PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 154 (14.245) Trst, nedelja, 5. julija 199t TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 <0,»0300 / V V glasovalnih izjavah predstavniki strank potrdili že znana stališča Z zaupnico v poslanski zbornici Amatova vlada dobila polnomočje Za zaupnico 330 poslancev, proti pa 280 - V repliki Amato dal največ poudarka sanaciji gospodarstva - Med prioritetne naloge uvrstil zmanjšanje javnega dolga in zaščito lire Moralno vprašanje dviguje politično temperaturo Predsednik poslanske zbornice Napolitano med branjem izidov glasovanja (Telefoto AP) RIM — S 330 glasovi za in 280 proti je včeraj poslanska zbornica izglasovala zaupnico Amatovi vladi in ji s tem - po predhodni zaupnici v senatu - tudi izglasovala polnomočje. Pri glasovanju je bilo prisotnih 612 poslancev, od katerih sta se dva vzdržala. Za zaupnico je nova vlada potrebovala 306 glasov in na papirju je imela skupina strank, ki je pri glasovalnih izjavah izrazila podporo Amatu (KD, PSI, PSDI, PLI, SVP in Union Valdotaine), 335 glasov. Glas proti vladi je napovedal liberalec Sgarbi (zaradi imenovanja Roncheyja na mesto kulturnega ministra), toda kje so se izgubili še štirje glasovi, pa ni znano. V glasovalnih izjavah so predstavniki strank ponovili že znana stališča, predsednik ministrskega sveta Amato pa je v repliki po končani razpravi včeraj dopoldne svoj poseg osredotočil na gospodarska vprašanja, institucionalne reforme in boj proti organiziranemu kriminalu, Kar zadeva gospodarsko sanacijo, je Amato poudaril, »da je skrajni čas, da se gospodarska obnova poveže z razvojem, ker v položaju, v katerem se je znašla Italija, sanacijska in razvojna politika nista v protislovju.« Ministrski predsednik je poudaril, da je zmanjšanje javnega primanjkljaja prioritetna naloga vlade. Spregovoril je tudi o obrambi lire in poudaril, da mora prizadevanja monetarnih oblasti za zamanjšanje inflacije in stabilnost tečaja nacionalne valute z ustreznimi ukrepi podpreti tudi vlada. Vsi ti ukrepi pa bodo imeli tudi svojo ceno, ki naj bi jo plačali vsi, čeprav struktur socialne države po besedah Amata naj ne bi odstranili. Glede institucionalnih reform je Amato ponovil stališče, da je parlament tisti, ki naj bi s temi reformami začel, vlada pa naj bi pri tem nudila ustrezno »podporo.« S tem v zvezi se je zavzel tudi za čim hitrejšo ustanovitev dvozbornične komisije, med reformami, ki bi jih bilo po njegovem potrebno najprej sprejeti, pa je omenil prenovo zakona o financiranju strank. Amato je v zaključku svoje replike poudaril tudi ambicije nove vlade po prenovi. »Postavljeno je bilo vprašanje, če bo to zadnja vlada med starimi ali prva med novimi. Najbrž bo nekaj vmes, toda svoj cilj bo dosegla, če bo znala menjati marsikaj od starega in sprejeti novosti, ki se že ponujajo,« je zaključil poseg Giuliano Amato. Po odhodu lorda Carringtona ugasnilo še zadnje upanje za mirno rešitev spora v BiH Srhi spet srdito bombardirajo Sarajevo in se ne menijo za morebitne posledice LJUBLJANA — Takoj, ko je Predsedujoči konference o Jugoslaviji lord Peter Carrington včeraj pozno popoldne po popolnoma neuspešni misiji zapustil Sarajevo, so se v tem napol porušenem mestu vneli še hujši topniški in pehotni spopadi. Srbske sile so s topovi in večcevnimi raketometi napadle naselja Dob-rinja, Mojmilo, Vojničko polje, Novi 9rad in Stari grad. Boji v mestu, ki ga, kot poročajo, razsvetljevali številni požari, so dosegli vrhunec okrog polnoči. V mestu je bilo slišati tudi streljanje iz protiletalskih strojnic, pehotni spopadi pa so se bližali samem centru Sarajeva. Močno streljanje je bilo ponoči tudi v okolici hotela Holiday Inn, kjer so nameščene mirovne sile Združenih narodov. Šele nekaj po osmi uri zjutraj je v bosanskohercegovskem glavnem mestu znova zavladalo zatišje, še vedno pa so gorela številna poslopja v večih predelih mesta. Že ponoči so zagorela nekatera poslopja v naselju Dobrinja blizu sarajevskega letališča, več požarov pa se je vnelo tudi v Olimpijski vasi. Iz urada predstavnikov mirovnih sil v Sarajevu so sporočili, da je središče mesta manj poškodovano, kot so mislili, pravtako ni poškodovan sedež mirovnih sil OZN na glavni sarajevski pošti. Predstavniki mirovnih sil, pa seveda tudi sestradani Sarajevčani, upajo, da spopadi ne bodo ogrozili dovoza hrane in zdravil v Sarajevo. Prebivalci Sarajeva so že kdovekatero noč v več mesecev obleganem in obstreljevanem mestu preživeli v zakloniščih, kljub temu pa je upravičena bojazen, da so eksplozije granat in raket znova terjale veliko žrtev in ranjenih. Po nepopolnih podatkih so samo v naselju Faletiči bili ubiti štirje otroci. NADALJEVANJE NA 2. STRANI RIM — Na italijanskem političnem prizorišču je ob razpravi in glasovanju o zaupnici vladi temperattu-ro dvigovala tudi razprava o morali v politiki, ki so jo škandali s podkupninami močno pretresli. Pri tem je včeraj bilo največ odmevov na petkov Craxijev govor v zbornici, ko je v zvezi z moralo spregovoril o »sokrivdi« strank, kar zadeva njihovo financiranje. Tajnik PSI v zvezi s tem včeraj ni želel biti bolj določen, dejal pa je, da je mnogo stvari, ki ne gredo tako, kot bi bilo treba in ki bi jih bilo v interesu pravice in resnice povedati. Dodal je še, da s svojim posegom ni sam sebe oprostil, »saj se nekdo, ki v tridesetih letih političnega življenja ni dobil niti enega jamstvenega obvestila, nima za kaj opravičevati.« O teh Craxijevih izjavah je včeraj med glasovalno izjavo v zbornici spregovoril tudi predsednik poslancev DSL D'Alema, ki je dejal, »da splošno pozivanje na sokrivdo ni sprejemljivo, saj se moralnega vprašanja ne more zreducirati le na problem financiranja strank.« Tajnik PSI je D'Alemi takoj odgovoril, »da je skrajno neprijetno videti, da izza katedra deli nauke sin nomenklature, ki je bila poleg notranjega financiranja vedno deležna tudi superfinanci-ranja s stranik KPSZ, KGB in režimov Varšavskega pakta.« Na Craxijev poseg pa so reagirali tudi republikanci. Podtajnik PRI Bogi je s tem v zvezi dejal, da Omaja povsem razume, če je s svojimi izjavami želel sprožiti splošno razmišljanje o degeneracijah v politiki in če je hotel povedati, da PSI ni edina stranka na zatožni klopi. Povsem drugačna pa je stvar po Bogije-vem mnenju, če je Craxi s tem hotel namigniti, da sodniki skušajo delegi-timirati demokratično ureditev oziroma, če se zavzema za amnestijo in oprostitev tistih, ki so kršili zakone. »Kdor je grešil, mora plačati,« je dejal Bogi. Temperaturo pa je dvigoval tudi »primer Goria.