@©SM»EEGLAS j{j^Ml^t^^^ENAll(^rr letnica podružnične Osnovne šole Topol besna in poznana, čeprav drugačna vseh čestitkah in dobrih željah je bilo najlepše darilo, občine Medvode, ki gaje "prinesel" °Pan Stane Žagar: "Prihodnje leto asfalt iz doline do šole." lOh«i - _ __ . __ Kranj, torek, 28. novembra 1995 UGODNI POSOJILNI POGOJI Banka d povbihom >°1 pod Sv. Katarino, 27. *°yembra - V podružnični Os-t0v&i šoli na Topolu pod cerkvi-b Sv. Katarine v občini Jjavode so v petek proslaviili Zenico šole. Program so prijeli učenci in z njim potrdili, Soli, ki je poznana tudi po ,, da je drugačna od drugih, J Je med drugim v njej kombi-ian pouk, niso pri znanju v j?111 er prikrajšani v primerjavi lSJino- Začetki, ki segajo v leto L, in štiri desetletja sedanje J* Pa so razlog, da Topolci in ebivalci okoliških krajev in v prihodnje -^uu pustili s Topola. Več na FotorT.Dokl »valci JJ^j šole tudi i bodo pustili s T ^»ni. • A. Ž. Merkur prvi naročnik ISDN sistema JSDlv sistem omogoča prenos govora, slike, podatkov,... w pri KranJ'u' 27' no enibra - Trgovsko J*!Je Merkur >uli ki pod-Kranj je u"uii petek postalo prvi °mercialni naročnik, ki •* je Telekom Slovenije P^ključil na digitalno om-!**je z integriranimi stori-^»«ni (ISDN). Prek tega Mključka je Merkurju j^ogočen prenos govora , D?sedil, podatkov, slik in ydea ter vrsto drugih sobnih storitev. Nadaljevanje na 32. strani Tehtaš Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 Nov uspeh naših smučarjev Miklavc prvi v Park Citvju 25-letni reprezentant Andrej Miklavc iz Dorfarij pri Žabnici je minulo nedeljo, 26. novembra, Sloveniji prismučal 31. zmago za svetovni pokal v alpskem smučanju. Zmagal je namreč na drugi letošnji slalomski preizkušnji v Park Citvju. Tudi na nedeljski tekmi ni kazalo, da bo stopil na zmagovalne stopničke, saj je bil po prvi vožnji na trinajstem mestu. Kot izkušen borec pa je znal izrabiti dobro štartno pozicijo na drugi progi in z brezkompromisno vožnjo je dosegel najboljši čas. Za stotinko sekunde je premagal Avstrijca Christi-ana Maverja in prvič v svoji karieri postal zmagovalec tekme svetovnega pokala. Uspehu Miklavca so se pridružili še štirje naši reprezentantje, saj je bil Jure Košir peti, Mitja Kune šesti, Matjaž Vrhovnik štirinajsti in Rene Mle-kuž sedemindvajseti. Več v Stotinki. • V. Stanovnik Čeprav je Andrej Miklavc že nekaj let eden naših najboljših slalomistov in tudi med najboljšimi slalo-misti sveta, pa mu naskok prav na vrh še ni uspel. stran 6 Gorenjski glas na obisku na Čepuljah - Dobili smo se v gostilni Pri Čavlarju «fACUNALfV//C/ PROGRAMI KRANJ - Labore, Ljubljanska c 21. tel. 22 33 73 DtgrtalLogfc vili roser YANNITRADE d.o.o. P.E. Kranj Kidričeva 6b Tel.:064/224 574, Fax: 064/224-575 7. MIKLAVŽEV SEJEM na Gorenjskem sejmu v KRANJU od 30. 11. do 4. 12. 96 • največja izbira daril in igrač • avtomobili, blago široke porabe • vsako popoldne obisk MIKLAVŽA PROST VSTOP - PROST VSTOP spin računalniški inženiring d.o.o. Programi za srednja in velika podjetja: - PLAČE s KADROVSKO EVIDENCO - OSNOVNA SREDSTVA s črtno kodo - GLAVNA KNJIGA s SALDAKONTI Predstavitev programske rešitve: OSNOVNA SREDSTVA in inventura s črtno kodo V četrtek 30.11 95 ob 13.00 v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju Tel./fax : 064 221-481, Spin d.o.o., Rupa 23c, 64000 Kranj Voklo, Trboje, 27. novembra - V petek popoldne so v občini Šenčur slovesno odprli na novo asfaltirano cesto med Voklom in Trbo-jami. Ob petkovi otvoritvi so domačini pripravili majhno slovesnost, spregovoril jim je župan Franc Kern, dogodka pa so se udeležili tudi nekateri občinski svetniki Takole so skupaj nazdravili novi pridobitvi. Več na strani 7. • Foto: Tina Doki Tel. 79-30 p E1 r R O L UGODNO! KURIUK) 0UE PO NIŽJIH CENAH NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 NAROČILA SPREJEMAMfO 24 UR NA DAN NI ZIME ZA ESKIME SLOVENIJA IN SVET Slovenija je članica Cefte Milijarda dolarjev dosežena že letos Ljubljana, 28. novembra - V Sloveniji je nastala pred idpisom zanimiva in za nekatere smešna situacija. Ko so ila pogajanja že končana in sklenjeni bilateralni sporazumi s članicami Cefte, srednjeevropske cone proste trgovine, ko je o našem vključevanju že razpravljal in podprl odbor za mednarodne odnose državnega zbora, je bila v državnem zboru sprožena zelo polemična razprava o tem koraku Slovenije. Za Slovenijo je sporazum podpisal minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak, za Poljsko minister za ekonomske odnose Jacek Buchacz, za Slovaško minister za gospodarstvo Jan Ducky, za Češko namestnik trgovinskega ministra Vaclav Petrička in za madžarsko namestnik ministra za trgovino in industrijo Mihalv Gyorg. Letos naj bi blagovna menjava s temi državami dosegla že milijardo dolarjev, sploh pa Slovenija ustvarja že tričetrt svojega izvoza na območja brez carin, torej pod najugodnejšimi pogoji. Območje Cefte je z nad 50 milijoni prebivalcev pomemben trg, prav tako pa so že vse ostale članice z Evropsko unijo že podpisale sporazum o pridruženem članstvu. Realni, tudi tuji ocenjevalci, menijo, da je slovenski strah pred Cefto odveč, saj so bile naše zahteve v bilateralnih sporazumih upoštevane in se je v bistvu Cefta prilagodila nam. Pobudnik za ustanovitev Cefte je bil češki predsednik Vaclav Hawel. Ministre, ki so podpisali sporazum, sta sprejela predsednika republike in vlade Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek, ki se je predsednikom vlad teh držav še posebej zahvalil za razumevanje pri vstopanju Slovenije v Cefto. • J.Košnjek Predčasne volitve morajo biti čimprej Železniki, 27. novembra • Na sobotni javni tribuni v kinodvorani na Češnjici, ki jo je organiziral SDSS Območni odbor Železniki, se je prvak stranke Janez Janša v svojih razmišljanjih najdlje ustavil pri predčasnih volitvah. Janša je mnenja, da morajo biti volitve v Sloveniji čimprej, najkasneje spomladi, saj so trenutne razmere zanj nevzdržne. Glavni razlog za predčasno izvedbo volitev je po njegovem predvsem neuspešno vodenje zunanje politike slovenske vlade, predvsem v odnosih s Hrvaško in Italijo. Med razlogi pa je še naštel neizvedene reforme v še stari zakonodaji, kjer nas menda prekašajo celo v Srbiji, neurejen položaj sodstva ("V slovenskih zaporih ni niti enega divjega privatizatorja!") in upadanje interesa tujine za vlaganje v slovensko gospodarstvo. Da pa bi do predčasnih volitev res prišlo, Janša sugerira eni izmed vladnih strank (SKD), da izstopi iz koalicije, kar bi pripeljalo do vladne krize: "Tako bi poleg poslancev Združene liste in Liberalne demokracije vladi ostalo le še nekaj glasov poslancev SNS-a in podkupljivih poslancev, ki so nenačelni." Na vprašanje obiskovalca, kaj je SDSS naredila, da bi na volitvah desm blok nastopil enotno, je Janša dejal, da še vedno ostajajo pri sporazumu, ki so ga vse stranke razen SKD-podpisale pred lokalnimi volitvami in se je tudi izkazal za uspešnega, zato upa, da ga bodo podpisali tudi krščanski demokrati. Da pa kandidati SDSS za poslance državnega zbora po izvolitvah ne bodo prestopili drugim, bodo morah še pred kandidaturo podpisati izjavo o odstopu, v primeru menjave stranke ali neuresničevanja strankinega programa. * S. S. NAGRADNA IGRA Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, natisnjena v "črni zvezdici":!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, kije tokrat srečna hišna številka in druiini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado = VIBROSER podjetja Yanni Trnde Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev.lmna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. veČdruŽinsko stanovanjsko hišo ali blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, terja nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko, objavljeno po navedenih pravdih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223 -111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaie ter je originalni slovenski izdelek ki je tudi patentiran. VIBROSER vzpodbuja krvni obtok, kroženje hnife, sprošča utrujene in napete mišice, pomirja živčno napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno gorenjsko druži' no, saj blaži tegobe sodobnega načina življenja. vihroser IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Ta teden bo spet zasedal državni zbor TAM ponovno pred posland Vlada je sklenila, naj poslanci odločijo o spremenjenem zakonu o sanaciji mariborskega Tama in nakazilu tretje transe pomoči. Sporni podpis ministra Tajnikarja pa naj bi bil nepotreben oziroma neustrezen. Ljubljana, 28. novembra - Vlada je konec preteklega tedna obravnavala poročilo posebne delovne skupine, ki je vodil državni sekretar Rop, ki je proučevala te zoper ministra za gosr K utemeljenost interpelacije per ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja. Podrobno poročilo je šlo v javnost včeraj popoldne, vendar so predstavniki vlade povedali, da vse obtožbe iz interpelacije zoper ministra ne držijo, da ni šlo za dejanja, ki bi terjala kazenski pregon, da pa je bil njegov podpis na pogodbi o izplačilu obveznosti do posrednika Vukomana Zariča nepotreben oziroma neustrezen. Vlada se je odločila, da bo že danes predlagala državnemu zboru v sprejem po hitrem postopku dopolnjen zakon o sanaciji Tarna, ki naj tudi odgovopri na vpreašanje, za kaj naj se denar iz še mentov ni v prostornosti nw nenakazane tretje transe po- istra, podpisani dokument P moči uporabi. sploh ni državna garancija. }* O usodi interpelacije zoper Tarna zaskrbljeno sprašujej0! ali bodo dobili obljubljej ministra dr. Maksa Tajnikarja pa še ni nič novega. Tudi odgovor delovne skupine je zelo nedoločen. Vse pa kaže, da vlada prepušča poslancem Eresojo, da se odločijo, kakšna o usoda ministra Tajnikarja. Vlada je le povedala, da podpisovanje takšnih doku- 1 državni denar. Vladni urad & informiranje poudarja, da pre' dlog sprememb sanacijskega zakona prinaša zboljšave. 5 tako dopolnjenim zakono01 soglašajo vse vladne Stranj in predsedniki vseh tren strank. • J. Košnjek Obvestilo Urada za priseljevanje in begunce Poziv začasnim beguncem Ljubljana, 28. novembra - Urad za priseljevanje in begunce Vlade Republike Slovenije obvešča vse začasne begunce v Sloveniji, ki imajo karton začasnega begunca, veljavnega do 30. novembra, da morajo veljavnost teh kartonov podaljšati. To bo mogoče urediti med 27. novembrom in 8. decembrom (le v izjemnih opravičljivih primerih tudi kasneje) na sedežih občinskih organizacij Rdečega križa in v zbirnih centrih. Veljavnost kartona bo podaljšana do 28. februarja oziroma do sprejetja zakona o začasnem zatočišču. Pojasnila dajejo vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 16. uro v Zbirnem centru Smartinska v Ljubljani ali po telefonu (061)1254 - 114. Esperanto v Sloveniji Začetki v Mariboru Ljubljana, 28. novembra - Prihodnje leto bo minilo 90 let od začetkov esperanta na Slovenskem. Prvi slovenski esperantisti so se pojavili leta 1906 v Mariboru. Slovenska zveza esperantistov je bila ustanovljena leta 1937, leta 1992 pa je postala članica Svetovnega esperantskega združenja. Esperanto kot mednarodni jezik je organiziran tudi regionalno. Prihodnje leto bo v Ljubljani konferenca esperantistov Alpe Jadran, prav tako pa tudi prvi kongres slovenskih esperantistov. Žal se pogoji za delovanje društev in Zveze društev poslabšujejo, vedno manj pa je tudi državne pomoči. V Ljubljani na Tavčarjevi 2 deluje Center za esperanto. Center se priporoča za pomoč. Odprt pa je vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. • J.K. Seja slovenske vlade Zadovoljni peki in nezadovoljni elektrikarji Vlada je z novo odredbo odtajala pred dverJi0 mesecema zamrznjene cene vseh vrst pšenic; nega kruha. Predlaga tudi državno pom<* krajem, ki jih je prizadelo neurje. ... Ljubljana, 28. novembra - Četrtkove seje vlade so bv» najbolj veseli peki, najmanj pa elektrikarji. Sprejela V odredbo, s katero je določila nova razmerja med cena^ pšenice, moke in kruha. Cena kilograma pšenice •* državnih blagovnih rezerv ostaja 26 tolarjev, spremenjen pa so cene moke in kruha. Moka za široko porabo se v° pocenila od 1,6 do 3,2 odstotka, za predelavo pa bo višja i okrog 6 odstotkov. Črni kruh iz moke T 850 bo dražji za 5. odstotka, beli kruh iz moke T 500 bo dražji za 3,3 odstotk3; za 4 odstotke pa bodo dražji specialni kruhi. Kruh je ^ doslej med 120 in 140 tolarji, po novem pa bo dražji za 4 a*! 5 tolarjev. Vlada pa je zavrnila zahtevek elektrikarjev, da se konec leta podražila električna energija za 1"' odstotka. Q Vlada bo državnemu zboru predlagala sprejem zakofl*L zagotovitvi sredstev za odpravo posledic neurja. Spr6) ..j naj bi ga po hitrem postopku in tako nadome*1. interventni zakon. Država naj bi pokrila okrog l, odstotkov škode in letos in drugo leto namenila " milijarde tolarjev. • J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICI Slovenski krščanski demokrati Kranj Decembra številne prireditve Kranj, 28. novembra - Na razširjeni seji občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Kranj so obravnavali delo krajevnih doborov stranke in mestnega sveta ter pozvali svoje kandidate v odborih in komisijah sveta, da čimprej začnejo z delom. Pregledali so postopek evidentiranja kandidatov za člane svetov krajevnih skupnosti in soglašali s predlogom državnega vodstva stranke za predčasne volitve v državni zbor. Decembra bodo krajevni odbori pripravili prireditve v Besnici, na Kokrici, v Pre-dosljah, na Primskovem in v StraŽišču, kjer bo v začetku decembra tradicionalni kulturni teden, odbor Vodovodnega stolpa pa je novembra pripravil dobro obiskano okroglo mizo o osnovnem šolstvu, na kateri je sodeloval poslanec Ignac Polajnar. Zaključni ples pa bo 26. decembra zvečer v hotelu Creina. • J.K. Zeleni Slovenije Izbris iz registra zadržan Ljubljana, 28. novembra • Senat ustavnega sodišča je odločil, da se odločba, s katero je notranje ministrstvo izbrisalo iz registra političnih strank Zelene Slovenije, zadrži toliko časa, dokler ustavno sodišče ne bo razsodilo v primeru pritožbe Zelenih. Ustavno sodišče je posredovalo na osnovi določila, da lahko ukrepa, če bi bila pritožniku povzročena nepopravljiva škoda, to pa bi se zelenim zgodilo. Socialdemokratska stranka Radovljica V Kropi nov odbor Kropa. 28. novembra - Občinski odbor SDSS Radovljica jer organiziral v Kropi okroglo mizo na temo Za več demokracije v Sloveniji, ustanovili pa so tudi krajevni odbor, sporoča predsednik radovljiškega odbora Zvone Prezelj. Gost večera je bil podpredsednik stranke dr. Miha Brejc, ki je dejal, da je demokracija v Sloveniji le navidezna. Narašča namreč strah za javno izrečeno besedo, za službo, za izpoved pripadnosti stranki. Predvsem ne deluje pravosodna veja oblasti, ki je bila zaradi kraje družbenega premoženja namenoma uničena. Zboro-valce je zanimala usoda obnove cest v Lipniški dolini. Predsednik sveta radovljiške občine Zvone Prezelj je zagotovil, da je to vprašanje redno na dnevnem redu sveta, vendar je cesta v državni prostoj-nosti, zato morata župan in občinska uprava narediti korake, da bo prišla ta cesta v državni proračun. Ustanovili so tudi krajevni odbor SDSS v Kropi. • J.K. Združena lista socialnih demokratov Za državo pravičnosti in solidarnosti Na kongresu v Slovenj Gradcu so sprejeli Socialdemokratski program za Slovenijo in se zavzeli za enakomerni regionalni razvoj Slovenije. Ljubljana, 28. novembra -Na drugem kongresu Združene liste socialnih demokratov, ki je bil v soboto in nedeljo v Slovenj Gradcu, so sprejeli socialdemokratski program za Slovenijo, spremenjeni statut stranke in več resolucij, med njimi tudi za Republiko Slovenijo kot državo pokrajin. Stranka je v vseh ozirih pripravljena na prihodnje državnozborske volitve in je edina, ki bo imela na listah med vsemi kandid3 najmanj eno tretjino žen*' Združena lista je naredila * korak naprej k notranji <> mokratizaciji in širini Pr0|.L> ma in se razglasila za edU^ socialdemokratsko stranko . Sloveniji, levo usmerjeno.^ zagovarja slovensko dr*3 kot državo socialne pravični ti in solidarnosti. Njen slo^i postaja Levo zgoraj, kar P£ meni levo usmeritev in utr. tev med vodUnimi strank^ Na kongresu je sodelovalo_ . delegacij iz 18 evrop*1^ držav. Slovenska zgodba uspehu je tudi zgodba Z^J žene liste. Stranka se zavj«|J. za pravice zaposlenih. 2% zana je slovenskemu naI^. in njegovim interesom, za^ ma pa se za večje sodeloval vernih v politiki in oSl^ nasprotuje nacionaliz* Stranka je lahko zelo v r membna protiutež težnjam£ konzervativni viziji Slovcw • J. Košnjek Župan Občine Tržič, Pavel Rupar, se za dobro opravljeno delo na tržiških cestah Cestnem^ podjetju Kranj iskreno zahvaljuje. MMfM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - f ČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Urcdniitvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova L Kranj, telefom 064/223-11L teleta*: 064/22>^ I Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in p* ^ Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni dave* r stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 110 SIT Načrti za izgradnjo južne blejske obvoznice izzvali novo javno polemiko Rešitve, ki bi vsem ugajala, ni in je ne bo Doh1 b,eJski Južni razbremenilni cesti so bolj kot lastniki zemljišč prizadeti lastniki počitniških hišic na Jasi in pod °ro goro, ki so že v preteklosti s svojimi političnimi vplivi veliko prispevali k temu, da Bled še danes nima primerne prometne ureditve. Ali smo spet na začetku?" se sprašuje blejski župan Vinko Gole. J?*? - Ko je radovljiška Tonska skupščina lani opre-J'Jevala koridorja, po kater-jjLBaJ bi potekali severna in to H* ra">remenilna cesta, j^d delegati ni bilo večjih i?sProtovanj. Podobno je 0j^.'etos, ko je nova blejska Dri na sprejemala program J^prave lokacijskega načrta J*Južno razbremenilno cesto: yjet«iki so bili "za". Odločit-v bili sprejeti z veliko *cino oz. celo soglasno. Ce S?0 P° *em» da naJ bi J?*?anji delegati in sedanji Jetniki svetniki zastopali . 'erese delovnega in živijo Jl^ega okolja, iz katerega ,L?aiaJo, potem je logičen otepl **a večina Blejcev in *°'»čanov podpira izgradnjo hi,Veri»e in južne razbreme-ceste. Ob tem, ko se nova blejska •na prizadeva, da bi sku obe z državo pripravila vse j lfebno za izgradnjo južne n severne obvoznice (idejni •aCrt za južno je že pripravl- ^j.?le, ki so držali v rokah vse ' tudi pred petimi leti, ko ie $D Yn° sodišče razveljavilo Prejetje lokacijskega načrta p Južno obvoznico. Ali se L n scenar,j» podprt z i«rn° Polerrnko in z ZDiran D,m Popisov na Bledu, pn-tudi tokrat, je sicer J*o napovedati, vsekakor 2 velja upoštevati izkušnje, AvPliv lobijev na odločitve ta?Vnih in drug'n organov J11 v slovenskem prostoru Jfašča. In ker vsak poseg v re?tor Posredno ali nepos-. uno prizadane določen ovati ivnih) ljudi, je priča-. da bo tudi dobro ^°amzirani lobi nasprotnici južne obvoznice posku-Orji Jrimbolj vplivati na °e»tve ali celo preprečiti gradnjo. Ker bo občini in državi vseskozi natančno gledal pod prste, bo zelo pomembno, da v postopku ne bosta naredili napake, kakršno je, denimo, lani "stara" radovljiška občina, ki v postopku spreminjanja družbenih planov ni pridobila dokumenta o usklajenosti z republiškimi planskimi izhodišči. Južna obvoznica • tokrat tudi v očeh kritikov Čeprav bi bilo glede na sprejete odločitve pričakovati, da se bodo začele polemike o tem, kako naj bi izgledala 1'užna obvoznica (koridor, po katerem naj bi potekala, je namreč že lani določila radovljiška občinska skupščina), so se ponovno začela "prerekanja" na temo južna obvoznica - da ali ne. V Krogu slovenskih kulturnih delavcev in članov Zveze društev za varstvo okolja Slovenije se sicer strinjajo, da je z jezerskega obrežja treba čimprej odstraniti mestni in še posebej tranzitni avtomobilski promet (razen nujnega servisnega), vendar hkrati poudarjajo, da ene pogubne rešitve (avto ob jezeru) ne bi smeli zamenjati z drugo, to je z izgradnjo južne obvoznice, ki bi po njihovem mnenju uničila dragoceni naravni trikotnik med Savo Bohinjko in Savo Dolinko, več blejskih polj, av- tohtonih kmetov in nekaj novih družinskih penzionov. Pa ne le to! Obvoznica bi ločila Stražo od Dobre gore, nesprejemljivo zarezala v vasi pod Kozarco v dolini Jezer-nice, presekala osrednji hotelski kompleks (Park, Golf in Toplice) z "zelenim zaledjem"... V Krogu si prometni režim na Bledu zamišljajo takole: ob jezeru naj bi bilo mesto le za pešce, kolesarje, kočije in električna vozila, za "servisiranje" turizma naj bi usposobili malo blejsko obvoznico pod hotelom Golf skozi predor pod Stražo, do Mlinega, tranzitna obvoznica proti Bohinju pa bi morala potekati zunaj Ribenskega polja. Možna rešitev je podaljšanje severne obvoznice ob železnici za Zako skozi predor in priključitev na bohinjsko cesto pred polji Bohinjske Bele. Tudi na anketnem natečaju za ureditev in razvoj Bleda v začetku lanskega leta so po mnenju Kroga slovenskih kulturnih delavcev in članov ZVOS-a nekateri udeleženci predlagali boljše rešitve, eno med njimi je v predlogu ekološke sanacije Bleda obdelal tudi Boštjan Furst Dolga in mučna bitka za Ribensko polje Ko gre za južno obvoznico, jc že znano ime Valentin Mežan. To je kmet, ki je Blejci o obvoznici vNe verjamejo najbolj, da bodo dobili obvoznico ProsTC<*° Smo ^ naključno izbranih telefonskih naročnikov z Bleda in blilnje okolice tri I za njihovo mnenje o blejski obvoznici. Ob tem, ko nekateri niso želeli odgovoriti na UevavlJena vprašanja, je bilo število tistih, ki zagovarjajo izgradnjo obeh obvoznice Žq v tne m JuŽne) skoraj enako tistim, ki menijo, da bi bila dovolj le samo južna obvoznica. Ve£ ^ kot polovico vprašanih je trasa južne obvoznice povsem ali vsaj delno sprejemljiva, ki Je tQkih, ki ne verjamejo, da bi blejski poskus izgradnje obvoznice tokrat uspel, kot onih, to verjamejo. Bledu se predvsem Poleti in ob koncu tedna Pojavljajo veliki prometni Problemi. Kako bi jih Kšili vi? z izgradnjo južne in severne obvoznice 26,2% z izgradnjo samo južne obvoznice 28,6% z izgradnjo samo severne obvoznice 11,9% kako drugače, ne vem 19,0% ne želim odgovoriti 14,3% Trasa načrtovane južne °°voznice je Že znana Betinskega klanca <*Pntodne hiše Pristava), ^dvidevamo, da jo tudi ^Poznate. *aJ menite o njej? trasa je v celoti spremenljiva trasa je le delno sprejemljiva in bi jo morali nekoliko popraviti trasa je slaba, nespremenljiva trase ne poznam, ne vem ne želim odgovoriti 33,3% 21,4% 4,8% 26,2% 14,3% doslej je bilo že več Poskusov, da bi na Bledu gradili obvoznico, a so Vsi padli v vodo. Kako bi P° vaši oceni tokrat? tokrat jim bo uspelo 37,5% niti tokrat z gradnjo ne bo nič 40,5% ne vem 9,5% ne želim odgovoriti 14,3% pred kratkim javnosti ponovno povedal, kako dolga in mučna je kmečka bitka za Ribensko polje. V pismu, ki ga ie Delo objavilo v Sobotni prilogi, navaja, daje Občina Radovljica že 1976. leta hotela pozidati kmetijska zemljišča prve in druge kategorije na Jaršah, ki so sestavni del Ribenskega polja, a je tedanji republiški sekretariat za pravosodje razveljavil občinski odlok, ustavno sodišče pa je občini naložilo, da odpravi njegovo neustavnost in nezakonitost. Zgodba se je ponovila deset let pozneje, ko je radovljiška občina s spremembo družbenega plana sprejela odločitev o gradnji južne obvoznice prek Ribenskega polja. Na Bledu so tedaj zbirali podpise proti takšni obvoznici in dosegli, da je ustavno sodišče potlej, ko je ocenilo ustavnost in zakonitost družbenega plana, raz-veljavilo sprejetje lokacijskega načrta. Blejski kmetje poskušajo nekaj podobnega doseči tudi tokrat, saj so že maja lani dali pobudo ustavnemu sodišču, da oceni zakonitost dopolnjenega družbenega plana do leta 2000. (Ker v blejski občini ocenjujejo, da bodo kmetje zaradi napake radovljiške občine v postopku tožbo dobili, so še pred odločitvijo sodišča začeli nov postopek za spremembo prostorskih dokumentov.) sodišče za zdaj še ni odločilo, zato občani, v imenu katerih piše Mežan, predlagajo, da bi postopek za izbor izdelovalca lokacijskega načrta ustavili do razsodbe. Še več: mnenja so, da bi Ribensko polic morali ohraniti kot kmetijski in turistični rezervat in da bi vse prometne probleme Bleda lahko rešili z izgradnjo severne obvoznice, ki bi jo s predorom pod Grintovcem podaljšali do Bohinjske Bele. V Bohinj skozi predor pod Osojnico V polemiko o blejskih razbremenilnih cestah se je s pisanjem v Pisma bralcev vključil tudi Jože Jan iz Ljubljane, ki ugotavlja, da načrtovana južna trasa zelo slabo rešuje oz. sploh ne rešuje blejskega prometnega vozla in da bo predvsem zelo zahtevna premostitev globoke doline od zgradbe Pristave na nasprotni breg pod hribom Kozarca, ki velja za najbolj občutljivo točko jezerske sklede. Blejski prometni vozel bi po Janovem mnenju lahko razvozlali tako, da bi bolje izkoristili obstoječe cestno omrežje, morebitne dodatne povezave pa naj bi speljali skozi pašniške in gozdne predele. Promet proti Bohinju bi lahko rešili z izgradnjo severne obvoznice (prek pašnikov na Blatah, nad dolinico Velike Zake, pod Osojnico in prek Belske-ga polja na že obstoječe križišče nove ceste v Bohinj) ali z ureditvijo in razširitvijo makadamske ceste od mostu čez Savo na Lancovem, ki bi se deloma nadaljevala tudi po sedanji gozdni poti do mostu čez Savo pod Bclskim poljem. Cestno povezavo s Pokljuko bi lahko izboljšali tako, da bi pod vasjo Podhom zgradili 600 metrov nove trase. Janez Pazlar z Bleda očita nekdanji radovljiški in sedanji blejski občini ter državi, da niso prisluhnile opozicijskim strokovnjakom, ki so predlagali boljše rešitve za razvozljanje blejskih prometnih vozlov. Blejska občina mora prometne rešitve podrediti turističnemu razvoju kraja, načrtovana bližnjica proti Bohinju pa bo uničila prav prihodnost Blejcev in blejskega turizma - to je Ribensko polje in polje ob Savi Bohinj- Bled potrebuje severno in južno obvoznico Na javno polemiziranje o blejskih obvoznicah se je odzval tudi blejski župan Vinko Gole, ki poudarja, da so prometne razmere na Bledu nevzdržne in da Bled potrebuje dve razbremenilni cesti - severno proti Gorjam in južno proti Bohinju. "Ko prebiram pisma bralcev, ko blejski kmetje sprožajo ustavne spore in ko številna društva ekologov in naravo-varstvenikov ponujajo svoje rešitve, se mi predvsem zastavlja vprašanje, koliko študij, variant, idejnih projektov bo moralo Še biti narejenih in kaj to časovno pomeni za Blejsko jezero in njegovo bližnjo okolico. Verjamem, da ima potek trase južne razbremenilne ceste svoje pomanjkljivosti; rešitve, ki bi povsem ustrezala vsem prizadetim in zainteresiranim, pa najbrž ni.Vedno se bodo našli zagovorniki severne rešitve in vedno se bodo našli tudi taki, ki bodo proti," pravi blejski župan in dodaja, da je treba ovreči razmišljanja o "mali blejski obvoznici", ki naj bi potekala mimo hotela Golf in v predoru skozi Stražo do Mlinega. Le kakšno bi bilo priključevanje na križišču Ljubljanske ceste in Ulice narodnih herojev, kako bi izgledala glavna blejska vstopna veduta v smeri od Ljubljanske ceste proti jezeru, kaj bi to pomenilo za hotele, ki bi jih prizadela obvoznica?! Ob tem, ko se nekateri kritiki južne obvoznice sklicujejo na to, da bi avtorje dobrih prometnih rešitev lahko iskali tudi med natečajniki, ki so lani sodelovali na anonimnem natečaju za ureditev in razvoj Bleda, župan meni, da so bile rešitve frecej na amaterski ravni, zjema so bili le predlogi avtorjeV, ki se s podobnimi vprašanji ukvarjajo poklicno. Kar zadeva predlog, da bi severna obvoznica potekala po Rečiški in Kolodvorski cesti do Male Zake in nato v Eredoru do ceste proti Bo-injski Bistrici, župan meni, da cesta tehnično ni izvedljiva in da je tudi prostorsko povsem nesprejemljiva. Cesta bi sicer res omogočala lep pogled proti jezeru, a bi hkrati popolnoma spremenila identiteto jezerske sklede. Pa ne le to! Zupan meni, da je vprašljiva tudi izvedba predora skozi Osojnico in da tudi Kolodvorske ceste ne bi bilo možno širiti." C. Zaplotnik GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri Avto moto zvezi Slovenije so Čez konec tedna po gorenjskih cestah opravili 12 vlek vozil, 9-krat pa so nudili strokovno pomoč na kraju nesreče oziroma okvare. GASILCI Kranjski gasilci so pogasili požar, ki je izbruhnil v podstrešnem stanovanju na Savski cesti 10. Pohiteli so tudi na Labore, kjer je zagorelo v tovarni Sava, vendar je bil fožar manjše razsežnosti. V rapročab je s ceste zdrsnil traktor t prikolico, Id so mu kranjski gasilci skupaj z gasilci iz Ljubnega pomagali na cestišče. V teh dneh pa so imeli kranjski gasilci na žalost tudi tiste najhujše vrste intervencij, ko so iz razbitin po prometni nesreči morali reševati ponesrečence. In sicer se je ena prometna nesreča zgodila na avtocesti, v bližini izhoda Kranj - zahod, druga pa se je včeraj zjutraj pripetila na cesti Kranj - Jesenice, v bližini Nakla. Jeseniški gasilci so pogasili goreče smeti na smetišču na Mali Mežakli, požar pa je izbruhnil tudi v pisarni Metinga nad Kovinotehno na Jesenicah. Tudi ta požar so jeseniški gasilci uspešno poga sili. Iz jarka ob Titovi cesti so potegnili osebni avto, tehnično intervencijo pa so imeli tudi v vasi Belca, kjer so potrebovali razsvetljavo. V petek, soboto in nedeljo pa so imeli tudi gasilsko stražo med predstavami v Gledališču Tone Čutar. NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici je v Kreteklih dneh na svet prijoka-> 16 otrok, od tega so se eni mamici rodili dvojčki. Tokrat je bilo kar 12 dečkov in 4 deklice. Najlažji deček je ob rojstvu tehtal 1.800 gramov, najtežji pa 4.650 gramov. Na Jesenicah se je rodil 1 deček, ki je ob rojstvu tehtal 3.060 gramov. URGENCA Tudi ta konec tedna je bil v jeseniški bolnišnici zelo pester. Zato so zdravniki in drugo osebje na kirurškem oddelku v nekaj dneh pomagali kar 156 urgentne pomoči potrebnim bolnikom, na internem oddelku 44, na pediatriji 24 otrokom in na ginekološko-porodniškem oddelku 1 porod niči ter še 15 bolnicam. PO ČEM BOMO LETOS SMUČALI? V SC CERKNO BO VES DAN SMUKE STAL 2300 TOLARJEV Popast za najavi jene skupine med tednom Cerkno - V smučarskem centru Cerkno so s pripravo umetnega snega na 15 snežnih topovih začeli že sredi novembra, vendar so zaradi otoplitve v zadnjih dneh z zasneževan-jem prenehali. Kljub temu računajo, da bodo vse naprave pognali sredi decembra, ko bo nared tudi nova šurisedežnica. V hotelu Cerkno so nam postregli tudi z letošnjim cenikom smučarskih kart, ki so v pre-dprodaji do 3. decembra. Tako znaša običajna celodnevna karta za odrasle 2.300 tolarjev (v predprodaji 1.950 tolarjev), otroška pa 1.700 tolarjev (pre-dprodaja 1.450). V predprodaji si je mogoče nabaviti tudi znižano sezonsko karto, ki stane 29 tisoč (odrasli) in 21 tisoč otroška, v sezoni pa bo stala 34 oziroma 25 tisočakov. Za najavljene skupine med tednom so karte še nekoliko cenejše, saj dnevna karta z enolončnico stane 1.500 tolarjev, brez obroka pa 1.300 tolarjev. V prodaji so tudi poldne v ne (1.800 odrasli in 1.300 otroci) ter tedenske karte, po 12.500 oz. 9.300 tolarjev. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA IESNICA11 Bodo ustanovili zavod za turizem? Bled - Občinski svet bo na četrtkovi seji med drugim razpravljal o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Turistični center Bled. Zavod, v katerem naj bi občina imela najmanj 51-odstotni delež, naj bi se kot neprofitna organizacija ukvarjal z načrtovanjem, organiziranjem in uresničevanjem promocijskih in informativnih dejavnosti na Bledu. Da bi pospešil trženje turističnih storitev, bo poskušal pri oblikovanju celovite turistične ponudbe zagotoviti organizirano sodelovanje vseh, ki sooblikujejo to ponudbo ali kako drugače vplivajo nanjo. Na dnevnem redu Četrtkove seje so tudi predlog odloka o moratoriju na zazidalni načrt za osrednje turistično območje Bleda, osnutek odloka o določitvi javne infrastrukture na področju kulture in rebalans občinskega proračuna. * CZ. Bo občina solastnica Sukna? Radovljica - Občinski svet bo na jutrišnji seji med drugim obravnaval pTedlog Sukna iz Zapuž, da bi dolg podjetja do občine spremenili v lastninski delež. Ob letošnjem polletju je ta dolg znašal nekaj manj kot 59 milijonov tolarjev, kar bi po prvih ocenah prineslo občini Radovljici oz. vsem naslednicam nekdanje radovljiške občine približno šestodstotni delež. Na seji bodo obravnavali tudi uresničevanje programa izgradnje centra za ravnanje s komunalnimi odpadki za potrebe radovljiške, bohinjske in blejske občine, osnutek odloka o komunalnih taksah in predlog odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. Na dnevnem redu bodo tudi nekatere kadrovske zadeve in poročilo Župana o delu med zadnjima sejama, • CZ. V petek bodo odprli Kaščo V petek, 1. decembra, bodo ob 13. uri slavnostno odprli preurejeno KaŠčo na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Po dolgih letih prizadevanj občine škof j a Loka in Območne obrtne zbornice je v tej znameniti škofjeloški stavbi urejena galerija v kateri do razstavljeno darilo rojaka Franceta Miheliča, ki je podaril Škofji Loki izredno bogati del svojega opusa. Deseta seja nakelskih svetnikov Naklo, 28. novembra » Danes ob 18. uri bo v nakelskem domu kulture 10. seja občinskega sveta občine Naklo. Po poročilu župana se bodo odločali o sprejemu rebalansa letošnjega občinskega proračuna. Sledila bodo poročila o delu vseh odborov. Zatem naj bi sprejeli odlok o območjih naselij ter imenih naselij in ulic v občini, se dogovorili o terenskem studiu kranjskega radia, obravnavali predlog zavoda za zdravstveno varstvo iz Kranja za pregled pitnih voda ter sprejeli dogovor o delovanju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Kranju. Sejo bodo sklenili z vprašanji in pobudami svetnikov. • S. Saje Z GORENJSKIH OBČIN Neizpolnjene zakonske obveznosti Občani tožijo občino Blejska občina bi za izpolnitev obveznosti iz stanovanjskega zakona in zakona o denacionalizaciji morala zagotoviti 19 stanovanj. Ker teh obveznosti ne izpolnjuje, so se nekateri občani že odločili, da jo tožijo. Bled - Čeprav se v blejski občini lahko pohvalijo, da so v prvem letu občinske samostojnosti kar veliko naredili, tega ne morejo trditi za stanovanjsko področje, na katerem ima občina sicer velike obveznosti. Po podatkih radovljiškega stanovanjskega sklada, ki deluje na območju blejske, bohinjske in radovljiške občine, bo blejska občina morala v naslednjih petih letih zgraditi ali zagotoviti okoli petdeset stanovanj, če bo hotela izpolniti zakonske obveznosti in rešiti največje stanovanjske stiske svojih občanov. Samo za obveznosti, ki izhajajo iz stanovanjskega zakona in zakona o denacionalizaciji, bo morala zagotoviti 19 stanovanj. Ker so zakonski roki že potekli, so se nekateri občani že naveličali čakati in so zoper občino vložili tožbo. Blejska občina v tem ni nobena izjema, v podobnem položaju so še številne druge. Glavni razlog, da se v blejski občini na stanovanjskem področju skoraj nič ne dogaja (in da doslej tudi ni bilo razpisa posojil za individualno stanovanjsko gradnjo), je v tem, da se še niso odločili, ali naj bi ustanovili svoj sklad ali naj bi ohranili (medobčinski) Stanovanjski sklad Radovljica, ki ima tudi status neprofitne stanovanjske organizacije in s tem tudi možnost, da pridobi ugodna posojila republiškega sklada. Upravni odbor sklada je že zgodaj spomladi predlagal blejski občini (podobno pa tudi radovljiški in bohinjski), da bi skupni sklad obstajal vsaj še dve leti in da naj bi blejska občina dobila v njem 28-odstotni ustanoviteljski delež. Ker se občinski svet ni strinjal s predlaganim deležem, tudi ni sprejel programa sklada za letos, naložbene politike, finančnega načrta in ne spremenjenega odloka o ustanovitvi sklada; sklad pa brez odločitev o vsem tem tudi ni mogel uresničevati tega, kar je sicer predlagal občini: kreditiranje nakupa stanovanj ter gradnje, vzdrževanja in obnove Velika terjatev do sklada V blejski LDS predlagajo občini, da ustanovi svoj stanovanjski sklad. Predlog utemeljujejo s tem, da bo med blejsko, bohinjsko in radovljiško občino zaradi njihovih različnih interesov, potreb in obveznosti zelo težavno usklajevanje o skupni naložbeni politiki sklada. Usklajevanje bo še posebej oteževalo to, da ima blejska občina z nekaj več kot 32-odstotnim ustanoviteljskim deležem do začetnega kapitala sklada 184,5 milijona terjatev, radovljiška, na primer, pa kar 271 milijonov tolarjev obveznosti. Razlog za razkorak je v tem, da so se v preteklosti stanovanja gradila predvsem na območju sedanje radovljiške občine. Ustanovitev samostojnega sklada podpirajo tudi svetniki SDSS, SLS in še nekateri drugi. stanovanjskih hiš, gradnje stanovanj v Ri-benski ulici... Ko je blejski občinski svet na nedavni seji ponovno razpravljal o stanovanjskih zadevah, je sprejel nekatere odločitve, ki bodo skladu omogočale nadalnje delo vsaj dotlej, dokler se v občini ne bodo odločili, ali bodo organizirali svoj sklad ali ne. Svet je zadolžil občinske strokovne službe, naj pripravijo analizo o prednostih in slabostih ustanovitve lastnega sklada, sicer pa je sprejel poročilo usklajevalne skupine, ki je določila deleže občin v (medobčinskem) stanovanjskem skladu. Po tej razdelitvi pripada blejski občini nekaj več kot 32-odstotni ustanoviteljski delež, ta delež pa bo tudi osnova za letne finančne načrte in naložbeno politiko sklada. Sklad bo na zahtevo blejskega sveta za zadnjo letošnjo sejo pripravil kapitalsko bilanco in stanovanjski program blejske občine za letošnje in prihodnje leto. C. Zaplotnik Ekologi ZDSD Jesenice so si ogledali Javorruk Problematična jeklarna in onesnažen potok Jesenice - Ekološka pobuda ZDSL Jesenice je to jesen organizirala kratek ekološki ogled Javornika, pri katere so ugotovili, da Jeklarna predstavlja največji ekološki Jroblem - ne le v nasiljih avornik in Koroška Bela, temveč tudi širšega mestnega okolja. Ekologi ZLSD namreč sumijo, da v obratih Jeklarne zanemarjajo oziroma opuščajo ekološke ukrepe, kot so protihrupna zaščita, odvajanje prahu in plinov. Ker ogled razuejo kot uvod v obsežnejše aktivnosti, bodo za potrditev sumov o tem potrebovali še nekaj strokovnih ocen posameznih elementov. Sicer pa so ugotovili, da je problematično tudi onesnaževanje potoka Javornik, od izvira pa do sotočja z reko Savo. Predvidevajo, da neprimerna oziroma nekontrolirana uporaba umetnih gnojil na področju ob izviru potoka pomembno vpliva na kvaliteto tega vodnega vira. Poseben problem pa predstavlja tudi metanje odpadkov v strugo potoka. V naselju so sicer nekateri prebivalci organizirali čiščenje dela potoka, uspeh pa je bil le delen, predvsem zaradi nadaljnjega onesnaževanja v višje ležečih delih struge. Ker se s podobni- mi problemi srečujejo tudi pn ostalih potokih v občini, so oblikovali program s ciljc očistiti pritoke Save in 6a posredovati občinski skupščini, kot pobudo za dopolnit^ programa javnih del. Proučil« pa bodo tudi potrebe in m?*' nosti glede saniranja divji« odlagališč odpadkov in $ prav tako predlagali z vklju*' tev v program javnih del. Sicer pa so v samem naselju ugotovili še nekaj, predvsefl« ureditvenih problemov: nea«' faltirane ulice in poti, lese«?c ute in drvarnice, ki kazij0 okolico hiš, neurejeno odi?' ganje (v naselju Gradiš) I0 neselekcionirano pobiranj6 odpadkov. Prav tako menij?' da zasebni vrtički na obmov)u neposredno ob ozkotirni leznici Jesenice - Javorfli* zaradi svoje neurejenosti * nemajhni meri kazijo iz^e tega področja. "V kratke/J! času, ki smo ga namenil« ogledu, prav gotovo niso op*' žili ali zaznali vseh pomanjk«' jivosti naselja. Tokratni oglcJ zato razumemo kot uvod s obsežnejše aktivnosti in ko1 poskus določiti primerne post' opke za ocenjevanje kvalitet6 bivalnega okolja," pravijo clr ni ekološke pobude ZL^y Jesenice. • M. A. Ponovno o vodi in odpadkih . Tržič, 2«. novembra - V četrtek, 30. novembra 1995, ob Il> JJj bo 9. seja občinskega sveta občine Tržič. Zanjo je predvid^ poleg obravnave zapisnikov in točke "razno" ukvarjanje «e . dvema vprašanjema, kar pa utegne biti glede na pomemb0^. vsebine vseeno polemično in zamudno. Svetniki bodo °aJP rf ponovno spregovorili o gradnji na varovalnem pasu v°dn.fjj. zajetja Črni gozd v Podljuj>fv V četrtek seja občinskega sveta Jesenice Sprememba proračuna po hitrem postopku Jesenice - V četrtek, 30. novembra, se bodo na dvanajsti redni seji sestali svetniki občine Jesenice. Na dnevnem redu je med drugim tudi predlog odloka o spremembah letošnjega proračuna po hitrem postopku. Občinski svet občine Jesenice je proračun za letošnje leto sprejel že junija, in sicer na podlagi ocene višine zagotovljene porabe. V oktobru je Ministrstvo za finance občinam posredovalo izračun zagotovljene porabe občin za letošnje leto in potrebnih sredstev za finančno izravnavo, po katerem so vse slovenske občine, razen Nove Gorice, dotirane s strani države. Na podlagi tega so izdelali novo oceno prihodkov, po kateri bo občina razpolagala s 31,3 milijona več sredstev, kot je bilo predvideno. Ker so velike spremembe tudi v strukturi ocenjenih sredstev, bo potrebna tudi sprememba razporeditve denarja. Ker je tudi del investicij dražji od načrtovanega, so tudi tu potrebne večje spremembe. Sicer pa bodo svetniki del četrtkove seje posvetili še lastninjenju radia Triglav Jesenice in deležu občine pri tem, obravnavali bodo odlok o komunalnih taksah in o taksah za obremenjevanje okolja. Pripravljeno je že prvo branje odloka o f>roračunu za prihodnje eto ter odloka o ustanovitvi javnega podjetja Jekos. Svetniki bodo govori še o delitveni bilanci Komunalnega podjetja Vodovod Jesenice, o skupnem projektu gospodarjenja z odpadki v regiji ter o lokalnem informativnem TV programu v občini. • M. A. (^varnostnih razmerah na območju Kranjske Gore Številni ilegalni prehodi meje ju, o čemer so jim pripra zajetnem gradivu vrsto zah' vanih podatkov. Pripravili f[ tudi predlog sklepa, s kater« bi dovolili nadaljevanje ak*' nosti za razvoj podljubelj^j doline v skladu s prostorski«^ načrti, vendar šele po sanj£*j območja okrog zajetja gozd. V nadaljevanju sCieV0. bodo svetniki seznanili s *■ • munalnimi problemi in PoS£lj težavami z odpadki v o°^j! obenem pa s prizadevanji s0\. stev gorenjskih občin za sk^r no reševanje problemo^j odpadki. Občinski svet naj sprejel pismo o namen skupni pristop k projektu % Jjj podarjenja z odpadki i«1 . e podpis pisma ter pogo° pooblastil župana. • S. Sajc Kranjska Gora, 27. novembra - Svetniki občine Kranjska Gora so na zadnji seji govorili tudi o varnostnih razmerah na območju postaje mejne policije v prvih desetih mesecih letošnjega leta. Policisti ocenjujejo, da so razmere dobre. Mejna policija v Kranjski Gora je v prvih desetih mesecih letošnjega leta obravnavala 58 kaznivih dejanj. Petintrideset so jih že raziskali, za osemnajstimi storilci pa še poizvedujejo. Struktura kaznivih dejanj kaže, da je bilo obravnavanih največ premoženjskih de-liktov - tatvin in velikih tatvin, večjih družbeno nevarnih kaznivih dejanj pa letos še niso obravnavali. Na področju prometa so obravnavali 63 prometnih nezgod, v katerih sta umrli dve osebi, dve pa sta bili hudo telesno poškodovani. 