271 Obrtnija. Zadruge z omejenim poroštvom. Nemčija je s svojim zakonom o zadrugah z omejenim poroštvom, kateri je postal dne 10. maja 1892. veljaven, tako v gospodarskem kakor v juridičnem oziru vstvarila nekaj izrednega. V obče je razvoj gospodarskih in pravnih razmer tak, da se kaka gospodarska institucija najprej globoko vkorenini in močno razširi in šele tedaj, kadar je že izkazala svojo življensko moč, tedaj se šele vsled nastale potrebe potom zakona zariše njen delokrog in se določi njena pravna oblika. Iz kratka: gospodarska institucija je povsod prvo, potem jej sledi šele juristična oblika. Izgled zato so na pr. karteli. Ti obstoje pri nas že dolgo, a še vedno nimamo zakona, kateri bi jim določil obliko in meje. Tako je povsod. Privatno pravo ima povsod nalogo, obstoječe gospodarske forme in uredbe obleči v obleko prava in nastale slabosti odstraniti. V nasprotju s tem načelom, se je Nemčija lotila poskusa, potom zakonodajstva vstvariti novo gospodarsko lormo, katera je bila do tedaj nemškemu narodu povsem neznana, namreč v pratičnem življenju Ugledni strokovnjaki kakor Oton Bahr in Goldschmidt so temu poskusu odločno ugovarjali in prorokovali grozno katastrofo, toda izkazalo se je, da so bili njihovi pomiselki jalovi, in da je bilo optimistično mnenje, ki sta je potrebe industrije in praktičnega življenja dobro poznavajoča poslanca Oeehelhauser in Hammacker zastopala, povsem utemeljeno To se razvidi iz naslednjih, po uradnih podatkih posnetih navedb: Koncem meseca fehravarja 1898, torej ob času, ko zakon še ni bil celih šest let v veljavi, je bilo na Nemškem vseh zadrug z omejenim poroštvom 1839, ka- tere so imele vse skupaj temeljne glavnice 692,546 300 mark. Te zadruge se po svojih opravkih razdeljujejo takole: 63 zadrug se bavi s kmetijstvom in gozdarstvom, vrtnarstvom in ribarstvom in te imajo skupnega kapitala 6,148.900 mark; 1390 zadrug se bavi z raznovrstnimi industrijami in te imajo skupnega kapitala 595,944.300 mark; 386 zadrug pa se bavi s trgovino in te imajo skupaj 90,453.100 mark kapitala. Da ta nova gospodarska formacija ne služi toliko velekapitalističnim interesom, se razvidi iz naslednje sestave: Izmed 1839 zadrug jih je imelo 1719 temeljno glavnico od minimalnega zneska, ki ga dopušča zakon, namreč od 20.000 mark. Minimalno glavnico 20.000 mark je imelo 182 zadrug, katero število je gotovo razmeroma jako veliko, zlasti če se pomisli, da je zadrug, k? imajo več kakor milijon mark kapitala le 120. Mej temi jih je 71, ki imajo kapitala do 2 milijona mark, 24, ki ga imajo 3 milijone, 17, ki ga imajo do 4 milo-jonov, 7, ki ga imajo do 10 milijonov in le jedna, ki ga ima na 10 milijonov. Že te številke svedočijo, da nova gospodarska institucija ni ostala samo na papirju, kakor navadno ostajajo ekonomični načrti, ki niso izrasli iz dejanskega življenja, nego da je postala jako važen faktor v gospodarskem življenju Nemčije. Kako se zadruge z omejenim poroštvom razširjajo, to vidimo posebno jasn^ in dobro iz naslednjič številk: Ustanovljenih je bilo I. 1892 — 63 zadrug s kapitalom 29.274,700 mark, 1. 1893 — 183 zadrug s kapitalom 73,600.304 mark, 1. 1894 — 254 zadrug s kapitalom 112,456.000 mark, 1. 1895 — 297 zadrug s kapitalom 149,711.100 mark, 1. 1896 — 376 zadrug s kapitalom 128,483.700 mark in 1. 