« O njem je neposredno v repliki poslancem spregovoril premier Amato, ki je zagovarjal Go-rio in dejal, da ne more biti kriv za sedanje napake njegovega nekdanjega sodelavca, s katerim ne sodeluje že od leta 1988. »Nekdo sicer pravi, da mora Cezar paziti tudi na poštenost svoje žene, toda če se je Cezar ločil, mu bo najbrž čez tri leta težko očitati dejanja, ki jih je storila njegova bivša žena,« je še dejal Amato. Kar pa zadeva zahtevo po odobritvi nadaljevanja postopka proti finančnemu ministru, je Amato dejal, da naj bi bila ta odobritev zahtevana zato, da bi zadevo lahko arhivirali. Francosko gospodarstvo klecnilo pred cestnimi blokadami Avtoprevozniki vztrajajo PARIZ — Protest francoskih avtoprevoznikov dobiva iz ure v uro vse večje razsežnosti, posredno pa je že terjal prve žrtve. Pri Melunu je življenje izgubil zakonski par, ki se je s svojim avtom zaletel v ustavljene tovornjake, podobna nesreča se je zgodila pri Parizu, kjer je življenje izgubil neki 22-letni nemški avtostopar. Prišlo je tudi do izgredorv, med katerimi so francoski avtoprevozniki pretepli nemške turiste, ki so hoteli s svojimi avti prebiti cestne blokade. Po vsemu sodeč se bo protest nadaljeval, saj so bila pogajanja med vla(io in predstavniki avtoprevoznikov, ki so trajala vse do jutra, neuspešna. Vlada noče umakniti svojega sklepa o uvedbi vozniškega dovoljenja na točke, avtoprevozniki pa so proti temu sklepu, ker bi bili po šestih hujših prometnih prekrških ob delo in zaslužek. Tega se zavedajo tudi drugi poklicni vozniki, tako da so se taksisti marsikje že pridružili protestu avtoprevoznikov. Včerajšnja podoba Francije je bila grozljiva, saj je skoraj v celoti zamrl ves tovorni in osebni cestni promet, kar predstavlja enega najhujših udarcev za francosko gospodarstvo. Številni obrati so že začeli ustavljati proizvodnjo in pošiljati delavce v dopolnilno blagajno. Vlada je že zagrozila, da bo s silo zagotovila oskrbo vsaj z živili in z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh, ni jasno, saj bodo pogajanja obnovili šele v četrtek. Komisar za prevoze pri Evropski skupnosti Karel van Miert je že obsodil cestne zapore francoskih avtoprevoznikov, obenem pa je navedel, da je treba popolnoma revidirati dosedanjo evropsko politiko prevozov, ki privilegirala predvsem cestni prevoz blaga in ljudi, sedaj pa tako zgrešeno izbiro drago plačuje. Francoski protest je namreč ustavil tudi ves španski in portugalski tranzitni promet, prav tako pa ne more v ti državi potovati blago iz drugih držav Evropske skupnosti. Medtem ko se protest opozicije v Beogradu nadaljuje V novi Pamcevi vladi ZRJ naj bi bili predvsem tehniki BEOGRAD — Mandatar za sestavo vlade Zvezne republike Jugoslavije Milan Panič (na sliki AP) je že pričel posvetovanja za sestavo nove zvezne vlade, v kateri naj bi bili predvsem »tehniki« in ne politiki. Novinarjem je tudi izjavil, da bo po zagotovitvi miru njegova glavna skrb »privatizacija gospodarstva«. Kako bo to uspelo ameriškemu poslovnežu srbskega rodu, ki sta ga Miloševič in Čosič poklicala iz ZDA v upanju, da bi obnovila dialog z Washingtonom, pa ni jasno. Trenutno igra Panič vlogo padalca, ki so ga spustili na njemu povsem neznano ozemlje. Sodeč po njegovih dosedanjih izjavah proti vojni in za svobodo tiska trenutno išče predvsem premirje s srbsko opozicijo, ki od vidovdanske nedelje vsak večer množično manifestira pred beograjsko skupščino in pred poslopjem RTV Beograd. Danes naj bi bila po mnenju nekaterih sklepna manifestacija, saj opoziciji ni povsem jasno, kako bi s takim protestom uspela zrušiti Miloševičev režim. Drugi spet trdijo, da se bo protest nadaljeval, dokler ne bo Miloševič odšel. Nedvomno je srbska opozicija ponovno pokazala, da ji ne uspe kakovostni skok, ker ima režim vse množične medije v svojih rokah, predvsem pa televizijo. Prav zato bo danes vsa pozornost osredotočena na poslopje RTV, ki ga že dva dni varujejo močne policijske enote z oklepniki. Miloševič se dobro zaveda, da bo ohranil oblast, dokler bo televizija s svojo vsakodnevno dezinformacijo trdno v njegovih rokah. Srbi spet bombardirajo Sarajevo NADALJEVANJE S 1. STRANI Kot poročajo iz Sarajeva, je bosan-skohercegovska TO odbila vse pehotne napade, s katerimi so srbske sile skušale zasesti središče mesta. Novice, ki so prihajale iz Sarajeva, so si bile precej nasprotujoče. Po nekaterih so boji potekali tudi včeraj dopoldne, sodeč po drugih agencijskih poročilih pa je topniški napad ponehal nekaj po osmi uri. Sodeč po besedah poveljnika Unproforja generala McKenzieja je sarajevsko letališče kljub bombardiranju in bojem v mestu še vedno odprto. General McKenzie je izrazil upanje, da bodo letala vendarle pristajala po načrtu in vozila humanitarno pomoč. McKenzie je tudi potrdil, da boji potekajo v neposredni bližini letališča, vendar to ni nič novega in pomeni sprejemljivo tveganje. Opozoril pa je, da bo zaprl sarajevsko letališče, če ga bodo obstreljevali. McKenzie je tudi dejal, da boji nenehno potekajo v neposredni bližini letališča in da je položaj zelo zapleten, saj želijo po eni strani pripeljati pomoč Sarajevčanom, po drugi strani pa je zagotovitev varnosti za letala nujna. V akcijo zbiranja in pošiljanja humanitarne pomoči se vključuje čedalje več držav. Včeraj so v Sarajevo poletela tudi nemška transportna letala, Italija pa je zaradi spopadov v Sarajevu začasno prekinila svoje polete. Sicer pa so se države članice skupine 24 dogovorile, da bodo odslej usklajevale pomoč Sarajevu in jo tja tudi pošiljajo po dogovorjenih načrtih. Na izrednem zasedanju predstavnikov 24 vodilnih industrijskih držav so tudi sporočili, da je za humanitarne polete v Sarajevo trenutno na voljo dvajset letal. Tudi človekoljubna organizacija Zdravniki brez meja je sporočila, da je včeraj v Sarajevo poslala tri letala s skoraj sedmimi tonami zdravil in kirurškega materiala. Topniško-pehOtni boji so se včeraj nadaljevali tudi na območju Derven-te, v Bosanskem Brodu pa še vedno gori v rafineriji nafte, ki je bila v petek tarča letalskega napada. Skupna škoda v rafineriji znaša že okoli dva milijona dolarjev. Zadnji zločinski napad srbske sol-dateske na civilno prebivalstvo Sarajeva je odprl oči tudi tistim, ki so doslej očitno agresijo in ozemeljske pretenzije Srbije opravičevali z »ogroženostjo Srbov v BiH«. V času, ko je popolnoma jasno, da mednarodna skupnost ne bo več križem rok opazovala, kako srbske sile uničujejo cela mesta in njene prebivalce, je možna le ena razlaga sicer nerazsodnega napada na Sarajevo, pa tudi druge kraje v BiH. Srbski skrajneži se očitno zavedajo, da so doslej pobili na tisoče ljudi, porušili številna mesta ter povzročili eksodus več kot milijon prebivalcev BiH. S tem so seveda porušili vse mostove morebitnega bodočega sožitja srbskega z drugimi narodi v BiH. Tudi bosansko-hercegovska oblast je jasno povedala, da se ne želi in ne more pogajati z zločinsko Srbsko demokratsko stranko, ki naj bi predstavljala večino Srbov v BiH. V takšnih razmerah pa je seveda za srbsko stran edina sprejemljiva opcija vojaška zmaga za vsa- ko ceno, tudi ne glede na tveganje mednarodnega vojaškega posega. Z nezmanjšano silovitostjo se je agresija Jugoslovanske armade nadaljevala tudi na celotno območje Dubrovnika. V zadnjem času so Dubrov-čani skoraj neprenehoma v zakloniščih