %. Ob zaključku svoje predstavitve je generalni direktor izpostavil, da je problem njegovo maratonstvo, kot so poimenovali v reviji Manager njegovo 23-letno vodenje podjetja. Do spremembe načina vodenja bo prišlo že v letošnjem letu. B.P. V Avstriji je lesnopredelovalna dejavnost prepoznana strateška usmeritev države, tako da v zadnjih letih vedno znova presenečajo z večkrat nenavadnimi, tudi inovativnimi dognanji. V lanskem letu so na njihovem znanstvenem in raziskovalnem inštitutu Joaneum Research (Institute für Nichtin-vasive Diagnostik (IND), Weiz) bili presenečeni nad raziskavo učinka spanja v postelji, izdelani iz gorskega bora (Zirbe, Pinus cembra). Raziskave so namreč potrdile, da se upočasni utrip srca pri ljudeh in se tako »prihrani« tudi 3500 udarcev srca na dan. Na Institutu za genetiko in občo biologijo na univerzi v Salzburgu so ugotovili, da ima ista drevesna vrsta antibak-terijski učinek. Les so izpostavili močnemu vplivu bakterij (Test Bakterienstamm: Escherichia coli K12). Po 12 – 14 urah v lesu niso našli nobenih bakterij. V praksi so to že aplicirali na izdelkih iz lesa gorskega bora (pohištvu, lesenih posodah in tudi premazih). Organizirali so poseben natečaj, kjer so se osredotočili na različne izdelke z izključno uporabo gorskega bora. Podjetniški preblisk - avstrijsko podjetje je že zakupilo prirastek tega bora za naslednjih deset let. Poučna praksa tudi za nas. Medklic - Raziskovalna dejavnost je bila podprta s strani »Lebensministerium« Avstrije. B. P. leSWOOd 60(2008) št. 1 Evropska konferenca o biomasi ALpLES d.d. Lesarski »podmladek« Po velikem uspehu prve konference je letos v Gradcu 2. konferenco obiskalo prek 900 udeležencev iz vsega sveta. Konferenca, ki je potekala od 16. do 19.1.08, je postregla udeležencem s široko paleto predavanj. Svetovalci KGZS smo poslušali referate o preskrbi z energijo, trgu biomase, bioplinu, področju biogoriv ter elektrike, novih energetskih rastlin ter o možnostih za fnanciranje projektov o biomasi. Sporočilo konference je bilo jasno. Svet je trenutno na prelomu podnebnih sprememb. S posledicami teh sprememb se bodo srečevali naši otroci vnuki in pravnuki in močno jih bo zanimalo, kaj smo razmišljali takrat na prelomu tisočletja, ko smo spustili v zrak toliko toplogrednih plinov ter kaj smo naredili, da bi to preprečili. Biomasa je lahko del odgovora, ne more pa biti edini. Potrebna bo tako korenita in hitra sprememba človeštva, kot smo ji priča ob računalniški revoluciji. Predvidevanja kažejo, da se bo do leta 2050 z mobilizacijo razpoložljive biomase še pokrivalo naraščajoče povpraševanje ter da bo delež biomase v deležu porabljene energije vztrajno naraščal. Pri tem je potrebno pojasniti, da Evropa nima več veliko rezerv ter da bo v prihodnosti pokrila velik delež potreb iz uvoza. Miha Koprivnikar Priprava bodočih lesarjev se prične že v osnovni šoli. Zato že šesto leto sodeljujemo z OŠ Železniki pri oblikovanju in izvajanju lesarskega krožka in izbirnega predmeta lesarstvo v zadnji triadi devetletke. Na tak način poskušamo navdušiti za lesarje že osnovnošolce, jim prikazati lepote lesa in lesarskega poklica, predvsem pa jim predstaviti zaposlitvene možnosti, ki jih imajo lahko kot naši bodoči štipendisti. Rezultat tega sodelovanja pa je tudi podelitev vseh, letno razpisanih štipendij do sedaj. Mira Thaler LIp Bled d.o.o. Nova kotlovnica in sušilnica v tovarni v Bohinju V LIP Bled so po »stabilizaciji« lastniške strukture pričeli z investicijskim ciklusom. Rekonstrukcija kotlovnice je predvsem ekološki projekt, ki bo prispeval k zmanjšanju emisij prašnih delcev v ozračje. Poleg zmanjšanja emisij gre tudi za tehnološki napredek, kar pomeni izboljšanje izkoristka in s tem prihranek na porabi lesne biomase. Po termin-skem planu so pričeli z gradbenimi deli 15. oktobra 2007. S 1. marcem 2008 je predviden začetek montaže strojne opreme. Prevzem opreme in poskusno obratovanje je načrtovano za 30. avgust 2008, medtem ko je polno obratovanje predvideno s 30. oktobrom 2008. Dotrajano H2 sušilnico bo zamenjala nova sušilnica, ki bo zmogla posušiti naenkrat neto 100 m3 žaganega lesa debeline 18 mm. Poleg povečanja kapacitete sušenja gre pri novi sušilnici tudi za tehnološki napredek v tehnologiji, ki zaradi vgrajenih toplotnih izmenjevalcev omogoča skrajšanje časov sušenja za približno 40 % in s tem prihranek toplotne in električne energije. Vrednost obeh investicij znaša 2,6 milijona evrov. B.P leSWOOd 60(2008) št. 1 primož oven1, Maks Merela2, Igor Serša3, Urša Mikac4 UDK: '9.23:630*811 RAZISKAvA ZGRADBE LESA S TRI-DIMENZIoNALNIM MAGNETNo RESoNANčNIM SLIKANJEM RESARcH oF WooD STRUcTURE BY THREE DIMENSIoNAL MAGNETIc RESoNANcE IMAGING Izvleček: V prispevku je opisana uporaba tri-dimenzionalnega magnetno resonančnega slikanja (3D MRI) na primeru vejice hrasta doba. Tri-dimenzionalni MR modeli in virtualni prečni prerez vejice razkrivajo, da imajo kompleksi vazicentričnih tra-heid in trahej, ksilemski trakovi, stržen in tkiva v neposredni bližini kambijeve cone večji MR signal in s tem tudi večjo vlažnost kot skorja in libriformska vlakna. Prednost 3D MRI je, da pri slikanju hkrati pridobimo slike z odlično prostorsko ločljivost, hkrati pa tudi pripadajoče podatke o prostorski porazdelitvi vode v materialu. 3D MRI dopolnjuje druge mikroskopske tehnike v lesarski znanosti. Ključne besede: jedrska magnetna resonanca, les, vlažnost lesa, hrast Abstract: Application of three dimensional magnetic resonance imaging (3D MRI) for imaging of pedunculate oak is demonstrated in this contribution. Three-dimensional volume rendered MR images and virtual cross section showed that complexes of vasicentric tracheids and vessels, x ylem rays and tissues adjacent to cambial zone had higher MR signal and hence higher water content than bark and libriform fbers. Advantage of 3D MRI is in that with a single scan, high resolution images and information on moisture content can be obtained. MRI complements other forms of microscopy in wood science. Key words: Nuclear magnetic resonance, wood, moisture content, oak Uvod Splošno znano je, da je slikanje z jedrsko magnetno resonanco ena izmed najpogosteje uporabljenih in najpomembnejših nedestruktivnih metod v medicinski diagnostiki (Demšar s sod., 1996), možne aplikacije metode v drugih znanostih pa so širši javnosti slabo poznane. Jedrska magnetna resonanca (Nuclear Magnetic Resonance = NMR) je fzikalni fenomen, ki temelji na magnetnih lastnostih atomskega jedra. Pojav jedrske magnetne resonance sta leta 1946 neodvisno odkrila Felix Bloch in Edward Mills Purcell ter za odkritje leta 1952 skupaj prejela Nobelovo nagrado za fziko. Izraz NMR se v splošnem 1 prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina VIII/34, 1000 Ljubljana, SLO; e-pošta: primoz.oven@bf.uni-lj.si 2 univ. dipl. inž. les., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, LIP Radomlje d.o.o, Radomlje, SLO 3 doc. dr., Institut Jožef Stefan, Ljubljana, SLO 4 dr., Institut Jožef Stefan, Ljubljana, SLO uporablja za opis vseh znanstvenih metod, ki izkoriščajo jedrsko magnetno resonanco. NMR spektroskopija je npr. ena izmed zmogljivejših metod za določitev fzikalnih, kemijskih in elektronskih lastnosti molekul, prav tako pa je z metodo mogoče pridobiti natančno informacijo o topologiji, dinamiki in tri-dimenzionalni zgradbi molekul v raztopinah ali trdnih snoveh (Skoog s sod., 1982). Slikanje z magnetno resonanco (Magnetic Resonance Imaging = MRI) pa se prvenstveno uporablja za vizualizacijo bioloških struktur in njihovih funkcij (Köckenberger, 2001). Osnovni pogoj za uspešno MR slikanje je, da preiskovana tkiva oz. materiali vsebujejo vodo, zato je les zaradi visoke vlažnosti in specifčne zgradbe zelo primeren material za tovrstne raziskave. Že na osnovi prvih