SLOVENEC Političen list za slovenski narod. o Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: • Za celo leto 18 gld., za pol leta 6 fld., za ietrt leta 8 gld., za jeden meiec 1 (Id. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inierate) vsprejema npravnlBtvo in ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 157. V Ljubljani, v petek 12. julija 1895. Letnik XXIII. Kaltenegger za Celje. Slovenci moramo z zlatimi črkami zapisati v svojo zgodovino narodnega boja 10. dan julija t. 1., ne toliko zaradi štirih poluslovenskih vsporednic v Celju, kakor zaradi novega dokaza, da je v Avstriji nemogoča postala protislovanska politika. S tem dejstvom mora računati vsaka resna stranka. Burna debata o Celju zadnjo sredo pa nam je iznova dokazala, da so nemški konservativni možje — poštenjaki, zanesljivi zavezniki slovenski v boju za pravično stvar. In v tem oziru moramo v prvi vrsti imenovati nemško-štajerskega kmetiškega zastopnika, vrlega Kalteneggerja, ki je z zgovorno besedo in občudovanja vredno vztrajnostjo odbijal naj-surovejše napade nemških nacijonalcev in liberalcev. Gotovo ustrežemo slovenskemu občinstvu, če objavimo govor neustrašenega poslanca Kalteneggerja. Govor se glasi po stenografskem zapisniku: Nihče v zbornici iu izven nje, tudi noben časnik ne more trditi, da bi predloženi proračun ne bil natančno in vestno sostavljen. V tem proračunu je tudi postavka za Celje, ki je provzročila toliko razvnetosti in skrbi. Ko so ustavili to postavko, sta v prvi vrsti kumovala dva gospoda one (nemško-liberalne) stranke, bivša ministra dr. Plener in grof "VVurmbrand; gotovo sta pri sostavljanju proračuna pri tej točki oddala svoj glas. (Poslanec Morre: »Vsled tega pa sta tudi že pokopana I" — Veselost.) Soditi moramo, da je posebno grof \Vurmbrand, ki dobro pozna štajersko deželo in o katerem nihče ne more reči, da ni pravi in čisti Nemec, in je gotovo tudi ekscelenca dr. pl. Plener pri tej točki imel pred očmi vse one razmere, ki opravičujejo to postavko. Tako, veleč, gospodje, moramo soditi! Posebno ekscelenca grof Wurmbra«d je vestno presojal štajerske razmere in njega treba zahvaliti, da so v štajerskem dež. zboru dobre razmere. Poslanec Hackelberg: Take razmere s« bile že prej I Posl. Kaltenegger: Ne! Posl. Hackelberg: Da! Posl. Kaltenegger: Ne in stokrat ne! (Živahna veselost.) In grof "VVurmbrand ne bi bil nikdar pritrdil tej postavki za Celje, ko bi v resnici to bila, kar jej podtikajo nemški nacijonalci in časniki. Posl. Morre: Ali je grof Wurmbrand štajerski deželni zbor? On je bil le deželni glavar! Kako se morete sklicevati na jednega, če so vsi rekli »ne"! Posl. Kaltenegger: Prosim, ne motite me; jaz gospodov tudi nisem motil. Posl. Morre: Vi se smešite I Berite sklep štaj. dež. zbora. Posl. Kaltenegger: Postavka za Celje je v proračunu, vsprejelo jo je skupno ministerstvo, in brez dvoma so bili merodajni le kulturne potrebe in pedagogični oziri, kajti ministerstvo bi gotovo ne iskalo prepira. (Pohvala.) Začela se je gonja. Čudno je bilo v štaj. dež. zboru, kake posledica je imela celjska postavka. Nekaj časa so liberalni gospodje z vso ljubeznijo skušali nas pridobiti. Posl. Morre: Narobe, gospod strijc! Posl. Kaltenegger: Skoraj tri tedne so trajale dotične obravnave. Vsiljevali so se meni in tovarišu Hagenhoferju. Jaz sem vedno odgovarjal: Hvala lepa! Posl. dr. P o 1 a k : In Vi ste Nemec ? Posl. Kaltenegger: Ljubi dr. Polak, Vi me ne bote učili nemštva ! (Živahna pohvala in ploskanje.) Nemško - nacijonalni listi so pošteno vihteli bič (Tako je !) in liberalni gospodje so se vedno bolj vdajali. Ker je bilo z nami nemogoče soglasje, prišel je dr. KienzI s svojim prav nemško-nacijonalnim predlogom. Toda ta predlog je bil komaj jeden dan star, in prikazala se je bolezen v liberalni stranki. (Ugovarjanje.) Da, jako bolni so bili gospodje, čutili smo, da je ta stvar jako nevarna za liberalne gospode in utegne zahtevati veliko žrtev. Nato pride monsig. Karlon s svojim predlogom, ki je tudi znan. Ko bi videli Vi liberalne obraze! Gospodje so se nam približali in bili veseli, da so našli rešilno sidro. Posl. Hackelberg: Dr. Heilsberg je takoj rekel, da je to prokletstvo koalicije ! Posl. Kaltenegger: Prosim Vas, Heilsberg je bil tedaj že mrtev! (Živahna veselost.) Liberalna stranka je uvidela, da si more pomagati iz zagate s tem posredovalnim predlogom. Volili smo odsek 12 članov, in sicer 8 gospodov liberalne in nemško-nacijonalne, dva naše in dva slovenske stranke. Ko je bil prečitan Kienzelov predlog, so gospodje Slovenci izstopili in se niso udeležili teh obravnav. Mej obravnavami pride nenadoma grof VVurmbrand z Dunaja v Gradec, ne vem, ali vsled povelja, ali iz svojega nagiba. Kakor smo čuli — jaz seveda nisem bil zraven, ker nisem bil član odseka (Hackelberg: Karlon in Liechtenstein I) bodem že povedal — poklical je gospode k sebi. Prišlo je vseh deset, in so Kienzlov predlog tako zredili z ministersko vodo, da ga prav nič ni ostalo, predno so sklepali. Nato so v odseku zvarili znani predlog. Ce si ga natančno ogledate, mora vsakdo reči, da si bolj- LISTEK Zaklad. (Iz angleškega poslov. X.) (Konec.) „Ta je hotel okrasti svoje