in kleteh, o čemer priča tudi podatek, da je v tem mestu v minulem mesecu bilo samo šest dni brez preplaha zaradi splošne nevarnosti. Potem, ko je Jugoslovanska armada v petek ves dan s krajšimi prekinitvami obstreljevala celotno območje Dubrovnika, so se topniški napadi na t.i. južnem hrvaškem bojišču nadaljevali tudi včeraj. Srbske sile so s topovi dolgega dosega in večcevnimi raketometi napadale položaje hrvaške vojske, več granat pa je eksplodiralo tudi na obrobju Dubrovnika, zato je v tem mestu skoraj cel dan veljala splošna nevarnost. Na območju Dubrovnika že mesec dni ni elektrike in pitne vode. Boji so potekali tudi na vzhodni hrvaški fronti, zlasti v okolici Slavonskega Broda. Srbski napadalci so obstreljevali vasi in mesta vzdolž Save, v Slavonskem Brodu pa so kar trikrat razglasili splošno nevarnost. Tudi tokrat so srbske sile obstreljevale Slavonijo z dalekomet-nimi topovi z bosanske strani. Poročajo o razmeroma veliki gmotni škodi na stanovanjskih in gospodarskih objektih, podatkov o morebitnih žrtvah pa ni. (NIA) Rusija rabi konkretao pomoč in ne obljube MOSKVA — Pred jutrišnjim munchenškim začetkom vrha sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda v Moskvi jasno navajajo, da mora Zahod konkretno in ne samo z besedami pomagati Rusiji, da premosti sedanje gospodarske težave. Predsednik Boris Jelcin bo v Munchnu zahteval, naj vsaj za dve leti odložijo plačevanje dolga. To pa ni vse; v Moskvi navajajo, da so pogoji, ki jih postavlja Mednarodni denarni sklad za Rusijo nesprejemljivi prredvsem glede energetske politike. Zahod mora razumeti, da ne more vsiljevati svojih gospodarskih pogledov državi, ki se z muko rešuje napak dirigiranega gospodarstva. Vsekakor mora preiti h konkretni pomoči, da' ne bi Jelcin končal kot Gorbačov. Sodeč po izjavah izvršnega direktorja mednarodnega denarnega sklada Michela Camdessusa, ki se je včeraj sestal z Jelcinom, je Zahod končno začel razumeti specifičnost ruske situacije in bo temu primerno prilagodil svojo pomoč in pogoje. »Omejena suverenost« za Srbe in Črnogorce? Beseda »Saratoga« je pokopala še poslednje upanje, da se bo na Jadranu pojavil kakšen turist, ki ne bi imel v žilah pustolovske krvi. Ameriške ladje so se zdaj sicer pomaknile na jug, toda zadoščajo že govorice, da uplahne veselje do počitnikovanja v bližini krajev, na katere lahko padajo granate. Premiki ameriških vojaških ladij so očitno segali v sfere, ki so ta trenutek pomembnejše od turizma in gospodarskega preživetja nekaterih držav na tleh nekdanje Jugoslavije. Svet je pokazal, da misli resno s sankcijami proti Srbiji in Črni gori oziroma njuni Zvezni republiki Jugoslaviji, povedal pa je tudi, da bo tako ali drugače izsilil varen koridor do Sarajeva, če ne zlepa, potem pa zgrda. Po drugi strani pa je z vojaško grožnjo hočeš nočeš napravil uslugo Slobodanu Miloševiču in njegovemu režimu. Srbi in Črnogorci so pač takšni ljudje, da jih grožnje od zunaj strnejo, četudi so znotraj sprti na življenje in smrt. Zato je premik ameriških ladij v južnejše vode pravzaprav neprijeten za Miloševičev režim, saj je vsaj do določene mere oslabil zunanji pritisk na Srbijo. Kaže pa, da je bilo to dejanje povezano z nekaterimi drugimi ukrepi zahodnega sveta. Srbija je namreč na mehak način v bistvu dobila status »omejene suverenosti«. Aleksander Karadjordjevič sicer (še) ni postal srbski kralj, lahko da tudi nikoli ne bo, toda britanski državljan, ki slabo govori srbsko, je eden od pomembnih dejavnikov v srbskem političnem prostoru. Novi predsednik »jugoslovanske vlade« Milan Panič je ameriški državljan, ki pravi, da hoče mir na mejah države, voljan se je opravičiti drugim narodom za vojno, hoče uvesti reforme in je enostavno »nekompatibilen« s politiko Slobodana Miloševiča. Razplet dogajanj v Srbiji bo skratka dobil močan pospešek, pri čemer je kar utemeljeno vprašanje, ali se bo v dramatičnih dneh, ki čakajo Beograd, sploh še obdržala tretja, pomanjšana različica Jugoslavije. Črnogorci so pri delitvi oblasti s Srbi ostali praktično praznih rok, čeprav jim je bilo obljubljeno, da bodo dobili funkcijo predsednika države ali vlade. Nič od tega se ni zgodilo, plaču- jejo pa enako kot Srbi davek za sedanjo vojno. In davek je visok. Svet jih je osamil, Srbi jim ne morejo več pomagati. Polovica odraslih ljudi je ostala brez zaposlitve in zaslužka, plače pa so tako majhne, da je mogoče za mesečni zaslužek kupiti le dvanajst kilogramov jabolk ali dvajset kilogramov kruha. Obenem jim bojna sreča obrača hrbet. Črnogorci so se morali bojevati okoli Dubrovnika pravzaprav za srbske interese. Srbija je namreč imela v načrtu, da bo srbskim območjem v vzhodni Hercegovini zagotovila izhod na morje vzhodno od Dubrovnika. Toda boj za morsko obalo ni bil ravno uspešen, prinesel je le kri in gospodarsko polomijo. Zato ne bi prav nič presenetilo, če bi privrženci samostojne Črne gore dobili novega zagona in celo prevladovali. Črnogorska državica sicer ne bi mogla preživeti brez zunanje pomoči, bistveno pa bi spremenila podobo Balkana, kar bi marsikdo z veseljem financiral. Takšen morebitni razplet dogodkov bi še dodatno oslabil tudi položaj Srbov v Hrvaški ter Bosni in Hercegovini. V obeh državah že zdaj skorajda z bliskovito hitrostjo izgubljajo vojno, ki so jo sprožili. Srbske »pokrajine« v Hrvaški so ostale brez prometnih povezav s Srbijo, znotraj teh območij pa se deli osamosvojitvene elite neusmiljeno spopadajo za oblast, ki se praktično sestoji samo iz delitve naropanega bogastva. Ničesar drugega več ni, še cigaret ne. Res je sicer, da tudi Sarajevu grozi lakota, vendar je temu mestu naklonjen praktično ves svet, ki je tudi začel resno pomagati, Srbi pa so ostali osamljeni, lačni in zaničevani. Zato se zdijo nekatere zahodne poteze do Beograda dobro premišljene. Izogniti se vojaškemu spopadu, s tem pa tudi tveganemu in predvsem nepotrebnemu tekmovanju med NATO in Zahodnoevropsko unijo, vendar spraviti napadalca na kolena in ga obenem z nevojaškimi prijemi pripeljati do entropije, tako bi se dalo z vsem tveganjem, da je ocena le preveč poenostavljena, povzeti sedanje dogajanje na evropskem jugu, ki je po negativnih učinkih, kakršne lahko prinese stopnjevanje spopadov, še kako del stare celine. BOŽO KOVAČ Slovenska opozicija že išče novo politično strategijo če bo skupščina ta mesec odobrila novi volilni sistem LJUBLJANA — Slovenska skupščina bo 16. julija pričela obravnavati »Predlog zakona o volitvah v državni zbor«. Osnutek je izdelala komisija za ustavna vprašanja skupščine po navodilih, ki so bila v .dveh zborih - zboru združenega dela in družbeno političnem zboru - sprejeta z dvotretjinsko večino. Podobna navodila so bila prav tako z dvotretjinsko večino sprejeta v zboru občin, le da ta zbor nalaga slovenski vladi izdelavo zakonskega osnutka. To je že prvi proceduralni spor, ki ima seveda tudi svojo vsebino: v omenjenih zborih ima sedanja vlada trdno večino - v