Prezzo - Cena Ur 0.40 Spedlztpne In abbonatnenfo postal« Poštnina plačana v gotovini Stev. 30., V Ljubljani, v peteh, O. februarja /942-XX I- j tajnika fašistovske stranke. Barberini, konzul mi-sadke, ki se je rešila, je bil zajet. jjCCi pripada letniku 1898 in je vpisan v stranko Berlin, 6. febr. s Uradno poročajo V Severni Afriki se nadaljuje preganjanje sovražnika vzhodno od Derne. Bojna letala so razkropila angleške oddelke zahodno od Tobruka in bombardirala ceste, po katerih se sovražnik umika. Po dosedanjih sporočilih so pri bojih v Cire-najki nemško-italijanske čete v januarju zajele 3500 vojakov ter zasegle oziroma uničile 370 oklepnih vpzil in 192 topov Zaključni posveti maršala Goeringa v Rimu Snoči je Hitlerjev namestnik odpotoval iz Italije Rim, 6. febr. s. Nemški državni maršal Goring Je predvčerajšnjim v Rimu sprejel državnega podtajnika za letalstvo eksc. Fougierija, 6 katerim je razpravljal o vprašanjih, ki se nanašajo na letalstvo obeh držav, V družbi Duceja je maršal Goring potem obiskal nekatere naprave kr. letalstva. Maršal Goring si je med svojim bivanjem v Rimu ogledal najvažnejše spomenike ter izrekel živo občudovanje nad njimi. Šel je tudi v delav« nico člana Akademije Brasinija, kjer je dolgo pregledoval načrte za novi cesarski Rim. Predsnočnjim se je maršal udeležil sprejema, ki mu je bil prirejen v predsedstvu vlade, nato Pa.’? odpotoval. Na postaji 60 ga prišli pozdravljat najvišji vladni dostojanstveniki. Včeraj se je maršal Goring ustavil v Firenci, | kjer si je ogledal poglavitne spomenike in nekaj ! umetnostnih galerij. Zvečer je ob navzočnosti oblasti in dr«toians*venikov stranke odpotoval v • Nemčij' Singapoore v japonskh kleščah Obsežni letalski nastopi proti Singapooreju in oporiščem v holandski Indiji 7iva^rotf Splošna japon. ofen- , škega letalstva ud nikjer. Zdi se, da se je na čela predvčerajšnjim,'4. KiarTa“ob^S laSn/ko 1 nS^pVVr{?OVneg 1>?veljs(tva «milk«il0 "aJet,a-topništvo je hkrati začelo z ognjim to sflo^Zbom 1 ' Palta?b?n» na -Su“atr-V Vsekakor, drzi, da bardiralo trdnjavo na drugem bregu ožine Johore ki je ponekod široka komaj kilometer. Saigon, 6. febr. s. Japonska letala so predvčerajšnjim napadla različne luke in letališča na otoku Javi. Pri napadih na glavno nizozemsko oporišče na Javi, Soerabajo, je sodelovalo 150 japonskih" bombnikov Ln lovcev. Nizozemske izgube so znatne. Nizozemsko vojno poročilo pravi, da se nadaljujejo boji Uk za mestom Balik Papang na vzhodni obali Bornea. Na različnih krajih otočja Nizozemske Indije so letala tudi napadala nizozemske vojne ladje. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da je pri množičnem napadu na Soerabajo bilo v letalskih bojih in na tleh uničenih vsega 85 nasprotnikovih letal .Glede šestih letal ni potrjeno, da bi bila uničena. Poročilo pristavlja, da je ta napad dejansko uničil vse nasprotnikovo letalstvo na tein predelu. Tri japonska letala pogrešajo, neko drugo japonsko letalo pa se je z vsem tovorom razstreliva zagnalo na nasprotnikove postojamke. Bangkok, 6. febr. s. Japonske čete, ki napredujejo v Birmi, so šle znova ob reki Salween navzgor in zavzele kraj Paam na levem bregu reke, kakih 50 km severno od Mulmeima. Tokio, 6. febr s. Agencija Domei je z nekega japonskega oporišča dobila sporočilo, da so veliki oddelki japonskih bombnikov včeraj zjutraj napadli angleško letališče v Rangoonu in pa železniško postajo v mestu. Povzročila so številne požare. Vsa japonska letala so 6e vrnila. Saigon. 6. febr. s. Novice, ki prihajajo iz Singapurja, proto kateremu divja od včeraj japonski napad, so precej resne. Zdi se, da je popolno pomanjkanje vode, pomanjkanje živeža in nasilje angleške policije vzbudilo resne nemire, ki so jih komaj potlačili in zadušili. Dalje naj bi med vojaškimi in civilnimi oblastmi vladalo hudo nezadovoljstvo in tudi nasprotje med vojaki in civilisti, zakaj civilne oblasti bi rade prihranile prebivalstvu nadalj-ne trpljenje, mestu pa morebitno škodo. Angle- so Japonci bombardirali Singapur kakih šest-desetkrat in da je odgovor angleškega letalstva bil vedno šibkejši, pa tudi protiletalska obramba je pojenjala v silovitosti. V začetku vojne so topovi iz 40 baterij ustvarjali pri obrambi trdnjave pravi ognjeni z-astor. Zdaj pa so baterije samo še štiri in njihovo delovanje je tako zmanjšano, da 1. februarja ni na japonski letalski napad odgovoril niti en sam strel. , ; s- Japonska letala so v moč- nih skupinah včeraj priletela nad letališče l engah, ki lezi pri Singapurju. Zažgala so tam »tiri angleška letala, drugih pet pa je bilo hudo poškodovanih. Na letališču je bilo oo angleških letal. Vsa jaDonska letala so ge vrnila nepoškodovana. od decembra 1919, skvadrist, vojni in fašistovski invalid, prostovoljec v 6vetovni vojni, v italijanski vihodni Afriki, v Španiji in v sedanji vojni. Zdaj je poveljnik XI. legije črnih srajc na bojišču v severni Afriki. Poseg Združenih držav v egiptovsko politiko Rim, 6. februarja, s. V egiptovsko vladno krizo so posegle Združene države z izjavo, ki egiptsko ljudstvo opominja na to, da se ameriški zakon o pošiljanju in posojanju orožja in vojnega blaga raztega tudi na Egipt. Trije uradniki ameriškega poslaništva v Kairu so bili zdaj določeni za komisijo, ki ima nalogo določiti načine za ameriško denarno pomoč Egiptu. Newyorški trgovci, ki so v političnem življenju Egipta zdaj uradno nastopili z dolarjem, mislijo ustvarjati težave egiptovski nacionalistični stranki Vafd. Egiptovska kriza pa je zdaj prekoračila politični okvir in po vaf-dizmu prišla v dotik z mohamedansko in narodno zavestjo egiptovskega ljudstva, na katero pa dolar le malo vpliva. Kaj so videli sovjetski delavci v Angliji Rim, 6.. febr. s. Vodja odposlanstva sovjetskih strokovnih združenj, ki je obiskalo Anglijo, Spernik, je izjavil, da je odposlanstvo docela zadovoljno z obiskom po Angliji in da je uspešno opravilo svoje posle. Obiskalo je deset mest in okrog 60 tovarn, rudnikov in ladjedolnic. Spernik je poudaril, da je bilo odposlanstvo povsod prav prisrčno sprejeto in da člani odposlanstva cenijo tak sprejem kot izraz toplih čustev Anglije do Sovjetske Rusije. Odposlanstvo je prepričano, da bodo shodi angleških delavcev in delavk, ki se jih je udeležilo, pomagali utrditi prijateljstvo med delavskim razredom Velike Britanije in Sovjetske zveze. Hkrati goji upanje, da bo njihov obisk v Angliji in stiki, ki so jih imeli z vrhovnimi voditelji strokovnih združenj, imeli dober vpliv na poglobitev prijateljstva med angleškimi in sovjetskimi strokovn. združenji. Spernik je tudi izjavil, da se mu zdi, da so v angleški industriji še mnoge skrite sile, ki še niso docela izrabljene, ter zaloge, ki bi jih bilo treba še- izkoriščati. Dodal je, da bi moralo delavstvo v večji meri sodelovati, da bi se ognili teinu ne-dostatku. Bolgarsko vojaško sodišče v Plovdivu je sodilo skupini komunistov, ki so bili aretirani v Karlovu. Na smrt je bilo obsojenih šest, šest drugih na 12 let ječe, 10 pa na manjšo kazen. 123 rutk h napadov pri Leningradu -dos!ei uspešno odbitih Hcvi boji na vsej vzhodni fronti — Uspešno delo italijanskega letalstva Hitlerjev glavni stan, 6. lebr. Nemško vrhovno j utegnili odnesti s seboj in so prišli.v roke Nemcem. nhioiilia noclnnnm » - __ A 7 — I. i . n_S l. l. „ 1_i! • * poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poro čilo: Na vzhodnem bojišču so spodleteli Številni sov-jetski napadi ob zelo hudih izgubah za nasprotnika. Na srednjem bojišču je bila obkoljena in uničena sovražnikova skupina. Letalski oddelki so izvedli Številne napade na postojanke sovjetskih čet, na sovjetske kolone in na letalska oporiiča. Berlin, 6. febr. s. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so nemški oddellr iz Oldenburga in Holsteiina zavrnili ruske napade, ki so si sledili brez prestanka že šesit tednov. Ti napadi naj bi olajšali nemški pritisk okrog obkoljenega Leningrada. Pet divizij in dve sovjetski brigadi so imele prav hude izgube. Pred nemškimi postojankami so našteli 7000 mrtvih Rusov. Nemške čete so zajele 979 vojakov in več kot 2000 ranjencev, ki jih Rusi niso Vedno nemirnejše stanje v Južni Afr ki _ Lizbona, 6. februarja, s. Po novicah, ki pri-“ajajo sem, je razvidno, da se v Južnoafriški re-ponavljajo in množe atentati. Aretacije, sodbe in grožnje s hudimi ukrepi ne morejo noviti reda in miru v republiki. Na dvorišču policijske vojašnice v Pretoriji so ravno še o pravem času prerezali zažigalno vrvico, ki naj bi bila pognala v zrak ve6 degetin dinamitnih nabojev, t oveijniku straže se je posrečilo polom preprečiti. Iz dinamita, ki je bil položen pod zemljo, so mogli ugotoviti, da bi bila Sla v zrak ne le vojašnica, temveč tudi premnoge sosedne stavbe, bi bilo do eksplozije prišlo. \ lada je ustanovila posebno sodišče, ki bo sodilo vsem tistim, katere bodo prijeli pod sumom sabotaže in upora. Država je v svojem mnenju razdeljena in največja večina prebivalstva je proti predsedniku generalu Smutsu, katerega imajo le za orodje angleške vlade. Njemu nalagajo tudi vso odgovornost za sedanji položaj. Znano je, da je general Smuts le s političnim udarom mogel zaplesti Južno Afriko v vojno proti volji skoraj vse države. Sicer pa tisto kar se je dogodilo v senatu zaradi glasovanja o napovedi vojne Japonski in drugim državam Osi, zadostuje za sliko o položaju v Južni Afriki. Smuts se drži na oblasti s silo in samo z nasiljem se mu posreči doseči izvajanje zapovedi, katere dobiva iz Londonu Vrh tega so Rusi imeli hude izgube, ker jim je mnogo vojakov zmrznilo. V orožju so Rusi izgubili 33 oklepnih voail, 11 topov, 25 možnarjev, 47 strojnic in mnogo drugega pehotnega orožja. N.eimSke čete so doslej zavrnile vsega 123 sovjetskih napadov, pri katerih so Sovjeti zmeraj imeli prav hude izgube. Odlikovala se je zlasti pehota, ki je v številnih bojih na nož sovjetske oddelke odbijala. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so nemška letala zadnje dni učinkovito obstreljevala zbirajoče se ruske čete in njihove oskrbovalne oddelke. Zažgala ali uničila so 350 letal, 6 topov in 2 tanka. Nemška letala so pri napadih na sovjetsko zaledje uničila 33 letal na tleh, 4 pa so sestrelila v zračnih borbah Vzhodno bojišče, 6 febr. s. Italijansko letalstvo ekspedicijskega zbora na vzhodnem bojišču je prav učinkovito sodelovalo v bojih na tleh, čeprav je pri tem naletelo na izredno hude težave zaradi slabega vremena in mraza. Te dni so naši lovci napadli neko sovjetsko letališče in pri tem uničili 5 letal na tleh, 3 pa sestrelili v zračnih borbah. Vsa naša letala so se srečno vrnila Ustanovitev posebnih sodišč v Turčiji Ankara, 6. febr. s. Turška vlada je sklenila ustanoviti posebna sodišča, katerih naloga bo izvajati zakon o državni obrambi. Poleg tega bodo ta sodišča preganjala špekulante ter nezanesljive ali sleparske uradnike Derne 6e spenja v drznih vijugah prod Tobruku. Tod so včeraj nemška letala uspešno bombardirala angleške čete ter jih pognala v beg. Uničena 60 bila številna motorna vozila. Kopenske sile Oei še vedno zasledujejo britske oddelke. Vesti 6. februarja Nemško letalstvo je predvčerajšnjim uničilo vsega 50 ruskih letal, od tega 35 v boju. Nemške podmornice so j>0 poročilu nemškega poročevalskega urada dozdaj potopile ob ameriški obali 49 ladij s skupno 349.000 tonami. Turška vlada je sklenila, da se bo letos prvič uradno udeležila bolgarskega velesejma v Plovdivu. V Sofiji poudarjajo, da ta turški sklep priča, kako so odnošaji med Turčijo in Bolgarijo kar najboljši, hkratu pa gladko postavlja na laž trditve angleške in ameriške propagande o nekakšnih sporih med Turčijo in Bolgarijo. Poslanci iz južnih madžarskih pokrajin, ki so bile pred kratkim pripojene stari državi, bodo prihodnji torek praznovali slovesen vbod v bu-dimpeštansko zbornico. Izvajanje najnovejše trgovske pogodbe med Italijo in Madžarsko se je začelo te dni in sicer z izvozom večjega števila madžarske živine. Ameriško ljudstvo gleda današnji položaj s prehudo lahkotnostjo. Zaradi tega se utegne Združenim državam dogoditi, da bodo žrtev tistih usodnih utvar, ki so v prvem razdobju sedanje vojne prinesle toliko gorja Angliji, pravi list ^Chicago Daily Ne\vs«. Berlinski list »Nachtausgabe« ostro obsoja predsednika Roosevelta, ki je organiziral obsežno propagandno gonjo, da bi podžgal bojevitost ameriškega ljudstva. Ta gonja govori o nevarnosti, ki naj bi grozila Ne\vyorku po nemških letalih. Ameriško ljudstvo je dosti bolj razburjeno ob fantastičnih morebitnostih nemških množičnih napadov na vzhodno obalo, kakor pa ob dejanskem potapljanju ameriških ladij po nemških podmornicah. Bivši predsednik iraške vlade, ki se mu je posrečilo pobegniti pred angleško nevarnostjo, je v Budimpešti dal listom izjavo, v ■ kateri pravi, da je zdaj ves mohamedanski svet ie v odkriti vstaji zoper Angležee. Arabci v Iraku in drugod globoko sovražijo Angleže in so vzajemni s silami Osi v boju zoper boljševizem, čigar divjaškim tolpam bi Anglija odprla vrata na Vzhod, če bi zmagala. Vse prometne zveze, ki bodo urejene med Ja--ponsko in področjem južnega Pacifika, bodo postavljene pod posebno vojaško nadzorstvo, je rekel japonski ravnatelj pomorskih zadev kontreadmiral Zemširo Hoišima. Iz Rima poročajo, da je notranje ministrstvo izdalo brzojavno okrožnico vsem prefektom, s katero prepoveduje sleherno zunanjo razsvetljavo trgovin, njihovih izložb in napisov tudi za čas pred splošno zatemnitvijo. Madžarska agencija je zvedela v Washingtonu, da je angleški veleposlanik lord Halifax predložil londonski vladi ostavko z utemeljitvijo, da je izčrpan. Halifax je že 35 let v politični in diplomatski službi in si želi sedaj jjokoja. Tudi iz Španije poročajo o plazovih. Tako je v 1 bližini Chaosa ogromen plaz zasul cesto v dolžini 100 metrov s 7 metrov debelo plastjo. . V Portesu pa je plaz poškodoval celo vrsto poslopij, med njimi tudi znano palačo Puymo-rents, kjer je dosegel sneg 3 metre višine. Za hrvaškega generalnega konzula v Milanu je imenovan dr. Svilokos. Truplo ponesrečenega tajnika francoskega veleposlaništva dr. Jorge Serventa so našli v La Plati, kjer ga je morje zaneslo do obale. Tajnik se je ponesrečil pri kopanju, ko je skočil v vodo in si je razbil glavo ob čereh pod vodo. V Helsinkiju so v teku trgovinska pogajanja med Nemčijo in Finsko za dobavo vojnega materiala in živil za Finsko. Bolgarskemu raziskovalnemu nradu se je posrečilo izdelati umetni bencin in pravijo, da bodo še letos izdelali 20,000.000 litrov bencina iz premoga. Japonci imajo med vsemi narodi na svetu najbolj zdravo srce in so smrtni primeri zaradi srca na Japonskem zelo redki, dokazuje poseben statistični pregled japonskega higienskega zavoda. Madžarski kmečki delavci ne sinejo zapustiti dela na poljih in oni, ki nimajo dela, bodo morali iti v kraje, kjer primanjkuje delavcev. Tako se glasi povelje madžarske vlade. V bolgarskem parlamentu je bolgarski finančni minister predložil zakonski predlog za izredni kredit 2.600,000.000 levov za vojsko. To vsoto zahteva za izdatke za pomnožitev izdatkov za armado. Angleško pomorsko poveljstvo sporoča, da se angleška podmornica »Triiumph« ni vrnila v določenem času v oporišče in da jo je treba šteti za izgubljeno s posadko vred. »Triumph« je imela 1575 ton; bila je oborožena s topom 102mm, dvema strojnicama in 10 torpednimi cevmi ter je v mirnem času imela 60 mož posadke. »Vražji most« in »Kovačev študent«. Kdor je ta dva videl na frančiškanskem odru zadnjo nedeljo ali na svečnico, mu prav gotovo ni bilo žal. Križarske prireditve se jr vedno splačalo obiskati. Fantje igrajo in pojo, da je veselje. »Vražji most« je nekaj novega, edinstvenega. »Kovačev študent« je že star, pa se ga nikoli ne naveličamo. Oboje bodo Frančiškovi križarji ponovili v nedeljo 8. februarja ob 6 zvečer. Predprodaja vstopnic pri Sfiligoju. Ilitite, ker jih je zadnjič zmanjkalo! Uredba o izdelavi in porabi papirja Skrčenje obsega dnevnikom in revijam, ustavitev nepotrebnih publikacij Ljubljana, 6. febr. Visoki Komisar je izdal uredbo, e katero se ureja vprašanje izdelave papirja in omejuje potrošnja papirja. Uredba pravi, da morajo tovarne, ki izdelujejo papir, lepenko in lesovine znižati svojo izdelavo na 75% izdelave v letu 1040. Pač pa sme Visoki Komisar spremeniti ta odstotek v skladu z novimi potrebami. Prizadete tvrdke morajo najkasneje v prvem tednu vsakega meseca javiti Visokemu Komisarju količino papirja, izdelanega v poprejšnjem mesecu. Od prepovedi so izvzete tiste tovarne, ki ne 6ušijo svojih izdelkov s paro. Prepoveduje pa se izdelovanje in poraba najboljših vret papirja za tisk, za pisalne stroje, za pisemski papir, za knjižni papir, za platnice, izdelovanje klobučnega, pergamentnega papirja, svilenega, ovojnega, 6ive lepenke, V6e le najboljše vrste papirja. Od prepovedi 60 izvzete tiste vrste špecijal-nega papirja in lepenke za tehnično industrijsko rabo. v 15 dneh, ko stopi ta naredba v veljavo, se mora ustaviti izdelava vseh prepovedanih vrst najboljšega papirja. Kolikor pa je tega papirja na zalogi. pa se 6me prodajati najdlje tri mesece od izida naredbe. Čl. 3 prepoveduje zavijati v prodajalnah na drobno kateri koli predmet v več kot en list papirja, izvzemši živila, ki se smejo zavijati v največ dva li6ta. Prepovedano je zavijati v trgovini na drobno blago, ki je spravljeno v štakle, posodo in podobno. Tudi reklamne priloge k blagu ne 6mejo obsegati več kot en listič. Dovoljeno ni dajati ob-'instvu razne letake in obvestila. Glede dnevnega in periodičnega tiska pa veljajo 6ledeče odredbe: dnevniki smejo izhajati na največ šestih straneh, dva dni na teden pa le na štirih. Posebne izdaje smejo imeti le štiri strani. Po mesecu dni od uveljavitve te naredbe je prepovedano tiskati nove revije ali periodične publikacije. Prepovedano je tiskati enkratne številke in izredne številke revij in časopisov. Visoki Komisar odredi ustavitev vseb tistih revij in periodičnih publikacij, ki jih po svojem S Hrvaškega Poglavnikov pobočnik Blat Lorkovič je zadnji ponedeljek posetil novega italijanskega j>oslani-ka fašistične Stranke pri ustaškem pokretu cons. Carla Balestro di Mottola in se z njim dalj časa prisrčno razgovarjal. To je bil ponoven dokaz prijateljskih odnosov med obema revolucionarnima pokretoma. Poglavnik je pred dnevi sprejel v jsosebni avdienci stožernice ženske ustaške mladine iz cele države. Predstavnica je imela na Poglavnika lep domoroden nagovor. Poglavnik jim je na kratko v govoru omenjal dolžnosti, ki jih imajo one pri vzgajanju hrvaške ženske mladine. Z vsemi se je Poglavnik prijazno razgovarjal. Kakor je bilo objavljeno v eni zadnjih številk Novice iz Oržarve nepotrebne. Zdaj izhajajoče revije in periodično publikacije morajo obdržati sedanjo obliko, a zmanjšati število strani takole: če so imele zdaj 32 strani, smejo izhajati na 24 straneh; če na 24, smejo zdaj na 18; če na 16, zdaj na 12; če na 12, zdaj na 8. Revije, ki so imele več kol 32 strani, morajo zmanjšati število strani za tretjino. Visoki Komisar more z odlokom spremeniti število strani dnevnikov za redne in izredne izdaje in strani časopisov s posebnim ozirom na tiste, ki so namenjeni za izvoz. V berlinski športni palači bodo 15. t. m. priredili velik medmestni turnir, na katerem bodo nastopila najboljša rokometna moštva. Razen najboljših Nemcev bodo igrala tudi moštva iz Go-teborga, Kopenhagna in Osla. Sneg in burja v Ribniški dolini Med vožnjo zmrznilo vagon piva — škode 40.000 lir Ribnica, 6. februarja. 