prijatelje," pravi čez nekoliko časa John. »Sam je prišel sem in strupena kača ga je pičila, vsled česar je moral umreti. Bad bi vedel, kako je našel ta kraj." Evans je mej tem kaj malo pazil na Johnove besede, ampak le opazoval zlato ter je pretehtaval. »Polagoma je bodeva mogla donesti v čoln, ostalo pa tukaj zakopala." Po teh besedah je slekel svoj jopič, ga razprostrl po travi in zmetal nanj najprej tri vreče. Tu pa zopet zapazi, da je zadela njegova roka ob drug trn. .Tako, več sedaj ne moreva nesti," nagovori zopet Johna, ki je v jedno mer opazoval mrtveca. »Kam zijaš vedno? Sem glej, sem!" »Ne morem prenašati.....tega," odgovori John ter pokaže z glavo na Kitajca. »Tako je podoben onemu, ki si ga ti . . »Neumuost!" Vsi Kitajci so si podobni," ga zavrne Evans. »Poprej ga moram tukaj pokopati, potem ti še le pomagam pri delu.* »Ne bodi neumen, John!" Pusti ga tukaj. Za njegov grob je že poskrbljeno. Le vprašanje je, kako spraviva vse zlato v čoln. Hočeva li jeden del zakopati, ali vse polagoma znositi v čoln ?" John se ne da premotiti, ampak vedno pogleduje v travi ležečega Kitajca. Cim dalje ga opazuje, tem bolj ga jame obhajati groza. Kmalu obledi ko zid. »Kaj je vendar tebi, tovariš ? Ali ti je res ta pogled vzel vso pamet?" »Odnesiva naglo zlato," pravi naposled John in prime za jedni konec jopiča, mej tem ko zgrabi Evans drugi ter vzdigneta zaklad od tal. »Po kateri poti?" vpraša John. »K čolnu?" — Mesto da bi mu Evans odgovoril na to vprašanje, jame tožiti, da ga strašno bole roke, ker je predolgo vesljal. Komaj sta par korakov od prvct-nega mesta, že spusti Evans breme na tla. »Ne morem več. Počijva!" Njegov obraz je popolno bled, in pot mu obliva čelo. »Tukaj je jako soparno, kar dihati ne morem," pravi čez nekoliko minut Johnu; toda kmalu se ojači in se huduje nad tovarišem, ki še vedno gleda nazaj na mrtveca. »Ne bodi mi, kakor mesečnjak in pomagaj mi, da prideva dalje. Kaj nama pomaga celi dan čakati tukaj 1" Po teh besedah zopet zgrabita jopič z vrečami ter korakata nekoliko dalje. Komaj sta prehodila kakih sto korakov, jame Evans težko dihati. Z veliko nevoljo vrže težo v stran. »Ne hodi mi blizu!" pravi Johnu poluglasno ter se nasloni na drevo. »Kmalu mi bo odleglo." V tem trenutku pa zdrsue po drevesu na tla; roke se mu tresejo in z obraza mu je brati silne bolečine. John se mu hoče približati, toda Evans mu prepove. »Ne dotakni se me! Poberi zlato nazaj v jopič!" »Ali morem kaj storiti zate ?" ga vpraša na to John. »Samo zlato spravi nazaj !" Ko pa privzdigne John prvo vrečo, čuti zbad-ljej na palcu, in ko pogleda na roko, zapazi trn na prstu. Zelo se prestraši pri tem pogledu. Oči se mu jamejo svetiti in sapa mu zastaja. Ozre se zopet na pol mrtvega Evansa pod drevesom in potem na oddaljenega Kitajca, katerega pa ne more več dobro razločiti, 'tu se spomni tudi na one čudne črte v zemljevidu in jasna mu je cela stvar. »Bog mi pomagaj," pravi sam pri sebi, kajti spoznal je, da so trni taki, kakoršne ostrupijo Diaki. Sedaj je razumel tudi, kaj je menil Chang-hi, ko je povdarjal varnost svojega zaklada. »Evans!" zakliče še jedenkrat, toda zaman. Ta je že popolno brez zavesti, le sem pa tja se strese njegov život. Kakor besen jame sedaj John izsesavati kri iz male, neznatne rane ; boriti se hoče za svoje drago življenje. Kmalu se pojavijo v vseh udih strašne bolečine; prsti na rokah se ne udajajo več. Bevež le prenaglo spozna, da ni več nobene pomoči. Vsede se poleg kupa zlata in z rokama podpre težko glavo. Se jedenkrat se ozre na svojega tovariša te se uda strašni usodi .... Umrla sta zastrupljena, kot žrtvi lakomnosti. '7 šega in lepšega predloga v zadregi ne morete mi> sliti. Ustvarjen je prav za ministerstvo. Kaj pa stoji v njem ? Z dovoljenjem gosp. predsednika ga pre-čitam: .Visoka vlada se z ozirom na njen program prosi" — torej prosi (Hackelberg: To je uljudno I) gotovo! — .da reševaje vprašanje o ustanovitvi državne nižje gimnazije z nemškoslovenskim poučnim jezikom v Celju" — v teh besedah je že izraženo, da se bode ustanovila (Smeh), prosim, le potrpežljivo, tako je! — na Spod. Štajerskem v vsakem posameznem slučaju vpraša dež. šol. svet in v šolskih stvareh ne moti miru med obema narodnostima". Toraj, gospodje, tu prosijo, naj vlada vpraša dež. šol. svet. če ga je vprašala, tega nevem, nikakor pa ne sledi iz tega stavka, da bi morali glasovati proti Celju, nasprotno! Vlada lahko reče, naj se ohrani mir med narodnostima, toda doslej ni bilo narodnostnega miru, in ker želim mir na Spodnjem Štajerskem, zato hočem, da se dovoli Slovencem zmerna zahteva, ker Nemci pri tem nimajo najmanjše škode. (Pohvala.) Tako mirno je treba presojati stvar, ne pa strastno, kakor nemški nacijo-nalci. Pa še nekaj ! Kaj pa pravi Karlonov nasvet: .Deželni zbor izraža upanje, da bode vis. vlada tako uravnala šolske razmere na spodnještajerskih gimnazijah, da bodo abiturijentje po osmih letih zapuščali gimnazijo s popolnim znanjem obeh deželnih jezikov". Ta nasvet še več dovoljuje, kakor vlada s predlogo za Celje. (Konec sledi.) Ljudski sliod v Mokronogu. (Dalje.) Gospod državni poslanec F. P o v š e je govoril potem jako zanimivo o volilni