1897 - 640 zadrug s kapitalom 136,491.300 mark. Te številke nam kažejo dvoje: prvič, da zadobiva institucija zadrug z omejenim poroštvom od leta do leta več terena, tako da rase število teh zadrug in v njih in-vetirani kapital od leta do leta, in drugič, da so zadruge z omejenim poroštvom solidne in za življenje sposobne ustanovitve. Ker je do konca leta 1897 bilo ustanovljenih 1813 tacih zadrug, koncem februvarja 1898 pa jih je bilo 1839, je jasno, da je moglo biti le malo zadrug, ki so ali prišle v konkurz — o čemer uradni izkaz molči, ali pa so prostovoljno likvidirale. Kakšen pomen imajo te zadruge z omejenim poroštvom za gospodarsko življenje v Nemčiji, se posebno vidi, ako se zgoraj navedenim statističnim podatkom primerjajo podatki o ustanovitvi delniških družb v istih letih. Leta 1892. je bilo ustanovljenih 126 delniških družb s skupnim kapitalom 86 milijonov mark, dočim je bilo tisto leto, kakor smo zgoraj videli, ustanovljenih samo 63 zadrug z omejenim poroštvom in s kapitalom blizu 30 milijonov mark. Delniških družb je bilo torej tisto 272 leto ustanovljenih še jedenkrat toliko, kakor zadrug z omejenim poroštvom in je tudi njihov kapital znašal še jedenkrat toliko, kakor kapital zadrug. A že v naslednjem letu se je to razmerje bistveno spremenilo, kajti v 1. 1893. je bilo ustanovljenih 183 zadrug s kapitalom okroglih 75,000.000 mark, a le 95 akcijskih družb s kapitalom 73,000 000 mark, v letu 1894. je bilo ustanovljenih le 92 akcijskih družb s kapitalom 88 milijonov mark, zadrug pa 254 s kapitalom 112 milijonov mark. L. 1895. kaže, da je bilo ustanov < ljenih 161 delniških družb s kapitalom 250 milijonov mark; in 297 zadrug z omejenim poroštvom s kapitalom 150 milijonov mark; 1. 1896. kaže 182 delniških družb s kapitalom 268 milijonov in 376 zadrug s kapitalom 128 milijonov. Ako izvajamo iz teh statističnih podatkov logične sklepe, kar je treba storiti z veliko previdnostjo, ker material ne zadostuje popolnoma, potem najdemo mej drugim tudi to, da je število delniških družb sicer znatno, namreč skoro za polovico, zaostalo za zadrugami z omejenim poroštvom, nasprotno pa, da so je ustanovljenih delniških družbah skoro se jedenkrat toliko kapitala združenega, kakor v zadrugah z omejenim poroštvom. Iz tega izhaja s popolno sigurnostjo, da se velekapitalistična podjetja najraje poslužujejo oblike delniških družb, dočim se mali kapital drži oblike zadruge z omejenim poroštvom. Zlasti dva momenta označujeta posebno stališče, ki je zavzema zadruga z omejenim poroštvom v sodobnem gospodarskem življenju Nemčije. Prvi moment je ta, da stoji zadruga v sredi mej individuvalistično odprto trgovsko ali obrtno družbo in kolektivistično akcijsko družbo, drugi moment pa je ta. da je kreditna in kapi talna podlaga zadrug vse drugačna, kakor pri onih dveh formah skupnega delovanja. V Avstriji bi se taka oblika te zadruge samo pod gotovimi kavtelami mogla uvesti, zlasti zategadelj, ker bi nagel prehod od sedanjih premnogih in tesnosrčnih kontrolnih predpisov sedaj veljavnega akcijskega prava do zadruge z omejenim poroštvom, ki ni podvržena v Nemčiji nikaki javni kontroli, ako se ne bavi z bančnimi posli, mogel imeti nevarnih posledic. (Kod. sledi.) 