slikanj lesa z NMR, ki so jih opravili pred več kot 30 leti (Nanassy, 1973), so pokazali, da gre za obetavno nedestruktivno metodo za opazovanje notranjih struktur in pojavov v lesu. Za raziskave lesa so sprva uporabljali običajne medicinske magnete z relativno šibkim magnetnim poljem (0,15T leSWOOd 60(2008) št. 1 – 1T) ter medicinske radio frekvenčne (RF) tuljave, ki so omogočale slikanje velikih vzorcev lesa (debla s premeri nad 15 cm), vendar je bila ločljivost teh slik dokaj slaba (1,2 x 1,2 mm2/piksel). Z razvojem zmogljive računalniške opreme in uvajanjem superprevodnih magnetov pa se je skrajšal eksperimentalni čas in povečala občutljivost metode, zaradi česar bi metoda lahko postala zanimiva tudi za anatomske študije. V pričujoči raziskavi smo želeli preučiti možnosti aplikacije tri-dimenzionalnega magnetno resonančnega slikanja majhnih vzorcev lesa. Material in metoda Raziskavo smo želeli izvesti na lesu, za katerega je zgradba tkiva dobro poznana, sama struktura pa primerno funkcionalno kontrastna, kar naj bi poenostavilo interpretacijo rezultatov, dobljenih z tri-dimenzionalnim magnetno resonančnim slikanjem (3D MRI). Z magnetno resonanco smo zato slikali tkiva doba (Quercus robur). 3D MRI eksperimente smo opravili v NMR laboratoriju na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Najprej smo z ostrim rezilom odrezali vejico premera 6,5 mm, odrezani del vejice shranili v fksa-tivu FAA (mešanica formalina, etanola in ocetne kisline) za nadaljnje anatomske preiskave, drugi del pa izkoristili za 3D MRI. Ta del vejice smo vstavili v 10 mm RF tuljavo (Bru-ker), tuljavo z vejico pa v horizontalni magnet z jakostjo magnetnega polja (Oxford) 2,35 T, ki je del TecMag-ove-ga NMR spektrometra. Raziskava je potekala s protonsko obteženim slikanjem pri parametrih: vidno polje 25 x 12,5 mm2, matriko slikanja 256 x 128 x 128, echo časom (TE) 2,4 ms, časom med zaporedji (TR) 600 ms in pri osmih povprečitvah. Prostorska ločljivost je bila 100 μm in čas slikanja 22 ur. Pri 3D MRI tehniki je slikani prostor, kjer se nahaja vzorec, razdeljen na enako velike dele (kocke oziroma »voxle«). Dimenzija ene kocke določa tudi prostorsko ločljivost MR slikanja. Meritev poteka tako, da ra-dio-frekvenčni (RF) sunek najprej vzbudi vodikova jedra. Temu sledi kratkotrajni vklop posebnih tuljav, ki ustvarjajo gradient magnetnega polja z vnaprej programirano jako-stjo in smerjo, ter na koncu še zajem RF signala. Podatki meritev se zbirajo za vse elemente 3D slike (kocke) hkrati in se šele, ko je zbran ves slikovni signal iz vzorca, s pomočjo večdimenzionalne Fouriereve transformacije izračuna signal za vsak slikovni element posebej. S tem se izmeri tudi MR slika. Najbolj razširjena metoda slikanja z MR je metoda, ki temelji na spinskem odmevu (spin echo) in ta ima nastavljiva dva parametra, ki pomembno vplivata na kontrast slike. Ta parametra sta čas spinskega odmeva TE (echo time) in hitrost ponavljanja zaporedja TR (repetition time). Pri pravilno nastavljenih parametrih slikanja TE in TR (TE mora biti bistveno krajši od T2 vzorca in TR bistveno daljši od T1 vzorca), izmerimo sliko, katere kontrast je sorazmeren gostoti vodikovih jeder v vzorcu. Takrat iz- merimo tako imenovano protonsko sliko (proton density image), ki je sorazmerna koncentraciji vode v slikanem vzorcu (Hall in Rajanayagam, 1986). Količina MR signala, ki pripada posameznemu slikovnemu elementu MR slike, je predstavljena s svetlostjo. Večji, kot je MR signal iz slikovnega elementa, svetlejša bo ta točka v sliki. Pri naši izbiri parametrov je svetlost točke slike torej kar sorazmerna s koncentracijo vode. Pri drugačni izbiri parametrov slikanja TR in TE bi v splošnem bila svetlost točke slike odvisna še od relaksacijskih časov T1 in T2. Vejico, ki smo jo začasno shranili v FAA-ju, smo kasneje vklopili v Polyethylenglycol 1500 (Merck), z drsnim mikrotomom (Leica SM2000R) odrezali 20 μm debele rezine v prečni ksi-lotomski ravnini, jih obarvali z safranin rdečin in astra modrim barvilom ter vklopili v Euparal. Tkiva smo preiskali z znanstvenim mikroskopom Nikon Eclypse E 800. ■ Slika 1: 3D MR slika vejice doba. Svetla področja predstavljajo tkiva z visoko vlažnostjo. Prednost 3D MRI je, da je mogoče sliko objekta rotirati v virtualnem prostoru in tako z enim zajemom podatkov pridobiti večplastno informacijo. leSWOOd 60(2008) št. 1 Rezultati in diskusija Raziskava je potrdila, da je prednost tri-dimenzionalnega magnetno resonančnega slikanja predvsem v tem, da izmerjen protonski signal lahko predstavimo kot tri-dimen-zionalen model proučevanega objekta (slika 1) ali pa izberemo poljubno ravnino, npr. prečni prerez, ki jo lahko predstavimo kot 2D sliko. Pri tem je potrebno poudariti, da je slika 2b pravzaprav virtualni prečni prerez vejice doba. Prostorska rekonstrukcija porazdelitve vode v proučevani vejici doba je prikazana na sliki 1. Svetlejši deli slike predstavljajo tkiva z večjim MR signalom in s tem tudi večjo vlažnostjo. Očitno je, da 3D slika temelji na MR signalu tkiv, ki imajo izrazito prevodno funkcijo ali pa iz drugih razlogov vsebujejo več vode. Slika 1 kaže, da je bil MR signal največji v zunanjih, perifernih tkivih, ki ustvarjajo videz vzdolžno narebrenega cilindra. Prav tako je bil signal in s tem vlažnost, velik tudi v osrednjem delu vejice, ki ustreza značilno zvezdasto oblikovanemu strženu hrastov. Tkiv med strženom in zunanjimi vlažnim valjem pa na 3 D sliki ni bilo mogoče identifcirati. Iz 3D podatkov MR eksperimenta smo zato izračunali slike virtualnega MR prečnega prereza, ki so jasno razkrile topografjo tkiv vidnih tudi na slikah svetlo-poljske mikroskopije (slika 2). Izrazito izstopajo tkiva - z večjim MR signalom in torej tudi večjo vlažnostjo - v območju kambijeve cone in stržena (slika 2b). Primerjava s sliko, ki jo dobimo s klasično svetlobno mikroskopijo je potrdila, da intenzivno svetlo območje med ksilemom in skorjo ustreza trahejam ranega lesa, nediferenciranim celicam novega ksilemske-ga prirastka, vključno s kambijevo cono in najmlajšim delom žive skorje (slika 2). Venčasto porozna ureditev trahej in večredni radialni ksilemski trakovi, ki so zelo izraziti na prečnem prerezu posnetem v svetlem polju (slika 2a), na MR slikah niso razločno vidni. Nasprotno, na MR sliki zelo izstopajo radialno orientirani kompleksi vazicentričnih traheid, ki vključujejo traheje kasnega lesa, kar potrjuje njihovo ■ Slika 2: Slika anatomskega preparata doba (a) in MR slika (b) virtualnega prečnega prereza istega detajla. Premer vejice je 6,5 mm. vaskularno funkcijo. Zanimivo je, da smo z 3D MRI pri bukvi zaznali venčasto porozno funkcionalnost sicer difuzno organiziranega vaskularnega sistema (Merela s sod., 2005). Na MR sliki zato ranega in kasnega lesa ni mogoče zanesljivo razlikovati v vseh vidnih branikah. Kompleksi libriformskih vlaken so skorajda brez MR signala in zato skorajda črni. Prav tako ima znatno manjši MR signal kot vaskularni sistem lesa tudi skorja. Naša preiskava je pokazala, da je 3D MRI lahko primerna metoda v raziskavah morfologije in anatomije ksilemskih tkiv. V lesarski znanosti je aplikaciji 3D MRI relativno malo (npr. Kuroda s sod., 2006). Nekateri avtorji so poskušali 3D zgradbo lesa rekonstruirati z analizo zaporednih prečnih 2D MR slik, (Morales s sod., 2004), ki pa ne dosegajo kakovosti naših rezultatov (Torelli s sod., 1990). Število znanstvenih objav o uporabi klasičnega 2D slikanja lesa je v svetovni literaturi relativno skromno. Omejeno uporabljanje MRI v raziskavah lesa poznavalci pripisujejo zelo dragi raziskovalni opremi. Resolucija 3D MR slikanja, ki smo ga uporabili v našem poskusu, močno presega ločljivost slikanja, o kateri avtorji poročajo v dosegljivi v literaturi. V pionirskem obdobju uvajanja MRI v lesarstvo so