preosnovi, o davčni preosnovi, o kmetskih zadrugah, o zavarovalnicah in slednjič o sedanjem političnem položaju. Ker je naš cesar podelil svojim narodom pravico, da smejo sodelovati pri vladanju države, zato je treba, da se ljudstvo seznanja vsaj z glavnimi nalogami državne uprave. Pred letom 1848 so le nekateri mogotci vplivali na vlado, potem so dobili volilno pravico širši krogi, sedaj pa se bliža doba, ko se volilna pravica raztegne tudi na delavce, ki davka ne plačujejo. Bivše ministerstvo je hotelo izvesti volilno preosnovo, ker pa se mu ni posrečilo, volilno pravico prav razdeliti, zato je odstopilo. O volilni preosnovi prevladajo troja mnenja: nekateri hočejo dati volilno pravico vsem že 24 let starim moškim, ki so poštenega življenja; druga stranka želi to pravico nekoliko omejiti; tretji, in to so nemški liberalci, pa nočejo nič privoliti v blagor delavskega stanu. Za splošno volilno pravico ni še ugoden čas. Gospod poslanec je za predlog Dipaulijev, ki zahteva volilno pravico za vse poštene može, naj plačujejo davka kolikorkoli. V tem slučaju bi se dala volilna pravica do 750.000 možem. V mestih in trgih naj bi volili s tržani in meščani vred. Liberalci so se temu ustavili, ker hočejo, da vladajo še nadalje kapitalisti. Po njih volji morali bi voliti petakarji (tisti, ki plačujejo po 5 gld. davka), z delavei vred. S tako volilno pravico, kakor jo žeI6 liberalci, bi se mnogo škodovalo Slovencem zlasti v tistih krajih, kjer so slovenske manjšine, kjer pa je obilno delavcev s pravim in krščanskim prepričanjem. Po teh zavednih delavcih se mora v takih krajih dvigniti slovenski živelj, da Slovenci ne bodo le hlapčevali Nemcem, temveč imeli tudi kaj pravic. (Dipauli-jevemu predlogu sličen sklep o volilni preosnovi je sprejel tudi deželni zbor kranjski.) Za sedaj pa se je izjalovilo delo volilnega pododseka; Dipauli je izstopil in tudi ministerstvo je odstopilo zaradi volilne preosnove. Državni zbor se je bavil tudi z davčno preosnovo. Sedaj je veliko milijonarjev, ki imajo ogromne dohodke, a nič davka ne plačujejo, dočim morajo ubogi gruntarji plačevati davek od vsake še tako majhne parcelce, enako tudi siromašni kočarji. Sedaj pa se ima vpeljati osebni davek, po katerem bi se davčno breme malim obrtnikom in poljedelcem znižalo, bogatinom pa zvišalo. Ta novi osebni prihodninski davek bodo morali plačevati tisti, ki imajo na leto najmanj po 600 gld. čistih dohodkov. Po tej poti bi se dobilo nad 25 milijonov gld. letnih davčnih dohodkov. Od te svote dobe tri milijone posamne dežele po velikosti realnih davkov. Kranjska dežela bi dobila 60.000 gld. Ta olajšava bi bila jako dobra za deželo, da ne bo treba doklad iztirjavati. Gruntni davek se bo znižal za 15 °/t< hišni davek za 12'/, odstotkov, obrtni davek za 25 Pri hišnim davku bi se n. pr. odraCunila vsaka izba, ki ni zapisana kot stalno stanovališče. Ko bi se predelal obrtni davek, bili bi odpravljeni tajni zaupni možje, ki marsi-kedaj iz osebnih ozirov delajo krivice davkoplačevalcem. Vsi obrtni davkoplačevalci bodo po tem novem načrtu izmed sebe volili zaupne može, da ne bo davek po krivici razdeljen na posamnike. Davčni urad bo imel natančni seznam davkoplačevalcev, ki bo 14 dnij razgrnjen vsakemu pri davkariji. — Krščansko-socijalna stranka je sicer zoper to davčno preosnovo; a kranjski poslanec se mora vprašati, bo - li to v blagor ljudstva. Gotovo I Na Kranjskem je namreč le malo obrtnikov, ki bi po odbitih stroških (davki, popravki, zavarovalnina itd.) imeli še 600 goldinarjev čistega letnega dohodka; zlasti ker bedo smeli trgovci odračuniti tudi obresti od dolgov. V razpravi je tudi postava za pregled zemljiškega katastra. Jedro slovenskega prebivalstva je kmet. Od novega davka bi bili pa izvzeti vsi kmejje, ki imajo manj nego 300 gld. katastralnega prinosa. Na Kranjskem je le 4'/» odstotkov toliko imovitih kmetov, da imajo več nego 300 gld. katast. prinosa, vsi drugi manj. Torej bi bila preosnova ugodna za kmeta. Bivši kmetijski minister je sprožil misel o ustanovitvi kmetskih zadrug. Le-te bi dajale praktične nasvete vladi. S tem bi se prišlo v okom prekupcem, ki imajo sedaj navadno več dobička nego pridelovalci sami. Zadruge bi prodajale žito vojaški upravi. Zadruge bi se lotile tudi tega, da bi zmanjšale obresti od dolgov, ki so ogromni. Dolgovi na kmetskih gruntih v Avstriji znašajo namreč 3000 milijonov gld.; in samo na Kranjskem celo 50 milijonov gld. Tudi domovinski zakon se mora spremeniti, da ne bodo imele občine tolikih troškov za ljudi, katerih marsikdaj občina niti ne pozna in niso nikoli v dotičnem kraju živeli. Po novem zakonu morali bodo za onemogle delavce skrbeti tisti, kateri so rabili njih moči. Jako potrebno je tudi, da se zavarovalnice sprejmo v deželno upravo, da ne bodo židje imeli vso korist od teh naprav, temveč dežela, oziroma zavarovanci sami. V novejšem času se kaže tudi potreba zavarovalnic za živino, ker se pokaže tolikokrat živinska kuga. Uprav sedaj se širi na Ogerskem in Češkem neka prašičja bolezen, od katere je okuženih na Češkem že 6700 hlevov; na Ogerskem pa je naredila škode do 22 milijonov goldinarjev. Ker je ta nevarna bolezen že na Hrvatskem, naj