2c ves teden ni skoraj dneva, da ne bi vsaj malo snežilo, vsaj za strah, če ne bolj zares. Pred dnevi je namenilo tri četrt metra novega snega, tako da je bil vsak promet z vozili nemogoč ,dokler niso cest očistili s plugom. Še več snega pa je seveda zapadlo v višjih legah. Mnogo otrok nekaj dni ni moglo niti v šolo. Iz Ribnice zdaj sneg odvažajo, da ne bi bilo po mestu »poplave«, Če bi nenadoma nastopilo bolj južno vreme. Sneg je povzročil spet precej škode po gozdo- Omejitev porabe električnega taka Rim, 6. febr. s. Ker se je zavoljo manjših padavin jx>kazala potreba, da se poveča štednja z električnim tokom, je bilo odrejeno, da se uvede štednja tudi za zasebnike, trgovine in javne lokale. Tako je bilo odrejeno, da smejo prizadeti porabiti za razsvetljavo in domačo jaorabo (ogrevanje, kuhanje, gretje kopalnic in podobno) vštevši od začetka tekočega meseca le največ 80 odstotkov tiste količine toka, ki so jo porabili decembra preteklega leta. Ta omejitev pa ne velja za tiste potrošnike, ki porabijo manj kakor 18 kilovatov toka na mesec, jia tudi ne za razsvetljevanje stopnic jn hodnikov, za razsvetljevanje javnih prostorov, za vojaške naprave, dalje ne \felja za pošte, gasilske postaje, za bolnišnice, zdravilišča in rešev. postaje, kakor tudi ne za kurjenje kuhinj, kopalnic in drugih prostorov v bolnišnicah, zdraviliščih in na reševalnih postajah. Vlada bo izdala jx>drobna navodila glede tolmačenja teh določil. Da bi se pa spravila v sklad : azpoložljiva energija« porabo toka, ki je potreben za industrijo, ki je v zvezi z vojno izdelavo in 6 prehranjevanjem ljudstva, pa 6e pripravlja ukrep, ki bo znižal za 20 do 35% porabo toka pri industrijah ki jih navaja v svojem seznamu ministrski dekret od 23. januarja. Registracija obrtnih pravic na Trati, Podgori, Peržanju in v Poljanah Mestno poglavarstvo v Ljubljani poziva^ vse obrtnike z onega ozemlja Trate, Podgore, Perzanja in Poljan iz občine St. Vid nad Ljubljano, katerega so dne 11. IV. 1941 zasedle nemške okupacijske sile in ki je bilo dodeljeno dne 1. X. 1941 mestni občini ljubljanski, naj predložc do dne 7. II. 1942 obrtnemu oddelku mestnega poglavarstva v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15-1., soba št. 18 v registracijo vse obrtne listine, ki so jim jih izdala nemška okupacijska oblastva za izvrševanje obrta na omenjenem ozemlju. Širite najboljši slovenski •topoldnevnik »Slov. dom« ^IfEar! Derr Biggers preudarku glede na sedanje razmere smatra za . hrvaSkih »Narodnih novin« je bila te dni izdana nenntrehne | posebna odredba o osnovanju Središčnega držav- nega urada za pobijanje kriminalitete. Zaradi pobijanj kriminalistike in izsleditev zločincev in ostalih kršiteljev reda in varnosti na področju Nezavisue Hrvaške Države je bilo osnovano pri ministrstvu notranjih del posebno ravnateljstvo za javni red in sigurnost. To ravnateljstvo je državna ustanova. Uradniki tega urada spadajo pod območje ministrstva notranjih del. 25 letnico škofovanja sedanjega sv. očeta bodo v Nezavisni Hrvaški Državi kaj svečano proslavili. V ta namen je že sestavljenih več odborov, katerih skrb je, da bo proslava čim lepša in slovesnejša. , , . Slovaški izredni poslanik in opolnomoccni minister dr. Ciekcr je te dni obiskal zagrebškega nadškofa dr. Stepinca na njegovem dvoru na Ka-pitolu. Oba sta se potem dolgo razgovarjala predvsem o duhovnem življenju na Slovaškem in nezavisni Hrvaški Državi. Na gostovanje na Dunaj bo v kratkem odšla večja skupina hrvaških gledaliških prostovoljcev, ki bodo tam prikazali na večih predstavah najlepše hrvaške plese, pesmi in drugo narodno folklorno bogastvo. Za to veliko gostovanje je že zdaj na Dunaju veliko zanimanje. Iz Rima se je že vrnila v Zagreb posebna gospodarska delegacija, ki je imela z italijanskimi gospodarskimi predstavniki važne razgovore v cilju čim tesnejšega gosjrodarskega ^ sodelovanja med obema državama. Poslanstvo se je v hrvaško prestolnico vrnilo s posebnim brzim vlakom preko Fiumcja. Na postaji so sprejeli delegacijo tajnik prometnega ministrstva in pa predstavnik protokola ministrstva zunanjih zadev. Prihodnjo nedeljo bo v veliki zagrebški velo-sejmski dvorani sijajen simfonični koncert, na katerem dodo nastopili najodličnejši predstavniki hrvaške glasbene in pevske umetnosti. Na koncertu bo sodelovala cela hrvaška Filharmonija in pa vojaška’ godba, v kateri bo igralo nad 200 godbenikov. Na prireditvi bo pel tudi zbor vojne akademije, ki bo tokrat prvič nastopil. Ves dohodek bo šel v dobrobit »Pomoči«. Včeraj dopoldne je bila v eerkvi na Dolcu pri Zagrebu zadušnica ob priliki obletnice odkar je padel tragične smrti hrvaški književnik Ivo Ko-zarčanin, katerega se gotovo tudi Ljubljančani spominjajo, ko je bral svoja dela na večeru hrvaških književnikov. »Borka združene Evrope na Vzhodu.« Pod tem naslovom je bila v Zagrebu dalj časa odprta razstava in je bila te dni zaključena. Zanimivo razstavo si je ogledalo skupaj čez 50 tisoč ljudi. Težja železniška nesreča se je 8. t. m. dogodila pri osječki postaji. Ruski begunec F. Moška-jev je hotel prehiteti vlak in je skočil čez cesto. Pa je bil prepozen. Lokomotiva ga je zagrabila in vlekla kakšnih. 30 m za seboj. Dobil je težke notranje poškodbe vih, na sadnem drevju in po kleteh, kjer je mnogim zmrznil krompir. Kako je mrzlo tudi v Kočevju, se vidi iz poročila, ki pravi, da je med vožnjo zmrznil poln vagon piva. Škode je približno 40.000 lir. Danes dopoldne v Ribnici in njeni okolici spet sneži kot za stavo. V Ribnici divja prava snežna burja, ki kaj neprijetno brije okoli ušes. Mnogi vedno bolj zaskrbljeni hodijo v svoje drvarnice in vedno bolj dvomijo, če so imeli prav, ko so si im-slili, da so ei jih v jeseni zadosti založili Ustanovitev naselitvene komisije Visoki Komisar je izdal uredbo o ustanovitvi komisije za naselitev tistega ozemlja v Ljubljanski jx>krojini, ki so ga zapustili Nemoi po preselitvi. Člani komisije so dr. Moseri, glavni nadzornik ministrstva za kmetijstvo in gozdove, predsednik; comm. d.r. Lombardo, zastopnik ministrstva za izselništvo in naselni-štvo, dr Sisgoreo, okrajni komisar v Kočevju, comm. De Petris, zastopnik zakonodajnega urada pri Vi«. Komisariatu, dr. inž. Nalili, vodja tchničnoimovinskega oddelka pri družbi »Emona«, inž. Podgornik, načelnik kmetijskega oddelka pri Vis. Komisariatu, dr. Lavrič, zastopnik Združenja kmetovalcev, F. Fratnik, zastopnik Pokrajinske delavske zveze, K. Ceč, predsednik Zbornice za trgovino in industrijo, F. Škrbec, zastopnik Združenja trgovcev in gostilničarjev. Posebne nakaznice za opremo novoporočencev in novorojencev Da prepreči neprilike, ki so se dogajale v zvezi z nabavnimi bom za novoporočence in novorojence, ki so jih izdajala okrajna glavarstva (mestno županstvo) za svoje potrošnike na različnih precej neprimernih obrazcih, so uvedene posebne nakaznice za opremo, katerih veljavnost se razteza na celo kraljevino. V smislu okrožnice z dne 13/I/1942-VIII-No 80/7 1942 sc pošiljajo Trgovinsko-industrijski zbornici odtisi naznanjenih izkaznic, da jih bo poznala. Zbornica naj po teh vzorcih da dvojezično na tisniti potrebno število izkaznic sorazmerno z rojstvi in porokami v pokrajini ter jib porazdeli med okrajna glavarstva upoštevajoč pri tem število rojstev in porok v obdobju marec-oktober 1941, ostanek pa hrani kot potrebno zalogo za morebitna na knadna zaprosila okrajmb glavarstev (mestnega žu panstva). Podatki glede šlevila rojstev in porok v obdobju marec-oktober 1941 ee bodo zbornici dostavili, ko bodo ugotovljeni. V razliko od osebnih nakaznic za obleko obsegajo nakaznice zs opremo odrezke z eno ali več točkami (n. pr. 2, 5, 10); številka tu ni zaporedna številka, ampak pomeni vrednost odrezka po ste-vilu točk. Pripomniti Je, da naj potrošnik p n vsak) nabavi uporablja čim manj odrezkov, tako bo nabavil n. pr. dva metra platna za svoje osebno perilo (0 točk) na ta način, da bo izstrigel en odrezek s 5 točkami in enega z eno točko (ne pa 6 odrezkov po eno točko ali treh odrezkov po dve točki). Nakaznice za opremo novorojenčkov in novoporočencev stopijo v veljavo s 1. marcem t. I. in od tega dne dalje naj jih okrajna glavarstva izdajajo namesto nabavnih bonov, glede katerih slede navodila o njih izdajanju po določilih gornjih okrožnic Tako glede nakaznice za opremo ženinovo kakor nevestino se določa da ju mora izdati ob naro-tilu oklicev isto okr glavarstvo (mestno iupanstvo), v katerega območju leii ohtina odn. tupnija, ki sta si jo zaročenca izbrala za kraj svoje poroke. Število porok itn pričakovanih rojstev (ali rojstev), za katere so se izdali nabavni boni v mesecih januarju in februarju, je treba sporočiti Visokemu komisariatu, kakor v prejšnjih mesecih. Italijanski narodni dohodek. Agencija »Agit« prinaša številčne podatke o italijanskem narodnem dohodku in pravi, da se je zavoljo stalnega dviganja proizvodnje v industriji, kmetijstvu in trgovini znatno večal tudi italijanski narodni dohodek. Statistika pravi, da je ta dohodek znašal 1 1866 okrog 6 mlijard lir, do 1 1914 pa je na-rastel že na 19 milijard, po vojni je 1. 