zboru občin pa prevladuje opozicija. Zakonski osnutek je izredno obsežen in vsebuje kar 112 členov. Sporne in zanimive so mnoge podrobnosti, predvsem pa je seveda za bodočnost Slovenije važen volilni sistem, po katerem bodo slovenski volivci volili 90 članski državni zbor, enodomni slovenski parlament, ki bo imel v rokah vso zakonodajno oblast. Volilni sistem predvideva razdelitev Slovenije na 8 volilnih enot, ki pa so ponovno razdeljene na 11 volilnih okrajev. Skupaj bodo torej na ta način izvolili 88 poslancev, dva pa bodo po posebnem sistemu izvolili pripadniki madžarske in italijanske manjšine, tako da bo imel parlament skupno 90 poslancev. Najprej bodo delili mesta v volilnih enotah, kjer bo neposredno izvoljen kandidat, ki bo prejel 9,1 odstotkov glasov, oziroma bo njegova stranka prejela v tej volilni enoti 9,1 odstotkov glasov. Nato bodo na vsedržavni ravni sešteli glasove vseh kandidatov, določili količnik in razdelili preostala mesta po proporcionalnem sistemu, tako da bo izvoljen tisti poslanec, ki je v svojem volilnem okraju prejel najvišji odstotek glasov. Pri tem »razdeljevanju« pa ne bodo upoštevali kandidatov tistih list, ki ne bodo izvolile najmanj tri poslance in ki torej ne bodo dosegle 3,47 odstotkov vseh oddanih glasov. Sistem je dokaj zapleten, vendar ga lahko primerjamo z italijanskim sistemom volitev pokrajinskih svetovalcev. Tudi tukaj obstajajo volilni okraji, kjer se voli formalno nekega konkretnega kandidata. V praksi pa volivec prejme kandidatno glasovnico z oznakami strank in pri vsaki stranki je navedeno tudi ime in priimek določenega kandidata. To bo tudi slovenski primer: v praksi bo Slovenija razdeljena na 88 volilnih okrajev. V vsakem bodo stranke nastopale z enim kandidatom. Razdelitev glasov bo proporcionalna številom glasov, ki jih je prejela neka stranka, izvoljen pa bo tisti kandidat, ki bo imel naj višji odstotek glasov. Do tu je sistem do pičice enak italijanskemu pokrajinskemu. V slovenskem primeru pa sta še dve - tri bistvene razlike: po 8 volilnih okrajev je grupiranih v večjo volilno enoto in če neki kandidat prejme 9,1 odstotka glasov, je direktno izvoljen. To pa je velika razlika. Te glasove se namreč šteje še enkrat in gredo v skupni vsedržavni kotel, kjer se glasovi ponovno razdelijo po proporcionalnem sistemu - kot je to veljavno v Italiji. Tukaj pa nastopa druga bistvena razlika -tako imenovani prag: treba je izvoliti najmanj tri poslance, prejeti najmanj 3,47% glasov, drugače gre cela lista in njeni glasovi v nič. Ta zapleten sistem ima dvojni pomen: prvič približati kandidata volivcem. To je pač želja, da bi ljudje ne volili samo strank, da se izognejo partitokraciji in da so volitve čim bolj neposredne. V praksi pa se bo verjetno ponovil italijanski primer - v tistih volilnih okrajih, za katere je stranka prepričana, da bo imela visok odstotek, bo pač kandidirala svoje ljudi. Ker pa je takih okrajev zelo malo, ker večina strank absolutno ne ve, niti ne more vedeti, kakšna je njena volilna teža v 88 volilnih okrajih, bo pač veljalo čisto naključje, kar je že tolikokrat zmešalo vse volilne račune italijanskim strankam na pokrajinskih volitvah. Ta volilni mehanizem še ni dokončen. Nekaj pa je nesporno: volilni sistem z volilnimi okraji, prvo večinsko delitvijo, drugo delitvijo, ko se nekateri glasovi štejejo dvakrat in z dokaj visokim pragom, očitno favorizira velike stranke, ali strankarske koalicije. To je tudi namen zakonodajalca, ki se hoče izogniti preveliki razpršitvi, preveč pestremu parlamentu in težavam pri sestavljanju trdne vlade. Zato je tudi logično, da slovenska desnica, sedaj opozicija, že napoveduje združevanje štirih strank: krščanskih demokratov, ljudske stranke, liberalcev in narodnjakov. Že izbirajo kandidate za predsedniške volitve, pripravljajo skupen nastop ■ v Križankah, v parlamentu pa so izredno glasni. Toda s tem še ni vse končano. Odprti so še vsi računi: bodo res šli skupaj Peterletovi krščanski demokrati, ki imajo v rokah vse: svoj dnevnik, ogromno mednarodno podporo, ne sicer uradno - toda ogromno podporo Cerkve, zlasti srednjega in nižjega klera, kapilarno organizacijo, prestižnega voditelja itd. Tu je še Ljudska stranka, ki se je preteklo nedeljo sicer utrdila na svojem kongresu, toda velike podpore ne uživa. Pa obe zelo majhni liberalna in narodnjaška stranka. Brez povezovanj verjetno nimata možnosti prebiti prag 3,47%? Vsi računi še niso dokončani in končni odgovori še niso znani. Kaj pa levica, socialdemokratska in druga, pa liberalno demokratični in demokratični center? To je že druga zgodba... BOGO SAMSA Deželna slovenska komisija PSI ocenila nedavne volitve Pomisleki slovenskih socialistov glede Cambeijevega imenovanja GORICA — Deželna slovenska komisija PSI je na svoji zadnji seji, ki je potekala na goriškem sedežu stranke, ocenila vrsto vprašanj,ki neposredno zanimajo strankarsko življenje kakor tudi stvarnost narodnostne skupnosti v Italiji. Uvodoma je deželni koordinator komisije Rudi Pavšič razčlenil dogodke zadnjih tednov, predvsem kar zadeva zaskrbljujočo klimo, ki je nastala po upravnih volitvah na Tržaškem. S tem v zvezi je bilo ocenjeno tudi prizadevanje komisije, ki se je zavzela, da bi v Občino oziroma na Pokrajino izvolili slovenskega predstavnika. Ob neuspelem poskusu pa velja podčrtati prizadevanje komisije, ki je z zastavljenim projektom želela bistveno prispevati v korist celotne narodnostne skupnosti. Zaradi tega je še bolj nerazumljivo ostro nasprotovanje, ki ga je ta načrt doživel s strani ostalih slovenskih strankarskih komponent, predvsem tisith, ki so izbrale ekstremna stališča do reševanja nacionalnega vprašanja. Slovenski socialisti z zaskrbljenostjo gledajo na takšne pojave, kot tudi podpirajo določeno nezadovljstvo deželnega tajništva PSI, predvsem tistega dela na Videmskem, ki osporava imenovanju Camberja kot edinega deželnega predstavnika vladne koalicije. Kljub nastalemu položaju pa si bo slovenska komisija še naprej prizadevala, da tudi ob pomoči demokratičnih naprednih sil v Italiji doseže cilje, ki bodo v korist vseh. S tem v zvezi so na seji deželne komisije z veliko pozornostjo ocenili sklep predstavnice DSL Anamarije Kalčeve, ki je sklenila, da ne bo na umestitveni seji občinskega sveta spregovorila v svojem materinem jeziku. Odločitev, ki je že naletela na neutemeljena natolcevanja, je vredna trezne ocene in vsega spoštovanja. Tudi večinske organizacije slovenske civilne družbe, je bilo še rečeno na srečanju, so v zadnjem času pokazale razumevanje do tez, ki so od vedno bile prisotne pri slovenskih socialistih, kakor tudi v nekaterih drugih sredinah, ki si prizadevajo za moderno, reformis- tično in v duhu evropskih razsežnosti opredeljeno levico. Skrb za pravičen zaščitni zakon ter vsi normativi, ki gredo v korist naše skupnosti, bodo tudi vnaprej vodilo komisije. Zato bo ta sprejela vse sugestije, ki bodo šle v to smer. V odnosu do same