se kmetje pred njo zavarujejo. — Kmetijski odsek predlaga v državnem zboru kmetijsko enketo na Dunaju, ki bo na jesen. Poročali bodo v to odločeni kmetski možje sami o svojem položaju. Gospod poslanec je obljubil, da bo poskrbel domačim možem vse polajšave na Dunaju, ko pridejo gori. (Konec sledi.) Politični pregled. V Lj ubij an i, 12. julija. Do ut des, to je že staro priznano geslo ži-dovsko-liberalne stranke, kedar jo okoliščine primo-rajo do vsaj navidezne prijaznosti napram Slovanom. To je zopet jedenkrat prav jasno pokazal dr. vit. Kraus, ki je pri zadnji debati o celjskih vspored-nicah hote ali nehote izjavil, da bi Slovenci Nemcem pač smeli biti hvaležni, češ ker slednji Ljubljančanom niso delali nikakih zaprek, ko so vsled potresa prosili državne podpore. O ti plemenita liberalna duša I Smo-li Slovenci kedaj oponirali, če so po elementarnih silah poškodovani nemški kraji prosili svojih sodržavljanov podpore? Toda očitali Nemcem tega nismo nikdar, še manj pa zahtevali radi tega protiuslug! Takega političnega barantaštva so zmožni jedino le židje.in njihovi — zagovorniki! V Poznanju so napravili Poljaki letos krajevno razstavo. V Levovu se je ustanovil odbor vseh Btanov, ki bo priredil izlet galiških Poljakov v Poznanj. Vdeležba bo brez dvojbe mnogobrojna. Srbski državni dolg. Finančni minister Štefan Popovič je predložil dne 10. julija zbornici izkaz državnega konzolidovanega dolga, ki je znašal dne 1. julija 360,511.542 frankov. Zanj se plačuje z amortizacijo vred na leto 21,691.891 fr. Poleg tega je še obilo tekočega (visečega) dolga, o katerem pa ni dal minister nobenega pojasnila. — Ravno v tisti seji se je tudi volil odsek 21 mož, ki se bodo posvetovali po ministrovi predlogi o konverziji državnega dolga, kakor se je sklenila v Karlovih varih. Zarota proti ruskemu carju. Kakor poroča .Le Journal"-u brzojav iz Petrograda, so zasledili v Moskavi zaroto zoper življenje ruskega carja. Načelnik moskavske tajne policije, Berdiajev, je že nad mesec dnij opazoval to nakano, in še le sedaj se mu je posrečilo ji priti do živega. Prijeli in xaprli so več ljudij. Kakor se meni, je bilo zapletenih t zaroto osem oseb, med kterimi je tudi šest pred kratkim pomiloščenih nihilistov. Car je poslal zato načelniku Berdiajevu 10.000 rubtfev v zahvalo in priznanje. Macedonija. Bolgarski minister notranjih poslov je izdal vsem načelnikom okrožnico, v kateri pravi, da ne smejo ostati brez kazni, če se zbirajo čete v pomoč macedonskim upornikom, da se ne sme zanje nabirati orožje in ne hujskati po časopisih. Vkljub vsemu sočutju za pravične macedonske želje mora in hoče vlada izpolnovati svoje mejna-rodne dolžnosti in noče kaliti splošnega miru. — Ta razglas jasno priča, da dobivajo macedonski vstaši obilo pomoči iz Bolgarije. Macedonci sami pravijo, da se bo to gibanje še bolj razširilo. V veskibskem in solunskem okraju so zaprli več bolgarskih učiteljev. Anglija. Spodnja zbornica je razpuščena in nove volitve so razpisane. Volitve se prično v soboto in bodo trajale štirinajst dnij. Voliti bode 670 poslancev ; od teh jih odpade na Angleško 455, na Irsko 103 in na Vales 30 poslancev. Vseučilišča Oxford, Cambridge in Dublin volijo po dva poslanca; ravno tako sme po dva voliti 24 mest. Vsi drugi okraji in vseučilišča London, Edinburg in Glasgovv volijo pc jednega poslanca. Kakor je razvideti iz sedanjih volilnih imenikov, ima Velika Britanija 6,332.454 volilcev in pride povprečno na jednega poslanca 59.000 prebivalcev in 9500 volilcev. Dne volitve ne določuje vlada, ampak posamezne volilne komisije; seveda v odločenem roku. Glede volitve predpisuje zakon sledeče: Tisti dan, ali k večjemu jeden dan pozneje, ko se volitve razpišejo, mora do-tična komisija volitev objaviti. Imena kandidatov se smejo objaviti še le 3. ali 4. dan ne vštevši (nedelje) in volitev samo med 4. in 8. dnevom potem, ko so bile volitve razpisane. Sedanje volitve se bodo vršile v mestih od 13. do 18. julija, na deželi pa od 17. do 27. t. m. Določen dan mej 12. in 1. uro morata dva volilca v občinski pisarni ustmeno naznaniti svojega kandidata in osem volilcev mora isto storiti pismeno. Sele potem se dotični kandidat uradno pripozna in se more veljavno voliti. Ako se ni oglasil do jedne ure nobeden protikandidat, je prvi defini-tivno izvoljen in volitev dovršena. Ako pa je pri volitvi več kandidatov, kar se pogostokrat zgodi, tedaj se voli po glasovnicah. Ožjih volitev ne poznajo na Angleškem. Cerkveni letopis. Zedinjenje rimske in vzhodnje cerkve. Sv. oče Leon XIII. je imenoval nadškofa Štad-lerja apostoljskim komisarjem za zedinjenje rimske in grške cerkve. Kot tak ima pravico, da samostojno obravnava vsa v to svrho spadajoča vprašanja in da stavi sv. stolici lastne nasvete. Sv. oče hoče na ta način Propagando decentralizovati in Grkom toliko večje zaupanje vzbuditi. Slednjič namerava sv. oče zastopnikom razkolnih cerkva pošiljati katoliške liste, kateri jim bodo razlagali pogoje, pod katerimi se ima zedinjenje izvršiti. Odstop bukareitskega nadškofa Zardetti-ja je pomeuljiv za razvoj katoliške cerkve v Bumuniji. Nadškofa so žalostne denarne zadeve, s katerimi se mora katoliška cerkev