Posamezna Številka Din 2.
Št. 33.
V Ljubljani, v nedeljo 10. februarja 1924.
Leto L
W -JA W -:k' - m v	B a»
’ Fv^H V fl£
Jmp Š	m Mm
B ® oB| ® mm*
Wr ■ Mk	-
' JI	•'# --^P..
jl£|
šaggu
jSgr
ŠE-št
Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
V	Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
Neodvisen političen list.   —n,-----------------------
Uredništvo: Woifova nlnea št. 1/1. — Telefona 213. Upravmlštvo: Marijin trg 8. — TeSefioas 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.633.
Dr. Albin Ogris:
Mussolinijev
eksperiment.
To leto teče v znamenju zanimivih Olitev. Na Grškem bodo volitve odlete o ustavnih smernicah daljše bodočnosti, sovjetski izbori bodo gotovo po-jačali politiko Nepa, v USA frojde za izvolitev za- ali protiintervencijonistič-nega predsednika, francoske volitve se bodo vršile pod vplivom reparačnega vprašanjat, v Italiji pa se bo preskušal interesanten eksperiment volilne tehnike. —
Ta eksperiment pomen j a nov etapni korak v organizačni tehniki demokracije. S tem se načenja zopet eden naj-delikatnejših problemov naših dni. Kako združiti svobodo političnega udruževa-nja in pravico tudi najmanjših strankarskih enot po parlamentar. zastopstvu z avtoriteto in pravico države do nujnih eksistenčnih potreb, je teoretični, kako zasigurati fašizmu sigurno večino v narodnem zastopstvu, pa je praktični polj11?? Mussolinijeve volilne .reforme. — zidu teh volitev kakor tudi funkčnim -Posebnostim prihodnjega parlamenta r° roorda pripisovati precejšen vliv na aaaljni razvoj parlamentarnega življe-Ja *udi v drugih državah.
Je ie tako, da pomenja ne le na znanstvenem, temveč tudi na političnem področju rešitev enega problema rojstvo novega in da tej verigi nihče ne more dozreti do konca. Proporcijo-nf.mi volilni sistem, kakor je služil Belgijcem, je funkcijoniral pred vojno vsem malim in naprednim večjim strankam kot končni ideal. Kako frenetično so zahtevali tedaj proporc parlamen-I .} reformatorji, kako so ga hvalili socialnopolitični ideologi kot najboljši lek proti iredentam! Razpredena knjiga učenega Barthčlemy-jeva p belgijskih Izkušnjah ter polemična propaganda udruženj za R. P. (representation pro-Portionnelle) so zanašale zanimanje v širše kroge.
Ko se je pa ta proporc v povojnih prevratih uzakonil v malone vseh državah Evrope, se je izkazal kmalu kot orodje v neveščih rokah. Namesto da
narlLTr m Poen°stavilo, je prešlo “!frn° živIienie v ljuto borbo vom nrnn vsem- Pod nevezanim vpli-discinlin’ °^-SOiS.e iele razkrajati naj-drohllo ranej^e historične stranke, se Si .. ?a Jrakcije in nebroj malih n , ,.,1C le zbegal z najbrezebzirnejšimi Praktikami ubogega volilca, ki je zgubil : tS0“al° orientacije, kar mu je je tiv., ,prej- Široke platforme političnih svetovnih nazorov so razpadale, na njih drobcih pa vegetirajo male strančice mimjaturnih perspektiv, stranke tonih posestnikov, najemnikov, uradnikov, pokrajinski in verski avto-nomizmi in personalne koterije vseh vrst Na ta način je bilo mogoče ua je štela revna, malo obljudena Podkaroat-ska Rusija 1. 1921 že 19 strank.
Zle posledice, ki so se prikazale kaj kmalu v kapaciteti parlamentarnega ustroja, so seveda izzvale razne korekture, kakor so pač prijale sebičnim željam onih strank, ki so se momentano nahajale v posesti državne oblasti, toda do korena ni segla nobena. Nosne parlamentarne večine so se topile nadalje in v negaciji močne koalicije niso mogle priti do vztrajnega dela. V zarjavelem legislativnem mehanizmu je za-hreščalo. Pred vojno tako skrbno, tako vestno in dolgo pripravljeni zakoni so zadobili podobo neskončnih trakulj. Ker so morali biti rojeni z boleznijo kompromisnega polovičarstva, zahteva že Praksa prvih mesecev celo kopo po-Prav, dopolnil in dostavkov. In odtod vodi veriga upravnih napak, gmotnih skod in ljudske nevolje k tvorjenju vedno novih malkontentnih strančic.
poraia zk> hi to plodi novo zlo in hifinitum.
v t,aJi5nem stanju je našel Mussolini oktobru 1922 svojo deželo. Toda nje-
dlakru.!t«e,° ustav°Pravne finese, niti ne nikevS ,PTaviIa Parlamentarne teh-Sne^,(I>0gubT,e učinke Proporci jo-
S Skki,ea je svnita
je Takoi 7 J!	?■ leti prej dobri Nittl,
vedal čLmf	!lstiCno odkritostjo po-
SuLKS Zako"°dainim očetom, da jih a 2 nlč ne imPonira. Ni ao »iu	koj k penatom, morali
Prej poslužiti kot voting cattle
Sala Baredsta skispiifn©.
MNENJE DEMOKRATA O DEMOKRATSKI POLITIKI.
Beograd, 9. februarja. (Z) Današnja seja narodne skupščine je pričela ob 10. uri dopoldne. Odbor za re-ški pakt je podal sveje poročilo o konstituiranju. Predložen je bil memorandum o interniranih talcih in onih, ki so bili pod Avstro-Ogrsko preganjani. V tem memorandumu zahtevajo, da se načelo odškodnine razširi na vse te osebe. Nato se preide na dnevni red. Prvi je govoril v imenu radikalnega kluba seljak Nikola Mitič. V zvezi s kritiko proračuna opravičuje šolske takse s tem, da jih smatra za budget-sko potrebo. O sodiščih veli, da so neodvisna in da nikdo ne more verjeti, da bi sodišča postopala nezakonito. Govori o ravnotežju proračuna in ga hvali Na prigovor opozicije izjavlja, da ako more kdo drugi izvesti ravnotežje bolje, bo on glasoval zanj. Glasoval bo za proračun. Po njegovem govoru je dal podpredsednik Dragovič 20 minut odmora. Po odmoru je govoril črnogorski
federalist Mihajlo Ivanovič, ki obsoja centralizem, ki je napravil ogromno škodo črnogorskemu narodu. (Burni protesti, da črnogorskega naroda ni.)
V	preračunu je Crna gora zapostavljena. Nato povzame besedo član jugoslovanskega kluba Brodar, ki kritizira sistem obdavčenja, ki ni enak v vsej državi. Glasoval bo proti. Demokratski disident Trajko Arsič napada demokrate in Pojasnjuje svoj izstop iz demokratskega kluba. Njegov govor so demokrati pogostoma prekinjali. Arsič je izjavil, naj demokrati pazijo, da popolnoma ne izgube zaupanja naroda. Nastane hrup. Demokrata Magovčič in Popovič mu očitata njegovo postopanje. Arsič izjavlja, da bo glasoval za proračun. Demokrat Prota Stankovič kritizira v svojem govoru razvrstitev uradnikov. Ob 11. uri je bila seja zaključena in je določena prihodnja seja na ponedeljek ob 9. uri z istim dnevnim redom.
ZakSIuiek proraiimske rasprave.
Vladna seja. — Položaj vlade je boljši kot prej.
Beograd, 9. februarja. (ML) Nocoj se je vršila seja vlade, na kateri se je razpravljalo o situaciji in ugotovilo, da je njen položaj po prihodu Radičevih delegatov mnogo boljši, nego je bil prej. Pred njih prihodom se je še moglo računati na nekak uspeh opozicije, sedaj pa ne več. Po mnenju vlade je vsaka akcija opozicije in federalističnega bloka nemogoča. Radičevci ne pridejo v Beograd, ker vedo, da je vsak sporazum s Srbijo brez radikalov neuspešen. Današnji opoziciji je absolutno nemogoče sestaviti vlado, ker brez radikalov ni vlade. Nato se je sklenilo, da se v pondeljek zaključi diskusija o proračunu in da se o proračunu načeloma
glasuje. Govornikov bo malo. 2e d. nss bi se bila debata končala, da niso govorniki odšli. Sklenilo se je, da bo na prihodnji seji odgovarjal črnogorski radikal Orahovac na današnji govor črnogorskega federalista Ivaniševiča, ki je trdil, da Beograd nesramno trguje s črno goro in izkorišča Črnogorce, ter da bodo Črnogorci napravili grobnico, v katero bodo istočasno zakopali centralizem in dinastijo. Vlada je tudi sklenila, da začne v torek debato »o ratifikaciji sporazuma z Italijo, in končno, da se izposluje sklep radikalnega kluba, da se dr. Laz i Markovič ne izroči sodišču.
Protestna brzolavka ZanelSe.
Beograd, 9. februarja. (ML) Vsebina Zanelline brzojavke je sledeča: »Z rapallsko pogodbo e bila priznana svobodna država Reka. Oba pogodnika sta se zavezala spoštovati njeno neodvisnost. Država Reka torej obstoji de jure in de faeto posebno po registriranju rapallske pogodbe pri Društvu narodov kot^ neodvisna država ter obstoječe mednarodno pravo ne dovoljuje uničenje te države z enostavnim sporazumom med sosednimi državami. Reška država ima dvojno sredstvo za svoj obstanek in vsestransko neodvisno življenje in za sijajen napredek, ako bi ji sosedne države zajamčile nevtralnost v lastnem interesu. Zato reška vlada kot prvi zakoniti predstavnik reškega prebivalstva, sklicujoč se na lOOletno zgodo-
vinsko pravo in neodvisnost Reke k6t bivšega corpus separatum ogrske krone, na čl. 52 trianonske pogodbe ter na čl.
4	rapallske pogodbe, odločno protestira proti tlačenju obstoječe reške države.
V	imenu pravice, pravičnosti in člove-čanstva visoke skupščine in velikodušnega naroda kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poživlja, da se neodvisnost svobodne reške države spoštuje. Za re-ško vlado Zanella.«
Ta brzojavka je bila poslana vsem poslanskim klubom v Beogradu ter vladi in se bo prečitala na seji narodne skupščine v pondeljek. Poslana je bila tudi opoziciji rimskega parlamenta. Do-znava so, da bo opozicija to brzojavko izkoristila v debati o ratifikaciji sporazuma z Italijo.
Potresi ob ladinski obali.
B e o g r a 4 9. februarja. (Z) V zadnjem času je pričela zelo aktivna serija P0 r??.®v °b °ball Jadrana. Ti potresi
v.	, i močni v šibeniškem Primorju.
ePa 0<1 Prejšnjih serij potresov ni čela -ii akfcivna* kakor sedanja. Prižela u lanuaria ob 19. uri in je bila
Potresi VvSak dan In"!?™	^
Dri po ,•	.	,n	sicer	dva	do	trije.
4	do *>’ r^a do februarja je bilo
se razvili n^°V dllevno- Se močneje so se razvili potresi od 8 februarii takoi
b“° TpSeb
9	fibruaria P 1° Se nadaljevali tudi
9.	februarja Prebivalstvo je vznemirjeno in je zahtevalo brzojavi obvestilo od seizmografskega zavoda.
MADŽARSKO ZUNANJE POSOJILO.
KONCESIJE JUGOSLAVIJI.
Beograd, 9. februarja. (Z) Mad-žarska. je s podpisom protokola v Londonu dobila poblastilo, da najame zunanje posojilo. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dobi kot odškodnino za to več koncesij. Med drugim bo dobila 1000 novih normalnih in 600 ozkotirnih vagonov, dalje 100 lokomotiv. Enako bo pogodba o restitucijah izvedena' v celem obsegu, kakor tudi pogoji za mir.
RADIČ BO IZDAL BROŠURO.
Beograd, 9. februarja. (Z) Današnja »Tribuna« je dobila z Dunaja informacijo, da pripravlja Radič v propagandne svrhe brošuro v našem in angleškem jeziku, ki bo izšla te dni in bo posvečena kralju Tomislavu.
za odglasovanje njegove volilne reforme, enako ženijalne po svoji koncepciji, kakor po svoji brezoglednosti.
Idealno se problem ni razvozljal, toda saj tudi zakoni niso večni. Sicer pa nahajamo zakrinkano diktatorstvo sedaj skoraj povsodi. Da li se v težavnih situacijah venomer stavi vprašanje zaupnice (Francija), ali nekaj industrijskih magnatov obvlada večino zakonodajnega osobja (Nemčija), ali premier niti svojih kolegov ne obvešča
več o svojih korakih (Anglija), ali sl vlada izvabi od parlamenta dalekosežne pooblastilne zakone (Avstrija, Poljska, Ogrska itd.), to je v jedru in praktično isto. Moralo je tako daleč priti, ker parlamentarni mehanizem ne more biti več kos nalogam države, preobložene s funkcijami, ki ne odgovarjajo njeni naravi. To zadačo vendar le rešiti, v tem je zmisel Mussolinijevega eksperimenta. .
sri	n
el© trgovinsko pogodbo.
Beograd, 9. februarja. (Z) O priliki bivanja ministrskega predsednika Pašiča in zunanjega ministra dr. Ninčiča v Rimu je italijanska vlada izrazila našim delegatom željo, da se čimprej zaključijo trgovinska pogajanja z našo kraljevino. Naši delegati so izjavili, da se strinjajo s to željo in da so pripravljeni sprejeti italijanske delegate v Beogradu. Začasno določene carinske uredbe, ki se nanašajo na Reko, niso, kakor se zdi, zadostno zavarovale trgovinskih odnošajev. Zato je italijanska vlada pred dvemi dnevi izjavila, da bi bilo treba čim preje izdelati trgovinsko pogodbo. Naše poslaništvo v Rimu je dosledno o tem molčalo. Dr. Ninčiču je bilo naznanjeno, da je italijanska vlada že imenovala svoje delegate in jih od-
poslala v Beograd. Italijanski delegati so došli sinoči in to za sedaj trije, Felli, Carlucci in Summaroni, in sicer kot odposlanci italijanskega ministrstva trgovine. Predsednik italijanske delegacije Luccioli in generalni sekretar Bagli do-speta v Beograd danes ali pa jutri. V ministrstvu za zunanja dela se delajo priprave za početek dela. Naši delegati bodo po vsej priliki dr. Otokar Rybdr, šef ministrskega oddelka za mednarodne pogodbe, Milan Todorovič^ načelnik v ministrstvu za trgovino in industrijo, Haz-in, podravnatelj »Prve hrvatske štedionice«, a tajnik delegacije bo najbrž Gerazimovič, sekretar ministrstva za zunanje posle. Sestanek je določen na 11. februar.
Ratifikacija rimskega pakta.
Beograd, 9. februarja. (ML) Nocoj so bile končane vse priprave za diskusijo o ratifikaciji sporazuma z Italijo v parlamentu. Opozicija je predložila narod, skupščini ločeno mnenje, v katerem predlaga, da se ratifikacija rimskega sporazuma odkloni iz sledečih razlogov: 1. opozicija je za sporazum z Italijo, toda le za dober sporazum, 2. ni mogoče odobriti sporazuma, ki je sklenjen v času, ki je za nas najneugodnejši, za Italijo pa najugodnejši, 3. sporazum je sklenjen sploh v našo škodo, 4 ne odobrava se revizija rapallske pogodbe v našo škodo in enostranski nasilni čin naše in italijanske vlade proti svobodni in od Društva narodov priznani neodvisni državi, 5. ta sporazum je kapitulacija pred vsemi tezami Italije v našo nacijGnalno škodo in v korist italijanskega zavojevanja na Balkanu, 6. sporazum se je sklenil brez strokovnjakov, je v političnem oziru slab, še slabši pa v nacijonalnem, da ne govorimo o kulturnih, etnografskih, gospodar-sko-socijalnih in prometnih ozirih, 7. z
Italijo se ne more sklepati nikak spo* razum, dokler postopa tako nesramno s svojimi jugoslovenskimi narodnimi manjšinami v današnji severni Italiji, 8. opozicija najostrejše protestira proti nasilnemu glasovanju v odboru za te konvencije. Vlada je imela 10, a opozicija tudi 10 glasov, a je vlada pritegnila nekega namestnika za dr. Krafta z druge liste. Ako dr. Kreft ni prišel, bi mogel priti z njegove liste dr. Moser, nikakor pa ne namestnik s tuje liste.
Beograd, 9. februarja. (ML) Vladina večina je istotako poslala predsedniku narodne skupščine svoje poročilo
o	sporazumu z Italijo. V njem se ugotavlja, da je vladina večina v odboru sprejela sporazum z 11 proti 10 glaso-
vi,	Trdi se, da je sporazum dober ter v interesu prijateljskih in sosedskih odnošajev z Italijo, da se je storilo najboljše, kar^e je moglo, da je sporazum evropskega pomena in se zato predlaga narodni skupščini, da sprejme zakonski projekt o konvencijah in anekse.
Vznemirljive vesti Sz Bolgarije.
Beograd, 9. februarja. (Z) Današnje »Beogradske Novosti« prinašajo nekoliko brzojavk iz Sofije, ki imajo zelo alarmantno vsebino in dokazujejo, da nervoznost v Sofiji narašča. Med drugim je rečeno, da je vlada proglasila mobilizacijo. Opozicija objavlja, da je vodja nezadovoljnežev Malinov, načelnik demokratske stranke. Snoči je bila v njegovem stanovanju tajna seja demokratske, socijalnodemokratske in liberalne stranke. Vse tri stranke so sklenile, da strmoglavijo vlado Cankova. Ako se to ne bi moglo izvršiti mirno, se bo pa izvršilo s silo. Proti Cankovi vladi se pojavlja v krogih intelektualcev splošno nezadovoljstvo. Za Cankovo vlado stoji samo orožništvo in častništvo. Malinovi agenti nabirajo nove pristaše in jih oborožujejo. Vlada je imela sejo, na kateri je sklenila, da se Malir.ovu in tovarišem vzame svoboda. Za ta sklep je pravočasno doznal Malinov in organiziral proti temu odpor.
v Banatu.
Beograd, 9. februarja. (Z) Skupno delo naše in romunske delegacije za izdelavo konvencije o protokolu za razmejitev v Banatu je pričelo včeraj ob 11. uri predpoldne. Romunski poslanik Emandi je predstavil romunsko delegacijo pomočniku ministra za zunanje posle Pan ti Gavriloviču. Na tem sestanku je bilo dogovorjeno, da se seja otvori popoldne. Ob 4. uri popoldne sta se sestali delegaciji v ministrstvu za zunanje posle. Panta Gavrilovič je predstavil romunski delegaciji predsednika naše delegacije Hranislava Avramoviča in ostale člane delegacije. S kratkim pozdravnim govorom je Panta Gavrilovič o tvoril sejo in ji želel uspešno delo. Po sporazumu, ki je bil že prej dosežen, bosta sejam predsedovala izmenoma predsednik romunske in naše delegacije. Včerajšnji seji je predsedoval Avramovič, ki je izročil romunski delegaciji načrt o posestvih dvolastnikov. Člani romunske delegacije so izjavili svoje zadovoljstvo, da se jim je dala možnost takoj začeti z delom, zaprosili so pa, da sc jim da dovolj časa za paro-
učenje načrta naše delegacije. Naša delegacija se je s tem strinjala in se bo vršila prihodnja seja takrat, ko bodo Romuni proučili naš načrt.
RAZMERJE ANGLIJE DO FRANCIJE.
London, 9. februarja. (Reuter.) Minister Clynes je opozoril v svojem govoru na razne pojave boljšega sporazuma med Anglijo in Francijo in je izvajal, da mora biti mir ravno tako primeren za Francijo, kakor pravičen za vse druge udeležence. Clynes je s poudarkom naglašal. da ima delavska stranka napram Franciji samo dobre namene.
London, 9. februarja. (Wolff.) Clynes je v svojem govoru še povdaril, da obstoja pač delavska vlada, ne pa delavski parlament. Treba je ustvariti resnične mednarodne odnošaje, da se pospešijo normalne razmere v trgovini.
i	.	r
DANAŠNJE PRIREDITVE.
V Liubliant:
Drama: Ob 3. uri popoldne: »Mogočni prstan«. Izv. — Ob 8. uri zvečer: »Hamlet«, Izven.
Opora: »Nižava«. Izven.
Šentjakobski gled. oder: »Vražji RudU. Kino Matica: »2ena * milijoni« - lil. del: Carigrad—Pariz — v gl. vlogi Eilee Richter.	,	_	,
Kino Ideal: »Kentuckv Derby«.
Kino Ljubi], dvor: »Oni, ki umro — kadar ljubijo« ali »Na žarečem pesku«.
V Mariboru:
Narodno gledališče: Ob 3. url popoldne: »Lumpacti vagabund«. Ob 8. uri zvečer: »Janko In Metka«. Red E.
V	Celju:
Mestno gledališče: »Revček Andrej-
ček«. Izven.
v PONDELJEK DNE U. FEBRUARJA V LJUBLJANI:
Drama: »Tri maske, Smešne prečijo c«,
rTiijubljeni komisar«. Red F.
Opera: Zaprto.
V	Filharmoniji: Koncert jugoslov. ko-morne glasbe. Začetek ob 8. url zvečer.
Kino Ideal: »Dete milijonov« — Qladyg Walton.
Kino Ljublj. dvor: »Oni, Id uimo — k*» dar ljubijo« ali »Na žarečem pesku«.
Nočna lekarniška služba ▼ Ljubljani:
Tekoči teden: Lekarna Prochazka na Jurčičevem trgu. Ust ar na Sv. Petra cesti In Jošt v. Sp. ŠiškL
V odločilnih urah.
Od našega stalnega pariškega dopisnika.
Po uspešnem in hitrem ddu zapu-ičata oba odi',o ra glavno mesto nem-Ike države. Ni na mestu razpravljati
o	gotovih težkočah, ki so ovirale delovanje odborov. Sedaj gie za celokupnost evropskih vprašanj, saj ni nobene države, katere življcnskl interesi ne hi bili v zvezi z rešitvijo tega problema.
Inicijativa je še vedno v rokah obeh ministrskih predsednikov velikih zapad-nih držav. Rainsay Macdonald v svoji previdnosti m hotel zgodovinskega trenutka, ko stopa prva delavska vlada Velike Britanije v stik s kontinentom in vojnimi zavezniki, obremeniti s kakimi teoretičnimi spornimi vprašanji. Macdonald je v svoji brzojavki na Poin-carčja govoril tako prisrčno, da smemo upati na skorajšnjo razjasnitev mod Londonom in Parizom. Pomirjenje Evrope je mogoče le potom ozkega sodelovanja med Francijo in Anglijo.
V	to svrho se se obnovili razgovori med Londonom in Parizom v polnem obsegu. Predvsem je treba odstraniti gotova nesporazumljenja, ki so se utrdila za časa medvladja v Angliji. Sovražniki evropskega miru so bili pridno iu delti, da ta nesporazumljenja še povečajo. Treba je pomisliti samo na vprašanje Pfalze. Nemška vlada je potom novoimenovanega poslanika Hoscha — katerega ta misija gotovo ni posebno razveselila — izročila zelo neprimerno spomenico. Močna francoska vlada pač ne potrebuje posebne sekcije, da bi jo poučila o njenih dolžnostih. Jasno jo, da so potrebne napram an-
ap Pariz, 7. rcbmarja.
gleškemu rojmovanju koncesije. Ravno-tako je gotovo, da bo g. Poincare privolil v to. V Nemčiji imajo Še vodno gotovi nesrečni možje prvo besedo. Vsa politika teh ljudi obstoji v sejanju nezaupanja med obema zaveznikoma, la taktika je vstvariia pravzaprav vse neuspehe in sedanji politični kaos, iz katerega se hočejo rešiti narodi s pomočjo svojih najboljših moči.
Nadaljni predmet anglcško-franco-skih razgovorov je seveda celokupnost reparacijskih vprašanj, ki je še vedno središče evropske politike. Položaj Nemčije ni na noben način tako obupen, kakor se dozdeva površnim opazovalcem. Ako bo imela sedanja Marx-Stre-semannova vlada količkaj dobre volja, ni izključeno, da bo Nemčija mogla v kratkem pričeti zopet z izpolnjevanjem svojih reparacijskih dolžnosti, v kolikor se tičejo surovin in gotovih izdelkov. V nemški proračun, ki je sam na sebi uravnotežen, se more brez posebnega truda vstaviti primerna vsota — ki naj bi jo pokrili novi davki — ki se lahko uporabi za plačilo reparacijskih nabav.
V	Londonu im v Parizu se uveljavlja trdna odločnost: Evropi je treba dati po desetih vojnih letih mir! Morda meni Nemčija, da ne bi ničesar izgubila, ako bi sama predložila plačilni načrt, ki bi olajšal zaveznikom delo. Nemčija bi s tem v moralnem oziru mnogo pridobila, in prišel bi končno trenutek, ko bi dobila Nemčija s sprejemom v Društvo narodov zopetno priznanje enakopravnega članstva velike evropske državne zajednice.
Tržaško pismo.
Volilna borba se nahaja v stanju mobilizacije sil posameznih strank, ki se nameravajo udeležiti glasovanja. Število teh strank bo precejšnje. Položaj se sicer spreminja od dneva do dneva in bo postal jasen šele tedaj, ko zavzamejo mobilizirani nasprotniki bojne poljane, t. j. torej ko predložijo posamezne stranke svoje kandidatne liste. To se mora zgoditi do 26. februarja, ker ta dan poteče rok za predložitev kandidatnih list ki ga predpisuje novi volilni red.