1925 dosegel znesek ICO milijard lir. dve leti kasneje 108 milijard, lanskoletni narodni dohodek pa cenijo na 125 milijard. Če se upošteva pri tem povišanje cen in večji življenjski stroški, pa se vendar zvišanje narodnega dohodka ne sme pripisovati zgolj tem okoliščinam, pač pa je treba upoštevali, da se je ta čas dejansko močno dvignila proizvodnja v kmetijstvu in industriji, obenem pa se je povečal tudi konzum. Vladna finančna politika je stremela za tem, da zviša narodni dohodek, obenem pa oboroži narod z vsemi možnostmi za vojevanje dolge vojne. Družina z 18 otroki. Neverjetno, pa vendar živi v Milanu. Družinski pogjavar je po poklicu odvetnik in se piše Ambrozij Martinolli. Pred nekaj dnevi ee mu je rodil osemnajsti otrok, kateremu je bil po naročilu Duceja za botra milanski prefekt. Mati in njen najmlajši otrok sta popolnoma zdrava. Najstarejši otrok je hčerka, ki je stara 26 let. Vseh 18 otrok je živih. Mati je bila že po rojstvu sedemnajstega otroka sprejeta pri Duceju ter odlikovana z visokim odlikovanjem. Starša sta dobila ob novem povečanju družine številne čestitke od predstavnikov oblasti in cerkve ter od svojih številnih znancev. Težka avtomobilska nesreča. V bližini Gros-seta se je primerila težka avtomobilska nesreča. Redni avtobus, ki je peljal precej potnikov, je vozil v bližini kraja Madonnino po poledeneli cesti. Nenadoma pa je vozilo zdrsnilo na rob ceste, od tam pa se prevrnilo v globel, globoko 13 metrov. Vozilo se je močno razbilo, več potnikov pa se je ubilo ali pa težje ranilo. Plaz zasul štiri smučarje. Za svečnico je odšla večja skupina smučarjev iz Genove na smučanje na planino Aquillo. Med smučanjem je nadnje z bližnjega pobočja nenadoma prihrumel snežni plaz, širok okrog 500 metrov. Plaz je z enim svojim robom posnel štiri smučarje, trije drugi pa so ostali nedotaknjeni, le da jih je silen piš hrumečega plazu podrl. Preživeli smučarji so se takoj lotili reševanja, vendar so izpod snega potegnili svoje tovariše že mrtve. Med štirimi žrtvami je tudi znani olimpijski tekmovalec Dibona. Med preživelimi je tudi eden tak, kateremu sta pod snegom umrla dva brata. Se vedno živo zanimanje za vodno zvezo med Padovo nižino in Donavo. Časopisi severne Italije še zmerom pogrevajo načrte, ki so se že od l. 1900 naprej pojavljali v vedno več odtenkih, glede rečne in prekopne zveze med Padovo nižino in med Donavo. Gospodarski pomen te zveze bi bil nedvomno velik, ker bi tesno povezal Apeninski polotok z Balkanskim. V Milanu je inženir Lambertini izdelal že precej podrobne skice o tem, kako bi se dala izvesti ta zamisel. Po njegovem načrtu je reka Soča itak po morju zvezana z Benetkami. Po Soči bi ladje, potujoče po reki Pad do Benetk, plule do izliva Vipavščice, po tej reki pa bi plule do Vipavca. Tu bi morali urediti po- sebne naprave, ki bi dvignile plovbno pot v višino 300 metrov nad morsko gladino, potem pa bi morali izvrtati skozi kraško skalovje 30 km dolg predor prav do Vrhnike Od tam bi šla zveza po Ljubljanici naprej do Save, po tej reki pa do Donave. Sestavljalec načrta meni, da bi tako izpeljana vodna oot veljala sicer velike vsote, vendar pa bi bila donosna, ker bi se po njej odvijal tolikšen promet, da bi bili kmalu po enem ali dveh desetletjih pokriti vsi izdatki. Pod avto padla, pa ostala nepoškodovana. V Torinu se je dogodila neobičajna nesreča, da je ženska padla pod avtomobil, pa se ji ni nič pripetilo. 42 letna Marija Vismara je stopila iz svoje hiše na ulico, ko je ravno tedaj pridirjal mimo avtomobil. Ženska sc je skušala vsa preplašena umakniti, pa ji je spodrsnilo in je padla proti sredini ceste. Šofer je isti čas poskušal vozilo zaobrniti v stran tako, da bi se nesrečnici izognil. Toda zavozil je ravno čeznjo. Vsi očividci so s strahom pričakovali, kako zmrcvarjeno truplo bodo zagledali. Toda na vso srečo se ženski ni zgodilo prav nič. Tatvina v Gorenji vasi pri Ribnici5 Ribnica, 6. februarja. Davi ob pol 7 so imeli Korenovi v Gorenji vasi pri Ribnici svojevrsten obisk. Ko je šla gospodinja v cerkev in ko se je gospodar zadržal v hlevu pri živimi, se je prikradel v hišo neznanec ter odnesel iz kašče nekaj nad 30 kg čiste masti. Tat je prišel tako tiho v hišo, da ga ni slišal niti domači sin, ki je ležal za pečjo. Tatvino pripisujejo kakemu domačinu, kajti izvesti jo je mogel le človek, ki je natančno poznal hišo in razmere v njej. 521 »Takšno je bilo njeno poročilo, res,« je pritrdil Clian. • »Nu noben način ne morem razumeti te stvari, sir. Ne vem, )kaj je s tem mislila. Vehi pa le tole- Ko me je včeraj zvečer okrog sedmih miss Fane jvoklicala v svojo sobo, da mi je dala Ravno doma pojavil ... prosil, naj za trenutek vstopi, da mu jc moral ustreči. »Ali mi imate kaj sporočiti?« je vprašal. »Na vsak način, sir! Prosim, stopite noter!« Jessop ga je jx>vedel v malo sprejemnico na prednji strani hiše in stopil pred njim skozi vrata, znak nenavadne raztresenosti. Pa se je takoj opravičil z na j vi j urnejšimi besedami, potem pa nadaljeval: »Zaprl bom še vrata, sir, da bova lahko nemoteno govorila.« jusmo, ki naj hi ga izročil mr. Tarneverru takoj po njegovem prihodu, sem jasno videl na njeni desnici, kako se je svetlikal tisti prstan. S svoje strani sem o tem popolnoma prepričan, go- o je hotel stopiti okrog hiše, ko se je Jessop nena- g , komisar j„ pripravljen, da s prisego potrdim svojo izpoved.« javil ia terasnih vratih in ga s tako^ resnim obrazom Clian je kratek čas molčal. V mislih je videl pred selioj Ju- lijo, tako mlado in tako nedolžno. »Iskrena vam hvala,« jc rekel končno. »Vaša novica utegne biti velikega pomena.« »Mislim pa, da konec koncev le ni tako pomembna, kakor se na prvi jiogled zdi,« je odgovoril Jessop. »Le Z največjim odporom sem vam vse to povedal. Proti miss Juliji prav gotovo nimam roič, saj je prijetna in mikavna mladenka. Dolgo časa me je imelo, da bi molče prešel jireko tega. Toda zmerom jasnejse »Sicer nimam preveč časa na razpolago,« je zučel ( lian, ne- . |K)gjajaj0i da mj dolžnost narekuje drugače. Prav tako ko koliko presenečen spričo teh obsežnih priprav. I vjj pa želim, da dobi zločinec svojo zasluženo kazen, kajti miss »To zelo dobro vem, gospod komisar, in bom takoj prešel j.'ane je bila zame zmerom dobra gospodarica.« n« stvar!« Navzlic temu pa se je nekoliko obotavljat. »Moj stari j Chan je naredil korak proti vratom. »Takoj bom začel v oče, ki je bil več kakor štirideset let zvest služabnik zelo ugled- skiadu z vašo izjavo s primerno preiskavo.« neg« vojvode, mi je stalno govoril: Dober služabnik, moj ljubi j Jessop je nekoliko boječe jrogledal. »če je le mogoče, s:r, Cedric, vidi vse, nikoli pa o tem ne govori. Po dolgem in zrelem ja mojega imena pri tem ne navedete...« preudarku sem torej, gospod komisar, sklenil, da se enkrat tega i >y0 najDrž ne bo mogoče...« je menil Chan. dragocenega nasveta ne bom držat.« | Jessop je zavzdihnil. »Seveda vas razumem, gospod komisar. Chan je prikimal. »Spričo sedanjih okoliščin prav gotovo ponovno vam lahko zagotovim, da sem prav. zatrdno vidci prstan na mestu.« i na roki svoje gospodarice. Moje oči «o še precej bistre, kar je »Tako je, sir. Vse svoje življenje sem spoštoval zakon in sicer pri možu moje starosti silno redko, jja zato toliko bolj predpise. Gre mi predvsem za to, da bi vi brez nepotrebnega razveseljivo.« aavlačevanja izbili sodu dno. Včeraj zvečer sem imel slučajno j Stopila sta v vežo. Sobarica Ana je ravno počasi opravek v veži, ko ste miss Julijo zasliševali glede smaragdnega palu jx> stopnicah navzdol. Za slovo je rekel Chan Jessopu: » prstana. Nikar ne mislite, da sem hotel prisluškovati, to vam enkrat lepa hvala. Trenutno va« več ne rabim.« lahko pošteno zatrdim, da na to niti malo nisem mislil Slišal j Strežaj je odšel proti kuhinji, medtem je Chan obstal ua sem torej, da je mladenka rekla, da ji je miss Fane zjutraj stopnici in nagovoril sobarico: »Dobro jutro,« jo je prijazno dal« pretan in ga je ona — mislim namreč Julijo — prstan pozdravil. »Prosim vas za kratek razgovor.« potem hranila v svoji eobi, dokler ge vi niste tam zasledili.« i »Brez nadaljnjega,« je odgovorila Ana in mu sledila v sobo. eto- še »Vi se spominjate izjave miss Julije glede prstana?« »Seveda, sir.« »Miš« Fane ga ji je zjutraj dala in ga je potem obdržala. Imate k temu kaj pripomniti?« »Kako? Kaj mislite s tem?« je odgovorila sobaric«. »Ali niste morda videli tistega prstana čez dan na rokii mi«« Fane? Ali pa takrat, ko si je pripenjala zaponko za orhideje?« »Na vsak način ga nisem opazila, sir.« »Saj ste ga mogli videti, ne da bi na vas naredil kak vtis?« »No ja, gospod, saj se človeku dostikrat primeri, da ne opazi stvari, ki jih ima pogosto pred očmi. Prstan je bil lahko tam ali pa tudi ne. Bojim se, da vam tega ne morem z vso trdnostjo jrovedati, sir.« »Ali je to vse, kar mi lahko poveste?« »Bojim 6e, da.« Chan se jo v zahvalo priklonil. »Dobro.« Odšel je čez teraso ven na travnik iu stoplr nazaj k Br«d-shawu in mladenki. Težko mu je bilo pri «rcu in z veliko muko se je bil odločil, da bo tudi tukaj izpolnil svojo dolžnost. »Miss Julija,« je začel. Mladerika ga je pogledala in prebledela, ko je zagledala njegov resni obraz. »Da, prosim, mr. Chan,« je tiho šepnila. »Mio« Julija, vi ste mi rekli, da vam je miss Fane takoj po svojem prihodu zjutraj izročila prstan. Zekaj ste mi to natvezli?« »Ker je resnica,« je odgovorila hrabro. »Kako mi morate potem razložiti dejstvo, da je bil prstan zvečer ob sedmih na roki miss Fane?« »Kdo to trdi?« je vzkliknila Julija. »Ali je to važno?« »Važno. Kdo to trdi?« »Cul sem to iz ust, ki se mi zde zelo zanesljiva.« »Toda vi ne morete vedeti, če je ta vir res zanesljiv, mr. Chan! Kdo je to izpovedal? Miss Dixon ni mogla biti, ker se sploh že ni pokazala tu. Potem mora biti nekdo od uslužbencev. Morebiti Jessop. Ali je bil Jessop. mr. Chan?« »Kakšna razlika pa je...