raziskovalci pravzaprav preverjali predvsem uporabnost metode. Tako sta Wang in Chang (1986) z NMR spremljala absorpcijo vode v lesu črne češnje (Prunus serotina Ehrh.). Debelina virtualne slike je bila 1,5 cm, ločljivost slike pa 1,2 mm. Pri takšnih pogojih sta lahko ugotovila razliko med beljavo in jedrovino ter prisotnost grče. Raziskave so nadalje pokazale, da se tkiva z nizko vsebnostjo vode na MR slikah ne pojavijo. Tako so npr. pri slikanju hrasta (Chang s sod., 1989) ugotovili, da se skorja na MR slikah ni nikoli videla, brez težav pa so opazovali mejo med beljavo in jedrovino, potek prirastnih plasti, str-žen in večredne radialne trakove. Poleg normalne zgradbe lesa, omogoča MRI tudi odkrivanje in identifkacijo napak v lesu, kar je izrednega ekonomskega pomena na primer pred razrezom hlodov (Coates s sod., 1998). Ker je osnova NMR metode voda v materialu, je omogočeno tudi spremljanje dinamičnih procesov povezanih s spremembami vlažnosti v lesu. Pearce s sodelavci (1994) je na primeru javorovine (Acer Pseudoplatanus) uporabil NMR spektrometer za neinvazivno slikanje glivne okužbe. Slikanje je razkrilo anatomsko zgradbo lesa, patološke posebnosti, dinamiko okužbe in odziv živega tkiva na kolonizacijo z glivami. Dawson-Andoh in sodelavci (2001) ter Hall in Rajanaya-gam (1986) so dokazali, da je MRI primerna metoda za spremljanje in kontrolo penetracije zaščitnih sredstev na vodni osnovi v les različnih vrst. Pri različnih lesnih vrstah so potrdili, da je jedrovina v splošnem slabše impregna- leSWOOd 60(2008) št. 1 bilna kot beljava. Zanimiva pa je bila ugotovitev, da je bil kasni les difuzno porozne vrste (Acer rubrum) podobno slabo impregnabilen kot kasni les iglavca (Pinus pondero-sa) (Dawson-Andoh s sod., 2001). NMR slikanje so uporabili tudi za proučevanje nabrekanja in migracije proste vode v OSB ploščah in ugotovili, da navlaževanje poteka po porah med tkivom (Houts et al., 2004; 2006). Tudi sušenje je proces, kjer je z MR slikanjem mogoče spremljati vlažnosti in vlažnostne gradiente v lesu (Bucur, 2003a, b). Za nadaljnjo uporabo NMR metode v lesarstvu je bila pomembna ugotovitev Sharpa in sodelavcev (1972), da je MR signal, ki ga dobimo iz vzorca direktno sorazmeren z deležem vode v vzorcu. Prav zaradi tega so možne relativne primerjave lesne vlažnosti med različnimi vzorci, absolutno lesno vlažnost pa je mogoče določiti z meritvijo glede na znan standard (Sharp s sod., 1972). Vlažen les pri slikanju pomeni močnejši MR signal, zato je bila večina študij opravljenih na lesu z vlažnostjo nad točko nasičenja celičnih sten (TNCS), t.j. okoli 30 % vlažnosti. Pri poizkusih pod TNCS sta bili uspešno uporabljeni pulzna NMR tehnika (Hartley s sod., 1994) ter SPRITE (Single Point Ramped Imaging with T1 Enhancement) MRI tehnika (Macmillan s sod., 2002). Z raziskavami NMR lesa pri različnih ravnovesnih vlažnostih so nadalje lahko razlikovali med različnimi komponentami vode v lesu: za prosto vodo v trahejah je značilen kratek T2, srednje dolgi relaksacijski časi T2 so značilni za prosto vodo v parenhimu in vlaknih, kratki T2 časi pa za vezano vod (Flibotte 1990; Araujo s sod., 1992; Almeida s sod., 2007). Sklep Slikanje z magnetno resonanco (MRI) je varna, nedestruk-tivna in nekontaktna metoda, ki jo je mogoče uporabiti in situ kot tudi in vivo. Pred slikanjem ni potrebno posebej pripravljati vzorcev. Pri slikanju z magnetno resonanco hkrati pridobimo slike z odlično prostorsko ločljivost, hkrati pa tudi pripadajoče podatke o prostorski porazdelitvi vode v materialu. Pri tri-dimenzionalnem magnetno resonančnem slikanju (3D MRI) je z enim zajemom podatkov mogoče pridobiti prostorski model proučevanega objekta, virtualno pa je mogoče izrezati poljuben prerez. V nasprotju z ravninskim prikazom istih tkivnih struktur je mogoče s pomočjo 3D MR slik identifcirati tudi obliko, prostorsko organizacijo ter medsebojno zgradbeno in funkcionalno povezanost tkiv. 3D MRI dopolnjuje druge mikroskopske tehnike. ZAHVALA Raziskava je nastala v okviru nacionalnih raziskovalnih projektov z naslovom: “Raziskave lesa kot materiala in tkiva živih dreves z MRI” št. J1-7042-0106 ga fnancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Za pomoč pri izdelavi anatomskih preparatov se lepo zahvaljujemo sodelavcu Martinu Zupančiču iz Katedre za tehnologijo lesa ter Ani Sepe iz Oddelka za Fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Stefan za vso pomoč v laboratoriju za slikanje z MR. VIRI 1. Améglio T., Bonhomme M., Girard, C., Cochard H., Foucat L. 2004: Winter xylem embolism by Magnetic Resonance Imaging in Walnut Tree. France, International Symposium on Wood Sciences at Montpellier - (from 24 to 29 October 2004). 2. Araujo C. D., Mackay A. L., Hailey J. R. T., Whittall K. P. 1992: Proton magnetic techniques or characterization of water in wood: application to white spruce. – Wood Science and Technology, 26: 101 – 113. 3. Bucur V. 2003a: Nondestructive characterization and imaging of wood. New York, Springer, 354 s. 4. Bucur, V. 2003b: Techniques for high resolution imaging of wood structure: a review. – Measurement Science and Technology, 14: R91–R98. 5. Chang S. J., Olson J. R., Wang P. C. 1989: NMR imaging of internal features in wood. - Forest Products Journal 39, 6: 43–49. 6. Coates E. R., Chang S. J., Liao T. W. 1998: A quick defect detection algorithm for magnetic resonance images of hardwood logs. - Forest Products Journal 48, 10: 68–74. 7. Daawson-Andoh B., Halloin M.J., Cooper T.G., Kamdem P.D., Potchen E.J. 2001: Magnetic resonance imaging as a potential tool in the study of wood penetration by waterborne preservative systems. Wood and fbre science 1: 84-89. 8. Demšar F., Jevtič V., Bačić G. 1996: Slikanje z magnetno resonanco. - Ljubljana, Littera picta, 151s. 9. Flibotte S., Menon R.S., MacKay A.L., Hailey J.R.T. 1990: Proton magnetic resonance of western red cedar. Wood. Fiber Sci. 4: 362-376. 10. Hall L. D., Rajanayagam V. 1986: Evaluation of the distribution of water in wood by use of three dimensional NMR volume imaging. -Wood Science and Technology, 20: 329–333. 11. Hartley I. D., Kamke F. A., Peemoeller H. 1994: Absolute moisture content determination of aspen wood below the fber saturation point using pulsed NMR. – Holzforschung, 48: 474–479. 12. Houts J. H. van , Wang S., Shi H., Pan H., Kabalka G. W. 2004: Moisture movement and thickness swelling in oriented strandboard, part1. Analysis using nuclear magnetic microimaging. – Wood Science and Technology 3 8: 617-628. 13. Houts J. H. van , Wang S., Shi H., Pan H., Kabalka G. W. 2006: Moisture movement and thickness swelling in oriented strandboard, Part 2. Analysis using a nuclear magnetic leSWOOd 60(2008) št. 1 resonance imaging body scanner. Wood Science and Technology : 617-628. 14. Köckenberger W. (2001) Functional imaging of plants by magnetic resonance experiments. Trends in plant science, 7: 286-292. 15. Kuroda K., Yoshiyuki K., Takashi I., Akira O., 2006. Magnetic resonance micro-imaging of xylem sap distribution and necrotic lesions in tree stems. IAWA J (1): 3-17. 16. Macmillan M. B., Schneider M. H., Sharp A. R., BALCOM B. J. 2002: Magnetic resonance imaging of water concentration in low moisture content wood. – Wood and Fiber Science 2: 276–286. 17. Merela M., Sepe A., Oven P. , Serša I., 2005:. Three-dimensional in vivo magnetic resonance microscopy of beech (Fagus sylvatica L.) wood. Magma 4: 171-174. 18. Morales S., Guesalaga A., Fernández M. P., Guarini M., Irarrá-zaval P. 2004: Computer reconstruction of pine growth rings using MRI. - Magnetic Resonance Imaging, 22: 403–412. 19. Nanassy A. J. 1973: Use of Wide Line NMR for Measurement Of Moisture Content in Wood. -Wood Science 3: 187-193. 