Položaj volilnega gibanja bo torej definitivno znan še le koncem tega meseca. Glede strank, ki bodo nastopile, se da kljub temu predvidevati že sedaj, da bodo posegle v volilno bitko sledeče liste: fašistovska lista (v vseh volilnih okrožjih), paralelna lista demokratičnih socijalcev (skoraj v vseh okrožjih) posebna Giolittijeva lista (v nekaterih okrožjih),, popoiarska lista, t. j. lista italijanske SLS (v vseh okrožjih), republikanska lista (v mnogih okrožjih), lista ustavne opozicije (v nekaterih), lista udruženja »Domovina in svoboda«, t. j. lista fašistov, disidentov (v nekaterih) socijalistična-unitarska, soc.-ma-ksimalistična in komunistična lista in končno lista »demokratske zveze«, ki jo ustvarja bivši ministrski predsednik in vodja reformističnih socijalistov Bono-mi.
Kakor sem naglasil že v zadnjem pismu, je za razumevanje letošnje volilne borbe v Italiji neobhodno potrebno poznati bistvene črte sedanjega volilnega reda, ki se v marsičem dodobra razlikuje od prejšnjega. Mislim torej,
V	Trstu, 8. febr. 1924.
da bom gotovo utregel cenjenim čita-teljem »Narodnega Dnevnika«, ako podam v svojem današnjem pismu kratek opis glavnih določb novega italijanskega volilnega reda. Za razumevanje sedanje volilne borbe je predvsem važno vedeti, da sloni ta volilni red na tako imenovanem večinskem sistemu. Stranka, ki dobi pri glasovanju največ glasov in ako število njenih glasov znaša vsaj 21 odstotkov vseh oddanih glasov, postane s tem večinska stranka, a vse druge stranke so potisnjene s tem v položaj manjšinskih strank ali list. Večinska stranka dobi že s tem, da je zbrala večino glasov v gori omenjenem pomenu te besede, pravico, da se proglasijo vsi njeni kandidati za izvoljene. Število kandidatov, ki jih sme vsebovati kandidatna lista v vsakem volilnem okrožju, znaša največ dve tretjini poslancev, kolikor jih je odrejeno za do-tično okrožje. Naša Juliska krajina bo volila 23 poslancev: dve tretjini znašata po volilnem zakonu 15. V Julijski Krajini torej ne bo mogla postaviti nobena stranka več nego 15 kandidatov. Kakor največje število kandidatov, določa volilni red tudi najmanjše, ki znaša 3. Vsaka lista, ki bi vsebovala manj imen, se uniči in torej ne pride v poštev.
Volilni zakon določa dalje, da tvori vsa država eno samo ogromno volišče s središčem v Rimu in prizivno sodišče v tem mestu je glavna volilna komisija, ki sešteje vse glasove in proglasi izid volitev. Za izvršitev volitev pa je to vsedržavno volišče razdeljeno v petnajst volilnih okrožij. Za vsako volilno
okrožje določa volilni red število poslancev. Obenem je tudi označeno, koliko poslancev pripade v vsakem okrožju večinski listi, in koliko jih ostane za manjšinske liste. V sledečem seznamu volilnih okrožij bo navedeno število poslancev, namenjeno za manjšinske liste v oklepaju. Volilna okrožja so torej sledeča: i. Piemont 31 (16), 2. Li-guria 12 (6), 3. Lombardija 47 (23), 4. Benečija 35 (18), 5. Julijska Krajina 15 (S), 6. Emilija 27 (14), 7. Toskana 25 (13), 8. Marche 11 (5), 9. Lazio e Umbria 20 (10), 10. Abruzzie Melise 14 (7), 11. Campania 33 (16), 12. Puglie 21 (11), 13. Calabria e Basilicata 19 (9), 14. Sicilija 38 (19), 15. Sardinija 8 (4).
Ako seštejemo prva števila, dobimo 356, svota drugih (v oklepaju pa znaša 179, skupaj torej 535 poslancev. Kakor sem že zgoraj omenil, pripade večinski listi, ako znaša število njenih glasov vsaj 21 odstotkov vseh glasov, po zakonu določena večina, t. j. torej 356 poslancev ali dve tretjini vseh članov bodočega parlamenta. Ker pa ne sme kandidirati nobena stranka več oseb nego je določeno v zakonu za večinsko listo, pomeni to, da bodo sploh proglašeni za izvoljene vsi kandidati, ki jih je postavila dotična (večinska stranka. S tem pa ni rečeno, da mora imeti večinska stranka večino v vseh volilnih okrožjih. Ker tvori vsa država eno samo ogromno volišče, se seštejejo glasovi, ki jih dobijo posamezne liste v vsej državi, in tista, ki doseže tako državno večino, dobi 356 poslancev brez ozira na to, koliko glasov je zbrala v posameznih volilnih okrožjih. Vzemimo torej slučaj, da dobi fašistovska stranka v Julijski Krajini le neznaten del glasov, a druga stranka ogromno večino. Ako dobi v vsej državi večino, kakor se splošno računa, ji pripadeta vseeno dve tretjini poslanskih mest naše dežele (15 poslancev), kljub temu, da bi predstavljala v našem volilnem okrožju le neznatno manjšino.
Ostala tretjina poslanskih mest (179) je namenjena za liste, ki ostanejo v manjšini. Razdelitev poslancev med manjšinske liste se pa vrši po posameznih volilnih okrožjih na podlagi čisto proporcijonalnega sistema. Osrednja volilna komisija sešteje vse glasove, ki so jih dodale manjšine v vsakem volilnem okrožju, deli to svoto s številom poslancev, ki preostanejo v vsakem okrožju za manjšinske liste, ter razdeli na podlagi tega količnika mod nje ostalo tretjino mandatov.
Kakor se vidi, je torej sedanji italijanski volilni red pravzaprav nekaka kombinacija med večinskim in propor-cijonalnim volilnim sistemom. Pod gotovimi pbgoji pa postane lahko popolnoma proporcijonalen. Lahko se namreč zgodi, da tista stranka, ki dobi največ oddanih glasov, ne doseže 21 odstotkov vseh glasov. Za ta slučaj določa novi volilni red, da sc razdelijo poslanska mesta med posamezne liste (stranke) po čisto proporcionalnem sistemu.
Ko sem tako orisal glavne črte novega volilnega reda, postane že jasno, kakšen je pravi smisel letošnje volilne borbe za velike italijanske stranke. Tista stranka, ki se čuti najmočnejšo — in za tako se na splošno smatra fašistovska stranka — se bo pripravila, da nastopi po vseh okrožjih kot večinska stranka. V svojem volilnem govoru, ki ga je imel takoj po podpisu pogodbe z Jugoslavijo, je naglašal Mussolini, da mora fašizem dobiti večino v vseh okrožjih. Obenem je tudi povedal, da
so ne bo fašizem vezal z nobeno stranko, pač pa da jc pripravljen sprejeti na svojo listo vse vplivne mož o vseh strank, ki so pripravljeni sodelovati z njegovo »narodno« vlado. Cilj, ki ga je hotel Mussolini doseči s to volilno potezo, je bil očividen. Poskusil je z istim nastopom proti strankam, ki se mu je triko izborno posrečil v parlamentu. Sedaj pa se mu je skoraj popolnoma ponesrečil, kajti le iiberaici so dovolili pristašem svoje stranke, da lahko kandidirajo na fašistovski listi, medtem ko so se vse druge stranke (popolari, so-cijalisti, demokratski socijalci, i. dr.) odločile, da nastopijo samostojno z lastnimi listami. Mussolinijeva poteza je imela le ta uspeh, da so se nekateri najvplivnejši parlamentarci (Orlando, De Nikola idr.) umeknili iz politične borbe.
Spričo takega položaja je sedanja volilna borba v Italiji mnogo manj zanimiva, nego so bile prejšnje, in nekaj časa se je celo mislilo, da se bo vsa opozicija vzdržala volitev in dovedla tako fašizem »ad absurdum«. In zares se mora čiovek vprašati, kakšen smisel ima neki nastop opozicijonalnih strank, ako so vse že v naprej kapitulirale, izjavljajoč, da nastopajo le s »paralelnimi« ali manjšinskimi listami. Ali naj se prenese vsa vsebina volilne borbe na borbo med posameznimi manjšinskimi strankami? Kljub temu pa ima nastop opozicije gotov smisel. Cim več opozicijonalnih strank, tem več možnosti, da fašistovska večina ne bo dosegla predpisanih 21 odstotkov in da se torej volilni red avtomatično izpremeni v proporcijonalnega. In to bi bil za ves fašizem velikanski moralen porazi *
In sedaj še paT besed iz našega domačega tabora. Za nas je zelo važna ona določba novega volilnega reda, ki pravi, da se ne bo vpoštevala nobena kandidatna lista, ki bi ne bila združena s kako listo v kakem drugem okrožju vsaj na ta način, da bi nastopila z istim volilnim znakom. Ker spadamo vsi italijanski Slovani v eno samo volilno okrožje (Julijska Krajina), h kateremu Je priključen tudi Zader, nam ni mogoče postaviti svoje slovanske liste, ako se ne dogovorimo s kako stranko iz drugih okrožij vsaj glede skupnega volilnega znaka. Vsled tega pomeni v naših pripravah za volitve velik in važen korak dejstvo, da se je pol. društvo »Edinost« v Trstu že dogovorilo s tirolskimi Nemci glede znaka, piod katerim se predložita slovanska in nemška lista, ki pa bosta v ostalem popolnoma neodvisni druga od druge. Toda na drugi strani je neobhodno potrebno, kakor sem povdarjal že zadnjič, da nastopimo enotno in skupno. V večjem obsegu, nego bi se mislilo, bodo letošnje volitve za naše ljudstvo težka in važna preizkušnja, ki bo pokazala, v koliko se je fašizmu posrečilo ali ponesrečilo okužiti naše vrste. Skoraj gotovo se zdi, da nastopijo fašisti v našem okrožju z mešano italijansko-slovansko manjšinsko listo. Zato: »Videant consules!«
S. I.
Dunajsko pismo.
Castiglioni dela politiko. — »Borse« in »Ui edin j ene banke*. — Nekaj od naših »Stunde« pa »Tabarin*. — Odmevi zastopstev na D. — Veliki most čez Donavo zgradil Slovenec.
Dunaj, 8. febr. 1924.
Pred dobrim letom je dobil znani miljarder Camillo Castiglioni — rodom Tržačan* dela se še vedno Italijana,
kadar mu to kaže — v svojo krerfipUt
tri znane dnevnike: »lllustricrtes VVlo uer Extraoiatt«, »Wicner Mittagszck tiing«, »VVicner AUg. Zcitung«, ki s« torej eno samo podjetje pod imenom! »VViencr Ailgcmeine Zcitung A. G.« — Odstavil je glavnega urednika dr. Szcp* sa in postavil na njegovo mesto monarhista in hackenkreuzlcrja Georga Biltncrja. Edini monarhist v National-ratu Wense je imel tu vso zaslombo. —* Znani Tržačan Attllio Tamaro, dopisnik milanskega »Secola«, jim je uredil fašistovsko poročevalsko službo iz Trsta* Milana in Rima. — Ali baš fašl-stovske simpatije tem listom niso prinesle sreče in Castiglioni je moral globoko posegati v svoje blagajne, da j« kril ogromne dciicile. Pravijo, da je izdal že miljarde in — postajal čedalje bolj nervozen; kričal je, kakor obseden, ko so prihajali kar s torbami po denar vsak mesec, da so polnili to da* naidno žrelo brez upa, da bo kdaj kat bolje. — Ali še predno se je Castiglioni streznil, so posegli vmes vsi ostali uredniki in sotrudniki v skrbi za svoj kruh. Zahtevali so odpust Bittneria, ki je vse liste politiški kompromitiral in finančno uničil. — Zdi se, da so zmagali in — vrne se dr. Szeps na Bittner* jevo mesto. — Vprašanje je, če bo ta sprememba kaj pomagala, da ne bo treba več Castigiioniju šteti stotine milijonov vsak mesec. — Napisal sem te vrstice mnogim Jugoslovanom, ki čita-jo te liste, da bodo vedeli: kdo — jih farba!
*
Še več pa je tudi v Jugoslaviji takih, ki prisegajo na gospodarske in finančne strokovnjake v tukajšnji »Dht Borse*. Navihani ogrski žid Bekessy je znal ustvariti to veliko časnikarsko podjetje, ki sl daje z zlatom plačevati vsako vrstico in često še več, kadar — molči. Ima torej troje vrst dohodkov: naročnino, podkupnino in — molčarind (Schweigge!der). — Ali poleg »Bbrse« izdaja vsak dan ob 2. popoldne revol-verski list — *Die Stunde*. — Urednika lista »Der oesterr. Volksivirt« sta najprej Bekcssyja grdo ozmerjala * vsemi možnimi priimki, in ko je Bekes-sy menil, da sme tudi on udrihati po istem kopitu, sta ga prva dva tožila.
Ali Bekessy ima toliko masla na glavi, da se mu je začelo pred porotniki tako grozno topiti, da bi moral v njem utoniti. Zato je hrabro'vse preklical in obžaloval, dočim tožitelja nista nič obžalovala. To je bila prva huda blamaža ki je vrhu tega brezpogojno utrdiia. da je Bekčssy podkupljena duša od raznih šibarskih kapitalistov. — Kmalu na to je bil zaprt upravnik lista, osumljen, hudodelstva izsiljevanja, češ, da jc baje t hotel izsiliti 350 milijonov »molčarine« od Emanuela Kolina, lastnika zabavišča »Max u. Moritz «plesišča »Tabarin« in nočne kavarne »Chapeau rouge« v Anagasse. — Ker z molčarino ni bilo nič, pa je šel upravnik v zapor, je postala »Stunde« besna in je v drugačni obliki izblebetala, kakšne vrste je bila tista zaželjena — molčarina. Razkrila nam je grozno sliko, kakšni zločind prihajajo na površje v velikih mestih. Izvedeli smo, da je Kohna še pred malo leti vodila njegova žena — beračit po mestu simulanta — gluhonemega reveža; znan je bil pod nazivom: Stammerll Ali kmalu je imel toliko skupaj«, da je izginil v Berlin, kjer je znal izkoristiti »konjunkturo«; za seboj je povlekel brata, ki je bil »strizzi«, znan pod imenom »Schurtzbeutel«. Tretji v družbi je bil Max Glaser, Imenovan »Juden-maxl«, ki je bil v albumu zločincev. —
Ti trije so zdaj lastniki treh luksuri-
Aleksa Santič.
Ne misli da )e ništavna senka svet,
I da je život samo prašine Saka -.Mi demo vedri i nasmejani mret, K6 zlatna večeraja traka.
(Poslednji let.)
Tako samozavestno je zapel mostarski poet, katerega smrt so naznanili 2. februarja dopoldne zvonovi Saborske cerkve v Beogradu. Tako je pel oni Šantič, ki je v svojem ljubljenem Mostarju preležal zadnje tedne svojega življenja v bedi in pomanjkanju. Državna pomoč, ki so jo priklicali časopisni glasovi, je prišla prepozno, kajti mostarski prorok osvobojenja in ujedinje-rjja treh jugosiovenskih bratov je ležal že od novega leta in brez besede pričakoval v težkih bolečinah prijazno od-rešiteljico iz bolečine mesta. Moralo se. je tako zgoditi, da se prepriča svet o resničnosti pesnikovih besed:
Moja sredo.
Kad deš mi se javit’?
— Nlkad!
,Moje nebo.
Kad deš ml zaplovlt’?
— Nlkad!...
Moja suzo.
Kad a deš mi stati?
— Nlkad!
Aleksa Šantič je bil pesnik v pravem pomenu besede: lirik-impresijo-uist, virtuoz dikcij in čnvstvenega izražanja. Njegovi erotični rtihl so polni naravnih občutkov, nepokvarjenega hrepenenja in sentimentalnega idea-
Bogdan Popovič ga je v svoji »Antologiji novije srpske lirike« skupno z Dučičem in Rakičcm uvrstil v »pesništvo s najvišim umetničkim oblikom i ugladjenošču« ter je sprejel v zbirko dvanajst njegovih pesmi.
Šantič pa ni bil »s a m o« pesnik v Popovičevem smislu, bil je »tudi« narodni delavec in učitelj zasužnjene srbske raje v Bosni In Hercegovini. Po zaslugi »mostarske deteljice« (Šantič, Du-člč. Corovič) je postal Mostar literarno središče srbskega življa v Bosni, Hercegovini in južni Dalmaciji ter je bil v literarno-prosvetnem in narodno-poll-tičnem oziru v ozkih zvezah z Beogradom. Šantič je ostal zvest svoji neodre-šeni zemlji, ki jo je ljubil in ji proroko-val lepšo bodočnost
Ne ptačem samo s bolom svoga srca Rad zem je ove uboge I gole —
Mene sve rane moga roda bole,
1 moja duša s njim pati i grča...
I svuda gdje je srpska duša knja,
Tamo je meni otadžbina moja.
Moj dom 1 moje rodicno ognjište.
(Moja otadžbina.)
V	težkih časih, ko »U polja naša Iskarijot udje«, je naročeval svoji »Muzi«:
S	mučenicima mučenica budi I s njima stupaj Krstu i Golgoti...
Pred težkim časom moj narod pričesti, Krvav ko sunce nek sine iz groba.
Med delom na literarnem, prosvetnem in narodnopolitičnem polju, sredi
raznovrstnega trpljena, ni nikdar pozabil na svojo pesniško dolžnost napram svojemu narodu. Dočim je šel Jovan Dučlč v Beograd in od tam v Francijo, je ostal Šantič s Svetozarjem Čo-rovlčem doma kot pesnik ncosvobojene srbske zemlje:
No moja duša naselju zvljezda Prlinuti neče da odmara krila...
S	tleama ona lepršače lako;
I moliti se, i čekati tako Na Zlatno Jutro otadžbine mole.
Tako se je približal čas, ko se je imelo izpolniti njegovo hrepenenje, toda avstrijska civilizacija ni smela prizanesti prvaku narodnega osvobojenja. Obtožili so ga radi njegovih pesmi, ga vzeli kot talca, postavili pred sodišče, toda končno so bili prisiljeni, izreči oprostilno razsodbo. Njegovo usodo le delil tudi pesniški tovariš Corovič, ki jc dobil v ječi In pozneje v vojni službi kal smrtne bolezni, ki ga je pobrala kot prvega od »mostarske deteljice«. Doživel le še narodno vstajenje.
Tudi šantiču jc bilo dano. da je doživel lepšo bodočnost »lepe dece Juga«. »Veruješ, da ne pridejo za nas več ločitve časi,« je zapel navdušen pesem »Novega pokojen ja«:
Na vrelu bratstva oprasmo očiju vid,
I više mi nismo slepi...
Oprasno mrlje, I krv, I greh. 1 stld,
I sad smo ko bogovi lepil
Gie duše, što ih vekovnl k>čk> erv,
U Jedan splete se venac —:	,
Jedna |e loza i ledna kraljevska krv Srb, Hrvat i Siovenac. ■ <
U sveto kube molitve diže se glas
Iz grla milijona:
Bože bratimstva, Tl večno vodi nas
1 štiri od faraona!...
Šantič je bil spočetka srbski patrijot, toda pozneje se je razširilo njegovo pes-niško-nacijonalno obzorje na vse južne Slovane. Leta 1910 vidimo njegovo ime v prvem »Hrvatsko-srpskem almanahu« poleg ostalih zastopnikov ideje narodnega edinstva. Takrat je prišlo tudi do sklepa, da bodo Slovenska in Hrvat-ska Matica ter Srpska Književna Zadruga izdajale letno knjige v literarnem jeziku bratskega plemena. V istem času je prišlo tudi do ustanovitve »Slobodne Misli« v Zagrebu, ki se je pozneje spremenila v »Glasnik hrvatskih in srpskih slobodnih mlslilaca« in pri katerem je sodeloval od Srbov, tudi Aleksa šantič.1
Njegovo literarno delo je našlo priznanje tudi pri naših najvišjih kulturnih institucijah. Leta 1914 ga je izvolila Srpska Akademija v Beogradu za do-pisnega člana, 1. 1920 pa umetniški oddelek Jugoslovenske Akademije v Zagrebu. Odlikoval ga je tudi regent Aleksander z lento sv. Save. Pesnik je smatral ta odlikovanja kot izraz narodne hvaležnosti za svoje duševno delo, ni pa bil deležen »praktičnega« priznanja, ki bi mu olajšalo njegovo trpljenje v težki bolezni. Beograjski listi so ostro
1	Podatki so povzeti iz »Pregleda sa-vremene hrvatsko-srpske književnosti«. Napisal dr. Prohaska.
grajali nerazumevanje merodajnih krogov, ki so sicer preskrbeli »sijajen pogreb« na državne stroške, katerega so se udeležili Srbi, Hrvati in muslimani. Muslimanski duhovnik je med pogrebom glasno molil na minaretu pogrebno molitve!
Ena najlepših in najboljših Šantiče-vih pesmi je brezdvomno »Pretpraz-ničko veče«, kjer se spominja pesnik domačih običajev v očetovi hiši. Ljubezen do nesrečne domovine je rodilo v pesniku tudi socijalno čustvovanje * bednimi in teptanimi sinovi zasužnjene zemlje. Napisal je dramo »Pod ma-glom«, ki je izšla v dveh izdajah, in v kateri je giavna misel, da prebivalstvo ne sme bežati v Ameriko, temveč mor* ostati doma. Obupen položaj herccgo-vinskega »kmeta z ncvldljivimi verigami na rokah«, ki gre za kruhom v Ame* riko je lepo opisal v pesmi »Hljcb«:
»Zemliaci, kuda?...« »»Preko Okeana...«« »A zar vam nl)c zavičaja žao?«
»»Ko bi vam naše bole reči zono?t.,,
Al’ hljeba treba, gospodine, hljebaU«
Bosansko-hercegovinskl Srbi so spoštovali Šantiča kot svojega »Mesijo«. Mostar je ponosen nanj, saj Je Šantič nadaljeval tradicijo njegovih starodavnih pevcev in jo povzdignil do čiste umetnosti. Ponosen pa je nanj tudi ves naš narod, srbski, hrvatski In slovenski saj: Na vrelu bratstva oprasmo očUtt vid — i više mi nismo slepil N. St
test, da ftoi minister noče niC slišati o dunajskega bonvivantstva!! — Bekes-sy je slučajno vse te skrivnosti izvedel in njegov upravnik je dobil apetit na mastno »molčarino«. Pa ni šlo, marveč prišel je v luknjo, tisti »trije tički« Pa v »Stunde«. In tako smo imeli nekaj neplačane zabave in vpogled za kulise velikomestnega vlačugarstva in pote-Pinstva! — na »Borse« pa tudi v Jugoslaviji prisegajo!!
Polom Beograjske ujedinjene banke je grdo odmeval tudi na Dunaju. Tu je bila v Jacobergasse št 4. (prav zraven trgovskega sodišča) »Jugoslovenska komercijalna banka«, ki se je bila tudi stopila v »Ujedinjeno«. — Tukajšnja Podružnica se pa ni pečala mnogo z bančnimi posli,, marveč največ s trgovino; imela je dobre zveze zlasti po Donavi, ker je zastopala obenem »Brodarski sindikat«. — Prišel je polom in obveznosti so marsikje še ostale. — Koliko je čivkanja! — Kredit pa gine in Sine! Kdor v takih razmerah še ponašat. da se nezaupanje širi, naj pazi, kaj dela, kajti odgovornost bo velika!
Cul sem, da je tukajšnji generalni konzul odpotoval-v Beograd; hoče doseči izboljšanje plač uradništva, katero že od raznih strani dražijo: naj začne strajkati! — Prav danes sem čul za-frkacijo: Kaj vi Jugoslovani! Vaš konzul je slabše plačan nego sluga na naše;.) bolgarskem poslaništvu! — Ne vem ce je to do pike res* ali značilno je tako Šavor jen je. — iz Beograda je došla
joznlh zabavišč, kjer se shaja — cvet povišanju. Privoščim mu tako kazen: Ko ne bo več minister, naj ga pošljejo nekaj časa za gen. kouzula na D., ali živeti bi moral samo od plače v sedanji visokosti.
Namesto poslanca Tiče Popoviča, ki je odšel v Budimpešto, je došel od tam dr. M. Milojevič. — Pravijo nam, da je izšolan v Evropi in da bo torej ta zamena dobra, posebno za nas Beč-lije, ki smo navajeni evropskih manir.
—	Jugosl. kolonija na D. si že silno želi poslanika, s katerim je mogoče človeški občevati. In tega se zdaj nadejamo!
V	tem znamenju: Dobro nam došao!
Ilustrovani listi prinašajo sliko novega železnega mostu čez Donavo proti Florisdorfu, ki je največji v srednji Evropi. Dolg je 1300 m, širok za 24 m (notranja širina 14 m, ob straneh hodnika po 5 m.) Delo je trajalo 11 let (vsled vojne!) Gradbo je vodilo 6 inženerjev, a na čelu njim je bil Slovenec, inž. Anton Hafner iz Škofje Loke. — Njegova predavanja o tem mostu poslušajo sko-ro sami inženerji, ki se hočejo iz tega kaj naučiti. — V Jugoslaviji grade mnogo mostov, gradili bodo med Beogradom in Zemunom čez Savo tudi ogromen železen most. Evo, tu imate rojaka svetovnega slovesa, ki vam je najbolje jamstvo za delo in morebitne tajnosti! Ali je kdo že mislil nanj? Da se nam ne bo ponujal, lahko verjamete, ker mu je na D. prijetno in dobro življenje A.G.
Mariborsko pismo.
Nemško gibanje ob meji. — Revizija koncesij tuiib državljanov.
Matice.
Koncert Glasbene
Kakor po naših štajerskih mestih, tako Bl*j? začeli zadnje čase gibati Nemci in v,? ,“rii tudi ob meji. To gibanje se opaža iu !■ ce*6 severne državne meje od Koro-iain j, Prekmuria. Pobude in vplivi priha-
v	M	iz nem$ke politične organizacije
u priboru, deloma pa tudi od onstran me^ J:J* -Avstrije. Zunanji vpliv propagande se ffsiužuje v glavnem štirih poti, Mežiške, st?fenl)erka. St. lija in Anač. S temi kraji sJ.e avstrijski nemški hujskači v stalnih Oran ^'avna Prehodna točka in zveza med Su em in Mariborom pa je seveda Št lij.
ovenski Št. lij je bil Nemcem že davno 5n° v peti, ker jim je zapiral pot do Mari-sVa i *vor‘l del močnega obroča slovenim,; oko.!ice' zat0 80 napeli vse sile, da ga Šk,Kč.ii0- ^ ta namen 50 žrtvovala nem-bojna društva ogromne vsote. Delovala atvP°t0m Pr°Pasande, podkupovanja, šol-va in naseljevanja. Siidmarka je naselila Kratkih letih v tej poprej čisto slov. obči-N-J??.? vrsto protestantskih Germanov iz ničiie, ker se je na te bolj zanesla kakor Ti katoiške avstrijske nemške kmete.