189 voznikov je bilo zaradi kršitev cestno prometnih predpisov predlaganih v postopek sodniku za prekrške, med najpogostejše kršitve pa sodita vožnja pod vplivom alkohola in vožnja po poteku veljavnosti prometnega dovoljenja. Kranjskogorska policija je obravnavala tudi 58 kršitev javnega redu in mira. Pri te prednjačijo prepiri in pretepi na javnih krajih, zlasti v večernih in nočnih urah v dneh ob koncu tedna. Skoraj v vseh kršitvah pa je bil prisoten tudi alkohol. Ob tem so se kršitelji velikokrat nedostojno vedli do policista pri uradnem poslovanju, kar kaže na vedno manjše spoštovanje in upoštevanje ukrepov delavcev policije. Tudi policisti beležijo veliko inforacij v zvezi z uživan- jem in preprodajo mamil, vendar kljub več varnostnim akcijam in poostrenim nad-zoromm niso beležili večjih uspehov. Tako so v poletnih mesecih odkrili in uničili dva večja nasada konoplje ter zoper tri kršitelje podali predloge za uvedbo postopka zaradi posedovanja mamil. Policijska enota Kranjska Gora opravlja tudi naloge na dveh mednarodnih mejnih Erehodih - Rateče in Korens-o sedlo. Oba sta izredno frekventna, saj preko Korenskega sedla potuje povprečno 10 tisoč vozil dnevno. Večjih kaznivih dejanja glede tihotapstva, prevoza orožja in drugih tovrstnih deliktov niso beležili. Zato pa je toliko več težav pri varovanju globinskega dela državne meje, saj je ta zaradi izredno lahkega prestopa oblegana Cerklje, 28. novembra - Nedavno tega so se v Cerkljah J okolici pojavili velikanski reklamni panoji za takoimenov^ "jumbo" reklame. Kak ducat reklamnih orjakov je moč nc^L.0 ob cestah na območju vse občine. Mnogi so prepričani, da m°fli kazijo podobo podeželskega okolja, in da bi bolj sodi" A Občina bo table izkoristila tudi za svoje obveščanje, je aeJaLjl dodal, da so lastniki dovolili postavitev reklamnih tabel, p<* ^ občina je podpisala dovoljenje zanje. Eni in drugi so od dobili tudi nekaj denarja, kar ni zanemarljivo, saj očitno odt** tudi estettiko. D. Ž., joto. G. Šlnik preko vsega leta. Letos so tako Avstrijci zaradi ilegalnega prehoda vrnili 16 oseb, 79 pa so namero preprečilo. Pri raziskovanju navedenih de- j^iP janja so razbili štiri organ ^ ane kanale in osebe, ki 8 ukvarjale z ilegalnim oseb preko drza meje. • M.A. IZ GORENJSKIH OBČIN ^° napovedih za prodajo tržiških zemljišč Primorcem Zemlja vendarle Gorenjcem, ki bodo še gradili ^upan občine Tržič in predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske sta podpisala pogodbo o prodaji oziroma **akupii 4500 kvadratnih metrov zemlje. i 1 ^»č, 28. novembra - Spor-■totim o tem vprašanju je [onudil ključ za odgovor, *do bo v prihodnosti gradil Jeprofitna stanovanja v tržiš-10 občini. Obenem je zgladil nesoglasja med občino in '■»drugo o obveznostih pri ^končanju prvega bloka z žetimi stanovanji. Ključe **nje naj bi najemniki dobili Januarja prihodnje leto. Prvi blok z 10 neprofitnimi snovanji bi moral biti po P^otnih načrtih dokončan in beljen konec tega meseca, Vendar so znana nasprotja med občino in zadrugo to Preprečila. Ko je že izgleda-l0> da bo izdelani blok ostal 2aenkrat komunalno neo- Pavel Rupar in Franc Teran ob podpisu pogodbe nista skrivala pisa še nekaterih pogodb, s katerimi bomo precizno določili predvsem medsebojna lastninska razmerja. Naš namen ni bil preprečevati gradnjo, ampak doseči dogovor v korist celotne občine. Zelo me veseli, da smo pri tem uspeli," je izjavil tržiški župan Pavel Rupar po petkovem podpisu pogodbe. "Finalna dela v prvem bloku in priključitev vseh napeljav bo moč opraviti do konca leta, zato zamuda ne bo velika. Ključe bodo najemniki dobili januarja 1996. Med njimi bodo trije stanovalci iz lesene zgradbe na Mlaki 1, sedem stanovalcev pa bomo izbrali na podlagi razpisa za oddajo neprofitnih Premi ■--- ravci ivupai ^cnujen, zemljo za nadaljnjo zadovoljstva. F^o-njo pa so ponujali gonš- ernu Projektu, sta tržiški na katerih bo nadaljevala bloka in ureditev kanaliza- le h11 m Preclsednik zadruge gradnjo neprofitnih stano- cije, zadruga pa je zadolžena prenesla zemljo dosegla dogovor in podpi- vanj. Uredili smo tudi izpol- za napeljavo elektrike in brezplačno in bo Pomembno pogodbo nitev obveznosti iz prete- telefonov za prvi blok ter ala del komunalne ureditve, klosti. Občina bo do 31. komunalno opremljanje za bodo najemnine v njem za 60 decembra 1995 poskrbela za novi del naselja. V bližnji DEM nižje kot v bodočih adratnih metrov zemljišč, napeljavo vode do zgrajenega prihodnosti bo prišlo do pod- stanovanjih. Za nadaljnjo gradnjo bo najprej treba sprejeti spremembo zazidalnega načrta, kjer bo vrisana prava lega objektov in dodana karta komunalnih naprav. Lotili se bomo tudi pridobivanja lokacijske in gradbene dokumentacije za objekte El, E2, Dl in D2 s 14 stanovanji. Do leta 2000 naj bi vsako leto naredili nekaj več kot deset neprofitnih stanovanj," je napovedal Franc Teran iz Stanovanjske zadruge Gorenjske. Čeprav se zdi neverjetno, ampak je res, da so za postavitev blokov s sodobnimi stanovanji zaslužni tudi nekdanji graščaki! Ta mesec je namreč vodstvo občine Tržič doseglo sporazum z stanovanj, ki bo objavljen nasledniki rodbine Bora, da decembra. Ker je občina so odstopili od denacionali-za ta blok zacijskega zahtevka za vrači-sofinancir- lo zemljišč na Mlaki. Šele to Stanovanjski zadrugi Gor gjske smo odprodali 4500 je občini omogočilo prodajo te zemlje investitorju za izgradnjo novih neprofitnih stanovanj. • S. Saje Miklavž prihaja na sejem Kram, 27. novembra - Letošnji 21. Zimskošportni sejem v Kranju, ki je bil od 16. do 19. novembra v hali A Gorenjskega sejma, je po oceni obeh prirediteljev (ZVUTS in PPC Gorenjski sejem) obiskalo okrog 30.000 prodajalcev in kupcev različne športne opreme. Prodali so namreč 10.667 vstopnic, vendar jih ni bilo malo, ki so potem s kuponi prišli še trikrat ah štirikrat na sejem. Na sejmu so tudi 20 odstotkov ceneje prodajali vozovnice turistični centri. Kranjska zimskošportna prireditev oziroma sejem rabljene opreme, ki se je prvi dan začel s posvetom o smučanju danes in jutri, je bil prvi in hkrati uvodni v tovrstne sejme pred začetkom zimske sezone v Sloveniji. Bil pa je tudi uvod v še dve letošnji sejemski prireditvi v Kranju. Prva je Miklavževa, ki se začne v Četrtek, 30. novembra. V hali A bo poudilo bogato izbiro za Miklavževe nakupe blizu sto razstavljalcev. 7. Miklavževi nakupi po vrsti bodo trajali do 4. decembra. Tem pa bo potem od 14. do 22. decembra sledil Še 36. Bpžično-novo-letni sejem • A. Ž. ^ koncu akcije Prijazno bolnišnično okolje Obdarili bomo gorenjske bolnišnice četrtek se z nagrajenci akcije Prijazno bolnišnično okolje ^upravljamo na obisk v gorenjske bolnišnice in zdravstvene domove. j>**nj> 28. novembra • Končala se je akcija JJjazno bolnišnično okolje, ki smo jo SJpravtti skupaj i Radiom Kranj. V njej zbrali več kot osemsto otroških risb, jj^enjenih praznim zidovom v bolnišnicah ^..zdravstvenih domovih. Z avtorji 45 Imena nagrajencev smo pred kratkim že objavili. Naj le ponovimo, da je v akciji sodelovalo 13 gorenjskih osnovmh šol, trije vrtci in srednja šola iz Ljubljane. Komisija, ki je ocenjevala likovne izdelke (v njej sta bila tudi likovna pedagoginja Andreja rJJlepžih izdelkov in njihovimi mentorji se Jamnik in akademski slikar Zmago Puhar), ohi i?.v &*rtek> 30. novembra, odpeljali na se je med množico lepih risb težko odločila v?ls.. m ogled bolnišnic in nekaterih zdravst- za kupček tistih, ki smo jih ob pomoči naših Vtt«Jh.domov. ,ybiskali bomo Splošno bolnišnico Jese sponzorjev dali v okvirje. Nagrajenci so iz naslednjih osnovnih šol: Davorin Jenko Hj*. Psihiatrično bolnišnico Begunje, Bol- Cerklje, Lucijan Seljak Kranj, Lucijan junico za ginekologijo in porodništvo Kranj 2! zdravstveni dom Bled. Nagrajenci bodo tehJC ^^ke osebno izročili predstavnikom tuH,Ustanov' ^ ^m k°do ob tej priložnosti bi£ razkazali najzanimivejše «» Novega dela. Odi motive iz peljali se'bomo ob 7.30 Seljak Orehek, Križe, Predoslje, Koroška Bela, Kranjska Gora, Josip Plemelj Bled, A.T. Linhart Radovljica, ludi ostale risbe niso romale v koš. V četrtek bomo tudi večino preostalih izročili predstavnikom bolnišnic in zdravstvenih domov, naj jih sami ^red kina Center v Kranju proti gornjemu sami izobesijo tam, kjer zevajo prazne jj u Gorenjske, vračali pa se bomo opoldne, stene. Nekaj pa jih je ostalo tudi za domove konec prihranili ogled kranjske por- ostarelih, kj" .nišnice in se v pizzcriii Zeleni sum rade spočije ql m sc v pizzenji ^pcali s slastno pizzo. er vemo, da se oči starih ljudi spočijejo na radoživih otroških risbah. Nasvidenje torej v četrtek. • D.Z.Žlebir Ob jubileju Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju Majhna porodnišnica je kot butik V štirih desetletjih se je v kranjski porodnišnici rodilo skoraj 80 tisoč otrok. zadevajo zlasti za zgodnje odkrivanje in intenzivno zdravljenje vnetij, za prehajanje z večjih operacij na manjše, zlasti laparoskopske in histeroskopske, za zmanjše- Kranj, 27. novembra - Odkar je novembra 1955 v vili na Gašteju začela delovati prva kranjska porodnišnica, se je marsikaj spremenilo. Tedaj je bilo osnovno pravilo za porodničarja, da je znal čakati, danes pa je tretjina porodov indiciranih. Operacije so tedaj potekale v preurejenih kopalnici, danes imajo ginekologi in porodničarji na voljo operacijski dvorani s sodobno opremo, da so posegi lažji za zdravnika in pacientke. Danes se v porodnišnici rodi le še 1400 otrok letno, vendar so otroci in matere deležni najboljše strokovne oskrbe. V 40 letih so v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju sprejeli 188.200 pacientk, pomagali pri 79.200 porodih, opravili 81.220 manjših operacij. Ta kranjska ustanova je vsa leta uživala velik sloves, tudi po zaslugi nizke perinatalne umrljivosti, saj je v zadnjih letih ta znašala 6,33 na tisoč živorojenih otrok, medtem ko je v vsej bi NA DELOVNEM MESTU ^ lninikarja Herman Lang in Tomo Ružič Metla in črn gvant * na cesti srečate dimnikarja, se najverjetneje Pomete za gumb. Stara vraža vam, če vam ze ece vsakič ne prinese, vsaj polepša dan. ^e > Ijj! «e tako, da imajo Pre- pa so tako ali tako srečne ^nrci izredno radi dimnike, samo da pride dimnikar k j. Po svoje niti ni čudno, saj hiši oziroma dimniku. Ij^.me-nda vse kar je živega Tudi Herman Lang in pa } dimnike, tudi štorklje. Tomo Ružič sta prekmurska ^ $b1o na stran. Tokrat smo fanta. Ker doma nista našla ^ravno ob koncu delovnega dela, sta odšla s trebuhom za *va ustavili v dimnikarstvu kruhom in se ustavila v Kran- Hj y?*el v Kranju in za las ju. Danes ju pozna že dobr- jV1 dimnikarja Hermana šen del Gorenjske, saj sta se z p8a in Toma Ružiča. zeleno dimnikarsko katrco 6ft °renjci smo pravzaprav najverjetneje ustavila že pri Sv *elo čuden narod. Ob vsej vsaki viši. "Časi, ko so se ^ J1 Številčnosti in lokalni dimnikarji vozili s kolesi, so ji pfj^riosti bi med dimnikar- dokončno minili. Pa ne zaradi W na Gorenjskem menda naše lenobe, dimnikarji mor- e *9 našli Gorenjca. Gor- amo dandanes seboj voziti res kot da se bojimo p5n*ov, to delo raje pretim mo prekmurskim fan-^ v ^au v^asm rečejo, r> s° na začasnem delu na j^renjskem. Pa nič ne de. *Ud,r Sc? dimniki, morajo biti 1 dimnikarji, gospodinje veliko orodja in opreme, od omel, krogle pa do sesalnika, z kar bi na biciklu le težko našli dovolj prostora," je razložil Herman Lang. Triletno šolanje je potrebno, da se izučiš za dimnikarja, tisto pravo pa dajo šele izkušnje. "Vsak dimnik je nekaj posebnega, izredno pomembno je, kakšno peč imajo pri hiši," je v pogovoru dejal Tomo Ružič. "V zadnjem času, ko trda goriva zamenjuje kurilno olje m plin to pomeni precejšnjo razbremenitev za dimnike, pa tudi za nas." Pri dimnikarskem delu pa je izredno pomemben stik s stranko, kar prav dobro vesta oba dimnikarja. "Ko prideš k hiši, je treba strankam prisluhniti, se potruditi in ustreči njenim željam. Delo dimnikarja ni le ometanje dimnikov, dimnike je potrebno tudi pregledati, strankam svetovati, pa naj si bo o načinu kurjenja in vzdrževanja, kot tudi opozarja na potrebne prezidave. Stranka mora biti z našim delom zadovoljna, saj se venomer vračamo, dobri odnosi med nami in njimi pa nam delo precej oliašajo." Dimnikarjev dan se začne z oblačenjem črne suknje. Lic si ne mažejo nalašč s sajami, te se med delom hitro kar same nalepijo na obraz. Jutro za jutrom dimnikarji sedejo v svoje avtomobile in se odpeljejo v kraj, ki je tistega dne v delovnem načrtu. Od vrat do vrat sprašujejo po delu, če je potrebno svoj obisk tudi naročijo zakasnejši čas. "Odzivi ljudi so zelo različni," pripoveduje Tomo. "Od tega, da komaj čakajo na naš obisk dovzdiha 'Že spet ste tu." Za enim krajem pride na vrsto drug kraj, pa tretji... Dan za dnem, dimnik za dimnikom. Dela ne zmanjka in ne zmanjka. Je pač sezona taka... • U. špehar Sloveniji za enako obdobje 7,81. Nizko porodno smrtnost so dosegli tudi zaradi manjšega števila carskih rezov: lani so denimo opravili le 6,4 odstotka porodov s carskim rezom, medtem ko jih je bilo v Sloveniji 9,2 odstotka. Tudi pogostost porodov v medenični vstavi (ko se otrok namesto z glavico rodi z ritko naprej), je manjša kot v Sloveniji (1,4 odsatka v Kranju, 3,9 odstotka v Sloveniji), to pa zato, ker zdravnik že v nosečnosti preventivno obrne plod na glavico. Zelo zgodaj so v Kranju začeli s sodobnimi metodami spremljanja nosečnosti in poroda: 1967 z amnioskopijo (po stanju plodovne vode napovedujejo, kdaj bo porod), 1970 s kardiografijo, 1979 s ph-me-trijo, prvi ultrazvok pa so dobili leta 1976. Istega leta so k porodu prvič pustili tudi očetom. Danes v kranjski porodnišnici že več kot 28 odstotkov očetov spremlja porod, medtem ko v vsej Sloveniji le petina. V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju, kjer sta poleg iz imena razvidnih dejavnosti nosilni tudi aneste-ziološka in pediatrična neona-tološka dejavnost, so letos opravili že več kot 1700 različnih ginekoloških operacij. V razvoju ginekologije pa si pri- vanje ležalne dobe in poveče-vanmje obsega ambulantnega dela, za zgodnje odkrivanje rakov, zlasti maternice in jajčnikov, v prihodnosti pa tudi dojke. Razvoj na tem področju je omogočil zelo kakovostne medicinske storitve, k temu pa prispeva tudi dejstvo, da so majhna bolnišnica. Prof. dr. Marko Lavrič, predstojnik te kranjske ustanove, je na novinarski konferenci majhno porodnišnico primerjal z butikom. Material je enak tako v butiku kot v veleblagovnici, zato pa sta v butiku boljša ponudba in prijaznejši pristop do strank. V tem "butiku" so lani pomagali na svet 1380 novorojenčkom. V najboljših časih se je v Kranju rodilo domala tri tisoč otrok, sicer pa v povprečju med 2000 in 2200 na leto. Po zaslugi v zadnjem desetletju močno znižane natalitete pa kranjska porodnišnica nima nič manj dela, je dejal prof. dr. Lavrič. Manj je le porodov, zato pa jem mnajše število pacientk deležno boljše strokovne skrbi in nege. Žalostno pri vsem je le to, da zdravstveno zavarovanje plačuje bolnišnice le na osnovi oskrbnih dni, torej zasedenih postelj, ne pa po medicinskih storitvah, ki jih nudijo pacientom. • D.Z. Žlebir Klic Dobrine v Sori Sora, 27. novembra - V nedeljo je bil v občini Medvode v okviru slovenskega Tedna Karitas tudi dan Karitas iz župnij Sora, Pirniče in Preska. Televizija Medvode, ki je bila pred leti začetnik te potem vseslovenske dobrodelne akcije oziroma prireditve, je pripravila tokrat okroglo mizo, ki je potekala od opoldneva do polštirih popoldne. V njej je sodelovala tudi socialna služba iz občine Medvode. Ob 16. uri pa se je v dvorani kulturnega doma v Sori začel potem koncert otroških pevskih zborov in skupin šol iz medvoške kotline ter tria Novina. • A. Ž. GORENJSKI na obisku na CEPULJAH Vikend hišic dvakrat toliko kot domačij Pševo, Javornik, Sv. Jošt, Čepulje, Planica, Lavtarski Vrh - šest naselij, razpotegnjenih na devetih kilometrih in združenih v krajevno skupnost Jošt, ima vsega 43 hiš z okroglo 160 prebivalci, pa kar 83 vikendov, največ okrog Javornika in Planice. Lovro Hribernik pa se je spominjal časov, ko je mora1 na kmetiji vse opraviti z rokami. Pri delu se vedno pomaga sinu, na vprašanje-ali morda bere Gorenjs*1 glas, pa je prikimal. "Berem. Najprej osmrtnice..." OP0' /.oril je na problem zaraščaj1' ja posameznih kmetijski" površin. Marija Barjaktarevič je ena od številnih Kranjčan*-ki jo je sončni Jošt osvoj" tako zelo, da se je z družin0 kar za stalno naselila v hiši n* Krajanom, ki so minulo soboto dopoldan prišli v Gostilno "Pr' Čavlarju" ter se pridružili predstavnikom kranjske občine in novinarski ekipi Gorenjskega glasa v dveumem klepetu, smo - med drugim - razdelili tudi 22 reklamnih Glasovih čepic Vsaka Glasova Čepica je oštevilčena, kuponi pa sodelujejo v treh žrebanjih: 1. neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; 2. vsake tri mesece v vmesnem žrebanju;3. enkrat letno v zaključnem Žrebanju. To seveda pomeni, da bo nagradni fond vsakič večji, saj v zaključnem žrebanju sodelujejo vsi kuponi. Zatorej se splača Glasovo čepico z obiska Gorenjskega glasa v posameznem kraju (doslej so to bili: Srednji Vrh nad Gozd Martuljkom, Sovodenj, Stara Fužina, Tunjice, Zgornja. Bela, Sora in čepulje) dobro shraniti in preveriti, če ni morda Vaša številka med izžrebanimi. Nagrade z obiska Gorenjskega glasa na CEPULJAH prejmejo Čepice s številkami: 5187 ter 5411 (za poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo); ter 5145 in 5238 (praktična nagrada - namizni prt). In kako do nagrade? Lastniki Glasovih čepic z eno od teh številk, pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa 064/223-111 in nagrado Vam pošljemo na Vaš naslov. Dolinci, zlasti Kranjčani, so že pred desetletji spoznali, da je počitniška hišica v bližini priročnejša kot nekje daleč ob morju ali v visokih gorah. Ko je v Kranju megla, pobočje sv. Jošta obliva sonce, pot do njega in svežega zraka je kratka, zdaj že tudi asfaltirana, domačini prijazni, okoliški vrhovi hribov pa ravno pravšnji za kakšno uro sprehoda. Krajevna skupnost Jošt je bila ustanovljena 1974. leta, pred tem je del naselij sodil pod krajevno pristojnost Žab-nice, drugi pa pod Besnico. Z osamosvojitvijo so se začela razcvetati. Vsako leto je bil obnovljen kakšen nov meter cest, ki so krajšale pot v dolino in obratno, v hiše so Predsednik krajevne skupnosti Jošt Janez Hribernik je pritrdil, da si od projekta CRPOV veliko obetajo. Upajo, da bodo z njim dobili tako občinski kot državni denar za prepotrebno gradnjo vodovoda in za cesto od Planice do Lavtarskega Vrha, ki jo bo še treba asfaltirati. Končno bo treba obnoviti tudi cesto od Čepulj do Strmice. Dobre ceste so pač temelj za razvoj vseh dejavnosti. O načrtih za gradnjo vodovoda je pripovedoval Rok Žibert, predsednik sosednje krajevne skupnosti Stražišče in kranjski svetnik, razen tega pa tudi dober prijatelj "Još-tarjev" in njihov bodoči začasni sovaščan, vikendaš brez "Otrok smo v naših vaseh čudo naredili," je hudomušno izjavil Milan Žan. "V osnovno šolo hodijo v Stražišče, prevoz je organiziran - radi bi, da bi kombi peljal tudi v Lavtarski vrh - težave pa imajo otroci, ki obiskujejo še šolske interesne dejavnosti. Če jih starši ne peljemo, morajo peš. Javnega prevoza v naših vaseh ni, kar je nerodno posebno za srednješolce, pa tudi odrasli se v službe in po opravkih vozijo vsak zase. Najbolj racionalna rešitev bi bila, da bi prevoze prevzel nekdo od domačinov, občina pa bi mu lahko pomagala pri nakupu manjšega avtobusa." dohodka. Regresi na meso in mleko so glede na pogoje dela v hribih še vedno majhni, tudi stroji za de hribih so dražil, nribliž tretjino dela je se treba opraviti ročno." Rakovcu je pritegnil tudi sovaščan z Javornika Joža 1735 do 1740. Za novim prezbiterijem je ohranjen Janez Hribernik Rok Zibert Franc Hafner Joža Gartnar Miloš Benedik Gorenjski glas bo prvo decembrsko soboto V Železnikih Naslednjič - to bo 2. 12., prvo decembrsko soboto -do novinarska ekipa Gorenjskega glasa obiskala ŽELEZNIKE, največji kraj v Selški dolini in center nove občine. V soboto nas nas boste našli v GOSTILNI REYA Karle na Trnju 30 v Železnikih, kjer bomo od 9. do 11. ure dopoldan. Glasovi ekipi se bo pridružil želez-nikarski župan ing. Alojzij Čufar, pa se kdo od občinskih svetnikov. Snovi za pogovor bo dovolj in vabimo Vas, da se nam pridružite - kot vselej za bralke in bralce Gorenjskega glasa v času našega novinarskega obiska v Železnikih pripravljamo presenečenja. Vsem, ki boste drugega decembra dopoldan imeli "delovno" soboto in ne boste utegnili sodelovati na pogovoru, pa bomo skoraj celo stran branja o obisku v Železnikih pripravili v Gorenjskem glasu Čez teden dni! prišli telefoni, skratka, vašča-nom so se začela odpirati vrata za razvoj kmetijstva, obrti in podjetništva, predvsem pa turizma, na teh treh področjih je namreč njihova prihodnost. V tej smeri bo izdelan tudi razvojni projekt CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi), za katerega je mestna občina Kranj oktobra name gozdarstvo in prehrano. Danes je cesta od vznožja do vrha Jošta v celoti asfaltirana, asfalt je tudi do Cepulj, prav zdaj pa posodabljajo 1980 metrov dolg odsek lokalne ceste od Cepulj proti končana naj bi bila še pred trdo zimo, če bo časa za fini asfalt zmanjkalo, pa vaščani tudi ne bodo preveč godrnjali, če ga bodo pač dobili spomladi. Metzingerja Romarska pot je bila posebej obiskovana med leti 1730 in 1770. Leta 1752 so bile v prizidku poleg zvonika postavljene svete stopnice z Je-lovškovimi freskami. Na vrhu stopnic stoji kapelica žalostne n Janez Rakovec Marija BitfjaBarevic Matere Božje. V desnem zvoniku je zvon, ki so ga iz topov s turških ladij, potopljenih leta 1827 v bitki pri Navarinu, vlili leta 1834, na njem pa so Prešernovi verzi v bohoričici: Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije kraljestvo v Heladi končal je Navarin. Ga kupi romar; ga Samassa v zvon prelije, glasim zdaj božjo čast iz svet ga Jošta lin! Dandanes se romarji ravno ne tarejo, čeprav je ob žeg-nanjih cerkev, podružnica šmartinske, vselej polna in so tudi vsi objekti okrog nje v zadnjih petih letih lepo obnovljeni. Vcncelj Kant Lovro Hribernik Jože Javornik Gartnar. Pred leti sta z ženo oba hodila delat v Kranj. Najprej je ostala doma, pri štirih otrocih, žena, pred štirimi leti je Joža v Iskri postal "presežek". "Kmetija je premajhna, da bi preživela vse. Odločila sva se, da kmetijstvo poveževa s trgovi- vikenda. "In brez vode," je dejal. "Ko sva z Ivanom debatirala o tem, od kod bi se dalo pripeljati vodo na parcelo, mi je povedal, da ima tako rekoč vsaka hiša svoj vodovod. Pokazalo se je, da bi bilo za Javornik najboljše zajetje na besniški strani, vendar bi bila gradnja no in turizmom. Žena vodi predraga, zato smo v idejni trgovino z živili, od letos pa projekt vključili še Čepulje in imamo še kmetijo odprtih nila 750 tisočakov, enako Pševo. Komunala je pripravi- vrat, drugo v Javorniku. Po vsoto pa naj bi dobila še pri jena prevzeti 40-milijonsko domače se reče "Pr' Pire', ministrstvu za kmetijstvo, investicijo, če bo sodelovala Cesta je dobra, iz Kranja tudi obema. Vodo so testirali, prihaja sem gor veliko ljudi." rezultati so odlični, izkazalo pa se je tudi, da je je dovolj za vse vasi v krajevni skupnosti, torej tudi za Jost, Planico in Lavtarski Vrh. Zdaj je treba izdelati pro-Planici. Cesta z bankinami jekt. Geolog priporoča vrti- nosti. Otroci po šoli pomaga vred bo široka pet metrov, no na Velikem vrhu nad jo doma. Kljub temu pa v Javornikom, ali ima prav, bodo seveda pokazale raziskave. Na vsak način na bi najkasneje v dveh letih lahko speljali pitno vodo iz skupnega zajetja po celotnem pobočju Jošta. Župan je obljubil občinski denar, pri prve polovice 16. stoletja. V slednja generacija vzela čisj° cerkvi je bogata baročna *a svoie^ Tako pač je povso-oprema s slikami Valentina na podeželju. ,h "Veseli me, ker je cfl»m odlagališč odpadkov v na* okolici vse manj. Vaščani, * žele, se lahko odločijo organiziran odvoz odpadko h vsako leto je tudi odvoj kosovnih odpadkov. Post^ pa prihaja le trikrat na t«' den, mislim, da bi bil že ca* da bi raznašal pošto vsa dan." Zima je pred vrati. K°r skrbi za pluženje snega m posipanje cest, nas je posebej zanimalo. Miloš Be°' edik iz Lavtarskega Vrha J povedal, da si zimsko služb delita z Janezom Hriberfl}' kom. Janez pluži, Miloš p°sl' pa. Vsi drugi pa so v en pritrdili, da sta njihova "c.e ■ tarja" boljša od tistih v dolnjj Vsako zimsko jutro so cest pripravljene na sprejem avto* mobilov. Krajane, ki so sice veseli vseh obiskovalcev, P zadnje čase motijo dirkači n gorskih kolesih. Slejkoprej/. počilo, opozarjajo. Urediti kazalo tudi parkirišča ob ces proti Joštu. Po sedmih Na podeželju imajo starši manj skrbi kot mestni, ali bodo njihovi otroci zašli na kriva pota ali ne. Tu brezdelja ni, zato tudi ne dosti časa za uganjanje kakršnihkoli neum- tem pokrila še zadnjo črno liso na zemljevidu mestne občine." Cesta in vodovod Ko smo z Gorenjskim glasom minulo soboto dopoldne v prijetni sobi Novakove gostilne Na sedlu, bolj znani pod imenom Pri Čavlarju na Cepulj ah klepetali z domači-ni, so nam najprej navdušeno Kmetje iščejo pripovedovali prav o obnovi dodatne zaslužke ceste do Planice. Pohvalili so kranjskega župana Vitomirja Grosa, ki da ima posluh za podeželje, kakršnega prejšnji kranjski oblastniki niso imeli. krajevnosti skupnosti ugotavljajo, da manjka nekoga, ki bi mladino organiziral in spodbujal bodisi na področju športa ali kulture. Mladi domačini se v prostih urah najraje zbirajo v sobi doma krajevne skupnosti, ki so jo Prebivalci krajevne skupnosti Jošt so "razkosani" na tri fare: Šmartin, Bu-kovščica in Stara Loka. Delitev, ki se je ohranila, izvira iz cestnih povezav, ko je bila ljudem iz južnih naselij prikladnejša pot na škofjeloško stran. Danes otroci sicer hodijo k verouku v Stražišče, tako kot v šolo, za vsa druga cerkvena opravila stara "hierarhija" še velja. Letos so na Planici na novo zgradili cerkev, podružnico starološke. suhih letih snežna zima' Obiska Gorenjskega gla*.j na Čepuljah se je udele*|. tudi Jože Javornik, v upra^ mestne občine Kranj zadolŽe" za finance, ljubiteljsko P. eden najzaslužnejših m° kranjskega smučarskega sk3' V zadnjjj teh kraj Joštove korenine Najstarejša krajanka je čakujemo ga tudi iz projekta sami uredili, igrajo biljard in menda 90-letna Marija Les- CRPOV, Komunala pa bi s namizni tenis. Svet krajevne jak s Čepulj, na našem sobot- skupnosti jim je sobo rado- nem klepetu v gostilni Na darno odstopil in pomagal pri sedlu pa sta bili tudi dve gotovo kmečki turizem, F. g opremi. Sploh pa, so v soboto moški korenini: 82-letni Ven- a°bri korakj 80 *e nareKa zatrdili odrasli, so si mladi qq\) Rant z Javornika in leto O domu skakalnega *lu kalnega športa letih je bilo v icu — veliko narejenega. Z as'3 tom, ki bo položen na cesj od Čepulj do Planice, b(>d, krajam dobro povezani s ce* trom občine, v sodelovanji1 sosednjo škofjeloško obc»n je predvidena tudi bolj* povezava z Bukovščico. ^ vodovodu je govoril že Žibert. Prihodnost vasi J, Gasilsko društvo brez veselice V krajevni skupnosti Jošt nimajo nobenega kulturnega ali športnega društva, imajo pa gasilsko s 43 člani, dvema za gašenje usposobljenima desetinama in desetino naraščajni-kov. Opremljeni so tako-tako. Predsednik Milan Žan pravi, da imajo po eno člansko in pionirsko brizgalno, od lastnega prevoza pa premorejo zgolj avtomobilsko prikolico z motorko m opremo. Sedež gasilskega društva je v domu krajevne skupnosti v Pševem. Zadnjič so gasili pred štirimi leti, ko je kar trikrat gorelo: kmetija pr' Nartovc', eden od vikendov in trava. Gasilsko društvo Jošt je bržčas eno zelo redkih, če ne edino daleč naokrog, ki ne prireja gasilskih veselic. Menda predvsem zato ne, ker v vsej krajevni skupnosti ni ravnine, ki bi zadoščala za spodobno veselico. V krajevni skupnosti Jošt čistih kmetov praktično ni. Večina odraslih hodi na delo v dolino, popoldne pa doma še po malem kmetujejo. Janez Rakovec je že pred petnajstimi leti osnovni kmetijski dejavnosti dodal ža-garstvo in izdelavo palet. "Kmetijstvo daje premalo zatrdili odrasli, so si mladi vaščani izredni prijatelji. Na sv. Jošt po sonce in zrak Ko govorimo o krajevni skupnosti Jošt, seveda ne moremo prezreti Sv. Jošta, stare romarske poti in priljubljene izletniške točke številnih Kranjčanov in okoličanov. Podružnično cerkev sv. Jošta so zgradili v letih Franc Hafner, zastopnik krajanov Žabnice, Bitenj in Jošta v svetu mestne občine Kranj: "Za manjvredna kmetijska zemljišča, ki postajajo zaraščena, lastniki pa jih zaradi statusa zaščitene kmetije ne morejo prodati, bi zakon moral predvideti izjeme. Je bolje, da raste grmovje ali da se zemlja proda vikendašem, ki jo lepo urede? Precej površin je že razparceliranih, na njih že stoje hišice, vendar jih kupci ne morejo prepisati, ker tako veleva zakon." mlajši Lovro Hribernik s Planice. Vencelj Rant je pripovedoval, kako so včasih, ko ni bilo dobrih poti in ne vozil, povsod pešačili. Češnje, ki so na prisojnih Joštovih pobočjih obilo rodile, so s koši nosili v Kranj. "Delal sem v Jugobruni, kasnejši Tiskanim. V vseh dolgih letih niti enkrat nisem zamudil. Pogosto smo pozimi ob pol petih zjutraj do kolen gazili sneg v dolino v gosjem redu, pri vsaki hiši je bila skupina večja. Po svoje je bilo tudi zabavno." Vencelj Rant kljub osmim križem še ne drži križem rok. Mladi so v službah, domov se pozno vračajo, tako da v glavnem sam streže sedemglavi živini. Sovaščani so še povedali, da po njem natančnovedo.kdaj je poldne. Takrat gre Vencelj v nlev. uuuiu skakalnega — j Triglav na vrhu sv. Jošta J Jože Javornik dejal, da s sedanja oskrbnika, zakoftf Berginc, zelo trudita, v zad^ voljstvo gostov in domačin0' 3. decembra bo minilo 45 Wj kar smučar Udarnik, katerega pravni slednik je skakalni klub Tj1' glav. Naslednje leto bo° zamenjali okna, varoval^ ograja ob cesti proti vrhu V VVVI11U1 d L/V 11111IUV — -rt je dom odprt, gradili so k ičarji takratnega dru»l že zagotavlja večjo varn*> "Če bo letošnja zima sn**j na, bo najemnik doma V 0 vrhom napeljal smučar*^, vlečnico za otroke, tak° ji bo sv. Jošt pozimi še " ,t vabljiv. Sedem minulih z«"1 bilo suhih. Za letos vremen $ slovci napovedujejo dolg011 0 snegom bogato zimo. B° videli..." • H. Jelovčan, ij foto: T. V0" REPORTAŽA ^-letnica podružnične Osnovne šole Topol Uspešna in poznana, čeprav drugačna Na slovesnosti so vsi po vrsti zaželeli šoli in kolektivu uspešno nadaljevanje, najlepše naje bilo darilo, ki ga je sporočil župan občine Medvode: "Prihodnje leto asfalt iz doline do sole." 5>Pol pod Sv. Katarino, 27. Jovembra - Šolo, ki je danes podružnična šola Osnovne °°le Preska, so imeli na topolu pod cervijo Sv. Ka tarine že davno prej, kot Pfed 40. leti, katere obletni-*° »o proslavili v petek. Že v »eto 1877 segajo začetki ^ganiziranega pouka in do 'fnge svetovne vojne v kroniki beležijo štiri župnike, ki 80 učili v šoli. Se deset let po končani jkugi svetovni vojni je bila Jpla na Topolu v župnišču. Potem pa so dobili novo, ki Je v Šestdesetih letih prerasla samostojno osemletko in Potem postala podružnica usnovne šole v Preski. V 5tlr»h desetletjih je šolo v Topolu obiskalo in končalo 377 učencev, v njej pa je poučevalo 88 učiteljev. Danes ima šola v kombiniranem pouku kot popolna osemletna podružnična šola 25 učencev in vse potrebne dejavnosti popolne osnovne šole. Njeno veliko in za Topol z okoliškimi kraji in domačijami pa je nadvse pomembno njeno kulturno poslanstvo. Pod nobenim pogojem se prebivalci tega dela občine šoli ne bi odrekli. Na slovesnosti v petek je vodstvo šole z vodjo Darjo Sinko in ravnateljico Osnovne šole Preska Niko Berčič-Terčon poudarilo, da je osnovna šola Topol dru- Miroslav Mozetič, podpredsednik državnega zbora: "V zborniku, ki ste ga pripravili za 40-Jetnico šole, sem prebral, da sedeli učenci to šolo radi tudi fcto, ker so lahko v njej malo Ponagajali. Želim, da bodo v teJ šoli vedno otroci, ki bi želeli Ponagajati." Roman Lavtar, sekretar ministrstva za šolsto in šport: "Želja in program ministrstva je, da takšne šole, kot je na Topolu, ostanejo in skrbijo za vzgojo in izobraževanje ter obstoj krajev tudi v prihodnje. V tem okviru se zdaj gradi tudi šola v Sori. Program, s katerim so bogato predstavili, kaj znajo, so pripravili učenci osnovne šole skupaj z vodjo Darjo Sinko in šestimi učitelji oziroma učetljicami. gačna od drugih šol. Nenazadnje je to najvišja (nad 600 metrov nadmorske višine) popolna Osnovna šola v Sloveniji s kombiniranim poukom. Vendar uspehi učencev iz te šole štiri desetlja in prej niso bili nič slabši, nasprotno, velikokrat so se v dolini čudili nad njimi. Zato so prepričani, da bo ne glede na gradnjo nove šole v Sori šola na Topolu pod Katarino tudi v prihodnje priljubljeno središče kulturnega dogajanja med domačini, učenci iz te šole pa bodo z uspehi in znanjem še naprej presenečali doma, kjer že vse bolj pomlajujejo domačije in tudi v dolini pri delu in gospodarjenju. • A. Žalar, Foto: T. Doki Stane Žagar, župan občine Medvode: "Že od nekdaj je znano, da brez šole in cerkve ni razvoja v kraju. Oblast je tista, ki mora zagotoviti gospodarsko rast kraju na ta način. Prihodnje leto se boste krajani iz doline do šole že lahko pripeljali po asfaltu." Naklo, 28. novembra - Župan nakelske občine Ivan Štular je sprejel predlog mladih članov Turističnega društva Naklo, da bi pred vrtcem Rožle posadil lipo. S tem dejanjem so minuli petek dopoldan označili skorajšnjo prvo obletnico ustanovitve občine Naklo. Da bi se drevo dobro prijelo, so malčki iz vrtca in osnovnošolci natrosili nekaj pesmi in svojih misli. Župan Štular verjame v uspešnost sajenja, saj je lipo prvič zasadil ob srečanju z Abrahamom pred štirimi leti na domačem vrtu. Kot upa, bosta tako drevo kot občina pokazala svojo moč v prihodnosti. • S. Saje prugo leto višja šola za elektrotehniko ^ ednja elektro in strojna šola Kranj je v petek slavila petdesetletnico obstoja ju!??j'27- ;'°j»avi novembra - Ob ne slavi samo šola tudi gospodarstvo in Gorenjske, je na ob petdesetletnici Iti, *eniiL Je znanje najp0" ^•uunejsi pogoj za človekov 1 in^fta.1945 je Ministrstvo za lo mieu poskusno višjo 2a elektrotehniko. Na proslavi, ki jo je z nastopom obogatil ansambel čelis-tov iz Glasbene šole Kranj, sta spregovorila tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in župan mestne 'občine Kranj Vitomir Gros. Gaber je poudaril, da si družbe brez dobrih šol ni mogoče predstavljati. Po 2. svetovni vojni, pravi, se je sproščalo veliko upanja in želj pa kvalitetnem življenju in SESŠ priča, da nam je nekaj le uspelo udejaniti. Gaber je še dodal, da današnja kakovost šol kaže, da je šola znala sprejemati odločitve, da se je v slovenskem prostoru postavila na mesto, kjer si tudi zasluži. Izrazil je tudi željo po čimprejšnjem sprejetju nove šolske zakonodaje. Župan Gros je vsem, ki so končali šolanje, svetoval, da pridobljeno znanje uporabijo v korist države. Pri tem je ožaloval mačehovsko ravnanje prejšnjega sistema, ki ni cenil lastnega znanja. "Ne poznam Slovenca, ki bi se izgubil v tujini in vsa zasluga za to gre slovenskim šolam," je dodal. Na proslavi so tudi podelili nagrade in priznanja za trideset ali več dela na šoli, ki so jih prejeli Milan Adlešič, Emil Aleš, Boža Bašelj, Angelca Jaklič, Franc Lebar, Silva Martinovič, Alojz Mubi, Jože Prevc in Vido Sušnik. Zahvali za dolgoletno pomoč in sodelovanje sta prejela minister Gaber in župan Gros. Ob tej priložnosti pa so v šolski knjižnici odprli razstavo Dolenja Žetina, 27. novembra • V soboto popoldan je bila v Dolenji Žetini slavnostna otvoritev in blagoslov 920 metrov ceste, s katero je asfaltni trak segel prav v to vas pod Blegošem. Po skoraj dveh letih priprav in zbiranja denarja je namreč gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine po temeljiti rekonstrukcije ceste pred mesecem položilo asfalt. Celotna vrednost investicije je presegla 8 milijonov tolarjev, pri čemer so morali vaščani prispevati tretjino, tako da je posamezna domačija, odvisno od velikosti in dohodkovnih možnosti, prispevala od 5 do 6 tisoč DEM. Predsednik gradbenega odbora Jože Str/inar je poudaril, da so z izvajalci zelo zadovoljni in da so upesno premagali tudi težavo z velikim zemeljskim plazom, ki je prizadel tudi to cesto. Za veliko prizadevanje pri sanaciji plazu se je vaščanom zahvalil tudi gorenjevaško - poljanski župan Jože Bogataj, ki je cesto otvoril, blagoslovil pa jo je javorški župnik Vojko Seljak. Še en prispevek torej k temu, da ostanejo ti hribi živi in poseljeni, da ne bo vsako slabo vreme pomenilo strah pred tem, koliko ceste jim je voda uničila, ali celo odnesla. • Š. Ž. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Janeza Korošina. V galeriji Mestne hiše je na ogled bienalna razstava fotografij Pokrajina '95. V galeriji Pungert razstavlja keramiko Ljubo Blagotinšek. JESENICE - V Kosovi graščini sta odprti razstavi Ajdna nad Potoki - Arheološka izkopavanja 1994 in rekonstrukcija v letu 1995 ter razstava ob 20-letnici Glasbene mladine Jesenice. V razstavnem salonu Dolik razstavlja Dore Peljhan. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša razstavlja slike akad. lipar Vlado Stjepič. V galeriji Pasaža v radovljiški graščini je na ogled prvi del črno-belih fotografij društvene razstave Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akad. slikar Erik Lovko. V galeriji Fara razstavlja fotografije dr. Tomai Kunst. V kapeli Puštalskega gradu razstavlja Peter Jovanovič. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja fotografije Po ulicah Varšave fotograf Janez Pipan. Isti avtor razstavlja Fotozaplse '95 tudi v avli Gorenjske banke na Kapucinskem trgu. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Rodovniki rodbine Dobrin. TRIJE SNEZAKI Hruška - Druga letošnja lutkovna premiera gledališča mladine Jesenice je bila uprizoritev pravljice avtorja Milana Pavlikc z naslovom Trije snežaki, ki je nastala pod režijskim vodstovm Rada Mužana. Na odru v Kulturnem domu na Hrušici in ob sceni Marine Bačar, ki je pričarala idilo zasnežene, v zimski počitek pogreznjene vasi, se je začela sezona zimskih predprazničnih predstav, ki so namenjene najmlajši gorenjski publiki. In le-ti so se zares dobor odzvali, saj je bila mala dvorana na Hrušici skoraj prepolna in zato nekoliko hrupna, zaradi česar so se včasih besede animatorjev izgubile v prostoru. Poleg zimskega razpoloženja, ki samo po sebi deluje umirjeno in blago, je v pravljici o treh sneŽakih tudi sicer poudarjen miroljuben in nenasilen odnos do okolja. Trije sneženi možje, ki se sprva znajdejo na robu medsebojnega spopada, se kasneje spoprijateljijo in složno pomagajo četrtemu pravljičnemu liku - majhnemu kužku, ki išče svoj dom in kateremu zimski mraz in sneg ne ustrezata tako kot trem snežakom. Ti v mrzlih nočeh uživajo ter se jih veselijo - in prav to, da znajo uživati v lepoti in jim ta užitek postopoma postane pomembnejši od častihlepja, reši njihova medsebojna nesoglasja. Predstavo so animirali Tatjana Košir, Matjaž Mužan, Uroš Demšar, Jernej Rihtaršič in Rado Mužan. Avtor glasbe in songov, ki so v tovrstni otroški predstavi nepogrešljiv element, pa je Aleš Rotar. • Minam Novak LIBERTAS Pri založbi Didakta Radovljica je v prevodu Vladimira Motnikarja izšla knjiga Tereze Kesovije z naslovom Libertas. Zapise in pričevanja znane pevke dobivamo v prevodu prav v času, koje na to področje, oa koder je doma avtorica, sicer že prišel mir, a spremljan s protesti konaveljskega prebivalstva zaradi trgovanja z ozemlji. Rojena v mestu Dubrovniku, ki si je že zdavnaj v svoji zgodovini zapisalo na svojo zastavo besedo Libertas, Tereza Kesovija na začetku vojne tako kot mnogo drugih ni verjela, da bi tako ta kot drugi kraji spet mogli doživeti barbarsko razdejanje. Toda mnogo stvari tudi danes ni le preteklost: požgane hiše v Konavljah, tudi njena, obstreljevani Dubrovnik, mrtvi prijatelji in sovaščani, begunstvo, so izkušnje, ki jih avtorica opisuje v svoji knjigi. Vendar pa se izogne pestovanju le svoje bolečine, izgub svojega kraja; v knjigo je vnesla tudi pričevanja maltretiranih, posiljenih žensk iz srbskih taborišč, pričevanje duhovnika, ki je doživel z nekaj drugimi pokol in požig vasi. Avtorica je povsod, kamor je lahko med vojno s koncertom prinesla ljudem vsaj nekaj veselja, tudi z magnetofonom beležila zgodbe ljudi pregnanih z domov, vojakov in civilistov iz Vukovarja, osebja osiješke bolnišnice in drugo. Iz knjige ne veje le žalost nad vsem, kar se je zgodilo v tej vojni, pač pa tudi vera v prijateljstvo, solidarnost, vera v moč pravice in svobode nad vojnimi strahotami. • L.M. Arheološka razstava v Kosovi graščini SLOVENIJA, turistični vodnik (v slovenščini, angleščini, nemščini in italijanščini) "Uspešno bo lahko v pomoč turističnim podjetjem, agencijam, hotelom, društvom, urednikom, informacijskim sistemom, gostilničarjem in še marsikomu - predvsem pa turistom." (dr. Marjan Rolič, predsednik TZS, v uvodu Turističnega vodnika Slovenija) Avtorja, Gorenjca, Matjai Chvatal in Željko Boiek, sta turistični vodnik predstavila javnosti prejšnji mesec, tudi z daljšim zapisom v Gorenjskem glasu. Vsem, ki ste nas ie spraševali o motnostih nakupa: - po telefonu 064/212-357 (Željko Boiek) - z naročilnico iz Gorenjskega glasa Podpisani_ naročam_ izvodov turističnega vodnika SLOVENIJA po ceni 1.995 SIT (poštnina in davek v cenil). Knjige in račun pošljite na naslov:_ Podpis:_ IZPOLNJENO NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV: ŽELJKO BOŽEK, KOROŠKA 53, 64000 KRANJ NOVE NAJDBE Z AJDNE Jesenice - Predmeti, ki so jih našli med lanskimi arheološkimi izkopavanji na na Ajdni nad Potoki, so te dm na ogled na razstavi v galeriji Kosove graščine. Podoba naselja in življenja prebivalcev na Ajdni v času zatona antike postaja z nadaljevanjem arheoloških izkopavanj vse jasnejša. Naselbina se je začela luščiti izpod plasti sredi sedemdesetih let, ko je Gorenjski muzej Kranj začel načrtno raziskovati Ajdno nad Potoki. Enoladijska zgodn-jekrščanska cerkev, skeletni grobovi v njej in v neposredni bližini, vodni zbiralnik in ostanki zidanih bivališč govorijo o življenju ljudi, ki so se v 5. stoletju pred vdori germanskih ljudstev in nomadskih plemen z vzhoda umaknili visoko v naravno zavarovane kraje. Tokratna razstava, ki sta jo pripravila Barbara Ravnik-To-man iz Gorenjskega muzeja Kranj in Milan Sagadin iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, bo kasneje na ogled tudi v Čopi hiši v Žirovnici. "Med predmeti iz zadnjih izkopavanj bi posebej omenila puščico za lov na ptice. Ker je to izredno majhen predmet, okoli dva centimetra, smo ga zdaj prvič na Ajdni odkrili z detektorjem za iskanje kovinskih predmetov," je povedala arheologinja Ravnik-Tomano-va. "Nova je tudi rovnica, ki pa je najbrž na Ajdni niso uporabljali za obdelovanje zemlje, pač pa ob rudarjenju. Predvidevamo, da so se ukvarjali z železarstvom, najdeni so tudi drugi železni predmeti; konkretnejših dokazov, da so pridobivali železo - na primer vetrne peči - še nismo odkrili, saj bi lahko bile le zunaj naselja. Zares lep unikat pa je skodelica z glajeno površino, okrašena z vrezi, verjetno izdelek germanskih lončarjev iz Panonije iz prve polovice 5. stoletja. Zanimiva najdba je tudi amfora, tudi prvič najdena na Ajdni. Je bizantinskega izvora, uporabljala se je za olje ali vino. Našli smo tudi ostanke lončka z vrezano valovnico, ki pa je tipično domač izdelek romaniziranih staroselcev. Vse to kaže na izredno zanimiv Na Ajdni predmete. so tudi pri zadnjih izkopavanjih našli zanimive Strokovnjaki predvidevajo, da so doslej izkopali pribliino polovico arheološkega najdišča na Ajdni. Najdene predmete iz vseh dosedanjih izkopavanj je treba strokovno obdelati. Ker jih je ogromno, v Gorenjskem muzeju še ne predvidevajo, kdaj bodo lahko pripravili veliko pregledno razstavo najdenin na Ajdni. Bodo pa vsekakor prvi del predmetov iz bodoče razstave predstavili na stalni razstavi v novih razstavnih prostorih gradu Kieselstein v Kranju. ?replet treh kultur v tistem asu. Na razstavi so tudi predmeti, kot na primer škarje in vijček za preslico, ki govore, da so ljudje na Ajdni uporabljali volno, ovce, če sodimo po najdenih kosteh drobnice, pa so bile verjetno zanje glavni vir beljakovinske hrane." Arheološka izkopavanja na Ajdni se zadnja leta ne le sproti zavarujejo s strokovno konser-vacijo, pač pa je tako zavaro-vano najdišče tudi predstavljeno javnosti. Tudi letos so ta dela potekala v sodelovanju Zavoda za varstvo kulturne m naravne dediščine Kranj in Restavratorskega centra RS iz Ljubljane. O opravl- jenem delu je arheolog Milan Sagadin povedal: "Izkopanine cerkve so bile prekrite pred tremi leti, letos pa sta bila utrjena in zaščitena s streho še dva bivalna objekta ob cerkvi. Drugo leto bosta prekrita še dva objekta v bližini, njune zidove pa smo utrdili že letos. Tudi v prihodnje kaže, da bomo lahko istočasno ob prekrivanju na najdišču, tudi kopali še na nedotaknjenih delih. S takim postopkom skušamo na Ajdni tudi za obiskovalce ustvariti vtis naselbine in poudariti njene glavne urbanistične poteze. To pa seveda še ne pomeni, da bomo arheologi prekopali ves ajdenski hrib in rekonstruirali vsako najdeno stavbo. Na ta način bi lahko uničili vse zelenje in gozd na Ajdni, tega pa ne želimo, saj morata naravna in kulturna dediščina na Ajdni ostati v najvišjem možnem sorazmerju-Navsezadnje je Ajdna že zavarovana tudi kot naravni sporne; nik z redkimi rastlinami, črn' bor je le ena od teh." V prihodnjem obdobju bo * okvir predstavitve sodil tuo> večji objekt z vodno cistern0 na spodnji terasi, medtem *° bližnjih manjših objektov P° arheološki raziskavi ne bod° predstavljeni. "Z raziskavami na Ajdni srnp trenutno nekje na polovic1' sama predstavitev pa le ma'0. zamuja. Razlog je v zahtevi" sanaciji izkopanih zidov, preJ kritje je seveda lažja zadeva, je povedal Milan Sagadin, » predvideva, da se bodo arheološka izkopavanja in sprotnj konzervacija ter predstavite* lahko redno nadaljevala tudi * prihodnje. Veliko je nami'ec odvisno od finančnih sredstev, vendar pa za sedaj vse pote*8 po sprejetem programu m>nlS' trstva za kulturo, del sredstev pa namenja tudi Občina Je5*' niče. "V naslednjih letih, ko * bodo sedanja raziskovanj8 zaključila, del se bo verjetn0 pustil tudi za kasnejša arheološka izkopavanja, se bo naj' dišče Ajdna lahko pridruži'0 nizu višinskih starodavnih n«' selbin značilnih za alpski svet Prepričan sem, da bo Ajdn" postala zanimiva tudi za drug6 obiskovalce, ne le za doma"^ Spomladi bo izšel tudi no* informativni vodnik, ki bo 10 arheloško najdišče predstav" * barvnimi fotografijami in tud» tujih jezikih." je povedal M»afl Sagadin. • Lea Mencinger RETROSPEKTIVA JANEZA K0R0SINA V Galeriji Prešernove hiše v Kranju je na ogled retrospektivna razstava krajinske fotografije Janeza Korošina. Za leta 1935 rojenega Janeza Korošina, ki je za fotografije in diapozitive, ki jih je predstavil na 275 razstavah doma in v tujini, prejel številna priznanja in nagrade (leta 1975 je postal Artist FIAP in leta 1977 "Mojster fotografije"), bi lahko rekli, da je eden tistih avtorjev, ki jim je fotografska teorija posvečala premalo pozornosti. Sodi namrče med fotografe, ki jim dolgujemo odločilne prispevek k aktualizaciji in ponovnem vstopu krajine v sodobno slovensko fotografijo, saj v iskanju novih fotografksih interpretacij krajine in Eonovnega odkrivanja njenega oblikoslovja, predstavljenega na ar se da sodoben in aktualen način, velja za eno najbolj suverenih avtorskih osebnosti. Sem nedvomno sodi izraba črno-bele zrnatosti fotografskega papirja v likovno-izrazne namene, ki jo je fotograf pripeljal do meja, kjer bi lahko govorili ne smao o "črno-beli estetiki", temveč tudi že o "estetiki grdega", čeprav se ta lahko zdi še tako nezdružljiva s fotografirano krajino, v kateri so še vedno prisotne premišljeno ujete poteze in oblike. Med tiste momente, na katere se še posebje navezuje prepričljivost fotografij Janeza Korošina, moramo seveda uvrstiti govorico usmerjenih svetlobnih poudarkov. Tovrstna govorica svetlobe kot negacija doslednega fotografskega realizma ne nastopa samo kot kompozicijsko-estetski element, ki prispeva k slikovitosti motiva. Z njo nas Janez Korošin opozarja, na kaj moramo biti še posebej pozorni pri njegovih fotografijah in kje se nam bo odkrila vodilna misel oziroma izpoved posnetka. Izpovednost njegovih črno-bele fotografij pa je marsikdaj vezana na posredovanje ekspresivne ali dramatične in predvsem že rahlo tesnobno in pesimistično obarvane atmosfere, ki preveva motive in nekatere med njimi spreminja v pomnike monumentalnosti narave, v kateri se najde tudi prostor za spomenike človekovega dela in človeka samega, če ta zna do nje ohraniti primerno spoštovanje, in neredko tudi v simbolične znanilce minevanja, ki smo mu vsi podvrženi. KURNIKOVA PRIZNANJA Tržič, 25. novembra - Podelitve letošnjih Kurnikovih Pri/0^ ni spremljal tradicionalni nastop domačih kulturnih skup1 ' ampak so kulturni spored pripravili gostje iz kamniške občine. Kot so priznali, bi si tudi pri njih želeli takšnih priznanj, saj jih zaenkrat še nimajo. Janez Slapar iz Loma je kot poznavalec umetnostnih teženj podeželju prelil znani jezik panjskin končnic v samosvoj tematski K ^ sporočil, ki so še zasidrana v vedenju preprostih ljudi. Za svojo raz-^, panjskih končnic si je prislužil srebrno plaketo in listino. Kurnik0 priznanje enake žlahtnosti sta prejela Klarisa Jovanovič in Dolenc iz Tržiča, ki sta že lansko poletje posnela in predsta ^ kaseto SUAJ, SONČECE. Gre za kvalitetno prevedbo znan, tekstov in skladb za otroke, ki koreninijo v ljudski umetno f Srebrno plaketo in listino je dobil tudi cerkveni pevski v> Ignacij Hladnik, ki je lani posnel kaseto in lasersko P'° tj PRESVETA NOČ. Uresničitev zahtevne naloge priča o resn<£v 45 pevcev. Plošča se močno razlikuje od običajnih Posn.e $o cerkvenih obdobnih skladb. Literarno delavnico OŠ Bistric* ^ nagradili z bronasto plaketo in priznanjem za projekt ZNA^*^ NITI TRŽIČANI. Svoje delo so začeli prav z Vojteh^j Kurnikom, ki je po njihovi zaslugi nekoliko bolj znan 01 domačini. Izdali so glasilo in pripravili literarni večer. Kurnikovi nagrajenci - Foto: S. Saje ^ Na petkovi svečanosti, ki sta jo z glasbo popestrila Vc^\Ax V Kališnik in harmonikar Božo Matičič ter z besedo Tone Ft|c ^ Kamnika, so podelili še posebni Kurnikovi priznanji. Dob'' kC. » _„j_^i. m__i__r__j-i___r-n-i___F.i____ ju Nuša in Ludvik Perko za delo v folklornf skupini Karava' Vse to, in seveda še marsikaj drugega, plemeniti fotografije Janeza Srebrno Kurnikovo značko sta si pripela pevec zbora Vx\ttf Korošina, ki je, kot je pred leti zapisal njegov stanovski tovariš upokojencev Tržič Aleš Tišler in vodja cerkvenega Pe.v*iat0' Hnhili 1 *i jgf Marjan Smerke, na neki način uspel združiti dosežke starejših zbora Ignacij Hladnik Vito Primožič. Pozneje bodo dobililc. fotografskih generacij s pristopi, ki zanimajo mlade fotografske 4 srebrne in 4 bronaste značke člani Pihalnega orkestra ^r|l^j' rodove, in tako od obeh pobirati samo najboljše. • Damir Globočnik dva člana folklorne skupine Karavanke bronasti znački. • v* hotelu Creina odprli modni salon ^ Anna bella bo ponujala vrhunska oblačila Missoni sport »hotelu Creina $o včeraj PJprli nov modni salon z °°gato ponudbo spodnjega :®ri|a. pletenin, sezonskih Slačil, modnih dodatkov... J«p kot vsi novodobni trgovci, ki dajo nekaj nase, tudi pri JJta belli prisegajo na eno dre Sateaux in druga priznana imena. Poleg perila, ki bo predstavljalo glavnino našega programa, bodo pri nas naprodaj sezonska oblačila, ta čas denimo topli brezrokavniki in puloverji. Ponudba bo kakovostna, vendar v dostopnem cenovnem razredu, jonskih blagovnih znamk, kar si kot neposredni uvozniki iz l* njihovih prodajnih policah tujih tovarn lahko privoščimo. Na ^naprodaj celotna kolekcija naših prodajnih policah so tudi °°i|6il Missoni spori Srno trgovci, ki ponujajo zlasti j™Jnje perilo, v novem mod-.1!