20. Pearce R. B., Sümer S., Doran S. J., Carpenter T. A., Hall L. D. 1994: Non – invasive imaging of fungal colonization and host response in the living sapwood of sycamore (Acer pse-udoplatanus L.) using nuclear magnetic resonance. – Physiological and Molecular Plant Pathology, 45: 359–384. 21. Sharp A.R., Riggin M.T., Kaiser R., Schneider M. 1976: Determination of moisture content of wood by pulsed nuclear magnetic resonance. Wood and fbre 10: 74-81. 22. Skoog D.A., Holler, F:J:, Nieman T.A. (1982) Principles of instrumental analysis. Fifth edition. Saunders college publishing. 849 p. 23. Torelli N., Demšar F., Oven P., Jarh O., Sepe A., Križaj B. 1989: MRI of living tissues of afected and healthy silver frs (Abies alba MILL.). Lipica, International Congress AMPERE, Workshop on Conrast Agents in Magnetic Resonance, in Farmacevtski vestnik 3/4: 339-343. 24. Wang P. C., Chang, S. J. 1986: Nuclear magnetic resonance imaging of wood.- Wood and Fiber Science 2: 308–314. Marko petrič o AvToRJU pRISpEvKA, pRoF. DR. pRIMoŽU ovNU Primož Oven (rojen 1965) je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani izredni profesor za področje Znanost o lesu. Doslej je poučeval in raziskoval biologijo drevesa, kambijevo aktivnost in nastanek lesa, odziv dreves na mehanska poškodovanja, anatomijo, lastnosti ter končno rabo lesa, sekundarne spremembe v lesu, nego dreves ter arboristiko na Oddelku za lesarstvo, Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost je nosilec predmeta Tehnologija lesa pri študiju industrijskega oblikovanja. Za diplomsko delo je bil leta 1990 nagrajen s fakultetno Prešernovo nagrado. Prav gotovo upravičeno, saj z vsemi dosedanjimi aktivnostmi znova in znova dokazuje svojo znanstveno odličnost: aktivno sodelovanje v akcijah COST (E6, E12 in E50), nacionalni predstavnik v Tehničnem komiteju COST za področje lesarstva (2004-2006), sodelavec in/ali vodja pri 8 nacionalnih in dveh mednarodnih (SLO-USA) raziskovalnih projektih, prav tako tudi odgovorni raziskovalec evropskega projekta »Pre-dicting Impacts on Natural Ecotones (PINE, 5th FP)”. Do nedavnega je bil vodja raziskovalne skupine Tehnologija lesa. Bil je glavni in odgovorni urednik Zbornika gozdarstva in lesarstva za leto 2006. Je član ISA, IAWA in IUFRO. Njegova bibliografja šteje preko 100 enot, od tega je 38 znanstvenih člankov. Prof. dr. Primoža Ovna pa od začetka letošnjega leta dalje čakajo novi izzivi. Odločil se je, da se bo poglobljeno usmeril na področje kemije lesa, s katerim se je v okviru svojih raziskovalnih aktivnosti sicer srečeval že do sedaj. Tako je prof. dr. Oven 1. 1. 2008 prevzel vodenje Katedre za kemijo lesa na Oddelku za lesarstvo, saj se je dolgoletna vodja te katedre, prof. dr. Vesna Tišler, 31. 12. 2007 upokojila. leSWOOd 60(2008) št. 1 Matjaž Kunaver*, Edita Jasiukaityte }0*813.6:661.728 UTEKočINJEN LES – Nov NAčIN UpoRABE LESNE BIoMASE LIqUIEFIED WooD - A NEW UTILISATIoN oF WooD BIoMASS Izvleček: V članku je predstavljen nov način uporabe lesne biomase. Les in materiale, ki vsebujejo celulozo najprej utekočinimo, nato pa utekočinjeno snov uporabimo kot surovino za sintezo poliestra ali direktno za pripravo poliuretanskih pen. Opisane so raziskave v svetu in v Sloveniji in možnosti, ki jih takšen način uporabe obnovljivih virov nudi. Ključne besede: utekočinjen les, obnovljivi viri, sinteza polimerov, poliestri Abstract: A new utilization of wood biomass is described in this contribution. Wood and materials based on cellulose are liquefed in the frst step and this liquefed material is then used as a raw material for the synthesis of the polyester or directly for the preparation of the polyurethane foams. The recent research achievements on wood liquefaction worldwide and in Slovenia are described here. The potential applications based on such renewable resources are described as well. Keywords: liquefed wood, renewable resources, polymer synthesis, poliesters UVOD Čeprav imamo v Sloveniji ogromne količine lesne biomase, je relativno slabo izkoriščena. V glavnem jo porabimo kot gorivo, za pridobivanje celuloze, lignina, tanina in kot surovino za lesne polizdelke kot so vezane plošče, iverice in masiven les za gradbeništvo. Tudi pohištvena industrija je velik porabnik lesa. Skupna lastnost naštete uporabe pa je, da v večini primerov nastajajo lesni odpadki, ki pa jih ne znamo uporabiti drugače kot gorivo. To velja tudi za odslužene lesne izdelke kot je staro pohištvo, gradben les, itd. Uporabimo lahko tudi drevesno skorjo, ki predstavlja do 20 % drevesnega odpadka. Pri letni porabi 300.000 do 350.000 m3 lesa za izdelavo ivernih plošč v Sloveniji, je to najmanj 60.000 m3 odpadka. Zakaj vse te biomase v prid trajnostnemu razvoju ne bi bolje izkoristili? Les, kot najbolj razširjen naravni polimer, so najprej uporabili za pridobivanje visoko viskoznega olja, ki naj bi bil primeren za gorivo. Pripravo tekočega goriva so dosegli pri visoki temperaturi in pritisku. Nastali produkti * Kemijski inštitut Ljubljana, Hajdrihova 19, p.p. 660, SI-1001 LJUBLJANA, Slovenija, tel.: +386 1 476 0363, fax: +386 1 4760300, e-pošta: matjaz.kunaver@ki.si so bili težkohlapni ogljikovodiki in katran (Bouvier 1988). Skušali so tudi znižati viskoznost s katalitsko hidrogenacijo (Rezzoug 2002). Čeprav so bili poskusi uspešni, pa zaradi zahtevnih pogojev reakcije in visoke porabe energije še niso industrijsko izkoriščani. Lesno biomaso lahko porabimo kot nadomestilo za naftne derivate - in to ne kot gorivo, ampak kot surovino za sintezo materialov, ki jih sicer pripravljamo iz naftnih derivatov. POSTOPEK UTEKOČINJANJA Lesne odpadke in odpadke, v katerih je osnovni material celuloza, utekočinimo z uporabo glikolov, fenola in anorganskih kislin z izkoristkom več kot 95 % (Lin 1994, Alma 1998). Nastali oligomeri imajo proste hidroksilne skupine, ki jih lahko uporabimo za sintezo različnih polimerov kot so poliestri, poliuretani, novolaki in resoli. Mehanizem utekočinjanja je slabo poznan in le nekaj delnih razlag je bilo objavljenih o utekočinjanju celuloze, hemiceluloz in lignina. Pri utekočinjanju polisaharidov, kot glavne sestavine lesa, se ob prisotnosti fenola ali polihi-droksi alkoholov najprej prekine β,1-4 glukozidna vez. Na- leSWOOd 60(2008) št. 1 ■ Slika 1: SEM mikroskopski posnetki topolovine pred utekočinjanjem (levo) in ostanek po utekočinjanju (desno) stanejo oligomeri s prostimi hidroksilnimi skupinami. Pri razgradnji celuloze so to mesta 2,3,4 in 6 na glukozidnem obroču. Produkti v nadaljevanju razpadejo v levulinsko kislino. Celotni mehanizem so pojasnili s čistimi substancami kot so celuloza, celobioze in škrob (Lin 2004). Prav utekočinjanje lignina, ki ga je v nekaterih drevesnih vrstah do 30 %, je najmanj poznano. Kot modelno substanco pri utekočnjanju lignina s fenolom so uporabili guajacilglicerol-β-guajacil eter (Lin 2001). Dokazali so nastanek benzil kationa, ki tvori različne derivate s fenolom. Potek utekočinjanja lignina s polihidroksi alkoholi pa sploh še ni raziskan. Okolju bolj prijazen postopek utekočinjanja lesa je z uporabo glikolov. Uporabimo lahko različne večfunkcional-ne glikole, kot so na primer etilenglikol, dietilenglikol in polietilenglikol 400. Yamada in sodelavci so ugotovili, na kakšen način poteka mehanizem utekočinjanja celuloze z etilenglikolom. Najprej se tvori etilenglikol - glukozid, ki potem razpade v 2-hidroksi etil levulinat (Yamada, Ono 2001). Pri utekočinjanju lesa lahko pride do rekondenza-cije nastalih produktov. Kobayashi s sodelavci je ugotovil, da pride od rekondenzacije samo, če so v reakcijski zmesi prisotni razgradni produkti celuloze in lignina, kar je običajno pri utekočinjanju lesa (Kobayashi 2004). S študijem kinetike utekočinjanja celuloze so ugotovili, da se utekočini večina amorfne visokopolimerizirane celuloze že v prvih par minutah