« Resnična zgodba o slastnem zajčku in sladkem saharinu Za spodbudo vsem, ki kupujejo pri skrivnostnih prodajalcih k} je pač največje bogastvo Ljubljana, 6. februarja. lam izza Bežigrada je prisl« skrbna gospodinja v Mahrovo hišo na mestni tržno-vetcri-, tiarski urnd z lepo pečenko nekako posebno milega vonja. Pa je pripovedovala, ka.ko je k njeni sorodnici prišel podjpten fant prodajat znirzlcga,' že odrtega domačega zajčka brez "lave, repka in nog. /a delikatno nedeljsko pečenko mu je sorodnica rada odštela -0 lir ter pohvalila prodajalca, da se tako človekoljubno drži maksimalnih cen. Ko je pa dobro kupljeno pečenko pokazala svoji sorodnici, so 6e gospodinji pri pogledu na zajčka kar sline pocedile — in dobro srce ji je zajčka tudi odstopilo po lastni ceni. Ko se je pa zajček otajal. je nekako čudno zadehtel. Gospodinji je bilo tudi žal. da zajček ni imel nog niti glave. In zajček je dehtel vodno bolj izrazito. Zato je gospa zjutraj dala zajčka v torbo ter po nakupovanju na živilskem trgu stopilo še v mostni tržno-veterinarski urad. 'lam so si strokovnjaki pečenko ogledali z vso učenostjo in jo ovohali, preštudirali anatomijo in gladko konstatirali, da zajček ni zajček, temveč nedolžen kužek. Da bi bila pa razočarana gospa še bolj potrjena v svojih sumih, je mestni tržno-veteri-narski urad odstopil zadevo višji instanci v nadaljnje poslovanje. Tudi drž. veterinnrsko-bakteriološlki zavod je potrdil ugotovitev mestnega tržno - veterinairskega urada in dehtečo 'Prilogo uradnemu spisu po učenih preiskavah označil za psa. Previdna gospodinja pa v mestni tržno-veterinarski urad m prinesla samo domnevanega domačega zajčka, temveč tudii škatlico saharina. Ljudje so namreč še vedno sladki in kofeteik brez sladkobe je pač brez slasti. £ato pa iščejo nadomestka za sladkoir ter varajo samega sebe e kupovanjem saharina. Škatlico saharina je sicer skrbna gospa kupila od drugega fanta, pa se je vendar opeharila, ker je mestni tržno-veterinarski tirad v njej namesto saharina našel droben pesek, kakršnega rabijo naše kuharice za pomivanje in snaženje. Tako se pač godi gospodinjam in tudi družinskem očetom, ki dopolnjujejo svoje zaloge živil z nakupi pri raznih krošnjarjih. Čeprav človeka prvič vidijo ter bi ua prvi pogled morali spoznati, da prodajalec ne more imeti prav nobenih poklicnih stikov s tem ali onim živilom vendar ljudje kupujejo od takih tipov najrazličnejše stvari — skoraj brez izjeme po silno pretiranih cenah. Tudi take stvari se seveda dobe pri teh krošnjarjih, ki so prepovedane ali celo zelo dvomljivega izvora, mnogokrat na ukradene. Skoraj brez izjeme je pa kupec goljufan, ker slabo blago plača mnogo ^^^ToSa previsoka cena za slabo blago bi bila Se najmanjša kazen, saj se kupovalci navadno Dodajajo tud,i v nevarnost velikih glob in zapora. Pri vsem tem pa družine, ki kupujejo pri raznih ženskih in skrivnostnih moških, ua-vadno pri tihotapcih ali zločincih, tvegajo tudi ! Iz Trieste in Gorizia J Pod snegom. V noči od 29. na 30. jan. je pobelil vso sončno deželo ob brhki hčerki planin rahel, nekoliko mokroten 6neg. Sneg je prinesel jug od morske 6trani. Doživeli smo redkost, da je go-riško me6to in njegova ravan pokrita 6 prilicno S centimetrov debelo sneženo odejo, v predelih ob soških izvirih pod Mangartom in Rombonom pa ni snežilo. Tudi ob morskem obrežju je ponekod ostalo kopno, medtem ko se je njegovo skalovito zaledje precej na debelo odelo z belo odejo. Tečaji nemškega jezika. »L’Act'ademia Ger-manvca«, ki ima 6vojo jx>družnico tudi v goriškein me6tu, je od 19. jan. uvedla tečaje za poučevanje nemščine. ' ponedeljkih in četrtkih 60 učne ure za pričetnike, v torkih in petkih pa za tiste, ki nemški že nekoliko znajo. Velika tatvina perutnine. V Gabrijah pod sve-tomiheljskim vrhom so neznani zlikovci odnesli kmetu Antonu Černiču iz njegovega kurnika 16 kokoši in enega petelina, v skuj>ni vrednosti 1600 lir. Tatvine kokoši se v vsej deželi zelo hitro :«inože. . . , , .. . Dogoni klavne živine v februarju. Živinorejci morajo svojo za zakol v februarju določeno govejo živino prignati na sledeče skupne zbore: 2. febr. k cerkljanski javni tehtnici, 3. lebr. k svetolucijski javni tehtnici, 9. febr. k ajdovski javni tehtnici, 12. febr k opajeki javni tehtnici, 14. febr. k črniški javni tehtnici, 17. febr k gradiščanski javni teht-nci, 23. febr. h komenski javni tehtnici in 28, febr. k gor iški klavnici. svoje zdravje, družine. Večkrat drve gosjjodinje za takimi krošnjarji in preplačujejo tako blago, ki ga pri poštenem trgovcu dobe v zanesljivo dobrem stanju po znatno nižjih cenah. Naši lahkoverni ljudje se še vodno mnogo premalo zavedajo izrednih časov ter v* strahu pred pomanjkanjem sami sebi delajo naj večjo škodo s proplaeeva-njem in s kupovanjem blaga pri verižnikih in opisanih tipih. Mestni tržno-veterinarski urad v Mahrovi hiši si « pomočjo nadrejenih oblasti in s sodelovanjem predstavnic in predstavnikov producentov ter konsumentov, ki jih zastopajo zastopnice ženskih organizacij, delavstva in drugih slojev, na vse načine prizadeva, da je na živilskih trgih in po v6ej ljubljanski občini čim največ zdravih živil po znosnih cenah. Če kako živilo ali drugo blago pri kupcu zbuja najmanjši sum, naj to blago takoj nese v Mahrovo hišo mestnemu tržno-veterinarske-mu uradu strokovnjaško pregledat. Tako je mestni tržno-veterinarski urad tudi v opisanem primeru obvaroval družino pred pasjo pečenko. Spet in spet opominjamo predvsem naše gospodinje pred verižniki jn pred prcplačeva-njem, ki rodi najhujše posledice za vse sloje prebivalstva, '/.e. davno bi bile morale slabe izkušnje izučiti meščanstvo, da z nakupovanjem pri verižnikih in s preplačevanjem ua deželi in v mestu daje najučinkovitejšo potuho in podporo draginji ter kopičenju in skrivanju živil. Marsikatere gospodinje kar nočejo slišati, da je 6odišče o!»sodilo tudi že gospodinje zaradi plačevanja blaga nad maksimalnimi cenami. Razsodni in pametni ljudje sami preganjajo verižništvo in jxnnaga jo oblastem zatirati sebično izkoriščanje izrednih razmer v satno-pašne namene. Samo preziranje zakonov in protidraginjskih predpisov je največ krivo draginji in navideznemu pomanjkanju živil. Tako je ta nediscipliniranost konsumentov jeseni pognala navzgor cene krompirju, ker so konsumenti verjeli nepoštenim špekulantom, da bo krompirja zmanjkalo. Kaj pa zdaj pravijo tisti grešniki pri čitanju uradnih p>oročil mestnega trošarinskega oddelka, da je jesrni in pozimi prišlo v Ljubljano innogo več Krompirja kot prejšnja leta! Sicer pa trdovratnih grešnikov ni mogoče spametovati, ker so gluhi za najprepričljivejše dokaze in tudi neobčutljivi za največjo škodo. Zato pa vsem tistim, ki kupujejo meso pri v."'-rižnikih, zajčke in saharin pri tihotapcih, drugo blago pa pri tatovih — dober tek' Sestanek voditeljev GILL-a Ljubljana, 6. februarja. Na uka« Zveznega poveljnika je bil 4. t. m. sestanek conskih nadzornikov in občinskih poveljnikov GIL-a jx>d predsedstvom zveznega podpoveljnika. Navzoči so bili tudi načelnik glavnega stana, zvezna nadzornica hi vsi, ki so bili na sestanek povabljeni. Zvezni podpoveljnik je najprej na kratko jKKlal pregled dela, ki ga je izvedlo zvezno poveljstvo v vseh panogah GIL-a, potem pa je prešel na razlaganje obsežnega programa prireditev, ki ga bo treba izvesti v prihodnjih mesecih in dal tudi vsa potrebna pojasnila in točna navodila. Izvajati bo treba strogo nadzorstvo, da bo v redu potekala zimska preskrbovalna akcija. Organizirati bo treba petdeset letnih kolonij, delno dnevnih ali časovno daljših, v katerih bo po nalogu Zveznega poveljnika fiOOO otrok obojnega spola, in sicer v dveh skupinah v skladu z načrtom, ki je bil v ta namen izdelan. Potem pridejo na vrsto natečaji za telesno vzgojo za gojence in gojenke sred nji ti šol, katerih organizacija je v teku; zvezni natečaj za zborno petje za gojence in gojenke srednjih šol; izleti za člane GIL-a v prihodnjih mesecih; organiziranje zabavišč za srednješolce, ureditev kinematografskih predstav in oprema nove dvorane. V teku je organiziranje središč za gospodinjstvo itd. Sestanek se je začel in končal s pozdravom Duceju. Iz Cerknice poročajo... ...o novih, hudih zametih. Po dveh dneh, ko je mraz nekoliko pojenjal, je v nedeljo začelo spet snežiti. Na svečnico je prej kanilo od sveče v cerkvi, kakor od sveče na strehi, star pregovor, ki pomeni, da bo zima še dolga in huda. Snega je padlo na novo do 20 cm. Pričela |>a je svoj ples spet prava kraška burja, ki dela hude zamete. Čeprav so se ljudje preskrbeli z drvmi, so marsikje že v precejšnjih skrbeh in v velikem pomanjkanju z njimi. Kajti zudnii muaž je bil povod, da so peči še precej porabile. Po mnogih vežah je zamrznil vodovod tako močno, da ga sploh ne morejo oddtajati in bo šele na spomlad spet tekla voda. ...o novem j>ojavu j>osebnosti kraških tal. V Dolenji vasi, v strugi potoka Cerknišce, nedaleč od Ivetove žage se je prošlj teden ka,r naenkrat v dolžini 4 do 5 metrov razpočila zemlja z režo do 30 cm in v globino do 5 metrov. Na dolnjem koncu te razpoke pa je prepad, katerega dna pa se sploh ne vidi. Po šumenju vode. ki pada v ta prepad, mora biti precej globok. Ta prepad vodi bržkone nato pod Svetov vrt in ima zvezo z onim. ki so ga delno zasuli tam, kjer je stalo znamenje. Ta pojav je pri ljudeh vzbudil mnogo zanimanja. Gotovo pa se bodo zanj pozanimali tudi raziskovalci kraških tal. 0 reji in krmljenju svinj čistite »kuhe«, da tako s čisto krmo ohranite svinje zdrave Ribnica, 6. januarja. Na Kočevskem in v Ribniški dolini je bilo zadnje čase več primerov svinjske kuge in posebno za svinje nevarne bolezni slinavke in parkljev-ke. Južno od kočevskega mesta se je slinavka in parkljevka tako razširila, da je obla6t nabila na številnih hišah, oziroma gospodarskih poslopjih napise, da je vstop v te prostore prepovedan, da tako prepreči razširjenje te bolezni po celerti okraju. Razna obolenja svinj v Ribhiški dolin! pripisujejo mnogi tudi svoj-evrstnemu krmljenju v teh krajih, kjer v jeseni spravijo svinjsko krmo s perjem vred v posebne cementne ali celo lesene kolibe, v katerih ta krma gnije in povzroča zlasti v spomladanskih mesecih naravnost gnusen smrad. Krma v nezaprtih posodah gnije in