^. salonu pa bomo ponudili PW blagovne znamke italijans-JJ1 Proizvajalcev," je program rt?Ve9a modnega salona pre-mn lastnik Janez Zbilj. "Zah-g kupci bodo lahko izbirali blagovnimi znamkami, kot 90 Lorrnar, Papillon, Infiore, An- nogavice po ugodnih cenah, torbice, in še kopica drobnih modnih dodatkov, prav tako znanih blagovnih znamk. Dežnik Laura Biagotti ali Renato Bale-stra je v dopolnitev že sicer modno oblečenemu kupcu." Kot že rečeno, so oblačila iz Anna belle v primerjavi z drugimi prodajalnami, kjer ponujajo izdelke tujih proizvajalcev, dokaj Blagovno znamo Missoni sport sta pred 40 leti ustvarila Gorica Rosita in Ottavio Missoni. Njuno delo ni zgolj JJocfno oblikovanje, temveč pravcata uporabna umetnost JJ&cf mnogimi leti sta začela s pleteninami značilnih črtastih **orcev in barvnih kombinacij, kajti $ prvimi pletiiniml stroji ®vgačnih večbarvnih vzorcev niti ni tolo mogoče izdelovati, ifžneje sta imela obdobje clkcaka In valovitih plamenastih frt kasneje kvadratov in karirastih vzorcev, danes pa so rwno/o$7ce možnosti tako rekoč neomejene. Sredi šestde-**Vh let sta se $ svojimi modeli prebila na modne piste, v sedemdesetih tudi na tuje, v ZDA, kjer sta naglo postala £wna. Vedno začneta iz nič, z nebarvano surovo volno, nato Joarefa barve, njihove kombinacije, vzorce, nazadnje pa še tnje in oblike. Njun navdih $0 narava, ljudska umetnost z Vsah koncev sveta In sodobna umetnost. Ideje prihajajo od vsepovsod, z dalmatinskih otokov, od koder je doma Ottavio, J° konaveljskih narodnih noš, Mehike, Andov, Indije, Afganistana, Afrike in bolj umirjene Srednje Evrope. Ta talijanska blagovna znamka iz Firenc se je uveljavila daleč fteokoli. Tudi pri nas radi segajo po njej. Anna bella ni edini 2J°*f salon na Gorenjskem, ki jo ponuja svojim kupcem. V togovini Matej na Bledu jo ježe nekaj časa mogoče kupiti, finez Zbilj pa jo ponuja tudi v svoji prodajalni v Ljubljani. ugodne. Za popolno kolekcijo oblačil vrhunske blagovne znamke Missoni sport, ki predstavlja kako petino ponudbe tega modnega salona, pa to ne velja. Gre za draga oblačila, namenjena ožji ciljni skupini. Janez Zbilj napoveduje, da bodo blagovno znamko med drugimi ponudili tudi blizu tri tisoč gorenjskim podjetnikom, medtem ko ostale poslovne načrte ohranja še kot skrivnost. V ponudbi programa iz blagovne znamke Missoni sport imajo ta čas še pretežno moška oblačila, spomladi pa bo ponudba bogatejša tudi za predstavnice nežnejšega spola. Tedaj načrtujejo tudi modno revijo, da bodo oblačila te štiri desetletja stare blagovne znamke zablestela v vsem sijaju. Kupci Missonija, ki so zdaj vajeni svoja priljubljena oblačila kupovati v prodajalnah na tujem, bodo kljub vsemu prijetno presenečeni. Cene bodo v Anna belli nižje kot v prodajalnah sosednjih držav. MIKLAVŽEVI NAKUPI & JE FOTOGRAFIJA VPRAŠANJE, JE KONTRAST ODGOVOR fec^3 v^graj'JKFuji minilab center za izdelavo fotografij ^wiv Sloveniji. Za zdaj le v Foto - video KONTRAST na Jesenicah. v JJJji minilab center za izdelavo fotografij Ru?tostudiu Kontrast je prvi tovrstni v način, ali expres, v komaj treh minutah; povečave vseh formatov, preslikave fotografij in repro. Razvijanje diafilmov in izdelava slik iz njih, videa ali računalnika je prav tako del ponudbe studia KONTRAST. Ob tem izdelujejo fotografije po naročilu ob priložnostih, kot so poroke, pa studijska komercialna portretna dela v ateljeju. Tudi za video snemanje posebnih dogodkov, kakršne so poroke, se lahko dogovorite pri njih. Poleg tega vam bodo presneli videotrakove vseh formatov, tudi starih 8 milimetrskih na VHS. Za podjetja je so na voljo industrijske reklamne fotografije, pa prospekti in plakati od fotografije do tiska. Za vse ostale pa seveda prodaja fotomateriala po ugodnih cenah ter servis in svetovanje. . veniji. Z njim je moč izdelati vse vrste '°to9rafij, od malih do velikih, A4 formata, i njc več kot pol ure, s preciznim ^ternom video nadzora. Stroj s pomočjo najnovejše digitalne r^ner tehnologije skrbi za brezkompromisno perfektno kvaliteto izdelkov. Z Sjjknim barvnim monitorjem omogoča Jpjfcor nad posnetkom še pred tiskanjem ko so še možni individualni popravki jjjjjj osvetlitve, spremembe izraza ali J^g standardnih formatov tovrstna j^nologija omogoča tudi izdelavo izre-2* Povečavo določenega dela fotografije, J^Joramski format, pa seveda izdelavo ^ciinic in posterjev iz vaših najljubših "•otivov. j. Potešite si torej radovednost, privoščite v .Jeselje, poglejte in preizkusite najno-Khk v fotografski tehniki v Foto studiu ~NTRAST za Gimnazijo na Jesenicah. icer pa je v Foto video KONTRAST l°'®9 uslug na temelju najnovejše tehno-. 9ije na voljo vsa klasična ponudba: t09rafiranje za dokumente na klasičen F10 TO-video NTR Titova 41, Jesenice, tel.: 862-000 Po darila na Hm, mm £ H II f||| Miklavžev sejem Mesec december je tik pred vrati. In to je mesec, ki ni tak kot drugi, saj ga zaznamujeta dve pomembni lastnosti -prazniki in obdarovanje. Do praznikov bo treba še par tednov počakati, obdarovanje pa se začne že drugi teden, ko bo v sredo, 6. decembra, po letu dni na obisk spet prišel Miklavž s svojim spremstvom. Kmalu pa mu bosta sledila še dedek Mraz in Božiček. In da bodo starši na njihove prihode dobro pripravljeni, lahko za to poskrbijo od četrtka, 30. novembra, naprej, ko bo na kranjskem sejmišču štiri dni odprt tradicionalen 7. Miklavžev sejem. Vstopnine obiskovalcem ne bo potrebno plačati, letošnja novost pa je da bo vstop, na željo razstavl-jacev, mogoč od 10.00 do 20.00 ure. Prednost sejma, ki so ga prvič organizirali leta 1989, je, da na enem mestu dobite kakršnokoli darilo, ki ste si ga zamislili in vam ni treba skakati od trgovine do trgovine. Na sejemskih štantih bodo svoje izdelke prodajali najrazličnejši proizvajalci in zastopniki, tako da boste lahko kupili tako darila za otroke kot tudi za odrasle. Pestra in bogata ponudba sta torej zagotovljeni. Posebej bo poskrbljeno tudi za ponudbo igrač, ki jih bodo prodajali v Deželi igrarije. Tam bo moč kupiti najatraktivnejšo svetovno ponudbo igrač pod ugodnimi cenovnimi pogoji. Letošnja atrakcija sejma bo tudi stojnica podjetja Best iz Kanade, kjer bodo prodajali novoletne artikle. Gorenjski sejem bo poskrbel tudi za obsejemsko dogajanje, saj bo otroke proti večeru na sejmu vsak dan obiskal Miklavž s parkeljni in jih obdaroval z bonboni. Na večja darila pa bodo morali počakati do prihodnje srede. Ob enem bo dobro poskrbljeno tudi za gostinsko ponudbo, k boljšemu ambien-tu pa bo prispevala tudi obnovljena hala A. Miklavžev sejem pa ni priložnost samo za tiste, ki kupujejo darila. Vabljeni so vsi, ki kaj kupujejo, saj je na sejmu moč dobiti vse za široko potrošnjo - od notranje opreme za stanovanja, svetil, izdelkov za šport, tekstila, usnjene galanterije, glasbila, zlata, do avtomobilov itd. Da pa je Miklavžev sejem zares popularna prireditev kažejo tudi podatki. Prvi sejem je bil organiziran na 300 metrih kvadratnih površin, letos pa bo na 4000 metrih bruto površin razstavljalo že okoli 100 razstavljal-cev iz vse Slovenije. Na začetku je sejem obiskalo 3000 obiskovalcev, letos pa pričakujejo, da jih bo že 20 000. Torej, kje na Gorenjskem boste našli popolno ponudbo najrazličnejših izdelkov na enem mestu, ni več vprašanje. Na Miklavževem sejmu se lahko oskrbite z darili za svoje najdražje že v tem tednu in si prihranite letanje po trgovinah tik pred zdajci. Pri nakupih pod stojnicami, vas ne bo ovirali niti vreme, ker bodo vse stojnice pod streho. Pa tudi s tem, kje boste parkirali, se vam ne bo potrebno ubadati, saj so parkirni prostor pri sejmišču še povečali. TnqoviNA i SANCI RA VelikA izbiRA otrošIce^10 koN bikci je od O'14 IetI SllMIKlAVŽEVili POPUST 10% od 25. 11.-6. 12. '95 Igrače v Deželi igrarije vabijo staro in mlado V prednovoletnem času vas tudi letos na kranjskem sejmišču čaka svet, namenjen predvsem otrokom, pa tudi tisti, ki so že prerasli otroška leta bodo tam našli zabavo zase. Seveda imamo v mislih Deželo igrarije, ki jo letos že tretje leto zapored organizirata kranjsko maloprodajno podjetje Borna in kranjsko grosistično podjetje Hribar in otroci in je postala že kar tradicionalna spremljevalka Miklavževega sejma, ki pa je odprta do novega leta. litetnejšo izbiro pri nakupu igrač. Kar 80 odstotkov igrač, ki jih ponujajo ima oznako dobra igrača. Organizatorji so letos odločili, da bodo del denarja, ki so ga prejšnja leta namenjali organizaciji prireditev v Deželi igrarije letos raje namenili društvu Sonček, za otroke s cerebralno paralizo. Vendar pa to ne pomeni, da se decembra tam ne bo nič dogajalo. Nasprotno - poleg neizogibnega obiska Miklavža, dedka Mraza in Božička, Vse vrste igrač - za dojenčke in za malo večje fantke in punčke do 99 let - vas v Deželi igrarije pod ugodnimi plačilnimi pogoji pričakujejo cel mesec december. Zadnje novembrske dni pa so tja vabljeni tudi predstavniki sindikatov podjetij, ki se prav tako morajo pripraviti na hitro bližajoče se praznike in obiske predprazničnih mož. Vodilo Dežele igrarije je na Gorenjskem zagotoviti najboljšo, najpestrejšo in najkva- vas v Deželi igrarije čaka še kakšno drugo presenečenje. Celoten program igrač, ki je na voljo v Deželi igrarije med letom lahko kupite v kranjski trgovini Bomatic, ki se nahaja v predverju kina Storžič, če pa želite dodatne informacije, pa vam je dostop do Dežele igrarije mogoč tudi preko telefona: 064/ 223-032. Dežela igrarije je odprta od 10. do 19. ure, v času sejma pa do 20. ure. SEJEM ŠPORT IN REKREACIJA ŠTARTNINA SAMO 250 TOLARJEV! • oprema za zimske, leme in dvoranske športe vseh velikih ponudnikov • turistična ponudba doma in v tujini • športna konfekcija in konfekcija za prosti čas • komisijska in prosta prodaja rabljene športne opreme • ugodni sejemski nakupi po promocijskih cenah in nagradna žrebanja vstopnic • pestro obsejemsko dogajanje z modnimi revijami, predstavitvami prodajnih programov in nastopi znanih športnikov • brezplačen vstop za predšolske otroke • 40% popust, za skupine otrok in dijakov ter upokojence pa 50% popust za prevoz na sejem z Pomembno je sodelovati! Od 28. novembra do 3. decembra 1995, od 9. do 19. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Af LJUBLJANSKI SEJEM Do nedelje odprta največja športna trgovina v Sloveniji Zima se neizogibno bliža. Med njene znanilce spada ludi sejem Šport in rekreacija, ki danes odpira svoja vrata vsem športnim navdušencem in tistim, ki želijo svoj prosti čas preživljati čim bolj aktivno. Na sejmu je razstavljena oprema za zimske in letne športe ter rekreacijo, predstavlja pa se tudi turistična ponudba športnih središč doma in v tujini. Letos je organiziran že 26. po vrsti, odprt pa bo vsak dan do nedelje, 3. decembra, od 9.00 do 13.00 ure. Za otroke do 7. leta ŠPORTNA ZVEZA KRANJ Partizanka 37 64000 KRANJ Športna zveza Kranj, Partizanska 37, Kranj kot upravljalec prostorov v zgradbi Pokriti olimpijski bazen v Kranju, Partizanska 37 (POB), odda v najem 1. za fitness studio, s priročnim skladiščem, ustrezno garderobo in sanitarijami, v izmeri 157,2 m2 in 2. prostore, primerne za dejavnosti, ki bodo dopolnjevale ponudbo POB (savna, solarij, prostor za masažo, aerobiko), v izmeri 184,9 m2 Zgradba POB je centralno ogrevana in ima telefonsko centralo z 10 zunanjimi telefonskimi linijami ter ustrezno število parkirnih mest. Najnižja ponujena najemnina, brez tekočih stroškov, znaša pod 1. točko 15 DEM/m2 in pod 2. točko 15 DEM/m2, mesečno, plačljivo v tolarski protivrednosti. Upravljalec bo najemno pogodbo sklenil z najugodnejšim ponudnikom, in sicer s 1. 1. 1996 za obdobje delovanja sedanjega upravljalca, z možnostjo podaljšanja, če bo dosežen sporazum z bodočim upravljalcem. Upravljalec oddaja prostore, navedene pod 1. in 2. točko skupaj enemu najemniku. Ponudniki naj pošljejo pisne ponudbe v zaprtih ovojnicah z oznako "Ponudba za POG", na naslov upravljalca, in sicer v osmih dneh po objavi razpisa. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni pisno, v osmih dneh po odpiranju ponudb. Podrobnejše informacije kot tudi najava ogledov je zainteresiranim ponudnikom omogočena preko tel. 064/ 22-40-40. Ogled prostorov je možen v zgradbi POB vsak delavnik med 10. in 12. uro. Upravljalec ŠPORTNA ZVEZA KRANJ Medi San TRG OVINAZZDRAVlUm SANITETNIM MATERIALOM D.O.O. j Kidričeva 47a, SI- 64000 Kranj U /fax: 064/ 21 87 87 !• Pomožna zdravilna sredstva | • Ortopedski pripomočki j • Nogavice proti krčnim žilam • Program inkontinence TOPLOTNI IZDELKI IZ MERIMO VOLNE Velika izbira perila iz angora volne za [ženske in moške. starosti je vstopnina prosta, za ostale pa znaša simboličnih 250 tolarjev. Med pravilno izpolnjenimi vstopnicami (ime, priimek, naslov) bodo izžrebali tudi lepe nagrade, ki jih prispevajo razstavljala. Obiskovalci si na sejmu lahko ogledajo celotno domačo in najpomembnejšo tujo ponudbo opreme za šport in prosti čas. Največji poudarek je seveda na zimskih športih, pa tudi dvoranski in letni športi niso zapostavljeni. 216 razstavljal-cev, ki prihajajo iz 13 držav, se predstavlja na 4500 kvadratnih metrih razstavnih površin. Kot vsako leto, pa je tudi letos v okviru sejma na 2000 kvadratnih metrih organizirana prodaja rabljene smučarske opreme. V halah B in B2 poteka prosta, v hali D pa v organizaciji Smučarskega kluba Snežinka komisijska prodaja rabljene športne opreme - poleg smučarske prodate lahko tudi opremo za druge športe. Poskrbljeno je tudi za bogato obsejemsko dogajanje. Velik poudarek bo na snowboardingu - predstavili se bodo snowboarding klubi in najboljši slovenski predstavniki v tem športu, obiskovalci si lahko zanimive posnetke tega športa ogledajo na video steni. Vsi, ki jih ta šport posebej zanima, pa bodo dobili tudi kakšen koristen nasvet. Na odrih v hali A2 in B bodo vsak dan potekale modne revije raz-stavljalcev, nastopi športni- problemih in dilemah v zvezi z varnostjo na smučiščih, četrtek ob 11.00 uri t>o tiskovna konferenca o poka' lu Zlate lisice, ob 15.00 urip3 kov in koncerti. V okviru okrogla miza o zimsko-špp^ sejma so pripravili tudi več okroglih miz in tiskovnih konferenc. Jutri, v sredo, ob 10.00 uri bo okrogla miza o nem turizmu v Sloveniji, petek ob 11.00 uri pa 1 tiskovna konferenca o po*3 lu Kranjske Gore. užitek nedotaknjene narave BOOM POČITNICE - ALL INCLUSIVE NA ROGU IN V TERMAH ZREČE 2. 12. 95 - 19. 12. 95 in 16. 3. 96 -19. 4. 96 V ceno polpenziona (že od 3.300 SIT dalje) je vsak dan vključen tudi: poldnevna smučarska karta, 1 ura tenisa, 1 ura namiznega tenisa, kopanje v hotelu Planja, 1 ura squasha, kopanje v Termah Zreče s prevozom vred, 1 ura fitnessa, savna na Rogli in v Termah Zreče ter najem gorskih koles v Termah Zreče. PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC DO 10. 12. 95 10 % CENEJE!!! INFORMACIJE IN REZERVACIJE: UMOR TURIZEM, KOMERCIALA, tel. 063/762-451 PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA, tel. 061/329-264 OBIŠČITE NAS NA SEJMU "ŠPORT IN REKREACIJA 95" od 28. 11. - 3. 12. 1995 na razstavnem prostoru št 25 v haUA2 Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Sodobna inventura s črtno kodo spin računalniški inženiring, d.o.o. Rupa 23c, 64000 Kranj, tel./fax.: 064-221-481 V vsakem podjetju se ob izteku leta ukvarjajo s popisom osnovnih sredstev, da ugotovijo, ali dejansko stanje ustreza stanju, ki je že evidentirano. Ta postopek inventure je bil včasih zelo zamuden in je v velikih podjetjih lahko trajal tudi po več tednov. Najprej je bilo potrebno sestaviti inventurno komisijo, ki je hodila po podjetju in iskala ploščice z inventarnimi številkami ter jih zapisovala na papir. Ker pa ljudje nismo nezmotljivi, so te komisije včasih spregledale kakšno osnovno sredstvo ali pa so se zmotile pri zapisu inventarnih številk. Delo inventurne komisije so pogosto zapletla tudi premeščena osnovna sredstva, ki jih je bilo težko najti. In ko jim je končno uspelo popisati sredstva, so se zbrali še za usklajevanje, primerjali zbrane podatke s starimi, jih vnašali v računalnik in jih analizirali. Skratka, star način inventure je zamuden, z njo se mora ukvarjati veliko zaposlenih, in predstavlja velike stroške. Vse to je sprožilo potrebo po koreniti spremembi, avtomatizaciji in uporabi novih tehnologij. Črtna koda Obstaja nov način inventure, s katerim si stroške inventure lahko bistveno zmanjšamo. Najprej moramo klasične kovinske ploščice s številkami nadomestiti s posebnimi nalepkami. Na njih je natisnjen logotip firme, posebne oznake ali napisi, številke, ter najpomembnejše -črtna koda za avtomatsko prepoznavanje. Nalepke so odporne na mehanske poškodbe, na temperaturo, na čistila, in ne kazijo izgleda osnovnih sredstev. Gore papirja, ki so nam delale preglavice pri starem načinu inventure, pa nadomestimo z majhnim in lahkim prenosnim terminalom s tipkovnico ter vgrajenim čitalcem črtne kode. "Brezpapirna inventura" ali inventura s črtno kodo Ročni terminal povežemo s centralnim računalnikom, iz katerega prenesemo vse potrebne podatke o knjižnem stanju osnovnih sredstev. Potem z ročnim terminalom hodimo po podjetju in popisujemo ta sredstva. Terminal nam s piskom potrdi pravilno pročitano kodo, ki je lahko nalepljena tudi na težje dostopnih mestih, saj čitalec prepozna črtno kodo do razdalje 30 cm. Prednost takega načina inventure je tudi, da v vsakem trenutku lahko vidimo stanje na terminalu in ugotovimo, katera osnovna sredstva še niso popisana. Ko s popisovanjem zaključimo, spet prenesemo vse podatke v centralni računalnik, ki te podatke nadalje obdela. Z uporabo črtnih kod torej lahko zmanjšamo število ljudi, ki se ukvarjajo z inventuro, takoj vidimo premike osnovnih sredstev v druge prostora, znebimo se velikih količin papirja j,n delo opravimo hitreje ter bolj zaneslji" vo. S tem pa si zagotovimo tudi za petkrat nižje stroške. Program osnovnih sredstev Za celovito evidenco osnovnih sredstev pa potrebujemo tudi ustreza računalniški program, ki je prirejen zakonodaji in računovodskim standardom. Z njim lahko vodimo evidenco za več desettisoč osnovnih sredstev. Pr°' gram osnovnih sredstev pa vsebuje »e mnogo več: investicije, zapisnike, osebne zadolžitve, drobni inventar itd. In kdo vam vse to nudi? Podjetje Spin, d.o.o., ki ima sv?) sedež v Rupi 23c pri Kranju. To J0 podjetje za projektiranje, razvoj, gradnjo in vzdrževanje informacijskih sistemov, s poudarkom na srednjih in večjin podjetjih. Deluje pa predvsem na tren področjih: - poslovna informatika, programi za bolnišnice in - športna informatika. Med večjimi uporabniki, jj jih je Spin že oskrbel s črtno kodo m programom osnovnih sredstev so tudi: -Zavarovalnica Triglav po vsej Sloveniji.' Jub iz Dola pri Ljubljani, - Hoteli Palače. - Dolenjske pekarne itd. spin I:aiuna!n,ihi mlenmng. doc Rupa 23c. 64000 Kranj, tel/tat 064-221-4B1 101000099 spin I 'Biunalniiki mleninng de o Rupa 23c. 64000 Kran/ /K d.o.o., v hotelu Kokra pripravilo posebno predstavitev. Informacije pa dobite riB Spinovi telefonski številki: 064/ 221-481' 1010000990002 9010000020008 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V Slovenskih železarnah v petih letih odveč skoraj 6 tisoč delavcev Najhujše je mimo, vendar jih je 800 še preveč Pri razreševanju presežkov v železarnah uporabljajo podobne metode kot drugod po svetu, Poseben problem pa so invalidi 'esenice, 27. novembra - Slovenske *e|ezarne so imele ob koncu leta 1991 ^Poslenih 13.543 ljudi, konec letošnje-p oktobra jih je bilo še 8.684, ob koncu 'etošnjega leta približno 8.500, konec PHhodnjega leta pa naj bi število **Poslenih zmanjšali na 7.700. Podob->° *ot drugod po svetu sfc je tudi v naših eiezarnah zaposlenost razpolovila, po-°°ono so zlasti po letu 1993 uporabili ^etode aktivnega reševanje presežkov prezaposlitev, samozapostitev), ki so J°?ile 60-odstotni delež. Brez pomoči 'r*ave bi bilo reševanje presežkov ti l 0 ^°'J boleče, so povedali na lsM)vni konferenci in posebej opozorili a Problem invalidov, ki po našem „*Konu dela ne morejo izgubiti. V "'ovenskih železarnah je kar 1.100 J^alidov, od tega jih je 450 na čakanju. Tiskovne konference se je udeležila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar, ki je povedala, da so v zadnjih treh letih pomagali približno 300 pod- Jetjem, in da bi bila >rez ohranjanja de-V&*Vi^tt lovnih mest brezpo-ira&mSIl selnost pri nas bi Ve^ia- Brez državne pomoči zlasti ! °>la v železarnah problematika presežki delavcev neobvladljiva, s 726 milijoni milijonov tolarjev. Za 27 gozdarskih organizacij, v katerih je bilo /89 presežnih delavcev, je bilo namenjenih 578 milijonov tolarjev. Mariborskemu Tamu bo ministrstvo namenilo 1,2 milijarde tolarjev, Ambusu 68 milijonov, Tamu je doslej že dalo 640 milijonov tolarjev. Za socialne programe je driava oziroma ministrstvo za delo lani prispevalo 1,2 milijarde tolarjev, Železarne pa same 200 milijonov, v prvih desetih mesecih letošnjega leta je driava prispevala 640 milijonov tolarjev, železarne same pa 260 milijonov tolarjev, Na Gorenjskem se je število zaposlenih od leta 1992 s 5.666 zmanjšalo na 3.781, država pa je za socialne programe v tem Času prispevala 1.117 milijonov tolarjev. let V ^m bodo pomagali še prihodnje Lc°- Za podjetje v razvojnem skladu je t0j° doslej namenjenih 6,9 milijarde farjev, največ leta 1993, prihodnje leto teh sredstev manj, znašala bodo 384 V železarnah je bilo ob koncu 1991 Uposlenih 13.643 ljudi, ob koncu 'fnskega leta 9.300, ob koncu letošnja oktobra 8.684, ob koncu letošnja leta jih bo približno 8.500, ob *?«c« prihodnjega leta pa 7.700. *l*paj so od 1. januarja 1992 do 3. °ktobra letos zaposlenost zmanjšali 36,4 odstotka; na Jesenicah z 4.183 2.784 oziroma za 33,5 odstotka, *• Ravnah z 4.846 na 3.588 oziroma **26 odstotkov, v Štorah z 2.655 na i?3l oziroma 53,6 odstotkov, v leSki l*rigi (skupaj s TIO) s 892 na 710 °«roma za 20,4 odstotka, v kropars-Plamenu s 343 na 224 oziroma *• M,7 odstotka. Prihodnje leto še desetina presežkov V svetovni jeklarski industriji se je v zadnjih dveh desetletjih zaposlenost razpolovila, podobno kot v britanskih in nemških jeklarnah smo ravnali tudi pri nas in na treh loka-cijah (Jesenice, Ravne, Store) ustanovili namenska podjetja za razreševanje problematike presežnih delavcev. Ta korak je bil odlo-čilnega pomena, drugi pa je bil seveda državna pomoč ozirom pomoč ministrstva za delo, ki ga je spremljala, je dejal Brane Žerdoner, član uprave Slovenskih železarn. Za kadrovsko prestrukturiranje v Slovenskih železarnah je bilo v okviru sanacijskega programa, ki ga je sprejela vlada, odobrenih za 37,5 milijona mark sredstev. V letih 1991in 1992 so prevladovali dokupi let za upokojitev in odprta brezposelnost, kakor pravimo odpuščanju delavcev. V začetku leta 1993 pa novoustanovljena namenska podjetja z upravnim odborom Slovenskih železarn in sindikati podpisala pogodbo o uresničevanju socialnega programa in skoznje je skupja s prekvalifikacijami šlo 4.200 delavcev, na čakanju pa je še 450 invalidov, ki so trajno razščiteni in dela ne morejo izgubiti. Od leta 1993 naprej so 60 odstotkov vseh trajnih presežkov so rešili s pomočjo prezaposlovanja, samozaposlovanja. Lani in v prvih desetih mesecih letošnjega leta je zaposlitev drugod dobilo 913 delavcev, 513 pa se jih je samozaposlillo, v odprto brezposelnost pa je prešlo 867 delavcev. Prihodnje leto se bo proces nadaljeval, vendar nekoliko drugače, saj so se možnosti samozaposlitve zmanjšali in več bo odprte brezposelnosti. Gre pa tudi tudi za težje zaposljive, med njimi je veliko invalidov. V prihodnjem letu nas čaka še gribližno 10 odstotkov presežkov, je dejal irane Žerdoner. Poseben problem so invalidi V Slovenskih železarnah imajo 1.100 invalidov ali 13 odstotkov zaposlenih, na čakanju v namenskih podjetjih jih je 450, od tega na Jesenicah 140. V Storah že deluje invalidska delavnica, na Ravnah jo ustanavljajo, ustanoviti pa jo nameravajo tudi na Jesenicah in v Kropi. Največ invalidov imajo na Ravnah, kjer jih je med zaposlenimi kar 15 odstotkov, trenutno jih dela 318, na čakanju doma pa jih je 206. Alenka Stres, ki na Ravnam vodi namensko podjetje je povedala, da so imeli od leta 1992 do 1995 kar 500 zahtev za invalidsko komisijo, število teh delavcev se tako hitro povečuje, da bodo ustanovili invladisko podjetje. Na Jesenicah je bilo s privatizacijo obrobnih dejavnosti in uvajanjem podjetništva v zadnjih letih ustanovljenih 15 novih družb in osem novih podjetij ter 37 samostojnih podjetnikov, skupaj torej 60. Tako so ohranili 192 delovnih mest, s prerazporeditvijo v druge družbe še 173 in tak ohranili 407 od 505 delovnih mest, kolikor jih je bilo v teh postop-mmm Je povedal Edo flj\ " Jm I Kavčič, ki na Jese-■ "•-•■•■■•■'"■'■.■■■.■•'I nicah vodi name-B fft fl I nsko podjetje. B JI I i Uspešnosti podjetij ■HmI 1M MM moč oceniti, saj jim na začetku še ni treba plačevati najemnine za prostore in naprave, Kavčič pa pravi, da pri ustanavljanju novih podjetij Že nastajajo problemi. Subvencija namreč v povprečju znaša od 500 do 600 tisoč tolarjev in problemi nastanejo že pri dokapitalizaciji na 1,5 milijona tolarjev kapitala podjetja. Gorazd Tratnik iz Stor pa je dejal, da se bodo pri razreševanju problematike povezali tudi z občinami, podobno kot na Jesenicah pa nameravajo dati v najem prazne prostore. • M. Volčjak, foto: Jurij Furlan ozij ISO 9000 ^onec leta poteče veljavnost JU S standardov dvo^ ' V Grand hotelu Toplice na Bledu se je včeraj začel Želi- Vm mednarodni simpozij ISO 9000, namenjen vsem, ki 8vet° k°*Je spoznati in razumeti pomen kakovosti v današnjem stanrt ^mPoziJ> ki ga organizira Urad Republike Slovenije za 2b barske Nar« Pod en simpozija je udeležence seznaniti s stanjem na stanH°^U standardizacije, saj 31. decembra preteče veljavnost ^da dom JUS' ki bodo z letom 1996 Postal1 tuii standardi. Do So v w° na Uradu za standardizacijo sprejeli 850 standardov, ki Štev^noma ISO ali EN standardi. Do konca leta pa naj bi se ta . a povzpela preko 1000. b|^d uglednimi strokovnjaki, ki ac Vl<»r Mednarodne organizacije za aiauuai upanju wu, Oh CS .^ePussard, generalni sekretar Evropske komisije za v teh dneh predavajo na 4r Cm simpoziju so tudi dr. Lawrence D. Eicfier, generalni Ja^etar Mednarodne organizacije za standardizacijo ISO, ^Cj.Jardizacjo CEN, David H. VVboliscroft, direktor standardi-Pteie v Britanskem inštitutu za standardizacijo BSI, Lars Ettarp, branik EAC in direktor SWEDAC, dr. Renate Eggert iz Hw^' dr. Bogdan Topič, direktor Urada RS za standardizacijo in roslovje, in mag. Jožko Čuk, predsednik GZS. • P.O. OBČINA TRZIC VABI TRŽIŠKE OBRTNIKE IN PODJETNIKE K SODELOVANJU NA BOŽIČNO NOVOLETNEM SEJMU V ATRIJU OBČINE TRŽIČ \ V ČASU OD 18. 12. DO 23. 12. 1995 IN OD 26. 12. DO 30. 12. 1995 CENA NAJEMA STOJNICE JE 8.500,00 SIT NA TEDEN. PISNE PRIJAVE Z NAVEDBO PRODAJNEGA PROGRAMA IN TERMINOM ZBIRA URAD ZA GOSPODARSTVO OBČINE TRŽIČ DO 4. 12. 1995. INFORMACIJE NA TELEFON 064 53 656 OBČINA TRZIC TRG SVOBODE 18, 6i290 TR2IČ TEL: 064 50 072, FAX: 064 50 790 Združenje lesarstva v CEI Bois Lesarji v evropskem združenju Kranj, 27. nov. - Združenje lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije je bilo 14. novembra v Parizu sprejeto Centralno evropsko združenje lesne industrije. Slovenski lesarji so se polnopravno vključili v Centralno evropsko združenje lesne industrije (CEI Bois), ki obsega dežele Evropske unije ter Švico in zdaj Slovenijo, trenutno pa so pridruženi člani združenja iz Madžarske, Slovaške in Litve. CEI Bois ima sedež v Bruslju. Naši lesarji so vsekakor zadovoljni, da so jih vključili tako hitro, saj so za članstvo zaprosili marca letos. S takratno predstavitvijo smo jih očitno prepričali, pravi dr. Jože Korber, sekretar Združenja lesarstva Slovenije. CEI Bois je bilo ustanovljeno leta 1952, ukvarja se proučevanjem trženjskih, tehničnih, ekonomskih, socialnih in fiskalnih problemov lesnopredelovalne industrije. Praktično zastopa interese lesnopredelovalnega sektorja dežel EU na nadnacionalni ravni in vzdržuje stike med članicami, zbira informacije s področja predelave lesa, skrbi za uvajanje lesa oziroma lesnih izdelkov na različna področja uporabe itd. Vanj je poleg nacionalnih združenj vključenih tudi sedem evropskih specializiranih strokovnih združenj in sicer proizvajalcev srednjegostih vlaknenk, ivernih plošč, stavbnega pohištva, vezane lesa, vlaknenih plošč, krtačin čopičev in pohištva ter zahodnoevropski inštitut za zaščito lesa. Članarina je odvisna od velikosti proizvodnje in števila zaposlenih v lesnopredovalni industriji posamezne članice, za slovensko bo znašala štiri do pet tisoč mark letno. Z Ljubljanskim sejmom so se dogovorili, da jo bo tako kot druge članarine za evropska združenja plačal sejem, lesarji pa mu bodo v zameno pomagali pri organizaciji pohištvenega sejma. Zaključen računalniški sejem v Ljubljani INFOS '95 v celoti uspel -Slovenci ne zaostajamo Ljubljana, 27. novembra - V soboto popoldan so v prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani zaprli petdnevni osrednji slovenski računalniški sejem INFOS '95, ki je po prikazani ponudbi strojne, programske opreme ter številnih spremljajočih prireditvah zelo uspel. Od torka do sobote je na dobesedno vsem razpoložljivem prostoru Cankarjevega doma potekal računalniški sejem, ki je tako na strani izredno bogate ponudbe vseh vrst računalniške opreme, kakor tudi po rekordnem obisku tudi letos zelo uspel. Vsi dnevi, razen sobote, ko je sejem potekal, so bili tudi tematsko obarvani, ob samih razstavah pa je bilo organiziranih več kot 150 različnih predavanj, posvetovanj in konferenc. Prvi dan je bil v znamenju teme Človek - družba - računalnik, namenjen vlogi informatike v sodobnem življenju, pri čemer so posebej prikazali možnosti uporabe računalnika v muzeju, slovensko virtualno galerijo, glasbo in drugo, ministrstvo za notranje zadeve je prikazalo uporabo računalnikov v operativno komunikacijskih centrih, Geodetska uprava pa izgradnjo zemljiškega informacijskega sistema. Drugi dan je bil namenjen komunikacijam in aktualnim problemom standardov, kakovosti storitev, varnosti in preprečevanju zlorab, največ pozornosti pa je bila deležna prireditev Internet, ki se v Sloveniji razvija nad vsemi pričakovanji. V četrtek je bila osrednja tema računalniškega sejma predstavljanje uporabe računalnikov v šolskem sistemu in seveda predvsem multimedijskih izobraževalnih programov, ki so bili izdani na CD ROM-ih. Četrti dan je bil dan predstavljanja domačih programskih aplikacij za vodenje poslovnih procesov in sistemov na številnih povsem konkretnih rešitvah. Podatki, ki so bili povedani na sejmu, kažejo na to, da se Slovenija po številu računalnikov na prebivalca prav nič ne zaostaja za razvitim svetom, sejem pa je dokazal, da lahko ponudimo tudi mnogo uspele programske opreme. Precejšnje število obiskovalcev iz tujine je naše dosežke ugodno ocenilo, kar je vsekakor zasluga dovolj temeljitega ukvarjanja z razvojem računalništva v znanstvenih institucijah, kakor tudi načrtnega vzgojnoizobraževalnega dela na teh področjih. Za širši krog uporabnikov računalništva pa je bila zagotovo najzanimivejša predstavitev slovenskih verzij programa Okna '95 (Windows), ki je prvi sistemski program v slovenščini, in programskega paketa Pisarna (Office), ki združuje najpotrebnejše in najpogosteje uporabljene programe za splošno uporabo osebnega računalnika (urejevalnik besedil, program za delo s tabelami, predstavitveni program, program za organizacijo dela in program za urejevanje podatkov). Pohvalimo se lahko, da sta oba programska paketa le po nekaj mesecih, ko so jih izdali v originalu pri Microsoftu v Ameriki, zagotovo prevedena v jezik daleč najmanjšega naroda, kar je tudi zelo zgovorno. • Š. Ž. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. PREDVIDENI PROJEKTI PRI OBNOVI BOSNE IN HERCEGOVINE Na Ombočni gospodarski zbornici v Kranju imamo seznam predvidenih projektov za obnovo BiH. Gre za 405 projektov, v prioriteti pa so proizvodnja hrane, obleke in obutve, zdravil, sredstev za higieno, gradbenega materiala, kovinsko predelovalne dejavnosti in elektroindustrije ter predelave lesa. V seznamu so osnovni podatki o projektu: podjetje, naslov, dejavnost, obseg proizvodnje in potrebna finančna sredstva. Ministrstvo za industrijo v Republiki (Federacija BIH pa ima za vsak projekt že pripravljen konkretne program. Slovenska podjetja, ki bodo zainteresirana za projekte v BiH, se bodo potem direktno obračala na Ministrstvo za industrijo R/F BiH in posamezna podjetja kot nosilce projekta. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH J£ TEST: RENAULT LAGUNA 2.2 D RXE DRUGAČNOST Avtomobilska drugačnost lahko pomeni ali drugačno zunanjo obliko, samosvojo notranjost ali pa samo drugačen motor. Renault laguna, Renaultov prvenec srednjega razreda v kombinaciji z dizelskim motorjem ima vsega pomalo ali vsakega ravno prav. Renault laguna tudi po dveh letih od uradne predstavitve ostaja tako po oblikovni svežini kot tudi po voznih lastnostih eden najbolj aktualnih avtomobilov v svojem razredu. Obla zunanja podoba, sodobne konstrukcijske rešitve, kompaktnost in trdnost karoserije in posledično visoka stopnja varnosti, ergo-nomično zasnovana notranjost in dobra oprema, pri tem avtomobilu govorijo skupaj govorijo skoraj same zase. Tako kot ostale različice, je tudi dizelska laguna na zunaj prepoznavna samo zaradi drobnih oznak na sprednjih vratih, kjer je na eni strani napisano 2.2 D, ki simbolizira dizelski agregat, in nadrugi RXE, kar je oznaka za v tem primeru najboljši paket opreme. Vse ostalo je popolnoma enako kot pri drugih različicah, le spredaj je morda avtomobil za kakšen centimeter nižji, kar pa gre na račun teže motorja. + + + oblika + + udobje ■^ekonomičnost I - - -počasno segrevanje motorja - - kratek sedalni del prednjih sedežev - majhni bočnio ogledali MEŠETAR Renault laguna 2.21): kombinacija z dizelskim motorjem. Motor: zmogljiv in kultiviran. Lagunina notranjost s svojsko oblikovano sredinsko konzolo, pregledno in estetsko instru-mentno ploščo, logično razporejenimi stikali in drugim, kar potrebuje voznik na dosegu roke, je posrečena kombinacija sodobnosti in uporabnosti, pri čemer ne moti niti takšna podrobnost, kot je na primer stikalo varnostnih utripalk, ki je nameščeno ob vzvodu ročne zavore. Paket opreme RXE nudi popolno opremljenost, ki se začne z daljinsko vodeno osrednjo ključavnico, elektriko za stekla v prednjih vratih in bočni ogledali, servoojačevalni-kom za volan in zaključuje z varnostno opremo, kamor sodi zračna varnostna vreča za voznika in protiblokirni zavorni sistem, medtem ko za večje udobje skrbita še samodejna klimatska naprava in radiokasetofon. Dizelski motor, ki je spravljen pod motornim pokrovom modela 2,2 D, je popolnoma na novo zasnovan dizelski štirivaljnik s prostornino 2188 kubičnih centimetrov in moč 61 kilovatov, za prehrano s plinskim oljem skrbi elektronska naprava, na vsak valj pa pridejo po trije ventili. To pomeni, da je motor prožen v skoraj vsem območju vrtljajev, podobno kot dizelski agregati z dodanim turbinskim polnilnikom ima precejšnjo zalogo moči že v nižjem območju, in posledično se vse skupaj odraža v dobrih voznih lastnostih, kulti viranem delovanju in ekonomičnosti, poleg tega pa na račun elektronike pri hladnem zagonu ni potrebno daljše predogre-vanje. CENA do registracije: 3.559.003 S/T (Revoz Novo mesto) Laguna z dizelskim motorjem ohranja tudi lastnosti, glede lege Notranjost: nobene razlike z ostalimi modeli. EROTIČNI IN SDCUALNI TELEFON 090/31-20 -► SAMO ZA ODRASLE -►156 SIT/MIN •+ KISS UNE -+ 24 UR V ŽIVO VEDEŽEVANJE ASTROLjOOUA Hi Zzf in pismeno: PREROK p.p 101, «1260 LJUBLJANA) Zaupajte »vojfi teiave nailm prerokom, eevojlm videnjem Vam bodo pomagali premagati nepremagljive ovire! Prerok I :TanJ a. Marica. Rada. Jožica Ivanka.Majda, at>xro\oq M'Aena^J V ZA lIPAJTE NAJHOIJ.UI(M0SW0 2ASW0 M mobitel yvmi KIDRIČEVA 6b KOROŠKA 26 FAX064/ I. MOBILNA TELEFONIJA 224-575 POKLICI ZDAJ! 064/225-060,225-061 Pilil pri jd Kranj, Skalica 1, d.o.o. tel.: 064/324-734 PONUDBA MESECA: OPEL ASTRA 1.41, 82 KM, 5 VRAT 23.590 DEM leto in model 95, prevoženih od 5.000 do 9.000 Km klimatska naprava, airbag, servo volan, radio + 6 zvočnikov, elektnčni dvig stekel, temna stekla, centralno zaklepanje, obratomer OPEL VECTRA 1.6i, 4 VRATA 26.590 DEM leto in model 95, prevoženih od 4000 do 7000 km ABS, klimatska naprava, airbag, centralno zaklepanje, električni dvig stekel, radio + 6 zvočnikov FORD ESCORT 1.6116V EXPLORER, 5 vrat 24.990 DEM klimatska naprava, električni dvig stekel, servo volan, športni odbijači z meglenkami, airbag, centralno zaklepanje, zadnji spojler, platišča R 14 185/65 V zalogi tudi FORD FIESTA, MONDEO, OPEL CORSA O M EGA, FIAT TIPO, TEMPRA. MERKUR Izbor vozil iz zaloge: AX CABAN, 1,1 i, ZX AVANTAGE, 1,41, ZX AURA BREAK, 1,81, XANTIA, 1,8i, SALON VOZIL CIMOS CITROEN Gregorčičeva 8 Kranj telefon: 211 380 U9°dnnoW. kovinska barva, temna stekla, 1.422.765,00 kovinska ban/a, temna stekla, el. paket, 2.105.445,00 kovinska barva, servo volan, 2.604.127,00 kovinska barva, 2.770.753,00 VREME Za danes nam vremenoslovcl napovedujejo oblačno vreme z občasnim deževanjem. Tudi v sredo in četrtek bo oblačno, vendar po večini suho vreme. LUNINE SPREMEMBE Ker bo jutri v sredo, prvi krajec nastopil °b 7.28, bo po Herschlovem vremenskem ključu &>ž ob severozahodniku in sneg ob vzhodniku. TUDI DRUGJE JE LEPO Podljubelj je bilo rudarsko središče, kjer so kopali v 16. stol. živosrebrno rudo. Danes spominjajo nanj le vrata. Zahodno od naselja je v stranski dolini Belega potoka Tominčev slap. Zanimive so tudi ture in sicer na Dom na Kofce do kmetije Matrovec in Roblekov dom na Begunjšici. Zametek naselja Podljubelj sega že v leto 1261, takrat nastane na Lajbni hospic stiskih menihov. Sedaj pa ta prelepi gorski prelaz kraljuje pozimo s smučišči, v letnem času pa tudi z avtomobilskimi tekmami. Odpravite se na izlet v svoj bližnji kraj. Napolnite svoj duh z lepoto in dobrotami, ki jih ponuja. Pišite, katere kraje bi radi spoznali, pišite, če želite, da vas spoznamo na RADIO TRŽIČ, BALOS 4, za oddajo TURIZEM. - Vprašanje: Katere vrste slaščic pripravljajo v slaščičarstvu MAJA v Podljubelju? ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE torek smo tule objavili staro razglednico, na kateri je bilo *?e*' značilno vaško središče z gostilno neke nove gorenjske občine. I'° Je za središče Preddvora, razglednica pa je nosila poštni datum iz *ja 1903, torej je bila slika lahko posneta še v prejšnjem stoletju, ^imivost razglednice je, da je od Tupalič do avstrijskega Gradca jjotrebovala le en dan poštarjeve hoje. Verjetno pa je središče ^ddvora od tedaj doživelo toliko sprememb, da vas prav veliko ni "9otovilo, za katero središče gre, toliko pa le, da smo izžrebali /^slednjih pet reševalcev: 1. Tone Tičar, Breška pot 8, Preddvor; 2. «la Plavčak. Belska 1, Preddvor; 3. Milena Hostnik, Podvasca 11, lt!č;4. Marija Šenk, Novlianska cesta 4, Preddvor, 5. Marija Likozar, n°ternaže 52, Preddvor Čestitamo! l,'okrat pa spet objavljamo staro razglednico s posebnim namenom. yj je na sliki in s kakšnim namenom smo jo objavili, morate seveda n» i ^' 'n nam od90vore poslati do petka, 1. decembra, na naš ^•ov Gorenjski glas, Zoisova 1,64000 Kranj. Pet pravilnih, izžrebanih govorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. "Zlati mikrofon" Radia Ziri Lestvico pripravlja BOŠTJAN RUPAR Še zadnjič v tem mesecu objavljamo predloge naše lestvice "Zlati mikrofon" Radia Žiri, glasovnice s tremi predlogi pa nam lahko pošljete še ta teden. Predlogi pa so: 1. TU JE VESELO - ansambel Zasavci 2. PA KAJ POTEM - ansambel Rubin 3. ŽIVLJENJE JE ZAKLAD - ansambel Blegoš 4. JANEZOVA POLKA - Alpski kvintet 5. SPOMIN NA PRVO LJUBEZEN - ansambel Simona Legnarja Glasovnica 1. Glasujem za: 2. Moj naslov: 3. Moj predlog: naslov: Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri Radio Poslovni val, ki ga uspešno vodi direktor Franc Fortuna, je tudi na Gorenjskem izredno priljubljena radijska postaja. Minuli petek je Poslovni val že drugič letos postavil svoj terenski studio na Gorenjskem, tokrat na letališču Brnik. Poslovni radijci so z Brnika oddajali cel dan. SEMINAR RETORIKE OD 24. DO 26, NOVEMBRA V KRANJU. INFORMACIJE NATEU061 225187; KJER LAHKO NAROČITE KNJIGE O UMETNOSTI GOVORJENJA, Med konstruktivnimi pogonskimi vprašanji se vedno laJde kakšno, ki je še bolj *°nstruktivno od ostalih. Tako je bilo na zadnjem Zasedanju v parlamentu eno *a)bolj konstruktivnih vpra-*nj naslednje poslansko vpra-SanJe, ki je letelo na zunanjega ^nistra: -»na nedavnem forumu ev-r°Pskih gospodarstvenikov v ffibachu je bil član slovenske ^gacije tudi neki Artur. Zani-Jf me, kako je ta Artur v ^fpbachu na zasedanju gospo-^stvenikov pripomogel k ugle-y* slovenske zunanje politike, ki '% uspešno gradita predsed-vlade dr. Drnovšek in zu-minister Thaler?« Zunanji minister Thaler je ^Prosil, naj mu zaupajo prii-*ek in številko diplomatskega P?tnega lista osebe, o kateri nobenem primeru in na noben način ne more škoditi ugledu naše zunanje politike. Mar res naši poslanci mislijo, da noben evropski gospodarstvenik ali politik nima v spremstvu tudi takih ali drugačnih štirinolcev in je naš predsednik, ki morebiti kdaj vzame s seboj tudi svojega Arturja, izjema? Izjema, ki se ji na srečanju vsi čudijo in celo potihem obsojajo? Prej obratno: predsednik, ki s seboj pripelje dati malo okoli sebe in brž bi ugotovili, da pa kakšen slovenski minister rad popotuje po svetu v dvoje in izobražuje kakšno svojo samsko svetovalko na dveh nogah... A to pa niso stroški? Kakšen ugled pa ima v svetu minister s takim svojim spremstvom na dveh nogah? Saj tisti, s katerimi se srečuje, niso tumpeki, da ne bi pogrun-tali, kakšno vlogo ima mična in dična gospodična, ki se od Wo S» na tem posvetovanju se zasuje. Dobil je poslanski 1y°vor, da bi morda zadosto-v*[a pasma te osebe ali ime in Prtimek njegovega gospodarja. Zdaj pa vsi v smeh - ali kaj? Konstruktivno poslansko Pra?any'e je seveda pronicljivo rtpigovalo, da naj bi predsed-"}k vlade s seboj v tujino vzel JJ* svojega kuieka Arturja. Kar J/ bi bilo nezaslišano ali vsaj r^oleleno in potemtakem vred-/° l,*di zafrkljivega poslanskega Prašanja: le kako je ena pasja pj*sma lahko pripomogla k ugle-Qunaše zunanje politike? Tema tedna Glosa Diplomat Artur Velevažno poslansko vprašanje se je glasilo: kdo je diplomat Artur, ki je potoval na forum gospodarstvenikov? Bolje diplomat Artur kot mične samske gospodične, ki v enem Izmed naših ministrstev veselo popotujejo po svetu na davkoplačevalke stroške. 