v imenovani kraljevini boriti, prisilile k odstopu. Katoličani so ondi navezani samo na darove, kateri jim dohajajo iz inozemstva. Vlada jim za cerkve in za semenišča ne da nikake podpore. — Za Zardettija ie bilo stališče tolikanj te-žavneje, ker je bil prvi nadškof iz svetovne duhovščine. Oskrbovanje nadškofije se je izročilo škofu Jagnetu iz J«s«y-ia. Dnevne novice. v Ljubljani, 12. julija. (Prevzviseni gospod knezoškof ljubljanski) so se sinoči s svojega potovanja na Dunaj zdravi vrnili v Ljubliano. (Slovenska državnozborska delegacija.) Poljski list .Cia«" poroča, da bodo oni slovenski poslanci, ki so i/stop Ii iz konservativnega kluba, zopet vstopili v H >t)eiiwartov klub. Koliko je na tej novici resnice, ne vemo. To pa nam je znano, da so se vršili taki razgovori uie| slovenskimi poslanci, da pa imata vzla-ti poslanca dr. G r e g o r č i Č in dr. F e r- j a n 5 i č gleda tega še svoje pomiselke. Menimo, da je zadnja razprava v državnem zboru o Celju razgnala te pomisleke ter da bo slovenska državno-zborska delegacija v prihodnje zjedinjena v konservativnem klubu še tem ložje in vspešneje zastopala slovenski narod v državnem zboru, kakor je to do zdaj storila razdvojena. (Nova praksa deželnega sodišča ljubljanskega gledti posojilnic.) Gospod dr. Ivan Š u š t e r š i 6, kot načelnik novo osnovane „Ljndske posojilnice" v LJubljani, vložil je pred kratkim prošnjo za regi-strovanje pravil. Z odlokom z dne 6. julija 1895, št. 5546, odbilo je deželno sodišče v Ljubljani prošnjo za registrovanje iz nastopnih razlogov: „Po § 36. predloženih pravil se hranilne vloge na obresti sprejemajo od vsakega, ali je ud zadruge ali ne, in sicer proti vložnim, vsakemu, ki jih prinese, izplač-Ijivim knjižicam; ker pa ita določba §. 1 postave z dne 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak. nasprotuje, in ker je po dvornem dekretu z dne 26. septembra 1844, št. 832, zb. p. p. za ustanovitev hranilnice vladnega dovoljenja potreba, katero izkazano ni, se prošnji ugoditi ne more." Ce bi v predstoječih razlogih označeno pravno mnenje obveljalo, potem pomenja isto fundamentalen prevratna polju posojilništva, kajti skoro vse posojilne in hranilne zadruge cele Avstrije imajo isto določitev v svojih pravilih, nad katero se spodtika naše deželno sodišče, ne da bi vlada pravila potrdila in vsled tega morala bi kon-sekventno vlada vse navedene posojilnice razpustiti. Samo ob sebi je umevno, da se vloži zoper napo-minani odlok deželnega sodišča r e k u r s , o kojega vspehu bodemo svojedobno poročali. Zal, da je vsled tega zopet zadržano konstituiranje n Z v e z e kranjskih posojilnic", koja se od interesentov že težko pričakuje. (Obrazci prošenj za podporo po potresu poškodovanih.) Mestni magistrat ljubljanski v kratkem razpošlje hišnim posestnikom obrazec za prošnje, katere bo treba spolniti vsem, ki hočejo dobiti kako podporo vsled poškodb po potresu. Za te pole se zelo mudi, da jih gospodarji dobijo hitro v roke, ker hoče deželna vlada imeti te prošnje že do 24. t. m. v svojih rokah. Vzlasti treba hišnim posestnikom preskrbeti zemljeknjižni izpisek iz zemljiške knjige. — Veščaki pri zemljiški knjigi pravijo, da jim ne bo mogoče do 24. tega meseca vstreči vsem strankam, zahtevajočim zemljeknjižne izpiske. Zato bode najbrže morala deželna vlada stavljeni obrok nekoliko podaljšati, ako bi hotela, da dobi verodostojne podatke o škodi. — Jednako se nadejamo, da bo deželna vlada oskrbela, da potom okrajnih glavarstev in županstev tudi na deželi poškodovani dobd take obrazce pravočasno v roke. S tem je delo olajšano poškodovancem, pa tudi vladi sami, ker bo dobila ložje in hitreje pregled nad prošnjami, ako bodo sostavljene po določenem obrazcu. (0 sklepu glede celjske gimnazije) je objavil „Grazer Volksblatt" jako zanimiv članek, v katerem pojasnjuje, da je bila postavka za Celje zahteva pravičnosti, ki se nikdar ne sme prezreti morda z ozirom na par družin nemških prolesorjev. Koristi Nemcev niso pri tem prav nič oškodovane, ker zaradi par predmetov, ki se bodo poučevali odslej v slovenskem jeziku, nemštvo v Celju ni v nobeni nevarnosti. Liberalne stranke so se pri razpravi o tem vprašanji silno osmešile, ker so zaradi par ubogih vsporednic delale tak šum, kakor da bi jim hiše gorele nad glavami. Glede krščanskih socijalistov piše imenovani list : Krščanski socijalisti so sicer z ozirom na nemške nacijonalce glasovali proti, vendar se hujskanja niso vdeleževali. Sploh pa bi vprašali, kaj bo z nami, ako se bomo v Avstriji popolno narodno ločili. (Imenovanje.) Pravni praktikant g. Anton B u -lovec je imenovan avskultantom za Kranjsko. (Iz Radeč), dne 11. julija. Z ekskurendo-šolo v Podkraju letos ne bode še nič. Ogledovalna komisija se namreč ni posebno laskavo izrekla o njeni opravi in vreditvi. — Pred nedavnim je bil pa na Jagnjenci komisijski ogled zaradi šole, katero bi radi nekateri gospodje ondi na novo ustanovili, oziroma svibensko tja premestili. Pa iz te moke ne bo kruha, ker prizadeti ljudje in posestniki niso b tem zadovoljni. Zato ostane šola kakor do zdaj, tudi še zantprej na starem mestu v Svibnem — Prijeli in pod ključ vtaknili so tu dve dekli zaradi