0 ^™ani so povečini ostali tudi po našem B y°“°leniu na svojih mestih. Sprva so se n0 Potuhnili in bilo ni čuti o njih nobeno* £. u’ zatlnie čase pa so se začeli zo-piJ, 8'bati. Kjerkoli morejo, izzivajo in na-
1 ™'0, svojo ljubezen do matere Germa-“ue. l i ijU(jje imajo skupaj z nekaterimi na-»«m renegati tudi svoje lovsko društvo, kamero dosledno odklanja sprejem slovenskih elanov. To njihovo društvo je priredilo te
^di svojo predpustno veselico, ki se je »ršila seveda strogo v pangermanskem juiu, kakor kje na Pruskem in katero so Ppsetili tudi razni nemški bratci iz Avstrije.
tei veselici, katero je žal, posetilo tudi dušt* neodločnih Slovencev, se je dajalo rodui nerazP°l°ženju napram našemu na-uDle.|!'1 naši državi in zato bi bilo skrajno štvo ^	^ se za šentiljsko nemško dru-
°blast T?nima*a ma*° ^ na^a Pristojna Člani t« ko društvo ne spada na mejo. hod dn društva imajo kot lovci prost do-sPreha! . meie ,n se tako nemoteno lahko druo-i *udi ti3 preko in sprejemajo na Prihaio- ,ni tud‘ lahko nemške agitatorje, ki za n-w° k nam Oblast ima dovolj vzroka Pravil ? proti društvu tudi radi kršenja skih ker društvo noče sprejeti sloven-Naši m»0v' kaT P° Pravilih moralo, boli? Teli moramo posvetiti več pažnje in Kontrolirati nemško razdiralno delo
Maribor, 9. februarja.
na naših najvažnejših postojankah, kajti država je varna le tedaj, če je varna in trdna njena meja.
Ministrstvo trgovine je izdalo te dni pametno in res umestno odredbo, da se morajo revidirati vse obrtne, trgovske in druge koncesije, izdane tujim državljanom na našem državjiem teritoriju po 31. marcu leta 1921. Odredba bo zadela gotovo tudi naše mesto, v katerem je več takih tujih, v prvi vrsti seveda avstrijskih državljanov, ki izvršujejo še vedno razne obrti. Med temi so tudi taki, ki so iz sovraštva do našega naroda in naše države optirali za republiko Avstrijo, so pa kljub temu ostali še nadalje pri nas, si v nekaterih slučajih celo na novo pridobili koncesije in delajo dalje, kakor da bi bili naši državljani. Izdajanje koncesij je sijajna prilika za razčiščevalno narodno delo. Za vzkratitev koncesije najde oblast lahko vedno dovolj trdnih izgovorov, tako da ji nihče ne more očitati nepostav-nosti. Tega pa naše oblasti doslej žal niso razumele, oziroma se tega niso zavedale. Koliko je bilo po osvobojenju izdanih koncesij Nemcem na škodo naših ljudi! Koliko jih je bilo izdanih tudi tujim državljanom! To se v bodoče ne sme ponavljati. Naino-vejSi zakon ministra trgovine oblast lahko porabi za končno prečiščenje v tem oziru. Vsakomur mora biti jasno, in torej tudi oblasti, da nikakor ne gre, da bi vživali obrtne, trgovske in druge koncesije pri nas ljudje, ki so se pritepli iz nemških krajev ali pa so v sovraštvu do nas optirali za tujo državo. Kamor jih vleče srce, tja naj gredo in tam naj si tudi služijo kruh, ne pa pri nas, kjer jim je trn v peti vsaka naša narodna beseda. Zakaj naj bi bili mi »barbarski in balkanski« Jugosloveni tako obzirni, da bi rediii na svojih prsih in s svojimi žulji tuje državljane, ko so »kulturni« Italijani odvzeli že davno številne koncesije ceio svojim lastnim podanikom našega naroda?
Koncert naše Glasbene Marce dne fi. t. m. je bil ena največjih in nail^pših prireditev v Mariboru. Glasbena Matica, ki je začela svoje prvotno skromno življenje po osvobojenju, se dolgo časa ni mogla razmahniti tako, kakor bi sl bili želeli. Vzroki so bili različni. Zato tudi njeni orvi koncerti niso dosegli večjega uspeha, posebno kar se tiče gmotne strani. V zadnjem i&tu pa je G. M. premagala večino začetnih teŽKoč ter se pričela bohotno razvijati. Njeno delo je bilo sicer tiho, vendar pa so giasovi o njem
prihajali tudi t javnost, ki ie s tam večjim zanimanjem pričakovala sedanjega koncerta. Koncert bi se bil moral vršiti že januarja, ker je pa bila Gotzova dvorana radi atentata poškodovana, se je vršil komaj sedaj. Uspeh koncerta je še presegel pričakovanje
o	neumornem notranjem Matičnem delu. Vstopnice so bile razprodane že v predprodaji in so se na večer mogla dobiti le še nekatera stojišča. Ogromna dvorana je bila z galerijami vred nabito polna. Takega paseta menda še ni imel noben koncert v našem mestu. Navdušenje občinstva je kar prekipevalo in aplavza ni hotelo biti konec. Med posetniki so bili tudi zastopniki naših cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti in zastopan je bil v lepem številu celo del nemškega prebivalstva, ki se sicer manj zanima za naše prireditve. Dirigent g. ravnatelj Topič je dobil v znak priznanja po’eg apiavza tudi krasen šopek cvetja. Izvajanja zborov so bila prvovrstna, istotako solistov, gdč. Mezgečeve, ki je prejela tudi šopek cvetja in g. patra Kclba iz Zagreoa, kateremu je bila poklonjena palmova vejica z državno trobojnico. Pater Kolb, ki ima mogočen bariton, je pel s ipremljevanjtm pomnoženega Matičinega orkestra »Samotarja«, i spremljevaniein zbora pa Gregorčič-Sattnerjevo »V pepelnični noči«. Vloga duhovna v tej krasni skladbi je prišla * pevcem v redovniški halji do popolnega, neodo-Ijivega izraza. G. M. je na ta svoj nastop lahko ponosna in lahko mirno zre v bodočnost, kajti če bo hodila po tej poti, si bo gotovo kmalu priborila eno najodličnejših mest med našimi jugoslovenskijui glasbenimi društvi.
PeSitščne vesti.
= Skupni nastop radikalov in demokratov. »Samouprava« odgovarja v članku pod naslovom »Naši demokrati« nekemu imenoma neodvisnemu, a v resnici demokratskemu časopisu, ki pledira za skupen nastop demokratov in radikalov tako-le: Radikali morajo pri svojih skušnjah na upra-
vi	države in glede na skušnje, ki so jih dobili v koaliciji z demokrati, gledati, da ostanejo čim dalje od demokratov. Borba, ki jo danes v samem parlamentu vodijo demokrati proti posameznim uglednejšim prvakom radikalne stranke, nikakor ne more dovesti do pomirljivega razpoloženja v vrstah radikalne stranke.
= Položaj narodnih manjšin v Jugoslaviji zadovoljiv. Predsednik odseka za naci-jonalne manjšine pri Zvezi narodov g. Col-ban je bil te dni v Beogradu, da pregleda položaj nacijonalnih manjšin v Jugoslaviji. G. Colban je izjavil dopisniku »Politike«, da je položaj nacijonalnih maujšin v Jugoslaviji zadovoljiv.
= Vprašanje jugoslovanskega kardinala. »Samouprava« izvaja med drugim: Imenovanje kardinala ni nobena pravna institucija, ki bi lo smela država zahtevati. Kardinal na splošno nima nobene cerkvene jurisdikcije in nobenega posebnega delokroga. Imenovanje kardinala ne more imeti za nas velikih praktičnih posledic. Sicer bi pa bilo popolnoma primerno, da “dobi naša kraljevina enega kardinala. Avstrija je imela štiri kardinale, torej bi odpadel sedaj eden na našo kraljevino. Zagreb je najprimernejše mesto za sedež kardinala. Pri imenovanju kardinala se gleda v prvi vrsti na ugled stolice. Državni kardinal biva v pre-stolici ali v kakem drugem mestu, ki ima po svoji tradiciji ugledno nadškofijsko stolico. V naši kraljevini je samo zagrebška stolica, ki ima lahko kardinala. V prvi dobi naše zgodovine je bila splitska stolica najuglednejša od vseli. Mogoče bi bilo dobro, da se obnovi ta tradicija. Sicer pa je vse odvisno od ureditve katoliške cerkve v naši kraljevini in od dobrega sporazuma z Rimom.
=* Demonstracije nemških poslancev v praškem parlamentu. Celokupen češkoslovaški tisk je ob priliki smrti velikega zaščitnika mlade republike priobčil članke priznanja in hvaležnosti. Nemški tisk v Češkoslovaški pa se je zadržal precej rezervirano, vendar pa je ohranil ugled, ki ga zasluži veliki pokojnik. Drugače pa so se obnašali nemški poslanci v zbornici. Ko se je na seji zunanjepolitičnega odbora spomnil socijalni demokrat Nemec dobrotnika Wilsona, so se nemški poslanci demonstrativno dvignili in odšli. Isto so storili tudi nemški zastopniki v mestnem svetu Javnost je radi tega ogorčena in to tembolj, ker so se Nemci še nedavno sklicevali na VVilsonova načela.
= Mehikanska vstaja likvidirana. Me-nikanske vladne čete so zavzele Vera-cruz. General Huerta je pobegnil, kakor se poroča v Yucatan. S tem je mehikanska vstaja likvidirana.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LIŠCA V LJUBLJANI.
DRAMA:
Začetek ob 8. uri zvečer.
•	februarja, nedelja, ob 3. ur' popoldne: »mogočni prstan« pri znižanih cenah. Izven! 8 1111 zveiw: • »Hamlet«.
februarja, pondeljek, »Tri maske, Smeš-
12 ŽTk PreciJoze, Priljudni komisar. Red F.
13 i«Kruaria> torek« zaprto.
14 uaria- ^eda, »Othello«. Red B.
15 u"!3’ četrtek, »Golobček«. Red C.
Petek, »Nju«, gostovanje gospe
ifi ftk1 • Izven-
Red^D**’ sobota* »Beneški trgovec«.
l?' lenl“ar^ "edelja, ob 3. uri popoldne,
™e*±S t1?0 tiču- Izven 0b 8‘ urI PriihtLlT1 ^aske- Smešne precijoze, is	,I	komisar«. Izven.
bruarja, Pondeljek, »Hamlet«. Red E.
OPERA:
10	tek	ob poi 8- url zvečer.
’ Predstava. Izvin.’3’ *Nlžava‘- liudska 12* f,^ruar!a’ Pondeljek, zaprto.
zbor1?; tor.ek gostovanje baletnega šča! Izvea M narodneea Kledali-
14	fehrn^l3’ f eda< »A'da«- Red E.
15- feb£uaHa' rt,ek’ *Traviata‘- Red A.
16. februarin’ PCu ’ »MiKnon«- Red F.
17- februar!,’	»Faust«. Izven.
Izven uedelja. »Madaine Butterfly«.
1 PrtvrUaria’ Pondeliek- zaPrto>
0v* Premljera treh francoskih eno-dejank.
eieuse^Hd^cui^nfr^ komedija: Les Pr6-°ejSe delo orli „•	* p\vo njegovo moč-
»rvl raimah Li	odločilni uspeh in
njegovih najodločnejilh $Ui
krepko v zrcalo smešnosti ujetega realističnega življenja, neizprosnega bičanja vse-človeških slabosti in svobodnega umetniškega izraza v neiskrene in v mučne forme zapetega časa. Vnanje seveda je še v rabi po antični dobi prevzeta »enotnost kraja, časa, dejanja In deloma jezika«, glede ostro risanih človeških značajev ter proste izbire sujejev pa se oddaljuje Moliere že v tem svojem delu od tistodobne manire in pretirane mode in postane last splošnosti. To je ostal vkljub naglici, s katero je moral pisati, ne glede na svojo lahkomišljeno ženo Armando Bčjart, ki mu je sladila življenje (pr. »George Dandin«). Pod bremenom ogromnih naporov omahne sredi dela in izdihne. Pred dvestopetdesetimi leti. In bil je človek. In njegovo človečanstvo živi dalje.
V Arganu, namišljenemu bolniku, v Tar-tuffe, svetohlincu, v Harpagonu, skopuhu, v Don Juanu itd. Odtod ta mogočen vpliv na bodoča pokoljenja. Do najnovejših časov. Augier, Ed/Pallleron, slednji s svojimi end-dejanjkami: »Svet, ki se kratkočasi« in »Svet, ki se dolgočasi« so po Molieru pre-vzete »smešne precijoze« iz salona okoli leta 1880. Georges Courteline (pravzaprav Moineau roj. 1860), čegar »Priljudni komisar« je zabaval petkovo publiko, mestoma povsem spominja na Molierove zbadljice.
V zadnjih sezijah Je v kolikor se spominjam, šel preko našega odra »Namišljeni bolnik« (v seziii 1921-22) in »Žlahtni meščan« s Skrjančevo ouverturo. Petkov večer je torej stal v znamenju francoske klasične ko-medije, Moličrovega daljnjega modernega učenca, in uprav psihološko tenko Izgrajene enodejanjske drame »Tri maske« (Charles Mčre). »Smešne precijoze« (in teh tudi sodobnost ne pogreša) so krepak udarec v obraz smešnega videza, vnanje plehkosti in dozdevne tenkočutnosti... Takih tipov kot Je Madelon, živi in bo živelo vsepolno do konca dni. V krinolinah so bile, v zlagano vzgojenih in napolizobraženih meščanskih goskah so med nami in večkrat jih vidimo tudi v fraku In cilindru. Po parketlh In na Mati Ib nasedajo Mascarlllu ■ svilenimi
čipkami in verjamejo preoblečenemu konjskemu hlapcu sedanjih dni No, včasih je šlo na verze. Danes gre za denar. Comme chez notis! Stvar pa ostane. Vprizorili so »precijoze« v izborni režiji (g. Putjata) in z mlajšim, novejšim delom ansambla. Bil je torej dokaj smel poizkus. Igro je »nosil« Mascarille (g. Putjata) in nepričakovano dobro se ga je oklepala okolica. Gorgibus, meščan, se je presenetljivo udomačil v svoji solidni komični vlogi. Mož starih načel, malo podoben malomestnemu abbeju in malce težak ... Oba plemiča sta se popolnoma Pravilno držala nekam v ozadju: sta čisto postranskega pomena. Madelon je biia živa, srčkana in jezična. Ein »Pseudo-Made-moiiselchen«. To ji gre prav iz prepričanja. Catlios: prvi smelejši korak čez oder je bil to — in preizkušnjo je prestala dobro. Mascarille pa ostane. To je veselje za ušesa, povsod je čuti mnogo igralskega znanja in obilica ostane za oči... To vlogo.se ali vrže popolnoma — ali pa se ž njo reši položaj. Naš Mascarille ga je v polno rešil. Okusno aranžirana soba. Mascarille sedi v sredi, poleg njega hihitajo goske. In Je čudovito neroden in obupno pleliak.., Vi-comte Jodelet... To je treba videti.
»Tri maske«. Korziška dramatska slika. Avtor Ch. Mčre Je izmed najnovejših. Efektna oderska stvar. Polno kipečih strasti, pritajenega dejanja in živih kontrastov ter življenjske tragike. Toda vrelo zdravje si buta v dveh valovih nasproti: Stari Proti della Čorba in karmenska Viola. Vmes tragika: Paollo in predpustni norci... Režija in igra prav dobra. To je stvar, ki več po. ve kot pet dejanj. Novela. Zgoščen dramski feljton. Igrali so živo, prisrčno in s temperamentom.
Večer je zaključil G. Courtelina »Priljudni komisar«. Pravijo, da avtor piše »tragične burke«. Ima mnogo pristno francoske živahnosti In oster bič za nnzadnjaštvo dobe. Znana je njegova burka ljubosumnja »Boubouroche« (1893). V prvi vrsti naj omenimo brezhibno režijo g. Šesta, ki je v komediji Courtelina kot blazni Floche tudi iKialsko podal tvoje najboljše-
Primorske vesti.
p Prlprr za volitve na Primorskem.
V	četrtek ? ie vršil v Gorici sestanek zastopnikov 'Uličnih društev v Trstu in Gorici radi ..ipnega nastopa pri voil*vah. Tržačane ss nastopali dr. čop, dr. Slavik in dr. Vratovič, Pridružili so se jim še nekateri člani tržaškega društva iz Goriškega. Mesto, da b! v miru razpravljali o tem važnem predmetu, so se Goričani takoj spustili v razne očitke na tržaški naslov. Tajnik goriškega političnega društva je šel celo tako daleč, da je zalučil dr. Slaviku v obraz, da je res. da je bil podkupljen od bank. Sledil je odgovor od dr. Slavikove strani, ki je v takem slučaju edino pravilen. Pii-slonil mu je bliskovito in močno klofuto. Dr. Bitežnik je pričel takoj zagotavljati, da ni tako mislil. Nato je bila seja zaključena. Radi tega se bo o tem sklepalo na skupni seji osrednjega odbora in avtonomnih pokrajinskih odborov. Sklepi sc bodo sporočili kljub goriškemu incidentu goriškemu političnemu društvu pismenim potom.
p Aretacija cele družine. V Škoridji se je pripetil dogodek, ki je vzbudil aplošno ogorčenje nad postopanjem italijanskih varnostnih	oblasti.	V	hiSo	družine Pleteršek
sta prišla dva orožnika v spremstvu enega agenta v eivilni obleki, da izvršita hišno preiskavo. Domača hčerka je agenta vljudno prosila t.a pojasnilo glede preiskave, na kar jo je agent zavrnil i besedami: »Molči, suženjska svinja!« Užaljena slovenska hči je protestirala, agent jo je radi tega še bolj nahrulil in jo sunil s pestjo pod rebra. Protestirali	so še	ostali člani družine, toda
agent jih je dal vse skupaj aretirati: dva brata, dve sestri i> 60 letno mater. Pa s« Italijani	čudijo,	da	zavre	kri tudi miroljubnemu Slovencu,	ko	mora	prenašati take kri-
vice od stran!, ki je poklicana, da ga ščiti.
p Brigadirjeva samopašnost. V Marezigah, ki je čisto slovenska vas na Kopršči-ni, je prepovedal brigadir (brigadir je istoveten z našim! orožniškimi postajenačeini-ki, narednik) slovensko petje in pridi jo v cerkvi. Obenem je sporočil starešinom, da se lahko pritožijo do 5. marca. Ker je brigadir gotovo prepričan, da nima te pravice, lahko pričakujemo, da bo pritožba brezpredmetna. Tržaška »Edinost« je ob tej priliki naslovila par besed na tržaški ordina-rijat in ga opozorila na njegovo versko in cerkveno dolžnost.
Sis©rt.
SKOKI NA SMUČEH V CHAMONIXU.
Chamonix, 4. februarja.
Skoki na smučeh, ki so se vršili danes, so slavno končali meeting zimskega športa. Skakališče je zgrajeno na vznožju gore Bossons, v krasni okolici. Na obeh straneh je bilo nebroj zastav vseh narodov v najpestrejših barvah, ki so oživljale belo in zeleno ozadje ledenika. Zelo velika množica je prišla z železnico, s sanmi in na smučeh in se stiskala vzdolž poti. Stoično je čakala v zledenelem snegu in se grela v dobrodejnih solnčnih žarkih.
Skakalci so napravili 150 metrov dolg zalet po nagnjenih t eh in pridrčali drug za drugim na skakališče, ki so se zagnali v globočino s prekrižanimi rokami ali pa so jih naglo vihteli po zraku, da si ohranijo ravnotežje. Pogled na te ljudi je naravnost veličasten. Izglodalo je* kot da bi leteli po zraku in njih črna silhueta se je jasno črtala na krasnem modrem nebu. predno so padli na 450 nagnjeno ploskev, po kateri so drča'l naprej v dolino.
Razdalje skokov so bile od 20 do 30 metrov, če se seštejeta oba skoka, ki jih je napravil vsak tekmec. Norvežan Han sen, ki je pred kratkim postal ameriški držav-
ljan, je skočil 99 metrov daleč, Nortfcia* Thams 98 metrov. Toda ti skoki ne štejejo sami. ker se Jemlje ozir tudi na stB skakanja.
Marsikateri športnik bi želel, da se prt vpoštevanju popolnoma loči razdalja od stil* m da bi za vsako bila posebna tekma. Razdaljo in način »koka jemati obenem v osir, Je re» malo čudna stvar.
Pri nekaterih skokih so skakalci padli, a večjih nesreč ni bilo, vkljub temu, da *) se kotalili, zaviti v oblak snežnega prahu, v globočino. Edino en Američan sl Je izpahnil koleno. Thams je šel po tekmi ie enkrat skočit in je napravil 58 metrov.
Pri skokih so dobili prva tri mesta zopet Norvežani, četrto Američan in peto Norvežan.
Stanje narodov je na koncu vseh tekem sledeče: 1. Norveška 134 in pol točk.
2.	Finska 76 in pol točk. 3. Velika Britanija 30 točk. Italija je zadnja z eno samo točko, Jugoslavija to pot še ni prišla v poštev, ker s* je udeležila samo ene smuške tekme.
Izpred sodišča.
—	Dr. Vošniai eontra »Slovenec«. Ker
je Stol sedmorice v Zagrebu prvo obsodbo odgovornega urednika »Slovenca« na obtožbo dr. Vošnjaka radi žaljenja časti razveljavil, bi »e morala vršiti včeraj ponovna razprava, pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Razprava pa je bffa odgodena na nedoločen čas, ker je odgovorni urednik »Slovenca« g. Miha Moškare težko bolan, in se zdravi ie več tednov v deželni bolnici.
VOJAŠKA MAST.
Še lani koncem avgusta sta bila ukradena iz skladišča neboračke čete dva soda masti. Tatove sr dobili še isti dan in so aretirab' vojake Urha, Conča in Smrekarja. Urh je takoj priznal, da se je pogovarjal s svojim tovarišem naipre! o dekletih, nato sta pa prešla m mast v skladišču. Spravila sta oba soda v hlev in Jih nato odpeljala na Fužine, kjer sta jih prodala gostilničarju Kališku za 2000 Din. Urh je izročil 500 Din svozima tovarišema, ostanek pa si je obdržal. še isti dan je bil na ta način pijan in tudi aretiran. Obtoženi so bili obsojeni in sicer Urh na 9 mesecev, Čonč na 3 mesece in Smrekar na 1 mesec ječe. Ker so kazen že prestali, bodo plačali samo še stroške in pa 20 Din takse, s čemer bo zadeva za enkrat opravljena.
dobavila
Dražba Ilirija,
Ljubljana,
Kralja Petra trg 8. Telefon 220.
SCino Matica
31. januarja do 10. februarja
Žena z milijoni
VTFVVffrVVtTfVmmVfjfT
od T. do 10. febr. tli. del:
,C©r!grad-Pariš".
K I H & „ I D i A L44
predvaja v pondeljek 11., torek 12. in sredo 13. februarja
„BETE MIUONOV"
veliko pustotovno dramo v 5 dajanjih. Vlogo milijonarke in sirote isra priljubljena GLADYS WALTON.
Z pondejkom 11. t. m. se vrše zopet predstava ob 4., */s6-. 7., in Vs9- ul-
PRED AZNANILO: Od četrtka 14. do vžtevšl nedelje 17. februsrja
Ncriave ženske. I!!! I
Vse glavne zasedbe — o detajlih po reprizi — so bile v srečnih rokah.	—i.
Beneški trgovec na ljubljanskem odru. (Glas iz občinstva.) »Odkar stoji ljubljansko dramsko gledališče, še ni bilo med gledališko publiko takega ogorčenja nad nepremišljenimi kritiki. Kdor je videl vprizo-ritev vBeneškega trgovca« v spretni, za naše razmere naravnost odlični Sestovi režiji, in je čital potem poročilo »Narodovega kritika«, se je moral prijeti za glavo in vprašati: Ali je mogoče! Dosti se je pri nas že zagrešilo nad tistimi redkimi nesebičnimi delavci, ki so se žrtovali in posvetili vse svoje sile nebogljenemu detetu naše umetnosti, a na tako brezvesten način, kakor se je sedaj zgodilo, še niso ubijali idealizem. — Govoril sem z visoko naobraženlm gospodom, ki je videl »Beneškega trgovca« na svetovnih odrih. Zagotovil me je, da so naši »Benečani« popolnoma zadovoljivi. — Vsprlčo te izjave, lastne sodbe in nekaterih zagonetnih kombinacij, se tihemu, poštenemu opazovalcu vsiljuje mnenje, da za gotovimi »kritiki« tiči nekaj več kot plitkost in nepoznanje modernega Seksplrjevega odra,« Priobčili smo, kot smo prejeli.
Spored baletnega večera, ki se vrši v torek dne 12. t. m. v opernem gledališču in katerega priredijo elani zagrebškega baleta na čelu jim Margerita in Maks Froman.
1.	Netopirji, balet v enem dejanju, plešejo: Margerita in Maks Froman, Pavla Hudi, DesI Namur, Tatjana SIdrova, Olga Pastu-hova. 2. Razni plesi: Moskovski valse d’amour. — Margerita in Maks Froman. Drigo: Groteskna polka —- DesI Namur in Valentin Froman. Lijadov; Lutke — Margerita in Maks Froman. Drigo: Valse lento — Margerita Froman. Bakalenikov: Tatarski ples — Maks Froman. Gossec: Oavota — Margerita Froman. Glasunov: Rapsodija — Pavla Hudi in Valentin Froman Baranovič: Jugoslovanski ples	Margerita in Maks
Froman. Plesne to?	-.premija orkester
Narodnega gledališča,	'rigira kapelnik "g
Matačlč.