06 m se pa stvar ie žaljivo rne in je nujno zaščititi 0 - •••Vfv ........... ^onost in integriteto Arturja. j Ena pasja pasma, ki jo vzame seboj predsednik vlade, v svojega štirinoinega prijatelja, kvečjemu pridobiva simpatije, sploh pa v nobenem primeru ni posebnei ali čudak. Taka stvar je tudi v visokih političnih in gospodarskih krogih zelo preprosta: kdor ima rad Hvali, tudi sam ne more biti slab. Če pa se poslansko vprašanje zmrduje nad davkoplačevalski-mi stroški, ki da jih povzroča diplomatsko potovanje kužeka Arturja, bi bito pa dobro pogle- jutra do večera drži na ministrovi desni strani? Saj so tudi evropski politiki samo ljudje in nemudoma ugotovijo, pri kom in kdaj gre za prešuštvo oziroma kdo ima s seboj zakonito ženo ali zgolj sodelavko. Razen tega je pomembno vedeti, da se kakšen kula na takem srečanju obnaša stokrat bolj dostojanstveno kot marsikateri naš politik! Ne govori, predvsem pa ne daje neumnih intervjujev ali še huje - intervjujev, v katerih bi sekal čez rodno mu domačo grudo. Valičkanje v tujem časopisju je namreč od izbruha demokracije dalje priljubljen konjiček naših politikov, kadar prestopijo mejo - nekaj moraš kritizirati in najbolj varno in udobno je pač udrihati čez lastno ti domačo politiko. Popolni izostanek slehernega političnega takta in diplomatskih manir je namreč v tujini le stalnica naših politikov domala vseh političnih barv. Koga pa naj potemtakem jemlje s seboj predsednik vlade, ki ima okoli sebe take nepredvidljive tipe, za katere ne veš, kaj bodo čveknili v naslednji sekundi? Nikogar ali pač: prijatelja, ki ne govori, ki pa je šolan in dobrih pasjih manir. Arturja - koga pa! Modra poteza modrega Janeza! Odobravamo jo iz vsega srca. Diplomat Artur naj kar ostane diplomat. O stroških za njegovo prehrano in njegov prevoz bomo pa razmišljali tisti hip, ko se bodo pomembno in na minimum reducirali podobni potovalni in svetovljanski stroški naših ministrov in njih gospodičen na dveh nogah, ki bi si na državne stroške rade ogledale pol sveta. Če nič drugega: diplomatu Arturju so v tujini eno figo mar duty - free shopi, ne oboleva za nakupovalno mrzlico, predvsem pa je dostojanstveni predstavnik svoje pasme. Ugled zunanje politike trpi zaradi pasemskih primerkov na dveh nogah, v nobenem primeru pa ga ne rušijo štirinolci... • D. Sedej GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravljata izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvancah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnete spodnji kupon In ga pošijete na naslov: Radio Ognjišče, štula 23, p.o. 40, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 4. 12. 1995 POPEVKE: 1. NOCOJ BILA BI S TEBOJ - STRMINA 2. SOLZE - DAMJANA 3. PRAVLJICA - 4 FUN NZ - VIŽE: 1. KUPIL SEM KONJIČA SI - ansambel RUBIN 2. KJER LJUBEZEN ŽIVI - ansambel GLAS SLOVENIJE 3. OB ZIMSKEM VEČERU - ansambel VINKA CVERLETA ZMAGOVALNI PESMI PREJŠNJEGA TEDNA: 1. POLJUBI ME V SLOVO - 12. NASPROTJE 2. NA MOJO POT NE TROSI ROŽ RDEČIH - ansambel BORISA K0VAĆIČA VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime in priimek: Naslov. Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo ob 14.30 Ljubitelji narodnozabavne glasbe, lepo pozdavlieni. Ponovno vas vabimo k poslušanju nedeljske oddaje Radia Tržič, na frekvencah: 95,0 FM in 88,9 FM - stereo. Ker vas veliko rado posluša narodnozabavno glasbo na našem radiu (četrtek in nedelja), vam pripravljamo v uredništvu radia presenečenje! Vabimo vas na javno prireditev z naslovom: "KOLOVRAT POLK IN VALČKOV" v petek, 15. decembra 1995, v dvorano kina Tržič, kjer se vam bodo predstavili ansambli s skoraj vse Slovenije. Več o tem prihodnjič! Kaj pa pokrovitelj nedeljske oddaje, 26. novembra 1995? Trgovina s talnimi in stenskimi oblogami, itisoni, tapisoni, toplimi podi, tekači in zidnimi tapetami: LISJAK, Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 064/211-333. In še nagradno vprašanje: Kaj nam nudi pokrovitelj? Napišite vsaj tri artikle iz bogate ponudbe ali pa vsaj en artikel, ki ga ta mesec dobite po res ugodni ceni. Čakata 2 nagradi! KUPON Odgovor: Naslov: Odgovore pošljite čimprej na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, s pripisom: "za Kolovrat domačih". Veliko sreče pri žrebanju in nasvidenje čez teden dni. Nagrajenec prejšnje oddaje: Bernik Boštjan, Ševlje 37, 64227 Selca Voditelj oddaje: Marijan Murko LISJAK TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ - GORENJSKI GLAS KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ - 2. lestvica narodnozabavne glasbe z novostmi TOREK, 28.11.1995, ob 21.45 Pripravlja In vodi: Drago Papler V programu TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ se bo drugič zavrtel KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ. Nova serija glasbenih oddaj ie namenjena ljubiteljem narodnozabavne glasbe z video lestvico najpriljubljenejših domačih viž. V sodelovanju z GORENJSKIM GLASOM, kjer je objavljen kupon, bomo v družbi vsakih 14 dni, vmesni torek pa bomo gostili nove ansamble. Prvih sedem skladb ansamblov se bo uvrščalo v naslednjo oddajo, vsakič pa bomo predlagali tri predloge najnovejše produkcije. Oddaja je video verzija sedem let odmevne radijske oddaje V ritmu valčka in polke ter nadgradnja televizijske oddaje Kolovrat domačih viž, v kateri predstavljamo narodnozabavne ansamble. V dveh letih smo v produkciji TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ posneli dva ducata oddaj s številnimi videospoti, ki pa bi jih mnogi želeli večkrat videti na sporedu. Zato smo vam pripravili oddajo KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ, kjer boste lahko glasovali za vaše najpriljubljenejše naj domače video viže. Uvrstitve: 1. GORENJSKI NAGELJ - Gašperji 2. SLAVČEK - Ansambel bratov Poljanšek 3. NAPITNICA - Slovenski muzikantje 4. SLOVENEC JE FACA - Slapovi 5. AMORE, AMORE - Primorski fantje 6. SLOVENKA MOJA BO - Štajerskih 7 7. SLOVENSKE GORICE - Slovenskogoriški kvintet 8. VINOGRAD - Mladi prijatelji 9. NAŠE ŽENE - Ansambel Šibovniki 10. PRAZNIK V HIŠI - Vrtnica Nova predloga: 11. GASILSKA - Igor in Zlati zvoki 12. JAZ SEM GORENJSKI JANEZ - Ansambel Krt KUPON Ime in priimek: Naslov: Glasujem za skladbo ansambla: Moj novi predlog ansambla: Kupone pošljite na naslov: TELEVZIJATELE-TV Kranj, Nikole Tesle 2, Kranj ali pa GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, Kranj 64000, s pripisom "KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ". Izžrebali smo Karmen Blagovič, Rudija Papeža 30, Kranj 64000, ki bo prejela glasbeno kaseto "Čestitke m pozdravi" ansambla Igor in Zlati zvoki, ki jo podarja Založba Zlati zvoki, Sodelujte! Nova knjiga Soja osvaja svet Pri založbi "Forma 7" je te dni izšla knjižica dr. Draži-gosta Pokorna pod naslovom SOJA OSVAJA SVET ali Mala biblija za zdravo življenje. To je že četrta knjiga o zdravi prehrani tega znanega slovenskega dietetičarja. V knjigarnah bo na voljo takoj po novem letu. "Bolezni revščine in neznanja izginjajo, vse več pa je civilizacijskih bolezni - bolezni izobilja, nezdravega načina življenja in nevzgojenosti (bolezni srca in ožilja, rak, bolezni prebavil in dihal itd.). Vzrok njihovega nastanka je tudi v nezdravi prehrani. Največ bolezni zaradi neustrezne prehrane se je pojavilo, ko je človek začel uživati industrijsko predelano hrano, prečiščena živila in zaradi večje prireje mesa tudi več živalskih beljak-vin in maščob," pravi dr. Dražigost Pokorn v uvodu. Na našem trgu se dobi že več vrst kakovostne soje, premalo pa je bilo napisanega o varovalni in zdravilni vrednosti soje, ta knjižica pa je v bistvu prvi poskus pri nas, kako sojo in izbrane izdelke iz soje vključimo v vsakdanjo varoval- no prehrano. Poleg nekaj osnovnih receptov o pripravah soje in sojinih izdelkov prinaša tudi pregled bolezni, ki jih lahko preprečujemo z rastlinsko - vegetarijansko prehrano. Sojo, ki vsebuje izredno visok odstotek beljakovin in nenasičenih maščob ter zelo malo ogljikovih hidratov, bi morali v svojo redno prehrano uvesti sladkorni bolniki, ljudje, ki imajo v kriv veliko holesterola in vsi tisti, ki bi radi shujšali. Soja ima namreč razmeroma nizko energijsko gostoto, poleg tega pa visoko nasitno vrednost. Vsekakor naj postane soja dodatek vsakdanji prehrani, saj lahko povsem zamenja določeno količino mesa in mesnih izdelkov. Pokazalo se je tudi, da je pri vegetarijancih precej manj osteoporoze, manj imajo ledvičnih in žolčnih kamnov, manj je ljudi, ki bi jih mučilo zaprtje, manj je zobne gnilobe in celo, manj raka na dojkah pri ženskah. Dr. Dražigost Pokorn v tej svoji knjižici o soji sicer ne zagovarja samega vegetarijanstva, nasprotno, poudarja, da je človek od najstarejših časov pa do danes vsejed, vendar pa bi se moral bolj zdravo hraniti. Soja je eno od živil, ki bi vsekakor moralo priti na naš vsakodnevni jedilnik. Na našem trgu se dobi že kar precej gotovih izdelkov iz soje, kot so sojino olje, sojina moka, tofu (sojin sir), sojina omaka, sojino meso in podobno. Pravo razkošje sojinih dobrot izdeluje pri vegetarijancih in mak-robiotikih že zelo dobro poznana Ica Krebar - Sitaro-vasnik iz Zgornje Rečice pri Laškem. Iz njene delavnice prihajajo odlični sojin sir, sojino meso, prekajeni in zelenjavni tofu, sojine polpete, paštetni namaz z začimbami, sojina majoneza, sojina tatarska omaka in celo sojini jogurti in pudingi. Sojino mleko, sojin sir, sojino skuto lahko pripravimo tudi doma. Poskusimo še mi Sojina solata s korenjem in zeleno 200 g soje, lovorov list, 1 črna redkev, 2 korenčka, 100 g zelene, 3 žlice olja, sok 1/2 limone, sladka paprika, peteršilj. Prebrano in oprano sojo namočimo v osoljeno vodo za 24 ur. Skuhamo jo lahko v isti vodi. Sojo kuhamo 25 minut v loncu na pritisk v osoljeni vodi z lovorovim listom, oziroma 10 minut od časa, ko začne lonec piskati. V običajnem loncu je kuhanje dolgotrajno in traja 2 do 3 ure. Kuhano sojo odcedimo, odstranimo odstopajoče semenske ovojnice, vodo pa prihranimo za juho. Manjšo črno redkev, dva korenčka in nekaj zeleninega gomolja nastrgamo. Ko- renček čimmanj lupimo, ker ima ravno v lupini največ vitamina A. Naribano zelenjavo zmešamo z odcejeno kuhano sojo, zabelimo in začinimo. Namesto korenja, zelene in črne redkve lahko uporabite drugo sezonsko zelenjavo in drugačne solatne polivke. Kadar kuhamo sojo v navadnem loncu, lahko skrajšamo čas kuhanja z dodatkom ene žličke sode bikarbone, vendar je to slabši način, ker soda uniči B vitamin. Čas kuhanja v navadnem loncu lahko skrajšamo tudi tako, da sojo poprej namakamo 48 ur. Pri dolgotrajnem namakanju pa moramo vodo nekajkrat zamenjati. Domači zdravnik Pušpan pomaga pri gripi "Prevretek s pušpanom "prgišče svežih ali suhih lističev pustimo nekaj minut vreti v litru vode) je najbolj aktivno zdravilo proti gripi, ne glede na to, kaj jo je izzvalo. Pušpan je edini, ki se postavi po robu virusom," je dejal francoski zdravilec R. Dextreit. Pomagamo si s potenjem, ki ga izzovemo s pušpanovim prevretkom, morda pa tudi z vlažnim, hladnim ovojem vsega prsnega koša. Potenje pospešimo tudi z izvori toplote - električno odejo,-' termofori ali segretimi opekami. Pater Ašič pravi o pušpanu naslednje: Domače zdravilstvo uporabja čaj iz listov pušpana za zbijanje povišane temperature; nekaj listkov poparimo s 1/4 litra kropa. Čaj odvaja in zdravi revmo. Pač pa zunanje uporabljajo zavretek iz listov za ovitke in kopeli proti revmatičnim boleznim, protinu in kožnim izpuščajem. Stolčene liste namočimo v olju, po 20 dneh odcedimo, zmešamo s surovim maslom in dobimo učinkovito mazilo zoper kožne izpuščaje, mozolje na licih, protin in revmo. Vendar pazimo! Ako pri notranji uporabi neprevidno ravnamo s pušpanom, npr. vzamemo nekoliko premočne doze, se lahko zastrupimo. Znaki zastrupitve so: bruhanje, omotičnost, drhtenje in krči. Ob najmanjšem sumu zastrupitev je treba takoj izprazniti črevo in želodec ter poklicati zdravnika. Alkaloidi bi ohromili dihalne mišice in povzročili zadušitev. Torej, ne pozabite, le nekaj lističev na 1/4 litra kropa! Pušpan je zaradi številnih alkaloidov zdravilen, pa prav zaradi alkaloidov tudi strupen in nevaren. Pri gripi moramo brezpogojno spoštovati tri pravila: 1. Odreči se vsaki hrani, bodisi trdni ali tekoči 2. Čim več piti, in sicer nehranljive tekočine, čaje, vodo, okisano z limono, glineno vodo 3. Pospešiti izločanje vseh vrst Hrano začnemo ponovno uživati zelo postopoma in šele, ko se bo temperatura povrnila na normalo. Začnemo s sadnim ali korenčk-ovim sokom, potem preidemo na surovo sadje, nato na solato in surovo zelenjavo in nazadnje začnemo jesti juhe in kuhano zelenjavo. Zdravljenje nadaljujemo še nekaj dni, zato da stanje utrdimo. V petek so na Kokrici v Kranju odprli novo trgovino z živili, ki bo prav gotovo v veselje številnim gospodinjam. Trgovina MAŠA namreč ponuja pester izbor najrazličnejših prehrambenih izdelkov, po katerih boste posegali prav vsak dan. V trgovini MAŠA vam je vsak dan na voljo okusen svež kruh, njihova posebnost pa so tudi vakuumsko pakirane salame. Pet minut za lepši videz Če so nohti krhki Če se nam nohti trgajo, lomijo, jih okrepijo tako. da si jih na rokah in nogah večkrat natre-mo s čebulnim sokom. SREDA, 29. NOVEMBRA TVS 1 10.20 Cobi in prijatelji, španska risana serija 10.45 Beg iz Tibeta, angleška dokumentarna oddaja 11.35 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 12.00 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.20 Tedenski izbor 15.20 Biblija, 37. oddaja: Jakobovo in Petrovi pismi 15.50 Opus 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Pod klobukom 18.00 Sorodne duše, 16. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.05 Forum 20.25 Slovenske novele: Filip Ro-bar - Dorin: Striptih 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.31 Šport 22.35 Žarišče 22.55 Sova 22.55 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.25 Načelnik Scali, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.45 Zgodbe iz školjke 15.15 Tedenski izbor 15.15 Celia, španska nadaljevanka 16.00 Sorodne duše, 15. epizoda angleške nanizanke 16.30 Sova, Eonovitev 18.00 RPL - studio uvvigana 18.45 Starodavni vojš-čaki, ameriška dokumentarna serija 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda: Kvalifikacije za EP v rokometu (m): Slovenija - Hrvaška, prenos 21.40 Omizje 23.40 Tv jutri KANALA 7.00 Video strani 8.00 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik 8.05 Novice 8.45 Luč svetlobe, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Karma, ponovitev 11.00 A snop 11.15 Večni krog, ponovitev 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 16.55 Spot tedna 17.00 Vreme 17.30 Luc svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.15 Državnik novega kova, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 šolski program 20.00 Sirene, 12. del ameriške nanizanke 20.50 Replika, kontaktna oddaja 22.00 Dance Session 22.30 Gost pike na A, ponovitev 22.45 A shop 23.00 Novice 23.05 Vreme 23.10 Eplkur-ejske zgodbe 23.25 Spot tedna 23.30 Video strani M MTV - TELE 59 7.00 Videostrani - panorama 8.30, 12.00 In 15.00 M MTV shop 15.35 Santa Barbara, ponovitev 16.20 Grenka kri, ponovitev filma 17.55 Umetnost mimike 18.10 Kuhajmo skupaj 18.40 Santa Barbara, 1139. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Prah in kri, ameriški barvni film 22.35 Živa scena, ponovitev 0.20 Video strani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Ljubezen ne pozna pravil, 3/4 del 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Charlvjevo maščevanje, ameriški barvni film 14.30 Otroški program 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 16.15 Otroški program: Ljubezen ne pozna pravil 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.20 Kolo sreče 18.50 V obnovi Hrvaške 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.45 Ekran brez okvirja 21.45 Naj zvenijo tambure, glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Vse ima svoj namen 23.55 Poročila HTV 2 15.55 Video strani 16.10 TV koledar 16.20 Čas svvinga, ponovitev ameriškega čb filma 18.00 Hrvat, ribič na Pacifiku, dokumentarni film 18.30 Pozor, steklo 19.00 Neustrašni, nadaljevanka 19.23 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Dr. Quinn, ameriška nanizanka 21.00 Stik 21.30 Eden za dur in eden za mol, nemški barvni film 23.50 Evropska nogometna liga, nadaljevanje AVSTRIJA 1 6.00 Halo, sestra, V vrtincu 6.25 Otroški program, ponovitev 9.05 Umor, je napisala 9.50 Baywatch, ponovitev 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.20 Družinski dragulj, ameriška komedija 13.00 Otroški program: Družina Nikolaus 13.40 Nekoč je bilo vesolje, Planet Ornega 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Popajeve nove dogodivščine 15.30 Mini Čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Baywatch 17.10 Kdo je šef? 17.35 Zlata dekleta 18.05 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Moški na robu postelje, nemška TV komedija 21.35 Faust, Smrtni greh 22.35 Navadna obletnica poroke, ameriška komedija 23.55 Čas v sliki 0.00 Detektivska zgodba, ameriška kriminalka 1.40 kdo je šef? 2.05 Schiejok, ponovitev 3.05 Dobrodošli v Avstriji 5.10 Akti X, ponovitev AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki 13.10 Ponoči na divjem Dunaju, ponovitev 14.00 Pravica do ljubezni, 147. del 14.25 Na lastno odgovornost, Ženska iz nemčije 15.10 Umor, je napisala 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Soočenje J '95, pred volitvami 22.00 Čas v sliki 22.30 V peklu Ruande, dokumentarna oddaja o AIDSu 23.00 Mak-ing of AIDS elips, videospoti o AIDSu 23.30 AIDS - bolezen generacije X, portret petih ljudi, ki so okuženi z AIDSom 0.00 Holly Johnson, oddaja o nekdanjem pevcu skupine Frankie Goes To Hollywood (Od leta 1991 ve, daje okužen z AIDSom, kljub temu je še zmeraj aktiven kot glasbenik.) 0.30 VVilhelm Holzbarauer, portret avstrijskega arhitekta TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroška poročila 19.30 Poglej kaj delamo 19.52 Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Iz vasi v vas: Struževo 20.27 Glasbeni videospot 20.30 Pogovor z ministrom za obrambo Jelkom Kacinom (voditeljica: Beti Valič, v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56) 21.10 Z Dannvjem v Benetke 21.30 EPP blok - 3 21.35 Halo, halo... - 1. del kontaktne oddaje zabavne glasbe (v živo, pokličite Ko telefonu: 33 11 56, voditeljica lartina Viđali) 22.00 Novosti iz zabavne glasbe: Skupina objem 22.22 Halo, halo... - 2. del kontaktne oddaje zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 37 23.02 Videostrani LOKA TV ... Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Odrska predstava PS Selca 20.00 Obiskali smo meteorološko postajo v Železnikih 20.50 Brez Komentarja TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.25 Ulla - šport, špornta oddja z Ullo Hamberger. Tokrat boste z Ullo lahko igrali hokej in spoznali squash. Sodelujte po tel.: 612-372 21.40 Reklamni blok 21.47 - 24.00 Videostrani R KRANJ KINO 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Prd svetovnim dnevom boja proti AIDS-u, gost dr Mario Poljak 10.40 Zaposlovanje 11.20 Nasveti iz instituta Esthe-derm 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenj ka danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kozmetični nasveti Zdenke Kahne 18.00 Gorenjska danes, jutri 20.00 Večerni p*-0' gram - Parnas R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Tržič« in 95 Mhz iz Kovorja. . n Marsikaj zanimivega bomo našli- o novosith s knjižnega tega bomo govorili, zavili v kino ali kakšno videoteko in povedali nekaj 0 skušnjavah in dilemah v zvezi t denarjem. Glasbene teme bomo obravnavali in povedali ob tem mogoče tudi kaj takega, česar niste vedeli. V spored uvrščam0 še zanimive informacije, obvestila in pregled zunanje političnih do: 8od kov, ki ga pripravljajo sodelavci eutsche VVelle. Program bomo sklenili z obiskom Oliverja Antauer-ja v studiu Radia Tržič. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, P°J' odnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Foto Claudia 12.00 BB^ novice, osmrtnice 13.00 Novice » NZ glasbe 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15°V Poročila 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Pogovor - tajnik slovenske Karitas 18.00 Voščila 18.30 BB^ novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved Pr°9rf^ ma-servisne informacije 6.20 Ne* ima svojo moč 7.00 Novice "Jj dogodki 8.30 Kuhajte z nami 9™ Naš zgodovinski spomin 9.30 vet za kosilo 9.35 Glasbo izbira«8 poslušalci 10.00 Servisne informa' cije 11.00 Kulturni paberki 12-.^ Škofjeloških 6 14.30 BrezplaC" mali oglasi 15.00 Dogodki danes; jutri 15.30 RA Slovenija 17# Glasbeno popoldne 19.00 0° poved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: MHz - LJUBLJANA: 105,1 MH* 5.00 Jutranji program 5.15 No^cl 6.15 Novice 7.00 Horoskop Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopo^pd z Majdo Juvan 8.15 Nap°vV dogodkov 8.30 Jutro je tudi taKf no 9.30 Kam danes 10.15 Novic« 11.00 Anketa 12.00 BBC nov" . 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novic 14.05 Pasji radio 14.15 Novic0 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Pjjj poldanski vodeni program 15. ' RGL komentira in obvešča ^-Tn Novosti Alpetour-Remont Spoznajmo se 16.25 Nagra^n uganka 17.00 Naj-naj pesem te£ na 17.15 Novice 18.00 Glasovanj* za pesem tedna 18.15 BGL n* rajžo gre z ROYAL-om in HfHJS 19.15 Novice 19.25 Vreme 20% Pole position 22.00 Velike radp5 življenja - Alenka Sivka 24.00 rW age glasba - Uroš Novak 2.00 G"' in Čure z vami do jutra 4* R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program »z« Duhovna misel, svetnik dneva 9£j Dop. inf. oddaja 10.15 Mali og'.a? 11.10 Svetovanje 12.05 Pop-*3 oddaja 16.05 čestitke in pozor** poslušalcev 17.15 Pogovor o-j 18.30 Večerna inf. oddaja IgjK Glas Amerike 19.40 Za najmlaJ5 poslušalce 20.35 Klic dobrote °' Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnfjjjj 21.35 Radijski roman 22.00*J" Nočni glasbeni program CENTER amer. ris. POCAHONTAS ob 16., 18. in 20. uri STORIL amer. akcij. pust. film OBLEGANI 2 ob 17., 19. in 21. uri ŽELfcZ>* amer. vesolj, drama APOLLO 13 ob 17.30 uri, fanc. ljub. dran FRANCOZINJA ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA m"; kom. KO SI SPAL ob 18. in 20. uri ANNO ^*Uoga Gorenjskega glasa o občinah Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri (18) oiji Loki se naposled načrtno gradi sistem kabelske televizije Kolikor denarja, toliko slike Sama nost, da iz istega centra pošljemo programe v katerikoli del na Škofjeloškem." Omrežje in programe bo jalnih distributerjev. Loka XV je nastala v krajevni skupnosti. l?, °l povprašali povprečnega prebivalca, kaj ve c j?*elsJcf in satelitski televiziji, bi najbrž dobili zelo ?2"črie odgovore v večini zelo verjetno precej daleč od jonskih razmer in zlasti perspektiv, ki se ponujajo. ^Sfouoril bi, da Je program slovenske TV vsak dan J^šL na kabelskem omrežju ali na satelitske sprejem-Jew vsa^ ^an kodiranih programov. Večina, ki Ji rvi opnct skalna televizija, rada pogleda in prisluhne r?ufcam iz svojega najožjega okolja, kako do bol/še voire proaramov in po kakšni ceni, pa večini ni lasno. 17tni>iW^:l!.l»W.yH3r7B potrebno plačati tem seve£ja i^ajg povedati, da je prav nova zakono- Skofja Loka se je lani Pridružila tistim mestom v roveniji, kjer je izgradnja Jabelskih TV omrežij povzroča tudi nastanek lokalne Revizije, zato smo se o [i^oju, načrtih TV Loka ter ^rše o izgradnji novega om-je*ja pozanimali prav tam. l8°r Drakulič, svobodni novi-nar> direktor Loka TV nam je Povedal: £*čeli smo v krajevni skupnosti Ideja o Loka TV se je P°rodila že zelo zgodaj, ko se r v Podlubniku izgradil kajaki sistem za prenos sate-lskih programov. Kot pri J^h tovrstnih sistemih se b,čajno eden od kanalov Predvidi tudi za lastne po-{1ebe. Prvotno, je eden od v £0v gradbenega odbora v^k večer zavrtel po en film, /Qdar se je kmalu pokazalo, j* sUbo narejeni in nevzdrže-kabelski sistem kar hitro |^°pada. Vzporedno s sanaci-s stanja, ki smo se je lotili, ljudem ponudili tudi v °*Qost, da začnemo s pripra-v lastnega programa. Tako je j okviru krajevne skupnosti i 7 spomladi nastal zametek ^ka TV. -o komercialna Revizija 1o i a °Prema vre(ma približaj *S tisoč mark in prostor z 0 Set«ni kvadrati seveda ni jj^ogočal televizijskih čude-p .v- Začeli smo tedensko jJJP/avljati tri oddaje: informativni pregled dogodkov v C°fji Loki, športni pregled in srn Preglecl- Organizirali oj0 se kot, d.o.o., in post-{P0lna začeli pridobivati ob-sodelavce. Prvo redno ^Poslitev novinarke in ured-Jle smo si upali dovoliti ob J^tku letošnjega leta, ima-^ tri redne sodelavce in 14 5lbra, ko načrtujemo zače- tek vsakodnevnega oddajanja, sedaj pripravljamo po dve do tri ure programa štirikrat na teden. Ker smo komercialna televizija, smo predvsem odvisni od sponzorjev, pri tem pa je pomemben obseg programa in število gledalcev. V TV Loka smo se v začetku septembra preselili v nove prostore v poslovni hiši na Kapucinskem trgu, to pa nam bo omogočilo tudi razširitev programa. Posebej je omembe vredno tudi sodelovanje v Združenju lokalnih TV postaj, ki jih je v Sloveniji 15 od katerih 3 že imajo tudi svoje oddajnike, tako da programe, ki gredo v izmenjavo vidi resnično veliko prebivalcev. Videostrani za vzor Posebno ponosni so na Loka TV na svoje videostrani, katerih (računalniško) oblikovanje je omogočil njihov sodelavec Tadej Gortnar, ki je napisal za to posebni računalniški program. Ocene kvalitete teh strani so tako ugodne, da se za nakup tega programa zanimajo tudi druge lokalne TV postaje. Začasno tudi preko oddajnika Sicer pa tudi na Loka TV razmišljamo o tem, kako bi vsaj začasno dobili možnost oddajanja našega programa preko oddajnika na Lubniku. Kaže se možnost, da bi nam TV Slovenija začasno odstopila kanal, preko katerega se je nekoč prenašal koprski program, saj se zavedamo, da gradnja kabelskega sistema ne bo tako hitra, kot bi si želeli." Majda Valenčič, novinarka hi urednica programa TV Loka: S prvim decembrom skoraj vsak dan tudi razširitev ponudbe s tako imenovano plačljivo TV, pri tem pa bo seveda potrebno za posamezne tuje programe poravnati tudi "naročnino". Po sedanjih izračunih in izkušnjah iz Ljubljane, naj bi znašal strošek vzdrževanja in upravljanja sistema med 500 in 600 tolarji na mesec." Rok Kafol, tehnični sodelavec, organizator in tudi "finančni minister": "Po prvem decembru načrtujemo pri našem programu pravi "bum", saj si želimo, da bi oddajali vsak večer. To nam predvsem omogočajo novi prostori, zlasti nov studio, kjer bodo oddaje lahko tekle tudi v živo. Popolna novost bo oddaja Fokus, ki se bo lotevala najbolj aktualne tematike, pripravljamo pa tudi dve glasbeni oddaji, od katerih naj bi bila vsaj ena v živo. Nova bo, poleg že utečenega športnega pregleda, tudi posebna oddaja o športu, za katero upamo, da bomo uspeli v studio pripeljati zanimive goste. Dogovarjamo se tudi, da bi imeli vsaj enkrat mesečno svojo oddajo tudi škofjeloški taborniki, pri čemer pričakujemo, da bi svoje prispevke posneli v naravi. Sobota je začasno rezervirana predvsem za ponovitve, želeli pa bi si, da bi uspeli pripraviti tudi kakšen program za otroke. Našim gledalcem povejmo še to, da vsi, ki tu sodelujemo, nimamo le ene naloge, pač pa mora vsak poskrbeti še za marsikaj drugega. Samo kot primer naj omenim, da si mora voditelj oddaje pripraviti sam tudi sceno. Načrtovana razširitev programa TV Loka bo zahtevala seveda svežih moči, zato vabimo vse, ki jih tako delo veseli, k sodelovanju. Z vsakim, ki se bo za to pozanimal, se bomo pogovorili in ga preizkusili pred kamero. Posebno priznanje za naše delo je bilo povabilo nove slovenske televizijske hiše TV3, da jim pripravljamo prispevke iz naše regije. Žal nam seveda naše možnosti takega sodelovanja ne omogočajo, kar velja tudi za nacionalno TV, kjer bi naši prispevki že bili objavljeni, če bi imeli boljšo snemalno tehniko." Janez Strojan, ki ima firmo Anteks in je izvajalec nekaterih del za podjetje Link: daja o zaščiti avtorskih pravic dokončno onemogočila dosedanje stanje, ko je bila v bistvu krajevna skupnost upravljavec kabelskega sistema, po katerem so se prenašali tudi signali satelitskih programov, saj so po novem to lahko le za to specializirane družbe, ki sklenejo ustrezne mednarodne pogodbe. Mi smo sklenili pogodbo z ljubljanskim podjetjem Link, ki omrežje gradi oz. dograjuje in ki bo ponudil 24 različnih programov: 9 "zemeljskih", ostali pa bodo satelitski. Obeta se seveda Končno se je začelo načrtno delo "V letošnjem letu je končno podjetje Link, ki je glavni upravljalec kabelskih sistemov v Škofji Loki, uspel na občini pridobiti potrebno dokumentacijo in dovoljenja, s katerimi se je začela bolj načrtna gradnja kabelskega sistema. Glavna postaja je bila urejena v kleti objekta, kjer ima TV Loka svoje prostore in uresničena (podzemna) kabelska povezava s sistemom Podlubnika. Prav sedaj poteka priključevanje celotnega Groharjevega naselja in dela Stare Loke. • Š. Žargi Začeli smo pri glavni postaji "Čeprav so Škofjeločani izraziti individualisti, je bila gradnja kabelskih TV omrežij stvar prestiža in zato stihijska, brez pravega načrta, potrebne dokumentacije in zlasti pogleda v prihodnost. Improvizirane rešitve so se začele kmalu maščevati in še ne deset let po taki gradnji, je potrebno praktično začeti nanovo. Da bi začeli graditi hišo pri temeljih, je bilo potrebno najprej urediti novo glavno postajo, in šele nato začeti obnavljati sam kabelski sistem prenosa signalov. V poslovni hiši je sedaj že postavljena nova glavna postaja, ki oddaja 24 programov, pogovori pa potekajo tudi z Multichoice za posredovanje filmskih programov. Posebnost nove napeljave, ki jo izvajamo, je ta, da bo napeljana samo tistim, ki bodo to plačali, torej ne kot doslej, ko so plačali le nekateri, gledali pa vsi, Sicer pa mislim, da se je končno pristopilo k izgradnji omrežja res načrtno, da bo segel v vse predele mesta (tudi v Puštal in na Trato). Za Škofjo Loko je to nenav-sezadnje pomembno tudi za to, da se končno s streh umaknejo antene ali krožniki satelitskih sprejemnikov, ki v staro mesto res ne sodijo. Ko bodo še bolj dostopna tudi optična vlakna, bo dana mož- Delovni čas: torek, sreda, četrtek od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 petek od 8.00 do 16.00 sobota od 7.00 do 13.00 ponedeljek zaprto Priporočamo domače pečenice in klobase za kuhanje. Narejene so po starem kmečkem receptu Mesarija Štajnbirt, tel.: 631-067 FKED POKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU TOHIŠTVA PRIDITE TUDI V SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL 241-031 AJPK MAJA PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Izšla knjiga o Škofji Loki Na pravo monografijo Škofja Loka še čaka Oktobra je v samozaložbi samostojnega kulturnega delavca - fotografa in oblikovalca Franceta Steleta izšla knjiga o Škojji Loki, ki bi jo lahko razvrstili nekje med monografijo in turistični vodnik, čeprav ni ne eno ne drugo. Njen cilj je bil preprosta ta, da opozori na škofjeloške lepote, tako njene obiskovalce, kot tudi domačine. Vse kaže, da bo že do novega leta razprodana, kar samo potrjuje, kako zelo Škojja Loka take knjige potrebuje, da ne govorimo o tem da bi si to znamenito slovensko mesto že zdavnaj zaslužilo pravo in temeljito monografijo. Čeprav spada Škofja Loka med tri znamenita in najstarejša slovenska mesta, ki jih je preteklost obdarila tudi z najlepšo in najbogatejšo dediščino, pa bo tisti, ki bi želel celovito spoznati ta kraj, razočarano ugotovil, da Škofja Loka ne premore monografije, ki bi mu kraj in njegovo okolico predstavila v vseh, ali pa vsaj najpomembnejših, naravnih, geografskih, kulturnih, zgodovinskih razsežnostih. Za kraj, tako ponosen na svoje tradicije, za kraj, ki ima velike turistične ambicije, je pravza- Erav prav neverjetno, da take njige ne premore, še zlasti, ker literature in strokovnih obdelav o Škofji Loki še zdaleč ni malo: na prvem mestu kaže omeniti knjigi Franceta Planine Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino ter Pavleta Blaznika Škofja Loka in Loško gospostvo, takoj nato pa neprecenljivo gradivo zbrano v Loških razgledih, zborniku, ki izhaja neprekinjeno že 42 let. Vendar, ker je praznovanje tiso-čletnice mesta v letu 1973 že daleč, bi omenjene knjige zaman iskali. Vse to je spodbudilo oblikovalca in fotografa Franceta Steleta, da se je lotil izdaje knjige o Škofji Loki, ki io je, kot pravi v uvodu, predvsem namenil sodobnim nomadom, pa tudi prenekateri domačin bo v njej odkril marsikatero lepo podrobnost, ki jo je doslej spregledal. Čeprav ni Škofjelo-čan, ga je to mesto že od nekdaj FRANCE ŠTELE je doma iz Gore pri Komendi in je diplomant lesarstva na Biotehniški fakulteti in je bil 7 let zaposlen v tovarni pohištva Stol Kamnik, Pri 40 letih je ie 8 let samostojni kulturni delavec, ki se ukvarja s fotografijo in oblikovanjem pohištva. Precejšnji del svojih prizadevanj vlaga tudi v izdajo knjig, saj je doslej izdal 23 knjig, od tega 13 kot edini avtor, pri ostalih pa kot soavtor. Med njimi so tudi številne monografije: Grin-tavci, Triglav, Kamnik, Komenda, Kranj, Gorenjska, Prlekija, sedaj pa pripravlja knjigo o koreninah Slovenstva. zanimalo in nabralo se mu je izredno veliko fotografij. S besedilom ni bilo težav, njegovo delo je bilo le primeren povzetek že razpoložljive literature. Da bi zagotovil neoporečnost besedila, ga je dal v strokovni pregled dr. p. Metodu Benediku. Zanimiva izkušnja z izdajo te knjige je sicer ta, da je očitno med ljudmi, v časih, ko so knjižne police naših knjigarn kar šibijo pod velikimi, obsežnimi in bogatimi izdajami monografij, veliko povpraševanje prav po knjigah nekoliko skromnejšega obsega, saj vsi podatki o prodaji knjige kažejo na to, da bo prodana celotna naklada v borih treh mesecih. Ta naklada je bila s 1000 izvodi res skromna in samo potrjuje interes in manjko, ki je na tem področju. France Štele nam je povedal, da o ponatisu ne razmišlja, pripravljen pa je sodelovati pri podobnem projektu. Kapucinski trg 6, Škofja Loka, tel./fax: 064/624132,064/624162 V Škofji Loki na Kapucinskem trgu 6 ima svoje prostore podjetje Ari, d.o.o., ki se ukvarja z oblikovanjem in proje-tiranjem. Bodoči graditelji pri njih dobijo vse na enem mestu in se tako izognejo letanju sem in tja. Ari d.o.o. se ukvarja z: - grafičnim in industrijskim oblikovanjem, - sejemskim inženiringom, - aranžiranjem izložb, lokalov, sejmov, - oblikovanjem zaščitnih znakov, - pripravo za tisk - izdelavo reklamnih napisov, svetlobnih reklam, - izdelajo vam magnetne in navadne napise na vse vrste vozil in materialov. Pri projektiranju poskušajo graditeljem olajšati pot do gradbenega dovoljenja, zato jim ponujajo projektivni inženiring ali po domače rečeno, stranke pridejo v njihovo pisarno z željami, Ari, d.o.o., pa zanje opravi vse, kar se opraviti da: - pripravo za pridobitev lokacijskih dokumentov - načrte za pridobitev gradbenih dovoljenj - načrte za izvedbo - statične račune - armaturne načrte - nadzor pri izvajanju gradbenih del itd. Ljudje se pogosto sprašujejo, ali ni vse to spet neka nova finta za pobiranje denarja. Pri Ariju pa vam zagotavljajo, da v primeru, če do projektiranja ne pride, stroškov ni. Soglasja in lokacijsko dovoljenje pa tako plača naročnik -bodoči graditelj. • Novost, ki jo nudijo v podjetju Ari so barvni ali črno-beli izpisi vaših ali pri njih oblikovanih plakatov na navaden papir, fotografski papir ali samolepilno folijo. Prav tako vam na navaden ali paus papir omogočajo tudi plotanje načrtov. O vsem tem in o njihovi pripravljenosti za delo se lahko prepričate, če jih pokličete na telefonsko številko: 064/ 624-132 ali 064/624-162. Vsekakor se je treba prepričati o cenah, kvaliteti ponudbe in kratkih rokih! Knjiga o Škofji Loki obsega 44 strani, pri čemer je uvodni del v dveh poglavjih: "Škofja Loka in loško ozemlje" ter "Sprehod med hrami umetnosti in kulture", namenjen predvsem besedilu ter opremljen s črnobelimi fotografijami, temu sledi več kot 50 barvnih fotografij Škofje Loke, posameznih znamenitih stavb in detajlov, knjiga pa se zaključuje s povzetkoma v angleškem in nemškem jeziku. Pri fotografijah je potrebno ome- niti, da se je avtor omejil le na zunanje podobe Škofje Loke in objektov v njej, čeprav bi seveda tudi marsikateri inter-ier (razne freske, muzejske zbirke) zaslužil slikovno predstavitev. Vsekakor obstaja možnost, je dodal France Štele, da se celotno besedilo knjige prevede v oba in morda še kakšen tuj jezik, kar bi Škofja Loka, ki jo radi obiskujejo tudi tuji turisti, vsekakor potrebovala. Skromno naklado je potrebno pripisati temu, da je bila knjiga izdana samozaložbi, ko si založnik »J more privoščiti dolgotrajnejši'' vlaganj. Izdaja, v kateri ni isk» posebnega zaslužka, se v° pokrila, pozitivna izkušnja P* je zagotovo potrditev, da p°" trebe obstajajo. S sodelovanjem občine in drug"5 zainteresiranih, bi bilo vseka' kor potrebno napraviti £ marsikaj podobnega, tudi ov-širnejšega in temeljitejšega- Nov parket je postal drsališče Težave edine šole v Sloveniji, ki ima veliko telovadnico v nadstropju - Osnovne šole Ivana Groharja v Podlubniku v Škofji Loki se nadaljujejo: po 22 letih uporabe je verjetno zaradi neprestanih vibracij prišlo do odstopanja parketa, ki ga je bilo zato potrebno zamenjati. Kljub rednemu vzdrževanju (pred 10 leti so ga tudi na novo lakirali), poskusi njegove obnove in namreč niso pomagali. Postal je nevaren, saj so se učenci spotikali ob odstopajoče deščice, bila je tudi resna nevarnost poškodb. Zato se je občina Škofja Loka ob sprejemanju letošnjega proračuna odločila, da parket zamenja. To pa je bila tudi priložnost, da odpravijo še druge pomanjkljivosti: kljub zagotovilom projektanta šole, da je pod tako temeljito zvočno izoliran, da se hrup, ki normalno nastaja pri telesni vzgoji, ne bo prenašal v pritličje, ta obljuba ni bila uresničena, poleg tega pa so ugotavljali, da je parket, ki ie bil položen neposredno na betonsko ploščo, tudi izredno trd, kar je nevarno za poškodbe hrbtenice. Kot nam je povedal pomočnik ravnatelja te šole Marko Primožič, ki je tudi učitelj telesne vzgoje, so skupaj z občino zato ob tej priložnosti izbrali tako imenovani "elastan parket", kar pomeni, da so na beton najprej položili poldrujp centimeter posebne pene, nato iverne plošče in šele na tako podlago parket. Meritve Zavoda za raziskavo materiala so pokazaJc bistveno ugodnejše rezultate pri elastičnosti i«j odbojnosti, pa tudi hrup v pritličju P0 °odov v zasebništvo v Žir-s^'Pa tudi v Škofji Loki, ne 0 Po tem, da se z zavodom, priprave na začetek dela stale okoli 80 tisoč mark, za kar je bilo potrebno najti seveda kredite, pri tem pa omenja, da so najemodajalci prostorov zelo korektni, saj na samem začetku ne zahtevajo polne fy nekaj od dvajsetih ^icionalno medicino diplom dr. Nikolića za v fle doslej delal, ne razhaja t^bih odnosih - povodov za slovo bi sicer prav dr. pra kar nekaJimel" Pač pa C nasProtno: še Pred začet" »ad Se je sporazumel za lj^aljnjo dobro sodelovanje, p**! je namreč povsem druge Pto* am°ulanto ni urejeval v de?st°rih, kjer je že doslej (0 ai- pa tudi za vse ostalo pffk10* aParature) Je moral j5fbeti povsem neodvisno, v i;r Nikolič je najel prostore Ha v n* stavbi Lokainvesta t|w f^pucinskem trgu, saj f 130 SIT LOŠKI HLEBEC, POLBEIi X m SIT KREM-KOCKA X 126 SIT KREM-KOCKA, pak. )o( 265 SIT Vsak ponedeljek od 1.2.1995 naprej v vaših trgovinah. Za paciente bo našel čas in tudi specialiste Ze pred nekaj tisoč leti so Kitajci poznali sistem nagrajevanja zdravnikov po zdravih in ne bolnih: zdravniku so zagotovili sorazmerno dober dohodek, nato pa mu za vsakega bolnika nekaj odšteli. Žal danes tako stimulativnega nagrajevanja v našem zdravstvu ne poznamo, saj je zdravnik, ki nima dovolj pacientov, za to lahko tudi finančno prizadet. Nič Čudnega torej, če zdravniki hite pri obravnavi posameznih pacientov, ne utegnejo se jim bolj posvetiti, saj jim je ogrožena "norma" - žal torej "norma bolnih"! Dr. Nikolič zagotavlja, da bo za vsakega pacienta našel dovolj časa, saj mu to nenavsezadnje nalaga tudi pristop po metodah tradicionalne medicine. Ker pozna, da je na posameznih specialističnih področjih kar precejšna težava priti do specialista, namerava nekatere tovrstne storitve organizirati tudi v svoji ambulanti. Ker ima zelo dobre odnose in sodelovanje z nekaterimi vrhunskimi specialisti, je Že dogovorjen, da bodo lahko v njegovi ambulanti ponudili storitve dermatologa (za bolezni kože) ter varikologa (za bolezni ožilja), dogovarja pa se tudi za sodelovanje z ortopedom. Zlate igle lahko pomagajo tudi pri težavah, ki jim zahodna medicina ni kos izobrazbo), če bo potrebno pa je že dogovorjen tudi še za dodatno pomoč. Trdi, da pri kadru, podobno kot pri prostorih in opremi, ne bo skušal varčevati, saj je prepričan, da bo konkurenčen predvsem s svojim znanjem. • Š. Žargi Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54. škofja Loka STE SE ZAGLEDALI V PHILIPS ? TV sprejemniki, videorekorderji in akustični aparati priznanega izdelovalca so na voljo po izjemno ugodnih cenah. do 10% popusta pri nakupu z gotovino nakup na več čekov brez obresti Loka BC Železniki, tel. 064-66-364 Loka BC Medvode, tel. 061-611-106 UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP Nasilje nad okoljem v Dražgošah Predsednik domicilnoga odbora Cankarjevega bataljona France Kavčič - Veljko je od občinskega sveta občine Železniki zahteval pojasnilo o tem, ali je nanovo izgrajeni kozolec na zadnji serpentini pod vasjo Dražgoše (ob kateri stoji tudi brunarica Cankarjevega bataljona) zgrajen legalno, in kako je mogoče, da bi kdo za tako gradnjo dal soglasje. Ne moti pa jih le kozolec: kozolec in bližnja okolica so spremenjeni v skladišče lesa, ki v dobršni meri zapira preglednost tega ovinka m kričeče moti podobo narave med cerkvijo, spomenikom in brunarico. Kot nam je povedal župan občine Železniki, Alojz Ču-far, se je za ta primer že pozanimal in ugotovil, da je bilo za gradnjo kozolca pridobljeno dovoljenje, ki so ga izdali še pred novim letom na pristojnih organih nekdanje občine Škofja Loka. Vodja oddelka za urejanje prostora na upravni enoti v Škofji Loki Brane Murnik pa nam je zagotovil, da so pred izdajo dovoljenja za kozolec pridobili soglasje Ljubljanskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter Cestnega podjetja Kranj. Izgradnja dvojnega kozolca s tremi okni torej ni sporna, meni pa, da skladiščenju lesa ne sme služiti. Če gre za nenamensko uporabo, bi po njegovem mnenju morah ukrepati inšpektorji. V Sv. Duhu predvsem čakajo pločnike Leto, ki se izteka, je bilo pri uresničevanje načrtov v Krajevni skupnosti Sv. Duh uspešno, saj so praktično vse načrtovano uspeli izpeljati. Kot nam je povedal tajnik KS Sv. Duh Marko Prosen, je največji uspeh asfaltiranje praktično vseh poti v vasi Dorfarje, ki leži na meji med občinama Škofja Loka in Kranj in je bila včasih kar malo zapostavljena. Uredili so tudi veliko javne razsvetljave, za kar niso uspeli poplačati iz letošnjih sredstev, pa so najeli tudi kredit. Kljub temu da se želje in zahteve po nadaljevanju urejanja krajevnih cest še stopnjujejo, pa bo imelo urejanje pločnikov na preurejeni regionalni cesti Škofja Loka -Kranj, ki naj bi se začela rekonstruirati prihodnje leto, absolutno prednost. Nadaljuje se sklepanje po- godb in odkup zemljišč, obljubljeno je, da se bo prihodnje leto izgradilo prva etapa v dolžini 600 metrov od Žabnice proti Sv. Duhu. Kljub vsem opozorilom, znakom in omejitvam, je žal prav v tem mesecu zopet ugasnilo eno življenje in v KS upajo, da si bodo še vsi tisti, ki delajo težave pri zemljiščih, ob takem stanju le premislili. «■ INTEREEEEI V Intersalonu pri Žabnici imamo za vas ugodne cene bele tehnike proizvajalcev Gorenje, Candy, Zanussi. In novo: izbirali boste lahko tudi med stroji cenovno zelo ugodnega -proizvajalca Philco ali pa naročali visoko kvalitetne izdelke proizvajalca Blahco. Pokličite: 631-510 V Intersalonu pri Žabnici boste našli vse za lepo kopalnico: keramične ploščice, ki jih boste lahko dobili takoj, sanitarne garniture, kadi, pipe in še in še. Pokličite: 631-510 Delovni čas: pon ■ pet: 9 ■ 19 sob: 9 -12 Dorfarje 17, 64209 Zabnica Tel./Fax: 064/631 510 Podlubnik ne bo več dirkališče Po skoraj dveh letih priprav je Krajevna skupnost Stara Loka - Podlubnik uresničila idejo o tem, da se v tem velikem naselju s cestnimi preprekami "ukroti" motorni promet, ki je z nekaj skrajno neodgovornih voznikov včasih spominja na dirkanje. Na sicer ravnih, vendar ozkih poteh v tem naselju so bili zlasti ogroženi otroci, in ker niso povsod urejeni pločniki, tudi ostali pešci. Pred postavitvijo sedmih "ležečih policajev" v tem naselju, so si različne izvedbe tovrstnih ovir in izkušnje ob tem temeljito ogledali, posebna doslednost pa se poleg dobre označbe samih ovir kaz tudi v tem, da ie pred/s* ^ od ovir postavljen tudi opozorilni prometni znak. V KS se verjetno zavedajo, da postavljanje takiD o» ni zakonsko urejeno, i° .. se na tak način zavarov^ uu lun. uuviii *" , . ■ f.c. pred morebitnimi očitki1 tih, ki bi se radi izgovarja* Asfalt ob progi šele spomladi V Krajevni skupnosti Trata so letos uspeli izpeljati dve "cestni investiciji"; dokončno so uredili cesto ob pokopališču in mimo vasi Lipica, ter letos sicer nepredvideno rekonstrukcijo ceste ob železniški progi. Povod za slednjo je bila potreba po granitnih kockah, ki so jih potrebovali za ureditev okolice škofjeloške Kašče. Vendar se prvotna ocena župana, ki je "od stroke", da bo namreč zamenjava kock z asfaltom stala le nekaj milijonov, ni uresničila, saj se je pokazalo, da ie ureditev ceste zahtevala kar 22 milijonov tolarjev, od tega kar 11 milijonov za odvodnjavanje. Cesta je po skoraj petih mesecih del zopet odprta, vendar asfaltirana le z grobim asfaltom, saj so se odločili, da jo bodo zaradi nevarnosti posedanja, dokončno asfaltirali šele spomladi. CICKTftO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRA^ hi J jO C S: S« '•40 [ § S, 58- BOGDAN PRIMOŽIČ Trebija 52 64224 Gorenja vas fax+tel.:064/681 320 AVTO MARKOVIC podjetje za trgovino, servisiranje in proizvodnjo. Sk. Loka, d.o.o., Spodnji trg 40,1el:064/620-64/ Del. čas: 8.