279 Obrtnija. Zadruge z omejenim poroštvom. (Konec.) Za ustanovitev zadruge z omejenim poroštvom zadostuje, ako se združijo dve, tri ali štiri osebe ali kolikor se jih hoče. Te morajo napraviti sodno ali nota-rijalno potrjen statut, zložiti morajo glavnico v najmanjšem znesku 20.000 mark, od katere svote pa je pri ustanovitvi treba vplačati le četrti del, torej 5000 mark v gotovini, imenovati morajo izmed sebe načelnika, ki vodi vse posle dotičnega podjetja, ter izposlovati vpis v trgovinski register. Posebnega nadzorovalnega odseka jim ni treba Vsak član take zadruge mora imeti glavinski delež za vsaj 500 mark. Ti deleži so lahko različno visoki, a vsi skupaj morajo znašati toliko, kakor temeljni kapital, tako da je vsak takoimenovani ažijo pri ustanovitvi popolnoma izključen. Vsak zadružnik more pri ustanovitvi prevzeti samo en delež, nič več. Po tem, kolikor znaša temeljna vloga tega deleža, se navadno določa tudi čisti dobiček zanj. Deleži se lahko prodajo in preneso na kogarkoli, eventuvalno se tudi lahko razdele na več manjših deležev, toda samo s privoljenjem cele družbe. Če hoče kdo svoj delež prodati, — to je jedna najvažnejših določb tega zakona — se mora prodaja sodno ali notarsko potrditi, celo kadar se je sklenil zgol obligatoren pactum cedendo. Vsled tega so zadružni deleži v naprej in to za vse čase popolnoma izključeni od borznega prometa, kar je tako za pravi razvoj ter organizacije kakor tudi za gospodarske namene, katerim naj služi, največje važnosti. Vsled tega, ker je zadružne deleže le po odstranitvi primerno jako velikih ovir moči prenesti, so ti deleži za kupčijo na borzi povsem nerabni a vsled tega so pri teh zadrugah nepotrebne vse tiste mnogoštevilne in časJh prav nadležne kavtele, katere je nemško akcijsko pravo vstvarilo v varstvo občinstva, da obvaruje to občinstvo pred nakupovanjem manj vrednih ali celo ničvrednih akcij. Nadalje pa je s tem tudi onemogočena goljufiva špekulacija, da bi se na tej zadružni podlagi ustanavljala sleparska podjetja, ki imajo samo ta jedini namen, prevariti in izkoristiti občinstvo z zvijačno ažijotažo. Na drugi strani je ta formelni predpis seveda tudi velika ovira pri pridobivanju kapitalistov za zadruge z omejenim poroštvom. Trgovci, bankirji in sploh vsi tisti večji kapitalisti, katerim je na tem, da vse svoje kapitalne vloge lahko vsak čas in brez težav realizujejo, se pač ne bodo z večjimi zneski udeleževali pri zadrugah z omejenim poroštvom, ker bi jim bilo le po dolgih in mučnih procedurah in še to le izjemoma mogoče priti do svojega v zadrugi investiranega kapitala. Ta okolnost že kaže za katere gospodarske smotre je zadruga z omejenim poroštvom najpripravnejša. Ako 280 hoče več oseb ustanoviti nekako komanditno ali odprto kupčijsko, zajedno pa svoj reziko omejiti na gotov znesek, potem, zlasti če niso potrebni večjega personalnega kredita, lahko izvolijo obliko zadruge z omejenim poroštvom. Prav posebno priporočljiva so take zadruge za takozvane robinske kupčije. Recimo da umrje posestnik velike tr-goviue, a posamezni njegovi dediči, bodisi da so nedo-letni ali niso trgovci ali kar že bodi in jim vsled tega ni mogoče, da bi se bavili s kupčijo oziroma da bi jo osebno vodili. V takih slučajih napravijo zadrugo z omejenim poroštvom in je tako izključen vsak osebni, njihov deležni znesek presegajoči riziko. Tudi za tiskarska, časniška in druga taka podjetja je ta gospodarska organizacija jako pripravna. Vspehi v Nemčiji kažejo njeno življensko moč. Želeti je, da bi se uvedla ta organizacija tudi v Avstriji. Po tej poti bi sčasoma tudi Slovenci lahko dobili svojo industrijo.