tatvine. — Baz črešnjo padla je neka bolj priletna, vrh tega na desni roki še pohabljena ženska in se vsled padca telesno poškodovala, pa menda ne nevarno; vendar so jo pa odpeljali v bolnišnico. — Vročino imamo hudo. Sadja ne bo mnogo. (Pojasnilo.) Gospod F. M. S c h m i d t, trgovec v Ljubljani, nas prosi pojasniti, da je on le odložil patent za svojo filijalo, ker je bilo stanovanje delo-žirano, ne pa za glavno kupčijo, katero vodi v Spi-talskih ulicah. (Z Dobrove), 11. julija. (Drobci ali ospici). Prete-čeno soboto so bili, izvzemši troje šolskih otrok, zdravi še vsi drugi. V pondeljek jih je manjkalo že precej veliko v šoli; v torek pa, ko je navadno šola z mladino prenapolnjena, bile so klopi že zjutraj precej jasne. O uzroku se je poizvedeio, in resultat bil je, da je samo od nedelje, preko ponedeljka na torek zbolelo na ospicih 30 šolskih otrok po fari. Stvar se je uradno naznanila okrajnemu glavarstvu; okrajni fizik dobil je povelje, se o vsem osebno prepričati. Včeraj in danes je svojo stvar dognal, ter na podlagi tega, da je med tema dvema dnevoma iz nova obolelo po občini veliko otrok, zaukazal šolo za 14 dni zapreti. (Občinska volitev v Budanjah.) Dne 23. pr. mes. je bil županom izvoljen Jožef Ferjančič; občinskim svetnikom sta voljena Marka Krašna in Fr. Koren. (V Trebnjem) je bila dne 9. julija volitev župana in obč. svetovalcev. Izvoljeni so bili županom dosedanji župan Franc Huč, posestnik v Gorenjih Ponikvah. Svetovalcem: posestniki Alojzij Pavlin iz Trebnjega, Anton Strajnar iz Dolenjih Ponikev, Ignacij Miklič iz Lukovka, Ignacij Čeh iz Cešnjevka, Janez Novak iz Bačjegasela, Janez Pla-ninšek iz Vrhtrebnjega. Vsi vrli možje! (Izvoz naše živine v Švico.) Švica je dovolila, da se sme pod onimi pogoji kakor iz Italije — tudi iz Avstrije zopet uvažati klavna živina. (Iz podkovske šole.) Skušnje je delalo 11 kovačev, kateri šole niso obiskovali. Iz Štajerske je prišlo 6 kovačev k skušnji. Skušnje 80 povoljno izpadle. (Poštni prostori v Maličevi hiši) so zopet popravljeni. V kratkem se bode odprl uhod od Selen-burgovih ulic ter se bodo poštne škrinjice postavile na poprejšna mesta. (Zločinstvo.) Na Spodnjem Štajerskem, blizu meje sevniške in razborske fare, so pred dobrim tednom doslej neznani zločinci po noči nekoga naj-preje ustrelili in ga potem Še grozovito razmesarili. Ker so mu vrh tega tudi ves obraz opalili, nesrečneža ni bilo moč spoznati. Pač nečloveško zločinstvo I (Kadi neplačanega davka) pozivlje mestni magistrat v uradnem listu nastopne stranke, ker je njih bivališče neznano, da se pri njem najkasneje v 14. dneh oglase zanesljivo in plačajo dotični davek. Te stranke so: Alojzij Mikš, urar; Antonija Bako-vec, branjevka; Viljem Fridrich, glasbeni (citre) učitelj ; Ana Sedej, krčmarica ; Ana Krničar, šivilja in kramarica; Marija Tučič, pouk v krojaštvu; Josip Jerič, brivec; Ludovik Groetschel, prodaja droge. Kdor se ne oglasi na napominani poziv, temu bode vstavljen obrt uradnim potom. (Izplačevanje mezde z znamkami — prepovedano.) Ministerstvo za notranje zadeve je zvedelo, da po nekaterih krajih stavbinski podjetniki, lastniki opekarn, tesarji, polirji in podjetniki zemljiških stavb i. dr. ne plačujejo svojih delavcev v gotovini, temveč z znamkami ali markami, s katerimi hodijo delavci k raznoterim določenim trgovcem z živili, od katerih dobivajo podjetniki provizijo. Osobito se to dogaja v korist delavskih kantin pri stavbah. Tako izplačevanje mezde z znamkami notranje ministerstvo strogo prepoveduje in se opozarjajo občinski predstojniki in orožništvo, da prijavijo take slučaje, ker po § 78. novele k obrtnemu zakonu nasprotujejo tem odredbam, politiškim uradom v kazensko postopanje. (Policijska kronika.) Od 10. do 11. julija v jutro prijela je mestna policija 3 osebe, in sicer : 2 zaradi ponočnega vlačugarstva in neizkazanega prebivališča in 1 zaradi hudodelstva nevarnega groženja. Nace Oven, hlapec pri Janezu Bugenig-u v Gradišču št. 14, je v prepiru s sodarskim vajencem Avgustom Stresen-om žugal z nabasanim revolverjem, da ga bo ustrelil. — V ponedeljek aretirani žepni tat se ne zove Anton Počepan, nego Andrej Ko-glovič in bil zaradi hudodelstva tatvine kaznovan že s petletno ječo. (Tatvina.) Antonu Pengav-u, posestniku v Pod-gorici, so v noči od 8. na 9. t. m. ukradli kobilo, vredno 100 gld. (Požar.) Dne 6. t. m. ob 12. uri ponoči je pogorel skedenj posestniku Jan. Kolar-ju v Omoti pri Semiču. Škode je do 2000 gld. Posestnik je bil zavarovan samo za 500 gld. Društva. (Slovensko planinsko društvo) preložilo je izlet na Sv. Višarje od pretekle na prihodnjo nedeljo t. j. 14. t. m., vspored ostane isti, ki je bil naznanjen. Izletniki zbirajo se v soboto o polnoči deloma na južnem, deloma na državnem kolodvoru. (Bralno društvo v Sv. Križi na Vipavskem) priredi na grajskem dvorišču dne 14. julija ob 5. uri popoludne domačo zabavo se sledečim vsporedom : 1. A. Leban: »Slovenska deklica", meš. zbor. 2. Nagovor. 3. H. Volarič: „Pogovor s domom", meš. zbor. 4. K. Mašek: „Od železne ceste", dvospev se spremljevanjem. 5. A. Nedved : „Nazaj v planinski raj", mešan zbor. 6. C. Seidl: „V temnem gozdu", romanca za citre. 