-19., sobota: 8.-13. ure Trgovina vam nudi avtomehanske dete.^,. avtokanosorilska dol«, olja, dodatno op*9 Zimska ponudba snežnih verig, antifriz3 avtoplašči NANKANG vene ige z obročem 155-70-13 * antifriz 3 I cone. * ATE zavorne ploščice * velika izbira olj z brezplačno menjavo * ugodna ponudba žarometov H4 yugo saturnus GOLF JX saturnus * karoserijski deli blatnik yugo vezna stena velika izbira dodatne avtoopreme 6.640,00$ 975,00 &' 2.500,00i 4.275,00 Sf 10.800,00 jf 14.500,00 1 Trgovina T^O^M^KOvFČ vabi k sodelovajf vse, ki se ukvarjajo z avtomobilsko dejavno in jim pri tem daje popust in odlog plači« ' te s k 19'?° '■35 S (J h s NMMMIMMMMMMMM _____s ^ni nova trgovina v Škofji Loki na Partizanski cesti 1 / stara vojašnica/ telefon: 624-201 M&ALPLES E 5nlinenta! M ATA DO P S ČETR TEK, 30. NOVEMBRA '"'"S CM M )rroški program ta čarovnik Ujtata I) Datman, amerii ameriška nanizan- amer- 158 genski izbor Vd u odavni vojščaki 11 u °kumentarna serija Wo Jo domače 15^ ^deostrani IHr^ Morilka, ponovitev švicarske '»S K dnevnik la.rjn c oški program: Živ žav Cj^fodne duše, 17. epizoda ISi ?. nanizanke ithWp,,Urrietnost in civilizacija, 'Ck^svet 'Mod?'0 sr®če, TV igrica ^'sanka lB.Se tV dnevnik 2, Vreme Vh*?man Končar - Igor Šmid: 1 h °9a- ^ nadaljevanka «m^°kumentarije: Maščevanje $10 l^ar, oddaja o prometu ^26 * dnevnik 3, Vreme ^Oo * s'°vna borza %v|.^red Hitchcock vam pre-^•30 k,amoriška nanizanka I.HaM ače|nik Scali, ameriška v Jutri, Videostrani K? >uronews *oor r-uLunews 15.30 Tedenski 5P*0d. 0 Sorodne duše, 16. a angleške nanizanke ponovitev 18.00 Re- Se ypčr°?ram "i 8.45 Znanje za wl' *0nt i! 9 se 2 nami 19-15 Tok. h*80 ne Xna oddaja za mladost-«5 Povečava 20.05 Devet-Slovenski film 35 Ples v dežju, ^tran.film 23.15 TV jutri, Vjet skomin; A ,0'°oD6s '%a, °bro jutro z Branetom ^ 8.05 Novice 8.45 Luč Ponovitev 9.55 Novice ?Wikcsirena. ponovitev 10.50 .Via!?-00 Novice 12.05 A »00 'j*-20 Video strani 14.00 in Mo a yice 16-25 Spot tedna Nb c °P 1645 A sh°P 1650 M , «ession. ponovitev 17.30 Sfn? obe 18-15 Generacija !*-Q0 t?.erJev 'I I8-45 A sh°P '■35rv'ka na A 19-30 Vreme N LL0Ški Program 20.00 De-^•išu L.rna 20.30 Popolni tujci, 3* n» »arvni film 22.05 Gost S LA 22.20 Vreme 22.25 A WČ*jK40 Spot tedna 23.00 •a-45 Video strani i & in^ltrani - panorama 8.30, SS C00 MMTV shop 16.10 iP^o*58'8-. ponovitev 16.55 fiS 1» ?31mike- Ponovitev, po-V I8dr!° Pran in kri- ponovitev tu^em Santa Barbara 19.30 C^Tv- |Ppti 20.00 Klepet na iu^ii>£?ran Tha,er 21.00 s '3S rn^' slovensko prvenstvo >Jp2?n? 22.05 22.10 Izdana ljubezen, 23.40 To je a22-10lzc ^Snoi^' film Z3-4U 10 'e JSeml. 0 Zaklad 0 preteklosti, h^' 1 o??9 ser'Ja °-4C ^Deutsche VVelle toi uJ^O Pobija 8.00 Dobro jutro C?r*nV 1^'a 10.05 Izobraževalni V^tarn 35 Vikinške poti, do-K?0t5n>„a oddaja 11.00 Stare arrl5ri 'Ka Ogresta in gostje PO k?6vnik 22.30 Slika na sliko ^asična glasba 0.05 Poro- nadaljevanka 21.00 Clive James, dokumentarna serija 21.50 Od 16 do 24 22.30 Sto let filma: nestrpnost, ameriški nemi čb film AVSTRIJA 1 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Nove Popajeve dogodivščine 15.30 Mini Čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise, Polovica življenja 16.30 Bavvvatch 17.10 Kdo je šef? 17.35 Zlata dekleta 18.05 Dr. Ouinn 18.55 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex, 7. del; Nevarni lov; Kuharski mojstri 21.10 Naravnost v Chicago, 4. del 21.55 Kobra, 9. del 22.40 Powerplay, kanadsko-britanska politična srhljivka 0.15 Čas v sliki 0.20 Obtožba: Umor, francoska kriminalka 1.55 Kdo je šef?, ponovitev 2.20 Schiejok, ponovitev 3.20 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.10 Naravnost v Chicago, ponovitev fesS!^80' 16-50 TV koledar B*« W 92 okvin'a- Ponovitev ES Pen«! k dolarjev, ponovitev jB Ne, ac'ia in konfederacija *0iO fwi?trašni, nadaljevanka 5 Chi ka 19-30 Dnevnik n,na Beach, ameriška AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok dnevno 10.00 Epilog, nemška politična kriminalka 11.25 Vražja ženska, Žvstrijski film 12.55 Vreme 13.00 :as v sliki 13.10 Poročilo, ponovitev 14.00 Zemlja in ljudje 14.25 Na lastno odgovornost, Lepa konkurenca 15.10 Umor, je napisala, Imperij se zamaje 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Moja najljubša pesem 21.10 Vera, talk-show z Vero Russwurm 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling, gospodarska oddaja 23.00 Varljiva srca, dokumentarec 23.50 Veliki zid, 4. zadnji del 0.45 Kultura 1.25 Pogledi od strani, ponovitev 1.30 Modern Times, ponovitev 2.00 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Miha Pavlina, otroška oddaja (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.00 Danes na videosraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Vzemimo si čas, ne življenje 20.30 40 let bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj (voditeljica: Beti Valič, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Utrip Tržiča 21.25 EPP blok - 3 21.30 STREL, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu, voditelj: Filip Kocijančič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.30 ROČK TV - 2. oddaja (vodi Tanja Fleišer) 23.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.05 EPP blok 21.10 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.40 EPP blok 21.45 Izmenjava programa LTV... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Pa srn pa ke, pa ke pa srn -oddajo pripravila Hana in Dejan 20.00 Muzej v Železnikih - 3. del TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.25 192. novice med vodami: - po seji občinskega sveta, - obletnica šole na Katarini, - obnova cerkve v Sv. Valburgi, -odbor za družbene dejavnosti, -kulturno dogajanje v knjižnici na sotočju, - po oddaji Klic dobote, -kdo zanemarja Grad Goričane, -gledališke delavnice v OTH Pir-niče, - špornti utrip 21.20 Reklamni blok 21.30 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.10 Nagradno KINO vprašanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Pozdravu iz studia sledi predstavitev dobre gostilne, tokrat se bmo menda ustavili na Slapu. Ob 14.40 bmo predstavili enega izmed zanimivih krajev. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih popoldne pa bomo izpolnjevali .glasbene želje poslušalcev. Razgiban četrtke bomo zaključili z oddajo Pod kozolcem, katere pokrovitelja sta drogerija Hy med in Stanovnajska zadruga Gorenjske. Čisto za konec bomo vzpostavili telefonsko zvezo z uredništvom Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo. porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 38. lekcija angleščine ONE TO ONE 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 IV. mreža (gost: predsednik DZ) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Občinske športne igre 17.00 Novice 17.30 Jenkova ura 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.00 Novosti diskonta Veletekstil 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtom arket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic eye 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav MHz CENTER amer. ris. POCAHONTAS ob 16. in 18. uri, franc. ljub. drama FRANCOZINJA ob 20. uri STORŽIČ amer. akcij. pust. film OBLEGANI 2 ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. vesolj, drama APOLLO 13 ob 17.30 in 20. uri BLED amer. trill. JONNY MNEMONIC ob 20. uri PETEK, 1. DECEMBRA TVS 1 9.35 Tedenski izbor 9.35 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 10.00 Prva bojna črta, oddaja o AIDS-u 10.40 Roka ročka 11.40 Kimbertv - dežela vodnih božanstev, avstralska poljudnoznanstvena oddaja 12.40 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 14.30 Kam vodijo naše stezice, oddaja Tv Koper - Capodistria 15.10 Slovenske novele: Filip Ro-bar - Dorin: Striptih, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 48. oddaja 17.25 Heatcliff, risana serija 18.00 Sorodne duše, 18. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova 22.40 Frasier, ameriška nanizanka 23.10 Načelnik Scali, ameriška nanizanka 0.00 Mama bo dopolnila sto let, španski film 1.35 TV jutri, Videostrani otroke in mladino 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 16.15 za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 18.50 Kulturni tednik 19.30 TV dnevnik 20.10 javna zadeva 20.45 Glasbena oddaja 21.45 Dokumentarna oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.00 V divjini, dokumentarni film 23.55 Poročila HTV 2 15.20 Polnočna premiera: Ljudje kot mi 18.30 Hrvaške župnije 19.00 Močni Max, risana serija 19.23 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Na zdravje, humoristična serija 20.40 Filmi Alfreda Hitch-cocka: Riči 22.15 latinica 23.30 Vrnitev v Macon County, ameriški film TVS 2 12.15 Tedenski izbor 12.15 Forum 12.30 Učitelj, francoska nadaljevanka 13.20 Omizje 15.20 Osmi dan 16.10 Sorodne duše, 17. epizoda angleške nanizanke 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Svetovni poslovni utrip, 7. del ameriške poslovne oddaje 20.05 Smrt Jugoslavije, angleška dokumentarna serija 20.55 Nepomembna afera, zadnji del nemške nadaljevanke 21.40 Veno Taufer: Odisej in sin, TV priredba predstave Slovenskega mladinskega gledališča 22.50 Učiteljski pevski zbor: Emil Adamič, jubilejni koncert ob 70-letnici 23.50 TV jutri, Videostrani AVSTRIJA 1 13.00 Družina Nikolaus 13.40 Nekoč je bilo vesolje 14.05 Am dam des 14.30 Tim in Struppi 14.55 Artefix 15.05 Popajeve dogodivščine 15.30 Mini ZIB 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Reševalci iz Malibuja 17.10 Kdo je tukaj gospodar? 17.40 Zlata dekleta 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxta-blovih 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 E.T., ameriški znanstvenofantastični film 22.05 Nogomet 22.10 Roadhause, ameriški film 0.00 Čas v sliki 0.05 XY - nerešeno, odzivi gledalcev 0.15 Novice ob enajstih, ameriški film 1.45 Kdo je tukaj gospodar? 2.10 Schiejok vsak dan 3.10 Dobrodošla, Avstrija! 4.55 Reševalci iz Malibuja 5.40 Raj za živali KANAL A 7.00 Videostrani 7.45 A-shop, televizijska prodaja 8.00 Dobro jutro z Damjano Golavšček 8.05 Novice 8.45 Luč svetlobe, ponovitev 9.55 Novice 10.00 dance session, ponovitev 10.30 A shop, televizijska prodaja 10.45 Videostrani 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 16.55 Spot tedna 19.00 Vreme 17.05 A shop, televizijska prodaja 17.20 Šport in rekreacija, ponovitev sejemskih reportaž 17.30 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.15 Dežurna lekarna, ponovitev 55. dela španske nanizanke 18.45 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.35 Otroški program 19.50 šport in rekreacija, sejemske reportaže 20.00 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 20.50 Devetdeseta, oddaja o stilu 21.20 Vodni stroj, ameriški film 23.00 Novice 23.05 Gost pike na A, ponovitev 23.20 Vreme 23.25 Popolni tujci, ponovitev ameriškega filma 1.00 A-shop, televizijska prodaja 1.15 Spot tedna 1.20 Videostrani AVSTRIJA 2 13.10 Vera 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Na lastno odgovornost 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schijok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 XY - nerešeno 21.15 Halo, stric Doc! 22.05 Čas v sliki 22.30 Križem kražem, Vatikan 0.25 čas za kulturo 1.05 Nepristranski pogledi 1.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, 92. tedenska informativna oddaja 19.40 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Odprti ekran - Glasovanje v rubriki GORENJEC MESECA v akciji Gorenjskega glasa (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56), rubrika VIDEO TRAČ... 20.20 Kamera presenečenja: Obzorje 20.30 Spoznajmo svojo dušo, telo in zdravje; tema: Zdravje (voditeljica: Helena Žnida-rič, v živo, pokličite po telefonu 33 11 56) 21.23 EPP blok - 3 21.30 Predstavitev televizije TELE-TV Kranj na Kanalu A 21.40 Glasbnei videospot 21.45 Prvi december, dan boja proti aidsu: Aids - skupne pravice, skupne odgovornosti 22.20 Glasbena zbirka pokrajinskega muzeja Ptuj 22.25 Glasbeni videospot 22.28 Kurnikova hiša v Tržiču 22.45 Razstava malih živali 95 22.56 Moč kristalov in saj 23.30 Petkov tedenski pregled, 92. tedenska informativna oddaja 00.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani MMTV - TELE 59 LOKA TV 7.00 Video strani - panorama 8.30 TV shop, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 TV shop, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 15.00 TV shop, televizijska prodaja 15.20 Santa Barbara, ponovitev 1135. dela 16.10 Triperesna deteljica, ponovitev serije 16.40 Izgubljeni bratranec, grozljivka 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.40 Santa Barbara, 1141. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Alladin, avanturistični film 21.15 Spot tedna Žive scene 21.20 Radio FM, nadaljevanka, 9. del 21.50 On ni tujec, ameriška drama 23.25 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponoviteva 0.05 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 12.45 Kongres pleše, avstrijski film 14.35 Za 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Fokus: dokumentarno-izobraževalna oddaja; Tokratna tematika sovpada s svetovnim dnevom boja proti aidsu, oddaja je pripravljena na podlagi razgovorov, razmišljanj, izjav raziskovalcev, zdravnikov, naključnih anektiranih. Osnovni namen je preventiva. 21.30 Film (ameriški, tematika Aids) ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Današnji gost - kontaktna oddaja v živo 20.00 Javna tribuna s kulturnim programom - gost Janez Janša predsednik SDSS ... Brez komentarja KINO TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Reklamni blok 20.20 Videoboom 40, lestvica slovenskih videospo-tov 21.10 Reklamni blok 21.20 -24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Halo, tukaj tajnica 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja. Od študentskih informacij, do kviza in glasovanja za Gorenjca meseca prinaša petkov program na valovih Radia Tržič. Glasovali boste tudi za recept tedna, se srečali z novostmi na štirih kolesih, na začetku programa pa bomo ponovili 33. lekcijo tečaja English One To One. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 17.20 Vedeževanje po radiu 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program BLED fant. film TUJE VRSTE ob 18. uri RADOVLJICA amer. trill. JOHNY MNEMONIC ob 20. uri PAGLAVCI IN FRČAFELE Polona Rob LITERARNA DELAVNICA L Polono Rob smo ponavadi videli s plavalno čepico na glavi in zato bo Polona na tej sliki marsikoga čisto drugačna kot jo je navajen. Druga slika pa je nastala v začetku Polonine kariere, ko v vodi še ni hitela. VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam pisali: Žiga Rozman. Jasmina Šoro. Urška Pintar, Manca, Lea Jotič, Verena Zorenč, Cirila Zorenč, Špela Kovač, Ksenija, Špela ŠUar, Igor, Tina Jerala, Petra In Jerneja Oman, učenci 4. ar. 0$ Petra Kavčiča, Žane Prevodnik, Jan Koprek, Robi Pasar, Špela Likozar, Rok Miklavc, Tine Dobrtiovič, Marijan Dolenc, Lena VraniČar, Arber Dedaj, Mirjana Grabas, Mojca Bizjak, Jure Vizjak, Mateja Hafner, Vesna Zupanek, Robi Špitaktr, Andrej Oman, Rok Primožič. Jožica Košt. Borut Bratuž, Slavka Čadež, Klemen Jazbič, Darja Rajšlč, Eva Ziheft, Mirjana Pintar, Nina Korošec, Danilo Žerjav, Žiga Svete, Ana Svoljšak, Darja Rant, Tamara MohoriČ, Klemen PeterneU Špela Dušar, Tilen štremfelj, Nežka JelovČan, Petra Kogovšek, Katja Tavčar, Damjan Bizovičar, Maja Prestor, Urška Omejc, Katarina Haus, Mojca Razinger, Metka Rabič, Teja Oblak. Petra Koželj, Jernej Koder, Blaž Pestar, Bojana, Ana Margetič, Suzana Petrevčič. Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom prihodnjo pomlad vabimo Tineta DobriloviČa, NA ČRKO. To, da je Polona Rob v vodi prava ribica, da o morskih psih in podobnih pošastih sploh ne govorimo, tako vsi veste. In če ne, čivkajo vrabci na strehah. Kako se Je (žal) končala njena plavalska kariera, tudi Zdravje je pač prvo in Polona zdaj pridno plava med izpiti četrtega letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani. Hitra je tudi tu, šele dvaindvajset let je stara, pa je že hudo proti koncu študija No, samo s hitrostjo človek pač nič ne opravi tudi to je že dokazala. TrebaJe biti tudi temeljit. In taka je tudi Polona, pri študiju in v vodi No, na začetku njene plavalne kariere je bila celo bolj temeljita ko hitra. Pravi, da Je bilo na eni njenih prvih tekem, če ne celo prav na prvi, ko se Je, oblečena v plavalno bojno opravo (kopalke in plavalna kapica), odrinila in skočila v vodo. Smola. Kapica ji je pri tem ušla z glave. Ampak Polona, kot smo že povedali. Je temeljit človek. Poišče v vodi kapo, jo zgrabi in s plavalno kapo v roki odločno odplava proti cilju. Najhitrejša takrat ni btia, ampak tudi to je prišlo, kasneje. Zdaj plava le še enkrat tedensko v ljubljanskem Tivoliju, in to je vse. Pravi, da ji je bilo hudo, ko je nehala, ampak z zdravjem se ne gre igrati Pa bo zato najbrž zdaj, ko je manj časa v vodi, še hitrejša pri študiju in kdo ve, kje še vse. L - LUKA LIŽE LIZIKO. LEV LOVI LISICO. LIDIJA LEPI LIPOVE LISTE. LETALO LETI LEPO. J - JAN JEZI JELKO. JANEZ JOKA. K - KOVAČ KUJE. V - VANJA VOZI VOZILO. VIKTOR VESELO VRISKA. VIDIM VODO. • ŽIGA ROZMAN, L R. OŠ VOKLO Jež v gozdu pod skalo je majhna votlina, v kotu pa majhna suha blazina. Ježek gre vanjo, išče in išče, kje bo mehkejše ležišče. Ležišče si najde, si listja postelje, ves srečen brunda in gode, nato rahlo zazeha, se v klobčič zvije, da spomladi se dobro spočije. • Tine Dobrilovič, 4. c r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka REKLI SO REKLI SO REKLI SO REKLI SO Če bo sneg, bomo smučali Kranj, 27. novembra - Zima je že potrkala na naša vrata. Dobro, snega trenutno res še ni, mraz pa nam je že pošteno zavladal. To se vidi tudi na šolskih igriščih, kamor zaidejo le še najvztrajnejši in razgibavanja željni posamezniki. Ostali se že ozirajo za zimskimi športi, tudi naši anketiranci pri tem niso izjeme. Marko Kemperle iz Svetega Duha: "Pozimi se bom verjetno smučal na Črnem Vrhu. V Gorenjskem glasu sem tudi že prebral, koliko bodo stale dnevne karte. Če pa bo v bajerju v Crngrobu dovolj vode, bomo s prijatelji tako kot vsako leto igrali hokej." Aleš Hostar s Kokrice: "Jaz sem tipičen predstavnik ljubiteljev letnih športov, zato med zimo počivam. Edina rekreacija pozimi bodo ure športne vzgoje, v okviru katerih hodimo gimnazijci tudi na plavanje v pokriti bazen v Kranju." Nataša Rupar iz Škofje Loke: "Pozimi bom mogoče smučala, vendar je to bolj kot od mene odvisno od tega, ali bo sneg. Ker ga prejšnja leta ni bilo veliko, nisem smučala že dve leti. S športom se sicer ne ukvarjam kaj rada, zelo rada pa ga spremljam po televiziji, pozimi je to prav smučanje." Sanja Trivunčevič iz Škofje Loke: "Verjetno bom hodila na drsanje, ali s šolo ali pa s prijatelji. Smučala že dolgo nisem in tudi letos bo ostalo pri tem. Smučarje bom raje spremljala po televiziji." • S. Š., slike: T. Doki Ali kozolcem bije zadnja ura Verjetno ste že vsi opazili, da zadnja leta tudi pri nas na Gorenjskem silirajo krmo v bale. Te plastične bale smo potem dalj časa videvali na Travnikih in pogled nanje nam ni bil prav nič všeč. Navajeni smo bili lepo dišečega sena in obloženih kozolcev. P&ra in Jerneja iz Zminca pri Škofji Loki sta se s pomočjo svojega očeta natančno pozanimali pri stricu in pri kmetu Karlinu, zakaj so se odločili za nov način spravila sena in kako to delo poteka. V našem razredu smo se o tem pogovarjali in ugotovili, da tak način res olajša delo in je krma dobra, toda naša pokrajina izgublja pravo podobo in celi kupi polivinila bodo še bolj onesnažili naš planet Zemljo. Upamo, da z naših travnikov nikoli ne bo izginil vonj po senu in otavi. • Učenci 4. a r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Miklavž Kmalu bo Miklavž. Vanj ne verjamem več, darila pa s sestrico, ki je od mene starejša, še dobivava. Letos sem si zaželel tehnične lego kocke, v trgovini sem jih že Izbral In pokazal mamici Zdaj pa me ona Izsiljuje. Pravi, da bom kocke dobil, če popravim slabo oceno pri družbi. Hodim v peti razred in imam precej težav, posebno pri družbi Učiteljica je stroga In resna, snov pa težka, tako da se učim z velikim odporom in na silo. Ne vem, ali bom do Miklavža enlco popravil, mamica pa vztraja pri svojem. Kako naj jo prepričam, da mi bo kocke kljub temu kupila? Hvala za odgovor. • Matjaž Miha, 12 let: Najbolje, da vseeno popraviš oceno. Do Miklavža je sicer kratek čas, ampak morda se še pred praznikom lahko javiš. Učiteljica je verjetno res stroga, ampak gotovo bo prisluhnila tvojim težavam in te vprašala, da popraviš enko. Če sam ne boš kos učenju, prosi koga od svojih boljših sošolcev, da ti pri tem pomaga. Sergeja, 13 let: Če ti ne bo uspelo do Miklavža, ostaneta še Božič in novoletna jelka. Bolj me skrbi, ker v petem razredu že ugotavljaš, da se učiš na silo, da ti gredo šolske knjige težko v glavo. V osemletki te čakajo trije še težji razredi, potem pa sploh - in lego kocke bi že moral prerasti. Za začetek tako, da izbereš dobro oceno za cilj. Bojan, 15 let: Dojenček! Kdo pa se pri enajstih letih sploh še igra z lego kockami?! Izberi si rajši kaj tvoji starosti primernega, recimo, ropotuljico. Kar pa se ocene tiče, moraš biti zelo podoben Forrestu Gumpu. Predlagam ti, da denar, ki bi ga sicer mami zapravila za legice, daš v modro kuverto in ga neseš strogi učiteljici. Tako boš popravil oceno ter dobil ropotuljico. Marjeta, 20 leU Po mojem mnenju si kock sploh ne zaslužiš. Prvič zaradi tega, ker imaš slabe ocene in krivdo vališ na učiteljico (stroge in resne učiteljice so najboljše prfokse na svetu) in drugič, ker sploh ne verjameš v Miklavža. In tisti otroci, ki ne verjamejo, si ničesar ne zaslužijo. Izsiljevanje pa sploh ni tako slaba ideja za tiste otroke, ki niso sami tako pridni, da bi popravili ocene. Če ti je kaj za kocke, zavihaj rokave in ne stokaj! Klemen, 22 let: Najprej priznaj, da si za slabe ocene kriv ti sam in ne učiteljica ali mamica. Vem, da je prehod v peti razred težak, vendar; si možak ali ne? Napiflaj se, prosi učiteljico, naj te vpraša in kocke bodo tvoje, če sijih res želiš. Za naprej pa ti priporočam, da se raje učiš sproti. Če boš snov vsak dan samo prebral, ni vrag, da ne boš zmogel vsaj trojke. USPEŠEN UČENEC OF istie, 27. novembra - Luka je že v vsem času šolanja razp*j tn d dvema šolama. Tako je poleg v redno osnovno šolo li ^ a i v kranjsko glasbeno šolo. Nato je vzporedno s Src l |L £ Prvi cilj ostaja pravo Luka ličar iz Hrastja pravi, da začeto stv# Ji vedno dokonča Hrast med tudi v kranjsko glasbeno "Šolo. Nato je vzporedno - — » ekonomsko in upravno šolo vpisal tudi Srednjo gl^beno . j v Ljubljani, sedaj pa vzporedno študira na dveh fakulte Pravni m Fakulteti za organizacijske vede (FOV). Poleg redne še glasbena šola je razumljivo, sedaj pa kar dve fakulteti. Kako je do tega prišlo? "Moram reči, da sem na dveh fakultetah pristal bolj po nesreči, če temu lahko tako rečem. Najprej sem se vpisal na pravo, vendar nisem naredil sprejemnih, da ne bi izgubil statusa študenta, sem se vpisal na kranjsko fakulteto. Že isto leto pa sem kot občan vpisal tri izpite na Pravni fakulteti, ki sem jih tudi opravil. Naslednje leto mi je uspel redni vpis v 1. letnik Pravne fakultete, ker pa sem opravil tudi vse obveznosti na 'Organizaciji', bi bilo škoda, če ne bi adaljeval tudi ta študij. Prvi mogel nadaljevati. Se pa sem ostal ljubitelj iS s i?! ;iov L k?er- J°ob K Ni na ,šal«c: Na FOV-ju si sedaj že pri Tedaj se mi je življenje P l0 koncu. spremenilo Sprva sem ^ "Tako je. Sedaj sem absol- tehtal, da bi se prepis-vent in načrtujem, da bom do novega leta že opravil diplomo. Naslov diplome je Obvez-nostno pravo, v njej pa primerjam preteklo, sedanjo in bodočo zakonsko ureditev v Sloveniji na področju obveznosti. Zelo uspešen si bil že v srednji šoti, končal si jo z odličnim uspehom. Bil si vpi gimnazijo. Pa sem ostal tf mi žal. Na ekonomski ŠoliJ imeli zame veliko razumev3M ja, tako mi npr. ni bilo W. hoditi na strojepisje." -Kljub zdravstvenim tez**r pa ti energije ni zmaflj^ Kako /držiš vse te nap»re' » razpetost med dvema Šolanj' "Z delom se izkušnji da v življenju v<* san tudi na srednjo glasbeno doseči. Rad sem polno GIB/ Ni j 5ni šolo, vendar je nisi"končal, slen, ker v dana'šnjem rje Zakaj? človek hitro zabrede v r j "Takoj moram povedati, da zasvojenosti. In pot na#J ^ ni v moji navadi, da začete dolga. Z delom in Y°!L(>* stvari ne bi dokončal. Na edino da nekaj doseči. 1 j/ žalost pa zaradi hujših zdravst- ne pomeni nobene zaba^6^ venih težav, možganska kap mi vsak mora biti pošten o° ^ je ohromila levo stran, z in se zabavati v mejaD igranjem kontrabasa nisem male." • S. Šubic FILMSKA NAGRADNA UGANDA Sprehod v oblakih Na veliko platno prihaja melodrama s priznanj igralskimi imeni: Keanu Reeves, Anthony Quljla Giancarlo Giannini, Aitana Sanchez-Gijon. Zg°^Lg pripoveduje o mladem vojaku, ki po povratku iz Y^ sreča lepo hčerko lastnika vinograda m pristane/ «a. ^ pred njenim očetom zaigral vlogo moža. A ker n^vLii gre vse tako, kot si ljudje zamislijo, se tudi v nlP zaplete. Med mladima 'zakoncema" se namreč razvna11 strastna ljubezen... Nagradno vprašanje: imenujte vsaj en film, v kat ^ je igral Keanu Reeves. Odgovore pošljite do k°nCp-j^sk* na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova uganka. Pravilna rešitev prejšnje uganke je Mel Brezplačne kino vstopnice dobe naslednji štirje j^rej#6 ci: Milena Simončič, Smlednik, Hraše 17, David Carn» ^ Jesenice, Titova 100, Jana Hervatin, Kranj, Gogalova ^ Anita Kaltenekar, Kamna Gorica, Zg. Dobrava Čestitamo. s novembra 1995 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 2L STRAN • GORENJSKI GLAS GRAFIKONI td^^ku tedna so borzni posredniki na Ljubljanski borzi ^^mh papirjev sklenili precej manj poslov od mesečnega tam Ne?ot°vost investitorjev o nadaljnjem gibanju tečajev J" d^nejših vrednostnih papirjev se je odražala predvsem na % n' Jer Je sklenjenih le za 261,5 milijona tolarjev fcnjn- , s.c8 sklenjenih poslov se med tednom ni bistveno P*te k 'n Je osta' na ravm °^0^ 250 milijonov tolarjev, ^ed 17111 posredniki tako v zmanjšanem prometu že vidijo St n ^a(^ania tečajev večine delnic. Prepričani so, da sedanje bet0y a tr8u dolgoročnih vrednostnih papirjev ne prinaša dobrih \tr ^lastnike teh papirjev. Opisana situacija je pravi šolski Naraščanje tečajev in istočasno padanje prometa, ki ^ oh pred obratom navzdol. \ s*jgu sklenjenih poslov in obsegu prometa so bile v tem otaciii a Vomno v ospredju delnice Salusa, ki kotirajo v borzni '"aše ^1DanJe tečaja omenjene delnice je predstavljeno tudi itd ^ 111 grafikonu. Zelo prometne so bile tudi bančne delnice, ^ ^erimi sta prednjačili delnici SKB banke in Probanke. cnkr ItlanJ redne spremljevalce borznega dogajanja pa naj Wa': Ponovimo, da je Ljubljanska borza v oktobru delno ^Un Kračun Slovenskega borznega indeksa - SBI. Iz «ka utSo bile izključene vse prednostne delnice in delnice Skn ^a ^e ostal° v indeks vključenih osem rednih delnic in KtJ^, banke, Probanke, Salusa, Nike, Dadasa, Finmedie, ^bk e in Term ^atež. Poleg SBI je bil uveden še borzni Prvih -Znic " B1°' ki Je sestavljen iz obveznic RS01 in RS02 ,n «daj obveznic SKB banke in Banke Celje. • R. S. TEČAJA DELNIC SALUSA V OKTOBRU IN NOVEMBRU -— [&ALUS r^~—•---1- ,0»? 12.10.9f II.I0.9S 24.10.tt J0.10 07.1I.9S IJ.II.9S 17.11.91 ZAŠČITA POTROŠNIKOV SVETOVALNE PISARNE ZPS Tokrat bomo predstavili svetovalne pisarne, ki jih ie Zveza potrošnikov Slovenije te vzpostavila v Sloveniji. To je šele začetek projekta, pri čemer vas bomo o odprtju novih pisarn in pa drugih spremembah sproti obveščali. Ljubljana: Svetovalna pisarna v Ljubljani ima sedel na Linhartovi 13, telefon 061/132 00 89 in 061/132 91 1 int. 316, telefaks 061/203 263. Svetovalna pisarna deluje vsak dan med 10. in 14. uro, na svetovalce se lahko obrnete po telefonu ali pisno. Tu se člani ZPS tudi lahko naročijo za osebni obisk v pravni pisarni, kjer vsako sredo med 16. in 18. uro osebno svetujejo pravni strokovnjaki. Maribor: Svetovalna pisarna ima sedel na Vetrinjski 16, telefon in telefaks pa imata številko 062/227 318. Svetovalna pisarna deluje vsak ponedeljek in sredo med 9. in 12. ter med 15. in 17. uro in vsak petek med 9. in 12. uro. Zagorje: Sedet svetovalne pisarne je na Cesti Zmage 33, telefon in telefaks pa imata številko 0601/64 115. Svetovalna pisarna deluje vsak ponedeljek in sredo med 9. in 12., ter 15. in 17. uro. Litija: Svetovalna pisarna ima sedel na Trg na stavbah 1, telefon 061/884 617 in deluje vsak torek med 9. in 12. uro. Nova Gorica: Svetovalna pisarna ima sedel v Ulici Gradnikove brigade 33, telefon in telefaks imata številko 065/29 549, uradne ure pa so vsak ponedeljek in sredo med 9. in 12., ter 15. in 17. uro. Na svetovalne pisarne v Mariboru, Zagorju, Litiji in Novi Gorici se lahko obrnete po telefonu, pisno ali pa se tam v času uradnih ur zglasite osebno. Hkrati vam svetujemo, da se obrnete na najblitjo svetovalno pisarno, saj boste tako ob morebimi dostavi dokumentacije ali povabilu, da se v pisarni osebno oglasite, imeli najkrajšo pot. Pravna pisarna ZPS Jure Markic Umetna inteligenca v sprotnem vodenju Kranj, 27. nov. - V hotelu Toplice na Bledu bo od 29. novembra do L decembra potekalo strokovno srečanje o umetni inteligenci v sprotnem vodenju. Svetovno združenje za avto- verza Delft. Koprokrovitelj je E TEČAJA DELNIC PROBANKE V OKTOBRU IN NOVEMBRU 10.10. 13.10. IS. 10 23.1*. 26 10 tl.ll. «7.11. 10.11. 1S.11. 20.11. 23.11. »59S9S9S9S959S9S959S9S matsko regulacijo sistemov IFAC je poverilo organizacijo šestega srečnja Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, Laboratorij za simulacijo in avtomatsko vodenje in Inštitutu Jožef Štefan, oddelek za računalniško avtomatizacijo in regulacijo. Pomembno vlogo ima tudi Društvo avtomatikov Slovenije in JPAC-ov komite za umetno inteligenco v sprotnem vodenju, nizozemska Tehnična uni- ©REMJSCE CES *T V m GOiEMJCES lAm DOttM GUKBEM POUEfl PlUS AVOS d.o.o., HUJE 23/a Kranj tellfax 064/331 022 Prava računalniška trgovina • Ko prižgete e$ Povver Plus računalnik, Je takoj pripravljen za delo. Računalniški okolji MS DOS In MS Wlndow» 3.1 EE sta ie instalirani. Tako pa razen ćaća prihranita tudi danar, ta] ja pogled akoil 4Jj) naia okna canovno ugodnajii. Q tudi svetovno zdurženje ta modeliranje in stimulacijo IM-ACS in Slovensko društvo za simulacijo in modeliranje, srečanje pa poleg ministrstva za znanost in tehnologijo podpira še 12 organizacij. V sodobnih proizvodnih procesih so zelo aktualni tudi poskusi uvajanja postopkov umetne inteligence v sprotno računalniško vodenje. Pri tem gre za mehke regulatorje umetne nevronske mreže, ekspertne sisteme, avtomatsko učenje, odkrivanje in diagnosticiranje napak itd. Srečanje bo imelo pet plenarnih predavanj, prišli bodo ugledni domači in tuji strokovnjaki, ki bodo sodelovali z 41 znanstvenimi prispevki. BOSCH AiOVENSKl'-LUNIN KOlEDAft 1996 SLOVENSKI LUNIN KOLEDAR 1996 >OČIL To, da Luna vpliva na naSe življenje, so vedeli že v davnih časih. Kako pa Luna zdaj vpliva na setev in opravila na vrtu, polju, sečnjo lesa, razmnoževanje živali, operativne posege in zdravljenje, hujšanje in za kakšna opravila ter posle je Erimeren določen dan, boste najbolj temeljito izvedeli iz Slovenskega Luninega oledarja 1996, ki ga je za Vas pripravila Meta Malus. Cena koledarja je ista kot lam, 660 SIT. K tej ceni je treba prišteti Se S % prometnega davka, torej je skupna cena 693 SIT Za lanske stalne naročnike je koledar 10 % cenejši - le 624 SIT. Zato Vam priporočamo, da se ob naročilu odločite za stalno naročnino. Poštnina ni vračunana v ceni. Vaša naročila sprejemamo na naslov CZD Kmečki glas, Železna cesta 14, 61000 Ljubljana ali po telefonu 061/173 53 60. NIČA °^*«ni (ime in priimek)............................................................................................. >.................................................................................... Prffc......................... ^ ^reklicno naročam Slovenski Lunin koledar 1996. Pošljite mi ga po povzetju. e|irn postati stalni naročnik Slovenskega Luninega koledarja z 10 % popustom, ^kno obkrožite: ............................ Podp*:....................................................... VEČ PROSTORA IN MANJŠA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE r~-----T ; f ligi 'm i 9%at i ^ *» 4Jb & -m n ♦ i Vaš stari hladilnik še dela, toda pomislite na porabo električne energije in ponudbo prostora. Novi Bosch hladilniki porabijo manj električne energije, imajo spremenljive, pregledne in lahko dostopne prostore za čiščenje. Bosch hišni aparati. Dobra ideja v Bosch kvaliteti. ^r\r avtotehna'd d Gorenjski sejem KRANJ delovni čas: pon. - pet. 15.00 -19.00 sobota 9.00 -12.00 tel.064/223-843 KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA NAKUTNl/m00AWl I NAKUBO/ffiODAJNl I NAKUFN1/TO0MN1 1 DEM 1 ATS ioo trt A BANKA (Kranjjržlč) 88,10 AVAL Bled 88,60 AVAL Kranjska gora 88,60 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 88,50 EROS{Start Mayt), Kran| 88,80 GEOSS Medvode 89,00 GORENJSKA BANKA (vse enote) 87,00 HRANILNICA ION, d.d.Kran) 88,30 HlDAtržnlca LJubljana 88,80 HRAM ROŽICE Mengeš 88.30 IURIKA Jesenic* 88,20 INVEST Škofja Loka 88,40 LEMA Kranj 88,70 MIKEL Stražišče 88.85 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 88,80 PBS d.d. (na vseh poštah) 86,80 ROBSON Mengeš 88,50 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 88,60 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 86,95 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 87,00 SLOVENIJATURtST Jesenice 88.20 SZKB Blag. meato Žlri 87,50 ŠUM Kranj 89,00 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 88,80 TALONZg. Bitnje TENTOURS Domžale TROPICALKamnlk-Bakovnik UBK d.d. Šk. Loka VMLFAN Kran| WILFAN Radovljica, Grajski dvor VKlLFANTržki POVPREČNI TEČAJ 88.80 88.30 88.70 87,80 88,90 88,80 88.80 88.34 89.20 89,00 89.00 89.30 89,10 89,30 89,30 88,70 89,10 89,00 89.00 88,80 89.10 89,25 89,10 88.80 89,00 89.00 89,20 89.00 88.95 89,30 89,10 89.10 89,10 89,00 89.30 89,10 89,10 89.00 88.08 12,38 12,56 12,56 12,50 12,57 12,58 12.12 12,40 12,54 12.57 12,40 12.53 12,52 12,55 12.57 11.60 12.55 12,52 12,32 12,12 12.40 12.10 12,58 12.60 12.60 12,45 12,52 12.35 12,60 12,55 12,57 12,45 12,67 12.64 12,64 12,70 12,65 12,64 12.69 12,59 12.61 12,69 12,63 12,69 12,60 12,65 12.61 12,60 12.65 12,60 12.76 12.63 12,61 12,64 12,65 12.65 12,65 12,59 12.65 12.64 12,62 12,62 12,65 7,69 7,65 7,65 7.50 7.80 7.85 7,42 7.70 7,83 7,75 7,70 7.70 7,80 7.70 7,85 7.35 7.75 7,70 7,60 7,42 7.70 7.50 7.85 7,85 7.85 7,80 7.62 7,60 7,80 7,75 7,80 7,71 8,10 8.00 8,00 8,00 7,95 8,00 8,26 7,99 7.95 7,95 8.05 8.12 7.95 8.00 8,00 7.95 7.95 7.90 8.10 8.05 8,16 8.00 7,99 7.99 8,15 7.99 8,10 8.05 7,95 7.90 8.02 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki al pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. NOVO, EKSKLUZIVNO V KRANJU Usnjeni izdelki priznanega proizvajalca Urko iz Kamnika, moška in ženska konfekcija, nahrbtniki in modni dodatki. Pestra izbira usnjenih torbic in denarnic EL CAMPERO. Pridite in se prepričajte o modnem dizajnu in visoki kvaliteti, dekleta na izboru za MISS 95 so se že. Vljudno vabljeni tudi v našo stilno obnovljeno kavarno Mitnico na Tavčarjevi ulici. Tavčarjeva 10, Tel.: 223-301 ČREVARSTVO ČREVARSTVO MAJER Goričica 1c pri Ihanu, 61230 Domžale y Tel./fax: 061/722-263 Ponovno lahko dobite vse vrste naravnih črev, umetnih ovitkov, mrežic, kalofonijo na ljubljanski tržnici. V novo odprti trgovini v Ihanu pa poleg ostalega dobite še nože in liste za žago iz programa Dick, mesarske predpasnike, vse vrste začimb, aditive TKI Hrastnik. Letos pa smo še posebej dobro založeni tudi s svinjskimi mehurji in govejimi dankami. Posebni popusti za trgovine. Pridite in se prepričajte! PRODAJNI CENTER STARI DVOR kofja Loka, Kidričeva 26, tel. r 634 - 800 RADIO URA PHIUPS 3.990,00 TRANSISTOR, WA1KMAN, KASETA 2 ZVOČNIKA DARILO: MAHCA PHIUPS . 6.194,60 *V |A GLASBENI STOLP AUDIOSONrC, DIGITALNA SCALA, 2 KASETI, CD, 2x40W 41054,00 V1DEOREKORDER PHILPS VCR 274 2 GLAVI & 48.943.40 4ty «© V1DEOREKORDER PHIUPS VCR 451 4 GLAVE 53.289,30 STEKLO, POSODA PORCELAN, SVETILA ifCllftA AKUSTIKA, BELA TEHNIKA, APARATI NOVOLETNI OKRASKI, NOVOLtlNE JtLKE OD 100 DO 180 cm CENE SO ZA G0T0VIM0 - BREZPLAČNA DOSTAVA KOVIN OTIHNA NEMOGOČEJE MOGOČE!!! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Denacionalizacija zemljiških kompleksov Spori med starimi in novimi "lastniki" Prvi poskusi vračanja zemljišč iz obdelovalnih kompleksov so povzročili tudi spore med kmeti in nekmeti ali celo med samimi kmeti. Kranj - V kranjskem KŽK-j u, kjer gospodarijo z okoli 1.600 hektarji kmetijskih in 800 hektarji gozdnih zemljišč, so doslej v denacionalizacijskih postopkih nekdanjim lastnikom vrnili okoli 50 hektarjev kmetijskih in 350 hektarjev gozdnih zemljišč. Za kmetijska zemljišča je neuradno za najmanj 900 hektarjev vseh zahtevkov, za gozdna pa skupaj z zahtevkom cerkve okoli 450 hektarjev. Kot je povedal mag. Janez Tavčar, direktor Mercatorja -KŽK Kmetijstvo Kranj, so nekdanjim lastnikom vrnili le nekaj manjših kmetijskih parcel zunaj obdelovalnih kompleksov ali na njihovem robu, še vedno pa ni razčiščeno, kaj bo z zemljišči, ki so jih pridobili z arondacijami. Vlada namreč ni pripravila meril za vrednotenje vlaganj v oblikovanje in izboljšavo zemljiških kompleksov, prav tako ni poskrbela, da bi vračanje zemljišč v kompleksih potekalo organizirano in brez zapletov. Ob tem, ko zakon o denacionalizaciji posebej ureja način vračanja zemljišč v kompleksih, so v KŽK-ju s prvimi poskusi vračanja zemljišč iz teh kompleksov nehote spodbudili spore med kmeti in nekmeti ali celo med samimi kmeti. Gre približno za deset primerov, ko so nekdanjim lastnikom formalno (v last) vrnili njihovo zemljišče, v posest {>a začasno zemljišče ob robu kompleksa, ki je bilo nekdaj v asti nekoga drugega. KŽK se na odločbe, ki zadevajo vračanje zemljišč iz kompleksov, pritožuje predvsem zato, ker želi, da bi upravni organi hkrati reševali denacionalizacijo na celotnem obdelovalnem kompleksu in da bi takoj po izdanih odločbah začeli s komasacijskim postopkom oz. z organizirano delitvijo zemljišč. Sicer pa v KŽK-ju še zmeraj zagovarjajo stališče, da naj bi kmetijska zemljišča vračali v last m posest le perspektivnim kmetijam, ne pa tudi nekmetom, ki svoje zahtevke med drugim utemeljujejo s tem, da bodo začeli kmetovati. "Če se bo to res zgodilo, bo na našem območju nastalo petdeset novih malih kmetij," pravi mag. Janez Tavčar in poudarja, da je to povsem v nasprotju s prakso držav Evropske zveze in s slovensko kmetijsko politiko, ki zagovarja koncentracijo kmetijskih zemljišč. Denacionalizacija, pravi, ne bo ničesar pripomogla k povečanju kmečkih gospodarstev, ampak bo preobrazbo kmetijstva le preložila na prihodnji čas. • C. Z. Pet let kmetijske svetovalne službe Več o gospodarjenju na kmetijah Kranj - Prvega januarja prihodnje leto bo minilo pet let, odkar je tedanja republiška uprava za pospeševanje kmetijstva pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustanovila kmetijsko svetovalno službo. V njej je zaposlenih tristo kmetijskih strokovnjakov ali 150 manj kot prej, ko so jo skupno, vsak z eno tretjino, financirali država, občine in zadruge. Služba je organizirana v osmih oddelkih pri območnih kmetijskih in živinorejskih zavodih (na Gorenjskem deluje v okviru Kmetijskega zavoda Ljubljana), oddelki pa imajo še šestdeset enot. Po petih letih delovanja večjih organizacijskih sprememb ne predvidevajo, morda bodo le prilagodili pokrivanje terenskih svetovalcev novi lokalni samoupravi. V prihodnje bodo pri svojem delu dali še večji poudarek svetovanju o gospodarjenju na kmetijah, ekološkem kmetovanju, varstvu okolja in razvoju podeželja. Ob tem, ko se dejavnost službe iz leta v leto povečuje, je ob nizkih osebnih dohodkih, slabi opremljenosti in dolgoročno nedoločenemu položaju službe vse težje spodbujati ljudi za dobro delo. Kmetijski svetovalci so zato že na svojem nedavnem srečanju v Pirničah ob navzočnosti kmetijskega ministra zahtevali ureditev statusa kmetijske svetovalne službe (sprejetje zakona o kmetijski svetovalni službi), ohranitev enotnosti službe, izenačitev z osebnimi dohodki v ostalih javnih službah in financiranje izobraževanja delavcev kmetijske svetovalne službe. Pa ne le to! Zahtevajo tudi, da ob normativni ureditvi službe še naprej ostanejo vsi doslej zaposleni v delovnem razmerju brez ponovnih razpisov delovnih mest in da se jim priznajo pravice delavcev v javni upravi od leta 1990. • CZ. Občina škofja Loka na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, objavlja JAVNI RAZPIS ZA SANACIJO DELA OBZIDJA, GRAJSKEGA VRTA PRI ŠKOFJELOŠKEM GRADU 1. Predmet razpisa so betonerska, tesarska in krovska dela za obnovo krovnega pokritja obzidja dolžine 210 m. 2. Orientacijska vrednost naročila je ocenjena na cca 2,5 MIO SIT. 3. Predvideni rok izvedbe je DECEMBER 1995 in JANUAR 1996. 4. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe je cena in referenčna sposobnost. 5. Ponudba mora biti sestavljena kot predračun po sistemu fiksnih cen za enoto, plačano po dejansko izvršenih količinah po izvršenem delu v roku 15 dni po predložitvi obračuna. 6. Podlogo za ponudbeni predračun - količinski popis del, dobite na LOKAINVEST ŠKOFJA LOKA, Kapucinski trg 7, pri Ladu BERNARDU (tel. 624-070). 7. Ponudbe od registriranih in usposobljenih izvajalcev za tovrstna dela zbiramo v tajništvu LOKAINVEST, Kapucinski trg 7 z dospetjem najkasneje do PONEDELJKA, 11.12.1995, do 12. ure. Odpiranje ponudb je v sejni sobi LOKAINVEST isti dan ob 12.15 uri. 8. Ponudba mora biti v zaprti kuverti z oznako "NE ODPIRAJ -PONUDBA GRAJSKO OBZIDJE" in naslovom ponudnika. 