stranke si bo nadalje prizadevala, da bi prišlo do dokončne zakonske ureditve položaja Slovencev v Italiji. V tem smislu bo komisija stopila v stik tako z deželnimi, kakor tudi s vsedržavnimi dejavniki stranke ter tudi s političnimi sredinami v Sloveniji. Takšno delo je nujno tudi zaradi sklica deželne konference, ki naj bi bila v Trstu oktobra letos. Na srečanju v Gorici so razčlenili tudi vrsto drugih vprašanj, ki zadevajo moralizacijo stankarskega sistema, odnos do Slovenije, utrditev organizacijskega in informativnega dela komisije, vprašanja deželnega volilnega sistema (komisija se zavzema ža zajamčeno zastopstvo). Sicer bo o teh in drugih vprašanjih tekla beseda na srečanju komisije z deželnim vodstvom PSI v naslednjih dneh. REZIJA — Predsedstvo Zveze slovenskih kulturnih društev je za kraj svoje zadnje seje v letošnji sezoni izbralo Rezijo. S tem je želelo izpričati deželno povezanost ZSKD, ki se je pred leti obogatila prav z odprtjem sedeža na Stolbici. Vrsta vprašanj, ki so predstavljala srž celodnevnega posveta, bodo vsebinsko razčlenjena na posvetu, ki ga bo ZSKD pripravila novembra letos in bo služil kot osnova za občni zbor kulturne organizacije. Na srečanju so pozitivno ocenili prizadevanje ZSKD v rezijanski kulturni stvarnosti, predvsem pa vlogo njene koordinatorke Luigie Negro. Predsedstvo ZSKD na posvetu v Reziji Ali bo »Noč na jezeru« v Guinessovi knjigi? V izolski bolnišnici in v Valdoltri nova medicinska oprema Pridobitve za obalno zdravstvo MOST NA SOČI »Sladokusci vseh dežel, pridite na Most na Soči«. Tako bi lahko pisalo na va-bilnem letaku dvajsetletne turis-tično-zabavne prireditve »Noč na jezeru«, ki jo prirejajo na Mostu na Soči. lznjadljivi prireditelji so si tokrat omislili orjaški puding, s katerim naj bi se vpisali v Guines-sovo knjigo rekordov. Ob sodelovanju s Kolinsko Royalom, Vipavsko kletjo in tolminskim Gosto-lom bodo danes, 5. julija, Pripravili orjaški puding, za katerega bodo potrebovali kakih 50 kilogramov praška za puding, 45 kilogramov sladkorja in več kot 500 litrov mleka. Zmes naj bi zagotovila takšen Puding, ki bi prekašal tistega, ki so gaskuhali v Angliji in je tehtal 278 kilogramov. Ce jim bo podvig uspel, prireditelji obljubljajo, da bodo vsi obiskovalci nedeljskega popoldneva Prišli na svoj račun. Letošnja Noč na jezeru, ki se je že pričela predvčerajšnjim s športnimi tekmovanji, obeta še veliko Presenečenj za obiskovalce, ki naj bi se jih tokrat zbralo več kot 30 tisoč. Na sporedu bodo akrobatski smučarji, potapljači, kajakaši in jadralni padalci. Vrhunec prireditve bodo predstavljale vodne igre, na katerih bodo sodelovale ekipe v predstavništvu šestih jezer z obmejnega območja. Za veselo razpoloženje in ples pa bodo poskrbeli Faraoni, Avtomobili, Milan Rudan, Don Mentoni, Blus band, Alberto Gregorič in narodnozabavne skupine\R. Pavšič) ANKARAN, IZOLA V obeh bolnišnicah na Obali so imeli včeraj pravi praznik. Začeli so uporabljati in hkrati predstavili javnosti kar nekaj pomembnih novosti, ki bodo pomagale marsikateremu bolniku. V izolski bolnišnici so s pomočjo nove opreme po naj novejši metodi začeli odstranjevati žolčne kamne, v Ortopedski bolnišnici Valdoltra pa so predstavili za milijon mark nove medicinske opreme, pri predstavitvi katere je sodeloval tudi mi- nister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Zanimivo je, da je pri novi opremi, ki so jo danes predstavili v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, največ potrebnega denarja zbrala sama bolnišnica, dokončno pa so jim investicijo omogočili sponzorji Zavarovalna družba Adriatic iz Kopra, Casino Portorož in Jestvina Koper. Direktor bolnišnice dr. Vašo Pišot je ob tem poudaril, da se je kolektiv odrekel marsičemu in le na tak način prišel do veliko sodobnejše, prepotrebne opreme: »Le tako lahko slovensko zdravstvo drži korak s kakovostnimi zdravstvenimi storitvami na svetovni ravni! »V ankaranski ortopedski bolnišnici so obnovili radiološko opremo (doslej so uporabljali zastarelo, tudi 19 let staro opremo), namestili so nov agregat z diesel motorjem Rolls Rayce za rezervno proizvodnjo električne energije, dva laboratorijska aparata (fotometer in aparat za avtomatsko štetje krvnih celic) in računalniško mrežo za obdelavo zdravstvene informatike. Prav tako so bili veseli v Splošni bolnišnici Izola, kjer so nove operacijske naprave stale sicer »le« 63 tisoč mark, toda te naprave jim zdaj omogočajo laparoskopsko holecistektomijo, to pomeni odstranjevanje žolčnikov s kamni po najsodobnejši metodi, ki terja minimalen rez na trebuhu (od 20 centimetov), zdaj zadoščajo štiri majhne luknjice, skozi katere je mogoče odstraniti žolčnik. Po taki operaciji zadostuje, da pacient ostane v bolnišnici še tri ali štiri dni, veliko prej si opomore in začne že po dveh ah treh tednih lahko delati. BORIS ŠULIGOJ Tržaški oktet počastil spomin umrlih v Gonarsu GONARS Ob zaključku svoje koncertne sezone 1991/92 se je Tržaški oktet želel pokloniti spominu slovenskih internirancev, ki so med drugo svetovno vojno umrli v koncentracijskem taborišču v furlanskem Gonarsu, toliko bolj, ker prav v teh mesecih poteka 50 let od ustanovitve taborišča in prihajanja prvih internirancev vanj iz tedanje takoimenovane »Ljubljanske province« pod italijansko okupacijo. Pri spomeniku-kostnici na gonarškem pokopališču so pevci Tržaškega okteta zapeli partizansko Prečuden cvet, furlansko Stellutis alpinis, domo- ljubno Oj, Doberdob, na rotondi kostnice same pa še Čajkovskega Otče naš. K ploščam z imeni okrog 450 umrlih so položili cvetje in kratko a občuteno slovesnost sklenili z minuto molka. Zbrani, med katerimi sta bila dva nekdanja interniranca v tem taborišču, družinski člani oktetovih pevcev, in nekaj bivših partizanskih borcev, so poslušali tudi kratko obrazložitev o nastanku in o razmerah v taborišču, vključno z opisom znamenitega pobega osmih internirancev skozi 60 m dolgi rov v noči od 30. na 31. avgust 1942. (j.k.) Mostarske matere in otroci v zavetju pred vojno vihro sredi zelene oaze trnovskih gozdov »Kmalu bomo doma v osvobojenem Mostaiju!« ČEPOV AN - Dvoje kot oglje črnih otroških oči se je zazrlo vame, še preden sem ustavila motor. »Teta imaš žvaku?