7. J. Stritar: „Be-jenka", podoba iz kmečkega življenja. 8. A. Walter : „Spomini", za citre. 9. H. Volarič: „Slovan na dan", mešan zbor. Ustopnina 20 kr. za osebo, sedež 20 kr. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. (Podružničenshod) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Steben ob Žili ima v nedeljo 14. t. m. svoj letni občni zbor pri Kajšlerju v Št. Pavlu z običajnim vsporedom. Telegrami. Dunaj, 12. julija. V državnem zboru je bila pri proračunski razpravi vsprejeta točka o ljudskem šolstvu. Glede zasebne češke Komensky-šole na Dunaju, o kateri žele Cehi, da naj jo vlada vsprejme v svojo skrb in zanjo nosi troške, je bil s 148 proti 51 glasovom vsprejet predlog odseka, po katerem naj se ta resolucija odstopi novi vladi brez priporočila. — Na to se je pričela razprava o finančnem proračunu. Gradec, 12. julija. Občinski odbor mesta Leoben na Zgornjem Štajerskem je sklenil resolucijo, v kateri oporeka sklepom državnega zbora o vstanovitvi slovensko-nemške gimnazije v Celju, obžaluje, da so zato glasovali tudi nemški poslanci ter pozivlje nemške poslance, da soglasno v tretjem branju glasujejo proti vsemu državnemu proračunu. — 0 jednakem sklepu se poroča tudi iz Aflenza in drugih krajev. Vse kaže, da je stvar naročena ter da se hoče umetno osnovana razburjenost vzdržavati mej Nemci. Zagreb, 12. julija. Kakor „Tagblatt" poroča, sta se po dolgih razgovorih vendar konečno sporazumela nadškof in ban zaradi imenovanja kanonikov. Pričakuje se, da bodo novi kanoniki v kratkem imenovan. Dunaj, 11. julija. V današnji seji je prišla na vrsto ljudska šola. Poslanec Sokol se je pritoževal o centralizmu glede ljudskega šolstva ter pojasnjeval, kake krivice se gode Cehom na Dunaju v ljudski šoli. Poslanec Klun je poudarjal potrebo verske in narodne šole ter polemizoval proti krščanskim socijalistom, kateri se družijo z nemškimi nacijonalci, ki so nasprotniki verske narodne šole. Hvalil je nemške konservativce, kateri Slovence podpirajo v borbi za materni učni jezik v ljudskih šolah. Obširno je poslanec Klun razpravljal ljudsko-šolske razmere po Koroškem, Štajerskem in Primorskem, koder bivajo Slovenci ter pojasnjeval, koliko krivic treba državi po- Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wieii, I. Bezirk, Stefansplats Nr 11, Farterre, praviti, da bodo tudi ljudske šole, namenjene slovenski mladini, ustrezale vzgojeslovnemu namenu ter sklonil z željo, naj bi vsi in tudi nemški nacijonalci, ki tako povdarjajo svoje narodno stališče, po geslu: suum cui-que, privoščili tudi Slovencem njih narodne pravice. Nato so govorili Adamek, Bareuther in grof Palffy. Kot glavna govornika sta bila izvoljena Hauck in Noske. Dunaj, 11. julija. V državni zbornici se je razširjala novica, da je ministerski svet sklenil, razveljaviti zakon glede izjemnega stanja v Pragi ter da bo kmalu grof Kiel-mansegg šel k cesarju v Išl, da zato dobi potrebnega dovoljenja. Dunaj, 12. julija. „Fremdenblatt" poroča : Novica, da se grof Kielmansegg kmalu odpelje k cesarju, da dobi dovoljenje odstraniti izjemno stanje v Pragi, je neosnovana. Dunaj, 11. julija. Poslanska zbornica je nadaljevala posvetovanje o preosnovi civilno procesnega reda. Posl. Gotz je govoril za predlogo. Posl. Lienbacher graja iz lastne večletne izkušnje posamezne določbe tega načrta ter pravi, da se s tem zvrača vsa odgovornost od sodnijskih dvorov na okrajna sodišča. Vladni zastopnik Klein pobija ugovore protigovornika in njegove pomisleke proti prizivanju. Nato naznani zakon glede pristojbin, kterega bode predložil pri podrobnem posvetovanju. Konečno poživlja zbornico v toplih besedah, naj sprejme predlogo. Grof Pininski izjavi, da glasuje za predlogo. Potem se nadaljuje podrobno posvetovanje o proračunu naučnega ministerstva. Na dnevnem redu sta točki »industrijske šole" in „posebniučni zavodi". Posl. Paiffy priporoča, da se uvede pouk krščanskega nauka na nadaljevalnih obrtnih šolah. Posl. Ghon po-vdarja, da bi se lahko povzdignilo rokodelstvo in poljedelstvo, ako bi se razširil poduk v ljudskih šolah z v to potrebnimi strokami. Govornik izraža željo, da se razširi kmetijska šola v Celovcu in ustanovi več druzih zavodov, ki bi imeli nalogo pospeševati poljedelstvo ter prosi državne podpore za razširjenje obrtne šole v Beljaku. Dotična resolucija se izroči budgetnemn odseku. Nato se seja zaključi. Belgrad, 11. julija. Ministerski predsednik Novakovic je vsprejel danes prvikrat kot zunanji minister diplomatiške odposlance. Garašanin dospe jutri zjutraj. Liberalni klub skupščine je soglasno sklenil, da odkloni finančno predlogo. Pariz, 11. julija. Senat je odobril s 253 glasovi proti 1 trgovinsko pogodbo s Švico. Rim, 10. julija. Listi poročajo, da se povrne general Baratieri meseca avgusta v Italijo. Iz tega je posneti, da je napravil red v naselbinah. Rim, 11. julija. Papež je sprejel danes v avdijenciji avstro-ogerskega poslanika grofa Kovertera. Rim, 11. julija. Pri današnji seji poslanske zbornice je predlagal Vischi, da se praznuje 20. september kot državni praznik. Pri posvetovanju o tej točki se je vnela tako burna debata, da je preteklo precej časa, dokler se je zbornica pomirila. Ministerski predsednik Orispi je izjavil, da ni pričakoval take debate ter je menil, da se bo ta točka vsprejela brez vsakega ugovora. Pri glasovanju v tajni seji se je vsprejel predlog Vischijev. London, 11. julija. „Reuters Office" se poroča iz Pekinga, da se namerava Angliji odstopiti jeden del drugega kitajskega posojila v znesku 100 milijonov taelov. Tujci. 