Operno prednaziu	V Soboto 16 t
mes. vprizori se znana in . < »Ijv.blleaa, Ooul
nodova opera »Faust«. Pri tej priliki se proslavi 20 letnica opernega pevca g. Hugo Za-theja, ki poje vlogo Mefista.
Za koncert jugoslovenske komorne glasbe, ki se vrši v pondeljek dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Filharmoniji, je še nekaj sedežev ter dovolj stojišč na razpolago. Toplo priporočamo obisk koncerta, ki je velikega vzgojnega in tudi nacljonalnega pomena ter stoji na absolutno umetniški višini. Predprodaja vstopnic Je v Matični knjigarni in na večer koncerta pri koncertni blagajni.
Nedelja v Narodnem gledališču. Danes zvečer ob pol 8. uri poje se v operi »Nižava« kot ljudska operna predstava pri znižanih cenah. V operi nastopijo:	gdč.
Thalerjeva, ga. Matačičeva, gdčne. Sfiligo-jeva, Korenjakova ter Jeromova In gg. Betetto, Sovvilskl, Cveilč, Banovec In Pugelj. Drama vprizori popoldne pri znižanih cenah narodno Igro »Mogočni prstan«, pri ka. terl sodeljuje vojaška godba ln balet, zvečer oto 8. uri pa je predstava »Hamleta«.
Komponist opere »Nižava«, slavni klavirski virtuoz D’Albert, se nahaja trenutno v Jugoslaviji ter Je priredi! več klavirskih koncertov v Zagrebu in Beogradu z največjim uspehom. Iz Zagreba nam je došlo poročilo, da bode skladatelj prisostvoval danes zvečer v našem opernem dedaliSča vprizoritvl svoje opere »Nlžavac.
ljubljanska drama.
»Shyloek«.
G. Lipah-Rogoz. V mnogih ozirih: obu. jestranska '^Popolnitev. Kar Je bil prvi pre-malo, je bil drugi preveč. Realist — kratko odsekan, skoraj prejasno naraven, Je bU “rugi igralsko v mnogih momentih močnejši. Sceno pred senatom je g Lipah podal učinkoviteje: ker je bil v prejšnjih scenah skop. In se je pripravil na udarec. PlemlCi pred senatom (še enkrat bodi podčrtano); motijo s svojo prevslljivo vnemo..Takrat se dragi, lahkoživi Graziano vsaj malce lahko moderira — čeprav mu le priznati mnogo truda in vestnosti. Nadaljnje predstav* * vseh ozirih kažejo Izboljšanje.	—i.
Dnevne vesti.
Našim čitateljem izven Ljubljane!
Danes poteče rok, ki smo ga določili ta razpošiljanje »Narodnega Dnevnika« na ogled naročnikom v svrho naročitve. Kdor doslej lista še ni naročil, ga od torka naprej ne bo dobival več. — Komur je tedaj na tem, da se pošiljanje Usta ne prekine, naj takoj plača naročnino s položnico, ki jo je prejel. Kdor pa je položnico mogoče založil, naj nam hitro sporoči z dopisnico, da hoče postati naročnik lista in naj obenem zahteva položnico. — Zastonj lista ne moremo pošiljati nikomur. Samo naši so-trudnlki, nabiralci novih naročnikov in posebnega uvaževanja potrebni čitate-lii dobe od uprave razne olajšave in ugodnosti. Brezplačno pa smo pripravljeni pošiljati list vsem onim, ki nam preskrbe vsa] 5 rednih novih naročnikov.	Uprava.
Pritožbe.
Upravi »Narodnega Dnevnika* še vedno prihajajo pritožbe zaradi nerednega dostavljanja lista bodisi v Ljubljani, kakor tudi na deželi. Ml smo prizadetim za opozorila prav hvaležni, ker
lo	tako nam je mogoče vse nodostatke takoj odpraviti, pa naj sl bodo taki, ki jih je zakrivilo ogromno delo v upravi, ali pa taki, ki gredo na račun drugih. Nerodnosti so se godile na poštah, pri raznašalkah in pa tudi vsled nagajivosti in zlobnosti naših nasprotnikov. Ti slednji slučaji pa so najbolj kričeči. Naši prijatelji nam prinašajo avtentična poročila da nekateri trafikanti (imena za enkrat zamolčimo) vsled pritiska od gotove fanatično zagrizene strani nočejo prodajati našega lista samo zato, ker so jim ti zagrizene! zagrozili z bojkotom. Naše prijatelje prosimo, da naj odslej še bolj pazijo na to gonjo in naj nam vsak slučaj naznanijo, da bomo proti takim nestrpnim in vročekrvnim petelinom nastopili sodno pot.
Poživljamo naše prijatelja, da zahtevajo »Narodni Dnevnik« v vsakem javnem lokalu, v vsaki kavarni, restavraciji, gostilni, v vsakem hotelu in v vsaki brivnici^ v vseh trafikah, na vseh kolodvorih in pri vsakem kolporterju.
Uprava.
— Iz listnice uredništva. Poslano Celjsko pismo moremo priobčiti le, če le njegov avtor pripravljen zagovarjati vse podatke tudi pred sodiščem.
— V petek Je Imelo »Jutro« zadnjo besedo. Pravijo, da Je petek s"ab začetek In zato smo prav radi ustregli »Jutru« In mu pomagali do nedolžnega vesella.
— Na glavo bi hotelo postaviti »Jutro« pojme, ko razmotrlva o vprašanju staroste sokolskega saveza. Zato kratek popravek. Starosta 1« voljen od sabora In zato ima tudi samo sabor pravico Izrekati zaupnico ali nezaupnico. Kam bi vendar prišli, če bi se vsaki pokrajini v državi priznala pravica, da izreka zaupnice ali nezaupnice save*-nim funkcijonarjem. Bilo bi skrajno neso-kolsko. če bi ta princip obveljal in zato naj »Jutro« vsa) v sokolskih zadevah neha mešati pojme.
— Opozorilo. Cenjene čitatelje vljudno opozarjamo, da se nam je pripetila pri »Pismu Vuka Karadžlda knezu Milošu Obreno-vlču« neljuba pomota. Nadaljevanje, ki smo ga priobčili 8. t. m., bi moralo biti priobčeno 5. t. m.. tal<«, da je današnje nadaljevanje nadaljevanje »Pisma«, priobčenega dne 5. t. m.
— Centralna vlada ln Kmetijska družba. Prejeli smo: V Vašem listu ste priobčili poziv člana bivšega glavnega odbora Kmetijske družbe k. Ivana Ažmana, da naj se na obdolžitve klerikalnih poslancev vendar že uvede preiskava in naj se tiste, ki so zakrivili stomilijonske defravdaclje (v dl-nariih) vendar že zapre, pa nai si bo to kdorkoli. Tudi Jaz kot član bivšega glavnega odbora Kmetijske družbe kličem centralni vladi, naj po 11 dnevnem skrivanju vendar stvar izroči državnemu pravdnlštvu. Ce Je pri Kmetijski družbi res taka enfoba, hajd. pošalil žandare, pa neka uhapse zločince. Tudi velikega župana g. Sporna po-zivljem, naj že vendar zahteva v Beogradu. da se vlada zgane, ker je že 30. januarja oblltiboval. da bo centralna vlada takoj poslala pismena navodila komisarju glede uvedbe preiskave in vršitve občnega zbora. Gosp. velikega župana dolžnost le tudi. da vlado opozori na Škodo, ki lo Kmetijska družba irpl radi sedanjega provlzorila. Sicer pa Še enkrat: če nočete sklicati občnega zbora, izvršite preiskavo, odnosno aretacije) Samo sumničiti s« ne pustimo. — Jos. Černe, posestnik v Zgornji Šiški.
— Stavbno gibanje v Ljubljani 1. 1923. Zgrajenih je bilo novih več stanovanjskih hiš 10, enodružinskih hiš (vil) 42, novih gospodarskih poslopij, oziroma prizidkov k že obstoječim 24. Večllh adaptacij v stanovanjske svrhe se Je izvršilo 15 In v trgovske ter gospodarske namene 31. Na novo priklopljenih hišnih kanalizacij se Je Izvršilo pri 12 hišah. Mestni vodovod se Je tekom leta 1923 vpeljal v 93 hišah. Na novo so se položile vodovodne cevi v skupni dolžini 2924.55 metrov po Pražakovl ulici, Hradec-kega vasi,, na Mirju, Zeicni poti, Pasjem brodu. Pod Rožnikom, Na Prulah, na Karolinški zemlji In Dunajski cesti. Dnevna uporaba vode Je bila največja 11.443 kubičnih metrov (22. marca) in najmanjša 6727 kubičnih metrov (29. junija). Na posamezno osebo le odpadlo 229, oziroma 134 litrov.
— Očesne bolezni v ambulatorlju Okrožnega urada za zavarovanle delavcev v Ljubljani. Leta 1923 se Jo zaradi očesnih obolenj ambulantno zdravite 1869 članov In 287 svojcev. Stevito ordinacij Je bilo za 5"a-0« 4762. za svojce 626. V bolnišnico se Je oddalo 97 bolnikov, med njimi 18 primerov nalezljivega tratooma, 3 primeri očesne gonoreje pri novorojencih Iti 8 primerov težkih očesnih poškodb. Število očesnih poškodb znaša v celoti 486; večinoma rane od zapičenih-drobcev v roženici, 3 primeri traumatlčne poškodbe leče (mrena) In 3 poškodbe, kjer Je bilo zrklo samo prebito. Večina poškodb se ponavlja dan za dnem v gotovih tovarniških poklicih in Jih povzro*
Ljubljana^ 9. iebruarja 1924.
kamenja in gotovih kemičnih proizvodov. Isti delavec se rani tekom leta po večkrat; dokaz, da Je delavstvo samo še dosti premalo pazljivo in da se najbrže tudi v obratih pri delu, ki ogroža oči, premalo uporabljajo predpisana varnostna očala. Ranjeni delavci sami večkrat zanemarjajo navidezno malenkostno poškodbo in prihajajo še-le po preteku več dni k zdravniku in si tako nehote In nevede sami podaljšajo dobo dela-nezmožnosti. Opozorti Je treba tudi na nepravilne im nedopustne poskuse različnih mojstrov In drugih pomagačev, ki hočeio že v tovarni odstranjevati stružlne ln druge drobce zapičene goboko v roženico, na povsem neumesten način, ki ni skoro mkdar uspešen, nego samo razdraži ln razvname dotlej mirno oko. Razven že imenovanih 8 težjih poškodb, cddanili v bolnišnico, so se zdravili vsi drugi ranjenci doma oziroma ambulantno. Od težko ranjenih Je Izgubil en delavec svoje oko. trije so dobili vsled poškodbe mreno, ostali pa so izgubili vsled nastalih brazgotin na prozorni roženici del svojega prejšnjega dobrega vida. — Očala Je dobilo 187 zavarovancev, po večini starostno dalekovidnih, ki Jim je vid za njihovo delo opešal. Prib ižno šestina je bila kratkovidnih; od teh skoro polovica v povsem neprimernih poklicih, kjer Jih slabovidnost ovira v delazmožnostl. Končno Je dobilo 7 enookih članov nova umetna očesa.
— Športni karneval, ki ga Je priredil agilni športni klub »Slovan«, se je vršil včeraj v Narodnem domu. Slikovito pročelje velike dvorane, ki ga je izdela! g. tipograf Rajko Kos, Je sprejeto posetnike v še slikovitejše razpoloženje; pročelju se Je videlo, da ga Je ustvaril s požrtvovalnim trudom človek, ki ima umetniško dušo. Dvorana sama pa je bila športni raj. Srednje tri dekoracije Je izdelal mojster g. Skružny
— krasno kakor vedno. — Druge pa, ki j!h Je izdelal g. Ciril Kemperle, — prav odkrito rečeno — niso prav nič zaostaiale za umetniško dovršenimi Skružnyjevbnl. iudi ostale dekoraciie so bWe napravljene umetniško dovršeno. — Obisk karnevala je bil silno številen — prostori so bili premajhni. Toda spretni aranžman, za katerega gre glavna zasluga gg. Strnadu, Kemperlu, Kosu in zlasti Buciku, Je zmanjšal zlo premajhnega prostora in zabava je bila nebeška. Čestitamo športnemu klubu »Slovanu« tn posebno še njegovim zgoraj imenovanim članom, da so ustvarili v Ljubljani prireditev, ki bo postala — kakor Je dokazal včerajšnji obisk in razpoloženje — najpopularnejša, pa tudi družabno ena najboljših prireditev. Prepričani smo, da se bo zbral tudi prihodnje leto ves športni svet na »S.ovanovem karnevalu«.
— Umrl le v Ljubljani posestnik In trgovec na Sv. Petra cesti. št. 31 g. Fran Adamič. N. v m. p.J
— Zdravstvena statistika v Ljubljani leta 1923. Prebivalstva šteje Ljubljana pri-bli&to 55.C00 prebivalcev. Porok Je bilo 806. Otrok se je rodilo 1472; mrtvorojenih 55. Umro Je 1200 oseb, med temi 432 tujcev v raznih ljubljanskih bolnicah. Umrljivost Ljubljančanov znaša, če se odšteje umrle tujce 13.9 na tisoč prebivalcev. Umrlo Je v
1	letu starosti 177, v starosti do 5 let 246, v starosti od 5 do 15 let 42 otrok. V dobi
15	do 30 let Je umrlo 185, od 30 do 50 let 254, od 50 do 70 let 275 in nad 70 let starih 198 oseb. Za nale^Hviml boleznimi le umrlo: za Jetiko 238, za trebušnim tifusom 30, za grižo 6 oseb, za škrlatinko 11, za difterijo 3 in za dušljivim kašljem 5 otrok.
— Rešilna postaja je posredovala v 1297 slučajih.
— Vinsko poskušnjo priredi Vinarsko društvo v Novem mestu o priliki svojega zborovanja v nedeljo dne 24. februarja t. 1. oh pol 11. url v prostorih državne kmetijske šole na Grmu. Vabijo se tako vinogradniki, ki imajo dobro vino na prodaj, kakor tudi kupci, ki želijo dobro vino nakupiti, da to prireditev posetijo.
— Važno za davkoplačevalce. Koncem tega mcseca poteče rok napovedi osebne doliodnine, V olajšavo pravilne napovedi Je Izdala papirna trgovina Iv. Gajšek v Ljubljani pomožne pole, s katere pomočjo se vsakemu obrtniku, kmetu, trgovcu in indu-strijcu predoči kratek obračun za podlago pravilne napovedi osebne dohodnine. Pa tudi za napoved prometnega davka pomožna pola izborno služi. Cena za en Izvod 2 Din, po pošti 50 para več. Pri naročilu najmanj 25 izvodov poštnine prosto.
— Avtonomne doklade k direktnim dav. kora v Sloveniji V 11. številki »Uradnega lista«, ki Izide 12. t. m., obiavi delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o avtonomnih dokladah na direktne davke za leti 1922 In 1923. Iz tabel I. In II. Je razvidna obremenitev davkov po posameznih vrstah doklad, preg ed III. pa izkazuje celokupno višino vseh doklad. Davčni uradi Izkazujejo v opozoritvenih opominjevalnih položnicah Itd. državni davek in avtonomne doklade, kumulativno. Davkoplačevalci so radi ttga često mnenja, da so zneski, ki sc od njih tirjajo, samo. državni davki. Iz omenjene objave bodo mogli posneti, da temu ni tako, marveč da Izdaten del celokurme obremenitve odpade na avtonomne doklade.
’	— Celjske novosti. Smrtna kosa.
Na kralja Petra cesti je umrl klobučar in hišni posestnik Anton Chiba v 63. letu starosti. — Podporno društvo za revne otrok« se je ustanovilo v Gaberju. Predsednikom društva Je bfl izvoljen g. Fr. Spegiič. — Plesna šola Sokolskega društva priredi v soboto 16. t. m. zaključni plesni venček ob 8. url zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. — Tombola Olepševalnega društva, katera bi se morala danes vršiti. Je preložena za kratek čas. — Pravica uporabe grobov na mestnem pokopališču. ki Je bila pridobljena pred 20. leti, Je glasom pokopališčnega reda mestne občine ceijske ugasnila. Stranke, ki želijo grobove obdržati še naprej, morajo plačati tozadevne pristojbine pri mestni blagajni. Rok poteče 31. marca 1924. — V mestnem gledališču se vprlzorl danes zvečer ob 20. uri narodna igra »Revček Andrejček«.
V	torek pa gostujejo člani ljubljanske drame. Predstavlja se »Osma žena« z gospo Nablocko In g. Putjata v glavni ulogl.
— V delo se sprejmejo: Pri Državni borzi dela v Ljubljani: 1 viničar, 4 minerji,
1 železostrugar, 1 kovotiskar, 3 pietarji,
2 lestna strugarja, 1 modelni mizar, 1 la* petnlk. 1 krojač, 1 sodavičar, 1 »likar, 5 Baggermojstrov, 6 strojevodij, 29 vajencev.
6	služkinj, 2 kmetski dekli, 1 postrežnlca Itd.
— Pri Državni borzi dela v Mariboru: C8 hlapcev, dekel, 12 viničarjev, 1 Švicar, 3 vrtnaril, 1 obratovodja kovaške obrti, 1 no* žar, 14 orodnili kovačev, 2 podkovska kovača, 1 železolivar, 15 kleparjev, 2 ključavničarja. i eleklroaieatdt. i uso&rja. $ mi-
zarjev, 1 sodar, 1 ciikularlst, 3 žagarji 3 galeristi, 3 pietarji. 1 tkalec, 2 čevlju i'>, 1 mirar, 2 inštalaterja, 32 vajencev, 1 £.;2po-dinja k orožnikom, 1 dojilja, 30 šivilij za perilo, 1 šteparica vrhnih delov čevljev, 1' blagajničarka za gostilno, 1 plačilna natakarica. 3 sobarice, 1 vzgojiteljica, 2 varuške, 21 kuharic, 28 služkinj, 2 postrežnice. — Pri Državni borzi dela v Ptuju: 24 poljedelskih . delavcev, viničarjev, hlapcev, 1 vrtnar, 1 ključavničar, 1 ko ar, 1 strugar, 30 pletar-jev, 3 dninarji, 1 hišni hlapec, 8 kmetskih dekel, 3 kuharice, 1 sobarica, 4 služkinje,
6	vajencev td.
— Mariborske vesti. Odbor tukajšnjega evangeljskega ženskega društva se obrača na Javnost s prošnjo, da se mu naznanijo družine, ki bi bile pripravljene prevzeti stradajoče otroke iz Nemčije v začasno oskrbo. — Mariborski kreditni zavod praznuje te dni 60 letnico svojega obstanka. — Mestni m a g i -stratopozarja hišne posestnike, da poteče koncem meseca prvi plačilni rok za gostaščino, vodarinsko naklado ln kanalske pristojbine. Ker so lanski plačilni nalogi veljavni tudi za leto 1924, se novi ne bodo razpoši jall. — V zvezi z vlomom, ki Je bil pred kratkim Izvršen v vili trgovca Gajška, je razpisal ta nagrado 1000 DI n za onega, ki bi mu pripomogel do tega, da se izsledijo tatovi. — Na svinjski sejem ie bilo dne 8. t. m. pripeljanih 128 svinj. Cena se Je gibala od 22 do 22.50 Din za kilogram žive teže in 26.25 do 30 Din za kilogram mrtve teže. — V Slovenjgradcu s e Je poročil Stanko Moškon, odvetniški koncipijent v Mariboru s Tončko Kosijevo, hčerko šolskega ravnatelja Antona Kosija v Središču. — Nočno lekarniško služ-bo ima prihodnji teden Magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu. — V mariborskem marijonetnem gledališča se vprizori v nedeljo popoldne »Repoštev« in »Začarani dežnik«.
— Židovski muzej v Beogradu. Židje v naši državi bi radi dobili, natančen pregled svojih soplemenjakov in ]e radi tega sklenila židovska loža »Bene Borat« ustanoviti poseben židovski muzej, kjer bodo zbrane vse listine in predmeti, ki se nanašajo na Žide v naši državi.
— Razočaranie splitske policije. Nedavno so neznani tatovi ukradli v župni cerkvi Lukšiča pri Splitu dragoceno Tizia-novo sliko. Policija se je triidfa, da bi tatove izsledila. Končno je doznala, da se bavi slikar F. S. z zbiranjem umetniških dragocenosti in z veliko vnemo se je lotila hišne preiskave v njegovem bornem umetniškem stanovanju. Pregledala Je natančno vse okvirje, prebrskala po vseh kotih, dokler se ni ustavilo njeno strokovnjaško oko na neki večji zapečateni škatlji. Aha, sl je m slila, ga že imamo in v tem Jo Je podpri še umetnikov bledi obraz. Ko so pa na policiji odprli dragocen plen. so našli vse polno ljubavnih pisem nekega umetnikovega pri- . iatelja. ki mu Jih Je izročil ob svoji poroki z neko drugo žensko. Tako so zagledale cvetke prve ljubezni po dolgem času beli dan.
— Nova komitska tolpa v Južni Srbiji.
V	dolini Strumice se je pojavila večja tolpa bolgarskih komitašev. Načeluje Ji vojvoda Bnrls Turkov, ki je bil najbrže posan v južno Srbijo na mesto nedavno ustreljenega voditelja Vendeva. Prebivalstvo se zopet boji novih nasilstev. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da bi tolpo pregnale.
— Kal vso vedo Amerikancl. Atenski poročeva ec »Chicago Tribune« Je baje poročal svojemu listu, da Je Jugoslovenska vlada zaposlena z nemiri v Bosni ln na Hrvat-skem. Da bi odvrnila pogled od notranjih nemirov, namerava baje vprlzoriti na spo-m ad vojaški pohod na Bolgarsko In Grško. Med Črnogorci in Srbi je baje že prišlo do spopada. Na bojišču Je obležalo 200 Srbov in 300 Črnogorcev. Ameriški borzni špekulanti pač poceni prodajajo svoje race.
— Modna krojna šola za dame in gospode, Židovska ulica 5, Ljubljana! — Večerni dnevni tečaji! — Specialni tečaji za krojače, ki se želijo izvežbati v damski stroki tudi v šivanju. Pouk v najmodernej-šem kroju nioskih oblek, zadnja moda 1924.
—	Za dame, ki niso šivi’ Je posebni lahki praktični tečaji za šivanje in krojenje. Vsaka dama lahko izdeluje svojo garderobo ali Jo modernizira pod strokovnim nadzorstvom I — Strankam, ki želijo obleke samo skrojene, se ohleke skrojijo in dobijo natančna navodila, da lahko obleko Izdelajo doma. — Razpošiljanje in izdelava naibolj modernih krojev za dame in gospode po meri in modelih. — Korespondenčni učni tečaji za krojače in šivilje, tudi nešivllje po tom slovenskih učnih zvezkov in risb. Vsak se lahko tekom dveh mesecev Izvežba perfektno v krojenju. J?azpošF Janje najmodernejših giornalov vseh akademij za gospode in damel
Kronika.
k Po ceni se le oblekla 22 letna Katarina Kampuševa iz Ce Ja. Izvabila ie na zvit način tovarišici služkinji Albini Kluruskl sukneno plavo obleko, površnik in svlnat robec, v skupni vrednastl 3000 Din, ter Je neznano kam pobegnila.
k Podjetni cigani so odpeljali trg. Josipu Banu od Sv. Pavla konja in voz, v vrednosti 10.000 Din. Konj Je velik in močan in ima bele lise na čelu in na 3 nogah. Na vozu sta bili tudi dvs konjski odeji. Pred nakupom se svari.
k Ukradena zastavna listka. Kot smo že pred par dnevi poročali, sta bila ukradena Francu Plpanru v Spodnii Šiški dva zastavna listka. Policija Je ugotovila, da Je ukradel listke neki strojnik v Ljubljani Jakob Bcvc. Prodal Je listke svojemu pisatelju. Stanku Bitencu, ki Je dvignil zastavljeno blago ln ga razprodal po nlzkali cenah. Blago Je rešeno, oba sta aretirana, sitnosti pa bodo Imeli razni kupci, ki »o kupili ukradene predmete.
k V Rušah Je osleparil več strank 28 letni kliučavnlčar v tovarni karbida, na ta način. da ie sprejel v popravlo šivalne stroje In Jih prodal. Stranke *o oškodovane za precejšnje zneske.
k V Dobllškl gori so vlomili bržkotne cigani v zidanico Valentina Legata in odnesli obleko in Jedila. Vdrli so skozi okno, ki so ga razbili z železnim drogom. Napravili so za 2000 Din škode.
k Prazne vrečo. Včeraj okrog 10. ure dopoldne Je prijela policija na Sv. Jakoba nabrežju brezposelnega mesarskega pomočnika Antona Zgalnarja. Ukradel Je Izpred Baliovčeve trgovino na Sv. Jakoba trgu 2 vreči, vredni 250 D, Vreče je hotel prodati na starini.
k Iz kovačnice Franca Suhadolnika na Gllncah Je bilo ukradeno 20 Jeklenih dlet, 15—30 cm dolga, označena s črko K. ali s piko. vredna 300 D.	,	.
k Črna porapadura Je bila ukradena služkinji Tereziji Gerl iz Rožne doline. V njej Je Imeia po en zlat In srebrn prstan, zlate uhan* i modriaU kamenčki, nekaj kon>
tenine, robcev In črnega sukanca, v skupni vrednosti 1000 D.
k Smrtno ponesrečen voznik. Hlapec Karl Pušnik v De niški pivovarni v Laskam, 28 let star, je vozil iz Laškega v Žalec voz svežih tropin in nekaj zabojev piva. V bii-žini Celja Je na do sedaj še nepojasnjen način padel pod voz, tako da mu je šlo kola čez život. Strlo mu Je prsni koš in mož je umrl že med vožnjo v bolnico. Ponesrečenec zapušča ženo in nepreskrbljenega otroka.
k V Paradlču pri Sv. Barbari Je bilo vlomljeno v hišo pos. Jožefa Zima In pokradeno več ženske in moške obleke, ter drugih predmetov, v skupni vrednosti 10.000 dinarjev. Tatvino Je izvršil ali je vsaj v zvezi z njo neki neznanec, ki Je hodil po okolici, se izdajal za vinskega kupca In se Je z nekaterimi posestniki tudi res pogodil za nakup vina.
k Prepodena vlomilca. Na okrajni cesti, v bližini občine Osek sta opazila orožnika precej daleč pred seboj neznanca, ki sta nesla težke nahrbtnike. Neznanca, opa-zjvši orožniško patruljo, sta pometala nahrbtnike v cestni Jarek in zbežala v bližnji gozd in izginila. V nahrbtnikih se Je nahajalo razno manufakturno blago, ki je bPo brez-dvomno kje ukradeno. Tatova sta bila čedno oblečena, z gamašami In okrog 30 let stara. Eden je izgubil na begu siv klobuk.
k Žepar v vlaku. Mizarskemu mojstru Francu Pečeku Iz Mirne Je bila ukradena v dolenjskem vlaku nova rjava usnjata listnica s 5 predali, v kateri Je imel 6000 Din, en 5 dolarski bankovec, orožni list in več računov.
