495 France Vurnik Kruh in daljna misel GESLO Neprebojni zid besed se sproti sesipa in še hitreje nastaja zahrbtnejši. Vstopaj — izbiraj, če je še mogoče, če je še veselje v srcu, zavzeto izbiraj. Da se izmuči nova, očiščena beseda: čisto vino — tiho srce — brsteče drevo — blago upanje — daljna misel — trdi kruh — mehka dlan in pripravljenost, trajna preža na vse: France Vurnik zoperstaviti se v imenu pomladi v duši. ČISTO VINO Kdaj ga je zadnjikrat natočila prijateljeva roka s širokim nasmehom za neutesnjeno zgovornost? Kdaj se je zadnjikrat ujel vanj vesel pogled za jutranjo misel? Saj ne ostane samo še pogrebščina kot naliv po dolgi suši? Zavrženi so koledarji upanja in nedeljsko besedovanje pred cerkvenimi vrati je le še spomin na folkloro in neprimerno tudi kot metafora. TIHO SRCE se je razdalo zemeljskim snovem, kolikor ga je pač ostalo potem, ko smo segali po njem, ne da bi se zavedali, kako trgamo srečo na kosce in jo raznašamo po svetu, da bi z njo živeli, a je bila prešibka in smo se vračali ponjo, dokler ni onemelo tiho srce in se razdalo zemlji, kolikor ga je še ostalo . . . 496 497 Kruh in daljna misel BRSTEČE DREVO ostaja za nas in za vas, ki pridete. Zasadile so ga roke dedov v upanju, da bodo segale tudi po sadu. Drevo je močno, zakoreninilo se je široko in globoko; veje, ki mu jih oklesti vihar, požene na novo. Drevo ve za pomlad in jesen, kdaj je treba zbirati moči in kako jih razdajati. Drevo je upanje in nemudoma se zatečem v senco njegovega koledarja. BLAGO UPANJE je brsteče drevo, ki ga večkrat posekajo, toda zemlja je potrpežljiva in rada sprejema novo rast, tudi to je blago upanje. Zato se oziram vanjo in vase in obračam vsak drobec, kajti še je čas za odločanje in za daljno misel. DALJNA MISEL je kot fatamorgana in vse redkeje se prikaže na tej poti, utrudljivi od dejstev. Daljna misel — preveč zapletena, da bi se v naglici te poti pustila dojeti. Kaj bi brez njenih slepil, tudi če si jo slikamo po svoje ob teži časa 498 France Vurnik z močjo nemoči ob vsakdanjem pregnetanju trdega kruha. Je in ni, to ni težka skala, ki je, samo da jo iščemo — nekje v nas bi morala biti. Kako smo obteženi za trdi kruh. TRDI KRUH Kdor ga seje, ve, kako raste. Mehka zemlja ga sprejme vase, sonce mu da svojo toploto. (Včasih je treba kaj ponoviti). Mehka dlan ga mesi z blagim upanjem, da se bomo spet zbrali, da bomo posedli okoli široke mize, da se bomo nagovorili vsega in o vsem, kar nas je obtežilo v času odsotnosti za trdi kruh. Tiho srce nas spodbuja h klepetu brez reda in usmerja k daljni misli z blagim upanjem, da jo zaslutimo. Kdor je bil deležen trdega kruha, ki ga je mesila mehka dlan tihega srca, je močan za vselej kot brsteče drevo. O, fatamorgana daljne misli! Kruh in daljna misel MEHKA DLAN je bila raskava, ker jo je razjedala skrb za trdi kruh, toda daljna misel jo vse bolj spreminja v mehko dlan kot dediščino . za otroke. Lahko jo sprejmejo, lahko zavržejo, lahko izbirajo, vendar je takšna kot so jo in jo bomo zapustili. Daljna misel zato snuje mehko dlan, pa naj jo še tako načenja vsakdanjost trdega kruha — za dediščino, za moč tistih, ki jo snujejo, za še večjo moč teh, ki jo bodo prevzeli v preverjanje — pristajam na mehki kruh trde dlani, ker prinaša brsteče drevo v tiho srce. 499