« Žal ne! Hitela sem deliti vrečke bombonov, saj je bilo zvedavih oči vse več. Mostarski otroci sredi zelene oaze trnovskih gozdov! V varnem zavetju krajev in ljudi, ki grozote zadnje vojne še dobro preboleli niso in tu Imajo sedaj, po skoraj 50. letih, ko niso mogli verjeti, da lahko mir traja toliko CQS?:.V sv°ji sredi pregnance z vojnih območij Neretve. Iz Mostarja, hercegovske Prestolnice, se je v Čepovanu in v Sred-rgem Lokavcu znašlo sredi maja več kot 70 begunskih mamic in otrok vseh starosti. »Samo, da ne puca,« me je pozdravila mama Djulfidama, ki je s 13-letnim Sahi-d°m, 14-letnim Vahidom in 16-letno Hida-Hl° našla, varno bivališče v praznem župnišču Srednjega Lokavca. Da je mir naj-vecja človeška vrednota, so mi tu hitele dopovedovati tudi mostarske srednješolke, Vls°korasle lepotice, ki jih premore le Hercegovina. »Večni strah, da bi nas zasule prana te, nenehno, strahotno bobnenje eksplozij, bojazen, da ne preživiš, vse to je sedaj za nami,« je Tanja, naj starejša sestra °tela govoriti še za sestro Seko in brata rdjana, ter za vse mostarske otroke, ki so Ph srbski starši, tako kot muslimanski in rvaški preko »Dečje ambasade« skušali Poslati na varno. O konvoju te nenavadne ambasade dobre volje, ki jo je v kritičnih majskih dneh organiziral Mišo Marič, in ga rešeni Mostarci ne morejo dovolj pohvaliti, smo tako izvedeli iz prve roke. Dolge ure je trajala vojaška blokada avtobusov,- prvega dne so morali iz njih bežati na vse strani, šele naslednjega dne je Mariču, s pomočjo pripadnikov Umprofora, uspelo spraviti 9 avtobusov mam in otrok preko Gora-naca in Lištice do Splita. Od tu so s trajektom, po dolgi in naporni vožnji, prispeli na Reko in potem kmalu v Slovenijo. Habibin dojenček, pet mesecev stara Al-dina, je hudo zbolela; zdravili so jo takoj po prihodu v šempetrski bolnišici, potem pa jo je prevzela dr. Mačkova na ljubljanski otroški kliniki. Aldina je ozdravela, njena mama bi se rada zahvalila vsem, ki so pomagali rešiti njeno punčko. V skromnem čepovanskem župnišču je pri gospodu župniku Evgenu Gantarju našlo zatočišče osem otrok s šestimi mamicami in eno »bako«. In sedaj sem med njimi: pogovor teče o marsičem. Mostarke mi naročajo, da moram zabeležiti najprej njihovo zahvalo gospodu župniku, potem pa vsem tistim v novogoriški občini, ki skrbijo zanje; od Rdečega križa do Caritasa, od socialnih delavk Metke in Zdenke do teritorialcev, ki skušajo ustreči njihovi največji želji, da bi preko radioamaterjev prejeli novice od doma. Daleč je Hercegovina, pošta skoraj ne deluje, telefon še manj, vse kar vedo o domu so slike na TV ekranu, ki ne obetajo nič dobrega. Toda upanje je neugasljivo, zatrjujejo vse vprek in : »Julija bomo doma v osvobojenem Mostarju!« Habiba je šele včeraj izvedela, da je mož živ, toda štiri njene bližnje sorodnike, tudi žensko in otroka, so v predmestni vasi Mostarja četniki krvoločno zaklali. Groza je zavladala nad hercegovskimi Muslimani in Hrvati, mi pripovedujejo mlade žene, njihov gnev je globok, išče povračila, toda baka Djulsa svari: »Vrnili se bomo domov in živeli tudi dalje skupaj; vsi ne morejo biti zločinci.« Pogovor se utiša, baka kadi morda svojo zadnjo cigareto. Ja, hercegovski tobak je najboljši, kdo bi jim ga oponašal! Pa ob skodelici turške kave človek nekako lažje prenaša vse tegobe. Le, da bi vse hitro minilo, da bi sli domov! Mostar je eno najbolj vročih mest na Balkanu, jih tolažim, potrpite v tej zeleni če-povanski dolini, visoko nad morjem, ustvarjeni kot nalašč za počitek in mir. »No, saj smo prav me odprle letošnjo turistično sezono,« se šalijo, vendar nosijo v sebi le podobo mesta ob edinstvenem Starem mostu, ki še stoji. Kar pet drugih na Neretvi so zlikovci porušili, se hudujejo. »Toda Mostar bomo spet obnovili, da bo še lepši, kot je bil,« me prepričujejo mamice v Čepovanu in srednješolci v Srednjem Lokavcu. »Dobro skrbijo tu za nas,« mi zatrjujejo mladi Mostarci. Hrane je dovolj in tudi do- bra je, le maminih kolačev pogrešajo, tistih sladkih kuglic, baklav, talumb, tufakij... Pa dolgočasijo se živahni mostarski fantje in dekleta, nobenega čtiva nimajo, za otroške igre pa so preveliki. Odhajajo na sprehode, tudi k nedeljski maši, ki jo daruje v Srednjem Lokavcu župnik Gantar iz Čepovana. Vabijo ga v Mostar tako vztrajajo, da ne bo mogel odkloniti: radi bi mu pokazali vse njihove cerkve in džamije, pa še lepo katedralo in Stari most! Ko pade mrak, se stisnejo v krog in ob spremstvu kitare zapojejo po njihovo, tudi tisto lepo Šantičevo pesem o Emiri: »Prošetala Suljagina fata do Mostara, sa grana oj vjetar duvnu niz pleče puste, rasplete joj one pletenice guste, zamiriše kosa ko zubuli plavi, a meni se krenu burburet u glavi...« Tako je pesem o mostarski lepotici završala sredi trnovskega gozda, v zeleni oazi miru, zavetišču nič krivih otrok. Veseli bi bili obiska njihovih vrstnikov, skupaj bi zapeli, se pogovorili, kot se znajo le otroci. Morda bi jih kak dober voznik popeljal na ogled obeh Goric, o njih le slišijo; pa na Sveto goro bi radi šli, od tam pravijo, da se vidi morje. Po njem se bodo nekega dne spet srečni vračali nazaj domov, v Mostar. V spominu jim bo ostala za zmeraj zelena podoba mogočnih gozdov Primorske in njenih dobrih ljudi. DORICA MAKUC Na mejnih prehodih tudi nekaj tujih turistov Ob koncu tedna na cestah gost promet brez zastojev Teden dni za razvedrilo in spoznavanje ob likovni dejavnosti ZSKD z likovniki in animatorkami pripravlja poletno likovno kolonijo T a Ji M ; a <||^ Prvi julijski konec tedna že tradicionalno pomeni začetek počitnic za milijone Italijanov in s tem povezano poplavo avtomobilov na cestah. V tržaški pokrajini je bil naval vozil do pred dvema letoma še bolj občuten, saj se je na tisoče turistov iz domala vseh držav Evropa prav po cestah tržaške okolico podajalo na počitnice v takratno Jugoslavijo. Po lanski vojni seveda zdaj ni več tako. Lani v tem času je bila v Sloveniji vojna, letos je vojna vihra nekoliko bolj oddaljena od meje, turistov pa je kljub temu bolj malo. Kakorkoli že, na naših cestah je bilo včeraj dokaj živahno, tudi na mejnih prehodih je bilo videti marsikateri avtomobil s tujo registracijo, vrst pa seveda ni bilo (na sliki D. Križmančiča mejni prehod pri Škofijah). Edino kolono so zabeležili na avtocesti v bližini izhoda pri Moščenicah zaradi del na cestišču. Še največ prometa je bilo na obalni cesti med Barkovljami in Seslja-nom, seveda pa je šlo pretežno za Tržačane, ki jih je včerajšnji sončen dan privabil k morju. Za danes pričakujejo prav tako gost, a tekoč promet, odvisno bo pač tudi od vremena, glede katerega napovedujejo poslabšanje. V zadnjem tednu avgusta, točneje od ponedeljka, 24., do sobote, 29. avgusta, se bo prvič pri nas odvijala poletna likovna kolonija, namenjena mladim od 10. do 15. leta starosti. Prvič bo torej pobuda, ki je dvajset let odlično uspevala v Vuzenici pri Dravogradu, lani pa gostovala na Radišah pri Celovcu, doživela »krst« tudi v naših krajih, in sicer v sesljanskem centru Štrekelj. Gre za večdnevno bivanje mladih ljudi ob likovni dejavnosti in razvedrilu, ki ga je spodbudila šola v Vuzenici. Otrokom iz Slovenije so se nato pridružili še mladi Slovenci s Koroške, iz Porabja in seveda naše dežele. Ko so se prvotni organizatorji odločili, da bo likovna kolonija začela »potovati« tudi izven slovenskih meja, je bila štafetna palica predana tudi eni izmed večjih organizacij, ki so več let pri njej sodelovale. Tako se za letošnjo izvedbo že dalj časa organizacijsko zavzema Zveza slovenskih kulturnih društev, pri tem pa sodelujeta še Društvo zamejskih likovnikov in združenje animatork Lupusinfabula. Dragocen je tudi doprinos, ki ga je dala uprava devinsko-nabrežinske Občine. Osnovno organizacijsko nalogo torej ima ZSKD, člani združenja Lupusinfabula sodelujejo pri zasnovi vz-gojno-rekreacijskega programa, DZL pa si je prevzelo odgovornost za likovne dejavnosti. Sicer se je Miloš Jugovič, predsednik DZL, že večkrat kot spremljevalec udeležil srečanj v Vuzenici. Dela se torej loteva z določeno izkušnjo. »Poleg likovne dejavnosti ima ta kolonija tudi važno vlogo medsebojnega spoznavanja,« pravi Jugovič. »Ne smemo namreč mimo dejstva, da je pravzaprav nastala kot priložnost za srečanje mladih ob likovnosti.