SokoSstvo.
—	Občni zbor Sokolskega okrožja Ljub-Hana n. se Je vršil dne 2. t. m. ob navzočnosti delegatov vseh v okrožju včlanjenih društev (Ljubljana II., St. Vid, Kamnik, Višnja gora) ter odsekov (Skaručina, Komenda) v društvenih prostorih Sokola II. — Starosta br. Milko Krapež Je v svojem uvodnem nagovoru pozdravil navzoče delegate, omenil stanje ta delovanje okrožja ter pozval zastopnike društev, da požive delovanje v edinicah. Župni zastopnik br. Švajger je utemeljil pomembnost ustanovitve okrožij za sokolsko organizacijo ter pozva3 zastopana društva, da strogo izvršujejo sklep Saveza glede telovadbe mlajših članov. Iz poročila tajn ka br. Kuščerja Je razvidno delovanje okrožja v organizatoričnem oziru, poročilo načelnika br. Smoleta in načelnice s. Varogo-v e pa vsebuje stanje včlanjenih društev v tehničnem oziru, ki Je s!cer zadovoljivo, toda nekatera društva le premalo goje telo-
vadbo, ki naj bo tsmeij sokolskega dtfa. Pri sledečih volitvah so bili izvoljeni v vodstvo okro/ja sledeči bratje tn sestre: Starosta br. Milko Krapež (Ljubljana IIJ. pod« starosta br. Rudi Potočnik (Kamnik),
I. tajnik br. Fran č e r m a k (Ljubljana 1L),
II. tajnik s. Franja Likozarjeva (Ljubljana II.), blagajnik br. Josip Jeras (Ljub-ijana II.), načelnik br. Albin Smole (Ljub. ljana II.), načelnica s. Marija Varog* (Liubjana II.), izobraževalec br. tir. Iva* K a v e c (St. Vid).
Društvene vesti.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Umrl Je naš ustanovnik gosp. Franc Ada* mič. Pevci udeležite se sprevoda, ki se v:Sl danes v nedeljo 10. februarja ob 4. url pu* poldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta HI.
— Lovci, pozori Slov. iovsko društvo v Ljubljani Je sklenilo v svoji seji dne 18. januarja t. I.. da ima pripasti od vseh zabav, ki nosijo naslov »Lovska prireditev« (veselica. zabavni večer, ples itd.) 30% čistega dobička fondu »Zelenega križa«. Te d meške naj nakažejo prireditelji Slov. lovskemu društvu v Ljubljani z opazko »Zeleni križ«. — Odbor S. L. D.
— Slovensko planinsko društvo nazna-nja. da se Je pisarna preselila na Poljansko cesto št. 12, pritličje desno.
— Študentski radikalskl klub »Slovenski Jug« priredi v torek dne 12. februarja 1924 Društveni zabavni večer v veliki dvorani Narodnega doma s prijaznim sodelovanjem baletnih plesalk gdč. Vavpotičeve in Svobodove ter opernih pevcev g. Marija Šimenca in g. Nikole Cvejiča. Na klavirju bo spremljal g. Nefat. Vstopnina: prostovoljni prispevek. Naše prijate'Je in somišljenike. katerim pomotoma ne bi poslali vabil. Jih prosimo, da se prijavijo v pisarni NRS, WoIfova ulica št. 1, I. nadstr., da se pravočasno rezerviralo mize. Vstop suJ* proti vabilu. — Od^or.
Borzna poročila.
C u r i h, 9. februarja. New York 575 London 24.70, Pariz 26, Milan 25.10, Prag* 16.70, Budimpešta 0.02, Bukarešta 2.95, Beograd 6.85, Sofija 4.27, Dunaj 0.0081, avstrijske krone 0.008125.
Berlin, 9. februarja. Dunaj 59,351.000, Milan 184.538,000.000, Praga 121.695,000.000, Pariz 189.525,000.000, London 18 bililono*
054.150.000.000, New York 4,189.500,000.0001 Curih 729.173,000.000, Beograd 50 miiijan
872.000.000.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni ln odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
KINO »LJUBLJANSKI DVOR"
predvaja od nedelje 10. do srede 13. februarja
moderno ljubavno dramo sedanjosti po izreku Asre
Oni, ki umro - kadar ljubilo
ali
SS Na žarečem pesku.
V glavnih vlogah Milton SIIJs, Wanda Haw!ey in 3acquellnc Logan. Drama, ki je zelo krasna z najlepšimi slikami, se vrši deloma v
arabski puščavi med oazami.
Radi dolžine filma se vrše samo za ta spored
2 urne predstave pri običajnih cenah.
V nedeljo 10. februarja: dopoldne ob 7,11., popoldne ob 3., 5., 7. in 9. — Ob delavnikih: popoldne ob 3., 7,5* 7*8. In 9. url.
te
m e
•
o
e
Z ozirom na oblastveno dovoljeno
razprodajo
naSega oddelka za pletenine, trikotažo in perilo sl dovoljuiemo cenj. odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi te večje množine različnega blaga, kakor:
7n H n mo • perilo, bluze, predpasniki, noga-LU uume. Vice, in rokavice.
7a nncnmfp • triko perilo, aviterji, srajce, ftfl yOSpUuE • ovratniki, naramnice, nogavice, rokavice, gamaSe in dokolenke
Za otroke in dojenčke: giVKSS!
patentne nogavice, svlterji, čepice itd. Brisače, različna galanterija in kosmetika. Vse to blago razprodajamo pod tržnimi cenami, samo dotlej, dokler traja zaloga.
A.&E.Skaberne
llubljana. Mestni trs St 10.
L JAX & SIN
LJUBLJANA, ComioKvcfk« ffsta
priporoča svojo bogato zalogo t
Pisalnih strojev „ADLER“ Šivalnih strojev
za rodbino In obrt
Voznih koles
Styria •• ©flrkopp,
Orožno kolo (IVaffenrad)
Ceniki zastonj tn Iranko.
Ne takaj spomladi 1
Naroči takoj: seme, sadno drevje, dalije, vrtnice, gladiole i. t. d.
Velevrtnarsko podjetje »VRT“ DŽAMONJA IN DRUGOVI, Maribor.
Zahtevaj cenike!
Hišne
potrebščine
emajlirano teilt o posodo znamke „Goliathu in lati« vrste, Zeškoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, knmeninnsto in stekleno robo se kupi na|* ceneje in najbolje pri tvrdki
A. Vlcel,
Maribor. Glavni trg It 5.
v filcu in veiourju, kakoi tudi moderniziranje na najnovejše modele pri poroča tovarna siamnJ« kov in klobukov
Frani; Cerar,
d. s o. s.
Domžale.
Podružnica Cere.
Gosposka ulica it 4.
HKTOI> KOVAČ:
Gospodarstvo.
Živo srebro v Jugoslaviji.
O potrebi živega srebra bi bilo škofij odveč govoriti. Vsakdo že danes aobro ve, da se živo srebro neobhodno Potrebuje v medicini, metalurgiji, za izdelovanje municije in denarja. Za narodno gospodarstvo vsake države je Izredno važno, da ima na svojem teritoriju na razpolago živo srebro in da ji W ni treba uvažati. Naša država bi bila Popolnoma preskrbljena z živim sre-ij01?’ *"e nam ne bi Italijani ugrabili Idrije. Toda četudi nimamo Idrije za enkrat v svoji posesti, ni izključeno, da °e pridemo do velikih zakladov živega srebra*. Samo poiskati jih moramo in OnčeU z delom.
Pozdraviti je vest, ki je prišla zadnji v javnost, da se bo pričelo s pridobivanjem živega srebra v Avali blizu peograda. Toda tudi južna Dalmacija p ^rna Sora ne smeta biti pozabljeni, rrav tu je nadaljevati delo, ki je bilo leta 1901 in 1903 pričeto in je mo-leta 1914 prenehati radi svetovne rojne. Čudno je, da se naša država v let prav nič ni zanimala za roumk živega srebra v južni Dalmaciji, t e vedno v rokah inozemcev in za nianik železa v Crni gori, ki je pa v
kapitalis/*’ ^ pri<ie v TOike italijanskim
2*° srebro in rumenica se nahajata ..mno^*ni v ot>čini Spič v južni almaciji (oddaljeno 3 do 5 kilometrov butomora). Spičansko gorovje je na5 . e). talpinski trias. Da se v Spiču l_«aja živo srebro, se je ugotovilo že a. a *B00» ko se je gradila državna čeki/ T3 1901 so začeli kopati in pre-SOToVje. Delo je tako hitro Predevalo, da je rudarski urad v že meseca septembra leta 1903 ; eiil rudarskemu podjetju dve iz 8 r^ih gmot obstoječi polji po 45.116 njenih metrov, tedaj skupno 360 Ufe ^ kvadratnih metrov z dovolje-
i	% da sme poljubno kopati v glo-Ian|lnx’ ^sotovilo se jo, da se kopanje Plača. ZUna sestava je pretežna, kar
olajšuje kopanje in iskanje kamenja, ki vsebuje rudo. Hribovina je zelo nasičena in se intenzivnost in napojitev liribo-vine z živim srebrom toliko bolj poveča, kolikor globlje kopljejo. Žilava sestava je izpolnjena z baritoni ali z apnencem ter je obenem v veliki množini napojena z rumenico. Povprečna vsebina žilne gmote je po opetovanih analizah pokazala 1.03 odstotke živega srebra. Poleg tega se bi v tem gorovju dobilo večje množine 99 odstotnega barita, ki se posebno uporablja za izdelavo umetnega ognja.
Severno od Spiča v komaj poldrugo uro oddaljeni Sozini se nahaja izrabe vreden rudnik železa. Hribovina vsebuje do 70 odstotnega železa. Poleg železa bi bilo dobiti v bližini tudi mangan. Občina Sozina se nahaja že v Crni gori, ki je glede prirodnih zakladov še zelo malo preiskana in kjer bi se dobilo nafto, azbest in tudi petrolej.
Pri tej priliki bi navedel še to-le: Ko sem bil ravnatelj pri rudniku živega srebra in rumenice v Spiču, sem slučajno našel ob Železnici (tako se imenuje reka, ki teče iz Crne gore in se zliva v Jadransko morje, ob poletju suha) čmkast kamen, železovec, ki je bil preprežen z zlatimi žilami. Da je bilo v železovcu res zlate* sem ugotovil z analizo. Svojo najdbo sem naznanil takratnemu guvernerju iz Pristana^ ki mi je nasvetoval, da vložim prošnjo za prostosledstvo v Crni gori. Prošnjo sem vložil in takratni črnogorski kralj Nikola, mi je podelil pravico prosto-sledstva. Žal pa nisem mogel pričeti s preiskovanjem terena, ker je meseca junija 1914 izbruhnila vojna in sem moral pustiti vse svoje imetje v Spiču in bežati iz južne Dalmacije v Trst. V Crni gori se brezdvomno nahaja zlato.
Pripomnim še, da se živo srebro nahaja tudi blizu Frama in v Pohorskem gorovji* katero bi bilo natančno preiskati.
Padanje angleške valute.
. Nekaj mesecev že izgublja angleški no« Sl, ag0Iaa svojo prejšnjo visoko vred-rrertnk; P°dlagi zlate valute bi moral Imeti ke. v dolarjev Hb centov in tri osmin-iki K„re,sn‘c! pa se zan' dobi na new - yor-To , f samo še 4 dolarje 22 centov in pol.
-nie ^ moglo imeti velik vpliv na i>i »a * denarni in gospodarski položaj, ki ga Poslabšal sedanji padec francoske-
Padr»Ve d?is.tvi zadostujeta za razlago «uca angleškega iunta. Prvo dejstvo je, kn .postila 1. 1923 angleška vlada politi-Ju, deflacije ih varčevanja s krediti, kar je J*c'ala od konca vojne sem. L 1922 Je Urjena zakladnica dva posojila za 369 milijonov funtov na dolgoleten obračun, da se
*	konsolidira viseči dolg. 1. 1923 je pa **upna vsota teh posojil padla na 77 milijo-imv lomov. Učinek te nove metode se je ttanr	°d	poletja sem pada funt
•tel o* ?°'ariu In obtok bankovcev je nara-bta nS ,*°nca septembra do konca decem-00 124 do 128 milijonov.
povSDf.jnmu *e pa Prišlo drugo dejstvo, ki Je odhod , ,° Padec angleškega funta: to je lem - dmh kapitalov, ki so od konca vojne trg A.l,laiall od vseh strani na londonski ikeira K Avstrije, Izboljšanje *ke h, s.osPodarstva, procvit C< eile « „,ednjlč prvi znaki finančne
Bill n...9B1Č1JI SO bili VZrok, da SO as i*ms>;-
jj dJr23! srednjeevropski kaoiruli, ki so bl-VeiCr ranl v angleJkih bankah, ali pa In-rani na britanskem trgu.
IrenJi«^ zastoju britanske industrije in Propvui k Pr,tok tujih kapitalov povečal *aXm 'ondonskcga trga. Tl kapita.i pa so le h« °d*ckati. Ko bo to gibanje končano, atam?« apKleSkl funt nahajal napfam zlatemu ar<1u v natančno onem položaju, kate-Biie imu določa lastni položaj Velike Brita-m takrat bodo pa menda britanski fi-
stabilira-se poteg-
nančniki žalovali za časom, ko Je bil funt vreden 4 dolarje 22 centov In pol.
Velika Britanija se je zavezala, da plače vsako leto Zedinjenim državam skozi deset let, ko odplačuje svoj dolg, vsoto 157 milijonov dolarjev. To ogromno breme pa bo mogla prenesli samo, ako ji pius njenega vidnega in nevidnega izvoza dobavlja dolarske kredite, ali pa kredite, ki jih more spremeniti v dolarje. Jasno je pa, da padec angleške devize, ki poveča v funtih izračunano breme letnega odplačila Zedinjenim državam, ne more favorizirati britanski izvoz preko gotove meje.
Velika Britanija mora kupovati v tujini skoraj vse sirovine, ki jih predeluje njena Industrija, jn skoraj vso hrano za svoje vedno rastoče prebivalstvo. Tako ne bo imela od padca svoje valute onih koristi, ki so jih imele druge države, ki mnogo izvažajo.
V	Istem času, ko vsled padca funta zapušča tuji kapital londonski trg, se ta isti kapital seli v New York. Prej so se tuji kapitalisti, ki so rabili funte, obračali na Stock - Exchange v Londonu, kadar so naročevali blago pri britanskih industrijalcih. Toda med tem ko je inozemstvo zahtevalo od londonskega trga 15 milijonov funtov v teku prvega četrtletja 1923, je to število padlo na 6 milijonov in pol v tretjem in na
1,400.000 v zadnjem četrtletju.
To je dosedal najnsodepolnejša posledica padca angleškega funta: Londonu kot prvemu finančnemu trgu celega sveta je. kot se razvija položaj, menda že odklenka-
lo.	In boj, ki se je vršil tri leta med ameriškimi finančniki in angleškimi finančniki za svetovno prvenstvo, se končuje v korist Zedinjenih držav.
(Po »L’Europe Nouvelle«.)
Narodna banka dne 31. Januarja 1924. Aktiva (v milijonih D): kovinska podlaga 450 9: posoJOa 1485.0; račun za odkup kronskih novčanic 1208.2; račun začasne razmere 387.8; državni dolg 2961.6; vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.3; saldo raznih računov 224.0.
—	Skupno 8836.2.
Pasiva: vplačani del glavnice 22.1; rezervni fond 5.3; novčanice v obtoku 5773.6; državni račun začasne razmene 387.8; državne terjatve po raznih računih 23.2; razne obveznosti 456.4; terjatev države za založene domene 2138.3; nadavek za nakup zlata za glavnico in fonde 49.1. Skupno 8856.2.
X Za povečanje našega Izvoza jajc.
Udruženje izvozničarjev jajc je poslalo vladi pism. prošnjo, da se zniža Izvozna carina na jajca, ki je dosedaj znašala pri 100 kg 300 Din (briitto). dočim se zahteva sedaj za 100 kg (netto) ion Din. To ie potrebno radi živahne konkurence, ki jo je začela sovjetska Rusija. Dosedaj smo izvažali jajca v Švico, Italijo. Avstrijo. Češkoslovaško in Francijo, kar pa nam je sedai vsted omenjene konkurence in pa vsled visoke carine nemogoče. Istotako se zahteva zbol šanje prometa. Minister je obljubil, da se bo potrudil ugoditi zahtevam.
X čebelarstvo v Sloveniji je bilo že
pred vojno dobro razvito. Slovenski čebelarji so prodajali svoi pridelek ponajveč v sedaj avstrijske kraie bivše monarhije, biti pa so znani po celem svetu. Po vojni se je produkcija slovenskega čebelarstva zelo dvignila, dočim je povpraševanje pojenjalo. Zato se je pojavila zadnji čas misel ustanovitve čebelarske zadruge, da se na zadružni način zopet oživi čebelarska trgovina.
X Mlekarske zadruge v naši državi. V državi imamo 78 mlekarskih zadrug, od katerih jih ima Slo ven Ha preko polovice (46 zadrug). Zadruge producirajo letno 13.900 metrskih stotov sira in 7240 metrskih stotov surovega masla. Mleka se zelo mnogo izvozi iz naše države v Italijo, pa tudi v Avstrijo.
X Carinski dohodki na države v drugi
dekadi Januara 1924 so znašali 34,069.395 dinarjev. Ljubljanska carinarnica je dala 3,845.117 dinarjev (več je dala edinale zagrebška na južnem kolodvoru), mariborska 2,029.660, carinarnica na Rakeku 530.729, v Celju 683.177, na Jesenicah 123.579, Gornji Radgoni 108.854 dinarjev. Skupni carinski dohodk v prvi dekadi januarja 1924 so znašali 28,.447.279, v prvi dekadi 1923 30,877.582 In v drugi dekadi 1923 41,490.151 'dinarjev.
X Potrošnja poedfnlh monopolnih pred. metov. V naši državi porabimo letno 102 milijona 550.000 zavojčkov monopolnega cigaretnega papirja f. vrste (7.178-500.030 llstečev) in 131,500.000 zovojčkov cigaretnega papirja II. vrste (6.375,000.000 listčev), 2.52 milijonov škatlic vžigalic. 122.500 ton soli in 40,000.000 kg petroleja
X Izvoz zgoščenega moštva Iz Bana-
ta. Radi slabe vinske trgovine so sklenili banaškl vinski trgovci, da bodo z vkuhava-njem zgoščevali mošt in ga bodo v tem stanju Izvažali v Ameriko,
X Dobava okretnic za lokomotive. Pri
ravnateljstvu državnih' železnic v Sarajevu se bo vršila dne 28. februarja t. I. ofertalna licitacija glede dobave 2 kompletnih okretnic za lokomotive. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava železnih pragov za tračnice in okretnice. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 27. februarja L 1. ofcttalna licitacija glede dobave železnih pragov in pribora za tračnice in okretnice. Predmetni oglas z natančnejšim podatki je v pisarni trgovske in obrt-ške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dohodki od telefona v Ameriki. Telefonske kompanije v Ameriki so izjavile, da so znašali leta 1923 dohodki od telefona 693 milijonov dolarjev,
X Ukinitev monopola na vžigalice v Franciji. Francoski finančni minister je sporočil finančni komisiji, da bo odpravljen monopol na vžigalice. Ostal bo le davek na vžigalice in bo morala imeti vsaka škatlica davčni znak. Država bo svoje tovarne vžigalic prodala privatnikom.
X Angleško posojilo Litvanski. Angleška banka je dovolila Litvanski poso ilo 1 milijon funtov šterlingov za gradbo železnice Savli — Memcl Posojilo garantira litvanska država. Vsa naročila pri zgradbi te železnice bodo dobile angleške firme.
X Izgube angleških železnic radi stavke. Štiri angleške železniške družbe izkazujejo skupne izgube 1,531.700 funtov šterlingov, ki jo je povzročila stavka.
X Cena zlata v Madžarski. I kg čistega zlata velja v Madžarski 32 in pol milijona madžarskih kron.
To in ono.
Faraonovo maščevanje.
Ves svet se zanima za odkritje groba faraona Tutankamona, s katerim so zvezane skrivnostne nesreče. Dr. Madrus pravi v »Matinu«, da se je od dne otvoritve Tutankamonovega groba dogodila vrsta dramatičnih slučajev, ki Jih je v istem časopisu že mesec naprej prerokoval. Dejstva so sledeča:
Si no bogat britanski sportsman, lord Carnarvon, se je dolgočasil v svoji megleni domačiji. Zato je sklenil, da se udeleži izkopavanja v Egiptu. Slučaj je nanesel, da je lopata nekega delavca zadela ob vhod v podzemeljski hodnik. In tako so našli edino egipčansko kraljevsko grobnico, ki jo do naših dni še niso odprli.
Ta grobnica, ki je stara tri tisoč tristo let, pa ne vsebuje samo zakladov visoko stoječe umetnosti, ki nikakor ne zaostaja za našo evropsko umetnostjo, temveč v njunih kamnih tičijo skrita še vsa prekletstva, ki so jih takratni duhovniki nakopičili v njih zoper one. ki bi si upa i oskruniti grob. To je treba posebno poudariti.
Treba bi se bilo torej čuvati pred neznanim in ukreniti gotove varnostne odredbe proti nevidnim silam. Bodisi iz brezskrbnosti. bodisi iz prevzetnosti se pa ni ničesar storilo v tem smislu. Dandanašnji ljudje mislijo. da so prosvetljeni, da imajo jasne ideje o vseh stvareh in smatrajo za praznoverje in vraže vse vere, ki so cvetele tisoče in tisoče let za časa najbolj inteligentne civilizacije, ki je sploh kdaj obstojala na naši zemlji. Dandanašnji ljudje ne pomislijo, daje celo Pasteur dejal (v svojem nastopnem govoru v akademiji);
»Oni, ki bi imel samo jasne Ideje, bi bil gotovo bedak... Stari narodi pa so razumeli, da tiči v stvareh polno skrivnosti.«
V	mirno kraljestvo proučavanja staroegipčanskih starin pa se je prvič vmešala velikanska reklama in celemu svetu se je javilo, da bodo ob tej uri nesli iz grobišča krsto najdenega faraona, ki je že tisoče let počival v svojem »večnem kraljestvu«.
Toda kaj se Je zgodilo? Zgodilo se je to, da so ob tej in tej označeni uri res nesli nekoga na nosilnici iz grobnice, toda ne faraona, ampak lorda Carnarvona, ki je smrtno zbolel. — Številka prvai
In zgodilo se Je, da je druga osebnost, prijatelj umrlega Carnarvona, ameriški milijarder George Yay-Gou d, začel zanimati za izkopine v »dolini kraljev«, gnan od velike radovednosti. Pozabit Je samo na eno, da namreč duh faraonov valuje po tej dolini, oborožen s temo in prekletstvom. In George Yay-Gould je zbolel na kugi in odšel v mežovo deželo k svojemu prijateljn Carnarvonu. — Številka druga!
Tretja žrtev je bil londonski multlmill-jonar VVoolf Yoel. Ta se je držaj krepko šest mesecev, a je podlegel. Smrt ga je prehitela. — Številka tretja!
Pa to še ni vse! Pariški dnevnik »Le Temps« poroča v svoji številki od 20. januarja pod naslovom »Faraonovo maščevanje« sledeče: Uradno se poroča Javnosti, da je najznamenitejši roentgenoiog Velike Britanije. sir Arch bald Douglas, nenadoma pre-minu, ravno ko se je pripravljal, da s pomočjo Rotntgcrovih žarkov preišče mu-mijo_ faraona Tutankamona. Umrl je v najboljših letlhv brez vsakega vidnega znaka bolezni. — Številka četrta!
Kar se tiče številke pete In upajmo zadnje, moramo omeniti epidemijo, kugo, ki je takoj po otvoritvi faraonove grobnice začela razsajati v mestu Plah. ki se nahaja v bližini.
Omeniti je pa treba še sledeči čudni dogodek: Ko je stopal lord Carnarvon kot prvi po hodniku v grobn‘co, mu je sedel na rami udomačen kanarček, ki ga je spremljal na vseh njegovih potovanjih. Naenkrat zagrabi tega kanarčka velikanska kobra (strupena kača), ki se je dvignila iz nekega kota, in takoj nato izgine. Vkljub temu, da v rezanem kamenju nagrobn ce ni nobene luknje, niti razpoke, niti zareze, niso smrtno prestrašeni raziskovalci mogi odkriti te kače. Izginila je bila kot kafra!
Kaj naj sklepamo Iz vsega tega?