10. julija. Pri Slonu: Hummer, Weiss, Goldhauser, Wiegenfeld, Pfeifer, Reif z Dunaja. — Wortman z Reke. — Mikluš iz Goriee. — Drenovšek iz Košane. — Rupnik iz Idrije. — Nitsch iz Ilir. Bistrice. — Holl iz Velikovca. — Friedrieh iz Šmo-horja. — Wild iz Gradca. Pri Maliču: Gruber, Rosentbal, Raab, Hutter z Dunaja. — Jiiger iz Tržiča. — Teyner iz Gradca. — Medved od Sv. Križa. — Paschka iz Berolina. Pri Jutnetn kolodvoru : Glaser iz Trsta. — Kramar iz Št. Vida. — Deutsch iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Bernhard iz Slavonije. — Krische iz Poljan. — Terpinc iz Kamnika. — Prit« iz Kočevja. — Kaiser iz Solnograda. Pri Lloydu: Vartolj iz Velikega Gabra. — Bratovž iz Sežane. _Meteorologi ono poročilo. Srednja normalom. a M Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 11 9. zvečer 734-4 20-4 gl. jzah. jasno 12 7. zjutraj 2. popol. 73S-6 7309 181 28 1 si. ssvzh. sr. jjzah. soparno del. jasno 00 včerajšna temperatura 21-9°, za 3-0° nad Eksekutivne dražbe. Marije Plut iz Bojanje Vasi (terjatev 80 gld.) posestvo (200 gld.) dne 20. julija in 22. avgusta v Metliki. Jak. VVabniga v Ljubljani, Tržaška cesta št. 28, premičnine (26 gld. 50 kr.) dne 15. julija v Ljubljani. Neže Štefanie iz Vidošič (terjatev 1100 gld.) posestvo (1089 gld.) dne 26. julija in 29. avgusta v Metliki. Marije Rom iz Kota (terjatev 100 gld.) posestvo (110 gld.) dne 24. julija in 24. avgusta v Metliki. Iv. Kamnikarja iz Srednje Vasi posestvo (4670 gld.) in pritikline (425 gld.) dni 24. jul. in 24. avg. v Ljubljani. Mini Miilm išče službo pri kakem gospodu župniku, ali pa za gospodinjo v kaki privatni hiši. 430 3-1 Naslov: Štev. 10. Zajabljana, poste reatante. Lipov cvet U lll»«l j«* 429 3-3 Adolf Hauptmann, V Ljubljani, Sv. Petra cesta 41. Razglas. Na c. kr. državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred, v nedeljo, dnč 14. julija od 9 do 12 ure v ravnateljevi pisarni. Vsprejemne preskušajo vršile se bodo v ponedeljek, dn6 15. julija od 729 ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemna taksa je določena na 3 gld. 30 kr., ki se bode onim. ki preskušnje ue bi prestali, vrnila. Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeuo, vposlati morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v ponedeljek, dne 15. julija pred preskušnjo predstav iti osebno šolskemu ravnatelju. Ravnateljstvo c. kr. drž. gim. v Kranju dnd 1. julija 1895. 421 3-3 Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. SO kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 36 JJbaldupl. Trnkoczyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradou. Pl (D j O- | O N «< g, e! Filijala v Ljubljani zagrebškega podjetništva Pilar, Mally in Bauda, arhitekt, inženirji in stavbinski mojstri Tehniški biro: Truberjeve ulice itev. 1, poleg av. Jakoba mostu. Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop. Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov. Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 356 21 aztične rastline, fiorenine^i S 166 36 tuBje in semena fapuje ^ u Vizitnice priporoča Katol. Tis Dunajska borza. Dn6 12. Julija. Skupni državni dolg ▼ notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem.drž.velj. 80 mark........... 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini .......... 101 gld. 101 , 123 „ 101 „ 123 „ 100 „ 1077 , 408 „ 121 „ 59 „ 11 „ 9 „ 46 „ 5 „ 20 kr. 40 „ 95 „ 50 „ 80 „ 10 „ n 25 „ 15 „ 27'/,, 85 „ 62 „ 10 „ 72 „ Dn6 U. julija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 5% državne sreCke 1. 1860, 100 gld. . . 161 „ Državne sreCke 1. 1864, 100 gld.....195 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine sreCke 4%, 100 gld.......146 Dunarske vravnavne sreCke b% ... . 131 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 109 Posojilo goriškega mesta.......111 kranjsko deželno posojilo.....99 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 224 „ „ južne železnice 3% . 172 „ „ južne železnice 5% . 131 „ , dolenjskih železnic 4% 99 — kr. 75 „ 75 „ 75 „ 75 „ 25 „ 25 l 26 B 90 „ •25 „ n 50 „ 50 „ Kreditne sreCke, 100 gld........199 gld. 25 4 % sreCke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 145 „ — Avstrijskega rudeCega križa sreCke, 10 gld. 17 Rudolfove sreCke, 10 gld.......23 Salmove sreCke, 40 gld........71 St. Gen6is sreCke, 40 gld.......73 Waldsteinove sreCke, 20 gld......54 Ljubljanske sreCke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 177 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3620 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 571 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 112 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 Montanska družba avstr. plan.....95 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 Papirnih rubljev 100........129 60 50 50 25 30 60 37