« Že ob prvi predstavitvi kolonije so letošnji pobudniki poudarili pomembnost tega dejavnika, ki se od vsega začetka izraža v prenočevanju mladih gostov na domovih vrstnikov-domačinov. Čeprav je ta navada vzpostavljanja novih človeških stikov pri nas nekoliko »tuja«, odigra predvsem pri mladih ljudeh veliko vlogo. Ustvarja pač tisto vzdušje, ki daje pobudi še dodatno vrednost: doslej so se - razen izjem - skoraj vsi prijavljeni potrudili, da so na svojem domu pripravili tudi ležišče ali dva za vrstnike iz Slovenije, Koroške in Porabja. Organizatorji pa vabijo k temu še morebitne domačine, ki bi na svojem domu lahko za pet noči sprejeli mladega gosta. »Pri sestavljanju programa likovnih dejavnosti upoštevamo predvsem tiste, ki lahko nudijo takojšnje učinke,« pojasnjuje Miloš Jugovič, ki v sodelovanju z drugimi člani DZL razmišlja o najprimernejših načinih dela. »Claudia Raza bo vodila eksperimentalne tehnike tiska, ki omogočajo svoboden pristop do ustvarjanja, uporabo najrazličnejših materialov in tudi hitre rezultate. To velja tudi za tehniko oblikovanja s testom -zmesjo moke, soli in vode, za kar bo skrbela Jasna Merku. Pomislili pa smo še na lepljenko, saj tudi ta tehnika daje veliko možnosti izražanja in obenem takojšnje učinke.« Kar pester delovni program torej, ki ga bosta po potrebi dopolnila še risanje in barvanje s tempero. Mladi udeleženci - pričajujejo jih približno 60 -bodo ustvarjali v izmeničnih skupinah, da bi bilo delo prožnejše. »Vsekakor se bo glavna dejavnost odvijala v dopoldanskih urah,« nadaljuje Jugovič. »Da bi res poudarili tudi razvedrilni smisel te kolonije, bomo namreč poskrbeli še za obisk okolice s krajšimi izleti. Ker bomo v neposredni bližini morja in mnogi otroci morja morda še niso videli, bomo prav gotovo izkoristili priložnost še za kopanje.« Namen likovne kolonije nikakor ni v tem, da bi otroka preobremenili z obveznostmi. »Sicer je to za nas preizkusno leto, zato se skušamo prilagoditi razpoložljivim možnostim, seveda ob spodbujanju ustvarjalnega izražanja mladih likovnikov.« Gre torej za zahtevno pobudo, h kateri trojica prirediteljev - ZSKD, DZL in Lupunsinfabula - vabi še vse, ki mislijo, da bi lahko dali svoj doprinos. Ne samo starše in otroke, temveč tudi druge likovnike ali pedagoge, ki bi sledili delu mladih udeležencev in s tem prispevali k uspehu 22. likovne kolonije. DAMIANA OTA Objavljamo drugi del seznama dijakov, ki so uspešno zaključili šolsko leto Šolski uspehi na slovenskih nižjih srednjih šolah Nadaljujemo z objavo seznama dijakov nižjih srednjih šol, ki so uspešno zaključili šolsko leto. Nižja srednja šola Srečko Kosovel 1. A r.: Rudi Brundula, Paola Gauter, Kristina Ferluga, Aljoša Fonda, Damjan Gregori, Jan Gre-gori, Martina Grgič, Erika Hrovatin, Nastja Milič, Peter Milič, David Pauletic, Andrej Sossi, Tanja Sossi, Denise Štor, Primož Sturman, Nawal Taha. 1. B r.: Kristen Belicic, Kristina Berce, Martina Canziani, Peter Corbatti, Federica Dagostini, Uroš Grilanc, Martin Guštin, Monica Kete, Goran Krizmancic, Martina Marc, E lena Mulic, Mara Pavatich, Alenka Rauber, Dean Rebecchi, Maša Stranj, Irina Žagar. 2. A r.: David Ciacchi, Lara Gibi, Aleš Cressi-ach, Martina Gregoretti, Michela Gregoretti, Damijan Gregori, Aron Krt, Igor Lakovič, Virginia Macor, Andraž Mermolja, Costantino Racman, Katja Raseni, Karin Ravbar, Ines Rossanese, Mojca Škabar, Erika Stegel. 2. B r.: Sara Babudri, Francesca Ban, Marco Budal, Francesca Criti, Dunja Fabjan, Jan Ferluga, Ivana Franco, Fabio Germani, Tamara Giorgi, Daniele Iozza, Tjaša Kalc, Maja Marucelli, Marle-na Mennucci, Andrej Petaros, Peter Senizza, Martin Sosič, Katerina Šossi, Diego Spera, Andrejka Starec. En dijak ni izdelal. 3. A r.: Vinko Bandelj, Roberto Cossutta, Katja Guštin, Igor Kalc, Mojca Kalc, Selma Kralj, Martina Kufersin, Erika Limoncin, Peter Milcovich, Cristina Natalicchio, Aleš Plesničar, Erika Race, Jasmina Štrekelj, Martina Švagelj, Vasja Vavpetič, Tanja Zadnik. 3. B r.: Andrej Ban, Edvin Braini, Daniela Bris-si, Daniela Cebron, Sara Covolo, Manuel Ferfog- lia, Monica Marc, Francesco Micalessi, Erika Milkovič, Marjetica Možina, Erazem Mulic, David Raseni, Elvin Škabar, Stefano Škabar, Martin Vi-dali, Livio Ciocchi (privatist). Nižja srednja šola Simon Gregorčič 1. A r.: Alessandro Bajec, Sandro Demarchi, Matej Santi, Marco Serio, Daniel Sik, Igor Zobin, Irina Sancin, Jelka Sancin, Klara Vodopivec, Sara Zeriali. 1. B r.: Andrej Graccogna, Denis Grisancich, Marko Kariš, Christian mauri, Andrea Skerlavaj, David Slama, Silvia Carboni, Martina Cociancich, Vanja Glavina, Barbara Gropajc, Mariana Olenik, Anastasia Postogna, Neda Sancin, Nataša Žerjal. En dijak ni izdelal. 2. A r.: Christian Argenti, Martin Bembič, Wal-ter Bembič, David Fonda, Emanuele Martini, Valter Pala, Dimitrij Prasel, Daniel Rebez, Dean Sancin, Christian Slavec, Patrick Vitrani, Igor Zeriul, Bojan Živec, Borut Žerjal, Valentina Bernetič, No-emi Cisera, Nicoletta Corossez, Elisa Martini, Anna Mattietti, Maša Pregare, Barbara Rocco, Daniela Tul, Eva Žerjal, Sara Žerjal. 2. B r.: Riccardo Baldi, Christian Cova, Patrick Gurman, Samo Kocjančič, Aljoša Kuzmič, Peter Metlika, Igor Ota, Šandy Sancin, Daniel Žerjal, Irina Družina, Alenka Lovriha, Samoa Mauro, Elena Sanna. 3. A r.: Marko Bandi, Danjel Glavina, Roberto Jakomin, Uroš Jercog, Aljoša Novak, Marco Po-doš, Ivo Sik, Miloš Tul, Karin Kocijan, Breda Mihalič, Mojca Mihalič. 3. B r.: Goran Cuk, Alen Kermac, Goran Lavriha, Fedor Lovriha, Denis Piciga, Paolo Sabadin, Emmi Coslevaz, Maja Pečar, Irina Pettirosso, Na-tascia Riggi, Martina Salvi, Maja Zobec. Nižja srednja šola Ivan Cankar 1. A r.: Mitja Bizjak, Valentina Ciacchi, Nino Corda, Dario Cossutta, Sergio Fabris, Miryam Grippari, Valentina Iacopich, Lara Komar, Mascia Kukanja, Daniel Leone, Ivan Mikulus, Jana Miličevič, Zorka Miličevič, Valentina Reja, Martina Samez, Mitja Stefančič. 1. B r.: Sabina Caris, Barbara Cossutta, Ivana Flego, Dana Furlani, Saša Jančar, Federica Krašovec, Christian Krmec, Caterina Macho, Alessandro Manzin, Fjona Mezgec, Karin Mezgec, Tjaša Rogelja, Giulia Sadlowski, Jasna Simčič, Albert Zornada, Dalibor Žrlič. 2. A r.: Igor Bosich, Vesna Comari, Robert Debeliš, Peter Furlan, Igor Gherdol, Alja Hrvatic, Lidia Janežič, Francesca Kravanja, Elena Lantier, Lucia Lombardo, Peter Milkovič, Roberta Orel, Irina Perosa, Andrea Roberti, Elisa Sancin, Laura Sgubin, Tanja Sternad, Tanja Tomaselli, Luisa Vi-gini. Dva dijaka nista izdelala. 