Da so skrivnostne sile, ki so jih egipčanski duhovniki udihnili kamenju v grobu, z namenom, da ga varujejo oskrunitve, vkljub tisočletni preteklosti še vedno učinkujoče. Kake vrste sio te sile in kako delujejo, tega nam pa za enkrat naši egiptologi še ne vedo povedati.
Zaklad gradu Ftomichfsrt
V prijetnem gradiču Momlchiari je žive! grof Gaetano Bonoris. Ril ie velik čudak in pobožen. Poletje je picživel na svojem gradiču, zimo pa je prebil v svoji palač! v Mantovi. Živel Je skromno, čemur so se ljudje čudFi ker je bil bogat, samec in zadnji potomec nekdaj ugledne plemiške rodbine. Edina njegova zabava je bil lov. Z leti je naraščala tudi radovednost, kdo bo srečen dedič.
Pred enim mesecem je grof uinrl In v gradič je prišel zapuščinski eksekutur. Prebrskal je vse prostore in prišel končno do neke železne blagaine, skrite v zaprtem prostoru za altarjem grajske kapele. Dolgo je trajalo, predno se je ključavničarjem posrečilo odpreti bogato blagajno. Teda trud je bil obilo poplačan.
V predalih so našli lepo urejene škatlje Odprli so prvo. odprli drugo in bili razočarani. Vsebino so tvorile lovske patrone. Toda že tretja je bila napolnjena z zlatimi ee. kini iz raznih krajev in različnih dob. Inventarizacija je bito dolgočasna in skoraj nemogoča. Vsuli so zlatnike v vrečico In jih stehtali. Bilo jih je 40 kilogramov. Nadalje so našli vse polno vrednostnih papirjev, ki donašajo bogate dohodke. In ves ta zaklad pripada sedaj nekemu plemiču Son-cino, ki ga ne sme nikomur odstopiti, sicer bo po volji zapustnika gradič in zaklad lastnina občine Montiohinri. Ostalo premoženje je zapustil apostolski kongregaciji v Brescia.
V petih dneh skozi Saharo.
Lani je neka skupina inženjerjev prevozila Saharsko puščavo od severa prot! jugu v treh tednih, in sicer na avtomobilih, ki so bili zgrajeni nalašč za to vožnjo. To je pač velikanski napredek naprem pet do šestmesečnemu potovanju s kamelami, dasi-ravno so prevozili avtomobili lani komaj dvajset kilometrov na uro. Avtomobilska kolesa so bila med seboj zvezana na način, da se niso mogla udirati v pesek.
Ta uspeh lanske vožnje ie povzročil, da je neka tovarna za avtomobile Izdelala še hitrejše sredstvo za vožnjo po puščavi. Avtomobili Imajo po šest dvojnih koles najnovejšega tipa. Motorji imajo le po deset konjskih sil, kljub temu pa morejo prevoziti na pesku okoli 50 km na uro. S temi avtomobili 90 napravili vožnjo sinovi generala Estienne, Inž. Gradis In trije mehaniki.
3.	t. m. je dospela iz Nigra v Pariz brzojavka, da so potovali samo pet dni po veliki afriški puščavL
Praktična skušnia pariškega zagovornika. Pred sodnim dvorom nekega francoskega pokrajinskega mesta se je zagovarjal šofer Loui« radi težke telesne poškodbe neke starke, ki Ji je zloma tri rebra Zagovornik se |e trudil na vse mogoče načine, da bi bil njegov klijent oproščen. Povzdigoval je v nebesa njegove šoferske zmožnosti. spominja! na njegovo preteklost, izborna spričevala, policijske registre, h adno- < krvnost. Izobraženost in razne druge cvetke, ki lahko vplivajo na mnenje sodnikov. Trud ni bil zaman; sodniki so ga oprostili. Vesel radi tega Je povabil šofer zagovornika v svoi avto in mu obljubil, da ga pelje zastonj v Pariz Odvetnik je seveda ponudbo sprejel In šlo je proti Parizu v divjem diru. Toda bogsigavedi kako, naenkrat je avto zadel v debelo drevo in zagovornik je obležal v cesthem Jarku z razbito glavo In zrahljanimi kostmi. Ko le po dolgem času okreval, ie trdno sklenil, da ne bo nikdar več poskusil svojih teorij udejstvovati praktično.
9ELIK1 PUSTIH HORZO
v Ljubljani • hot.l »Union" SLAVČEVA MAŠKARADA
2. III. 1924
IZ »KOPRIV«.
— Moj bog, koliko je še ljuui. ki delajo, daslravno Je dokazano, da živi v teh težkih časih dobro samo oni, ki ničesar ne dela.
V	menežnriji stoji pred kletko majhen deček in moli roko skozi rešetko.
To opazi neki gospod, ki ves prepaden zakriči:
— Bože! AH ne boš takoj Izvlekel roke?
Fantič pa odgovori:
— Kaj pa to vas briga? Lev sploh ni vaši
S Vedno zadnje novosti
I’ SAMO
ISelenburgova ulica Gričar & Mejač.
Pismo Vuka Karadilča knezu MIloSu ObrevtovMu.
(Nadaljevanje.)
sern Predlagal, kakor je Vaši svetlosti zelo dobro znano, da zberejo v narodu mladino od 15 do 20 let, zna nekaj Citati In pisati, pa znjo, *® za5ne velika šola, v kateri bi vati- pa,?eln* *n sposobni učitelji preda-tistrif« °iVn,° ^storijo, geografijo, sta-fačim^ sk° f amatiko, malo večjih nih J?'i’ *Ta ? rotorike, malo o zako-tl	’ flzike *• d- Tako bi
iluihn ? e .P? treh letih bili za vsako
»nogi ki S d»H sposobni’ ncg0 so od S, ?V PeStl izdelaIi 12 So1- 0nl OBobitt ^m a,denlčev pa- M bi Pokazali •lalL tntar vobo za učenje, bi sc polke v p° Sem mislll* na državne stroga mini*?0’ da nadaljujejo študije, bočasl "?e i°le 8em mislil, da bi se •ke kini! Srbskcm jeziku napisale šol-filnu kaf 1,0 ?alboljšem evropskem na-Vsl šrhi V? mogli potem sprejeti fAv«tr|ji ’a j	y	Turčiji, kakor tudi v
Pravilo ’ t« a	se vse to boljše na-
blla PODrdn,	sIava Va5e Svetlosti
10	SvSw 8e»	mislil, da najprej Va-
h® da nan"80- Citati *n P'sath za apravimo nekoliko knjig za
Vašo Svetlost, pa bi se vam nekatere v določenem času čitale. a neke bi v času odmora sami čitali. Da tu ne spominjam Karla Velikega, ki se je kot kralj in oženjen človek naučil Citati In Pisati, nego ako sta to mogla napraviti Milenko v Odesi in Vajica v Carigradu,*’) oba starejša od Vaše Svetlosti, tedaj bi to pač v resnici mogli Vaša Svetlost mnogo lažje in brže, nego ona dva. No, kako so se ti in mnogi drugi moji rodoljubni načrti izjalovili, to je Vaši Svetlosti znano In ni tukaj mesto o tem govoriti,1*) L. 1830 sem delal na
to, da smo dovedli v Srbijo g. Isailo-viča in da se otvori velika šola; in otvorila se je v početku 1831, 1. (torej deset let po mojem načrtu), toda do danes ni v njej nikakršnega napredka. Ono nekoliko dcce. ki je lani baje obiskovala prvo šolo, obiskuje ravno isto tudi letos ter se uči istih stvari in ako se uprava ne bo bolje pobrigala, nego doslej, tedaj niti v prihodnjem letu ne bo drugače.SJ) Pred >12 leti bi
a Milenko Stojkovič In VuHca Vullčevič sta bila odlična voditelja že za časa Kara-džordža. Oba sta se naučila pisati In Citati kot starejša moža. Milenko se je učil kot mož petdesetih let Vullčevič Je postal za časa Miloša cck) srbsJd poslanik v Carigradu.
" Razun tega sem 2e takrat silil, da se naj sestavi vlada in da se izdajo zakoni. Vse Je Mo zaman. Nekoč sem Miloša vendarle nagovoril, da se je začel učiti Citati. Učil se je cn teden In da sc je učil še en teden, znal bi Citati, toda njegovi svetovalci so ga od tega odvrnil!. Dokazali »o mu namreč, da Je bolje, ako ne zna Citati In pisati, češ da sedaj ni vredno mučiti se s tem, ko ie vendar toliko raznih nezapo-
slenih ljudi, ki so pismeni, a Hm to nič ne pomaga, nego morajo pri Milošu iskati službe. Eden glavnih Miloševih svetovalcev ml je s pretnjo zaukazal, da ne smem nikdar več niti mls!itl na to, kake bi gospodarja učil pisanja In čitanja. Za šole, vlado ih zakone so mu rekli, da še ni čas. A sam Miloš je nekoč pri mizi dejal, kakor v šali, da Je bolje	vladati in	upravljati	po	svoji
volji, nego	se vezati	na papir	(L	j. na
zakone).
" Isattovlč, bivši profesor preparandlje
v Somboru, je prišel v Srbijo I. 1813. Skupaj sva šla v Požarevac, toda Miloš mene s familifo vrne v Beograd, a Isailoviča odvede v Kragujevac. Na razstanku mi obeča, da bo v Kragujevcu uredil veliko šolo In mene tja pozval. Toda on ni storil ničesar od tega. Po nekolikih mescih pride Isallovič v Beograd,	zbere tam	nekoliko	dece iz
obično Me	in začne nekako veliko	šoto,
zadostovala jedna taka velika šola na celem vašem področju. Doslej bi bile prišle iz šole že štiri skupine dijakov; če bi bilo v vsaki skupini samo 20 fantov, bi vendar vsak okraj že imel nekoliko sposobnih ljudi in ne bi bilo potrebno sprejemati za pisanje, učitelje in svečenike razne potepuhe in propa-lice iz tujine. Danes pa bi se moralo z ozirom na sedanje stanje Srbije urediti tri take šole: eno v Šumadiji, drugo preko Morave, a tretjo zgoraj preko Kolobarze, razun tega jedno pravo gimnazijo, za tem pa počasi licej in univerzo.
No, kdo bo vse to uredil? Isailo-vič je zares eden najbolj učenih Srbov
Toda zraven tega Je moral poučevati Miloševo deoo v nemščini in francoščini, kar je postalo njegov glavni posel, a velika šola ostane kot postransko delo. Po nekolikih mescih Je moral Isafovlč e Milošem v Kragujevac in velika šola Je več tednov ostala sama. L 1831. deca ne more v drugi letnik, ker ni učitelja, a L 1832 je Miloš Isailoviča za stalno poklical k svojim otrokom v Požare vac, za veliko šolo pa so dobili novega učitelja iz Novega Sada. Isallovič Je na novem mestu izdržal samo nekaj mescev, na to se vrne v Beograd, toda z učl-tešistvom ses več ne bavL
na Madžarskem in mogel bi biti na srbski univerzi profesor za tazne predmete. Ali da se srbske šole dobro ure« de, za to bi po mojem mišljenju bil potreben kak Šafažik ali Ranke. Toda dokler se v Srbiji ne postavi pravitcljstvo (vlada), toliko časa ne bo mogoče take ljudi spraviti v Srbijo, ne bi se moglo od njih pričakovati prave koristi in napredka. In tudi za deco Vaše Svetlosti bi po mojem mnenju bilo bolje, ako se vzgoji v Petrogradu ali kjerkoli v F.v-ropi, ker bi se v vsakem kraju naučila nekaj boljega. nego se more v današnjih prilikah naučiti tukaj.*”)
”) Najstarejši Milošev sin Milanbeg, star 13 let, je že tako pokvarjen, da ne mort z njega postati nič dobrega: Steguje roko prvim dnevnikom, da jo poljubljajo, a on Jih n:tl ne pogleda. Ako se mu najmania stvar zgodi proti njegovi volji, takoj grozi, da bo dal 50 batin ali da bo odsekal glavo. Lani sem ga sam gledal v Beogradu, kako s® le rogal starim ljudem b na njiliov račun zbijal šale. L. 1829. in 1830 sem ncko-Ikokrat nasvetoval Milošu, naj gresta nle-gova sina In nekaj člnovnlšklh fantov y Petrograd na šolanje; toda bito Je vs« za« man.
j Sli si član Jimosltmke fthitice 7
S F E M I N A
Un bailo in maschera.
Zakaj pa ne, zdaj, ko smo se pobota-
li	z našim zupadnim sosedom ter mu preko vzhodnega bazena reškc luke prijateljsko stisnili roko. Ne rečemo, da nismo nekoliko oprezali, kajti taki-le pomoli so čestokrat opolzki in človeku se rado spodrsne. No, šlo je brez nesreč in veliki državniki južne Evrope si zadovoljno gladijo brade; — saj res, Benito je obrit —
Vsekako, sporazum je tu in nič več ne bomo imeli slabe vesti, če bomo šli prihodnjič v ljubljansko ali mariborsko opero — Verdi. Mascagni, Puccini, — Puccini, Mascagni, in Verdi — nič več ne bomo postrani gledali Penine in Lije, ko bosta pred Magdičevo izložbo prav malo počebliali po tržaško, nič več sovražno škilili na kupe zlatih pomaranč, ki se že šopirijo na Pogačarjevem trgu in naše krasotice bodo z mirno vestjo srebale ledeno limonado na vročih re-^ dutah letošnjega dolgega predpusta.
Vsepovsod je maska trumpt! Na Rivieri in v Parizu tekmujejo v umetniško usmerjenih prireditvah različnih epoh in podnebij. V Nici pripravljajo tri v največjem stilu zamišljene slavnosti — Francozi jih imenujejo »festival«. — Obširna hali nekega hotela naj bi se izpremenila pod veščo roko umetnika, gospoda Tissier, zapored v rim-sko-grško, kavkaško ter japonsko slavnostno dvorano.
Poleg teh prireditev v gotovem slogu, ki pa zahtevajo mnogo discipline ter umetniškega razumevanja — poleg obilnih" novcev — tudi s strani posetnikov, prihajajo za velikomestno publiko v poštev skon> samo še redute.
Tako je Dunaj letos prvikrat po vojski zopet doživel svojo tradicijonalno Opern-Redoute, in to baje v takem razkošju in sijaju, kot bi se sami angleški funti katalali po asfaltiranem Ringu. Saj se je pa menda tudi vse, kar razpolaga z briljanti in biseri, kožuhi in avtomobili in z neskaljeno staroavstrijsko mentaliteto vozilo takrat v Wien. O, tudi iz nasledstvenih držav, ne trdim pa, da so bi-
li	to baš Slovenci.
Za gospode je toaleta strogo predpisana: frak, cilinder na glavi in palica v orokavičeni roki. Dame oblečejo za re-duto vsepovsodi domino.
Ne misli, draga bralka, na Romen in
Julijo, na Fieska ter klasične benečan-ske maskerade. ko so se krasotice zagrinjale v težko, nagubano svileno haljo, si zadelale obraz s krinko in pajčolanom ter potegnile kapuco preko glave, da nepoklicanec ni zazrl ni pramen-čka njene polti.
Danes bi lahko rekli, da ni tako važno, kako se za reduto ukusno zakriješ, marveč kako se ukusno razkriješ. Kajti od pete do glave te slači tako-le hipermoderno balsko odjelo.
Mehki moard, krep, brokat ali lamč tl ovija telo le zato, da čim bolj podčrtava krasoto tvoje linije; na ramah ti le ozek trak ali dragocena zaponka drži svileno tkanino; nožico v najtanjši nogavici zakriva komaj par centimetrov srebrnega brokata. Nekoliko več materije posebno v višino nam prikazuje peta, ki v barvi čestokrat harmonira z lasmi in velikansko pahljačo iz nojevih peres.
Kakor smo rekli od pete do glave — kajti vse glavice so temeljito skrite v barvaste baroke: bele, lila, rdeče, zelene ali modre. Kostanjaste kedre smeš nositi le k obleki iz tafta, izdelane v slogu cesarice Evgenije (11. empire) s krilom na obroče. Če spopolniš tako plesno toaleto še s šalom ali kepom iz svilenega krepa z dolgimi resami ter potegneš preko našminkanega lica črno žametno polmasko — je tvoj »domino« gotov.
Greš na reduto, da se zabavaš, greš da gledaš in da vidiš. Prijazno kramljaš in bistro poslušaš, smehljaš se z ustnami rdečimi od karmina — pa vendar se ti morda kradoma pritiska desnica na trpeče srce. In baš ko si izpraznil v prelestnem smehu čašo penečega šampanjca, ti je morda bolesten krik nekoga, ki ga ljubiš, presunil dušo...
Da. danes v dobi avtomobilov, pod-mornikov, aeroplanuv in radiopostaj se pletejo Ijubavne in politične intrige na maskeradah civiliziranega sveta pod bleščečim lestencem električnih žarnic. Hladen razum mora da nadvlada vroče srce, ker nabrušeni stilet, ki se je skrival v svilenih gubah črnega domina bi sunil v prazno.
Zato ti bodi gesta odkrita in tvoje ustne naj se smehljajo — maskiraj ’e glavo — in skrij srce. — Un bala in maschera.	M.
Draga sestra iz Trsta !
Tvoje pismo od prošle nedelje, v katerem si narezala tako odvažno vprašanje je tudi tisto femino s privihanim noskom vznemirilo. Prav za prav je ni vznemirilo, temveč pomirilo, kajti rekla je opoldan pri črni kavi — bila je baš nedelja — svojemu možu: Vidiš, tudi jaz vedno pravim, naj bi ostala naša mladina tam doli. In ker njen mož — taki-le so pač — dosledno odklanja globlje politične razgovore s »feminami«, sem se zatekla k peresu, papirju in naši »Fe-mini«.
Na čelu lista sem za danes napisala samo uvod. Da sem mu dala nekoliko
pisano haljino — ne zameri. Ti, ki živiš tam doli, in vsak dan zopet jočeš ob grobu, boš nemara odklonila moje misli. Težko, težko je celiti rane, ki vsak dan znova krvave.
In vendar, sestre od tam doli — kje so naše meje? Ali zamore imaginarna črta, trobarven les, zabit v grudo, in če hočete ena šajkača in en karabiuijer ustvariti mejo med enim narodom?
Država, ki ima meje, mora jih imeti, in čim čvrsteje jih varuje tem bolje. A narod? Naša naloga, sestre z juga. je težka; na Vas je, da nam obranite zaklad, ko pridemo enkrtt, da ga dvignemo. —
Seljak — ne bojte se, kmetič se ohrani »*m. Stoletja je ilvtla nata gaverica ▼ tujih državah in sovrafcrih akoiiščlnah;
— pustite kmeta v miru, da ra puste v miru i drugi. Velika nevarnost pa preti naši inteligenci, že večja naši napolinte-ligenci. Kultura italijanska je mogočna in mogočna narodna zavest. Nič nam ne pomaga, če se norčujemo iz d’ Annunzia
— ml ga nismo imeli.
Svinčnik v roke in računajmo: rajši dajmo en plus več na laško stran. Da, tudi mi imamo lepe številke. Pred vsem zlato valuto našega Seljaka, in še marsikaj. Vendar bo vzpričo frazerstva, megalomanije, nesolidnosti — in kemodno-sti naša bilanca trenotno močno pasivna. Da jo izbalansiramo, sestre, nam bo treba zelo jasnih misli, zelo pridnih rok, velike objektivnosti, mnogo poštenosti, in malo tudi — pa to sem že povedala uvodoma.
Zato proč s solzami in na delo, sestre! Kar je, to je. Premalo smo pazili na svoje zdravje. Bolelo je, a sedanjost je lepa. Da nam bo bodočnost lepša — zato delajmo.
Začeti pa nam bo od dna. Dosedaj smo le preveč barvali fasade. In kjerko-
li	nam je kak kričavi barantač ponudil novo figuro iz gipsa — brž smo jo obesili na svoj mladi dom. Da so bile sohice večinoma »Made in Germany« nas je prav malo ženiralo — saj znamke tudi nismo brž spoznali. Pa o tem prihodnjič kdaj. Morda — lepo bi bilo in koristno
— se med tem zopet kaj oglasite — da se razbistrijo pojmi,
Tačas pa: zdravo!
Hči zadn ega ruskega carja.
V	Buenos Airesu se ie pojavila te dni neka ženska, ki trdi, da ie prlncesinja Olga, hči zadnjega ruskega carja. Med drugim pripoveduje, da je svojfečasno zbežala ranjena iz Petrograda v Nemčijo. Pri begu so ji pomagali kozaki. Kot dokaz njenim trditvam, kaže zacebene rane na prsih. Iz Nemčije je šla na Holandsko, kjer sirie služila kruh kot plesalka v kabaretih. Ker se je bala, da jo spoznaio. ie odpotovala s parnikom »Antonio Delfino« v Santos v Braziliji. Tam In v Rio de .aneiro je morala težko delati, da si je prislužila vsakdanM kruh. Dozdevna princezinia pripoveduje dogodke iz živlemja na niškem dvoru do Rnzputino-ve smrti. Govori angleški francoski, nemški in ruski Nek! ruski diplomat, ki živi v Buenos Anresu. in ki je poznal pravo priti-cezinjo Olgo, ni mogel zanesliivo ugotoviti, ako je ta dama idenMčna s carjevo hčerjo. Padanie angleške valute._____________________
""Kak bodi lice]?
II.
Predpogoj za vstop v I. razred liceja 1« dovršeni 5. razred ljudske šole.
Licej naj ima 8 razredov. In sicer:
1. 6. licej z liceisko maturo:
2. 8. licej z a) .gimnazijsko maturo;
b)	učiteljsko maturo.
Prejšnji učni načrt naj se v toiko Iz-premenl da se prične s poučevanjem francoščine že v I. razredu liceja In s poukom v nemščini morda v II. ali III. liceju. Vem, da se bo marsikdo spotikal vsled tega, a mi se moramo vendar že enkrat otresti nemškega vpliva in se nasloniti na francoski narod in njegovo kulturo, kot so to že storili Srbi. Poleg tega je pa francoščina naš drugi uradni Jezik.
Tvarine v matematiki na) bi se razširile zato. da ne bi bil prevelik skok iz 6. liceja v 7. licej, ker zadnji mora odgovarjati zahtevam gimnazije.
Opisna geometrija naj bi bila obll-gatna.
Isto risanje in ročno delo.
Petje naj bi se pritegnilo k obveznim predmetom: tekrvadba naj se črta ali stavi
m pcpsldjuuke ur«. Gl«d« telsvadš« naj j •meujua. d« je sk«raj vsaka »ojenke čk>-uioa kakega taiovadntga ali špsrtusga Jrs-fcva.
Potreben prsdmot za »ploiuo izokraa-be je tudi zgodovina umetnosti. Čudim se, da je naš licej ni gojil, medtem ko »o drugi liceji v bivši Avstriji Imeli tkzv. »Kunstge-schlchte*. Strokovnjaki bi pač določili, v katerem razredu bi se pričelo s tem poukom, v Avstriji je bilo v 4. liceju.
Najvažnejši in morda najsmelejši predlog je pa, da bi se uvedel v vseh razredih dveurni pouk, ki bt se posebej bavi! z otrokovo dušo. Sestoja! bi v nižjih razredih na opazovanju vnanje prirode; o podavanju osebnih doživetij; o Izberi knjig; o skupnem čitanju knjig. . Podlaga pouka bi bila etlčno-estetična misel, ki se naj vcepi v otrokovo dušo tn mu preda čl dušo kot njegov največji zaklad.
Ta pouk bi bil podlaga za psihologijo in pedagogiko v višjih razredih. Posebnost tega pouka bi p* prišla v poštev pri izbiranju poklica. Pedagog bi poznal otrokovo dušo in bi mu lahko svetoval.
Kdo pa naj bi se bavii s tem? Dovolj-no število psihologov, pedagogov imamo. En in isti naj bi vodil isti razred od I. do VI. liceja.
Neko tko še o neobveznih predmetih.
1. Latinščina od 4. liceja dalje za one učenke, ki Imajo namen, da dovrše gimnazijo.
2. Ruščina, ki naj nas zbliža z bratsko dušo in jo uči spoznavati na podlagi duševnih proizvodov.
3. Angleščina, italijanščina za one. ki Imajo namen vstopiti v trgovsko-bančno karijero.
4. Strojepisje bo zavzelo v kratkem isto važnost kot nekdaj lep rokopis.
5. Stenografija.
6. Kurzi z’a risanje (ornamentika, lastne kompozicije s posebnim ozirom na vezenine).
7. Posečanje otroških bolnic; bolniško-strežniških kurzov, ki so eminentne važnosti (v času vojne; kot matere). V otroku zbujajo čustvovanje do bednega in ga uvajajo v praktično znanje.
8. Kurzi o deklamiranju, mimiki, nekake dramatske šole. Bile bi trojnega pomena:
a) pri dijaških predstavah;
b) za poklicne igralke;
c) za poznejše učiteljice na deželi.
Tako si predstavljam v g'avnih obrisih idealen ženski zavod v mestu. Veselilo bi me, če bi se zanimale žene in strokovnjaki za praktično šolo na kmetih, bodisi kot gosoodnjsko, kmetijsko itd.
Pojdimo na delo, dokler je še čas!
Dve ženi.
Leninova vdova govori za svojim možem mrtvaški govor, — vdova Wil-sonova pa odklanja slovesen pogreb svojega moža na državne stroške, ker želi ostati ob skromnem sprevodu sama s svojimi spomini in svojo tugo.
Raznoterosti.
Odgovori urednice.
16	letna srednješolka. »Bolne duše« le naslov Vaši pesmi, nerazumliivi nam, še manj razumljivi menda Vam. Škoda. Skoro bi rekli, da n'ste brez talenta. Rime so čiste — v kolikor jih sploh uporabljate, besede zveneče. Poglejte, ljuba šestnajstlet-nlca, pomlad prihaja v deželo, in brž nam vzcveto vijolice. In solnce tako zlato sije? 1 Ali ne bi zapeli o px>mladi? O zdravi, duh-teči in žareči pcynladi? Pustite »Bolne duše« in radujte se — da o njih ničesar ne razumete.