9. Postopek javnega razpisa in vse informacije vodi LOKAINVEST, d.o.o. - podjetje za svetovalni inženiring ŠKOFJA LOKA. OBČINA ŠKOFJA LOKA Predlog Združenja govedorejcev Slovenije V treh letih do evropskih zahtev Govedorejci predlagajo, da bi mlečni pravilnik prilagodili evropskim normativom v treh letih* Kranj - Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravljajo nov pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka. Čeprav njegova vsebina še ni znana, je mogoče predvidevati, da bo kompromis med predlogom mlekarn in predlogom, ki so ga oblikovali v Združenju govedorejcev Slovenije. V združenju (vodi ga kmet Ciril Zaplotnik z Le t ene, sicer tudi predsednik Gorenjske mlekarske zadruge) so pravilnik pripravili na podlagi predlogov rejskih zvez in posameznih društev ter meril, po katerih plačujejo mleko v nekaterih srednjeevropskih državah. Predlagajo, da bi vsebnost maščob in beljakovin plačevali na enoto in brez omejitev navzgor ali navzdol. Na začetku naj bi maščobe prispevale k osnovni ceni 60 odstokov in beljakovine 40, v petih letih, ko bi temu prilagodili selekcijo, pa bi to razmerje spremenili v korist beljakovin. Kar zadeva število somatskih celic v mililitru mleka, naj bi sedanje kriterij za mleko prve kvalitete (750.000 celic) vsako leto zmanjšali za 100.000, tako da bi se čez tri leta že izenačili z evropskimi normami (400.000). V prehodnem triletnem obdobju naj bi veljala naslednja menla: * E razred: do 400.000 celic 10-odstotni dodatek * I. razred: od 400.001 do 750.000 celic brez dodatka in odbitka * II. razred: od 750.001 do 1.000.000 celic 10-odstotni odbitek * III. razred: nad 1.000.000 cehe 15-odstotni odbitek Število celic naj bi ugotavljali s trimesečnim geottf. trijskim povprečjem mesečnih analiz, na leto pa * "spregledali" en spodrsljaj. Velik Predlog mlekarn ni sprejemljiv V združenju poudarjajo, da je predlog pravilnika, ki so ga pripravile slovenske mlekarne, nesprejemljiv in nepošten, saj je v nekaterih merilih celo strožji od evropskega, Mlekarne med drugim predlagajo tudi plačevanje mleka glede na vsebnost suhe snovi brez maščobe, kar po trditvah združenja ni v nobeni evropski državi Pravilnik ne sme znižati cene Govedorejci menijo, da novi pravilnik v nobenem primeru ne bi smel znižati sedanje odkupne cene. Nasprotno: izhodiščno ceno, ki se ni spremenila ie več kot eno leto, bi morali najprej povišati, potlej pa jo usklajevati z mesečno rastjo inflacije. Izhodiščna cena za liter mleka s 3,6 odstotka maščobe je 34,4$ tolarja, dejanska je povprečno okoli 42 tolarjev, medtem ko so bili septembra stroški prireje litra mleka na kmetijah 48,29 tolarja. V Nemčiji, na primer, je povprečna cena odkupljenega mleka prvega razreda 60 do 62 pfenigov, v Avstriji $23 grošev (od tega je 123 grošev dodatka Evropske zveze in države), v Švici od 0,85 do 0,95 funta, v Italiji od 650 do 700 lir. V večini teh držav plačujejo dražje mleko s kmetij, ki ne krmijo silaže. Evropske primerjave V Nemčiji mora mleko prve kvalitete vsebovati v mililtru manj kot 100.000 mikroorganizmov in manj kot 400.000 somatskih celic, v Italji 100.000 mikroorganizmov in do 350,000 celic, v Švici pa do 80.000 bakterij in manj kot 350.000 somatskih celic fdovl ti 'etika ?vanj Krg Site] ' p?rk i t,k K >: Jpal i v> Jradi irar. r l išče Nb Suha snov ne more vplivati na ceno Govedorejci predlagajo, da bi tudi za higiens^ kakovost mleka (število mikroorganizmov v milili^ upoštevali trimesečno povprečje, število bakterij pa naj & ugotavljali vsaj dvakrat na mesec. Nagrajevali naj bi mleko, ki bi v mililitru vsebovalo manj kot 100 mikroorganizmov, odbitki pa bi bili od 5- do 40-odstot * E razred: do 50.000 10-odstotni dodatek * I. razred: od 50.001 do 100.000 5-odstotni dodatek * II. razred: od 100.001 do 200.000 brez dodatka in odbi^ * III. razred: od 200.001 do 300.000 5-odstotni odbitek * IV. razred: od 300.001 do 400.000 10-odstotni odbite* * V. razred: od 400.001 do 800.000 15-odstotni odbitek * VI: razred: nad 800.000 40-odstotni odbitek Govedorejci tudi zahtevajo, da bi bili o rezulta analize vzorcev mleka obveščeni najkasneje v treh do1 ob povečanem številu somatskih celic v mleku pa tako) snovi brez maščobe* ,[1^ g Kar zadeva vsebnost združenju ugotavljajo, suhe da ne more biti kriterij oblikovanje odkupne cene mleka, saj ga ne upoštevaj0, nobeni evropski državi. Razlog je namreč v tem, da L ^ vsebnost odvisna tudi od stvari, na katere rejci dostik^fttJ " ne morejo vplivati. • C. Zaplotnik _____s % Srečanje predsednic aktivov kmečkih žena Gorenjske na Hotavljah Aktivi se bodo preoblikovali v društvf Hotavlje - V soboto, 25. novembra, so se v zadružnem domu na Hotavljah na vsakoletnem srečanju zbrale predsednice aktivov kmečkih žena Gorenjske. Pester celodnevni program, ki sta ga organizirala enota Kmetijskega zavoda iz Škofje Loke in škofjeloški Centralni odbor aktiva kmečkih žena, ni privabil le gorenjskih predstavnic, ampak jih je bilo kar nekaj tudi iz drugih koncev Slovenije. Posebna gostja sobotnega srečanja je bila Američanka Sally Wiliams, strokovnjakinja s področja gospodinjstva. Poleg nje sta se z zbranimi kmeticami pogovarjali tudi sekretarka Gozdarsko-kme-tijske zadruge škofja Loka Mira Primožič, ki je predstavila pokojninsko invalidsko zavarovanje, in poslanka SLS ter predsednica Zveze kmetic Mihaela Logar, ki je spregovorila o namenu Zveze kmetic. Zbrane kmetice sta pozdravila tudi župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj in župan občine Železniki Alojzij Čufar. Sally Wiliams je govorila o pomenu gospodinjstva in svetovanja na tem področju, ter jim predstavila situacijo kmetijstva v njeni zvezni državi Iowi. Povedala je, da so po njenih ugotovitvah kmečke žene tako v Ameriki kot tudi pri nas preveč obremenjene z delom in zanj premalo plačane. Velik aplavz na srečanju je požela tudi Mira Primožič, sekretarka Gozdarsko-kme-tijske zadruge Škofja Loka, ki se že dolgo trudi, da bi se izboljšala kvaliteta življenja na kmetijah. Primožičeva je poudarila, da kmečke žene preslabo izkoriščajo možnosti za pokojninsko invalidsko zavarovanje, saj so velikokrat preslabo seznanjene z njim in zato drži prepričanje, da tako zavarovanje pomeni prevelik strošek. Primožičeva pa je izrazila prepričanje, da skoraj ne obstaja kmetija, ki si ne bi mogla privoščiti takega zavarovanja v ožjem obsegu. Pogoj, da se zavaruje po ožjem obsegu je, da ima kmetija 50 tisoč tolarjev katastrskega dohodka. V tem primeru znaša mesečni prispevek za pokoj- en eric, kei ninsko invalidsko zavarov. L0rn samo 4.700 tolarjev. V t»j |Q< obseg zavarovanja spada j ^ . invalidsko zavarovanje v Invalidnost prve kategorija. ] Hotaveljskega srečanja , Vez udeležila tudi Mihaela W \^ poslanka SLS v parlame? ^eSno predsednica Zveze kme^ čijim je povedala, da se bodo & t° en kmečkih žena v kratke^ : imenovali v društva, ki ^ C Je s delovala na občinski ravj fc^rr tem se bodo društva g ^ 1 zavzemala za svoj d**j ^ ° občinskih proračunih. * fjj ^ v je tudi nekaj osnovnih K % pr macij o Zvezi kmetic, )?trstv glavni cilj je izboljšati p0' 'e pc kmetic v Sloveniji. &a ^ tiar interesno skupino, ki bo, ^ sc la podporo pri vseh P°H ,i Je 1 strankah. Logarjeva je ■ da pričakujejo, da se zvezo včlanilo približa J tisoč kmečkih žena & Slovenije.Poleg treh predavanj je bilo poskfH tudi za kulturni vr°L Nastopila je domača j ^Ue*' ka skupina, ki je zaigraj j, ^eijts v poljanskem narečju a*1. j Mici Potočnik, po kosil« "i j Par sledil še ogled degustacija sirov degustacija sirov na ^ y Pustotnik v Gorenji va*1' iaSa- P. Oman Uv rsi letih* itka KOLESA DRSALKE velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - v zalogi tudi kolesa za leto 96 spravilo koles, rezervni deli in oprema drsalke in ostala hokejska oprema - brušenje drsalk VALY-ŽAGAR, Betonova 16, a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SVSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d. tek geomj: > pa pvljišk i plavalci tudi gmotno močnejši ETVERICA ZRELA ZA NAJVIŠJE UVRSTITVE hka in Nataša Kejžar, Tanja Blatnik in Marko Milenkovič so udarna četverica radovljiškega nja. Z novimi pokrovitelji si plavalni klub utrjuje tudi gmotno osnovo. Novi pokrovitelji so perga iz Maribora, Čistilni servis Prosen iz Kranja in gostilna Praprot iz Kranja. !le^> 28. novembra - Razen glavnega jPvitelja radovljiškega plavalnega klu-Hotela z Bleda (direktor hotela ^ Kerčmar ima plavalce za uspešne hotela) je predsednik Plavalnega tr Radovljica Park hotel Bled Jože ^5 v četrtek podpisal pogodbo še s ■m dbitek i jdbitek I dbitek novimi: mariborskim podjetjem aJfSa, ki ga je zastopal direktor Danijel čistilnim servisom Prosen, ki ga je ,Pal lastnik Jože Prosen, in gostilno PiJjL katere lastnik je Miran Praprotmi sicer deluje klub kot urejen in 0 organiziran z ustreznim propagandni ^l^divom, med katerim je tudi letos Nataša Kejžar *i kht' na •caterem igra "glavno vlogo" * Kejžar. Radovljiški plavalci so ,! v upravljanje radovljiško letno ki so ga že modernizirali. Lani gadili fitness, letos pa ogrevane verobe in sanitarije, kar omogoča *lcem kakovostno vadbo. Pretekli teden so radovljiški plavalci javnost seznanili s svojimi načrti za to sezono. Glavni trener Ciril Globočnik je predstavil Natašo Kejžar, Tanjo Blatnik in Marka I Milenkoviča, I Alenka Kejžar pa I je morala ostati I doma, ker očitno cepljenje zoper rumeno mrzlico Tanja Blatnik igien-, milili"11! naJ bU \oo.m odstott* no^ftL' ni ostalo brez posledic. Na predstavitvi je bil tudi Jure Bučar iz Ljubljane, plavalec Olimpije. Alenka Kejžar in Jure Bučar naj bi v nedeljo s Cirilom Globočnikom že odpotovala v Rio de Janeiro, kjer bo svetovno prvenstvo v plavanju v kratkih bazenih in kjer oba računata na dobre uvrstitve. Alenka je bila pred dvema letoma na podobnem prvenstvu 8. na 200 metrov prsno in 14. na 200 metrov mešano. Vendar je morala Alenka Kejžar zaradi bolezni ostati doma. Ciril Globočnik je bil zaradi Alenkine bolezni nekoliko zaskrbljen, vendar prepričan, da ima Marko Milenkovič obočnik Alenka tolikšno zalogo treninga, da bo zdržala, njena velika odlika pa je, da na velikih tekmovanjih le redko zataji. Po evropskem prvenstvu je bilo zelo malo Časa za Eriprave, zato so ile intenzivne. Na račun kranjskega bazena jih je bilo lažje uresničiti, dobro delo pa se je že obrestovalo na zadnjem mitingu v Celju, kjer so radovljiški plavalci sestri Kejžar, Tanja Blatnik in Marko Milenkovič osvajali prva, druga in tretja mesta. Jureta Bučarja v Celju zaradi bolezni ni bilo, tako da ne ve, kakšne so njegove trenutne zmožnosti. V Riu bo plaval na 400 kravi in 1500 metrov. Pred dvema letoma je bil na 400 kravi 16. Alenka bo v Braziliji plavala standardni disciplini 200 prsno in 200 mešano. Načrtujejo sodelovanje na tekmah za svetovni pokal na Finskem, Švedskem in v Italiji. Kolajne že imajo, zato sedaj računajo na najvišjo stopnico. Zato predvsem iščejo tekme, kjer so hitri bazeni. Pomembno bo tudi evropsko člansko prvenstvo v kratkih bazenih. Najverjetneje bo v Gelsenkirchenu, Alenka Kejžar in Jure Bučar pa sta tudi kandidata za udeležbo na olimpijskih igrah v Atlanti. In še pripomba trenerja Cirila Globočni-ka. Plavalni rezultati in uspehi so v javnosti premalo odmevni. Izreden uspeh je uvrstitev v veliki finale na tekmah svetovnega pokala in v veliki ali mali finale na svetovnih prvenstvih. • J. Košnjek, foto J. Furlan ezulta«™ eh dor a tako) ščobe, i L tJ *» ^ Smučarskega kluba Alpetour iz Škofje Loke Andrej Miklavc je v Park Citvju dodal piko na i števaj"' %nim dobrim uvrstitvam - Naša mlada ekipa je dosegla največji moštveni slalomski uspeh m, da J, ^ Lv a "iiHiavt je sicer ze oukuj ici ^rjCv- Kljub temu pa razen lanskih dveh v inih ovnih 0yenski reprezentantje so se izkazali že na prvih tekmah v Ameriki RVA ZMAGA ZA ANDREJA MIKLAVCA dostikf3 Kj^-I.Mikhivc je sicer že nakaj let eden naših najuspešnejših k arjtv. Kljub temu pa razen lanskih dveh uvrstitev v K!v. V ta' bv a'>. da ni več zadovoljen le spada' n st»tvami okoli desetega /anje # 1 £,"1 da so njegovi cilji eeorijč' ^taiJut> temu da Je Pomladi - "lte^0Peracijo križnih vezi, se rpčan 3* W, FcrauJ° *rizmn VCZ1- =>c ixVt tr;rezentanci hitri Pridružil ia, „rttt> lh?mngih, kjer je v slalomu l % * ob Juretu Koširju. Da s kir»i L3un >n vso svetovno elito bodO A* 0 f>n„U„..„a-------: ra va ki >fj* iski ra^ ir0!)em vmesnem času moral uštva n t*fe- Nove priložnosti pa ni oj del^ *r do,go- V nedeljo je nih. rt ^ ^ Pjvi vožnji trinaj 10» k v težkih bU trinajsti, razmerah na Ker je v Kanadi zapadlo preveč snega, so vse tekme deklet (slalom, veleslalom) konec tedna morali odpovedati. Slalomistke in veleslalomistke so že odpotovale proti Evropi, konec tedna pa naj bi bila v Lake Louisu še smuk in superveleslalom. Fantje se bodo v smuku in super-veleslalomu pomeriti v Vailu. letic je pokazal pravo 11U' u i40aPak prismučal v cilj. ' ki viAS i S° takral le težko verJe' ;h pol*1 »i Je to najboljši čas drugega va je d« I ia se "»^ »riblig ena # teka in tudi "Miki" je šele, ko je šlo za stopničke, vedel, da je na Eragu svojega največjega uspe-a. Nihče ga ni premagal, še najbližje mu je bil Maver, ki je skupaj zaostal le za stotinko sekunde. In Andrej je slavil! V el^T^n ' ^* novem*>ra " Člana Teniškega centra Merkur -aca £\„ift».eX iz Šenčurja Borut Urh in Marko Por sta uspešno igrala falaft «11 vas>' TENIS POR ZMAGALA V TUNISU ača zaigra*^ ^utskem turnirju v Tunisu. V dvojicah sta zmagala. Najprej sta 5^JU 3 pl ^Ka'a Czermaka in Ghoenija iz Egipta, nato jugoslovanskoin-kosuw' i \y Par Zimonič - Tahiri, v finalu pa sta bila boljša od Nizozemcev sirafi1^ ), " in Kempesa. Tekmovala sta tudi med posamezniki. V prvem na K. ij[ 'e Urh premagal Bolgara Markova, Por pa Nizozemca Poleg zmagovalca Andreja Miklavca so se izkazali še Jure Košir s petim mestom, Mitja Kune s šestim mestom, Matjaž Vrhovnik s štirinajstim mestom in Rene Mlekuž s sedemindvajsetim mestom. To je največji uspeh sedanje mlade ekipe slovenskih alpskih smučarjev, ki je na pot v Ameriko odšla dobro razpoložena. Foto: J. Furlan %S?' v drugem krogu pa je Urh premagal prvega nosilca, L Lozana, Por pa je zgubil z Indijcem Tahitnem. Urh se je Vtil v polfinale, sporočajo iz Tunisa. • Z. Štefe Andreja Miklavca doma v Dorfariih pričakujejo 6. decembra, saj bo tedni ostal na treningih in FIS tekmah v Ameriki. Svojo prvo zmago in 31. zmago za Slovenijo v svetovnem pokalu. Z njo se je zapisal v zgodovino alspkega smučanja in napovedal, da bomo Slovenci tudi v novi zimi imeli zmagovalce. • V. Stanovnik Ing. Pavle Šegula, letošnji Bloudkov nagrajenec TAKŠNIH, KI SI ZASLUŽIJO NAGRADO, JE MNOGO Inženir Pavle Šegula je tesno povezan z gorami, je zapisano v obrazložitvi letošnje nagrade Stanka Bloudka. V Komisiji za gorsko reševanje se že od leta 1962 intenzivno ukvraja s problematiko varstva pred snežnimi plazovi in reševanja iz plazov. Bil je prvi načelnik te komisije in je vse do danes njen član. Je soustanovitelj in član Komisije za snežne plazove pri Upravi Republike Slovenije z varstvo narave in urejanje okolja. Bil je tudi vodja tretje jugoslovanske alpinistične odprave na Kavkaz in vodja druge jugoslovanske odprave v Pamir. Prizadeva si, da bi slovenski planinci, alpinisti in reševalci dobili potrebno strokovno literaturo in bili sproti obveščeni o novostih, zato spremlja tuje in domače strokovne vire. Objavil je številne članke, prevajal priročnike, zbiral in urejeval zbornike ter napisal vrsto samostojnih strokovnih del. Kam bi postavili alpinizem v primerjavi s klasičnimi tekmovalnimi športi. Se vam zdi, da je zaradi manj tekmovalnega značaja kdaj tudi v podrejenem položaju? "Mislim, da ne. Končno Blovdkove nagrade nogometaši za sedaj še niso dobili. Biti morata oba, toda meni osebno je po duši in smislu ljubše gorništvo, ki ni tekmovalni šport, tudi zato, ker rezultati niso objektivno primerljivi. Saj veste, že na Storžič greš lako poleti tako rekoč bos, pozimi pa je, ves zasnežen in zaledenel, lahko smrtno nevaren in moraš biti, tudi če si dobro opremljen, do skrajnosti pazljiv. Na objektivno enake razmere pač ni mogoče naleteti. Pa me tudi tekmovalnost pri ostalih športih ne moti. Vsak se rad primerja. Tudi meni se dobro zdi, če si lahko rečem: No, pa še vedno pridem na vrh v času, ki je napisan na tabli. Res je tudi, da sem ga včasih potreboval dvakrat manj..." Prevajate, pišete strokovne članke. Kje smo na tem področju, gledano z evropskega vidika? "Tovrstna strokovna literatura se je pri nas v različnih obdobjih različno pojavljala. Pred vojno je pisal Debeljak, po njej dr. Brecelj prvi priročnik za gorske reševalce. In potem Pavel Kunaver o nevarnostih v gorah... Po vojni še Marjan Keršič, potem pa je bilo dolgo časa zatišje. Ponovno smo začeli o tem pisati v šestdesetih letih. Področje je zdaj za dobro silo zapolnjeno, pozna pa se, da nismo bogati. Pa čeprav večina avtorjev tovrstne literature piše zastonj ali za malo denarja, samo, da bile te publikacije bolj dostopne. V Nemčiji, Franciji in Avstriji na primer vsako leto izdajo po nekaj knjig na isto temo, pri nas pa gre bolj za silo. Pa ne bi bilo škode, če bi bilo takšnih knjig več in verjamem, da je ljudi, ki to delo obvladajo, pri nas dovolj." Kakšni so občutki ob nagradi? "Lepi, vendar nanjo gledam skoraj neosebno, saj je takšnih, ki si nagrado zaslužijo, mnogo več kot tistih, ki jo potem dejansko dobijo. In pri vsem skupaj je nekaj odvisno tudi od sreče. Vesel sem, najbolj pa zato, ker se na ta način pokaže, da ljudje vendarle niso brezbrižni do dela drugih. In žal mi je za tiste, ki je niso dobili. Hvaležen sem družbi in kolegom, ki so me predlagali, in bom glede na to, da mi takšno delo leži, nadaljeval še naprej." • MA., foto: Jurij Furlan V petek že enaintridesetič podelili nagrade Stanka Bloudka NAGRADE BUKOVČEVI, ŠEGULI EN DR. KRISTANU Ljubljana, 27. novembra - V petek je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber podelil tri nagrade in deset plaket Stanka Bloudka 1995. Nagrado za življenjsko delo v športu sta dobila Škofjeločan Pavle Šegula in Ljubljančan dr. Silvo Kristan, Bloudkovo nagrado za vrhunski športni dosežek pa atletinja Brigita Bukovec. Enaintrideseta podelitev nagrad je hkrati prva na podlagi novega zakona o Bloudkovih nagradah. Izbor je med sto petimi predlogi, dvajsetimi več kot lani, opravila komisija, ki ji predseduje Mateja Svet. Nagrade, ki dobitniku prinašajo tudi dvesto tisoč tolarjev, so tako dobili: Brigita Bukovec za vrhunski športni dosežek, z bronasto medaljo na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Barceloni 1994. Pavle Šegula je dobil nagrado za življenjsko delo v športu; že dolga leta se intenzivno ukvarja z varstvom pred snežnimi plazovi, bil je vodja nekaterih jugoslovanskih alpinističnih odprav, poleg tega pa si prizadeva, da bi slovenski planinci, alpinisti in reševalci dobili potrebno strokovno literaturo in bili sproti obveščeni o novostih. Tretji dobitnik letošnje Bloudkove nagrade je dr. Silvo Kristan, doktor kinezioloških znanosti, ki je v veliki meri vplival na konceptualni razvoj športne vzgoje, po njegovi zaslugi pa je tudi terminološko področje športa postalo jasnejše in preglednejše. Komisija je razdelila tudi dest Blovdkovih plaket. Med dobitniki sta tudi dva Gorenjca: Marjan Krišelj iz Preddvora za življenjsko delo in velik prispevek pri razvoju planinstva v Sloveniji ter Anton Zidan iz Kranjske Gore za Življenjsko delo na področju smučanja. • MA. KEGLJANJE NOVA ZMAGA Z 8:0 Kranj, 25. novembra - Državni prvaki ISKRAEMECO še naprej premagujejo vse ovire pred seboj. Tokrat je pokleknila tudi solidna ekipa LIV Proteusa. Postojnčani so ostali brez sape, saj niso osvojili niti točke. Rezultat 8:0 (5382:5048) pove, da je tokrat igrala samo domača ekipa. V slogu šampiona je že na začetku "potegnil" Boris Urbane s 966 podrtimi keglji. Vane Oman (912) je odigral svojo najboljšo "kegljaško predstavo" v letošnji sezoni na domačih stezah. V zadnjem paru pa ie "eksplodiral" še svetovni prvak Albin Juvančič z 934 podrtimi keglji in Postojnčani so se "na ničli" odpeljali proti domu. Kranjčani tako gospodarijo na lestvici z 18 točkami, sledi jim Konstruktor s 15 točkami. Danes bodo ISKRAEMECO odigrali zaostalo tekmo z Gorico - Tekstino, v soboto pa bodo na domačih stezah gostili Fužinar z Raven. Vabljeni! • Vane Oman JESENICE NA VRHU Kranj, 25. novembra - Že prvi krog nadaljevanja v medregijski kegljaški ligi je postregel s presenečenjem, saj je do sedaj vodilno moštvo LOG-STEINEL v Izoli nepričakovano izgubilo. Borbeni domačini so na zelo težkem kegljišču v Luciji zmagah z rezultatom 5:3 (4906:4877). Točke za Stražišane so osvojili Tone Šemerl, Karel Boštar in Brane Benedik, kar pa je bilo za zmago premalo. Tudi Jeseničani so imeli v Ljubljani težko delo z moštvom Integrala, vendar so na koncu le zmagah s 5:3 (4870:4849). Najboljši v moštvu EP Commerce Jesenice je bil Janko Karun z 843 podrtimi keglji. Vodstvo je prevzelo moštvo EP Commerce Jesenice z 18 točkami, sledi LOG STEINEL s 16 točkami itd. Prihodnjo soboto, 2. decembra, ob 16. uri je na Jesenicah na sporedu gorenjski derbi. Moštiv EP Commerce Jesenice in Log Steinel bosta v neposrednem dvoboju odločala, katero od gorenjskih moštev se bo uvrstilo v drugo slovensko ligo. ZMAGE DOMAČIH V 6. krogu gorenjskega kegljaškega prvenstva so vse domače ekipe dosegle prepričljive zmage, tesno je bilo le v Kranju, kjer je vodeči Adergas - Jama premagal igralce Ljubelja. Rezultati: S. Jenko : EP Commerce Jesenice 6:2, Adergas -Jama : Ljubelj 5:3, Elan : Trglav 6:2, Kr. Gora : Lubnik 5:3. Lestvica: 1. Adergas - Jama 10 točk, 2. Lubnik 8 točk, 3. Kr. Gora 8 točk. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva igrajo: v soboto, 2. decembra, ob 9. uri Triglav : Kr. Gora, ob 15. uri Ljubelj : Elan, ob 16. uri Lubnik : S. Jenko, v nedeljo, 3. decembra, ob 10. uri EP Com. Jesenice : Adergas - Jama. Jože Pogačnik ODBOJKA BLEJKE Z NOVO TUJKO Odbojkarji Minolte Bled so z odlično igro povsem nadigrah svoje tekmece iz Ljutomera. Nerazumljivo slabo so igrali samo v tretjem nizu, vendar so igro hitro popra vili in zasluženo osvojili nov par točk. Minolta Bled : Ljutomer 3:1 (18, 8, -9, 4). Tako so se utrdili na 4. mestu. V vodstvu je še vedno ekipa Maribor Marles (16) pred Ohmpijo (10), Krko Novo mesto in Minolto Bled (6), Ljutomer in Kamnik (4). V ekipi Bank Austria Bled se je v derbiju sredine predstavila nova tujka in tudi z njeno pomočjo so domače dobile izredno izenačena prva dva niza, ko pa so gostje le malce popustile, so jih domače odbojkarice v Četrtem povsem nadigrale. Bank Austria Bled : TPV Novo mesto 3:0 (14, 14, 1). Vrstni red: Infond Branik (16), Celje in Cimos (12), Bank Austria Bled (10), TPV Novo mesto (8), LIK Tiha (4), Zg. Savinjska (2), Nova Gorica (0). V 1B. DOL odbojkarji Žirovnice nadaljujejo s svojo serijo Sorazov. Toda tudi tokrat jim je na gostovanju uspelo dobiti niz. oštanj Topošlica : Žirovnica 3:1 (9, 12, -10, 7). Vodi ekipa Simonov zaliv Izola (14 točk), odbojkarji Žirovnice pa so z dvema točkama na 5. mestu. Po drugem porazu v Mariboru (Maribor Intes : Termo Lubnik 3:1) so odbojkarji Termo Lubnika še vedno na 4. mestu z 10 točkami, v vodstvu pa sta Granit Preskrba in Žužemberk s štirimi točkami več. Zelo zanimivo pa je tudi v ženski konkurenci II. DOL. Po presenetljivem porazu vodilnih Prevalj in Jesenice (Jesenice : Rogoza 1:3) so v vodstvu kar štiri ekipe (Prevalje, Kajuh, Šoštanj, Jesenice in Marles Ptuj) z dvema točkama prednosti pred Rogozo in Meltalom. V 3. DOL so gorenjski predstavniki igrali - moški: Bled II: Mokronog 3:0, Bohinj: Astec-Triglav 0:3, Žirovnica II: Črnuče II 2:3 in Kamnik II: Plamen 3:0. V vodstvu je Astec Triglav (16 točk), drugi je Bledom II (14), 8. Plamen (6). 10. Bohinj (4), 12. Žirovnica II (0). 3. DOL - ženske: Bled II : Cimos III 3:0, Šentvid II : Lango Šenčur 1:3, Nova Gorica II : Bohinj 0:3, Grupa Vital II : Mehanizmi Kropa 3:0. Vodi Piran (16) pred tremi gorenjskimi klubi Bled II (14), Bohinj in Lango Šenčur (12), 8. Mehanizmi Kropa (6). HOKEJ USPEŠNI MLADI TRIGLAVANI Kranj - V 8. krogu državnega prvenstva Slovenije so se mladi hokejisti hokejske šole Triglava pomerili z vrstniki Slavije iz Vevč in jih visoko premagali. Rezultat je bil kar 7:0 za Triglav. Gole pa so dosegli Kocjan 4, Ahačic 1, Lebar 1 in Omerza L V 7. krogu Alpske lige pa so igrah s hokejisti hokejske šole KAC-a iz Celovca. Tudi tokrat so bih uspešni. Po zelo dobri igri so jih premagah z rezutatom 6:1. Strelci za Triglav so bili Stopar 1 na podajo Lebar, Lebar 2 na podajo Stopar, Kalan 2 in Erzar 1. Tudi malčki so uspešno nastopili v državnem prvenstvu. Premagah so Medvešcak iz Zagreba z rezultatom 5:0. Med strelce pa so se vpisali Hafner 2, Kokalj 1, Štrukelj 1 in Bevk L V alpski ligi so po odlični igri premagali vrstnike KAC-a z rezultatom 3:0. Strelci za malčke Triglava so bili: Gogala, Hafnar in Oblak. • Jože Marinček VATERPOLO MARIBORČANI VODIJO Odigran je bil drugi krog vaterpolske državne lige. V srečanju Tivoli - Triglav je slednji zabeležil visoko zmago, čeprav ni igral v najmočnejši postavi, bankirji so v Pristanu visoko Eorazili moštvo Posejdona, najbolj zanimivo pa je bilo na [oleziji, saj so vaterpolisti Kranja 90 dodobra namučili gostitelja, vendar je gostitelj na koncu zmagal s sedmimi goli razlike. Zanimivo pa je bilo tudi na Reki, kjer sta se srečala oba predstavnika Obale. Državno prvenstvo poteka po razporedu, ki je bil določen na "JESENSKEM VATERPOLSKEM TABORU". Edino večje Eresenečenje je bilo do sedaj osvojitev točke vaterpolistov jubljane na srečanju proti Triglavu, ki so jih ujeli v rahlem padcu forme, po odločnem nastopu v preleminarnem turnirju Evropskega pokala pokalnih zmagovalcev. Kdo bodo moštva, ki bodo igrala v plav offu je bilo možno ugotoviti že po odigranem prvem krogu. Vsekakor so to lanskoletni državni prvak Micom Koper, Triglav, Probanka Leasing Maribor, Ljubljana, tu pa so še vaterpolisti Kranja 90 in vse boljši Portorož. Zadnji dve mesti sta rezervirani za vatepoliste Posejdona, nekoč Neptuna in pa novinca v ligi, najmlajše moštvo Tivolija. Prav slednji so nare dih dobro potezo, ko so se vključili v to prvenstvo, v katerem si bodo mladi igralci Gregor Avdič, Matevž Zupet, Rok Grčar in ostali nabrali dobre izkušnje za prihodnost. Prav ti igralci bodo čez leto, dve nosilci igre v tem ljubljanskem moštvu, ki mu sedaj pomagajo igralci Triglava Žiga Lašič, Matej Ramovš in Igor Ivanovič. Rezultati drugega kroga: Tivoh : Triglav 3:19, Portorož : Micom Koper 6:15, P. L. Maribor : Posejdon 29:4, Ljubljana . Kranj 12:5. Lestvica: 1. P. L. Maribor 4, 2. Micom Koper 4, 3. Triglav 3, 4. Ljubljana 3, 5. Portorož 2, 6. Kranj 90 0, 7. Tivoh 0, Posejdon 0. Pari prihodnjega tretjega kroga pa so: Tivoli - Portorož, Micom Koper - Probanka Leasing Maribor; 21. 15 uri Kranj 90 - Triglav, Posejdon - Ljubljana. * Jože Marinček DERBIJI NAJBOLJŠIH Kranj - V pokritem olimpijskem bazenu je bil v nedeljo odigran tretji krog občinske lige, v kateri nastopa sedem ekip. To kolo je bilo zanimivo predvsem zato, ker so se srečali direktni konkurenti. Tako sta se že v prvem srečanju srečali moštvi obeh Triglavov, zatem veteranske ekipe Vodovodnega stolpa in Kokre in oba gosta v občinski ligi Kamnik in Tivoli. TRIGLAV I: TRIGLAV II 13:6 (4:1, 2:2, 6:0,1:3) Strelci za Triglav I so bili Šifrer 1, Pikec 2, Mertelj 2, Podvršček 2, Puškar 2, Horvat 2, Ninič 2, za Triglav II pa Šmitek 1, Suhadolnik 2, Nastran 1, Kuhar 1 in Gantar 1. VODOVODNI STOLP : KOKRA 10:5 (3:0,1:3, 2:1, 4:1) Strelci za Vodovodni stolp so bili Vikanac 4, NadiŽar 1, B. Balderman 1, T. Balderman 2, Križaj 1 in za Kokro Krašovec 1, Z. Malavašič 1, Švarc 2 in Mervič 1. KAMNIK : TIVOLI 3:4 (2:1, 1:1, 0:1, 0:1) Strelci za Kamnik so bili Homar 2, Justinek 1 in za Tivoli Avdič 3 in Šinkovec 1. I. Triglav II 4, 2. Triglav I 4, 3. Vodovodni stolp 3, 4. Tivoli 3 5. Kokra 2, 6. Kamnik 2, 7. Omnia šport 0. Pari prihodnjega kroga 3. decembra: Triglav I.: Kokra, Triglav II. : Vodovodni stolp, Kamnik : Omnia šport. • Jože Marinček TURNIR LJUBLJANA '95 R 0^ ICi €^ fNS\ E T TOKRAT POLOVIČNI IZKUPIČEK Gorenjski rokometni drugoligaši so v osmem krogu zabele polovičen izkupiček, kar je več, kot je bilo pričakovati. ^ Vodilni Ribničani so gostovali v Kranju in imeh s Preddvore vehko dela, na koncu pa so zmagali samo z dvema goloma raz" g To ie dokaz več, da Preddvor igra iz kroga v krog bolje. klobučniki so dali pravo lekcijo Prulam, ki so po zadnjih ^P^jj, menili, da sodijo že v sam vrh. Ločani so tudi samim sebi da je uvrstitev v prvo B ligo zanesljiva, da pa vseeno ffl^ji poizkusiti kaj več tudi v končnici, kajti drugo mesto na ko rednega dela je najbrž že rezervirano zanje. Pri tern jim veu^ pomagajo Izolani, ki so spet doživeli poraz in za Seširjerrj ^ zaostajajo za tri točke. S pomembno točko se iz gostovaDL^ Škofijah domov vračajo tudi rokometaši Besnice. Osvojena toc naj bi bila spodbuda za vnaprej in dokaz, da je manjša kriza rni Očitno je sestanek, med vodstvom in igralci, med tednom oW sadove. Tako imajo sedaj še vsi trije gorenjski ligaši se možnosti za uvrstitev med prvih šest. Seveda pa je do *o prvenstva še daleč. Izolanom kot kaže to jesen ne gre vsC yj načrtih. Tokrat so jih premagah brezdomci iz Škofljice. CrnOP1 po pričakovanjih ni imel težkega dela z N. Gorico eno srecaDj?J2 je bilo preloženo. Rezultati osmega kroga: Preddvor - Inlesi Zr Sešir-Prule 29-18, Jestvina Koper - Besnica 26-26, Skofljajl Delmar Izola 24-20, Črnomelj - Nova Gorica 27-17, srečanje m Mitolom in Grosupljem pa je bilo preloženo. V naslednjem k1,*j ima zanesljive točke v žepu že Šešir, ker gostuje rpi Novi Gon^ Tudi Besnica in Preddvor lahko zmagata, venar ju čaka nekaj dela. Besnica namreč gosti Črnomelj, Preddvor pa odhaja v g k Prulam. ŠEŠIR IN KAMNIK NAPREJ v Končan je prvi del letošnjega DP v rokometu za mladine*-^ tem dleu so igrah po regijah. V gorenjski so tokrat nastopu6. ekipe, ki so se med seboj vsaka z vsako pomerile na dveh tur?^jli Drugi je bil tokrat v nedeljo v Šk. Loki, kjer so največ P°.Zm. domači igralci. Ob njih so se naprej uvrstili še mladi Kammca * 1 V J Martin Dola*. SMUČARSKI SKOKI TRIFK POMAGA SKAKALCEM Tržič, 25. novembra - Smučarski skoki in teki so v Tržiču dc% časa ostajali v senci uspehov alpskih smučarjev, je v av današnje tiskovne konference, ki so jo pripravili ob sl°^SiJ) podpisu sponzorske pogodbe med Skakalno sekcijo SK družbo TRIFIX, d.o.o., Tržič, dejal eden najstarejših še ak«v^ nekdanjih tekmovalcev in funkcionajrev Ambrož Tera^j] :m orisu zgodovine tega športnega kolektiva se je sP°^jO prvih uspehov Jožeta Kavarja in Jožeta Logarja, vseh, »1 $ pomagali graditi zgodovino tega športa v Tržiču in končal z uSP^ sedanjega rodu. Uspehe teh skakalcev pa je prestavil preds^jjj sekcije Janez Brzin, ki je dejal, da so ponosni, da imajo vj.^« vrstah trenutno kar 8 reprezentantov, ki tvorijo jedro o^^t reprezentance v skokih in nordijski kombinaciji. li njihovih ^ izhajajo Robert Meglic, Dejan Jekovec, Franci Jekovec, Perko, Jaka Grosar, Matej Hribar, Matija Stegnar in rJOJjJj Brzin. Za realizacijo vseh teh programov bodo po De. ^v, predsednika sekcije potrebovali okrog devet mihionov to|a»y pri čemer bo glavno breme, poleg na članih vodstva Kranj, 26. novembra - V nedeljo je ha prenovljeni Koleziji tamkajšnji vaterpolski klub Ljubljana organiziral turnir za igralce do 13 let. Za pokal Ljubljana '95 so se tokrat potegovale štiri ekipe naraščaj nikov. Turnir naj bi postal tradicionalne in morda tudi mednaroden, glavno pa je to, da so najmlajši, ki tekme najbolj potrebujejo, dobili priložnost za merjenje moči. Za ogrevanje so se najprej pomerili vaterpolisti Triglava in podpisala sp0nzorsko pogodbo, ki v prvi fazi skakalcem m Kamnika. Boljši so bih Kranjčani, ki so zmagali s 7:4 (1:1,4:1,0:1, ^ov kombi, sodelovanje pa naj bi trajalo pet let. Janez P*' 2:1), še prepričljivejšo zmago pa so dosegli mladi Koprčam, ki so s 1 15:1 (5:0, 4:0, 4:0, 2:1) premagah domačine. Tržič, tovarno pritrjevalne tehnike, ki se je odločila, da s P0^^ tržiških skakalcev promovira svoje ime. Predsednik Janez B1^) vodja komerciale Trifbca Vladimir Seidl sta nato sloy$ Ljubljančani so se tudi v nadaljevanju izkazali za zelo gostoljubne in v tekmi za tretje mesto jih je premagal še Kamnik s 16:6 (6:2,4:2,3:1,3:1). Kamničani, ki so zasedb tretje mesto, so v svojih vrstah imeh tudi najboljšega igralca turnirja Gašperja Senico. Zelo zanimivo je bilo finalno srečanje med Triglavom in Micomom, saj so mladi dokazali, da že stopajo po stopinjah svojih predhodnikov, ki trenutno krojijo vrh slovenskega vaterpola. Prvi so povedh Koprčani, ki so po drugi četrtini vodih s 4:2. V nadaljevanju pa jim je zmanjkalo moči in v tretji četrtini je Triglavu uspel preobrat. Na koncu so tako slavili Triglavani, ki so zmagah s 7:6 (1:2,1:2,4:1,1:1), Koprčanom pa je za uteho pripadel pokal za najboljšega vratarja, ki ga je dobil Aco Antič. Grega Košir KOŠARKA HOKEJ KRANJČANI DANES Z 0LIMPU0 HERT£ TRIGLAV DRUGIČ ZMAGAL Kranj, škofja Loka, Radovljica, 28. novembra > Košar« karji so konec tedna nadaljevali ligaške obračune. V Al ligi za moške je ekipa Triglava doma gostila Iskro Litus in si ob koncu vendarle zagotovila drugo zmago v letošnjem prvenstvu. Kljub »nagi pa Triglavani tokrat niso navdušili, saj so v prvem polčasu igrali slabo, zmago pa je Triglavu šele v zadnjih sekundah zagotovil Lojk iz prostih metov. Rezultat tekme je bil 71:70 (24:40). Triglav je tako z vnaprej odigrano tekmo na 11., predzadnjem mestu, vodi pa Smelt Olimpija. V A2 košarkarski ligi je ekipa Loke Kave doma gostila Slivnico in po dramatični končnici zmagala 82:79 (43:39). Loka kava je tako peta na lestvici z 19 točkami, prav toliko jih imata Comet in Krka na tretjem in četrtem mestu, vodita pa Kraški zidar z 21 točkami in Pivovarna Laško z 20 točkami. Tudi v moški B ligi je zmaga ostala na Gorenjskem. Igralci Didakte iz Radovljice so namreč premagali ekipo Radio 94 iz Postojne z rezultatom 86:72 (39:29). Z novo zmago so se Radovljičani še utrdili v vodstvu. Edini poraz je tokrat doživela ekipa košarkaric Odeje Marmorja, ki je v gosteh pri Pomurju izgubila 81:71 (41:34). Ločanke so še vedo na četrtem mestu, vodi pa ekipa Celja Sred Jezico in ZKD Mariborom. • G. Lavrenčak, J. larinček, D. Rupar Jesenice, Kranj, Bled, 28. novembra - Enajsti krog ,e*°*?V^ državnega hokejskega prvenstva bo zapisano v zgodovin*^ dveh klubov. Kranjski Triglav je namreč premagal o*7* viceprvake na domačem ledu v Podmežakli. ^ Petkova tekma na Jesenicah pa je tudi nov dokaz, da v ta, p Jeseničanov močno "škriplje". Gledalci na tribunah namr jj)H glasno zahtevajo nazaj "Ruse". Žal pa so to isti gledalci, kot žvižgali ob lanski neučinkoviti igri. Tako bo imelo vodstvo ^ do prestopnega roka konec decembra vehko dela, saj je prv* ys0 Shane McEchern že pospravil kovčke in odšel domov. ^ pogostejše govorice na Jesenicah pa so, da se v PodmežakJ ^ vrača Ildar Rahmatuljin. Težave v jeseniški ekipi pa s° ^ izkoristiti Kranjčani, ki so v Podmežakli zabeležili svojo r j zmago. Rezultat tekme je bil namreč 4:5 (1:2, 0:2, 3:1). Da,J 1 forma Triglava še vedno nestanovitna pa se je nedeljski tekmi, ko so v Zalogu s Slavijo Jato iztržili le Rezultat je bil 4:4 (2:2, 2:2, 0:0). Na ostalih dveh srečanjih konec tedna ni bilo presen ^ Olimpija Hertz je zanesljivo, 24:3, premagala Slavijo ^ Sportina pa je bila boljša v Mariboru, kjer je slavila 2:6 ' I 0:2). xcto* Na lestvici še vedno vodi Olimpija Hertz pred £ Jesenicami, Sportino, Triglavom, Slavijo Jato in Maribororn- Že danes pa v Kranj prihaja Olimpija Hertz, ki se zaveo% J Triglavom ne bo imela lahkega dela. Tekma se bo začela oP * f Sportina bo na Bledu gostila Slavijo Jato, Acroni Jeseni odhajajo v Maribor. • \. Stanovnik MALI NOOOMET MALO SREČE ZA GORENJCE Minuli petek so nogometaši v malo nogometni l'g'.°^tav^ krog letošnjega državnega prvenstva. Ekipi Marmorja r* fi0i in Alplesa LP Sportfit sta na gostovanjih zabele*«" { poraza. . £9$ A Tako je ekipa Inženir Šarbeka premagala Škofjelo fi rezultatom 5:1, ekipa Carioce AZ Stella pa je bila pO/j^J ekipe iz Železnikov, ki pa jo je ugnala le za gol. Rezultat je v v^jj Pred prekinitvijo prvenstva (nadaljevalo se bo 26. januar) ^1 ekipa Elektro Rogiča z 18 točkami, Marmor Hotavlje je P* točkami, Alples LP Sportfit pa sedmi s 6 točkami. • V.S« t t ti K ti 'i •M1 NOV ŠPORT &OLER HOKEJ Jfejjhiarodna hokejska zveza NAMIZNI TENIS ^ organizira seminar za )S članice s temo "In-hne m5£v"- Osnovno izhodišče za tjjjjtev vodstva IHF, da svoje ijJ^'Vo seznani z razvojem ^. hokeja in zagotovi pre-^ formacij med njimi sami-dejstvo, da se je roler v zadnjih dveh letih razmahnil. V nekaterih J!*0, ki niti niso tako polen v svetovnem hokeju Jj U'. 5e je roler hokej ah z le PJ ifnenom in-line hockey % ffi Tazv&. Poleg tega se ^to i v državah, ki so v toJavrDem hokejskem vrhu, »let kot doPolmlm sPort v času. Zaradi množič- v hokeju v teh državah se in tudi aktivni igralci ftovo na ledu odločajo za ,r ^Vrst, hokeja zato, ker ^ hokej praktično ohranja i led e m Pre°-nosn hokeja ob tem pa je cenejši, HiHo^^ejši in primernejši za hokejska zveza Slove-W.ku*a na sugestijo IHF nRf^rati roler hokej kot ti« LV SVoJem okviru. Sekci-•»U* UstanovUena> vodita jo >0s^ Ramuš in g. Gregor Sekcija naj bi posku- šala organizirati in popularizirati roler hokej v Sloveniji, kot [>rednostne naloge za naslednje eto pa si je zadala organizacijo demonstracijskih roler hokej tekem v večjih slovenskih mestih. Poleg tega naj bi se pod "dežnikom" HZS organizirala nova roler hokej moštva oz. evidentirala že obstoječa moštva. Za naslednje poletje je v planu prvo državno prvenstvo v roler hokeju. Slovenija ima tudi priložnost, da se udeleži prvega svetovnega prvenstva v roler hokeju v organizacui IHF, ki bo naslednje leto v ZDA. Na omenjenem seminarju na Dunaju je bila predstavljena oprema proizvajalca Center oz. Bauer, ki je vodilni v ie obstoječi kanadsko-ameriški profesionalni roler hokej ligi. Bauer bo s sodelovanjem firme Nike organiziral več promocijskih akcij, poletnih šol, izobraževanje sodnikov priložnostnih tekmovanj po driavah zahodne Evrope, za Slovenijo je nekaj motnosti, da pride v program tega toura v poletju 1996. Bauer-jev zastopnik za Slovenijo, podjetje Europrom je v dogovoru z vodstvom toura, da se vsaj dve tekmi odigrata tudi v Sloveniji. Bošjtan Fon USPEHI SE VRSTIJO Križe, 28. novembra - NTK Križe je imel v petek skupščino. Na njej so bila podana poročila posameznih organov kluba. Prvo je bilo poročilo predsednika o dosedanjem delu in uspehu ter zahvala vsem, ki so sodelovali in pripomogli, da je klub do teh uspehov tudi prišel. Nato je bilo dano finančno poročilo, ki je vse prisotne presenetilo, da so za pogon takega projekta potrebna tako visoka sredstva, kot je cca 4.000.000 tolarjev v eni sezoni. V nadaljevanju so bih vsi istega mnenja, da klub brez pomoči sponzorjev športne zveze in pa nenazadnje občine Tržič zelo težko nadaljeval in pa mogoče Še izboljševal športne dosežke. Po teh poročilih je bila dana razrešnica starim organom in izvolitev novih. Novo izvoljene člane upravnega odbora pa bodo na svoji prvi redni seji izvolili predsednika in podpredsednika kluba. Se enkrat se že v naprej zahvaljujemo za sodelovanje in kakršno koli pomoč NTK>ju Križe. V soboto, 25. novembra, je bil v Križah II. TOP GORENJSKE za mladinke v Kranju pa za pionirje. Pri mladinkah je zmagala Urška Petirč NTK Merkur Kranj, druga je bila Mateja Muzik NTK Križe, tretja Maja Rozman NTK Križe in Četrta Nada PetrovČič NTK EGP Škofja Loka. Pri pionirjih pa je prvo mesto zasedel Luka Peternel, drugi je bil Žiga Jazbec, tretji Gašper Sretnik in četrti Matija Vere vsi NTK Križe. • M. Snedic »JUA BILJARD RD OSVAJA SLOVENIJO l'jitof; 28. novembra - V biljardnici Gostilne Johanca v 4ter P" Kranju je zadnjo nedeljo potekal velik turnir, na ^en61*1 ?mo mie^ v prijetnem domačem vzdušju priložnost za jj^.. nuzo občudovati igro najboljših slovenskih igralcev pool *pon aa- Turnir je organiziral Biljard Klub Johanca s pomočjo ^J?°riev Gostilne Johanca in NIKE Slovenija. Klub je v Stbm?1 ^asu pridobil veliko novih članov in postaja eden rjenejših biljardnih klubov v Sloveniji. H Temo khko, da je bil turnir uspeh tako v organizacijskem jjUdj v tekmovalnem pogledu. V moški konkurenci je pg^alo 62 biljardistov, ki so se zagrizeno pomerili za tri ^(Jokale ter denarne nagrade. Organizator pa je poskrbel tudi '^aV' ^ ^ organiziral poseben ženski turnir, ki se je odvijal v Inici v Črnučah pri Ljubljani. Medtem ko se je na moškem igralo na enojno izpadanje, to je znani "knock out" V' Pa so dek^eta igrala na dvojno izpadanje, kar jim je H^J-ovilo več igre ter boljši nastop na turnirju. Oboji pa so igrah Vbodno osmico, igro, ki je v malo drugačni različici poznana JijJjttj Slovencu, ki je kdaj prijel za biljardno palico. |ja ^.oiljardisti se je najbolj izkazal Janez Pavlovič, član Kluba °hstov Ljubljana, ki je v finalu turnirja prepričljivo "lila jujuuijmia, ki jc v iiiiaiu luiiiuia mcuncijivu !*). 3»^.člana domačega kluba, Jožeta Marinka (BK Johan-Hijki- etJe mesto je zasedel Matjaž Erčulj (Klub NB) iz &etne' četrt0 .Pa Darko Kosi (Biljard klub Splavar) iz Zg. Kb\ P" Mariboru. Pri dekletih pa je zmagala Ana Hrvat %~ NB Ljubljana), druga pa je bila Silva Mikša (Biljard lQo društvo Maribor). J. Medja KARATE TEKMOVALO 44 KARATEISTOV Kranj, 28. novembra - V petek, 24. novembra, je KK Kranj organiziral drugo klubsko tekmo za mlajše starostne skupine. Trenerji treh skupin, v katerih trenirajo otroci, so za to tekmovanje prijavili 44 tekmovalcev. Za mnoge izmed njih je bilo to prvo tekmovanje. Da bi vsi otroci imeh možnost doseči dober rezultat, so nastopajoče razdelili v devet skupin po starosti in po stopnji pasu, ki so ga v času svojega treniranja dosegh. Izvedbo kat so ocenjevali Igor Prašnikar, Stane Nadižar, Drago Ristič in Drago Cekič. Deklice so nastopile v treh skupinah. Skupaj je bilo dvanajst tekmovalk. V prvi skupini so bile deklice, ki imajo še beli pas (7. in 6. kyu) stare od deset do petnajst let. Najboljše so bile: 1. Banjac Dragana, 2. Čuhalev Neja in 3. Varmaz Nataša. Največja je bila druga skupina, v kateri je bilo šest tekmovalk, nosilk rumenega in oranžnega pasu. Starostni meji sta bili prav tako deseto in petnajsto leto. Prva tri mesta so osvojile: 1. Stojakovič Daniela, 2. Zaplotnik Tadeja ter 3. Milojkovič Maja. V tretji skupini sta nastopili samo dve tekmovalki. Prvo mesto je osvojila Dujovič Bojana, drugo pa Shllaku Rajmonda. Dečkov je bilo, kot je to običajno, mnogo več, zato je bilo potrebno napraviti šest skupin, v katere so bili razvrščeni tekmujoči. Najprej so bih razdeljeni po različnih pasovih na tri skupine in sicer bel pas (7. in 6. kyu), rumen in oranžen pas (S. in 4. kyu) ter zelen in moder pas (3. in 2. kyu), poleg tega pa še na dve starostni skupini (letniki 1983 do 1986 in letniki 1980 do 1982) znotraj vsake izmed treh skupin po pasovih. Tako so bili v prvi skupini (7. in 6. kyu, letnik 1983-86) najboljši: 1. Černivec Jaka, 2. Markič Matjaž - in 3. Resnik Sašo. V drugi skupini (7. in 6. kyu, letnik 1980-82): 1. Kusič Dušan, 2. Oblak Luka in 3. Vujinovič Milomir. V tretji skupini (5. in 4. kyu, letnik 1983-86): 1. Kern Luka, 2. Ibriševič Alen in 3. Tomašič Domen. V četrti skupini (5. in 4. kyu, letnik 1980-82): 1. Bajželj Matej, 2. Davidovič Sašo in 3. Šurlan Nikola. V peti in šesti skupini so bili dečki, nosilci zelenega in modrega pasu, ki so karate klub Kranj že zastopah na raznih tekmovanjih in zato smo od njih pričakovali najboljšo predstavo in ta pričakovanja so tudi izpolnili. V skupini mlajših dečkov so bili prvi trije: 1. Ristič Matej, 2. Podgorelec Luka ter 3. Cepin Dejan, pri starejših dečkih pa so bih najboljši: 1. Pelcel Matic, 2. Melink Jure in 3. Oblak Andrej. • Andrej Kožuh ŠAH MARTIN ALJANČIČ ZMAGAL Tržič, 28. novembra - Šahovsko društvo Tržič je na Ravnah pripravilo letošnje tržiško prvenstvo zaposlenih in upokojencev v šahu. Zbralo se je kar 15 šahistov, med katerimi je naslov občinskega prvaka osvojil Martin Aljančič (PMP Ljubelj) z 12,5 točke. Za pol točke je zaostal Boris Kogoj (OOZ), še pol točke manj pa je na tretjem mestu osvojil Andrej Loc (ZZZ TržičV Četrto mesto je z il točkami osvojil Matej Keršič (MO Kranj), peto pa z 10 prof. Edo Roblek in Milan Nolimal (oba Društvo upokojencev). • J. Kikel DVOBOJ LJUBLJANČANOM Ljubljana, 25. novembra * V okviru 11. evropskega klubskega pokala sta se pomerili mladi selekciji Sarajeva in Ljubljane. V vsaki ekipi je bilo po 8 fantov in dve dekleti Dvokrožni dyoboj v pospešenem Šahu so prepričljivo dobili Ljubljančani, ki so jih okrepili tudi igralci iz bližnje okolice. Vse zbrane sta pozdravila mednarodno mojster Leon Gostiša v slovenskem imenu in super velemojster Predrag Nikolič v imenu Sarajevčanov. SUPER TURNIR V POSPEŠENEM ŠAHU V okviru 11. evropskega klubskega pokala bo v Ljubljani od L do 3. decembra v Cankrajevem domu tudi turnir v pospešenem špahu z nagradnim skladom 10.000 DEM. Turnir bo potekal ob dopoldnevih po 3 kroge z začetkom v petek ob 9. uri. Prijavnina v znesku 30 DEM (15 DEM za mladince) bo veljala tudi kot vstopnina za popoldanski ogled dvobojev osmih najboljših evropskih klubskih ekip. * Aleš Drinovec PRVAK JE BRANKO PANIČ Kranj, 26. novembra - Šahovska sekcija Tomo Zupan Kranj je ob pomoči pokrovitelja IBI Kranj organizirala letošnje odprto mladinsko prvenstvo Gorenjske v pospešenem šahu. 29 igralcev in igralk se ie pomerilo v devetih partijah po švicarskem sistemu. Do 6. kroga je prepričljivo vodil Uroš Kavčič (Tomo Zupan Kranj) s 6 točkami, nakar je neprevidno izgubil dve partiji, kar mu je na koncu prineslo le tretje mesto. Oba, Branko Panič (Murka Lesce) in Gorazd Novak (Triglav Krško), ki sta ga premagala sta bila na koncu s 7.5 točkami pred njim. Zmaga je zaradi znatno boljšega drugega kriterija pripadla Branku Paniču iz Stražišča, sicer člana Murke iz Lesc in dijaka kranjske ekonomske šole. Med dekleti je bila najboljša Vesna Panič (Tomo Zupan Kranj), od igralcev do 10 let pa je bil najboljši Aleksander Nadj (Napredek Domžale). SLEPI ZA DRŽAVNEGA PRVAKA Okroglo, 26. novembra • Slepi in slabovidni šahisti so se na Okroglem pomerili za naslov najboljšega v pospešenem šahu. 24 šahistov in šahistk je odigralo po 9 partij. Najboljši je bil mariborski mojstrski kandidat Zlatko Hevir z 8 točkami. Točko za njim je zaostajal Ivan Komovec, ki se mu naslov mojstrskega kandidata nasmiha na ljubljanskem kategorniškem turnirju. Tretji je bil s 6 točkami član olimpijske reprezentance in udeleženec svetovnega prvenstva Franc Mlačnik. Najboljši domačin je bil Emil Muri na 4. mestu s 6 točkami. Končni vrstni red: 1. Zlatko Hevir (8, Maribor), 2. Ivan Komovec (7, Karel Jeraj, Ljubljana), 3. Franc Mlačnik (6, Celje), 4. Emil Muri (6, Tomo Zupan, Kranj), 5. Matevž Kebe (6, Karel Jeraj, Ljubljana), 6. Ivan Mlačnik (5.5., Celje), 7. Anton Janžekovič (5.5., Maribor), 8. Edi Vodeb (5, Celje), 9. Gregor Čižman (5, Karel Jeraj, Ljubljana), 10. Mirko Olup (4.5, Koper)... • Aleš Drinovec i SKRITA GORA Ručanje z vrha osemtisočaka Gašerbruma .Po severni steni in druga doživetja med Malajsko smučarsko odpravo SKI8000. 