reakcije, kristalinična in visoko urejena celuloza pa rabi za popolno utekočinjenje bistveno več časa (Jasiukaityte 2007). Hitrost utekočinjanja in izkoristek lahko povečamo z uporabo mikrovalov kot vira termične energije (Kržan, Kunaver 2006). Popolno utekočinjenje lesa dosežemo že v 20 minutah. ■ Slika 2: Utekočinjen les leSWOOd 60(2008) št. 1 MOŽNOSTI UPORABE Komponente utekočinjenega lesa vsebujejo proste hidro-ksilne skupine, ki z ustreznimi reaktanti tvorijo estrsko ali uretansko vez. Znani so primeri uporabe utekočinjenega lesa za pripravo novolakov in poliuretanskih pen. Utekočinjen les lahko uporabimo tudi kot polihidroksi alkohol v sintezi različnih poliestrov. Na ta način nadomestimo del večfunkcionalnih alkoholov z utekočinjenim lesom. Poliestre lahko uporabimo za sintezo poliureta-nov in zamreženih produktov z izboljšanimi lastnostmi, saj ima tako sintetizirani poliester bistveno višjo molsko maso kot čisti utekočinjen les in posledično boljše mehanske lastnosti. Različni avtorji so uporabili utekočinjen les kot surovino za pripravo poliuretanskih pen, za poliuretanskih smol in pred kratkim, tudi poliuretanskih lepil (Wei 2004). Ute-kočinjali so tudi škrob in odpadni papir in iz nastalih produktov pripravili poliuretanske pene. Skupna lastnost teh produktov je visoka hidroflnost in biorazgradljivost brez toksičnih razpadnih produktov (Lee 2002). V literaturi so navedeni poskusi izdelave vezane plošče z lepilom na osnovi utekočinjenega lesa in polimernega diizocianata. Trdnost spoja presega kriterije japonskega standarda. Prav tako so emisije formaldehida in acetalde-hida pod zahtevano mejo (Tohmura 2005). Čeprav se v svetu vedno bolj ukvarjajo z recikliranjem odpadnega lesa v iverne plošče, je poudarek tudi na uporabi alternativnih lepil oziroma veziv. Poleg običajnega urea-formaldehidnega in fenol-formaldehidnega lepila se občasno uporablja tudi lepilo na osnovi polivinilace-tata ali poliuretansko dvokomponentno lepilo (Uysal, Kurt 2007). V vseh primerih je glavna ovira emisija formaldehida ali pa cena. RAZISKAVE V SLOVENIJI V Sloveniji so prve raziskave začeli na ljubljanski Biotehniški fakulteti, na Oddelku za lesarstvo. Od leta 2002 potekajo raziskave tudi na Kemijskem inštitutu Ljubljana, v Laboratoriju za kemijo in tehnologijo polimerov, v okviru programa Polimeri s posebnimi lastnostmi. Prvi v svetu so uporabili mikrovalove za utekočinjanje lesa, in prvi uporabili utekočinjen les kot surovino za sintezo poliestrov. Prav te raziskave dajejo vedno nove odlične rezultate, ki bodo uporabni tudi v industriji. Prvi izdelek iz utekočinjenega lesa je bila nenasičena poliestrska smola, nadaljevali so s sintezo različnih poliestrov, ki se uporabljajo za pripravo poliuretanskih pen. ■ Slika 3: Zamrežen nenasičen poliester iz utekočinjenega lesa Poliuretanska pena iz utekočinjenega lesa je izredno hi-droflna, zato vpije izjemno količino vode. Uporabna je predvsem v agrotehniki in tudi v foristiki. Z modifkacijo sestave poliestrov lahko tudi v veliki meri vplivamo na lastnosti končnega produkta, to je poliuretanske pene. Raziskave še potekajo, saj bi radi pripravili pene za različne namene. ■ Slika 4: Poliuretanska pena, sintetizirana iz poliestra na osnovi utekočinjenega lesa Iz tovrstne poliuretanske pene je bil izdelan tudi kockasti sedež SITintheSITy, ki je bil predstavljen na Mesecu oblikovanja v Ljubljani in na prireditvi Hevreka 2007. To je bil uspešen rezultat sodelovanja med podjetnikom Zma-gom Novakom, oblikovalci in raziskovalci na Kemijskem inštitutu. leSWOOd 60(2008) št. 1 ■ Slika 5: Stol SITintheSITy, izdelan iz poliuretanske pene na osnovi utekočinjenega lesa. Glavni cilj omenjenih raziskav je uporaba neizrabljenih obnovljivih virov v Sloveniji, in to je predvsem lesne bio-mase za sintezo polimerov, ki jih sicer izdelujemo iz surovin, pridobljenih iz surove nafte. Ti cilji se ujemajo tudi z usmeritvami trajnostnega razvoja v Sloveniji in EU. Eden od pomembnih dosežkov je tudi uporaba glicerola kot glavnega reaktanta za pripravo utekočinjenega lesa, ki je stranski produkt izdelave biodiesla iz oljne repice Cilji raziskav so torej skladni z direktivami Kyotskega sporazuma saj zmanjšujejo odvisnost od fosilnih virov surovin. Prav tako so skladni z EU direktivo 2003/30, ki predvideva do leta 2010 uporabo 5,75 % biodiesla, ker nudi postopke uporabe odpadnega glicerola pri pripravi teh goriv. LITERATURA 1. Alma, M.H., Maldas, D., Shiraishi, N., 1998: Liquefaction of several Biomass wastes into Phenol in the presence of various alkalis and metallic salts as catalysts, J. of Polymer Engineering, 18, 162-177 2. Bouvier, J.M., Gelus, M., Maugendre, S., 1988: Wood Liquefaction - an Overview, Applied Energy, 30, 85-98 3. Jasiukaityte, E., Kunaver, M., Strlič, M., 2007: Cellulose degradation in acid catalyzed glycolysis, Italic 4, May 8-10, 2007, Monte Porzio Catone, Rome - Italy. Science & technology of biomasses: advances and challenges : materials, chemicals & processes from agricultural and forest biomass : proceedings book. Rome: Tor Vergata University, 228-231 4. Kobayashi, M., Asano, T., Kajiyama, M., Tomito, B., 2004: Analysis on residue formation during wood liquefaction with polyhydric alcohol, J.Wood Sci., 50, 407-414 5. Kržan, A., Kunaver, M., 2006: Microwave heating in wood liquefaction, J. Appl. Polymer Sci., 101, 2, 1051-1056 6. Lee, S.H., Teramoto, Y., Shiraishi, N., 2002: Biodegradable Polyurethane Foam from Liquefed Waste Paper and Its Thermal Stability, biodegradability and Genotoxicity, J. of Appl. Polymer Sci., 83, 1482-1489 7. Lin, L., Yao, Y., Shiraishi, N., 2001: Liquefaction mechanism of β-4 lignin model compound in the presence of phenol under acid catalysis, Holzforshung, 55, 617-624 8. Lin, L., Yao, Y., Yoshioka, M., Shiraishi, N., 2004: Liquefaction mechanism of cellulose in the presence of phenol under acid catalysis, Carbohydrate Polymers, 57, 123-129 9. Lin, L., Yoshioka, M., Yao, Y., Shirashi, N., 1994: Liquefaction of Wood in the Presence of Phenol Using Phosphoric Acid as a Catalyst and the Flow Properties of the Liquefed Wood, J. of Appl. Polymer Sci., 52, 1629-1636 10. Rezzoug, S.A., Capart, R., 2002: Liquefaction of wood in two succesive steps: solvolysis in ethylene-glycol and catalytic hydrotreatment, Applied Energy, 72, 631-644 11. Tohmura, S., Li, G., Qin, T., 2005: Preparation and characterization of wood polyalcohol-based isocyanate adhesives, J. of Appl. Polymer Sci., 98, 791-795 12. Uysal B, Kurt S., 2007: The efect of edge banding thickness of white oak bonded with diferent adhesives on withdrawal strengths of beach dowels in composite materials, J. of Adhesion Sci., 21, 735-744 13. Wei, Y., Cheng, F., Li, H., Yu, J., 2004: Synhesis and properties of polyurethane resins based on liquefed wood, J. of Appl. Polymer Sci.; 92, 351-356 14. Yamada, T., Ono, H., 2001: Characterization of the products resulting from ethylene glycol liquefaction of cellulose, J.Wood Sci., 47, 458-464 leSWOOd 60(2008) št. 1 Bojan pogorevc oBNovLJIvA IN UčINKovITA RABA ENERGIJE ZA SLovENIJo Do 2030 Zveza društev za biomaso Slovenije je organizirala v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije v petek, 7. decembra 2007, v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije slovensko konferenco OBNOVLJIVA IN UČINKOVITA RABA ENERGIJE ZA SLOVENIJO DO 2030. Podnebne spremembe imajo vse hujše posledice. Letos smo jih tudi v Sloveniji začutili, ko smo poleg velike materialne škode imeli prve smrtne žrtve. Po drugi strani se v zadnjem desetletju zaradi naraščajočega povpraševanja po energentih in dolgoročnega zmanjševanja svetovnih zalog nafte, plina in urana soočamo z dramatičnim dvigom njihovih cen. Globalna katastrofa pa se nam obeta na področju zdravja, če bo sedaj predvidena