Hijacinta. Nerabno. Slovnica 5. Z dolgim manuskriptom smo zakurili.
J. R. Gotovo, novi mehki moarč pri-stoja tudi mladim deklicam Videli smo zadnjič tako-le oblekco iz ciklamnoroza moarč, krojeno v stilu z robom svetlosivega marabuja, in šopkom vijorfc na rami. Sive nogavice, srebrni šolnčki in ljubek rožnat obrazek sredi plavih kodrov povsem dražestno, Vam pravim.
Gospa 2. Prav radi. Toda stroški so za enkrat preveliki. Širite naš dnevnik; čim več bomo imeli naročnikov, temveč bomo našemu ženstvu lahko nudili ter bomo sčasoma lahko tudi mislili na klišeje.
V	Mariboru
m imeli 2. in 2. f»bra:ija t. 1 prav lepa ev*tlično raiauvo v vrtnarskem pod* jetju g. Dž anion je in dnigc.vi Pc<lcd i® bil v nedeljo popoldan, ko je najslnejše nebo lilo skozi stekleno streho toplih rastlinjakov uprav dušo osvežujoč. Prekrasne so bile grupe acalcj v dveh srednjih parterjih, rondel behh hijacint z robom temnih dišečih vijolic. Ob krajefc-so cvele najkrasnejše ciklame in primule vseh vrst in boj. Vmes si videl drobne* lončke z interesantnim zelenjem, ©4' stropa so mahale šibke veje as p a roga.
Temni lovor in širokolistu« palme pa so obdajale soho našega milega vladarja.
V	ta mali paradiž pa je žal vodila znana trnjeva pot. Samo da jc bila topot tudi brez dna. Pa če bi bili gg. aranžerji-položili par desk preko blatnega morja
—	potem si pač posetniki ne bi bili za-, služili raja?
Novi plesi.
Končno so se vrnili tudi plesalci zopet k naravi. Strašna umetna veriženja udov so šla ad aeta in plesalci so se zopet povrnili mirnim samoniklim plesom nepokvarjenih pranarodov.	‘
Tako je nastopil sedaj bas uto-val-ček svojo zmagoslavno pot po švetu. Plešejo ga Basuto-črnci in je sedaj že dom« skoro na vsakem plesišču. Karakteristično, tega plesa je, da sezuje plesalka vsakih per minut svoj plesni čeveljček in kipi z njitb* soplesalca po gavi. Plesalec odgovori n® ta napad z ritmičnim sunkom s pestjo ifc, okoliš slepega črevesa plesalke. Ples sc nfcj daljuje toliko časa, dokler eden izmed plev, salcev ne omaga.
Zelo priljubljen jc ognjenodeže?-s k i ples, ki je doma na južnem koneto-Južne Amerike. Pri tem plesu nnstcpijfci plesni pari v kopa"ni obleki in z glasc-rokas vicami Gospodje imajo cilindre elegantno rokah, dame pa so okrašene z boami. N* dano znamenje se vržejo v plesno dvoran® razne goreče reči, tako da posamezni pajv hitro preplašeni zbeže in tvorijo v tem n&p* interesantnejše plesne slike. Topovski udarci učinkovito spremljajo veselo zmešnjav«. Eventualne opekline ali požarne škode nah kulantneje pokrijejo zavarovalnice.
Pravcat moderni ples je postal E s ki* mo. Tu nastopita »on« in »ona« zavita V debele kož.uhe. Ples se Izvaja samo s pregibanjem kolen. Plesalec drži pri tem v desnici čašo, ki jo vztrajno napolnjuje dama. ki je oborožena z impozantno steklenico izborne kapljice. Pri vsaki plesni figuri izpraznita ona in on čašo. Kadar so steklenice prazne, se združijo vsi pari v učinkovito končno apoteozo in pojejo pri tem slavospev dobri kapljici, steklenice pa nato po-mečejo ob steno. — Ta ples bo na Kranjskem v kratkem izpodrinil vse druge plese in bodo postali vsi plesni učitelji nepotrebni ker so Kranjci že kar rojeni za tako plesanje.
Gledališčni repertoar.
Viktor Noč in Matija Dan sedita v kavarni. Viktor čita. Matija gleda skozi okno. Naenkrat se nečesa domisli in vpraša: Tl ali je res jutri »Onlegin«?
Noč, zamišlen v čitanje: »Ne vem, zdi se mi, da ni.« Čez malo časa pa odloži časopis, izvleče koledar pogleda in pravi: »Ne, jutri je Evlalija, mučenica.«
Značaj In držanje dežnika. Zanimivi so »znanstvena raziskovanja« nekega Italijana, ki skuša iz držanja dežnika sklepati na značaj dotične ženske. Zenska, ki drži razpet dežnik, čeravno je prenehalo deževati. je dobra in varčna gospodinja. Ona, W zapre dežnik, čeravno še prši, je brezbrižna in površna in ne bo nikdar srečna. Ravno tako je pa površna tudi tista, ki ga ne odpre, ko prične rositi. Zenska, ki nosi dežnik pod pazduho, Je veselega značaja, če ga pa uporablja za palico je lahkoživka in navadno nezvesta. Najslabša pa je ženska, U vleče svoj dežnik za seboj.
Henry Murger
35
La Boheme.
Prizori iz življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
»Oprostite, to je okrasek!« In Colline je povzel: »Povejte mi. dragi gospod, katera je ona brazda na plemenitih poljih inteligence, ki jo najrajši o rje te?«
. »Veliki filozofi in dobri klasični pisatelji so moji vzori: hranim se s študijem teh. Telemah mi ie prvi vdihnil strast, ki me razjeda.«
»Telemah, to je pogostoma na »obrežju,« je dejal Colline. »Najdete ga tam ob vsaki uri, kupil sem ga za pet grošev, ker je bila prilika; vendar bi privolil v to. da vam ga prepustim, če vam napravim s tem uslugo. Sicer pa je dobro delo in za tisti čas dobro sestavljen.«
»Da, gospod,« je nadaljeval Carolus, »visoka umetnost in klasična literatura, to je zame. Po mojem mnenju je umetnost svečeništvo.«
»Da, da. da...« je rekel Colline, »tudi o tem ie pesem.«
In začel ie peti:
»Umetnost res je svečeništvo
in znajmo ji služiti pravi«	"
»Mislim, da je to iz Roberta vraga,« Je pristavil.
»Rekel sem torej, da je umetnost svečana služba, pisatelji morajd neprestano ...« ,
»Oprostite, gospod,« ga je prekinil Colline, ko je slišal, da je bila pozna ura, »kmalu bo jutri zjutraj in bojim se, da vznemirim osebo, ki mi je draga; sicer pa,« je mrmral sam zase, »sem ji obljubil, da se vrnem... danes je njen dan.«
»Zares, pozno je,« je rekel Carolus; »pojdiva!«
»Stanujete daleč?« je vpr&šal Colline.
»Rue Royale-Saint-Honorč št. 10...«
Colline je imel nekoč priliko, iti v to hišo, in ie j« spomnil, da je to krasno poslopje.
»Govoril bom o vas s temi gospodi,« je rekel Caroluau pri slovesu, »in bodite prepričani, da bom
uporabil ves svoj vpliv, da jih vam naklonim... Oh, dovolite mi, da vam nekaj svetujem!«
»Govorite!« je rekel Carolus.
»Bodite ljubeznjivi in galantni z gospodičnami Mimi, Musette in Femijo; te dame imajo veliko oblast nad mojimi prijatelji in če jih boste znali spraviti pod vpliv njihovih ljubic, boste lažje dosegli, kar hočete od Marcela, Schaunarda in Rudolfa.«
»Bom poskusil,« je rekel Carolus.
Drugega dne je pa! Colline v sredo ciganskega falanstra: bila je ura zajtrka in z uro je prihajal tudi zajtrk. Tri rodbine so sedele pri mizi in se oddaje orgiji artičok v poprovi omaki.
»Hudiča!« Je rekel Colline, »tu se pa zelo razsipa, to ne more dolgo trajati. Pridem,« je rekel potem, »kot poslanik velikodušnega smrtnika, na katerega smo naleteli včeraj v kavarni.«
»Je že poslal po denar, ki nam ga je včeraj posodil?« je vprašal Marcel.
»O!« je dejala gospodična Mimi, »tega bi se ne bila mislila od njega, ima tako pošten obraz.«
»Ne gre za to,« je odvrnil Colline; »ta mladi mož hoče postati naš, hoče se udeležiti naše družbe in biti seveda deležen njenih dobrot.«
Trije cigani so dvignili glave in se spogledali.
»Razgovor je sedaj načet.« je zaključil Colline.
»Kakšno je družabno stališče tvojega varovanca?« je vprašal Rudolf.
»Ni moj varovanec,« je odvrnil Colline; »ko sem se poslovil sinoči od vas, ste me prosili, naj mu sledim; on pa me je povabil, da ga spremljam, to Je bilo poginoma dobro; okrajšal ml je del noči s svojo pozornostjo in finimi likerji, a sem kljub temu obvaroval svojo neodvisnost.«
»Zelo dobro,« je rekel Schaunard.
»Skiciraj nam nekaj glavnih potez njegovega značaja!« je dejal Marcel.
»Veličina duha, stroga naravnost, se boji iti v vinotoč, ima licejski izpit, gostija čistosti, igra kontra-bas, narava, ki menja včasih pet frankov.«
»Prav dobro,« je rekel Schaunard.
»Kaj upa?«
»Sem vam že rekel, njegovo častihlepje ne pozna meja; stremi za tem, da bi nas tikaL«
»To se pravi, da nas hoče izrabljati,« je odvrnil Marcel, »Hoče, da ga vidijo ljudje v naši družbi.«
»S katero umetnostjo se bavi?« je vprašal Rudolf.
»Da,« ie pristavil Marcel, »kaj dela?«
»S katero umetnostjo? Kaj dela?« je rekel Colline. »S pomešano literaturo in filozofijo.«
»Kakšno je njegovo filozofsko znanje?«
»Uganja podeželsko filozofijo. Umetnost imenuje svečeništvo.«
»Svečeništvo,« je ogorčeno rekel Rudolf.
»Da.«
»In kakšna je njegova pot v literaturi?«
»Študira Telemaha.«
»Prav dobro,« je rekel Schaunard in žvečil dlakice artičok.
»Kaj! prav dobro, neumnež,« ga je prekinil Marcel; »da ti ne pade v glavo, da bi ponovil to pred ljudmi.«
Schaunard, ki ga je razjezil ta ukor, je brcnil pod mizo Femijo, ki Jo je zasačil, ko je napravila napad na njegovo omako.
»še enkrat.« je rekel Rudolf, »kakšen je njegov položaj v družbi. Od česa živi? Kako mu je ime? Kje stanuje?«
»Njegov položaj je časten, je profesor vseh mogočih stvari v naročju bogate rodbine. Imenuje se Carolus Barbemuche, živi v razkošnosti od svojih dohodkov, stanuje v rue Royale v hotelu.
»Hotel garni?«
»Ne, je pohištvo.«
»Prosim za besedo,« je rekel Marcel. »Zame je razvidno, da je Colline pokvarjen; prodal je v naprej svoj glas za nekaj likerjev. Ne prekini!« je rekel Marcel, videč, da filozof vstaja, da bi protestiral, »takoj boš odgovoril. Colline, podkupljiva duša, vam Je opisal tujca v preveč lepih barvali, da bi mogla biti podoba resnična. Rekel sem vam, da vidim namen tega tujca. Hoče špekulirati na vas. Rekel je sam pri sebi: To so veseljaki, ki bodo veliko dosegli; moram zlesti v njihov žep, tako bom prispel z njimi v pristanišče slave.«
»Prav dobro,« je rekel Schaunard; »ali ni več omake?«
»Ne,« je odgovoril Rudolf, »izdaja je pošla.«
»Z druge strani,« je nadaljeval Marcel, »ta zavraten smrtnik, ki ga je vzel Colline v zaščito, stremi mogoče le s hudobnim namenom po časti, da ga sprejmemo v svoj prijateljski krog. Nismo tu sami, gospodje,« je nadaljeval govornik in pomenljivo pogledal ženske; »Collinov varovanec, ki hoče priti na naše ognjišče pod plaščem litera-p ture, utegne biti le izdajalski zapeljivec. Premislite! Jaz bom glasoval proti temu, da se ga prepusti.«
»To je bila govorniška figura,« je dejal Marcel.
»Grajam to figuro; je slaba. Literatura nima plašča.«
»Ker vršim tu službo poročevalca,« je rekel Colline in vstal, »bom napravil sklep k svojemu poročilu. Ljubosumje, ki ga razjeda, slabi pamet našega prijatelja Marcela, veliki umetnik je ob pamet.«
»K redu!« je zatulil Marcel.
»Ob pamet, tako ob pamet je on, ki je tako dober risar, da je vpletel v svoj govor figuro, ki jo je moj duhoviti predgovornik na tem odru grajal radi njene nepravilnosti.«
»Colline je idiot!« je vzkliknil Marcel in močno udaril s pestjo po mizi, kar je povzročilo globoko senzacijo med krožniki. »Colline ne razume r.ič o čuvstvih, je inkompetenten v tem vprašanju, ima staro knjigo mesto srca!« (Schaunard se dolge smeje.)
Med vsem tem vriščem jc Colline dostolan-stveno stresal hudournike zgovornosti iz gub svoje bele zavratnice. Ko jc zopet nastal molk, je tako nadaljeval svoj govor:
»Gospodje, z eno samo besedo bom razr51! vaš strah, ki so ga utegnila rediti Marcelova sumničenja glede Caroiusa.«
»Le poskusi!« je rekel Marcel norčevaje »<•
»To ne bo težje kot to,« je odgovoril Coilin« in ugasnil z enim dihom vžigalico, s katero si i* prižgal pipo.
»Govorite, govorite!« so zakričali na enkrat Rudolf, Schaunard in žeuske, za katere jc bda debata zelo zanimiva.
(DaiJ« priliv
Štev. 5„
Medicinski de L
Stalna poljudno-nnsfvena prilaga Jap. Dnevnika"
Or. Ernst Dereani:
Očali.
še pred dobrimi 50 leti smo videli v naSih krajih le redko ljudi, ki so nosili stalno naočnike ali očali. Danes srečajmo zlasti v mestih na vsak korak človeka z očali na nosu. Slabovidnost je bite že prejšnja stoletja skoro enako razširjena kot danes, toda naši predniki [zlasti priprosto ljudstvo, deloma še ni Poznalo očali, deloma se ni moglo sprijazniti ž njimi.
narodi Egipčani, Grki Rimljani r3^C* sPloh niso poznali, tudi trditev, da so bile očali znane starim Kitajcem, ni resnična. Na starih slikah vidimo šele krog XV. stoletja prve °čali na obrazu. Rimski imperator Nero brušenega dragega kamna (be-Wlus) "i uporabljal kot optičen instrument, nego samo v okras. Iznajdba očal f&Lzgodovinsko navadno itali-wi.skemu dominikancu Alessandro de Pina iz Pize, ki jih vsaj prvi omenja rog leta 1270. Drugi viri trde, da je n?! ^šel valonski frančiškan Roger 1!L da Jih je omenjeni Spina le vari	prv* naočniki so bili le ra-
r^h)”e P^^čalne leče iz stekla; upo-lali so jih starostno dalekovidni. jria rjrCa! ^iveč v XIV. stoletju, ome-da si je mora! radi oslabelega vida tinou ? 'eta nabaviti ocularium. La-°i *nie 23	je oculairium ali
'f®! iz prvega izraza izvira laški dru i ’ na*^e tnd* *zraz naših očaJi; 2n ^raz so prevzeli deloma Nemci Ičatii«01 ^ugenspiegel in stari Ljubijan-?a svo^e *šPe£'e‘- Izraz Brille je skega ,zvora'» bcryllus — in-svnu* agocen> kamen, iz katerega so očali StT0 delali leče. Španci imenujejo 'ofoO pIpdoči ali dvojne oči (ante-doblo-!*-_ ’ Francozi imajo svoj izraz lunet-’ ’ Angleži spectacles, Rusi očki
v	2a	kratkovidne opažamo šele
iraft ■ smetja. Rafael je naslikaj jko\4dnega papeža Levo X. že z •očait'	Precej priprosto brušene
i(._. 80 uporabljali zgolj epirično, šele Pier je v XVII. stoletju prvi spoznal razložil vpliv povečalnih (konveks) zmanjševalnih (konkav) leč. Izdelo-« Je očal je bilo s početkom tajnost £*ameznikov, šele koncem XVIII. in ‘A. stoletja se je razvila obrt izdelo-»Jcev očal, tako zvanili optikov. Niti ““ravniki niso početkom zaupali očaiom !" so predpisovali proti kratkovidnosti . dalekovidnosti raje brezuspešne kap-‘^e in mazila. Optična umetnost se je Am • razvila v Franciji, kasneje v nen®??*’ zadnja desetletja prednjačijo g;ke tmrne svetovnega slovesa: vsakem 50*1 itd. Dandanes imamo v Jalne il-	mestu optične proda-
sijo r,0/ef	deloma tudi sami bru-
v doelM l6ie' Beograd dobi menda ^nem času tudi lastno tvornico
za optične instrumente ln aparate — torej turli očali.
Naši dedi so si kupovali očali na sejmih, pri krošnjarjih, kasneje so različni drobnokramarji, urarji, pričeli s prodajo očal. Seveda so tako nabavljene očali bile le izjemoma približno primerne. Po večini dvoje več ali manj prozornih in razpokanih leč v slabem in napol zarobljenem žičnem okvirju; marsikdo je videl na očali še slabše nego s prostim očesom ir večkrat se je vid vsled uporabe eh rčal celo poslabšal. Panes poišče vsak pameten človek, ki ne vidi zadostno, najpreje zdravnika, ki mu natančno pregleda celo oko, najde vzrok slabovidnosti in potem do'oči pravilne očali. Optik te, po zdravniku določene očali le pravilno brusi, jim da primeren okvir in držaj in izroči, ko se prepriča, dn so pravilno ustavljene in centrirane, Vupcu.
Očali uporabljamo kot optičen pripomoček za izboljšanje vida pri kratko-, preko- in dalekovidnosti, enako gotovih prirojenih napakah očesa, kjer roženica ni pravilno izbočena. Poleg tega pa potrebujemo primernih očal za varstvo bolnega aii občutljivega očesa pred bleščečo cvetlobo, proti dimu, prahu in morebitnim poškodbam v gotovih poklicih.
Očali se izdelujejo dane« po večini iz dobrega stekla (Crovnovo steklo), redkeje iz kremenca (gorskega kristala) ali celuloida in žice. Oblika očali (leč) je okrogla ali eliptičmu. več ali manj tudi modi podvržena, enako kot velikost leč, ki morajo soglašati z obrazom. Leče so v različnih kombinacijah zbo-čene ali upognjene in imajo tozadevno svoje ime; konveks, konkav. plan, periskop, menisk, punktal. Leče v očalih so lahko proste ali v primernem okvirju (kovine, celuloid, roževina). Naočnike nosimo pritrjene s posebnimi držaji ali potom elastične u pogrnjen e vezi kot ščipalnik, nepotreben in neroden ]e monokel, katerega nosi večina bolj radi navidezne elegance nego i* rotrebe.
Normalno so očali brezbarvne; v gotove namene, da varujemo oči pred preostro svetlol** ki škoduje deloma po svojih svetlobnih, deloma po kemično vplivnih ultravioletnih žarkih, se priporočajo balaste leče dimasto sive ali zelenoirumcne v različnih nijansah. Svit oMočnic, sneženih planjav, ledenikov, žarečih plavžev, opazovanje solnčnega mrka, delo v topilnicah, varilnicah, zahteva nujno primernega varstva za oči.
Sivobarvna stekla obvarujejo oči trajne in večkrat hude škode. Kovači, delavci v strojnih tovarnah in livarnah morajo uporabljati pri svojem delu, kjer kladivo, pila, dleto ali stružnica prši droben, oster prah in stružine varnostne očali iz žice, stekla aJi celululoida.
Operacija epilepsije.
lmatno velikokrat priliko,
»Čepa 83 nesrečnega epileptika, vi-ie na£ S * v kr2ih' na tIeh> Epilepsija dPrihliji Precej razširjena bolezen. Na ♦Dilenrt	Prebivalcev odpade po en
-SPoL v “°*ezen nastopa ne glede na kflj in	enakem	številu pri moš-
^ *enskah.
teman"?"* Vzrok te boleznl le ge Precej in nejasen. Še pred nedavnim ča-
zvanim le Pristeva,a ta bolezen k taiko-
Pravi i, •kcijonaI'nim neurozam. to se sk* ^‘v^nim boleznim brez organ-tjij. spremembe. Danes se prišteva ve-skem ne *e grozne bolezni k organ-(VslertU (*olea,lu možganov, ki nastopa niernh "ijf1 resnične anatomske spre-ristu	t spretnembe pa niso karakte-
čaith	.? pa epilepsijo. Pri veliko slu-
2e » epilepsije se moramo zadovoljiti tov* *Jsfvom- da doženemo sploh go-tan?n»ljtremern^'e' ^er bi zahtevalo nanovo mli[a-ZP^avIjan^e 0 tem> vsa* g0‘ tto	0	Predznanje,	moramo
SnenS ^0PU,Stit1' ,e toIik° lalLko še gleda	•*» a ona teorija največ iz-
centrih mr!! vzro,ka epilepsije v onih liranie (ri, Kilnov- ki so sedež za regu-
centrov • ,n no*- Sedež teh SivakL-it, n?m Je 1)3 natančno znan iz rila mZ:,!ksperiment0V- Ako je ta teo-
—«...
hih S'na>	mora Ukazati po vspe-
stopa vefiklJ .1 Smeri- Epilepsija na-vsled	že v zKodnji mladosti,
^led teo-o	v	zK&dnii mladosti,
ostanki 80 mogoči njeni vzroki tudi v otroški HSu. Ka mo?-ganskega vnetja °astale I a^‘ Pa še v stalni dobi p°slednifl	• .v razv°Ju možganov.
^Poteze TrJajaPJa 80 pa’ ve^ a,i manj, *«iemo va/nnnej5a t,a dobimt>’ ako °Pa-Prav]jaj0	™omcnte, ki bolezen pri-
^dedljivost	1,Krajo	važno	vi»so
o® zastrunliAn?	bolcz,li>	kroni2-
Poškoflfi	P°®ebno pa vsakovrst-
tfavl)aj^r^ na fr]avl- Da so to le pri-ki dajo le povod
nastopu bolezni, bo vsakomur jasno. Polno infekcijskih bolezni in najtežjih poškodb na glavi namreč, ni imelo kot posledico nastop epilepsije. Ako povzročajo našteti momenti le izločitev bolezni, morajo biti pravi vzroki drugi.
Epilepsija nastopa lahko kot tako-zvani mali epileptični napad. Tak napad preboli pacijent lahko, ne da bi opazila to njegova najbližja okolica, ker sc izvrši velikokrat brez omedlevice in brez krčev.
Pri velikem epileptičnem napadu nastopa večkrat predhodni stadij, ki je znan tudi nemedicincem pod imenom »Aura«. Bolnik ima občutek, kakor da bi ga nekaj hladnega pihnilo. Temu Predhodnemu sledi potem takoj glavni napad. Bolnik pade onesveščen in kakor od strele zadet na tla ter se pri tem velikokrat močno poškoduje. Istočasno nastopijo najrazličnejši krči vsega mišičevja. Po približno eni minuti preneha splošni krč, le posamezne mišice na obrazu se še krčijo in spačijo obraz na najneverjetnejši način. V tem stadiju obstoja tudi nevarnost, da se bolnik ugrizne v jezik. Noge in roke so celi ta čas v stanju gibanja, brcanja im zvijanja. Usta se penijo vsled krčev mišic v sopilih. Po nekaj minutah preneha tudi to stanje, dihanje postane bolj mirno, mišičevje splahne in bolnik zapade, po kratki dobi vzbujenja v stanje, ki je podobno spanju. Iz ttfga stanja se prebudi po večini, ne da bi se domislil na ravnokar preživljene dogodke. To so približno znaki velikega epileptičnega napada. Razume se, da varirajo lahko simptomi na najrazličnejši način.
Iz gornjega popisa sledi, da je epilepsija težka bolezen ne le za botoifca samega, ampak tudi za njegove naj-bližie svojce, Posebno grozna je, ker
postanejo navadno taki bolniki sčasoma bebasti.
Epilepsija ni ozdravljiva z notranjimi sredstvi, ki ne učinkujejo tudi skoro nič. Ni čuda torej, ako skuša kirurgija vsaj v onih slučajih operativno pomagati, kjer je količkaj upanja na uspeh. Zdi se, da je ta možnost večkrat podana, kot se je splošno prej domnevalo. Za kirurgično ozdravljenje se priporočajo posebno oni slučaji, kjer je epilepsija posledica svežih ali starih poškodb na glavi, kakor n. pr.: Vdrta mesta v črepinji, odbite koščice, ki pritiskajo na možgane, kostne rane, zrastki možganskih kožic itd. V takih slučajih r,e je že večkrat posrečilo vrniti nesrečnikom zdravje tudi pri težkih in skoro brezupnih slučajih. Pridobitev novejšega časa pa je, da se loti kirurgija tudi takih slučajev, kjer niso vzroki tako očiti kakor pri gornjih. Z bolj dvomljivim uspehom se končajo operacije, ako ni mogoče dognati natančno onih razdražljivih mest v možganih, ki so ostala vsled možganskega vnetja v
otročji ali fetalni dobi. Toda tudi tukaj je kirurgija delala že čudeže ter bolnika popolnoma ozdravila, ali mu prinesla vsaj zboljšanje. Postopek Je pa sledeč; Glava se odpre, tako da se doseže razbremenitev možganov. Nadalje se odprejo tudi možganske kožice ter se jih pusti trajno ali vsaj dolgo časa odprte. Razume se, da se ščiti odprte dele s posebnimi obvezami. Ako se da dognati vsaj približno razdražljivo mesto v možganski škoriji, se ta izreže. To se lahko stori brez bojazni, gre se lahko tudi brez nevarnosti do ene gotove globine. Možgani imajo namreč do ene gotove mere isto svojstvo, kot staničevje drugih telesnih organov, da se tudi zopet obnovijo, to svojstvo je posebno v mladosti precej veliko.