na njej se zbirajo razni strupi, ki povzročajo bolezni. Nekatere gospodinje sicer to »kuho«, kakor imenujejo to krmo v Ribniški dolini, skrbno čistijo, tako da je užitna, še več pa je takih, ki pustijo »kuhe« celo ker na prostem, ne da bi jih čistile, da v topli pomladi vonjaš smrad daleč na okoli. Take krme svinje seveda ne jedo rade, če pa jedo, ponema-rijo ves svinjak in korito, žival postane nemirna in podvržena je vsaki nalezljivi bolezni, zlasti rdečici, ki 6e pojavlja posebno v spomladanskih mesecih. Mnogi gospodarji so te navade že opU' stili, ker so se prepričali, da taka hrana ni pri" poročljiva za rejo svinj in da je sveža krma in posušena repina, korenjevo in zeljnato perje, kar sicer zahteva več dela in skrbi, za rejo svinj najprimernejša in najbolj zdrava hrana. Če pa imajo gospodinje te »kuhe«, naj jih čistijo in previdno dajejo v korito. Pri krmljenju se mora z vso pazljivostjo gledati na to, da se ne mečejo ostanki iz korita v hlev in da se pri vlivaniu pomij v korito ne po* lije prostor pri koritu. Ta prostor mora biti suh in snažen, ker ga imajo svinje za gnezdo, od korita najbolj oddaljeni kot pa za odpadke. Krma za svinje naj bo gosta, nikakor ne tekoča. Pitno vodo je dajati po krmljenju. Svinjam dajte tudi večkrat malo klajnega apna, da ne bodo svinje grizle zidov in desk, kar delajo zato, ker iščejo apna, ki ga v krmi ne najdejo. Če svinja takoj po krmljenju z repo ali peso zboli, jo je polivati e mrzlo vodo in ji dajati vode piti toliko, kolikor je popije, ker jo s strupom vred bruha tako dolgo, da si izpere želodec. Vedno pa je treba s peso in repo dajati dovolj klajnega apna, ker jen>lje oksalna kislina v teh krmilih apno. Nikoli ne vlivajte med pomije za svinje vode, s katero ste prali sveže ali povojeno meso, svežega svinjskega mesa, uovojenega svinjskega mesa in govejega mesa. Športni drobiž I. Propagandni turnir namiznega tenisa SK Slavije. Po dobrem mesecu presledka brez V6akih športnih prireditev je mlada in delavna 6ekeija za namizni teni6 SK Slavije sklenila prirediti svoj I. propagandni table-teni6 turnir, ki bo v 6oboto, 7. t. m. popoldne in v nedeljo 8. t. m. ves dan v prostorih. SK Mladike. Na sporedu turnirja so V6e možne discipline tega športa, tako, da opažamo po razmeroma dolgem razdobju zopet na sporedu single dam, v katerem 6e bodo borile, kakor je pričakovati, r>oIeg že preizkušenih in rutiniranih Her-mežank tudi mlade Slavijanke, ki so začele 6 svojim resnim treningom pred nedavnim. Zasedba moških disciplin bo popolna. Tako je pričakovati na terenu zastopnike Ž. S. K. Hermesa, Korotana, Mladike in prireditelja, čigar igralci so na zadnjih dveh turnirjih pokazali že precejšnjo vigranost, tako da presenečenja v korist prireditelja niso nemogoča. Koledar Danes, petek 6. februarja: Doroteja. Sobota, 7. februarja: Romuald. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa 43, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Selenburgova ul. 7. , Osebne izkaznice po odredbi Visokega Komisarja začne ljubljaasko mestno poglavarstvo izdajati v najkrajšem ča6U, in sicer jih bo prebivalstvc dobilo po posameznih okrajih, najbrž v šolah. Zat« naj zaenkrat zaradi osebnih izkaznic nihče ne hodi na mestno jx>glavanstvo, temveč naj mirno čaka na nadaljnje objave in navodila v dnevnikih. Pianist Bojan Adamič bo sodeloval kot solist na prihodnem koncertu komornega orkestra, ki bo v ponedeljek, dne 9. t. m. ob četrt na 7 v veliki Filnarmonični dvorani. Izvajal bo Faurejev Andan-te moderato za klavir in godalni orkester. Poleg tega bo spremljal na klavirju op. pevko V. Heybalo vo, ki bo pela več Schumannovih samospevov n;1 tem koncertu. Pianist Adamič je našemu občinstvi, dobro jjoznan iz njegovih solističnih nastopov ne t produkcijah naše Glasbene akademije katere absolvent je. Veliko popularnost uživa tudi kot vodji' jazz-orkestra, ki vsled svoje umetniške igre uživr pri nas upravičen sloves. Na koncert koinorneg; orkestra, ki je pod vodstvom našega violinskeg: virtuoza Karla Rupla, opozarjamo! Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Of>ozarjamo na nocojšnji koncert violinske vir-(uozinje Pine Carmirelli-jeve, katero bo spremljal; na klavirju pianistka Maria Sala. Odlični sjx>rei koncerta velike violinske umetnice obsega nasled nje točke: 1. Grieg: Sonata c-mol; 2. Čajkovski Prvi 6tavek koncerta v d-duru; 3. Copola: Legenda 4. Hubay: Zefir;' 5. Ravel: Komad v obliki haba nere; 6. Paganini: Caprjcio št. 2 za violi no-solo; 7 Casella: Preludij in Sicilijanski ples. Koncertn< občinstvo opozarjamo, da bo začetek točno ob po 7 zvečer, konec pa še pred osmo uro Vstopnice s< v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo vse, ki so v posesti »Slo venčevega koledarja« na nagradno ugan ko, ki je v njem na strani 280 in na šte vilne nagrade, ki so za reševalce, ki bod< uganko pravilno rešili, razpisane, in ka tere bo mednje razdelil žreb. Rešujte nagradno uganko v »Sloven čevem koledarju«! 420 vrednih nagrad Va: čaka! Ne pozabite rešitvam pridejati kupona in pa znamko za 50 cent. Rešitve po šljite na naslov: Slovenčev koledar (Kri žanka), Kopitarjeva 6, Ljubljana. S 15. januarjem t. 1. je priključer dostavnemu področju pošte Ljubljana 1 del področja, ki je doslej spadal k pošti Ježica, a je upravno pod mestno občino. Mejne ulice so Stoženska del Tyrševe in Zupanova. Od pošte Ježica odpade del hiš v Stožicah, vodovod, smodnišnica in Brinje. Vsak mesec preseneCenle nudi naročnikom edini slovensKI liuslr.druzinshi mesečnih Naročnina za vse leto je 40 lir. Naročila sprejema uprava, Ljubljana, KopitarjevaS V nedeljo vsi v frančiškansko dvorano, kjer bo ob 3 popoldne frančiškanska prosveta upripo-rila veselo komedijo »Upniki na plani* Vstopnice 6i zaradi velikega zanimanja preskrbite v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ul. 1 in na dan predstave pri blagjni frančiškanske dvoran« Tit nI>1 Jansko gledališče DRAMA: Petek, 6. febr., ob 15: »Dom«. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota 7. febr., ob^H: »Lepa pustolovščina«. Izven. OPERA: Petek, 6. febr., ob 15: >Rigoletto<. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 7. febr., ob 17: >Ples v Operi«. Opereta. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. -J- Dekan Anton Skubic Pr moz Trubar in n egov odnos do R bn ce Trubarjeva domovina Primož Trubar, rojen na Rašici pri Velikih 1 »Sčah tedaj v škocijanski, 6edaj pa v velikolaški župniji’ na sv. Primoža dan 1508, je dobil po tedanji navadi ime dnevnega patrona. Krščen je bil v skocijanu pri Turjaku, kjer ista krstna kapela še stoji/baje tudi krstni kamen. Skocijan je takrat pripadal ribniški naddijakomji, kakor pripada danes ribniški dekaniji. Tako smemo Ribničani šteti Trubarja v nekoliko širšem pomenuza svojega rojaka. Ko pa je pred nekaj desetletji Rašica prešla iz Skocijana, ki je prava Trubarjeva domovina, v velikolaško župnijo, so si Velikolaščani prisvojili tudi Trubarjevo slavo, ki ga štejejo v svojo veliko slovstveno trojico: Trubar-Levstik-Stritar. Nekateri iščejo Trubarjevo rojstno hišo na Rašici štev. 8, kar pa je bržkone zmotno. Trubarjev oče je bil mlinar in to je bilo mogoče le ob potoku Rašici, in se z vso gotovostjo lahko trdi, da je rojstna hiša Trubarjeva stari mlin ob potoku Rašici tik jx>d vasjo istega imena ob cesti Proti Turjaku. Primož Trubar je po burnem življenju umrl "• junija 1586, in 6e je torej leta 1936 obhajala o^O letnica njegove snirti. Ko slovenski slovstveni svet proslavlja Trubarja kot očeta slovenskega slovstva m književnosti, naj se mi Ribničani v tej razpravici ozremo na njegove odnose do Rjb-mee m tako nekaj malega prispevamo k 6pominu na svojega rojaka, ki je začel pisati v svojem domačem narečju, kakor ga je bil v mladosti slišal, in je tako položil ribniški »jezik« kot temelj, slovenskemu slovstvenemu jeziku« Trubarjev mecen: Peter pl. Bonhomo Predvsem bi nam kot Ribničanom bilo omeniti, da je bil velik zaščitnik, vzgojitelj in mecen Trubarjev ribniški župnik in naddijakon Peter pl. Bonhomo. Ker 60 bili po izumrtju Celjskih grofov (1456), ki so bili doslej ribniški gospodje, avstrijski cesarji patrom ribniške župnije, so imeli pravico predlagati za to obširno župnijo župnike, ki so bili obenem naddijakoni, to je nekaki zastopniki ali namestniki oglejskih patriarhov in škofov z velikimi duhovnimi jiravicami. Ribniški naddijakonat je obsegal ves 6vet in župnije od Loža do črnomaljskih meja in od Turjaka do Ča-branke in.Kolpe. Ribniški župnijski in naddijako-niieki stol ©o zasedali mnogokrat plemiči iz visokih rodov, ki 60 bili često tujci, največkrat Italijani, ki je pred njimi stala še visoka lestvica du-liovskih služb in dostojanstev. Tako je prišel na to mesto tudi Peter pl. Bonhomo. Kralj Maksimilijan je dne 28. februarja 1497 predlagal za izpraznjeno ribniško župnijo svojega tajnika Petra pl. Bonhonia in oglejski patriarh, ki je bil škof te pokrajne, da je potrdi! dne 6. aprila 1497. (Izve6tja muz. društva, III. 106.) Peter pl* Bonhomo je bil iz ugledne tržaške patricijske rodbine, ki se je vseltako bolj brigal za svet nego za cerkev. Tudi ribniško župnijo je sprejel bolj zaradi dohodkov nego zaradi dušnega pastirstva. Zanjo se po vsem videzu ni dosti zmenil in jo je komaj sem in tja videl, ker je imel preveč drugih posvetnih poslov. Umljivo je. da je disciplina med podrejeno duhovščino obširne naddijakonije in verniki silno padala in 6e je tako tudi po naših krajih pripravljala pot luteranstvu. Kako naj ne bi nastala zmeda, ako je duhovščina nedisciplinirana, ljudstvo pa ne poučeno v 6voji veri, da ne ve ne kje ne kam? Takoj drugi dan, ko je bil Peter pl. Bonhomo od patriarha potrjen za ribniškega župnika in naddijakona, to je dne 7. aprila 1497, je