in željena gradnja jedrskih elektrarn v svetu tudi izpeljana. Da bi se izognili negativnim vplivom na okolje, gospodarstvo in družbo moramo v energetiki iskati rešitve samo v uvajanju obnovljive in učinkovite rabe energije. Na spomladanskem zasedanju Evropske komisije so za izboljšanje energetske politike sprejeli naslednje cilje do 2020: zagotoviti 20% energije iz obnovljivih virov do leta 2020, skupaj z 10% povečanjem pogonskih goriv iz bio-mase, 20% povečanjem učinkovite rabe energije in 30% zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov. Če Evropa želi izpolniti te cilje, ima za to na voljo zelo malo časa. Poudarili so, da so cilji dosegljivi samo, če bodo ukrepi sprejeti tako na evropskem, kakor tudi na nacionalnih nivojih še pred volitvami v Evropski parlament do leta 2009. Evropska komisija mora prevzeti vlogo legalizacije, ki bo zagotovila sprejemanje nacionalnih energetskih načrtov v skladu z zastavljenimi cilji. Cilji obnovljive energije so dosegljivi in obsegajo veliko več kot samo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Strateška usmeritev EU je biti v svetu prvi na področju obvladovanja tehnologij zmanjševanja toplogrednih plinov. Evropska industrija obnovljivih virov energije, kot tudi trg le teh, predstavljata enega najbolj naprednih evropskih sektorjev z letnim prometom več kot 25 milijard EURO in z več kot 350.000 zaposlenimi. Razvoj obnovljivih virov energije bo povečal varnost preskrbe z energijo v EU. Hkrati pa bosta uporaba teh tehnologij in njihov razvoj v EU pripomogla k oblikovanju svetovne vodilne vloge v tej najbolj dinamični panogi. Razvijanje novih tehnologij, ki bodo v prihodnosti del globalne energetske oskrbe in nastajanje stabilnega kvalifciranega trga dela ter visoke dodane vrednosti za različne regije v Evropi so povezani z lizbonsko strategijo in so eden ključnih faktorjev pri nadalj-nem gospodarskem razvoju EU. In kakšni so naši cilji? Na konferenci so mag. Robert Režonja, Bogdan Pungar-tnik in Lojze Šubic iz ministrstev za kmetijstvo in okolje predstavili razvojno strategijo in sistem fnančnih spodbud za uvajanje obnovljive in učinkovite rabe energije v Sloveniji, Borut Šturm iz Eko sklada pa je predstavil sistem ugodnih kreditov. Prof. dr. Franc Pohleven je predstavil lesno predelovalno dejavnost, kot nizko ogljično panogo, ki v svoji celovitosti največ pripomore k zmanjševanju emisij CO2 in k energetski učinkovitosti, kot tudi k trajnostnemu razvoju na sploh. Slovenija se vse bolj, vendar še zmeraj prepočasi, prebuja, tako kot na vseh drugih, tudi na področju energetike. Slovenija mora čimprej sprejeti nacionalno strategijo celovite uvedbe obnovljive in učinkovite rabe energije. Prepričani smo, da zmoremo doseči ta cilj najkasneje do leta 2030, s tem prispevati k odpravi klimatskih sprememb in zagotoviti dolgoročno stabilnost in razcvet našega gospodarstva. To je poleg ekološkega kmetovanja, zdrave hrane, naravnih surovin in s tem povezane nizko ogljične predelovalne industrije osnova za visok standard bivanja, ustvarjanja ter mednarodne uveljavitve naše države. V drugem delu konference smo se osredotočili na predlog razvojne strategije do 2030, na naravne in razvojne danosti ter ovire, ki onemogočajo preboj posameznih obnovljivih virov in učinkovite rabe energije pri nas. les 60(2008) št. 1 NÄSA'PONUDBA: _^Jj2roelaja kakovosl za obdelavo lesa, lesnih tvoriv, plastičnih mas in lahkih kovin Brušenje, c krožnih žaginih listov in drobilcev v HW in DIA izvedbi ter obnova poškodovanih zob • tračnih žaginih listov za mizarje, tudi varjenje rezkarjev in rezkalnih garnitur v HW in HS izvedbi skobeljnih nožev v HW in HS izvedbi svedrov in spiralnih nadrezkarjev v HW in DIA izvedbi izdelava profilnih nožev po vašem načrtu verižnih rezkarjev največja gospodarnost vašega orodja zaradi strokovnega brušenja kvaliteta rezil ostaja enaka do končne izrabe na vašo željo vam orodje odpeljemo in dostavimo know-how enega največjih proizvajalcev orodja na svetu. Poleg tega vam nudimo povečave izvrtin, mikroskopskih posnetkov rezilnega ^ ^ robu ali poškodb in balansiranje • ^ orodij. LEITZ ORODJA d.o.o. Savska 14, 4000 Kranj e-mail: leitz@leitz.si Poslovalnica Kranj: tel.: 04/238 12 12, 238 12 10; fax: 04/238 12 22 Poslovalnica Novo mesto, Turkova 3: tel.: 07/332 14 42; fax: 07/332 14 45 leitz.nm@leitz.si Poslovalnica Maribor: tel.: 040 297 723 joze.sumandl@leitz.si _ — m » ^ * Stojan Ulčar* NEMšKA NoTRANJA vRATA v 2007 ALI KAJ JIH Bo oDpIRALo IN ZApIRALo TUDI NAM v 2008 Čas med božičem in novim letom se vedno lahko porabi tudi za bolj ali manj fzično selekcijo vsega tistega, kar se nam je med letom nabralo na policah in v omarah ter še kje, sploh če nas ne vrže s tira kaj drugega, bolj trivialnega. Letos je gregorijanski koledar (tudi z delno pomočjo tržne situacije) poskrbel še za to, da smo v dneh do treh kraljev lahko kaj od tega (i)zbrali še v neko smiselno vsebino, ki bi za koga utegnila biti tudi zanimiva. Odgovor na razumljivo spontano vprašanje, zakaj utrujanje s člankom o nemški prodaji in proizvodnji notranjih vrat in ne o slovenski, je povsem enostaven. V Nemčiji ustrezne podatke razne institucije in službe sistematično obdelujejo in občasno publicirajo v strokovnih medijih, ki redno objavljajo tudi razne bolj ali manj specializirane članke (in)direktno v zvezi njimi. In to bi lahko bila tudi ključna točka tega pisanja (s torej neobičajnim vrhom že v drugem odstavku), seveda če ga bomo razumeli kot, recimo, nek izziv na forumih (zvezah in sekcijah), ki so za to nekje poklicani, ter se o čem konstruktivnem brez fg (ali kakšnega drugega bolj južnega sadja) v žepu tudi sporazumeli. Ne nazadnje neusmiljeno prihaja čas, ko bomo tudi vratarji tako ali drugače morali revidirati naša poslanstva in vizije ter ustrezno prilagoditi naše poslovne * LIP Bled d.o.o, Rečiška 61, 4260 Bled. strategije, ki se aktualno obvezno začenjajo pri naših spe-cifčnih konkurenčnih prednostih in slabostih (tudi v kontekstu novih lastniških odnosov) ter perspektivno lahko zaključujejo v delitvah naših proizvodnih programov in v skupnih nastopih na vedno zahtevnejših (tudi z globaliza-cijo že močno kontaminiranih) evropskih in sredozemskih trgih. In prav neka organizirana tekoča spremljava podatkov in avtorizirana statistika dogajanj je (lahko) ena tistih pravih osnov za razna, recimo strokovna odločanja. Pri tem pa vsaj tu stroka pomeni precej več kot samo tisto, česar se naučimo na oddelku za lesarstvo. Kakorkoli, če smo vrh trikotnika te fabule zakoličili praktično še pred klasičnim zapletom, poskrbimo še za nekoliko samosvoj razplet tega verjetno ne (po)vsem všečnega teksta, ki ga bomo morda prav zato morali prebrati še enkrat. To pomeni, da bomo nekako taksativno namignili samo na nekatere ključne faktorje (dejstva, vzroke in posledice), ki oblikujejo in usmerjajo dogajanja na področju prodaje in proizvodnje nemških (in tudi slovenskih) notranjih vrat, ter po tem morda (zaenkrat še vsak zase) potegnili neko precej bolj jugovzhodno potekajočo slovensko paralelo. Vsekakor pa navedenih točk ni treba prebirati v zapisanem vrstnem redu, prav gotovo pa jih je pametno oplemenititi še z drugimi viri. Izvoz in uvoz Delež izvoza nemških notranjih vrat je v letu 2004 znašal še 26 % in v letu 2006 že 35 %, pri čemer končnih številk za leto 2007 seveda še ni. Po podatkih zveze nemške industrije lesnih tvoriv Verband der Deutschen Holzwer-kstofndustrie (VHI) – Giessen pa se trendi (2007/2006) nadaljujejo tako pri večanju izvoza (+ 26 % ali 1,147/0,909 mio kosov za 1. polovico leta) kot vzporedno pri zmanjševanju uvoza (- 14 % ali 0,905/1,047 mio kosov v 1. polovici leta), s čimer bodo prvič v zgodovini izvozne številke večje od uvoznih. Glavne države, kamor izvažajo nemške frme, sta Švica (pribl. 