8000 ŠPORTNI PODLISTEK PIŠE: IZTOK TOMAZIN ^ovenski alpinisti smo v zadnjih dveh QlSetletjih pomembno krojili vrh svetovnega ^nizma, še posebej z vrhunskimi dosežki v ^tialaji. Ker smo Slovenci smučarski £r°d, je razumljivo, da se je pri nas ,e?v0a/o tudi alpinistično oziroma pogoste imenovano ekstremno smučanje, ki (a^ule zimsko in ledno plezanje s smu-J^em- Ekstremni smučarski spusti potekajo fy\kjer se običajno pleza - po stenah, .tnih grapah, žlebovih in vesinah, po Izstavljenih grebenih ali celo po zaledene-to/fopovih. Alpinisti, ki se lotevajo te v tJ~nJih letih vse bolj priljubljene dejavnosti, t?raJo odlično obvladovati tehniko smu-0/Va> ki se v marsičem razlikuje od \^ f*he, in seveda morajo obvladati zims-j "» ledno plezanje. Slovenski alpinistični Ib^rf* smo v mno8m svetovnih gorovjih ^ rQH lepe dosežke, le največjega smučars-izziva - Himalaje se dolgo ni nihče s»eje lotil. §1° Številnih uspehih je prišel čas, da ty£Venc' v naiv^Jm svetovnih gorah posku-/e, tudi s smučmi. Prvič smo se zbrali že 2 1988 s ciljem smučati z znanega Člani skupine SKI 8000 pod severno steno osemtisočaka Šiša Pangma v Tibetu leta 1993. osemtisočaka Gašerbruma 1, imenovanega tudi Hidden peak (Skrita gora) v Karakorumu. Zal je pakistanska birokracija zavrnila našo prošnjo za vzpon, tako da niti poskusiti nismo mogli. Neuradno smo zvedeli, da so pakistanske oblasti vodji načrtovane odprave zamerile kritiko, ki jo je dve leti prej ob vrnitvi z neke druge odprave neprevidno izrekel novinarju opozicijskega časopisa, in ta jo je seveda z veseljem objavil. Leto dni kasneje je slabo vreme preprečilo poskus slovenskega smučanja z drugega karakorumskega osemtisočaka - Nanga Parbata. Ob koncu leta 1992 smo se spet zbrali alpinistično smučarski navdušenci iz raznih krajev Slovenije in ustanovili neformalno skupino, ki smo jo poimenovali SKI 8000. Ne maram tujk, a ta je kratko in jasno izražala naše hotenje. Sestava moštva se je za vsako odpravo nekoliko spremenila, a temeljna ideja je ostala enaka - plezati na visoke gore in smučati z njihovih vrhov. Naša prva pomembna akcija je bila odprava na čudovito goro ŠiŠa Pangma v Tibetu jeseni leta 1993. Takrat sva z Matejem Kranjcem priplezala na njen Srednji vrh (8012 m), toda vihar nama je preprečil smučanje z vrha. Na podaljšanih stopalih sva se spustila z višine 7400 metrov (Matej 10. oktobra) in 7550 metrov (jaz 11. oktobra), kar je pomenilo takratni slovenski višinski smučarski rekord. Leto dni kasneje je prišla na vrsto najvišja gora Amerike, argentinska Aconcagua. Po alpinistično smučarski plati je bila ta odprava neuspešna, po človeški plati pa smo dosegli velik uspeh. Uspelo mi je rešiti življenje nemškemu alpinistu, ki so ga že razglasili za mrtvega. Ko je reševalna skupina iz gornikov različnih držav odnehala in se zadovoljila z rešitvijo izčrpanega Nemčevega tovariša, ki je tudi mislil, da je njegov prijatelj že mrtev, sem na podivjani gori ostal sam. Trmoglavil sem navzgor ter v megli in viharju slednjič odkril Nemca. Nemočen, z zmrznjenimi rokami in nogami ter popolnoma izčrpan je zdel v skalovju 5800 metrov visoko in čakal na zanesljivo smrt, kot je pozneje rekel. S skrajnimi napori, ki so tudi mene porinili proti robu obstanka, sem ga odnesel in odvlekel navzdol, podarjenemu življenju naproti... Čeprav sem ostal brez vrha in smučanja po še ne presmučani vzhodni steni Aconcague, me je prevevalo zadovoljstvo, kakršnega ne vzbudi noben športni dosežek. KOMENTAR (Ne)ustvarjalna demokracija y\ ndrej Ž,alar, novinar Kakršnakoli podobnost z občino Medvode in še katero na Gorenjskem je zgolj naključna. Ni pa naključje (najbrl), da imamo Slovenci vrsto pregovorov in izrekov, ki so bili ie v včasih pisani na koio takšnemu ali drugačnemu dogajanju ali pa recimo tudi demokraciji. Na sejah občinskih svetov se dogajajo stvari, ki so, kot včasih slišimo pri starejših ljudeh, bolj papeške kot pa-pei sam. Kako si na primer drugače razlagati, če občinski svetnik na seji zastavi vprašanje, ali je bila lokalna cesta grajena na podlagi vseh potrebnih dokumentov in soglasij (v mislih ima namreč lokacijsko in gradbeno dokumentacijo). Njegov (strankarski) najmanj za glavo višji kolega po funkciji si namreč prav nič ne beli glave, ali je nek odsek magistralne ceste moč zgraditi zgolj na podlagi priglasitve (brez lokacijskega in gradbenega dovljenja) ali ne. Kar je torej za "papeia" nekaj povsem normalnega, je za svetnika ood njim ključni problem. Če je? Če ni le razlog, da na ta način lahko s prstom kale, kako je nekdo v občini "samovoljen", ker si je sam vzel v roke vso oblast in zdaj z njo šari in maha, kakor se mu zdi prav ali pa tudi ne. Pri tem pa "pravoverni" svetnik celo pozabi, da njegov potomec v zimskem športu na tekmovanjih dosega rezultate, ki gredo nasprotniku na livce. Očitno pa so ti rezultati nepomembni, saj ni prav nič navdušen, da bi se ta šport razvil tudi v njegovi občini. Škoda pa da poznavalec političnih razmer lahko ugotovi, da pravzaprav pri vsej zadevi ne gre toliko za šport, kot pa za to, da ta šport spet podpira in "sili v ospredje" tisti, ki sije z lupanskim imenomvzelv roke škarje in platno. Da se v takšnem temperaturnem prostoru občinskega sveta in lupanstva stvari lahko hitro prelijejo čez rob in s tem potem tudi preselejo vse molnosti in hotenja ustvarjalnega in demokratičnega dela in razreševanja problemov, ni nič nenavadnega. Škoda pa je, da se potem tisti, ki si lelijo ustvarjalnega in usklajenega tehtanja in odločanja, trudijo bolj ali manj v prazno, da bi se stvari dogajale ustvarjalno. Tudi ko gre recimo za sekretarja občinskega sveta, za katerega se vsi strinjajo, da ga morajo dobiti in imenovati, je problem tako politično napet in vroč, da ga na eni seji ni moč ohladiti. In prav nič nenavadno ne bi bilo, če bi bila pregretost še nekaj časa tolikšna, da tudi tistih pomembnejših vprašanj ne bi mogli rešiti ustvarjalno in politično modro. Takšna je pač ponekod današnja (nejustv ar jalna demokracija, ki pa je hkrati zelo nedvoumna v potrjevanju drlavne opredelitve, da velikih občin ni več in da jih tudi ne potrebujemo, kakor tudi krajevnih skupnosti ne. Kakšno bi bilo šele potem drlavno demokratično gorje, če bi jih imeli, nekdanje občine s krajevnimi skupnostmi namreč. PREJELI SMO Slovenci, kmetje protestirajte z mano! Prejšnji teden sem dobil odločbo od ministrstva, da mi spreminjajo 1/4 ha travnika od 1 ha v gozd. Po premisleku me je to zabolelo, ker menim, da brez vprašanja in moje provolitve tega ne smejo. Po vojni je mater ostala vojna vdova s še na 3, 5 in 6 letnimi sinovi. Ker ni hotela oddati zemlje, je dobila samo invalidnino 1.200 dinarjev, drugače bi pa dobila pokojnino in otroci dok-lade. Ker je samo malo manjkalo do preveč doklad, je od skoraj dva hektarja travnika in 4 are gozda naredila 1,25 ha gozdne in 1 ha tavnika. Sedaj pa pride minister in mi pošlje odločbo. Preveč krivic sem le videl in občutil, da bi bil tiho. Škoda denarja za teka odločbe. Gospod minister naj malo popravi krivice in naj raje denar porabi za povrnitev podobne slovenske zemlje. Nazaj naj naredi planino, staje, hleve, travnike - to se pravi, da naj kataster ostane tak, kot je bil - ker kar se je naredilo škode, se je je samo zaradi politike. To je lalitev v spomin na podlagi očeta in staršev trpljenje. Bralci -protestirajte z mano! Opišite kaj vse se je v vašem kraju opustošilo. Oglejte si Do-slovško planino in se zamislite! • Jože Kocijančič, Bevkova 29, Radovljica Davki ljudstvu Gorenjski glas, 14. novembra 1995, stran 26 in 24. novembra, stran 31 G. Zvonetu Prezlju, predsedniku sveta občine Radovljica, lelimo pojasniti, da minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar projekta I KROS ne "drli v predalu". Minister je nasledil nedokončan projekt z zastarelimi podatki, ki ni operativno izvedljiv. Poleg drugih ustreznih strokovnih dokumentov smo IKROS z aktualiziranimi podatki vključili v izdelavo strategije ravnanja z odpadki, ki je v zaključni fazi. Strategija bo v začetku prihodnjega leta le v janvi razpravi. Ministrstvo za okolje in prostor Županovo pismo Mestna občina Kranj Slovenski trg 1, Kranj OBVEŠČA cenjene bralke in bralce časopisa Gorenjski glas, da se v informacijah oz. poročilih, ki se nanašajo na delo in življenje Mestne občine Kranj cesto pojavljajo netočne in neresnične trditve ,Pri tem zlasti prednjači novinarka ga. Helena Jelovčan. Pred kratkim sta bili posredovani bralcem dve takšni očitni neresnici. Prva v članku "Zavod ne zagotavlja denarja" in druga v članku "Nesreče povzročajo avtomobili, ne redarji!" Neresnična je trditev, da Mestna občina Kranj ne namerava nameniti denarja za sofinanciranje vzdrlevanja gozdnih cest. Mestna občina Kranj je le 11. 7.1995 sklenila pogodbo z RS, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter z Zavodom za gozdove Slovenije o vzdrle- Denar je sprejemalo P°^ vanju gozdnih cest. Dne 30. 8. jetje Ivantorus katerega aj . Ivan 1995 je Mestna občina Kranj tudi sklenila pogodbo z Gozdnim gospodarstvom Kranj kot izvajalcem teh del. V drugem primeru je neresnična trditev, "Na občini se sprenevedajo, očitno nekaterim nered, ki se plazi v Kranj, ustreza". Za urejanje in kontrolo prometa v mestu Kranju je dolina skrbeti policija, ki ima za to vso pristojnost. Mestna občina Kranj lahko skrbi le za mirujoči del prometa (nepravilno parkirana vozila), kar komunalni redarji tudi izvajajo. Ker nimamo ne časa ne odločila (kot edina pristoj™' volje, da bi vse take in & ,e \^ao ravnal v nasproti" podobne neresnice demantirali oz. proti novinarjem nadalje ukrepali, bralce prosimo, da informacije o Mestni občini Kranj, ki jih objavlja Gorenjski glas, berete z veliko rezervo. V Kranju, dne 21/11-1995 Vitoinir Gros, dipl. inž. Župan Mestne občine Kranj tor in lastnik sem, podjetje Ivantours ne Potočnik, kot ste zapisali- Kupcev ni bilo 90, amp&K občutno manj. Večina teh kupcev je dobil" denar nazaj. Tisti, ki ga niso, pa ga še bodo, ko ga D°, Ivantoursu uspelo iztožiti 0. jo. Ga. Helena, niti ene* druge nisem "zagrešil", se\ samo osumljen in do danes P našem zakonu nekaznovan-Glede na to, da ste l. nasprotju z zakonom) ob)".. li prispevek s polnimi imen1 ^ priimki, obeh osumljenin, nama tako povzročila n®: m no moralno škodo, aPe up na vas, da ta prispevek ov) vite v prvi številki po PreIetZ prispevka, kar po za^' morate storiti, tako si D, -mogoče premislil in ne v sprožil že omenjenih p°sU kov. Ivan Potočnik ^ te 'km %u Serz ire*t SCe Slo' s K "!0Vo S rPav <0l te „ po s,- it 26 VSE BO ŠE DOBRO, VILI! Vili Frelih je velik, slok fant. V kakšnem trenutku so človeku nenadoma zazdi, da se bo zdaj zdaj prelomil na dvoje, ko jo z vso naglico ubira po ulici. Njegov korak je malce nenavaden, drugačen. Kot bi se moral pri vsakem gibu paziti, da ne bi izgubil ravnotežja. Velike, rjave oči prijazno zro v svet. Zlepa ne rečejo, ne, če ga kdo prosi, za kakšno uslugo. Gre in naredi. Mogoče danes na tihem potuhta, če je prav in če ni, bili pa so časi, ko tega ni storil... Tanke dolge prste preplete med seboj v nerešljiv labirint in se pri tem smeje, češ pa še ti daj, če moreš. Potem iztegne dolge noge, s nasloni na steno in čaka, da se bo najin pogovor začel. Toda v kuhinjo pride mama. Skuha kavo in pobrklja po pultu. "Ne vem, koliko ti bo lahko povedal," jo zaskrbi. Vili se ji nasmehne in reče, da pač vse, česar še ni pozabil. Ja, ampak to je postal pri njem že velik problem. Vse pozabi. Ne more se več spomniti dogodkov, ljudi, besed, včasih se ne more spomniti niti tega, kaj mu je bilo všeč in česa ni maral. Kot zakleto se tista velika, prazna luknja v njegovem spominu vedno bolj širi in širi. "To hišo smo delali," je začela pripovedovati njegova mama Marta. Vili je bil tedaj star približno tri leta. Bil je živahen fant in je vse kote obral, ko se je igral. Toda nekoč se je možu zazdelo, da le predolgo ni od njega nobenega glasu. Začel ga je iskati in potem ga je našel pod velikim zvitkom tapisona, ki smo ga imeli shranjenega v kleti. Vili je bil v nezavesti. Kot bi bil mrtev. Ko ga je dvignil v naročje, se mu je iz ušes in nosu ulila kri... Še danes ne vemo, kaj je pravzprav počel, da se mu je to zgodilo. Spominjam se rešilca, ki ga je odpeljal v bolnišnico in strašne negotovosti, kaj bo z njim. Udarec mu je zdrobil čelne kosti in številne koščke so se mu zarile vsepovsod po možganih. Sledile so operacije..." USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ "Poglej," naju je prekinil Vili in na čelu odgrnil šop las. Koža se je pod njegovimi prsti mehko udrla v notranjost. "Nekaj so govorili, da ga bodo pozneje poklicali in mu zdrobljeno kost nadomseili s plastiko, pa se to do sedaj še ni zgodilo," je pripomnila mama. In zdelo se mi je, da se je v njenih besedah skrilo nekaj tiste trpke resnice, da ko je človek enkrat revež, zanj nikomur ni nič več mar... "No, po tistem padcu Vili ni tri meseca hodil. Ležal je v posteljici in ko sem ga prišla obiskat, je izgledal tako ubog in negobljen med tistimi rjuhami. Toda potem so ga začeli, vsak dan malo, postavljati na noge. Ob vrnitvi domov, mi je zdravnik rekel, da Vili nikoli več ne bo tak, kakršen je bil prej... Opozorili so me tudi, da bo po vsej verjetnosti imel tudi epileptične napade... ker pa je bil poškodovan njegov center za koordinacijo gibov, bo tudi hodil drugače kot ostali otroci... Udarec za udarcem... Pa že tako je bilo hudo... V družini so bili še trije otroci, primanjkovalo je denarja, le skrbi je bilo toliko, da včasih že nisem več vedela, kje bi jih začela reševati..." Vili je mamino pripovedovanje skrbno spremljal. Sem in tja je dal kakšno pripombo ali pa jo je popravil, češ da se je "malo" zmotila. "Z Vilijem sem imela veliko dela. Šolo je potem začel obiskovati v Žireh, toda ni mogel slediti ostalim učencem. Spoznali smo, da ni druge rešitve, kot da ga prepišemo na šolo Jela Janežiča v Škofji Loki." Vili se je nekaj časa vozil Z avtobusom, sem in tja pa je stanoval tudi v internatu. Spominja se, da so bile učiteljice fajn in da mu ni bilo nič hudega. Vse ostalo pa je že zabrisal čas... Edinoie prtičke še zmeraj rad dela. Temu se je tudi v šoli najraje posvečal in zato ni čudno, če so še njegovi današnji izdelki vredni občudovanja... Potem se je vrnil domov. Treba je bilo poiskati službo. Toda kaj, ko je bil Vili malo drugačen od drugih. Včasih zaletov, pripravljen postoriti vse, kar mu je kdo rekel, drugič spet... Nikjer ni zdržal dolgo. Sodelavci so ga velikokrat imeli za norca, češ Vili, naredi to, naredi ono. In on jim je ustregel... Potem pa so se mu smejali in se norčevali iz njega. Delal je tudi v Alpini. In zaslužil- Vsaj zase. Toda Vili, ki je rad ubogal, posebno še, če so bile po sredi neumnosti, je začel piti. "Daj, Vili, spij ga kozarček... saj ti ne bo škodovalo!" Vili, boš še enega! Tak dedec, pa da ne bi zdržal..." In je pil. Včasih zato, ker so ga k temu spodbujali, drugič spet, ker je pijača prijala njemu. Izostajalje z dela. Pa mu je bilo všeč. Delal je pri pancarjih tega se danes še dobro spominja. Mogoče pa bi bilo drugače, če bi ga takrat sodelavci vzeli za svojega in ga spodbujali, da bi vztrajal in postajal močna na drug način... Vili se je znašel prvič, drugič, tretjič... na cesti. Ker je pil ali pa zato, ker pri delu ni dolgo časa zdržal. Potem je kolovratil sem in tja, od enega do drugega. Malo posedel, poklepetal, poslušal šale. Za šankom se zmeraj kaj zanimivega sliši. Tam ni bilo pusto in dolgočasno in čas je Viliju hitro tekel naprej. "Potem pa je fant nenadoma spoznal, da tako več ne gre," se spominja mama. Bilo me Vili, toda kljub temu ves čas delam. Bil s"* pri Javnih delih, sedaj sem na žagi, če se; da priskočim na pomoč tudi pri zidanr Zidarje pa tako ali tako zmeraj rabijo." . Vili se veselo nasmehne. Vsakega tolarja I vesel. Da si lahko kaj kupi. "Vseeno je bil potrjen k vojakom. Čudno s mi je zdelo, zakaj, toda ni bilo dobro p?eV spraševati..." . "Imam tudi svojo sobo," pove Vili. Toda,11 me napade epilepsija, mora biti mama bližini, da česa ne razbijem." . , Takrat je zelo hudo. Paziti moram nanj, ™ se bolezen ponavlja." Kljub temu da je danes Vili sam spoznal, *jg je zanj dobro in kaj ne, pa imata z mamo veliko, čisto praktičnih skrbi. a "Vili si plačuje zavarovanje sam. Ker n nikjer v službi, si tudi ne nabira let * pokojninsko dobo. Kdo bo skrbel zanj, Če D enkrat ostal sam? lt -( "Ves čas moram jemati tudi zdravila, ) vpadel Vili. "Potem sem zelo zaspan in splfn celo popoldne." ,« "Ko bi le imel kakšno stalno sluio0' zavzdihne mama. Vili na to vneto prikima. » v "Pozabil sem povedati, da trgam karte kinodvorani. k Ja, pa na trobento me uči Viki. Si predstav jaš, da bom znal igrat na trobento?!" Q Bilo mi je toplo pri srcu. Vilijeve oči s^ žarele, ko mi je začel pripovedovait o tem- ki se zlepa n< je sram, ko sem ga srečala pa tudi policaji so mi kar naprej zvonili pri vratih, da Vili leži Prilet™m> tlhim S^som, kje in da ga naj grem iskat. Si predstavljate, P9VZ l8n? kako sem se počutila? Ne samo, da me je bilo groza, za fanta me je tudi zelo skrbelo. Kaj bo z njim, če bo tako nadaljeval? Kdo bo skrbel zanj, če se mi kaj zgodi? Vili je nehal piti. Že dolgo je, zdi se mi, da več kot štiri leta, kar je zvrnil poslednji kozarec." "Pred osmimi meseci sem nehal še kaditi!" se Vili pohvali. Še meni je bilo toplo pri srcu, ko sem videla, kako se Vili trudi. Da bi postal dober in priden fant. In to mu zadnja leta tudi uspeva... "Res je, da nisem nikjer zaposlen," razloži Ne kaže let, saj mu ne bi nihče prisodil, da)e ie zakoračil v trideseta. Veliko stvari bi raa> in verjamem, da bi mu upsel..., če bi °^T?\ sebe imel ljudi, ki bi ga spodbujali in mu b{t v oporo. j Mogoče je res, da je Vili malo drugačen 0 . drugih. Toda nihče ni še nikoli rekel, da n dober in pošten. Posledice nesreče ga ie tako ali tako PeS% vse iivljenje. Ne samo, da so ga naredi1 drugačnega od drugih, na neki način so b tudi zaznamovale. Da marsikdo še zmeraj reče: ah, tisti VM--Pa to povsem po krivici. .Hi locv ■k iS in /v 'JI 'o/i • V' S K* k t* (L. *'epov in vplivati k Pristojne ;Jd°vljica, 17. novembra -Kil1010 noveSa študijskega toli' J6 bil ustanovljen v prostorih Ljudske J0 JrZe, tema razgovorov pa Letina in šola. %P°rica Terezija Oster-L- enc, diplomirana psiho-^td» !? Pedagoginja je Kil lla cilie delovanja % *n Predloge tem za jg ^0re> predvsem pa stan- % t(tg£l: &a so problemi šolstva "° Področjih, kjer bi se Sit? dejansko nekaj spre- % ' dokazovalo vneto %{aV3anie devetih udele-%q Pa uPaJ°> da se bo ^ku°^tev^°povečalo, saj bi Wir l,n° rad'1 pritegnili stro-\fl e različnih profilov. V %«1 je bilo slišati, da je ftti nePrVazna do otrok", da %Cem manJka motivacije za Se U^te^em Pa za Pouče~ Ku^vsem je treba poiskati kjj *n uspešnejše oblike ha°hania družine in šole, t0( °' se dotaknile področij, 'Plh° koteriji ocenjvanja, kpex družinskih razmer na %hn°st otrok, pomen spo- Htf. °trok idr Želeli bi h** zanimanje staršev, lu j1 delavcev in učencev ij/; KuPne aktivnosti," so si ■fn°tni člani. i)j|0 'Zboljšanje razmer bi k \Q?otrebno pritegniti ljudi k J^lne in državne uprave, Ki J30do članice in člani 'Sali Z oblikovanjem pis- Pty". predlogov, ugovorov, %^]e šolskim oblastem, jav- iu^topi' članki ipd-stajski krožki kot oblika %^.n)a in izobraževanja U '"i so na Ljudski univer- tn tonizirani ie tretje leto, "tr t0 pa potekata še dva, in cov • za varstvo potroš- iti,, ln krožke na temo jaz uKa- • E. Senčar 2? do jutra-£ sv. Martina % i°- ^eP )e svet v mladi t \,!?.Se poraja, razkriva in iH0.ena> o se polni s \ .stJo in bolestjo, ko kru-'ofy ? nemoč živjenja vedno So" brezobzirno prodira SqV°re rezko zatulijo, nez-^**hua nas Povleče naprej, Vfc desetmesečnega go-K\fa v engramu za hip Ikb °zmk, ki renimobila \nQ,ZVoČnim in svetlobnim oD°m. v Praznem križišču .^Zi, nas v elegantnem %it-°bvozi in pogumno V„ dalje. Jasna, hladna ^it^T1 na viaduktu ponudi mS}iv prizor. Med kupi pločevine mrzlično V° tajenje. Mlad fant, "ftdjfkrvavljen ob zaščitni Sp\v Polzavesti ječi. Hla-\(^ veje prek mogočnega S n' Prsti nam ledenijo, ko *%frtalvjamo infuzijo in ga \ na vakuumsko bla-*° L ok mladenič, verjet-%p°rtnik, strahotno bled, He/, Pl°čevini, ne kaže SyJa- Skozi razbita okna % {^tavimo elektrode, rav-\ £ Z redkimi nepravilni-Sir^.^pleksi namkaže Sty!?*e sreče mladega Sq Ko ga rešijo jekle- rtih ma' zabinslJa fe~ vire amputirana noga. S ?i se v temo Proti % 'hladna noč postane še \ rZla in masiv brezču- \^tovljam ta nemi pri-Je/V Ij^kaj mesecev kasneje %a °m v divji vožnji ^e, jObupanemu klicu ma-Sot oč sv. Martina je. Ppdalpskih planin se HCq1 }Z gorenjske teme, °!0j /e tl^a m spokojna, notela prikriti dramo. Iz polteme dvoriščnih dreves huškne senca otroka in teče pred nama po strmih zavitih lesenih stopnicah. Prizor na vrhu me zgrozi in zaboli. Truplo mladega moškega leži skrčeno in negibno v luži krvi, kuhinjski nož, dolg, okrvavljen in grozeč na mizici je nem dokaz krvavega zaključka verjetno dolgo trajajoče drame. Gledam mlado, zlomljeno ženo, gledam dvoje nemih otroških oči, otopelih in brezčutnih, ki se še ne zavedjao tagičnosti dogodka. Niti kraj niti čas ne narekujeta besed, prostor postja dušeč in tišina tesnobna. Zmotijo jo prihajajoči policisti. Ob povratku v mesto me pričakata še peta in šesta razbita glava opitih mladcev, ki so jih, ali je mogoče, vse po vrsti neznanci za njih nedolžno verbalno pristranost nagradili z buškami in vrezninami. Značilni rezek vonj slavljenca noi sv. Martina se meša z vonjem razkužil v operacijski sobi, ko šivam glavo slednjega. Srboriti mladec se pod zeleno pokrivalko očitno ne meni preveč za dve globoki vreznini na licu, vztrajno grozi neznancu z ognjem in peklom. Otožno utrujen nasmeh me spreleti. Balkanske sence bodo spremljale še nekaj generacij. "Na koncu je vedno stroka," pravi prof. dr. Andreja Kocjančič na Tavčarjevih dnevih na Bledu. Navdušeno ji ploskamo. "Na koncu je vedno denar," pravo v naslednjem nastopu poslanka dr. Mateja Kožuh Novak, "in zdravniki imate neverjetno moč vplivati na to, ne zvedate se tega." Navdušeno ji ploskamo. Denar - beseda čudnih resonanc, ki je postala milijonom življenjska usoda, milijonom sanje, mnogoteremu klic smrti, slovenskemu zdravstvu pa revna krušna mati. Novorojeni delodajalci, katerih predstavniki se v javnosti in medijih poigravajo s številkami, ki merijo delo slovenskih zdravnikov, vedo za Hipokrata, tradicionalo vzgojo in neenotnost zdravnikov, vedo za moč medijev, ki ljudstvo obrnejo proti zdravnikom, ko se odločijo za legalni protest. Ura je tri ponoči in čakam prihod policistov. Razmišljam o mladem šolarju, ki je nedavno tega šolski izlet litera-rno-umetnostne vsebine nadgradil z omamo alkohola in dočakal prihod v rodno mesto v čistem soporju. Infuzija, izpiranje, status idem. Kličemo starše, ki jih zbudimo iz spanja. Oče pribiti nemudoma, v hladni in neprijazni čakalnici naše hiše se opraviči učiteljem, ki so fanta spremljali, opraviči se tudi nam. Nismo tega vajeni, preseneti me, momljam besede o dolžnosti in mladostni radoživosti. Strinja se, da sin potrebuje opazovanje in nadzor v Centru za intoksikacije. Današnja beseda je jutrišnji most, pravijo Armenci. Noč sv. Martina se preveša v jutro. Policisti, zvesti nočni znanci, nam odhajajoč zaželijo lepo jutro. Ob prehodu dneva v noč in noči v dna občuti človek vso demonsko veličastno silo življenja. Poslušam slovenskega slikarja, ki je krajši čas živel med ameriškimi Indijanci. "Gledam njihove oči, neskončno bolest je v njih. Sinovi ter troteskne zemlje čutijo, kaj so izgubili. Srečal sem jih v Arizoni, v Grand Canonu, kjer so nadutim Angleiem, Američanom, iejnim senzacije, plesali svoje nenavadne plese - ples orlov, ples kopij... Edino oni so, ki odgovarjajo tej zemlji, ki jo ljubijo, in vse, kar je v njih, je izraz te nenavadne zemlje..." Slovenci, mar nas bo v prehodu tisočletja za skromen podalpski rezervat. Franci Bečan, dr. med. Medvode Radovljica, nikar tako V dnevnem časopisu sem prebral novico, da se bo v Radovljici začelo z gradnjo Srednje gostinske šole in velike športne dvorane. Pobuda za športno dvorano je prišla iz vrst SDSS in naj bi se financirala tudi iz proračuna Občine Radovljica. Ob teh gradnjah in na splošno, kar se je in sc v Radovljici dogaja, mislim, da gredo pota Radovljice strmo navzdol. Da konkretno pojasnim zakaj tako mislim. Gradnja gostinske šole z več kot 600 učenci skoraj v samem centru mesta in na tako dobri lokaciji je nesprejemljiva. Z dograditvijo te šole bi bile v samem strogem centru mesta 3 šole v razmaku manj kot 500 metrov (2 gostinski šoli in IBM) z več kot 1000 učenci, s tem, da je nedaleč proč še Osnovna šola tudi z več kot 1000 učenci. To bi pomenilo, da bi bila to za center mesta in bljiinjo okolico prehuda obremenitev, kar se tiče prometa, hrupa, ekolo- fije in varnosti otrok. Skrat-a, center mesta bi postalo nekakšno otroško igrišče. Zato predlagam, da se šola prestavi na kakšno bolj primerno lokacijo ali na Bled kjer je bila tudi prvotno predvidena in kamor tudi funkcionalno spada. Toda na Bledu bodo sezidali raje Visoko turistično šolo. Kar pa se športne dvorane tiče, moram napisati naslednje, oziroma bi to povezal s kulturo in njenim odnosom v Radovljici. V Radovljici imamo ie 6 (šest) telovadnic, kar mislim, da to za sedaj popolnoma zadostuje. Mesto Radovljica nima in izgleda, da po tej logiki še nekaj časa ne bo imela primerne kulturne dvorane za katero si prizadevamo ie vrsto desetletij. To je za Radovljico prava sramota. Tukaj se takoj vidi koliko dajejo na občini za kulturo. To se tudi vidi na sejah občinskega sveta, kjer na noben način ne spravijo sku- Eaj neke enotne odločitve, ki i prinesla mestu vsaj eno malenkostno pridobitev. V Radovljici obnavljajo Linhartov trg z abacijo ie skoraj 40 let. Z veliko teiavo so končno uredili le cerkveni trg, ali kaj ko je tako površno Zgrajen (tlak). Da o prometu na Linhartovem trgu ne govorimo. Občina noče ali ne zna urediti prometa na Linhartovem trgu. Letos prav ta trg praznuje svojo 500- lemico. In kaj vidi domačin ali tujec na tem trgu? Kup avtomobilske pločevine in promemih zamaš-kov. Čudno, da so druga večja mesta v driavi tak problem znali primerno rešiti ! Temu bi rekli v bivši Jugoslaviji sabotaia. To kar bom sedaj napisal spada tudi h kulturi nekega mesta. V Radovljici se je rodil, živel in umrl eden največjih arhitektov v driavi arh.prof. Ivan Vurnik, Častni občan mesta Radovljice. Ker je bil domačin, je tudi v Radovljici izdelal nekaj mojstrovin. To sta lemo kopališče, ki je bilo eno najlepših in tehnološko naprednih kopališč v takratni Jugoslaviji in v juini Evropi, in Hotel Grajski dvor. Zaradi kopališča je turizem v Radovljici skokovito porastel. In kaj so v zahvalo storili? Podrli kopališče in iz njega naredili slab nadomestek Hotel Grajski dvor pravta-ko ne sluii svojemu prvotne- mu namenu. Postal je podoben pravemu Babilonu. Če pelješ gosta ali turista k Vurnikovi rojsmi hiši, zgrožen opaziš, da na hiši visi tabla s katero mimoidoče obvešča, da je bil v tej hiši ustanovljen OF. O arhitektu Vumiku pa nič. Tako ti preostane samo še obisk na pokopališču pri njegovi grobnici, katera je hvala bogu še nedotaknjena. Vsak kraj ali mesto ima v zahvalo zaslužnemu domačinu po njem poimenovano eno od cest. Žal tudi tega še niso zmogli storiti. Radovljica je bila pred drugo vojno in po njej alps-ko-klimatsko turistično mesto. To vem, ker je moj oče delal v turizmu skoraj 50 let. V Radovljici je bilo tiste čase tudi po 400 turističnih privatnih postelj. Tudi Hotel Grajs- ki dvor in Šlandrov dom sta bila vse sezone polna turistov.. Kaj pa danes ? Danes postaja Radovljica tranzitno mesto. Večji del prometa za Lesce in za vso Lipniško dolino do Krope gre skozi Radovljico. Nihče nič ne ukrene, da moramo poslušati hrup avtomobilov in motorjev, ki divjajo podnevi in ponoči in vznemirjajo predvsem nas domačine. Kot v posmeh nam domačinom so uredili parkirišče za avtobuse v centru mesta. Mi pa moramo vsako jutro poslušati vžiganje avtobusov in vonjati njihov smrad. Tudi za v naprej se kaže še ena taka cvetka. Ker je jasno, da na Bledu ne more biti baza za komunalna vozila, bodo vse to zopet preselili v Radovljico kjer bomo vznemirjeni samo mi domačini. Namreč vso KRIMINAL Izginuli in najdeni avtomobilčki Jesenice - Minulo soboto so neznanci med četrto uro popoldne in pol sedmo zvečer vlomili vrata v zgradbo na Blejski Dobravi. Iz hiše so odnesli štiri otroške avtomobile na akumulatorski pogon ter šest akumulatorskih vložkov. Policisti so pregledali širšo okolico. En avto, vreden 140.000 tolarjev, so našli na železniških tirih pri postaji Vintgar-Bl. Doborava, dva pa pri igrišču za osnovno šolo. O četrtem ni ne duha ne sluha. Preiskava še traja. S podkupnino do gradbenega dovoljenja Radovljica - Kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ Kranj so imeli opravka z dvema kaznivima dejanjema podkupovanja, in sicer z da- ianjem in sprejemanjem podkupnine. 47-letna P. P. z območja Bleda je utemeljeno osumljena dajanja podkupnine. Upravni delavki v radovljiškem sekretariatu za okolje in prostor naj bi 9. oktobra na njenem domu izročila 500 mark zato, da bi čimprej dobila lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Uslužbenka naj bi podkupnino sprejela. Obe osumljenki so kriminalisti poslali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku ter ju ovadili državnemu tožilstvu. Mercedesi z novimi številkami Škofja Loka - Kriminalisti UKS so se v Škofji Loki ukvarjali s kaznivim dejanjem ponarejanja listin, preiskava se ni zaključena. Ponarejanja je osumljen 52-letni lastnik podjetja Mercedes, d.o.o., H. J., ki naj bi v začetku tega leta v svojo delavnico v Dragi povabil graverja F. Š. in ga napeljal, da je na šasiji dveh osebnih avtomobilov mercedes vtisnil novi številki. Podjetnikov brat, 22-letni A. J., ki je tudi zaposlen v tem podjetju, naj bi F. Š. nagovoril, da je tudi šasijo njegovćgt mercedesa opremil z novo številko, avto je nato registriral. 25-letni M. J. naj bi F. Š. angažiral za ponarejanje številke šasije še za en mercedes. Vsi mercedesi z novimi številkami so bili registrirani, vse so kriminalisti zasegli, osumljence kaznivih dejanj pa ovadili tožilstvu. Š. F. je zaslišal tudi preiskovalni sodnik. V podjetju Mercedes, d.o.o., so kriminalisti opravili hišno preiskavo. Z zbiranjem obvestil nadaljujejo. V zvezi z ugotavljan- komunalno bazo in vse Gradbeno podjetje Gorenje bi preselili na sedanjo lokacijo Gorenjčeve separacije. Tako bo šel ves promet težkih gradbenih strojev in tovornjakov skozi naselje domačinov in mimo doma starostnikov dr. Janka Benedika, kjer bodo le-ti lahko uživali v hrupu in smradu. Tudi izgradnja SDK-ja sredi spalnega naselja ni v veselje domačinov. Za konec bi prosil vse domačine, Radovtjičane, katerim ni vseeno, da Radovljica postane mesto tranzita, hrupa in bifejev, ampak kulturno - turistično središče, kot je nekoč že bila, da preprečijo tako početje. Če ne drugače pa na naslednjih volitvah. Primož Bole, Radovljica jem izvora mercedesov so se povezali z Interpolom. Po podatkih naših kriminalistov vozila namreč niso bila ukradena v Sloveniji. Gre za različne tipe mercedesov višjega razreda. Draga vroča linija Kranj - Kaznivega dejanja poneverbe so kriminalisti ovadili 29-letno M. Z. iz Žirovnice. Od maja do julija letos naj bi M. Z. v podjetju Planika, kjer je bila zaposlena, uporabljala službeni telefon za zasebne klice po vroči liniji. S tem naj bi Planiko oškodovala za 1,330.000 tolarjev. Kriminalisti so že napisali kazensko ovadbo. Danes znane podrobnosti streljanja Kranj - Na včerajšnji novinarski konferenci je načelnik UKS Boštjan Sladic povedal, da so policisti s kranjske postaje v nedeljo ob pol desetih zvečer opravljali intervencijo v stanovanjskem bloku v Vrečkovi ulici na Planini. Med intervencijo je bilo uporabljeno strelno orožje. V zvezi z okoliščinami uporabe policijskega orožja, s katerim je bil eden od udeležencev huje ranjen, je včeraj še potekalo razčiščevanje in zbiranje obvestil. Boštjan Sladic je obljubil, da bo o podrobnostih javnost seznanil danes. H. J. OSMRTNICA V 93. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica MARIJA HOSTNIK roj. Štupnikar, z Godešiča Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 29. novembra, ob 15.30 uri iz mrliške vežice v Lipici. ŽALUJOČI VSI NJENI OSMRTNICA UMRL JE VINKO REPE - TRIGLAVSKI nosilec partizanske spomenice 1941 - 1945 Pogreb pokojnika bo danes, v torek, 28. novembra 1995, ob 15.30 uri iz mrliške vežice na pokopališče v Gorjah OKROŽNI ODBOR OF JESENICE - RADOVLJICA OBMOČNI ODBOR ZB NOB RADOVLJICA GORENJSKI GLAS • 28. STRAN HALO, GLASOV KAŽIPOT S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Mnrotilo m« objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. povoSti - dolZ30. ure dan prod bridom Gorenjskega glava! Cena oglasov in ponudb v rubriki: lirodno ugodna. AVTO ŠOLA B InB Tel: 22-55-22 NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK V Avto Soli B. & B. ■ IN AVTOBUS Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET RONO SENČILA ROLETARSTVO NOGRAŠEK ZAKAJ PO NAKUPIH V TUJINO? Palmanova 1.12., Madžarska Rozman, tel.: 064/715-249 Lenti 30.11., Trst 19.12. NUDIMO PROSTOR ZA SKUPINE! i k . - > v * i . NAKUPOVALNI IZLET SILVESTROVANJE I V ŠPANIJI Gorenje maloprodaja ASCOM, d o. o. Kranj, J. Puha rja 10 Tel./fax: 064/325-257 REKREACIJSKO DRSANJE V KRANJU Žaluzije, lamelne in plise zavese, rolete, izdelujemo in montiramo. Na zalogi imamo tudi vse komponente za omenjena senčila. Tel.: 061/651-247,061/651-014, Mavsarjeva 46,61357 Notranje gorice BUNDE od 3.000 - 4.900, žen. plašči 8.000, bluze 1.900. krila 2.000, m. hlače 2.000, otr. bunde 1.900 - 4.500, TRGOVINA TOSCANA, Tomšičeva 15, Kranj (v starem mestnem jedru) Odprli smo nov prostor za večje skupine. Nudimo hrano po naročilu, j Rezervacije: Gostilna - Pizzerija Dare, tel.: 221-051 na Madžarsko - LENTI - vsako soboto. Cena 1.400 SIT. Tel.: 064/214-963 Milan Z ansamblom Blegoš od 28. 12. 1995 - 2. 1. 1996 Cena samo 600 DEM. Tel.: 224-130 ali 213-160 Pralni stroj P. S. 608X Sušilec Derila S. P. 600 X Barvni TV BTV 51-55 TTX Prodajni pogoji: gotovina: 13 % popusta čeki: 10 obrokov brez obresti, NOVOLETNI POPUST! že za samo 57.520,-že za samo 39.770,-ie od 48.000.- dalje PO NAKUPIH Z AVTOBUSOM AKCIJA PEČENIH PIZZ! Tel.: 221-051 DU TRŽIČ NAKUPOVALNI IZLET Umik: sobote od 15. do 16.30, nedelje in prazniki od 15.30 do 17. ure in od 18.1 do 19.30. Cene: otroci do 7 let - 200 SIT otroci nad 7 let in odrasii - 400| SIT, spremljevalci - 200 SIT, sezonska vstopnica - 8.000 SIT. Lenti, 30.11., 2.12., božični Munchen 16.12., Trst 1.12. Drinovec tel.: 064/731-050 10 ŽE PEČENIH, BOGATO OBLOŽENIH SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH PIZZ! DOSTAVA NA DOM ZA 2.500.- SIT! Organizira v decembru 1995 tečaj DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA. Inf. na tel.: 52-155 Palmanova 19.12., Madžarska - Lenti 16.12. Tel.: 242-356, Konrad V počastitev občinskega praznika predstavlja Andre Blumauer SLOVENSKO BOŽIČNO PRESENEČENJE. V petek, 1. decembra, bo med 9.30 in 11. uro blagoslovljeno božično drevesce potovalo po 30 km dolgi progi, po preddvorski, šenčurski in kranjski občini. Ob 11. uri bo drevesce prispelo na Glavni trg v Kranj, kjer se bo začela njegova postavitev in krasi-tev. Ob 17. uri bo svečano prižiganje luči, sledil bo blagoslov župnika in dekana g. Staneta Zidarja. Nastopili bodo Edvin Fliser, WZ Kranj - Glasbeni vrtec Bobenček in Andre Blumauer z orglicami. K izvedbi prireditve so pripomogli: domačija Makek -družina Skuber z Jezerskega, Avtosalon Vrtač Visoko pri Kranju, sodeluje pa tudi gostilna Stari Mayr. Obvestila lf NE HVALA alkoholu, cigaretam, drogam... Škofja Loka - DPM Škofja Loka in učenci osnovnih šol Cvetko Golar, Ivan Grohar in Peter Kavčič vabijo na občinski otroški parlament, ki bo potekal pod geslom Da bi zmogel reči: NE HVALA alkoholu, cigaretam, drogam in vsem nestrpnostim. Občinski otroški parlament bo danes, v torek, z začetkom ob 10. uri v Občinski sejni dvorani, Poljanska c. 2. 0 Francetu Prešernu Žirovnica - Kulturno prosvetna sekcija pri DU Žirovnica vabi na predavanje, ki bo v Čopovi rojstni hiši v torek, 28. novembra, ob 18. uri. Predaval bo prof. Bratko škrlj: France Prešeren - življenje in delo ter pomen. HALO PI-BIP 221-051 TRGOCOM D.O.O. Ljubljanska c 5, Kranj tel.: 222-388 Pod Jelenovim klancem HALO PI-BIP, 221-051, DOSTAVA PIZZ, MALIC, ZREZKOV, PIŠČANCEV, KAl^MAROV IN SOLAT - PO NAROČILU! Avto deli: Golf, Renault, Lada, Zastava, Rover, Citroen. Ploščice ATE GOlf II 3944.-, Zav. cilinder Visa 7.488.-, črpalka vode D-5 6838.-, diks zavor AX 3.998.-, avtoprevleke 4.176.-, tepihi tekstil 1.680.-, zvočniki par 50 W 3.564 - Vitreks sod 60 I 12.120.- , Antifriz 3L 1.050.- /sod 56 kg 18.144.- Tel.: 222-388, odprto: 7. - 19. ure, sobota 8. -12. ure Tekstilna trgovina "CVETKA" Tel.: 064/225-162 VINO-DARILA VINOTEKA VIKY, ŠENČUR GASILSKA 9 064 41 384 Sporočamo, da bo od 27.11. do 31.12. trgovina odprta od 9. -19.? ure, sobota od 9. - 12. ure. Dobro založena trgovina vas VABI in! PRIČAKUJE. Najcenejša in največja izbira buteljčnih vin slovenskih vinogradnikov! že od 220 SIT dalje. Ob preselitvi v nove prostore smo razširili ponudbo daril domače in umetne obrti. Vsak pon. ob 18. uri pa se nam laho pridružite pri degustaciji. Pričakujemo vas vsak dan in tudi ob nedeljah. UtEGGI TOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg7 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT.: Organiziramo skupinske izlete doma in v tujino. NOVO - NOVO Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488, fax: 064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka, tel.: 064/624-155, fax: 064/624-169 LEKERO do.o. Razstavno prodajni salon C. na Rupo 45 Kokrica pri Kranju Tel.:245125 ali 245124 LEKERO - NOVA TEL ŠT.: 245-125, 245-124 Dobavimo in montiramo rolete, alu žaluzije, lamelne in plise zavese. Nudimo Vam tudi veliko izbiro notranjih vrat, strešnih oken in podstrešnih stopnic ter furnirane aH folirizirane stropne, stenske in talne obloge. Vljudno vabljeni! LEKERO, LEKERO, LEKERO, LEKERO, LEKERO, LEKERO KRANJ: Splošni oddelek: pon., tor., čet., pet.: 9.00 -19.00, sreda: 10.30 - 19.00sobota: 9.00 -13.00 Pionirski oddelek: pon., tor., čet., pet.: 9.00 - 19.00, sreda: 12.00 - 19.00, sobota: 9.00 -13.00 JESENICE: pon.- pet.: 9.00 - 19.00, sob.: 8.00 -12.00 RADOVLJICA: pon., tor., sred., pet.. 8.00 - 19.00, čet.: 10.00 - 19.00, sob.: 8.00 - 12.00 Bled: pon., tor, čet., pet.: 14.00 - 19.00, sreda: 8.00 - 19.00, sobota: zaprto TRŽIČ: pon. - pet.: 9.00 -18.00, sobota: URNIK zaprto VODICE: pon., tor., sreda, pet.: 12.30 - 17.30, čet.: 13.30 - 17.30, sobota: zaprto m It VKl^KIH DOMŽALE: pon. - pet.: 7.00 -19.00, sobota: 8.00 -12.00 ŠK. LOKA: pon. - pet.: 8.00 -19.00 7sYtwt*Zt^VT (ure pravljic so vsak torek od 17.00 - v času od okt. do maja) Poljane: sreda 16.00 -18.00 KNJIŽNIC TVata: pon.. sreda: 14.00 - 19.00 Železniki: torek, petek: 15.00 - 19.00 Qor. vas: četrtek: 14.00 - 18.00 (prvi četrtek v mesecu je ob 18.00 ura pravljic) Žiri: pon., pet.: 14.00 -19.00 sreda: 9.00 - 12.00 in 14.00 - 18.00 (prvo sredo v mesecu je ob 18.00 ura pravljic) MEDVODE: pon., pet.: 8.00 - 19.00, sobota: zaprto KAMNIK: pon.. pet.: 9.00 - 19.00, sobota: zaprto MEDIACOM, do.o. Bleiweisova 6, Kranj Lahka dostavna vozila PIAGGIO PORTER že za 13.000 DEM. Tel., fax: 214-360 TRGO VINA ŠKRAT ZARADI ZAPRTJA TRGOVINE POPOLNA RAZPRODAJA.. TAVČARJEVA 53, KRANJ ZARADI ZAPRTJA TRGOVINE POPOLNA RAZPRODAJA... GLASOV KAŽIPOT »< Prireditve Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dvorani Lutkovnega gledališča na Hrušici odvija lutkovni dan. Luttkovna predstava bo tudi v Kosovi graščini na Jesenicah in sicer jutri, ob 19.30, ko bo lutkovna skupina iz Udin zaigrala Hilarij drugi odkriva leto 2000. Lutkovni četrtek Zg.Bela - V Kulturnem domu bo v četrtek, 30. novembra, ob 17. in 18.30 uri nastopil čarovnik Grega in prijatelj. pogovor s Silvom Terškom in predstavitev njegove knjige 120 radijskih portretirancev. Z gostom se bo pogovarjala Daniela Leskošek. Slovensko božično presenečenje Koncerti 33-letnica MPZ DU Kranj Kranj - Moški pevski zbor Društva upokojencev Kranj vabi na koncert ob njegovi 33-letnici delovanja. Spored bo obsegal priredbe slovenskih ljudskih pesmi, gostje večera pa bodo Komorna skupina čelistov Glasbene šole Kranj. Koncert bo v petek, 1. decembra, ob 19. uri v dvorani Gimnazije Kranj. Razstave Petdesetletnica knjižnice Škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bodo v četrtek, 30. novembra, ob 18. uri odprli dve razstavi ob 50-letnici knjižnice. Prva razstava je namenjena pregledu razvoja knjižnice v petdesetih letih, na drugi razstavi pa ex librise razstavlja dr. Rajko Pavlovec. . Čopova obletnica Kranj - V Galeriji Prešernove hiše bodo v četrtek, 30. novembra, ob 18. uri odprli razstavo Matija čop 1835-1995. /išču Jaslice Jaslice - V razstava Veronika bodo jutri, v sreo* ob 19. uri odprli razstav« Jaslice p. VVolfganga Koglfl'. rja iz kartuzije Pleterje. Jaslic« | so nastale po naroči\u Pe^ Homarja. Razstava je po&fi cena mednarodnemu IS'Ji boja proti nestrpnosti in v počastitev 70-\etr\\ce skavtsf-] va in gozdovništva v Karnnn ku. Gledališče !► Kranj - V Prešernovem gledališču bodo v četrtek, 30. novembra, ob 19.30 ponovili Coonevjevo komedijo To imamo v družini. Predstava je razprodana. Komedijo bodo ponovili tudi v petek, 1. Žecembra - za izven in konto, ufarjevi dnevi Jesenice - V Gledališču Tone čufar v okviru Čufarje-vih dni danes, v torek, gostuje Loški oder s kriminalko Agathe Christie Mišelovka. Predstava je ob 19.30. V četrtek, 30. novembra, ob 19.30 bo v Gledališču Tone čufar Malo gledališče Maribor zaigralo Mrožkova Emigranta. Jutri, v sredo, se v PLESNE KARAOKE V TRŽIČU Le Se štiri dni je do Pokala Slovneije v akrobatskem Ročk and rollu in PLESNIH KARAO K v Tržiču. Ročk and roll tekmovanj* se začne te ob 13. uri in traja kar do 18. ure, glavno pa pride ob 1* uri, ko se prižgejo vsi reflektorji in se začne živa scena. Dvorana 0° nabito polna, zato si hitro priskrbite karte (najbolje kar po telefon*1 12-62-187). Prireditev bo polna presenečenj, nekaj pa naj jih vam vseeno zaupam: našemu povabilu so se prvi odzvali Čuki, ki nam bo*0 tako delali družbo skupaj s triiškim županom g. Pavlom Ruparjfj" in najboljšim ročk and roll bandom ex GHOSTS OF Tn* FIFTIES zdaj pa ROCKN BAND-om in še kom. Vsi bo bo po dogodku o dogodku objavil reportažo. k: Z nami bo tudi Barbara Drnač, torej Dance session in Kanal A * bo vse skupaj posnel, tak, da si boste prireditev lahko ogledali tu<* tisti, ki kart ne boste več dobili Torej, vidimo se v Tržiču!!! Na podlagi 30. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za pospeševanje zaposlovanja o dro nem gospodarstvu v občini Škofja Loka (Ur. list RS štev. 5/»*' 20/92, 34/92, 52/92) ter 4. člena sklenjene pogodbe w medsebojnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko, Ljubljana z dne 15. 5. 1995 objavlja župan občine škofja Lo*3 RAZPIS KREDITOV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA 1. Razpisana vsota je 84.265 DEM v tolarski protivrednosti- ^. 2. Za kredit lahko zaprosijo pravne in fizične osebe s sedež* gospodarske družbe in krajem investicije na območju obc|n škofja Loka in sicer - samostojni podjetniki posamezniki, - pravne osebe po določilih Zakona o razvoju ma gospodarstva (Ur. list RS štev. 18/91), - pravne in fizične osebe, ki so pri pristojnem sodišču vlo*,j vlogo za vpis družbe v sodni register oz. pri RLJJP vlog0 ^ priglasitev za samostojnega podjetnika posameznika z vs^1 predpisanimi dokumenti, - občani, ki živijo na gorsko višinskem območju občine in svojo dejavnost opravljali kot dopolnilno dejavnost na kmetij1' 3. Krediti se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup opreme. 4. Krediti se predmestno dodeljujejo prosilcem, ki: - bodo odprli nova delovna mesta, - imajo razvojno perspektivne dejavnosti, - imajo dejavnost na demografsko ogroženih območjih, - imajo dejavnost izvozno usmrejeno, dopolnjujejo proizvo0 programe ostalega gospodarstva .-o 5. Krediti se dodeljujejo z dobo vračanja do 7. 6.1998, z re?' obrestno mero 8 % in valutno klavzulo v DEM po srednji tečaju Banke Slovenije. Višina kredita znaša praviloma 20 vrednostni investicije. Bančno nadomestilo za obdelavo 9°1m no rešenega zahtevka znaša 1 % od zneska odobrenega kre° oz. najmanj 20.000 SIT. 6. Prošnja za kredit mora vsebovati: ^ - vlogo, ki vsebuje: osnovno predstavitev prosilca in nje9j^ dejavnosti, opis investicije v skladu s 3. točko razp.' , predračunska vrednost investicije z viri financiranja in t®^^ kim planom investicije, število zaposlenih pred zaključi investicije in po njem, višina zaprošenega posojila; 0%. - potrdilo RUJP o vpisu samostojnega podjetnika v vpisniK; ^ sklep sodišča o vpisu gospodarske družbe v sodni recp^ (registracija družbe z vsemi prilogami) ali potrdilo da je dala vlogo na RUJP za priglasitev za samostojnega podjetn z oz. pri pristojnem sodišču vlogo za vpis družbe sodni registe vsemi predpisanimi dokumenti dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca: davčna napovedh preteklo leto (overovljen obrazec za odmero davka od dejavn; z vsemi prilogami, podatke o poslovanju v tekočem letu, izja* ^ dosedanjih posojilih, potrdilo o plačanih obveznostih drža* \ samostojne podjetnike ter investicijski program (v sklad -—■■—-j— i-—i-......- —.....------1— i—s»— »• Lri/t mM elementi na obrazcu NLB, d.d.), zaključni račun za preteKio Q nca uspeha), periodični obračun za P ^ polletje tekočega leta, podatki o tekočem poslovanju, pvrzLo< BON 2, dokazilo o načinu zavarovanja kredita (hipoteka, jams (bilanca stanja in bilanca poroštvo...) za gospodarske družbe; - dokazila glede na vrsto investicije: pri nakupu prostorov, kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču ^ gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno dovolj t oziroma priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izR'v - izjavo prosilca, da bo odpri določeno število delovnih me5 nedoločen čas hnjrrii 7. Razpis je odprt do 31.1.1996. Prošnje za kredit s P°tr^^r prilogami vložijo prosilci v Novi Ljubljanski banki, d.d., jr° valnica škofja Loka, Spodnji trg 1, tel. 634-292. Nepopolnih v ne bomo upoštevali. ka in 8. O dodelitiv kreditov odloča župan občine Škofja Lc*^ predstavnik banke s skelpom v 30-in dneh od dnva poteka za predložitev prošenj. . ik0fj3 9. Dodatne informacije dobijo interesenti na Upravni enoti Loka, Mestni trg 15, telefon 624-190, ga. Porenta ali v" ' ^ Ljubljanski banki Poslovalnica Škofja Loka ga. Vrbovec tei 634-292, kjer dobijo tudi obrazce. ŽUPAN OBČINE ŠKOFJA ^Jj$ IGOR DRAKS^ \&OVU I CA j. V četrtek: BOLERO V petek: SKUPINA VlCTORV ^dentje prost vstop) OGLASI 223-444 J^ttlATI STROJI VANNI.d.o.o.. - KOM-^PONUDBA. Ne izgubljajte 7taP°Kllčite zastopnika na 0 SsIŽJSe, 064/218-317 23062 TELEFONI, tetefud,-"telefonske centrale. Servis nhaparatov. 0632-59524836 ,,Q JIC brezžični TELEFONI, s Sr«SVoino tipkovnico, daljši ^oiJSS ^-fiSO SIT dalje; plačilo S^gka. 0 0609/630-102 27254 Sfc dva STROJA ZA BRIZ-Ijlj^astlke. Cena po dogovoru. 29040 kuppersbusch In RADIO-JnijI^R Grundig, ter več parov S^2J«n. 0713-079 29275 rfALLo PIZZA DELOVMI ČAS: VSAK DAM OD 8" - 2200 LMEDELJA OD 1 100 -.2 2_°!j GORILCI rabljeni - ugodno. RUBIN KOKRICA 225-151_29497 AVTORADIO PIONEER In zvočnike, prodam. 