dal svojo novopridobljeno župnijo ribniško v najem (Izv. muz. dr. II. 61.) z V6en>i pravicami in bremeni za tri leta Matiju Sternu, župniku v Leskovcu pri Krškem, za 32 ogrskih dukatov dobrega zlata. Ta najemščiria se plačuje o sv. Juriju in sv. Martinu. Ako bi mu pa Turki, ki 60 takrat pogostokrat obiskovali Ribnico, napravili na župnijskem svetu .kaj škode, 6e mu zniža omenjeno plačilo (Izv. muz. dr. II. 87.). Navedene opazke naj služijo v spoznavanje tedanjih kulturnih razmer, v katerih je Trubar nastopil. Da6i se Peter pl. Bonhomo, kakor vidimo, ni mnogo brigal za 6vojo župnijo, mu je bila kot kraljevemu tajniku vendar odprta pol do visokih služb. Leta 1502. je postal tržaški škof in je tam vladal do leta 1546. Peter pl.'Bonhomo je bil celo 6am nekoliko protestamtovsko navdahnjem in on je nekak du-novni oče Primoža Trubarja. Ko je bil škof v Trstu, je prišel k njemu v zgodnji mladosti Primož Trubar, kjer je bil sprejet v število cerkvenih pevcev, ki so pri bogoslužnih opravilih prepevali zlasti lekcije, in je hkrati opravljal mala strežniška dela v škofijskem dvorcu. Obenem so 6e ti pevci; če so bili nadarjeni, pripravljali na duhovniški poklic. Morda ni drzna misel, ako pravim, da je Bonhomo Trubarja sprejel tein rajši, ker je bil doma iz kraja, kjer je imel Bonhomo 6VOjča6 duhovno oblast, to je iz ribniškega naddijakonata. Nekaj časa je obiskoval Trubar tudi šolo na Reki (1521), potem pa 6e je pri tržaškem škofu Bonhoniu pripravljal na duhovniški j»kJic. Ko je bil Bon-homo za svojega tržaškega škofovanja nekaj časa tudi upravitelj dunajske škofije in član dunajske vlade, se je tudi Trubar nekaj mesecev mudil na Dunaju in v Solnogradu, kar kaže, da mu je bil Bonhomo v resnici pravi mecen. Vseučilišča pa ni obiskoval, kakor nekateri menijo. V okolju tržaškega škofa Bonhoma moramo iskati onih vplivov, ki so Trubarjevemu poznejšemu mišljenju in delovanju določili 6mer. škof Peter, k stare tržaške plemiške rodbine, pravi svetni patricij, je slovel kot poznavatelj starm in latinskega slovstva. Zapustil je več latinskih spisov in pesmi. Cesarju Maksimilijanu je bil zelo priljubljen, zato mu je večkrat poveril zaupne diplomatske posle. Bonhomo je pripadal 6truji med omikana tedanje dobe, ki jih imenujemo »humaniste«. Humanisti so stremeli v prvi vrsti za slovstvenimi in znanstvenimi 6motri, ker so hoteli j>oživiti študij starega . rimskega in grškega slovstva, zgodovine in umetnosti. Toda iz spisov poganskih pisateljev so se navzeli tudi mnogih njihovih nazorov o veri in nravnosti. Zato 60 humanisti napadali duhovniški celibat, katoliško redovništvo, zametavali so češčenje svetnikov, božja pota in vse to imenovali »praznoverne razvade«. Trubar sam poroča, da je njegov mecen Bonhomo na 6vojem dvoru razlaga! dijakom poleg rimskega pesnika Virgilija spise Erazma Rotterdamskega in francoskega reformatorja Ivana Kalvina, torej slovstvena in znanstvena dela takih mož, ki 60 bili naklonjeni venski novotariji. Zato se ni čuditi, da se je Trubar že v zgodnji mladosti navzel proticerkvenega duha. Posebno je bil gorak samostankam, ki jih je nazival »kakidrice«. Posebno se je iz njih norčeval, ko je slišal, da jih mislijo nastaniti blizu njegove domovine na Veliki Slevici pri Velikih Laščah. Menda Trubar še ni bil 22 let star, ko ga je škof Bonhomo okoli leta 1530 posvetil v mašnika, in je jx>stal »slovenski pridigar v Triestu«, kakor 6e 6am imenuje. Kmalu (1530) pa mu je bil odločen delokrog drugje. Tržaški škofje so imeli že izza leta 1480. v posesti župnijo Laško z vsemi podrejenimi vikariati, med katere je spadala tudi Loka pri Zidanem mostu. Tu sem je poslal Bonhomo mladega Trubarja za župnika ali vikarja, ki je bil menda župnijo že nekaj le* prei od njega prejel (1527), ko še niti v mašnika ni bil posvečen. Tako je zaščitnik svojega varovanca in učenca porival vedno naprei (Dal jej Andre jčkov 3 o ž e; Žalost in veselje Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik o m a n slikah im I j \ . J/ 379. Tomažu se je odslej ia človek se bolj gnusil, saj se ni menil ne za Boga,-ne za ljudi. Stopil je h kapitanu in mu vso zgodbo povedal. Kapitan mu je svetoval, naj pusti hudobneža odslej čislo pri miru, saj božji kazni tako ne bo mogel uiti. Sv" V\l* ift Da bi Dila ponoči varna, sfa sklenila vsak pol noči stražili. — Prvi je prišel na vrsto Tomaž. Sedel je ob ognju in ga popravljal, zraven pa si je prirezoval debelo palico, v katero je zabil oster žebelj, ki ga je našel na produ. To in pa žepni nož je bilo zdaj njegovo orožje. 381. Naslonil se je na palmo pred šolorom, kjer je kaj pitan že spal, in začel premišljati, kako se na svetu žalost in veselje zaporedoma vrstita in kako je človek na tem svetu le popotnik. Tudi na Ameriko je mislil in na ženo ter mladega sina, ki ju že dvajset let ni videl. Strojev ne bo treba nič več mazati Izredno zanimiva in za sedanje čase še posebno primerna razprava španskega inženirja Za sedanje čase, ko ni vselej in pov6od na razpolago dovolj olja, da bi z njim mazali stroje, je dpkaj primerna in veega upoštevanja vredna razprava, ki jo je predložil Višjemu evetu za znanstvena raziskovanja v Madridu nek španski inženir. V njej 6e bavi z vprašanjem, kako bi 6e dalo cisto odpraviti strojna mazilna olja. Po njegovem mnenju je to tudi res mogoče doseči pri vseh strojih, naj bodo kakršne koli vrste, zlasti pa še pri tako imenovanih eksplozivnih 6trojih. Ta španski inženir, ki njegovega imena do-zdaj še ne navajajo, &e v prvem delu svoje razprave bavi 6 podrobno analizo bencina kot pogonskega sredstva in v tej zvezi piše, kako bi se dali preprečiti razni defekti v eksplozivnih motorjih,, nato pa daje taidi navodila za splošno odpravo na-rilaega olja. V drugem delu razprave pa podaja v vseh podrobnostih svojo novo teorijo o trenju, ki jo ta španski inženir imertuje »teorijo o mikroskopično majhnih kroglicah«. Pravi, da bi ta njegova razlaga lahko prinesla narodnemu gospodarstvu zelo velike koristi, -kajti po njegovem mnenju bo odslej mogoče izdelovati s tolikšno natančnostjo vsaj ležaje najraznovrstnejših strojev, da jih ne bo treba več mazati, ker ne bo več nobenega trenja in se stroji tudi ne bodo mogli preveč ogreti, vsaj tako ne, da bi se ležaji užgaTi. Priznati je treba španskemu inženirju, da 6e je v njegovi glavi porodil? sijajna misel, 6ijajna zlasti še za sedanje ča6e, ko je tudi z mazilnim oljem treba skrajno varčevali. Izredno važen pa bi bil takšen izum, kakor si ga zamišlja ta Španec, že zato, ker noben stroj ne bi tvoril izjeme in bi i 6e 06i pri v6eh lahko vrtele po suhem. »c Konj, človekov odlični pomagač »če bi Rimljani pripisovali konju tisti pomen, ki ga zasluži, bi se starodavni rimski imperij najbrž držal dalj časa...« omejil, oziroma zadovoljil 6amo s tem, da je divje konje lovil, se preživljal z njihovim mesom ter uporabljal konjsko kožo za obleko. Od tedaj, ko je človek udomačil konja, ker je »poznal velike koristi, ki bi jih lahko imel od te plemenite živali, pa vse do danes, ga je tudi znal ceniti. Tudi danes, čeprav 6troi vedno glasneje jx>je na rajraznovrstnejših poljih 6vojo enolično jiesem, igra konj še vedno veliko vlogo, četudi ne več tako pomembno, ko jo je igral še pred nekaj desetletji. Oglejmo si enkrat, kakšno premoženje iirva svet v konjih. Po zadnjih cenitvah je na svetu kakšnih 75 milijonov konj. Divjih je vedno manj, lahko celo rečemo, da so danes že kar redki. Žive še v Srednji Aziji in v Ameriki. Najprej je človek lovil divje konje zaradi mesa in kože Čeprav 6e je konj pojavil na zemlji približno istočasno kot človek, torej proti koncu terciarne dobe, kakor pravijo zadoje ugotovitve strokovnjakov na tem polju (računajo da je od tedaj poteklo že najmanj 300.000 let), je človeku razmeroma zelo pozno prišlo na misel, da bi začel izkoriščali konja zaradi njegovih izrednih sposobnosti in bistrosti. Precej pozno ga je začel vpregati v voz. da bi mu pri delu pomagal. V začetku 6e je človek nem Konjsko meso je bilo prav pogosto na jedil-listu tudi še do srednjega veka in je, kakor nam je dobro znano ponekod tudi še danes. V srednjem veku pa so že začeli boj proti uživanju konj6iagan-ska navada. V dobi .odkritja Amerike je bilo zelo težko najti kakšnega konja na višem obširnem j>od-ročju med severovzhodno ameriško pokrajino ter tako imenovano »Drakejevo cesto«. (Mimogrede povedano: Drake je bil tisti pomorščak, ki je iz Amerike prinesel v Evropo krompir). K 6reči pa Krištof Kolumb ni odšel čez širni ocean z namenom, da bi tam iskal in lovil konje. Prava domovina konj je Srednja Azija Odtod 60 6e »preselili« na Kitajsko, v Indijo, v Perzijo, Egipt in dalje proti zahodu. Ko so Španci prišli v Južno Ameriko in zaman poskušali ustanoviti svojo prvo naselbino ob izlivu reke La Plate leta 1635, 60 pustili tam štiri žrebce in-tri kobile. To so bili prvi predniki konj v vsej Južni Ameriki. Grki in Rimljani 60 vpregali konje v svoje bojne vozove, s katerimi so se jx> bitkah zmagoslavno vračali domov, pa tudi dirkali 60 z njimi ter jih pri tem vpregli v lahke vozičke na dveh kolesih. Poudariti pa je treba, da niti Grkij niti stari Rimljani niso znali konja tako izkoristiti, kot ga znajo ljudje danes za najrazličnejša opravila. Perzijani so imeli v 6tarem veku navado, da so po kakšni večji bitki dali konjem mesece in mesece oddiha, da 60 6e odpočili in da so se jim spet zarasla kopita, ki so jih bili med bojem obrabili. Morda rimski imperij ne bi bil še propadel, če... V vsej tisočletni zgodovini se Rimljani niso pobrigali, da bi iznašli za konja takšno opremo, ki ga ne bi preveč tiščala, ali recimo »žulila«. — Vprega je bila takšna, da konj pač ni mogel razviti vseh sposobnosti vprežne živali. Ce bi starodavni Rimljani pripisovali večji