22 %) in Avstrija (pribl. 14 %), sledijo Švedska, Francija in Danska. Glavne države, od koder uvažajo, so Danska (pribl. 53 %), sledijo Madžarska, ki je svojo količino povečala, ter Poljska in Slovenija, ki sta jo zmanjšali (Slovenija kar za okoli - 35 % ali 40.222/61.596 kosov v 1. polovici leta). Relativno močan promet z Dansko gre na račun multinacionalnke VEST – WOOD (s 30.09.2007 les 60(2008) št. 1 preimenovana v JELD – WEN), ki ima svoje specializirane proizvodnje v obeh državah. GERMANDOOR Pod tem imenom poznamo združenje 16, recimo vidnejših nemških proizvajalcev notranjih vrat, ki so se z namenom povečevanja izvoza zbrali pod okriljem VHI in se prvič predstavili letos januarja na bienalnem mednarodnem sejmu BAU 07 – München (LES 59(2007) št. 3, str. 84-86). Svoje izvozne ofenzive so usmerili v države jugovzhodne Evrope, Veliko Britanijo in Irsko ter na urbana središča Rusije in Ukrajine. Na majskem srečanju so se dogovorili za skupno oglaševanje v tujem strokovnem tisku, ne pa (še) za skupne sejemske nastope na nekaterih ciljnih trgih. Na novembrskem strateškem seminarju v Frankfur-tu so s priznanim inštitutom ift - Rosenheim (za okrog 30 vodij izvoza) pripravili in obravnavali splošno problematiko zakonskih regulativ in drugih tehničnih ovir na poti k uspehu v interesantnih ciljnih državah, kot so Španija, Rusija, Ukrajina, Turčija in Velika Britanija, predvsem v kontekstu razlik pri aktualnih zahtevah institucij za atestiranja in certifciranja izdelkov ter za nadzor proizvodnje. Sledili bodo specializirani nadaljevalni seminarji o teh temah ter marketinške študije posameznih trgov. O teh dogodkih obstajajo skope (objavljene) informacije, seveda pa je GERMANDOOR aktiven tudi zunaj medijskega dosega, zato lahko pričakujemo še marsikatero presenečenje, morda že na prvem mednarodnem sejmu gradbeništva MADE EXPO - Milano (05. - 09.02.2008), ki bo nadomestil preminulega SAIEDUE - Bologna. Prodaja in proizvodnja Končnih številk o razvoju turbulentnega nemškega trga notranjih vrat v letu 2007 še ni, lahko pa navedemo, da obstaja občutna razlika med razpoložljivimi vgrajenimi kapacitetami in ne samo količinsko problematičnim povpraševanjem, ki se jasno demonstrira tudi v zaostrenem konkurenčnem boju. Prvi neposredni efekti so pritiski na prodajne cene, ki seveda odvračajo marsikatere tuje proizvajalce (tudi iz Slovenije), večje (tudi kvalitetne) razlike med standardnimi in nadstandardnimi izdelki (predvsem za pomembna objektna posla), nekatere nove izvedbe izdelkov in okovja (ki pa prodaje v bistvu ne povečujejo, ampak jo samo delno prestrukturirajo) ter uveljavljanje pravic iz modelne zaščite in zahteve po korektnem (predpisanem) deklariranju izdelkov. Odločilen pa je poudarek na konkurenčni logistiki z relativno kratkimi aktualnimi dobavnimi roki, pri čemer kompletnost (praviloma samo še komisijskih) odprem večinoma sploh ni več stvar pogovorov. Vse to pomeni dodatno selekcijo dobaviteljev (tudi iz Slovenije), ki tem trendom ne morejo več slediti. Tu naj omenimo samo (nekaterim slovenskim vratarjem iz polpretekle zgodovine znanega) grosista MODERNE BAUELEMENTE MB – Bremen (ki je pred dvema letoma prijavil insolvenco in se je s koncentracijo proizvodnje oken in vhodnih vrat na lokacijo Bernburg zaenkrat rešil) ter tri srednje velike nemške proizvajalce notranjih vrat HOCHWALD TÜREN – Kell am See in GÜSTROWER TÜRENWERK – Güstrow (oba člana grupacije GERMANDOOR sta letos prijavila insolvenco in iščeta rešitev) ter PRÜM – GARANT HOLDING – Weinheim (ki ga je večinsko prevzel švicarski LOOSER HOLDING – Ar-bon). Vsekakor je pomembno povedati še, da noben od les 60(2008) št. 1 teh dogodkov ni bistveno zmanjšal kvantitativne ponudbe na sicer zelo liberalnem nemškem trgu notranjih vrat (medtem ko se je kvalitativna ponudba tudi z nekaterimi kar močnimi investicijami v opremo še povečala). Gradbeništvo Pri analizah stanja so bile ugotovljene direktne korelaci-je med številom izdanih gradbenih dovoljenj in prodajo notranjh vrat. Če se omejimo samo na časovne zamike, potem moramo za Nemčijo navesti, da prodaja vrat sledi izdaji dovoljenj s pribl. 9-mesečno razliko. Zadnja konjunk-turna konica pri dovoljenjih je bila registrirana v 1. kvartalu in pri vratih v 4. kvartalu leta 2006 (ko se je v Nemčiji povečal davek na dodano vrednost). Število dovoljenj se občutno zmanjšuje (kumulativno za prvih 10 mesecev 2007 pribl. - 29 % ali 151.936/215.009 glede na isto obdobje v 2006), trenutni trendi pa so podobni tudi v večini drugih zahodnoevropskih držav, tudi v ZDA. Torej še en razlog več za revizijo naših prodajnih in proizvodnih strategij. Če bi se O. Župančič ukvarjal s strategijo, bi tu svojim kolegom seveda znal postaviti tisto pravo vprašanje. Industrija Gotovo še vedno velja neka splošna ugotovitev, da v Sloveniji popoldan rešujemo, kar so dopoldan (včasih tudi na naš račun) rešili v Nemčiji. Seveda danes govorimo okvirno o nekaterih tržnih dejstvih, tu pa sedaj predvsem o tehnološki navezah. Ne bomo preveč udarili mimo, če zapišemo, da je kar blizu 80 % naših ključnih strojev in linij nemškega izvora ter nekaj manj tudi (za to tehnologijo primernih) osnovnih reprodukcijskih materialov. In vsi ti prinašajo s sabo in prenašajo na nas (seveda v ustreznem razmerju) tudi vse, s čimer se ukvarja in rešuje nemško gospodarstvo, torej tudi tisti njegov del, ki bolj ali manj de-fnira našo panogo. Tako lahko že v prvem kvartalu 2008 pričakujemo pritiske v smeri eno- in žal morda tudi dvomestnih podražitev (v %) praktično vseh ključnih elementov, ki bodo poleg višjih svetovnih cen (zgeneriranih v glavnem na osnovi cen strateških naftnih derivatov) vključevale tudi podražitve domačih energentov (električna energija dolgoročno tudi na račun zmanjšanja emisij to-plogrednih plinov) in naraščanja cen lastnih in uvoženih surovin ter seveda povečanih stroškov države in dela (tudi v kontekstu spirale nenormalno visoke infacije). Delo Stroške dela regulirajo različne tarifne pogodbe (malo bolj transparentne kolektivne in precej manj individualne), ki z večjim ali manjšim zamikom parirajo tržnim razmeram. Tako so na primer v Westfaliji partnerji v industriji pohištva že 14. maja 2007 podpisali sporazum o zvišanju plač za 3,6 % po 1. avgustu 2007 in za 2,5 % po 1. septembru 2008 (torej skupaj 6,1 % z veljavnostjo do 30. aprila 2009). Nemci kot zgledna pravna država in kolikor toliko socialna družba pogodbe na obeh straneh seveda primerno spoštujejo. Delojemalci so nekako samoumevno vestni in točni, delodajalci pa se dobro zavedajo, da so odgovorni za njihovo normalno učinkovitost in primerno motiviranost (kar regulirajo z ustrezno organizacijo ne samo proizvodnje, predvsem pa s profesionalnimi odnosi v službi in s človeškimi ob njej). Delavci se obravnavajo kot obvlado-van strošek (praviloma rednega in redko tudi nadurnega dela) samo v kalkulacijah, pri vsem drugem (relevantnem tudi za ugled in razcvet frme) pa raje kot hitro dostopno in tudi kot dolgoročno precej pomembno investicijo. Identifkacija s frmo pač pomeni identifkacijo z vsemi njenimi problemi in z njihovim reševanjem, neredko tudi z res spoštovano pripadnostjo in cenjeno inovativnostjo. Z ljudmi je pač treba (znati) delati in Nemci - čeprav ne vsi in vedno navdušeni - to vedo in izvajajo. Izdelki in še kaj Izdelki so seveda materialni nosilci praktično vseh podjetniških strategij, od nabavnih in proizvodnih do prodajnih in tržnih oziroma precej bolje obratno. Nemška notranja vrata so (tako kot vsaka druga) relativno zahtevni izdelki, vedno sestavljeni iz najmanj dveh, v več pogledih povsem različnih elementov, to je vratnih podbojev in kril, ki imajo tudi neke svoje specifke in kot taka zaslužijo nek poseben prispevek. Verjetno je najbolje, da počakamo na premierni milanski MADE EXPO, ko