Kako visoko je kirurgija razvita je razvidno posebno iz tega, da nadomesti odvzete de*e takozvame trde možganske kožice s koščkom na poseben način prepariranega ovčjega črevesa ali pa s svežo ali preparirano trebušno mreno.
Cvetni prah, povzročitelj nahoda.
V času, ko cvete trava, nastopa vsako leto po svojih simptomih tipični nabod. Na tej infekcijski bolezni pa zbolijo le nekateri in vedno isti ljudje. Povzročitelji te bolezni so v naših krajih cvetni praški rži, koruze in še drugih trav in žitnih vrst.
Zrak je posebno napolnjen s cvetnim praškom pri gorkem in solnčnem vem en u. Pri takem vremenu prenaša zrak ta cvetni prah daleč naokoli in tudi v mesta. Ako pride nekaj tega praška na nosne in očesne sluznice, se tam pri nekaterih osebah raztopi. Vsled resorb-cije vstopa potem strupena snov v organizem in povzroča tam splošno znani nahod za časa košnje. Bolezen se razvija tako, da se sluznice v nosu in očeh napnejo in da začnejo izločati tekočino. Pri nekaterih nastopa tudi v zvezi z vročico. Profesor ftunbar je dognal, da povzročajo infekcijo le gotove rastline, med njimi: žito, rž, ječmen, koruza, oves, bičevje, plavice, potočnice itd.
Po kemični analizi cvetnega prahu se je dognalo, da vsebuje ta, razun ogljikovih hidratov, maščob in drugih kemičnih spojin približno 40 % beljakovin. Te poslednje učinkujejo toksično, to se pravi, le one povzročujejo nahod, ker se v krvi in sluznicah popolnoma raz-tope.
Profesorju Dunbarju se Je kot prvemu posrečilo, da je odločil iz cvetnega prahu omenjene beljakovine z ekstrahiranjem praškov v slani vodi. Po nadaljnem prepariranju teh ekstraktov po določenih postopkih, je dobil neki strupeni ekstrakt. Ta ekstrakt je vbrizgal v kri kuncem, pozneje je cepil s tem ekstraktom tudi konje. V krvi teh živali nastali protistrupi se zbirajo v krvni vodi ali serumu, ki se od časa do časa od jemlje živali.
Ta serum, ki ga imenujejo »Pollan-tin«, je sredstvo proti omenjenemu nahodu.
Profesorja Emmerich in Loew sta v novejšem času zdravila ta nabod s tem, da sta dajala pacijentom precejšnje množine apnenih soli in sicer: Calc. lactic. in calc. chiorat. Te soli znižajo občutljivost živcev, ki povzročajo kihanje. Ker se z zavživanjem omenjenih soli (zboljša tudi prebrana, vsled večjega proizvajanja encimov v telesu, postane tudi cel organizem bolj odporen proti nahodu.
Končno naj še omenimo, da nastopa v Sev. Ameriki tudi neke vrste nahod v jeseni, ki je omenjenemu sličen. Povzročitelji tega nahoda so cvetni praški vrst solidago in ambrosia Ker nimamo pri nas teh vrst ali vsaj ne v velikem števMu, se ta nahod pri nas ne pojavlja.
le vneije slepita podedljivoT
Vprašanje o pododljivosti vnetja slepiča si je stavilo že celi vrsti zdravnikov. Odgovori so bili zelo različni. Neki francoski zdravnik pride pri 300 pacijentih do zaključka, da govori po-dedljivost dispozicije za to bolezen 40%. Neki nemški zdravnik pride pri 332 bolnikih skoro do istega števila in rezultata, namreč pri 4835. Drugi raziskovalci zopet negirajo absolutno po-dedljivost. Neki danski zdravnik, dr. P. Verning si je delal .zapiske pri 1393 slučajih, ki so bili v bolnici v Frederiks-bergu pri Kodanju. V 292 slučajih se je brezdvomno dognalo, da je nastopila tudi pri drugih članih iste rodbine, ker se pa ni moglo dobiti točnejših podatkov cd 611 bolnikov, je skoro gotovo, da je število v tem oziru še večje. V eni družini sta obolela oče in hči v presledku enega tedna na tej bolezni, ta slučaj je pa bil brez primere. V neki drugi družini je umrl na tej bolezni oče in v večjih ali manjših presledkih še 4 do 5 otrok. Tu navedeni slučaji nam pa še nič ne dokažejo, ker je še več dru-
gih bolezni, ki niso podedljive in katerim zapade kot žrtev več kot en član kake družine.
Precej pomembno bi bilo vprašanje po gostoti slučajev v gotovih letnih časih. Dolgo se je mislilo, da sta pomlad in jesen posebno ugodna za razvoj vnetja slepiiča radi velikih slučajev pre-klajenja posebno pri onih ljudeh, ki imajo za imenovano bolezen dispozicijo. Tudi se je obrnilo pažnjo na vpliv v jeseni običajnih črevesnih katarjev. Vsi mnogobrojni slučaji in velik materijal so dali v tem oziru le negativen rezultat. Dognalo se je, da so v nekaterih letih slučaji enakomerno razdeljeni na vse letne čase, v drugih letih zopet, da se kopičijo v manjših razdobjih. Določen čas, v katerem bi redno nastopali, se ni mogel dognati. Končne rešitve niso podali tudi poskusi dr. Veminga, toda marsikaj govori vendar za to, da ni možnost podedljivosti izključena.
Nadaljna raziskovanja bodo gotovo prinesla tudi v tem vprašanju več jasnosti.
Razno.
posneta po članku nemškega Usta »Abstinente Arbeiter*:
PoRlbcIJ od užfvanla alkohola. Kako so se po vojni množile škode, ki lili povzroča pijančevanje, nam kaže naslednja statistika,
1918	1010	IKK)	1021
Berlin s	sprejetih v mestne blaznice za duševno
obolele alkoholike........................... 227	406	334	505
Bremen;	sprejetih	v	bolnico za alkoholike. ...	9	\7	go	08
spreletih v blaznico za duševno obolele alkoholike................................................  5	12	jg
Altona:	sprejetih	v	mestno bolnico za alkohotke.	19	34	62	137
NUrnberg:	sprejetih	v	blaznico za moške alkoholike .25	40	25	140
DIOnchen:	sprejetih	v	protialkoholne dispanzere . .	76	105	220	442
Buden s	sprejetih v blaznico za duševno obolele
alkoholike.....................................30	37	68	90
Ta statistika obsega, kakor pravilno omenja uvodoma omejeni organ Zveze nemških abstinentov delavcev, samo najstrahotnejše slučaie, popolnoma pa pušča na strani veliko število ljudi, ki še niso zapadli težkhn alkoholičnim boleznim, ki pa vendar slabijo svoje zdravje, zmanj-
šujejo svojo telesno odpornost in s tem pripravljajo pot različnim boiezn m. Ta statistika tudi ne našteva žen. ki vsled moZe-vega pijančevanja teesno propadajo in ne otrok, kojlh bolezpn In Izprltienje gre na račun roditeljev - ljubiteljev alkohola.
»R. Z.«
Razkuženje stanovanja pri tuberkulozi.
Učinkovitost formaldehida, 0.1% stibi!-matove raztopine in 5% krcosolove milčne raztopine, na bacile tuberkuloze, v suhem sputumu in v debelili plasteh, ni velika. Po deveturnem učinkovanju te tekočine niso oul te uničeni vsi w.ni- Spojina iunnaJde-
hklovega plina s subllmatovo tn kreosolovo raztopino tudi ni učinkovala seštevno in je skoro brezpomembna. Spojina formaldehida s fnbroiovo raztopino je pa že veliko boli učinkovita. Popo trpina Kotovo tmičenie bn-cilov se pa doseže s le 0.5% suhiimatne in 2% fobrolove raztopine pri najmanj peturnem utittkovaftia
Zdravljenje zastrupljenja z elektrllto. —
Ena najbolj nevarnih in tudi najbolj razširjenih poklicnih bolezni je zastrupljanje s svincem. Svinec, ki pride v krvni tok, se vseda ▼ različnih organih. Dosedaj nismo imeli še nobenega sredstva za odstranitev. oziroma sredstva, ki bi učinek tega svinca Izravnalo. Boj proti omenjenemu zastrupijenju se je omejil ie na prohl-bitivna sredstva. Poizkusi, ki so se vršili v zadnjih letih na Angleškem, s pomočjo elektrolitične kopeijl, so bili prvi posrečeni poizkusi. Sir Thomas Oliver je eksperimentiral s kunci, ki jih je umetno s svincem zastrupil. Posrečilo se mu ni le, odstraniti iz njih ves svinec s pomočjo eiektro-lltične kopeijl, ampak tudi to, da so postali proti svincu skoro neobčutljivi, tako da so zavžlvaii lahko s hrano pomešane večje množine svinca, ne da bi jim vidno škodovalo. Svinec 90 zopet iztočili. Po teh usodnih rezultatih je začel Oliver tudi z zdray-ljenjem delavcev neke tovarne za svinčene izdelke. Tudi tukaj se mu Je posrečila v vseh slučajih izločitev svinca iz telesa potom elektrolitične kopeili.
Vporaba vazelina In parafina v zdravstvo.
Oba, v naslovu omenjena, destilacijska produkta surovega kamenega olja se vpo-rabljata že davno v zdravstvu, pri mazilih in kot raztoprno sredstvo za najrazličnejše zdravilne snovi. Parafin se uspešno vpo-rablja pri izboljša-nju oblike potvorjenih nosov. Vbrizga se parafin v takfh slučajih pod kožo in ko je strjen, se da nosu zaže-ijeno obliko.
V najnovejšem časti se Je začelo vpo-rabllatl na Francoskem komprese Iz parafina ?. nizkim tališčem. Take komprese, pri katerih se zmeša parafin z gotovimi smolami, obdrže jako dolgo svojo toploto. Tudi Jih vporabljamo lahko pri veliko bolj visoki temperaturi do R0“ C. Pri tem, ko ne zdrži koža tako visokih temperatur pri mokrili kompresah, jih pri parafinskih z lahkoto prenaša.
Nadaljna prednost ie ta, da obdrži parafin jako dolgo časa toploto. Po deseturni vporabi Je temperatura še vedno 43° do 60* C.
Vporaba se izvrši na ta način, da namakamo 2—3 tanke plasti pamuka v vročem parafinu. Jih položimo na mesto, ki ga hočemo ogrevati, po vrh pa še debelo plast pamuka.
Vasel'na se vporablja kot odvajalno sredstvo. Ker učinkuje kot nekaka maža in se ne spaja kemično, pri prehodu skozi prebavni aparat. Je njen učinek lažji in brez onih neprijetnih pojavov, ki jih imajo druga odvajalna sredstva. Vporablja se pa zelo čfcti, tekoči vaselin. ki se mu prida še kako snov za zboljšanje okusa.
Prednost tega sredstva je, da nima tudi pri daljši vporabi, nobenih zlih posledic.
Svetovalec.
Vpr.: Imam tako suhe lase, da se mi na koncu cepijo in lomijo. Kaj bi pomagalo?
Odg.: Proti suhobi las je najboljši pripomoček mandljevo olje, ki ga dobiš v vsaki lekarni. 2 njim namaži nalahke kožo na glavi. Lasem, ki se cepijo, pri-striži konico.
Vpr.: Imam raskave roke, kljub temu, da jih vsak večer mažem z glice rlnom. Kaj tl pomagalo?
Odg.: Pa končanem gospodinjskem delu umij roke v mlačni vodi. Potem jih namili še enkrat s finim milom in dobro razmoči pene, tako da roke skoraj suhe postanejo. Milo odmij čez par minut s citronovim sokom ter otri roke z brisačo ne da bi jih poprej še omočila z vodo,
Vpr.: Ali so Mlillerjeve vaje, po katerih se čutim zelo utrjenega proti mrazu in vročini in katere izvajam popolnoma nag po 1 uro pri odprtem oknu pri mrazu 10® C, priporočljive za srce in sicer do katere stopinje?
Odg.: Kakor je iz vaše pripovedi razvidno, ste res zelo utrjeni; v slučaju, da vag zdravnik uvidi, da imate srce še danes popolnoma zdravo, ta vsakdanja mera za vas ni prehuda in vašemu srcu ne škoduje. Za druge ljudi bo pa eventuelno tudi manj zadosti. Ka-kor za vse drugo, velja tudi za »Miiller-jevanje« individuelna mera. (Na vaša ostala vprašanja vam bo najbolje odgovoril bodisi vaš zdravnik, bodisi knji« gotržec.)
Vpr.: Kaj pomaga proti potenju nog?
Odg.: Nasujte v nogavico galunovega belila (Federvvciss) ali pa salici. love sipe in obujte nogavice tako* da ostane prali pod podplati in peto.
Vpr.: Kako odpravim bradavice na rokah?
Odg.: Bradavice odpravimo s tem, da kanemo s pomočjo ošpičene palčice vsak dan kapljico solitme kisline m bradavico. Kislina se sme razliti le po bradavici, ne pa preko te na zdravo kožo.
Vpr.; S čim bi odpravila male ture m mozolje z obraza?
Odg.: Z raznimi mazili se odpravijo mozolji in turi le začasno, ker se zopet Ponove. Vsekakor treba, da se obrnete na zdravnika, ker za trajni uspeh je treba lečenja, ki se obrača proti pravemu vzroku, ne pa snmo proti omenje-nemu zunanjemu pojavu.
Podpirajte iusoslov. Matico!
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška giavn&ca Dm 50,000.000
.■-v*
Rezervni zakladi: Din 10,000.000'-
CENTRALA;
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA
Podružnice;
Brežice Crnomeii Kranj	Metkovič Ptuj	Spflft
Celje	Gorica Maribor Novi Sad Sarajevo Trst
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posBe.
f
j Brzojavni naslov ) Banka Ljubljana
r
SPLOŠNA KNJIŽNICA
(
(
(
Tel. St.: 261, 413, 502, 503 in 504.
Št.l. , 2 . 3. * 4. . 5
F. Albreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str. . . Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . .
I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej.. 105 str. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. Fran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna In njegova
družina, veselomodre črtice I., 72 str.................
L. Novak: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str........................
Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino pri*
redila Utva, 111 str.  ...........................
E Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslov. E V , 536 str. Dr. Fr. Veber Problemi sodobne filozofije, 347 str.
I. Albreht : Andrej Ternouc, reliiefna karikatura, 55 str. Pavel Golia : Peterčkove poslednje sanje, božična
povest v 4 slikah. 84 str................... ..........
Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v
4 deianiih, 91 str......................................
V M GnrSin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 11? str . . . . *...................
Dr Karl EngliS: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.......... .	...
Edmond in Jules de Gnncourt: Renče Mauperin, ro*
man, prevel P V. B., 239 str...........................
Janko Samec: Življenje, pe«mi, 112 str..................
Prosper Mdrimče: Verne dnše v vicah, povest, prevel
Mirlco Pretnar, 80 str '...............................
Jarosl. Vrhlick^: Oporo!;a lukovSkega grajščnka, veseloigra v 1 deianju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str. . Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka
v 5 dejanjih, poslovenil Anton Fnntek, 124 str.........
Ju! Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman,
h čeSčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str...............
Frid. Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II.,73str.
Znanstvena zbirka (veliki 8° format):
Št. I. Dr. L. Čermelj: BoSkovidev nauk o materiji — prostoru — časa v iuči relativnostne teorije, 52 str. .
- 6.
. 7.
:•!:
.10.
,ii.
„12
.13,
.14
.15.
*. 16.. .17.
.18.,
.19.
. 20., .21.
Broi.
Din 12--. 16--„ 12-. 20 -
. 8-
. 6-
. 12-. 22-- 24 -. 6-
. 12-
. 12-
. 10-
. 2fr-
. 15-. 15-
. 9-
. 6-
, 16-
. 14*--. 8‘-
16-
Vn
Din 17 . 22‘. . 17 . 26
(
13
11
17-
28'
30
11
17
17'
15'
32'
21'
20
14 11
22-
20-
13
- ( ( (
- (
(
I ( _ ( - (
_ (
(
- (
- (
- ( (
“ (
_ ( - (
23-
Za vsak zvezek ie računati no Din —-80 noStnine in odpravnine.
Mila sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8.
Nojcenejše In najhvaiežnejše darilo našim malim ie:
Moj zverinjak
knjiga s 45 slikami !n k tem spadajočim besedilom, za nouk in kratek čas Din 6’
Moji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem knrtonti Din 15"—.
Mladi slikar
10 tiskanih predlog- za po-barvarne z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4’
Črnipeter
staroznana, vesela družabna igra za zimske večera. 1 igra
Din 4*—.
Na novo izšla knjižica:
Ivan Albreht:
Zelena livada
Zbirka izvirnih pesmic,_ mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev.^ Ob-sepa 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15'—.
Vse se dobi v
Zvezni knjigarni
«L{ub!iani, IHaPilintrcB
AVTO-VOZI
BREZ-BENCINA
KURI-Z-OGUEM
ZAHTEVAJ-PROSPEKTE
3UGO-HAG
L3U&DANA-BOHORIČEV A-UL.-24 TEL-560
Manufakturist
kot vodja detajl oddelka samo s prima referencami se takoj sprejme. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja, zahtevane plače in možnosti nastopa na R. Stermecki, Celje.
□
Jadranska bantam. Beograd
Delniška glavnica: ^
Din. 60,000.000 vcniia la
Ljubljana
Podružnice:
Beograd	Dubrovnik	Korčula	i / i. Ljubljana
Bled	Ercegnovi	Kotor	Maribor
Cavtat	Jelša	Kranj	Metkovič
Celje	Jesenice		Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
-------------------- Naslov	za brzojave: JADRANSKA ------------------------------------
-----------------------Amerikanski	oddelek	—	Potniški urad  ....................—
Inozemska zastopstva: ITALIJA: Banca Adriatica, Trat, OpatDa, Zadar.
AVSTRI3A: Adrlatlsche Bank, Dunal.
3UŽNA AMERIKA: Bcnco Yusos avo de Chlle, Valparaiso, Antofasasta, Punta Arenaa, Porvenlr, Puerto Natales.
AftlACOE: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St New Tork Clty.
Sirta ima nivovrstns zvezevirseh olavnih ni sveta in se pela z vsemi tonil posli.
■41
«)
«)
<)
«)
«)
Hajcenejše nove in rabljene
pisalne stroje
v Specljalnl mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih ln kopirnih strojev.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
Šelenburgova uSIca 6.11.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
Kilogram sivega na pol (čuvano perje) Din 60‘—, polbelo Din 75'—, belo 85 —, bo.jše Din 95*—.Tinina pol puh 145'—, lino Din l75‘—, najfine jši Din 220'—, beli puh Din 370’—, snežno-beli parni puh Din 445'— franko in carine prosto proti povzetju. Neugaiajoie se lahko vrne Vzorci zastonj. Mnogo priznanj in naknadnih naročil. Raipnmt|alnlcn pont«l|nega perja
SACHSEL & Co, Wien XIV., Gelbelffasse 0/4.
Za kože divjačine
plača naiviiie cene
L. ROT, krznarstvo
Ljubljana, Gradišča Štev. 7.
Izdelava in zaioga kožuhovine.
:	reit
f Iščemo | za takoj •
• kot razprodajalca (kolporterja). Sta-
• rost 15—17 let. — Oglasijo naj se 'V S upravi »Narodni Dnevnik" Ljub-| ljana, Marijin trg štev. 8.
|
•••••• ••••••••••■■•■••■•••••••••••**
dva dečka
MAL
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadalina beseda 25 Dara z davifino vred.
Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih!
za lenine In neveste I Izdeluje se vsakovrstna salonska garderoba za dame in gospode naimodernejše vsakovrstne toalete po meri. Cene znatno znižane. — Strankam, ki preneso blago same, ista potrežba. -[trata Brunskole, Ljubliana. Zidovska ul. 6
78oralov vino-giada. travnikov, sadonosnika, njiv in gozdu, krasna poslopja in 60 glav živine pri Mariboru 6 milionov K
krasna, takoj prosto stanovanje.
od 5 do 800 oralov.
z robo 700.000 K
pekarija. Jinga.   i* mlin proda Zagorski Maribor. Baivurska ul. 8.
za večjo tvrdko bukovega, smre kovega in borovega lesa, lupljenega 0M0 do 0 25 sredniega premera, ali odrezane dolžine t‘20 do 3 m za rudnik. Ponudbe na poštni predal 65. glavna pošta, Maribor.
In zdravega tetasa Želim v zakonska sl nebesa; Uradnik to je moj poklic Rad rešil bi se samskih vic. Ženka naj bo dobrega srca Ki tudi malo kuhat* zna Če bo Imela pa denar Ne bo zadeva noben’mu v kvfr
Ponudba pod »Lep in mlad« Upravi blagovoli se poslat’.
dobro ohranjeno ae po ugcdnl ceni proda. Naslov v upravi lista.
večji slovensko angleški slovar. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Slovar«,
FrantosHa ma
originalna (Stehuhr) ter srebrno jedilno orodie ze 6 oseb se po ugodni ceni preda — Naslov pove uprava.
v starosti čez 1 lete), sprejmem pod ugodnimi pogo)! v oskrbo Naslov v upravi lista
ijona-na
s kapitalom do 25.000 Din, ki se obiestuie mesečno s 60 4/0 se sprejme. Ponudbe pod .Nujno' na upravo lista
Hi ies. da ni
Natočit* iz Osijeka kon-kurzno in posredovalno glasilo »Fortuna«.. Vsaka številka prinaša iz vseh pokra|ln dežele okroglo 300 glasov o prostih službenih mestih za moške In ženske v srbskem, hrvaškem, nemškem in ogrskem jeziku. Cena 10 Din, na mesec 35 Din na četrt leta 100 Din.
Mesto
knjigovodje, korespondenta ali slično spreime takoj pri industrijskem ali trgovskem pod-jetiu vpokoien, mlad uradnik. Večleten blagajnik, vesi slovenščine, sibohrvaščine in nemščine Reference: Ponudbe pod »Upokojenes« na Aloma Com-pany, Ljubljana.
išča mesta, najraje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Šivilja« na upravo lista.
v veliko skladišče s pisarno v centru Ljubljane se sprejme. Naslov v upravi lista.
svoj naslov in Din 15’— in dobiš poštnine prosto Veliki ročni spisovnik, primeren za obitnika, trgovca, uradnike, delavca, rokodelca, vo|»ka in vsako gospodično. Viljem Požgaj, knjigoveznica in kar-tonaža, Kranj.
Keaei
z večletno prakso pisarniškega rudarskega obrala, star 38 let išče primerne službe pri kakem premogovniku f U tovirni, oventuelno službo občinskega tajnika.
j ki je pri šol od vojakov, te« brez Ustne krivde Izgubil vsa civilno obleko, poleg tega pa tudi nekoliko boisn, zaradi česat “e nahaja v bolnici, prosi cenj, čitateije oz. iitateljice dobrega srca, da mu blagovolijo poda-riti kako staro obnošeno obla-ko oziroma čovlje. Dobiotnik oz. dobrotnica bodo z otroik« hialežnostno poplačana. Zlatka Planinc, Videm ob Savi, poštno ležeče.	>
Mm IMu. laim.
čestitam in s« veselim k uspehu. Dobro se drži. uspeh In priznanje bo sigurno. Koštomai iz Celja
za kolarsko obrt se sprejme. Hrana in stanovanja v hiši Franc Debelin k, kolaiski mO|-ster. Primskovo, p. Kranj.
1 Dieselmotor ali benclnmotor HP 6—8 v dobrem stanju. Ponudbe s ceno na naslov, ki se izve pri upravi lista.
• v •
II.
ki je prvič menjala z menoi poglede na Čevljarskem mostu, drugič pa pred pošto, je sigurno znan moj natančni naslov. Ako bo tudi nr.prei kazala zanimanje, naj izvoli sprejeti moj pozrav.
Katera
dobrosrčna, mlada, Inteligentna dama lepe zunanjosti bi bila pripravljena podpirati revnega študenta medicine v zadnilh semestrih. Revanžira se po dogovoru. Ženitev ni izkjuiena Pisma pod »Evskulapius« ca upravo Usta.
i\
znanja z gospodično ozirom* mlado vdovo, ki bi mi bil* vol|na takoj posoditi 5.000 do 10.000 Din. — Denar bi bil V dogovorienem času povrnjen-a dobrotnica s hvaležnostjo po* plačana. S poznejšim osebni* poznanstvom oziroma oboi«' stransko simpatijo mogoča tudi ženitev. — Telesna lepota premoženje postranska stvar; glavno je, da je mirna, blag* in mehko narave, srčnodobrs in da ima vse dobre pogoje ** srečno skupno življenje — kajti po mojem mnenju je človek le zato na svetu, da ja srečen — ter da je voljna v slučaju eventualne ženitve Žl* veti v južnih krajih (v Sar»' levu ozir. Mostaru). — Cenjen« ponudbo prosi na nu‘!oV, Zlatko Planinc, Videm ob Savi! poste restante, Slovenija.
jiodai
hiša s 5 sobami In pritiklinami, 2 vrta in 1 oral zemljišča, gospodarsko poslopje in umetni mlin s močno vodo za vsak* obrt pripravna z lastno elek' trično napeljavo. Poizvo se pfi Franju Smole. Zg. Polskava 15. pri Pragerskem
S-
Mali oglasi imajo uspehi
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
| podružnice; | Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAl In REZERVE Dllt 17,500.000,-
Izvršuje vse bančne posle najiočneje In najkulantneje.
Telefoni: 139, 146. 458.
Maribor Novo mesto Rakek
Stovenjgradec Slovenska Blslrlca
| EKSPOZITURE; |
Konjice
Meta-Dravograd
Brzojavi: Trgovska.
mmmsm
mamm