pomen konju, oziroma, če bi ga izkoristili do skrajnosti, morda starodavni rimski imperij ne bi bil še tako hitro propadel, pravi zdaj dopisnik »Centraleurope«. Ce bi bili posvečali vsaj nekoliko več pozornosti 6voji konjenici, bi z njo kaj lahko branili najbolj ogrožene točke njihovega, tedaj največjega imperija na svetu. šele v 17. stoletju so ljudje konja začeli vpregati v plug. Zelo stara iznajdba pa 60 tudi stremena in jo pripisujejo nekemu Škotu, ki je živel v Šestem stoletju jx> Kr. Samo s 17 konji 6e je Špancem v XVI. stoletju posrečilo osvojiti si deželo Aztekov, tako velik strah je imelo to ljutistvo pred konjenico. Konj ne sme biti »oklepnica« Srednjeveški vitezi so dajali svojim konjem, na katerih 60 se dvobojevali, izredno težko kovi-nasto opremo. Pa tudi ostala srednjeveška konjenica je bila zelo opremljena tako, da je mogla naredili komaj kakšnih šest kilometrov poti na uro, torej približno toliko, kot jih naredi človek, če hitro stopi. Tatari so bili tisto ljudstvo, ki je zahodnjake naučilo, kako je treba konja opremiti, da bo na bojišču dosegel čimvečje uspehe. Konj ne sme biti preobremenjen. Ne 6me imeti na sebi nobenih težkih oklepov, ker je potem preveč neokreten Konj po tem takem na bojišču ne sme biti nekaka »oklejmica«. »Mrk« — najhitrejši kanj vseh časov Prve tri lahke vprežne konje je pripeljal na Angleško v začetku 18. stoletja angleški kralj Jakob I. Bili so to trije iskri arabci. Prvega konja dirkača v sedanjem smislu besede so vzredili leta 1764 in mu dali čudno ime »Eclipse«, kar bi 6e po naše reklo »Mrk«. Tedaj ko je ta žrebec prišel na svet, je namreč ravno sonce mrknilo. Pri vseh dirkah je bil vedno prvi in je veljal sploh za ne-■ preko6ljivega Bil je morda celo najhilrejši konj 1 vseh časov Dočakal je izredno visoko starost 26 let in je imel kar 400 »potomcev«. Največja hitrost, ki jo dozdaj jahalni konj doseže, je en kilometer v nekaj manj ko eni minuti. Cez ovire skače največ dva metra visoko. Singapur - »Babilon 20. stoletja« Iz srednjeevropskih virov je tudi tole kratko poročilo: Singapur, ki so se mu zdaj Jajxmci že kar precej približali, lahko imenujemo neke vrete Babilon dvajsetega 6toletja. Ta trditev je upravičena. če pomislimo, da je od 600.000 prebivalcev, kolikor jih Singapur ima, približno dve tretjini Kitajcev, ostalo tretjino pa tvorijo pripadniki številnih drugih narodov in plemen. Zadostovalo bo, če omenimo, da v tem mestu lahko slišiš govorili kar devetnajst različnih jezikov EIAR - Radio Ljubljana Petek, 6. febr.: 7.30 Poročila v slov, — u Slov. glasba. V odmoru napoved časa — 8.15 Poročila — 12.15 Koncert sopranistke D. Kosove in tenorista Sladoljeva — 12.40 Popevčice — 13 Napoved časa in poročila — 13.15 Vojno poročilo — 13.17 Ljubljanski radijski ork. — 14 Poročila — 14.15 Violinski ork. — 14.15 Poročila v slov. — 17.15 Trio Emona — 17.35 Popularne pesmi — 19 Pouk v italijanščini — — 19.30 Poročila v slov. — 20 Napoved časa in poročila — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov — 20.45 Simfonična sezona EIAR-ja: »Stvarjenje«. Oratorij Haydna. Sodelujejo tudi Gabriella Gatti, Pietro Pauli in Armando Dado. V odmoru predavanje v slov. — 22.45 Poročila. Sobota, 7. febr.: 7.30 Poročila v slov. — 7.45 Popevčice. V odmoru napoved časa — 8.15 Poročila — 12.15 Tercet Dobršek — 12.40 Koncert sopranistke M. L. Garbi Menin — 13 Napoved časa in poročila — 13.15 Vojno poročilo —13.17 Ljubljanski radijski ork. — 14 Poročila — 14.15 Prenos iz Tokia — 14.45 Poročila v slov. — 17.15 Nove plošče Cetra — 18 Krepitev telesa. Predavanje za gospodinje v slov. — 19.30 Poročila v 6lov. — 19.45 Operetna gl. — 20 Napoved Časa in poročila — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov — 20.30 Prenos iz triestinskega gledališča- Daphne v treh dejanjih od Ettora Romagnolija, godba Mule Neglija. V odmorih predavanje v slov., objave in poročila. Spomnil se j*-*, da še ni molil večerne molitve. Ubogi Franco, nikdar se ni zgodilo, da ne bi bil zaspal pri prvi polovici, če je molil v postelji. Čutil je, da je dovolj miren, pomislil je, da bo morda Luiza prišla zelo pozno ter se zbal, da ne b} zaspal. Vprašal se je, kaj bi rekla, če b! ga našla spečega. Počasi je vstal, zmolil molitev, prižgal luč, sedel k pisalni mizi, začel brati ter je na stolu zaspal. Zbudila ga je Veronika, ki je ropotala s cokljami. Luiza še ni bila prišla. Kmalu potem je vstopila in ni bila prav nič začudena, ko je videla, da je mož pokoncu. »štiri je ura,« je rekla, »če hočeš odpotovati, manjka še pol ure.« Odpotovati bi bil moral ob pol petih, če je hot-1 biti v Menaggiu do prvega parnika, ki je prihajal iz Golica. Namesto, da bi šel v Como in od tam v Milan, kakor je bilo uradno sporočeno, je moral Franco izstopiti v Argegnu ter iti na S. Fcdele in potem za Val, Maro ali čez Orimento in Gen^roso v Švico. Franco je pomignil ženi, naj molči, da ne bi zbudila Marije fn naj pride k njemu. »šel bom proč,« je rekel tiho. »Snoči sem bil hudoben do tebe. Prosim te, da mi odpustiš. Drugače bi ti bil moral odgovoriti, četudi bi imol prav. Saj poznaš mojo čud. Odpusti mi! Vsaj huda ne bodi name.« »Prav res ne čutim nič jeze,« je odgovorila Luiza nežno kakor tlovek, ki je zlahka prijazen, ker sc čuti vzvišenega. Zadnje priprave so potekle molče, tudi kavo sta molče po-užila. Franco j? šel potem k stricu, od katerega se zvečer ni poslovil, da bi ga še enkrat objel. Potem je stopil v spalnico, pokleknil pred Marijino posteljico ter se z ustnicami dotaknil ročice, ki je visela z nje. Ko se je vrnil v salon, je dobil tam ( Luizo z ogrinjačem in s klobukom. Vprašal jo je, ali gre tudi ona v Porl^zzo. Da, gre. Vse je bilo pripravljeno, ročno torbico je držala Luiza,- kovček je bil v čolnu, Ismael je čakal ob stopnicah v pristanu, eno nogo je imel na stopnicah, drugo na kljunu čolna. Veronika je spremila popotnike z lučjo ter želela gospodarju srečno pot. Bila je vsa potrta, ker je slutila vihar. Še dve minuti in t-žki čoln, ki ga je vodil Ismael z mirnimi in počasnimi zamahi vesla, je plul pod zidom zelenjadnega vrta. Franco je gledal skozi okence. V slabotni svetlobi zvezdnate noči brez mesečine so se videle vrtnic-', kapare, agave, ki sol visele po zidu, videle so se pomaranče, nešplje, pinije. Zbogom,' zbogom! Pluli so mimo pokopališča, mimo Zocca de Maine, stezice, po kateri je tolikokrat šel z Marijo, mimo Tavor-Ila. Franco ni več gledal. To noč ni gorela v čolnu običajna luč, zato ni mogel videti žene, ki je molčala. »Ali greš v Porlezzo zaradi notarskih listin,« je rekel, »ali samo zato, da bi me spremila?« »Tudi zaradi tega!« je žalostno zašepetala Luiza. »Hotela sem ti biti zvesta prav do konca in ti si zaradi tega užaljen. Najprej me prosiš odpuščanja, ,potem pa mi reč^š kaj takega. Vidim, da človek ne more bit^ zvest resnici, ne da bi pri tem zelo, zelo trpel. Potrpi, zdaj sem krenila na to pot. AH sem šla zato, da bi te spremila, to ti veš. Ne ponižuj me, da bi ti mo* I rala zdaj reči kaj takega.« »Ne ponižuj me!« je ponovil Franco. »Ne razumem! Sicer pa sva v toliko stvareh tako različna. Moj Bog! Kako različna sva! Ti imaš sebe vedno lako v oblasti, vedno znaš tako jasno povedati svoje misli, vedno jili znaš ohraniti tako čiste, tako hladne!« Luiza je zašepetala: * »Da, različna sva.« Prav do Cressogna ni nobeden več spregovoril bsede. Ko so prišli blizu babičine vile, je začela Luiza govoriti in je skr- bela, da pogovor ni zastal, dokler niso bili mimo. Ponovila je še enkrat vso določeno pot, rekla mu je, naj vzame samo ročno torbico, zakaj kovčeg bi ga od Argegna dalje pr več oviral. Govorila .je o tem že z Ismacloro, ki je prevzel nalogo, da bo kovčeg prišel v Lugano in ga odpeljal odondot v Torin. V tem pa je bila babičina vila s svojimi zlobnimi zvijačami iii mimo. In zdaj so bili pri cerkvi v Caravini. Dvakrat sta se srečala Franco in Luftea med svojo ljubeznijo pod oljkami: 8. septembra, na caravinski praznik! In pustili so zu sabo tudi ljubko cerkvico, obdano z oljkami, pod strahotnimi pečinami Cressogna. Zbogom cerkvica, zbogom preteklosti »Ne pozabi,« je rekel Franco skoraj trdo, »da mora Marija moliti vsako jutro in vsak večer. To zapovedujem!« »To bi storila tudi brez zapovedi,« je odgovorila Luiza. »Vem, da Marija ni samo moja.« Molčala sta do Porl^zze. Zapustili so mirno pristanišče v Valsoldi, videli nove doline, druga obzorja, jezero, ki je valovilo v prvi jutranji zarji. In vse to je spravilo popotnika na druge misli. Mislila sta, ne da bi vedela zakaj, na negotovo bodočnost, polno šepetanj, ki jih je bilo skrivaj slišati v težkem avstrijskem molku, ter oznanjevala v-like stvari. Od obrežja v Por-lezzi je nekdo kričal. Ismael je hitro zaveslal tja. Bil je voznik Toni Pollin, ki jim je kričal, naj se požurijo, če nočejo zamuditi parnika v Menaggio. Prišli so zadnji trenutki. Franco je odprl stekleno okence pri vratih ter gledal tistega moža, kakor da bi se silno zanimal za njegove besede. Ko so obstali, se je obrnil k ženi. »Ali boš izstopila tudi ti?« Odgovorila je: »če misliš!« Izstopila sta. Na obrežju je čakal voz. »V torbici boš našel zajtrk,« je rekla Luiza. Objela sta se ter naglo in mrzlo poljubila pred tremi ali štirimi radovedneži. »Reci Mariji,« je rekel Franco, »naj mi odpusti, da sem odšel tako.« To so bile njegove zadnje besede, zakaj Toni Pollin je priganjal: »Hitro, hitro!« U LJodftke tiskarno * Ljubljani) Joie Kramar« - Izdajatelj Int ■Sodja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopisov ae vračamo - »Slovenski dom« fthajs nal delavnik ob IS Meaečna oarofnlno je i Ul, u Inoiemsuo 10 lir — UtedaiiUoj Kopitarjeva allra i/Ul - Uprav«| Kopitarje*« ulica 6, Ljubljana — lolcloa itn. 40-01 do «0 09 — Podroiaieai Noro neslo.