8225-151 29501 Prodam hladilni bazen za mleko 200 I. cena 1500 DEM. «57-963 29505 Prodam rabljeno kombinirano PEČ za kopalnico Ferother, za nizko ceno. 048-681 29520 OVERLOOC BROTHER 4-nitnl, prodam. 0725-305 29521 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ 2,5 kw. 0331-199 29523 Prodam kombinirko MIO STANDAR, cena po dogovoru. 0733-329 29526 Prodam KOTNI BRUSILNIK Iskra 1400 W. 0806-212_29530 Prodam samonakladalko sena 17 m3 ter kalorifer z ventilatorjem za ogrevanje delavnice. 0731-00929534 RADIO 104.5 />(lA 105.9 107.3 \J\\ lil/ 107.S ■K" STROJ za Izdelovanje SotoS,' Zaslužek dober, prodaja ^SJjgfja. 064-256 O^SteDILNIK CORONA. dim. v garanciji 2p+2 elek., 17 cena zelo ugodna. 0723- ■w_29452 ^TRAKTOR IMT 533, ZETOR ^Lfamonakladalko SIP 15 m3, kosilnico 135, obračalnik, St» T«]^n ter kosilnico Bes, »troj Vltrex. 045-349 29455 ŽELITE NOVO VODOVODNO JNSTALACIJO V KOPALNICI, HIŠI7 .i^Velamo z izkušnjami " JJvno in hitrd^tudi razns Tei .javila in predelave) 1 • 218-427 NON-STOP OGNJIŠČE tel. 152 11-26 h*. 152 13 62 IS* Prodam Se zapakiran ŠTE-"Ij^amke Corona, dim. 60x60 42 elek., pečica. 0723-519 ŠIVALNI STROJ SINGER ^gon. 150 DEM. 0218-435 Prodam 380 I SKRINJO. Prodam nov KUPPERS-_ ^ŠTEDILNIK. 046-265 29480 J6 J termoakumulacijsko l]^ "ajnožarečo peč, prodam. ^1 29488 MOTORNO ŽAGO JONSERED 630 nerabljeno, prodam 77000 SIT. IN-TERGOZD Kranj, 0064/241-670 29639_'_ Prodam SEKULAR za drva žagat, trifazni motor. 0324-922 29540 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW novo. 0806-357 29570 Prodam novo traktorsko pri klico za prevoz živine In Grundig radio c 6000. 057-977 29582 Prodam VARILNI APARAT za avto-geno varjenje, vse v kompletu. 0723-750_29586 Prodam Z 101, I. 89 in sesalec VORVVERK.. 0 211-690 Elek. ŠTEDILNIK na 4 plošče, pekač, ura, dve leti star in žensko kolo rdeče barve, prodam. 0633-350 29508 Ugodno prodam FOTOKOPIRNI STROJ CANNON. 0311-347 29eos Prodam BTV 63, ekran fine line Gorenje. 0876-136, zvečer 29613 TRANSPORTER prodam ali menjam za trosilec hlevskega gnoja. 057- 721 29616 TRANSPORTER dolg 6 m, prodam. 057-721 29817 Michelin za vsako zimo. OI4VTIPKA GLASBENI INŠTRUMENTI TIPKA Kolodvorska 7 LJUBLJANA 061/13-17-055 TIPKA Staneta Žagarja 34 a KRANJ 064/331-478 ŠE VEDNO NAJCENEJŠI NAKUP GLASBIL DO 12 MESECEV NA KREDIT BREZ OBRESTI GLASBILA SYINTHESIZERJI Casio, Yamaha, Roland, po ugodnih cenah v trgovini SINKOPA.0 802-274 in 801-211 28178 Prodamo SYNTHESIZER YAMAHA PSR 210 s stojalom. 067-182 29494 Prodam FREITONARICO Lubas. 0241-623_29511 GR. MATERIAL SNEGOLOVCI po najnižji ceni, možna montaža. 0725-319, zvečer 28264_ OKNA dvokrilna 90x70 s polknl, prodam. 045-593_29483 Prodam PEĆNICE za zaprt kamin (70x54x130 cm), za 4000 SIT. 066- 783_29610 Novi močenjšl SNEGOLOVI naprodaj. 043-057 29618 Prodam 300 GRANITNIH KOCK 8 cm in 210 10 cm. 043-057 29619 Nujno kupim OLJNO PEČ EMO 3. 0620-932 29465 Kupim svnthesizer na 5 oktav, 100 ritmov, 100 zvokov, dinamične tipke. 043-115_29615 Kupim cementni strešnik Trajanka ali Vesna, cementno sive barve. 055- 105 29620 grma c Podbrezje 127/A Tel.: 064/731-500 BOGATA PONUDBA JEDI HIŠNE SPECIAUTETE ajdovi in sirovi štruklji bakalca z žlinkrofi bedančev kotlet postrvi in škampi malice in nedeljska kosila POSEBNA SOBA ZA SKUPINE DO 30 LJUDI Odprto od 10. do 23. ure, ob sobotah od 12. do 24. ure, ob nedeljah od 11. do 22. ure. IZOBRAŽEVANJE Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 056-095, 225-467 1 Učitelj uspešno Instruira matematiko in fiziko. 0311-471_26510 ' Diplomiran ing. elektrotehnike in-štrura matematiko za srednje šole In fakultete. Matjaž 0 213-644 29434 INSTRUKCIJE angleščine, nemščine in matematike. Bled, 0741-73329438 Poučujem diatonično harmoniko za vse zahtevnostne stopnje. 0217- 112_29439 Instruiram matematiko, fiziko in strokovne elektrotehnične predmete. 0217-112_29440 Instruiram matematiko in fiziko. Erman, Ovsiše 49, Podnart 29507 Učitelj instruira matematiko In fiziko za osnovne šole. 041-320, zvečer 29588_ IZGUBLJENO Izgubila sem žensko zapestno URO. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Pokličite 0216- 856 29478 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi Kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 aH 47-534 2 Hlodovino vseh vrst in celuloze odkupujemo. 055-151, dopoldan, 57-848 zvečer_28530 Kupim rabljeno smučarsko opremo 7a sedemletnega fanta. 0310-189 SATELITSKE ANTENE + AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI Možnost plačila 2 do 12 čekov tet.: 064/422-585,421-108 SAT TRADE d.o.o. Požcnik IO Cerklje LOKALI Prodamo 50 m2 lokala na Zlatem polju, v I. nad. K 3 KERN Kranj, 221- 353 27444 NAJEM v Kranju nudimo 60 m2 prostora za zobno ambulanto z ordinacijo, ena je opremljena. K 3 KERN Kranj, d.o.o. , 221-353 27952 Najem v Kranju (Stražišče) nudimo 60 m2 poslovnega prostora v pritličju in eanko stanovanje vnadstropju, cena 1000 DEM/mes. K 3 KERN Kranj, 221-353_28773 V bližini Kranja oddam MANJŠI GOSTINSKI LOKAL. Obvezen odkup inventarja. 00609/629-033, ali 064/45-481 29352 CENTER Kranja 350 m2, neživilski trgovski lokal s pripadajočimi pisar-naml. 0061/131-10-02_29546 Prodam opremo za tekstilno trgovino, iz naravnega lesa, cena ugodna. 0 064/715-728_mmi Prodam MIZARSKO DELAVNICO na Jesenicah (Podmežaklja), cena cca 150.000 DEM. 0 860-505, Rozman, c. Revolucije 15. 29563 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: KRANJ Center lokal OPTIKA oddamo za 15 let, odkup inventarja in investicij obvezen, 35000 DEM, trgovski lokal potreben obnove 30 m2 v Tavčarjevi ulici, Planina III -frizerski salon. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00 29641 POSLOVNE PROSTORE PRODA MO: Kranj Cetner 75 m2/l po 2400 DEM/m2, cca 300 m2 uporabnih površin za 150.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 29642 Prodamo v Škofji Loki na odlični lokaciji prodamo poslovno stanovanjski objekt z lastnim parkirnim prostorom, primeren za trgovino ali drugo poslovno dejavnost. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 29648 KOLESA Prodam APN 4, lepo ohranjen. 0325-922 29456 Otroško KOLO 3-6 let Rog, prodam. 0738-113, zvečer 29509 Prodam gorsko kolo na 21 prestav, žensko, se v garanciji, cena po dogovoru. 0 57-919 29568 OBVESTILA Enodnevni Izlet na Madžarsko s kombijem torek, četrtek, petek, sobota. 049-442 29009 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo-Portogruaro s kombijem -sreda 049-442 29011 RENTA-CAR izposoja osebnih vozil in kombijev, posebna ponudba za poroke. 045-755 ali 0609/624-521 29477 OBLAČILA Zelo ugodno - TRENIRKE. RUBIN Kokrica, 0225-151_29500 Zelo ugodno prodam VEČERNO OBLEKO št. 40. 0682-720, zvečer 29614 OSTALO Jaslice - modele za njih prodamo. 0 242-331 29485 Prodam 16 BIT igrico za TV. 0681- 241 29492 SMETNJAKI iz pocinkane pločevine. Dostava na dom. 0324-457 29508 PRIDELKI Prodam KRMILNO REPO po 3 SIT. Zalog 32, Cerklje na Gor. 28824 REPO In krmni KROMPIR, prodam. 0325-754 29297 Prodam KROMPIR za nadaljno sajenje frizija in dizere. 0421-715 VARAŽDINSKO ZELJE v glavah, prodam. Žeje 16, Duplje 29eoa POSESTI NAJEM v pritličju hiše dajemo v najem 95 m2 prostora, primernega za obrt ali skladišče. K 3 KERN Kranj.d.o.o. 221-353 28775 Prodam travnik 2443 m2, Kamna Gorica - Podnart, poceni 260 m2. 0 733-735 29429 PRODAMO v Medvodah prodamo pritlično hišo, cena 150.000 DEM, starejšo prenovljeno hišo v Strelišču za 180.000 DEM, hišo dvojček v Goricah za 150.000 DEM, v Pirničah prodamo visokopntlično hišo na parceli 700 m2, Lescah večjo poslovno hišo ob glavni cesti, v Zg. Bitnju visokoprrtlično hišo in 1.000 m2. K3 KERN Kranj, 0221-35327440 Prodamo v Cerkljah prodamo pritlično hišo 2800 m2 zemlje na lepi sončni legi, na koncu vasi ob zelenem pasu. K 3 KERN Kranj, 0221353 27442 PRODAMO v Železnikih prodamo vrstno hišo v gradnji, Žirovnici prodamo pritlično, podkleteno hišo in 2800 m2, v Šk. Loki (Godešič= prodamo nedokončano hišo in parcela 1000 m2, v šk. Loki (smer proti Zmincu) prodamo visokopritlično hišo na parceli 500 m2, v Žireh prodamo hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN KRANJ, 221-353 27443 V Medvodah prodamo zazidljivo PARCELO 700 m2 z gradbenim dovoljenjem. K 3 KERN Kranj, 221- 353 27453 PRODAMO: v Kranju prodamo blizu kopališču novejšo hišo s prizidkom in 700 m2 sveta, v Kranju v bližini sodišča prodamo poslovno stanovanjsko hišo - dvojček, v Bitnjah 20 leta stara hiša, visokopritlična, en-onadstropna, vel.10 m x 10 m, 780 m2 parcela, vsa oprema. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 28770 PRODAMO v Žireh ugodno hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 223-353 28771 Blizu Radovljice prodamo bivalni vikend na parceli 1000 m2 sveta. K3 KERN Kranj, 221-353 28774 PREROKOVANJE, VEDEŽEVANJE STE OSAM L J EMl? VAS ZANIMA PRIHODNOST, 090 42-23! ZDRAHE. UUBEZEN.Ž DENAR7 POKLIČITE! V centru Kranja prodamo poslov-nostanovanjsko HIŠO, v Šk. Loki staro hišo. KOŠNIK,s.p. 332-061 29486_ Križe pri Tržiču prodamo HIŠO v 3. gr. fazi na parceli 600 m2. KOŠ-NIK.s.p. 0332-061_29469 HOTEMAŽE - prodamo 5000 m2 zemM'šča za športne dejavnosti, Brnik 2x1000 m2 zazidljive parcele. KOSNIK,s.p. 0332-061_29470 APARTMA ali vikend za božične oraznlke. najamem. 0731-250 2949S KUPUJEMO -PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO : STANOVANJA. HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, KOROŠKA C. 16, KRANJ, 22-33-00 29635_ HIŠE KUPIMO: Gorenjska starejšo hišo na manjši parceli in novejšo hišo v Kranju. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 29638_ PARCELE KUPIMO GRADBENE v okolici Kranja več parcel od 500-1000 m2 in ob vpadnicah parcele od 2000 do 10.000 m2. DOM NEPREMIČINE. Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00 29639 HIŠE PRODAMO: MOjstrana večjo hišo z obnovljeno streho, primerno za penzionski turizem, BLED visokopritlično enostanovanjsko hišo na parceli cca 500 m2, BEGUNJE okolica obnovljeno hzišo z lepim razgledom In vrtom. HIŠE PRODAMO: KRANJ Primskovo 1/2 hiše z vrtom in garažo, nadomestno gradnjo na parceli 2500 m2, poslovno hišo s 500 m2 uporabne površine ob prometni vpadnici s parkirišči; v CENTRU večjo starejšo hišo s 200 m2 v etaži z garažo in pomožnimi prostori za 150.000 DEM; starejšo enostanovanjsko hišo z lokalom v mirni ulici. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj, 022-33-00 29640 PARCELE GRADBENE PRODAMO: Kranj Primskovo 2500 m2 ob cesti, Huje 2 parceli po 600 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo; Podkoren 2000 m2 za gradnjo apartmajev. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16. Kranj, 022-33-00 29643 T»l. 064/52-233 POSREDUJEMOPRI PRODAJI, NAKUPU. MENJAVI. ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. VIKENDE PRODAMO pod Krvavcem 700 m2 n.v. nedokončan vikend na Rarceli 3 ha + 1 ha gozda. DOM IEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 29644 Na Gorenjskem kupimo za naše stranke hiše potrebne obnove, novogradnje, enodružinske novejše hiše in zazidljive parcele. Pripravimo pogodbe. APRON, 331-292, 331-366 29647_ V Britofu prodamo zazidljivo parcelo 370 m2 po 80 DEM/m2 v Bitnjah prodamo zazidljivo parcelo 200 m2 po 60 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 29649 V Šenčurju prodamo zazidljivo Parcelo 734 m2 po 60 DEM/m2, v odkorenu prodamo zazidljivo parcelo 2500 m2. K 3 KERN Kranj, 221- 353 29650 V Prebačevem prodamo zazidljivo parcelo 616 m2, po 70 DEM/m2, v Šutni parcelo 2100 m2, od tega 1400 m2 zazidljivo . K 3 KERN Kranj, 221- 353 29651 Preddvor, prodamo vikend v gradnji. K 3 KERN Kranj, 221 -353 29652 PRODAMO: Podljubelj prodamo podkleteno hišo (primerno tudi za vikend), 85 m2 bivalne površine z garažo 30 m2 In opremo s stilnim pohištvom, parcela 1600 m2, cena 150.000 DEM. K 3 KERN Kranj, 221- 353 29654 Poceni prodam nov KRZNEN PLAŠČ, rjav nerc št. 42, sivo jakno lisičje tačke št. 42, nošeno eno leto. 077-726 29273 SILAN GORENJSKE , Promet z nepremičninami, d.o.o. Krar\^~^~^*f$ gorenjske Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, NEPREMIČNINE re/./fax: 064/22 33 76 KRANJ - CENTER, POLOVICO STAREJŠE HIŠE Z LOKALOM KRANJ ■ STRAŽIŠČE - DV0STAN0VANJSK0 HIŠO NA LEPO UREJENI PARCEU 600 M2 KRANJ - STRAŽIŠČE - STAREJŠO, POPOLNOMA ADAPTIRANO HIŠO NA PARCEU 400 M2 ŠKOFJA LOKA - POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO NA PARCEU 1500 M2 ŠKOFJA LOKA - GORENJA VAS, STAREJŠO HIŠO, NA PARCELI 700 M2, PRIMERNO TUDI ZA VIKEND. CENA 60.000 DEM KRANJ - BLIŽINA CENTRA, ODDAM01000 M2 POSLOVNIH PROSTOROV Z MOŽNOSTJO DELITVE NA VEČ MANJŠIH, PRIMERNE ZA VSAKRŠNO DEJAVNOST. KRANJ - STRAŽIŠČE - ODDAMO 130 M2 POSLOVNEGA PROSTORA V PRITLIČJU KRANJ - CENTER, V BLIŽINI SODIŠČA ODDAMO V NAJEM 60 M2 ZA MIRNO DEJAVNOST IN TRISOBNO OPREMLJENO STANOVANJE, PRIMERNO TUDI ZA PISARNE v -*»*S, Virmaše 109, Škofja Loka, 064/632-546 Fax:064/654-230 GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 24. novembra 1995 »tek, PRIREDITVE TRIO ali DUO vam igra na ohcetih in zaključenih družbah. 0731-01529503 POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let! Obrestna mera od 13% letno. Pokliči 090 42 14, strošek 156 SIT/min. 2moo Ugodni gotovinski krediti na podlagi OD. Letna obrestna mera od 12 % dalje. Pokličite 090 42 14 PTT strošek 156 SIT/min. 29eoi POZNANSTVA Vdovec s SŠI in stanovanjem želi spoznati žensko brez obveznosti med 50 - 56 leti. šifra: ŽELJA 29430 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, 0061/611-078 STAN. OPREMA Ugodno prodam obnovljeno SEDEŽNO GARNITURO. «725-305 29517 KAMIONSKI PREVOZ tovora - 3 t. «064/218-798 28573 STEKLARSTVO SELIŠKAR: zastekl-jujemo vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. «061/272-381 2B8si SERVIS TV, HI-FI, in video naprav vseh proizvajalcev. Obveščamo vse svoje stranke, da imamo novo tel.štev.«324-698, Smledniška 80, odprto od 9.-17. ure. SE PRIPOROČAMO!_25898 Servis PEN - pridem takoj! Popravilo pralni, pomivalnih strojev, štedilnikov, boilerjev, sesalcev ... « 242-037 28910_ SLIKOPLESKARSKA DELA in polaganje vseh vrst talnih oblog po konkurenčnih cenah, in kvalitetno. «403-160 29344 ŠPORT Komisijska prodaja drsalk, smuči, pancarjev. Rubin Kokrica, 225-151 29498 Rabljene drsalke, smuči, pancarje vzamemo v prodajo. RUBIN Kokrica, 225-151 29499 Prodam del hokejske opreme 8-10 let. « 312-119 29567 Prodam nov ČOLN Elan, 3 m, z vesli, DEM 500. «78-348 29603 Nove SMUČI ELAN MBX. ugodno prodam, dolžina 188 cm. »46-723 -J TRGOVINA IN SERVIS S KOLES IN KOLESARSKO OPREMO PREBAČEVO 51, KRANJ tel.: 331-542 DO 30 % POPUST ZA KOLESA -MODEL '95 ZDAJ JE ČAS ZA KVALITETEN SERVIS VAŠEGA KOLESA! Možnost plačila na več obrokov! Odprto: od 12. do 19., sobota od 8. do 12. ure STORITVE STE KL 1^, O s k: o k: Prešernova 17, Kranj, tel ,/fax :064/221-202 Za lepše trenutke življenja! SATELITSKI SISTEMI OD 356 DEM, vrtljivi in skupinski sistemi. 0064/ 719-014 29397 Kombi prevozi tovori. C mobitel. 0609/631-776 223-420 ali 29433 LASTNIKI GOZDOV - profesionalni sekač izvaja posek In spravilo! 0633-898 29436 SERVIS oljnih gorilnikov, avtomatike - meritve, montaža, prodaja. BETA-s.d.o.o., tel, fax: 874-059 29448 VODOVODNE INSTALACIJE hitro in po konkurenčnih cenah, priključek 25 DEM. KOŠNIK, s.p. 332-061 29468 Izdelovanje testenin Grobov&ek GR0B0VŠK0VI DOMAČI REZANCI Dobite jih v trgovinah z živili po Sloveniji Izkoristite lepe jesenske dni za čiščenje vaših bivalnih prostorov. Čistimo okna, stekla, tapisone, iti— sone.....HRIBAR BLESK,d.o.o.,0331-431 25328 BOJLERJI, pipe, ventili, WC kotlički ... popravilo in montaža. 0325-815 25887_ Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese izdelujemo, montiramo, popravljamo in obnavljamo. Tudi na obroke. 0213-218 27032 Sprejemam vsa gradbena dela in fasaderstvo. 0 324-771 ali 0609/ 623-869 27250 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite. 0 332-053 27688 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTE-DILNIK popravimo hitro in strokovno! 0331-450 27908 Izoliram cevi centralnega ogrevanja in hladilne sisteme. Registrirana obrt. 0 061/485-360, zvečer! 28197 BRAZDA IZ POLJŠICE PRI PODNARTU 6 TEL: 064/731-615 ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, BORA, BUKVE, JESENA, JAVORA, HRASTA IN GOZDNE ČEŠNJE. OLJNI GORILCI, napeljava avtomatike, montaže, servis, meritve. ESA Kranj, 0327-319 29510 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 29522 ODOJKE pečem na žaru, po naročilu. «215-111_29553 Popravilo, previtje rotorjev, elektromotorjev, hladilne tehnike, gospodinjskih aparatov. Naklo, Pivka 20. tt 47-490 29554 Servis orodja Iskra, AEG, B&D, Makita, Bosch, ELU. Naklo, Pivka 20. O 47-490 29555 Poslovna darila z tiskom, ugodno. « 324-165_29566 STANOVANJA Prodamo stanovanja: v šk. Loki mansardno 3 sobno 80 m2 v več-stanovanjski hiši, 3 sobno stanovanje v pritličju, Novi svet. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353_27942 Prodamo stanovanja: 3 sobno 79 m2 na Planini 2, 3 sobno 89 m2 na Planini 2, 4 sobno 90 m2 v pritličju na Planini 3. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 28786 Prodamo stanovanja: 1,5 sobno 53 m2 na Planini 3 v 7. nadstropju z opremo. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221- 353 28767 Prodamo v Tržiču 1 sobno 42 m2 na Deteljici. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221 -353 28769 V Kranju najameva 2 sobno STANOVANJE v bloku, s telefonom In CK. «52-122, po 16. uri 29307 Študentka išče sobo v Ljubljani. Plačam vnaprej. « 064/738-856 29487 Oddam trosobno STANOVANJE v Zvirčah. «733-584 29531 Oddam GARSONJERO na Zlatem polju. «224-394 29538 V Kranju, šk. Loki, Medvodah kupimo ali najamemo garsonjero ali enosobno in dvo ali večsobno stanovanje. «061/126-20-13, od 9 do 18. Ure 29552 Prodam dvosobno stanovanje v Šorlijevem naselju. Cena 1400 DEM/ m2. 0 217-437 29562 Najamemo več stanovanj na Gorenjskem. Oddamo garsonjero v Kranju. Robsus d.o.o. 0 324-165 29565_ STANOVANJA PRODAMO: Kranj -Šorlijevo nas.: 54 m2, nizek blok/HI., prodamo ali zamenjamo za 3 ss v pritličju, 1300 DEM/m2, Zl. polje: 3,5 ss/IV, 95 m2, mansardno, obnovljeno, et. CK, 92000 DEM; 2 ss, 56 m2, novo, CK, 90.000 DEM; Planina II: 3 ss/VII., 82 m2, 2 balk.. 1200 DEM/ m2; 2,5 s/l., 68 m2, 1200 DEM/m2; 1 ss 37 m2, novo, 60.00C DEM, CENTER 2 ss/VII., 60 m2, obnovljeno, CK, 1400 DEM/m2; RADOVLJICA: novo 3,5 ss, 80 m2/lll, balkon, loža, 140.000 DEM; Bled Želeče, 76 m2/l, 3 ss v novejši hiši s pos. vhodom, 125000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 29636 STANOVANJA KUPIMO: Kranjkupi-mo garsonjero In 1 ss. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022- 33-00 26637 STANOVANJA ODDAMO: Kranj garsonjero v hiši s posebnih vhodom, samskemu nekadilcu za letno predplačilo 350 DEM/ mes; ŠKOFJA LOKA - garsonjera v bloku, 400 DEM/mes.. letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 29645 V Kranju, Šk. Loki in Radovljici kupimo in najememo garsonjere, enosobna in večja stanovanja, lahko brez CK in tel. APRON. 331-292, 331-366 26646 Prodamo stanovanja atrijsko stanovanje 90 m2 na Planini 3. K 3 KERN Kranj, 221-353 29653 VOZILA DELI CITROEN AvTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli! ODKUP AVTOMOBILOV. 0064/692-194 281 u SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Prodam lahko prikolico za zaganjač za SAMARO. 058-280_26460 Prodam PRIKOLICO za osebni avto 180x120 cm. 041-894_29461 ZIMSKI GUMI DUNLOP 215x14 po 5000, prodam. 0221-872 29547 Prodam NOV akumulator 55 Ah In dva nova avto plašča 165x70x13. 0872-609 29611 VOZILA Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem torek, četr-tek, petek, sobota. 049-442 29006 Enodnevni nakupovalni izlet v Italijo -Portogruaro s kobmijem, sreda. 049-442 29010 OPEL VECTRA 1.8 CD, prodam. Partizanska pot 7, Kokrica Kranj /996 m . — «t.".1 ;hmi I $ m 0 m m $ i dim 26 x 70 cmjmotivi: ROŽE ŽIVALI,AVT0M0BIL,GRAD pri količini 1000 kom možni motivi po želji dim 6,5 cm x 11 cm koledarski del z imeni in prazniki OSTALI ARTIKLI,ki so na voljo z dotiskom stenski in namizni KOLEDARJI 96, (suho cvetje, ženski akti.narava.cerkve.svetovna morja, znamenitosti sveta, gradovi na slovenskem, avtomobili) rokovniki, usnjeni obeski, majice, kuliji... Unikatna darila. OBLIKOVANJE, TISK, NAPISI, REKLAMA telJfax 063 741 104, tel. 063 783 241 Odkup in prodaja vozil In prepis. ADRIA AVTO, Partizanska c, šk. Loka, 0634-148, 0609/632-577 29105_ Prodam JUGO 55, letnik 1987, reg. do 11/1996 in motor za JUGO 45 v dobrem stanjuVoklo 47, Šenčur. 0 49-401 29196 Avtomobilisti, akumulatorje Vesna, Topla, ATSA, najceneje lahko kupite v AGROIZBIRI Cirče. Primer: 12 V 60 Ah že za 4990 SIT. Nudimo brezplačno montažo, dveletno garancijo, plačilo s čeki. 0324-802 29343 Prodam R 4 GTL, letnik 12/1988, sive barve, zelo dobro ohranjen. Sužnik Milan, Zg. Besnica 104. 0403-109 29431 Prodam AX IMAGE, letnik 4/93, 42000 km. 0242-803_29437 Prodam JETTO, letnik 1981, reg. 5/ 96, cena po dogovoru. 058-033 Prodam BOLHO 126 P, reg. do 14.8.96, z radiom In zvočniki, cena 650 DEM. 0733-958_29449 Prodam Z 128, letnik 1988, reg. do 6/96, cena po dogovoru. 0682-190 29463__ Prodam BMW 324 TD, karavan, letnik 1992, z vso možno dodatno opremo, možna menjava in BMW 315 i. 81, v odličnem stanju. 043-070 Gorazd 29471 Prodam R 21 2.1, letnik 1987, kovinsko modre barve, reg. do 25.8.96. 0312-025_29450 Prodam AUDI 80, letnik 1989, mašina 1.8 S. 058-829 29453 Prodam JUGO FLORIDA, letnik 1990, garažiran, 6500 DEM. 057- 460 29454 Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1985, reg. 4/96. Okorn, Mestni trg 8, Škofja Loka 29609 IAUON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 AMSUN VAM PREDSTAVLJA PRVE BIO TELEVIZORJE NA SVETU 51 cm, 55 cm, 63 cm in 72 cm j BIO od 57.200 sit Nov produkt imenovan BIO televizor ustreza vedno večjim zahtevam potrošnikov po zaščiti okolja in po zdravem življenju. Testi so pokazali, da imajo BIO aparati pozitivne vpliv na živa bitja, ki so izpostavljena sevanju infrardečih žarkov. Z razvojem BIO televizorja si je SAMSUNG verjetno zagotovil prvo mesto na tržišču in prehitel svoje tekmece. Artikle SAMSUNG lahko dobile v naslednjih trgovinah «o Gorenjski: REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj tel. 211-142, Merkur PE Globus, Kranj, tel. 224-050, Merkur PE Radovljica, tel. 714-997, Merkur PE Škofja Loka tel. 620-863, Merkur PE Gorenja vas tel. 681-701, Merkur PE Jesenice tel. 81-945, Loka BC Medvode, tel. 061 - 611-100, Loka Železniki, tel. 66-619, Mercator Deteljica tel. 53-017, Mercator Tržič, tel. 53-180, Sandor Bled tel. 77-427, Orbiter Kranj tel. 241-493, AVT electronic Škofja Loka, tel. 620-205 Gluhikom Žiri, tel. 691-658 Prodam avto FORD FIESTAV atnik 1993, 26000 km, reg. ao * letnik cent. zaklepanje, elek. šipe. 041-656 126 P, letnik 1987, reg. do juj> I prodam. C. Gorenjskega °ar%54j Bled_____J> Prodam Z 101, letnik 1979. «2 029_____f> Prodam Z 1300. letnik 1976, ^ barve, reg. do 5/96 in P*«*2r* osebni avto. Za oboje cena ufl^ 0802-140_____ JUGO 45 KORAL, letnik 198MJ* do 7/96, garažiran, odličen, prt*r 045-170 __, A ODKUP m PRODAJA k PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) AUD1100 2.3E, letnik 1992, prodam. 045-755 ali 0609/624-521 29474 RENTA CAR izposoja osebnih vozil in kombijev, posebna ponudba za poroke! 045-755, 0609/624-521 29475_ Prodam FIAT UNO 45, letnik 1993. 0272-866, dopoldan 29489 TOYOTA COROLLA XLI, letnik 1990. naprodaj. 078-424 29490 Prodam GOLFA, letnik 1982, reg. 10796. 0328-001_29502 Prodam NISSAN 1.4 SUNNY, letnik 1991, prevoženih 47000, reg. celo leto 96. 0061/627-790_29515 Prodam PASSAT. ABS, CLIMA, servo radio, gama, bel. 0801-526, zvečer 2951 e Prodam R 5 CAMPUS PLUS, letnik 12/91, reg. do 9/96. 066-650 29519 Ugodno prodamo R LAGUNA 2.0 RT, letnik 1995. RENAULT CLIO 1,4 RT/5 v, letnik 1993, RENAULT 5 CAMPUS/5V, letnik 1990, ŠKODA FAVORIT 135 LX. letnik 1993. RENAULT PREŠA.d.o.0., 0422-522 29524_ Prodam R 4 GTL, letnik 1988. 064- 111 29527 BMW 318 I, letnik 12/85 z opremo, odličen, prodam ali mB,^f 045-170 ___ Prodam lepo ohranjen J^GO 90, prva reg. 91, prvi lastnik. 255___ Prodam FIAT TIPO 1.4, letnik \U 83000 km, garažiran, cena ^ DEM, pet vrat. 046-677 ___>• Prodam ŠKODO FAVORIT 13% letnik 1993, bele barve, cen*^ dogovoru. 050-210 J—"'f' Poceni prodam ZASTAVO 1°^ letnik 1980. 041-320, zvečer " PONY 1.5 GLS, letnik 1990 H& prva lastnica, prodamo. 0°° 354_______> ALFA SPRINT 1.5, letnik ohranjena, rdeče barve, lita PLja"1 nove gume, reg. do 8/96, P 0736-686 ___i ALFA SUD 1,2, letnik 198^* ohranjen, reg. do 8/96, 0736-686 ,____I UNO 60 S, letnik 1987, reg. *'4' ličanje pokrov, blatnik. 07j1^ VW 1200, letnik 1974, reg- 4,5>i 1500 DEM. 0731-086 __x Prodam JUGO 45 A, Mnl^-pi bele barve, reg. do 9/96, G*»| dogovoru. 055-435 Prodam GOLF. letnik 1982 <#J 0311-279 Prodam AUDI A 6, 2.0 E, 1. ffifl karamboliran. 0311-188 126 P, registriran do 11/9MSi za 800 DEM. Sv. duh 20. šk. cerkvi) Prodam JUGO SKALA 55, 1990. 078-486 S^lter Ji mom ^ Stružnikova 19, 64208J^Yj Tel..Fax: 064/JT" UMI mobiteL pooblaiceni »»rvis za prod«)o j^^j^ J R 19 CHARADE, 12/90, red; Zfik 96, 72000 km, metalik * stekla, zadaj spojler, 9araž'o3^ lepo ohranjen, prodam. 0j£>Qi HYUNDAI PONY, letnik 1g|| JUGO 55, letnik 1990, ffiji Avtosservis Lušlna, 0632jf^ji Prodam JUGO 60 KORAL .j 1989, rdeč. 0311-239 lajl ZAPOSLITVE V<9 Si dip °dlo ■Str Si! S? S*, ZA PRODAJO USPEŠNIC Ld VENJSKE KNJIGE NUDIMO W6 ODLIČNE PROVIZIJE ŠE Mr* pfl REDNE ZAPOSLITVE At-W . PRAVNIŠTVA. 0733-349, ^"V 061/443-915 . --TbV"^ Iščemo poklicnega voznika p kategorije. Šifra: 2311. MONTERJA ogrevalnih nfP34^ poslimo takoj. 0061/161-3* ^SA Zaposlimo komunikativno 9 jjJJ delo v pisarni. Šifra: 1965^^*^ 2000 DEM in več z najn g 1 programom DZS..PoS lo^tt uvajanje, možnost napW°^1<*| redne zaposlitve. 0Ofi4/ ^ 0609/634-584 89 DEd.AUDIO-HI.ri 4& • ^ v ^GODNIH NAKUPOV 28.11 * 30.12. Nrn*!8'' honorarno zaposlitev na ^Qroxi 1 ''onorarno za[ 'SOrSS" zastopništva DZS. OD Mihi SlT ln več. Delo poteka v C«1 »kupini, Izkušnje niso po-S^*S1-297, po 15. uri 26166 »0do ^izvajalec medicinskih proiz- ^Žtsri8 08eDr>° rabo- Iščemo Ijfij ^e predvsem z Gorenjske. «"274,801-211 28173 Nudimo delo NATAKARICI z delovnimi izkušnjami, vse ostalo po dogovoru. 0731-246 26186 Takoj redno ZAPOSLIMO 5 sposobnih in resnih delavcev za delo z ljudmi. Resne ponudbe na 0061/ 310-588, po 19. url 29282 Zaposlimo TRGOVKO. OD cca 60.000 SIT. 0312-019_29309 Zaposlimo zastopnike za švicarsko firmo Roadstar - enkratna priložnost. BOTON.d.o.o., 0222-014 29353 Zastopajte proizvode Road star- TV, video, HI-FI, avtoradiji, Itd. BO-TON.d.o.o., 0222-014_29354 Zastopajte prodajno uspšenico -VIDEO NADZOR - trgovine, lokali, hiše. BOTON.d.o.o., 0222-014 29355 Zaposlimo KLJUČAVNIČARJA. Informacije vsak delavnik od 8-10. ure. 041-438 29389 Narodnozabavni ansambel Iz Kranja Išče pevca. 0217-112 29441 Bi radi dobro zaslužili s prodajo? Pokličite «874-061, po 15. uri 29447 Zaposlimo dekle z znanjem tujih jezikov in računalništva. «720-008 29464_ Nudimo delo z dobrim zaslužkom in možnostjo napredovanja. KOŠ-NIK.s.p. 332-061_29487 Za komverzacijo v nemškem jeziku honorarno zaposlimo mlajšo osebo iz okolice Kranja ali Šk. Loke šifra: TAKOJ 29473 Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo! Nedelje prosto, «064/ 212-634 29481 i i in C A *9ojni zavod Preddvor opisuje prosti delovni mesti l^ZGOJITELJA ZA DELO ^STANOVANJSKI SKUPINI p nedoločen čas. s polnim delovnim časom ;°9oji: !j°cialni pedagog, pedagog širokega profila, p'PI. psiholog, socialni delavec °skusno delo traja 90 dni. ^©tek dela v drugi polovici decembra. K^gve z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati E^jejo v 8 dneh po objavi na naslov: Vzgojni zavod erjdvor, Dvorski trg 6, 64205 Preddvor. J^idata bosta o izbiri seznanjena v 15 dneh po Stara cesta 2, tel /fax iiillllllllllilllliiii TRGOVINA: • LAMELNI PARKET • LEPILA • DISPERZIJSKE BARVE • BARVE ZA LES • PLESKARSKO ORODJE • LEPILA ZA KERAMIKO • DEMIT FASADE • STENSKE TAPETE • SAMOLEPILNE FOLIJE • VIJAKI ASPA • ČISTILA • KLJUKE ZA VRATA IN OKNA (UVOZ HOPPE) • POHIŠTVENA VODILA IN OKOVJE "BLUM" • DETERGENT ZA ROČNO POMIVANJE POSODE IN MEHČALEC ZA PERILO TOČIMO V VAŠO EMBALAŽO posebna ponudba mavčne plošče ZA IZDELAVO SPUŠČENIH STROPOV IN PREDELNIH STEN Z VSO POTREBNO PRIPADAJOČO PODKONSTRUKCIJO debelina 10 ali 13 mm (vodoodporne, protipožarne) NOVO! Električna orodja Plačo sistemi: Neskončno število rešitev za vse zahteve modernega gradbeništva Pri vsaki vrsti gradnje, iz starega v novo in za vse tehnične zahteve, zagotavlja Plačo učinkovitost in uporabnost. POLEG UGODNIH CEN VAM NUDIMO TUDI SVETOVANJE IZVAJAMO TUDI ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DELOVNI ČAS: VSAK DAN od 7.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00 Sr?. DIREKTORJA v prodajni %'ri.^acije od 8. do 10. ure ^4/310-155_29399 SgJS. zaposlimo ŠOFERJA s C pSjj J2,Po možnosti s prakso za Jjw* Rečnih Izdelkov na relaciji Mju.^ubijana Naslov v oglasnem " 29428 Iščem delo - tajnice za nekaj ur dnevno. 0214-080_29482 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma, cena po dogovoru. 0688-154 29493_ Za prodajo sadja, zelenjave v kiosku dobi delo študent-ka ali prodajalec-ka. Šifra: PO UČINKU 29525 Za redno zaposlimo KUHARJA z delovnimi izkušnjami. 045-038 29535 Gostilna v Kranju zvame v redno delovno razmerje mladega natakarja ali natakarico. 0332-122 29541 DZS redno ali honorarno zaposli več ZASTOPNIKOV. Honorar ali OD 150.000 SIT in več. Informacije vsak torek na 0 331-445_29556 Zaposlim NATAKARICO v okrepčevalnici in ČISTI LKO v popoldanskem času, za dve uri dnevno.050-394, dopoldan In 52-001, popoldan 29559 Zaposlimo prodajalko ali pripravnico za delo v živilski trgovini. 0242-646 29573_ _ Pizzerija v centru Kranja redno ali honorarno ZAPOSLI NATAKARICO. 0 222-430_ Pizzerija v centru Kranja ZAPOSLI dekle za pomoč v kuhinji. » 222-430 ŽIVALI PURANI 8 kg po 2600 SIT/ kos. Suhadole 12, Komenda 29054 Prodamo 10 tednov stare PSE. 0719-067 29112 Prodam PRAŠIČE. 043-416 29114 Prodam KRAVO simentalko, drugič telila. 0723-565_291 so Proidam BIKCA simentalca križanca, starega 11 dni In stikalno URO. Praprotna polica 29, Cerklje. 29194 KUNCE ovnače, mladiče stare 2 meseca in breje samice ter samce, prodam. 045-532 29380 PLEMENSKE KUNCE francoske ovnače, stare 6 mesecev, breje samice, cepljene, prodam. 045-532 29381_ _ Prodam teličko simentalko staro 8 tednov. Lahovče 18, Cerklje. 29435 Prodam TELIČKO, staro 6 tednov. 0714-115 29443 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. 0730-517 29444 Brejo 5 letno KOBILO in dva žrebeta, grodam. Kapus, Zagoriška 16, Bled Prodam več JAGNJET za zakol. 066-806 29457 Prodam dve OVCI z jagnjeti. 084- 234 29458 TELICO simentalko brejo, prodam. 0620-500 29459 Prodam TELICO simentalko, težko cca 200 kg, po možnosti menjam za bikca simentalca. 0 622-144 29488 BIKCA simentalca za rejo prodam. 0733-117_29491 VELIKI ŠNAVCER, dva čistokrvna mladiča, ugodno prodam. 0725- 578 29508 Prodam TELETA za rejo In PRAŠIČA za zakol. 055-080 29513 Prodam 3 tedne staro TELIČKO sim. Odar, Lepence 6, 0721-194 29514 Prodam KRAVO za zakol, prvo tele. Sr. vas 108, Šenčur 29528 Prodajamo bele težke pitance za zakol. Beleharjeva 49, Šenčur, 041- 875 29529 Prodam ZAJCE. 049-393 29532 Dve TELIČKI- simentalko in križanko, stari 10 dni. prodam. 078-618 29533 Prodam črno križanko tik po telitvi, mleka ima 24 I in hrastov ŠOD 50 I. Zupan, Prap. polica 29 29536 Prodam mlado težko KRAVO simentalko tik pred telitvijo ali po izbiri. Zalog 62, Cerklj 29542 Prodam 100 kg PRAŠIČE. 0242- 288_29544 Prodam odraščene ZAJCE za zakol, hranjene z domačo krmo. 041-853 29546_ Prodam OVCE za nadaljno rejo. 0403-028 29549 ROTTVVEILER MLADIČE z rodovni-kom vrhunskih staršev, šampionskih prednikov, prodam. 0310-744 29551 JARKICE stare 19 tednov, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik. 29557 Prodam KLETKO za kokoši nesnice, cena po dogovoru. 0 064/46-166 29558 Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 92, 64212 Visoko 29560 Kupim BIKCA simentalcatežkega 100- 130 kg. « 401-165 29564 Prodam TELIČKA -10 dni starega in drobni krompir. Zabnica 45 « SUŠIŠ_29569 Prodam TELETA 150 kg, PUJSKE 35 kg In kupim teleta, starega do 14 dni. «662-745 29572 Prodam tri BIKCE simentalce. Černe, Koroška 1, Bled 29575 Prodam TELIČKI sim. mesec. Praše 6, Mavčiče stari 1 29578 Prodam BIKCA simentalca in PŠE-NICO. Zg. Bitnje 30_29580 2 TELIČKI simentalka in križanka, stari 10 dni, prodam. «78-618 29531 af Prodam mladiča SIBIRSKI HUSKY. «723-750 29585 Prodam 100 kg težko TELIČKO. Dvorje 43, Cerklje 29586 Prodam PRAŠIČA za zakol 160 kg. «733-356 29591 Prodam PRAŠIČE od 20-70 kg, meso od odojkov po 550 SIT/kg. «57-959 ali 57-617 29593 Prodam BIKCA simentalca, starega 6 tednov. «720-084 29512 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Brezje pri Tržiču 42 29625 Zaposlim dekle za šankom. 070 043- 29623 HONORARNO zaposlimo prodajalko v trgovini s čevlji. 046-882 29555 ZAHVALA Ob izgubi našega VINKA OBLAKA iz Tenetiš se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in prispevke za maše. Hvala tudi g. župniku in pevcem. Posebno zahvalo pa smo dolžni sosedu Tonetu, Ireni in njeni družini. VSI NJEGOVI OSMRTNICA Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen. (A. Gradnik) Zapustil nas je naš dragi mož, ati, ata in dedi VINKO REPE - Triglavski njega se bomo poslovili danes, 28. novembra 1995, ob 15.30 uri na gorjanskem pokopališču. VSI NJEGOVI Sp. Gorje, Grabče, Bled, 27. novembra 1995 ZA ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica JANEZA ROBARJA se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala za zdravniško pomoč dr. Jenko-Burgar in Inštitutu Golnik. Zahvaljujemo se tudi kolektivu SAVE Kranj. Žalujoči: VSI NJEGOVI Za vedno je odšla naša draga mami in sestra PAVLA IVANČIČ rojena Kuščar v Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu. vnuka Primož in Špela, bratje Jože, France, Tone ter sestri Francka in Barbara z družinami. Radovljica, Ljubljana, Lesce ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega ata, tasta, brata in strica FRANCA SINKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nas tolažili v težkih trenutkih. Hvala za cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se UKC Golnik, sodelavcem Iskra Emeco, Alfa SP, Protokolarnemu servisu Brdo, tovarni Exoterm, tovarni Sora Medvode in NK Zarica. Hvala g. župniku Matiju Selanu za lep pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Naklo, gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, g. Poličarju za Eoslovilne besede in podjetju Navček, d.o.o. Še enkrat iskrena vala imenovanim in neimenovanim, ki ste našega atija v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. POGREŠALI TE BOMO! VSI TVOJI Naklo, Strahinj, Moše, Trboje November 1995 Nadaljevanje s 1. strani Merkur prvi naročnik ISDN sistema ISDN sistem torej telefonski priključek spreminja v informacijskega, kar je po mnenju Telekomovih mož velik kvalitativen preskok na področju telekomunikacij v Sloveniji. Generalni direktor Telekoma mag. Adolf Zupan pravi, da so se postavili ob bok Evropi kljub zelo težkim pogojem za delo. Pesti jih predvsem pokrivanje izgube pošte, ki je bila prenesena na pleča Telekoma, kar presega celo sredstva za razvoj, ki se gibljejo med 15 in 20 milijard tolarjev letno. Da je prvi naročnik ISDN sistema prav gorenjsko podjetje, ni presenečenje, saj je bila v Kranju postavljena prva digitalna telefonska centrala, ki je predpogoj za uvedbo tega sistema. Še do konca leta pa bodo ISDN centrale v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Kopru in Ljubljani, naslednje leto pa naj bi jih imela vsa velika mesta v Sloveniji. Kranjska centrala ima 416 priključkov osnovnega dostopa, ki so namenjeni manjšim uporabnikom telekomunikacijskih storitev, saj v enem samem priključku združujejo klasične priključke za telefon, telefaks in prenos podatkov. Na voljo pa je tudi 30 priključkov primarnega dostopa, ki so namenjeni večji uporabnikom, ki imajo svoje hišne telefonske centrale in potrebujejo vsaj 30 osnovnih dostopov hkrati. Vrednost kranjskega projekta znaša več kot štiri milijone mark. V Telekomu računajo, da bodo prihodnje leto v javno omrežje priključili okoli 5000 komercialnih naročnikov, do leta 2000 pa okoli 20 tisoč. ISDN priključek je namenjen predvsem manjšim podjetjem, veliki poslovni sferi, ki sodeluje z manjšimi parnerji in zasebnikom, ki potrebujejo vsaj dva telefonska priključka. • S. Šubic KRIMINAL Tatinski ljubitelj usnja Bled - V četrtek, 23. novembra, ob petih zjutraj je neznanec vlomil v trgovino Usnjenih izdelkov Vrhnika, ki domuie v pritličju hotela Park na Bledu. Neznanec je razbil dvokrilna steklena vrata v trgovino ter odnesel za 862.000 tolarjev krznenih oziroma usnjenih ženskih plaščev in jaken. Trgovina je alarmno varovana, saj so vanjo že vlamljali. Varnostnikom Kanje je neznani tat kljub hitri reakciji pobegnil. Zakaj poledica? Kranj, 24. novembra - O podajanju žogice med policisti in "cestarji" zaradi poledice na magistralni cesti na Jesenicah 20. novembra, ki so jo policisti začasno zaprli za promet, smo že poročali. Včeraj je inšpektor v inšpektoratu policije UNZ Kranj Branko Habjan odgovor direktorja Cestnega Eodjetja Kranj Bogdana >rinovca komentiral takole: "Vodovodna cev je bila res počena, vendar približno tri kilometre stran od omenjenega klanca. Voda ni mogla zaliti vse doline. Ponavljam, da je bila poledenela magistralka posuta šele po osmi uri zjutraj. Bolje bi bilo, če bi cestarji solili ceste in ne policije..." O vlomu so obvestili poslovodjo trgovine in šele 45 minut po njem tudi policijo. Brez papirjev prek meje Hruška - 30. oktobra ob pol desetih zvečer Je mobilna skupina carinarnice Jesenice na mejnem prehodu Karavanke ob vstopu iz Avstrije v Slovenijo v Podrožci pregledala R 21, ki ga je vozd znani Janez Vodičar. Mož niti carinikom niti policistom ni prijavil 35.000 kosov malokalibrskega streliva, ki ga je prevažal. Cariniki so ga zadržali in 3. novembra obvestili mejno policijsko postajo Karavanke. Policisti so se z Janezom Vodičarjem Eogovorili. Pojasnil je, da je jlo 26. oktobra v Slovenijo legalno pripeljanih 70.000 kosov streliva za biatlonsko reprezentanco. Ker pa strelivo ni bilo primerno za zimske razmere, se je Vodičar odločil, da v Avstriji zamenja 35.000 ko- sov. Čeprav bi lahko oziroma moral vedeti, kakšna ie procedura prenašanja streliva prek meje, je strelivo najprej ilegalno odpeljal v Avstrijo, 30. oktobra pa se je z zamenjanim spet ilegalno vračal. Po posvetu z okrožnim državnim tožilcem v Kranju ga bodo policisti predlagali v postopek sodniku za prekrške po 57. členu zakona o nadzoru državne meje. Tožilec je namreč menil, da ne gre za klasično trgovino, kot jo predvideva 310. člen kazenskega zakonika. Strelivo bodo policisti poslali v hrambo ministrstvu za notranje zadeve, kjer bo počakalo do pravnomočnosti odločbe sodnika za prekrške. Streli v Papirnici Škofja Loka - Tukajšnji policisti se iščejo neznanca, ki je med 19. in 26. novembrom streljal v stanovanjsko hišo v vasi Papirnica. S pištolo je z razdalje desetih metrov dvakrat ustrelil proti hiši. Ena od krogel je prebila enojno steklo in se ustavila pred drugim, več kro- ŠH KLUB Majhna pozornost za mamice in novorojenčke Ljubljana, 27. novembra - Slovenski Microsoft, ki je na sejmu INFOS predstavil poslovenjeno različico programske opreme Windows 95, je za mamice, ki so tega dne povile dojenčke v eni izmed slovenskih porodnišnic, pripravil čestitke in darilne ovojnice. "Za Microsoft in številne uporabnike je rojstvo slovenskih Windows 95 velik dogodek, ki smo ga Zeleh deliti z mamicami novorojenčkov, saj je tudi rojstvo otroka velik trenutek/' poudarja Marko AAron, generalni direktor slovenskega Microsofta. Slovenski Windows 95 prihajajo na slovenski trg tri mesece po svetovni premieri te svetovno najbolj razširjene programske opreme. 486/66 že od 123.098,00 SIT ali 8.681,00 SIT mesečno! Tel./Faz: 064/ 22 10 41» OD GRADOM mtmm nn cnAooivi TOŽOČ#TIEILs 5MBB Urejenost naselij v nakelski občini Ponos za domačine, vabilo za goste Turistično društvo Naklo je ocenilo najlepše domove in vrtove, prebivalce treh krajevnih skupnosti je podelilo kar 64 priznanj. ^utlL^iŠtS,^* Wlo prav lahko izbrati najlepše pohvalo prislužila Ma^ i^S^JSf^ti ^ med.JePim- ? lepote je tudi Mauser zadomiselno urejen isticnega društva Naklo so poslikala na diapozitive, žal pa tudi letos razglasili rezultate je med obiski odkrila tudi ocenjevanja urejenosti nase- neurejene domove, ki ne mor lij. Tokrat so obiskali vse tri krajevne skupnosti v novi nakelski občini, zato je bilo priznanj precej več. Svečanost so popestrili z nastopom kulturnih skupin in mladih članov društva. Tričlanska komisija Turističnega društva Naklo si je avgusta ogledala vsa naselja v občini Naklo. Zanimala se je tako za urejenost hiš in vrtov kot ohranjanje zgodovinskih znamenitosti. Kot so priznali Julka Erbežnik, Mara Črnilec in Mirko Poličar, komisiji ni gel pa je poškodovalo fasado. Škode je za 40.000 tolarjev, vzrok za streljanje pa gre najbrž iskati v osebnih sporih, zato lahko pričakujemo, da bodo policisti strelca kmalu izsledili. Po hišah ni pospravljal Duplje - Kriminalisti s kranjske policijske postaje iščejo neznanca, ki je v noči s 24. na 25. november obiskal dve hiši v Zgornjih Dupljah. V prvo je prišel skozi odklenjena garažna vrata. Iz kleti ni daleč do kuhinje, tam je našel za 50.000 tolarjev denarja in zlatnine. Bržkone isti nepridiprav je vlomil še v garažo druge hiše. V osebnem avtu clio je v jakni iskal denar, nato pa pregledal še vse prostore. Prepodila ga je lastnica hiše. Neznanca, ki gotovo ni imel namena pospravljati, so zasledili še v Semčnem in v Žigami vasi. Kriminalisti sklepajo, da gre za istega človeka. Njegov opis imajo, tako da je samo vprašanje Časa, kdaj ga bodo prijeli. ejo biti v ponos svojim krajem. Kot se je odločila po pregledu vseh krajev, so letos poskrbeli za najlepši izgled v podbreš-kem naselju Podtabor. V tem kraju so s pomočjo krajanov lepo uredili tudi farno cerkev in mrliške vežice. Med akademijo so podelili 10 priznanj za prebivalce KS Podbrezje; posebno priznanje si je prislužila Zdenka Aljancič iz Podbrezij 249 za vzgojo posebno lepega okrasnega cvetja na hiši. Med 9 priznanji za KS Duplje sta si posebno graščino in Franc Ravnika' * kmečki turizem in kamp W Trnovcu. V KS Naklo so 5 priznanji nagradili skupno # prebivalcev, od teh 11 v vas Strahinj. Za cvetje na hišnem vrtu so posebej pohvalili Fra«' ca in Ivanko Aljancič, ki živita v Cvetlični ulici 5 v Naklem-Člani turističnega društva ugotovili, da ocenjevanje namenjeno tekmovanju, V**? no lahko spodbuja prebivalce j večji urejenosti lastnega daj in kraja v celoti. Kot so prepJT čani, je lep dom in vrt domaj nom v ponos, za turiste pa n boljše vabilo za ponovni obj* kraja in ljudi v njem. • S. Saj* so e o' organizacij je kot običajno potekal v več delavnicah, na njem pa udeleženci seznanili z resolucijami, sprejetimi na W° ' jem zasedanju Mednarodnega sveta Al, govorili so o tw kako organizirati skupino in privabiti nove člane ter s dotaknili tudi drugih aktualnih tem. Poseben poudaril1 s na seminarju namenili tudi Ljubljanskemu akcijsk^ načrtu ter z njim povezani specializaciji dela, ki bo tuw slovenske skupime Al vnesla precejšnje organizaciji spremembe. • U. Š. j Smrt zakoncev na hitri cesti pri Naklei" Včeraj sta na hitri cesti pri Naklem umrla zakonca iz Radovljice Prizorišče tragedije sta sir ^ policistov ogledala in(^J^ 'tir. Kranj, 28. novembra - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah pet hujših prometnih nesreč, v katerih so bili po trije udeleženci huje in lažje ranjeni. Podatki so v jice proti Kranju. V bližini Naklega je iz neznanega vzroka zapeljal levo na nasprotni vozni pas, po katerem je takrat pravilno pripeljal 32-letni Skofjeločan Rudi D. s tovorn- pomagale razjasniti o« hude nesreče, naj p« primerjavi z običajnimi tedni dokaj ugodni, v veliki meri so rezultat dobrega vremena oziroma suhih cest. Zato pa se je ta teden začel s pravo tragedijo. Včeraj sta na hitri cesti pri Naklem umrla zakonca iz Radovljice, ki sta 38. in 39. letošnja žrtev prometa na Gorenjskem. Naklo - Zgodilo se je petnajst minut do sedme zjutraj. 38-letni Boris G. iz Radovljice je vozil lado nivo od Radovl- kovalni sodnik in tožilka, ki sta odredila denski pregled lade nW obdukcijo obeh umrlih- \>o cisti prosijo priče, ki bi J*^ postajo prometne pohc,J Kranju ali številko 92. Pol kilometra po levi Kranj - V soboto, 25- *j. vembra, ob 7.50 je na P** jučku magistralne ceste K*1^. zahod hrvaška državljanka« ■ letna Lucija B. s Krka, P% ročila hudo prometno Vozila je od Ljublja^ Jesenicam, po izjava** «^ približno pol kilometra J trkom po levem voznem P ^ Nasproti je pripeljalo ve*' zil, en voznik se je U izogniti, 35-letni Dušan*'. Bohinjske Bistrice za njnjj1 ne. V trku sta bila Lucija ^ Dušan K. huje ranjena, ^ \ vijo iu v Kliničnem cen«*11 jakom iveco. Rudi D. je kljub zaviranju in umikanju v desno silovito trčil v levi bok lade nive, jo nekaj metrov potiskal pred seboj po cesti, nato pa zrinil s ceste na travnik, kjer t sta obe vozili obstali. Ob lokalni cesti od Hlebe Vji trčenju je ladi odletelo zadnje Lescam, pri odcepu za 1 j desno kolo in zadelo v ford letališče je zapeljal na nasPjJ; fiesto, ki ga je vozil 27-letni ni vozni pas, nato s ceste. PJ7^ Brane B. iz Lesc. V nesreči sta umrla voznik Boris G. in njegova 36-letna žena Alenka, ki sta doma pustila dve siroti. vijo ju S škodo v drevo t Lesce - 27. novernbf3, dveh zjutraj je 21-letni ■ R. vozil osebni avto metrih vožnje po travni*^ je trčil v drevo. Huje rani* so odpeljali v jeseniško D nico. • H. JelovČan 3ADiO 313 F/7 STEREO POROČILA ■ GORENJSKA DANES - VSAK DAN OB 14. URI