bo morda priložnost za razne primerjave (in tudi čas, ko bo na voljo že več relevantnih podatkov za še kaj iz podnaslova te točke). Po vsem tem bi takojšnji poskus nekih splošno veljavnih sklepov in njihova presaditev v naše okolje seveda ne pomenila nič več in nič manj kot samo neproduktivno špekulacijo. Saj vemo, tako kot nekaj lastovk še ne prinese pomladi, tudi nekaj gnilih jabolk še ne pomeni jeseni. Seveda danes tudi ne bomo več izgubljali niti časa niti volje s tem, kdo nam je ter kaj nam bo nalival in nasipal v starem in v novem letu. Res važno je le, da bomo res zdravi in da si bomo to res tudi (pri)voščili. Na zdravje torej. P.S.: Tik pred redakcijo smo z zadnjimi lanskoletnimi številkami nekaterih nemških strokovnih medijev prejeli tudi sezname pomembnejših spomladanskih sejemskih prireditev in na nobenem ni posebej navedenega večkrat napovedanega MADE EXPO – Milano. Milano bo po teh podatkih v dneh od 05. do 09.02.2008 sicer gostil SASMIL (sejem dobaviteljev v pohištveni industriji), v Bologni pa bo v času od 12. do15.03.2008 postavljen SAIESPRING 2008 (vsaj za nas nov mednarodni sejem vrat in oken ter montažne tehnike in notranje opreme). les 60(2008) št. 1 Franc pohleven ZIMSKA pANJEvKA LESNA GoBA, KI RASTE TUDI poZIMI Zimska panjevka, Flammulina velutipes (Curt. Ex Fr.) Sing. je lesna goba, ki raste od novembra do februarja; to je v obdobju, ko se večina drugih gob ne pojavlja. Zato jo tudi imenujemo zimska panjevka. Klobučki zimske panjevke so dokaj majhni s premerom od 2 do 5 cm, le izjemoma do 10 cm. Osnovna barva je rumenorjava, pri čemer je rob opazno svetlejši, bolj okrastorumen, medtem ko proti sredini klobuka postaja barva vedno temnejša (rjavkasta). Klobučki so tanki in proti robu domala prosojni, tako da lahko s spodnje strani skozenj razpoznamo lističe ter rahlo nažlebkan rob klobuka. Najpomembnejši razpoznavni znak te gobe je njen bet, ki je tanek, vendar gosto posejan s temnimi dlačicami, da je videti kot žametasta prevleka, ki je na dnišču beta temnejša (slika 1). ■ Slika 1: Zimska panjevka – Flammulina velutipes, slikana na Galjevici v Ljubljani sredi decembra 2007 (foto: Franc Pohleven) Zimska panjevka je gniloživka ali saproft, ki raste na lesu in povzroča belo trohnobo. Po prvih zmrzalih se pojavi v gostih šopih na listavcih. Najpogosteje zraste na poškodovanih oslabelih drevesih in štorih. Še posebno pogosta je na starih vrbah, pred leti pa sem jo zasledil tudi na divjih kostanjih na osrednji ljubljanski tržnici. Spada med užitne gobe in klobučki zimske panjevke so posebno okusni, beti pa žilavi. Vendar je priporočljivo, da jo pred pripravo na kratko prekuhamo, vodo pa zavržemo. Surova lahko povzroči motnje pri delovanju srca. V azijskih državah, kot sta Kitajska in Tajvan, je gojena v prehrani zelo priljubljena ter je po obsegu četrta najbolj razširjena gojena goba. Za gojenje je treba zagotoviti kar zahtevne pogoje, saj morajo prostore za gojenje hladiti, za kar porabijo v toplih deželah ogromno energije. Gojijo jo v hladnih temnih prostorih v kozarčkih in ob vzniku gob okoli roba kozarca namestijo kartonast tulec, ki povzroča podaljšano rast betkov. Tako so majhni in beli klobučki vzgojenih gob nameščeni na dolgih betkih in v prehrani so, v nasprotju s samoniklimi, cenjeni predvsem betki. Na ulicah jih spečejo kot špagete pred očmi gosta. Z dolgimi betki pakirane v vrečke pa prodajajo tudi v trgovinah (slika 2). ■ Slika 2: Zimska panjevka »Enoki« pakirana v po-livinilaste vrečke v trgovini v Pekingu (foto: Franc Pohleven) V naravi je zimska panjevka zelo podobna navadni žve-plenjači, vendar je pomembna razpoznavna značilnost okus. Če prežvečimo košček navadne žveplenjače, ga bomo gotovo hitro izpljunili, kajti goba je zelo grenka, medtem ko je zimska panjevka blagega okusa. Obe gobi rasteta predvsem v času, ko se večina drugih gob ne pojavlja, in sicer zimska panjevka predvsem od novembra do februarja, navadna žveplenjača pa rastete vse leto, tudi pozimi. les 60(2008) št. 1 Matjaž pAvLIč*, Borut KRIčEJ in Marko pETRIč SpEKTRoFoToMETER INSTRUMENT ZA NUMERIčNo vREDNoTENJE BARvE IN BARvNIH RAZLIK Opremi za karakterizacijo površin na Katedri za pohištvo Oddelka za lesarstvo (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) smo leta 2005 dodali spektrofotometer SP62 proizvajalca X-Rite GmbH - OPTRONIK™ (slika 1). Instrument laično imenujemo kolorimeter. Uporabljamo ga za numerično vrednotenje barve in barvnih razlik po različnih standardiziranih sistemih. Na Katedri za pohištvo ga uporabljamo za merjenje barve površinsko obdelanega in neobdelanega lesa, seveda pa je uporaben za merjenje barve kakršnekoli ravne površine. ■ Slika 1: Spektrofotometer X-Rite SP 62 (foto: Matjaž Pavlič) Instrument ima integrirano (spektrofotometrično) kroglo z usmerjeno osvetlitvijo. Pri meritvah lahko usmerjeno odbito komponento vključimo (SPIN; Specular-Included) ali izključimo (SPEX; Specular-Excluded). Vrednosti meritev instrument izračuna z upoštevanjem 2° ali 10° zornega kota standardiziranega opazovalca. Nekatere druge pomembnejše tehnične lastnosti instrumenta so: ► geometrija merjenja: d/8°, ► velikost merilne odprtine: D = 20 mm, ► svetilo: plinsko polnjena volframova žarnica, ► možnost uporabe različnih standardiziranih svetlob: C, D50, D65, D75, A, F2, F7, F11 in F12. Za merjenje barve površinsko obdelanega in neobdelanega lesa najpogosteje uporabljamo naslednje parametre: geometrija merjenja d/8°, 10° standardizirani opazovalec, usmerjeno odbita komponenta vključena (SPIN; Specular-Included), standardizirana svetloba D65 in CIELAB sistem numeričnega vrednotenja barve, ki je na kratko opisan v nadaljevanju. CIELAB sistem (slika 2) je najpogosteje uporabljen in izpopolnjen ter v svetu poznan sistem za numerično vrednotenje barve, ki predstavlja matematično kombinacijo kartezijskega in cilindričnega koordinatnega sistema, kjer je barva opredeljena s tremi osnovnimi vrednostmi: ► L* - določa svetlost barve in zavzema vrednost od 0 (absolutno črno) do 100 (absolutno belo), ► a* - določa lego barve na rdeče(+)-zeleni(-) osi, ► b* - določa lego barve na rumeno(+)-modri(-) osi. ■ Slika 2: CIELAB sistem Barvne razlike so izražene z vrednostjo DE* in jih izračunamo po naslednji enačbi: * Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, tel.: 01 423 11 61, faks: 01 257 22 97, e-pošta: matjaz.pavlic@bf.uni-lj.si A£" = -J (AL')2 + (Aa-)2 + (4**)2 les 60(2008) št. 1 Problemi, ki se pojavljajo pri merjenju barve lesa ali transparentno površinsko obdelanega lesa, izhajajo iz velike barvne nehomogenosti podlage. Pomislimo samo na razlike med barvo ranega in kasnega lesa! Da bi bilo numerično vrednotenje barve nehomogenih površin čim bolj objektivno, moramo izvesti čim več meritev, se pri tem izogibati nereprezentativnim predelom in seveda uporabiti instrument s čim večjo merilno odprtino. Spektrofotometer X-Rite SP 62 ima v skupini tovrstnih instrumentov eno izmed večjih merilnih odprtin (D = 20 mm). V lesni in pohištveni industriji lahko spektrofotometer koristno uporabimo pri določanju barvne ustreznosti in enakomernosti barvnega tona s pigmentiranimi premazi obdelanih površin. Prav tako ga uporabljamo pri raziskovanju barvne obstojnosti pigmentov v premazih in lužilih, za vrednotenje vpliva nekaterih tehnoloških postopkov na spremembo barve lesa in lesnih tvoriv ter za raziskave vpliva časa in klimatskih ter svetlobnih pogojev na spreminjanje barvnega tona površine izdelkov, ki so v rabi v interieru ali eksterieru. Instrument je uporaben tudi za objektivno vrednotenje barve pri izbiri premaza kakor tudi za kontrolo ustreznosti uporabljenih materialov in postopkov površinske obdelave. Seveda so možne še številne druge aplikacije spektrofotometra. M FTPC5 UQ. Tte 5Ch Forest-bssed Sector Te!(JtiüIl