3. A r.: Pierpaolo Brazzani, Dejan Dermota, Fabio Domio, Marco Feruglio, Tamara Ivančič, Benjamin Ivanič, Marina Kodrič, Ivo Mozetič, Sonia Padovan, Denis Pussini, Romina Sossi, Micaela Stibiel, Anna Turco, Niaz Zaina. 3. B r.: Katia Barič, Andrea Bertocchi, Alessandro Cavalli, Jadranka Cergol, Tiziano Cotzia, Sara Crevatin, Dagmar De Paolis, Maya Fichfach, David Fischer, Livio Fontanot, Iztok Furlanic, Jasna Germani, Tjaša Gruden, Francesca Milone, Tanja Padovan, Thomas Samez, Saša Smotlak, VValter Stoch, Gabriele Talotti. ŠKD Cerovlje-Mavhinje Veseloigra na prostem GOSPA MINISTRICA Izvaja dramska skupina iz Štandreža. V petek, 10. 7., ob 21. uri na dvorišču osnovne šole Miroslav Vilhar v Cerovljah. Vljudno vabljeni. športno združenje GAJA organizira od 27. junija do 5. julija na športnem objektu na Padričah »ŠPORT IN 7ABM0« z nogometnim in odbojkarskim turnirjem. Zabavali vas bodo ansambli Happy Day □ Lojze Furlan Zvezde Vabljeni! SKD Slavec Ricmanje-Log vabi na VAŠKO ŠAGRO 10., 11., 12. in 13. julija 1992 Društvo slovenskih upokojencev Trst organizira 15. julija IZLET NA MAŠUN kjer bo prijateljsko srečanje s pobratenim DRUŠTVOM UPOKOJENCEV ILIRSKA BISTRICA. Vpisovanje v sredo, 8. 7., na sedežu društva v Ul. Cicerone 8 od 9. ure dalje. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Carlo Goldoni PREBRISANA VDOVA Režija META HOČEVAR PREDSTAVE NA PROSTEM Danes, 5. t. m., ob 21. uri BARjKOVLJE - Kulturno društvo jutri, 6. t. m., ob 21. uri KRIŽ - Ljudski dom v sredo, 8. t. m., ob 21. uri KONTOVEL - Društvena gostilna v četrtek, 9. t. m„ ob 21. uri PREBENEG - v parku v petek, 10. t. m., ob 21. uri NABREŽINA - igrišče Sokola v soboto, 11. t. m., ob 21. uri ZGONIK - pred županstvom v ponedeljek, 13. t. m., ob 21. uri MAVHINJE - na trgu v torek, 14. t. m., ob 21. uri v ZABREŽEC - v Hribenci. v sredo, 15. t. m., ob 21. uri DOLINA - na Gorici VZPI-ANPI Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič . organizirata v Bazovici 11., 12. in 13. julija 1992 PARTIZANSKI SHOD posvečen 100-letnici rojstva tov. Tita in 20-letnici dejavnosti TPPZ Pinko Tomažič. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 12. julija, ob 18. uri. Slavnostna govornika bosta Mitja Ribičič in Tino Casali - podpredsednik VZPI-ANPI. V kulturnem programu bosta nastopila TPPZ Pinko Tomažič in godba na pihala Viktor Parma. Vsak večer bosta zabavala ansambla Furlan in Taims Adria kvintet. - Delovali bodo dobro založeni kioski. Danes na Proseku proslava ob 20-letnici odkritja spomenika Proseško-kontovelska sekcija VZPI-ANPI prireja danes v sodelovanju s drugimi krajevnimi organizacijami spominsko svečanost ob 20. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB na Proseku. Udeleženci se bodo ob 16. uri zbrali pred Soščevo hišo na Proseku, odkoder bodo v povorki krenili do spomenika, kjer bo komemoracija. Slavnostna govornika bosta Jože Koren v imenu Združenja aktivistov in Invalidov NOB in Arturo Calabria za pokrajinski odbor VZPI-ANPI. Kulturni spored predvideva nastop godbe, pevskega zbora in recitatorjev iz vrst domačega amaterskega odra. V dvorani kulturnega doma bo nato ogled razstave slik o nacističnih lagerjih, na prodaj pa bo izpopolnjena izdaja brošure-knjige izpred dvajsetih let o deležu Proseka in njegovih prebivalcev v narodnoosvobodilni borbi. Sledilo bo tovariško srečanje, ki bo priložnost tudi za srečanje z bivšimi borci in aktivisti OF z obeh strani meje. Na sliki (foto Magajna) arhivski posnetek z odkritja spomenika padlim na Proseku dne 7. julija 1972. Govor bo o programu uprave Jutri zvečer druga pokrajinska seja Na deželnem uradu za delo o dopolnilni blagajni Teden pomembnih pogajanj za škedenjsko železarno Pokrajinski svet bo na jutrišnji seji začel razpravo o programih morebitne nove uprave. Izvolitev odbora sicer še ni na obzorju, spričo političnih razmer, ki vladajo v mestu, pa je po svoje že pomembno to, da se bodo stranke javno soočale o konkretnih vprašanjih. Zasedanje bo vodil anagrafsko naj starejši svetovalec Klingendrath (Severna liga), ki na prvi seji res ni blestel kot predsednik skupščine, saj ni znal preprečiti grobega nastopanja demokristjanov in fašistov. Svetovalci KD in MSI so namreč glasno vzrojili, ko je svetovalec Stojan Spetič (SKP) spregovoril v slovenščini. Predstavnica Demokratične zveze Nives Košuta je izročila načelnikom skupin osnutek upravnega programa, po katerem naj bi Pokrajina pospešila integracijo naše stvarnosti v širši evropski prostor. Slovenija in Hrvaška morata postati za Trst naravna sogovornika, sama uprava pa naj postane neke vrste koordinator raznih javnih ustanov, kar bi moral biti tudi njen osrednji cilj. Košutova in njen somišljenik Fabio Vallon sta tudi prepričana, da bi morala pokrajinska uprava igrati odločnejšo vlogo na področju sožitja med Italijani in Slovenci ter uveljavljanja pravic naše manjšine. Statut bo moral čimprej dobiti izvršilne norme oziroma pravilnik, treba pa bo revidirati tudi kriterije za dodeljevanje raznih prispevkov in pri tem privilegirati sredstva za investicije. Na petkovi skupščini DSL je prevladalo stališče, da bi morala Demokratična zveza stremeti po neposrednem sodelovanju v novih odborih, ki ne smejo biti pogojeni od desnice, kar bi bilo za Trst pogubno. »Temu mestu je treba v tem težkem trenutku vendarle nuditi neko napredno upravno in politično perspektivo«, je dejala pokrajinska tajnica Luša. Razmerja sil v pokrajinskem in posebno v občinskem svetu pa žal ne kažejo nič dobrega. Po dneh jeznega delavskega protesta je vprašanje Skedenjske železarne zakorakalo na pot pogajanj in iskanja najmanj bolečih rešitev. Delavstvo je s svojimi tridnevnimi protestnimi shodi na ulicah in s svojim pritiskom na politične oblasti vsekakor doseglo, kar se je doseči dalo: proizvodnja v obratu vsaj za sedaj ne bo zastala, junijske plače bi morali uslužbenci prejeti v kratkem, število vpisanih v dopolnilno blagajno se bo od napovedanih 750 enot bistveno znižalo. Včeraj se je sestal upravni svet ške-denjske železarne, da bi ratificiral nekatere sklepe, ki so se »izcimili« potem, ko so sprte strani pred dnevi na tržaški prefekturi podpisale okvirni sporazum o nadaljevanju proizvodnje. Po tem sporazumu naj bi nekdanji zasebni partner v sedaj že bivšem javno-zasebnem podjetju, »železar« iz Osoppa Andrea Pittini, preskrbel javnemu partnerju surovino, ki naj bi jo javna družba ILVA predelala. S tem naj bi v železarni zagotovili neprekinjeno nadaljevanje proizvodnje in preprečili ustavitev strojev (če bi do tega prišlo, bi morali železarno dejansko zapreti). V podjetju sedaj z upanjem pričakujejo novi teden. V tem tednu naj bi ministrstvo za industrijo potrdilo izredno upravljanje obrata, kot to predvideva zakon Prodi. Novi minister za industrijo Guarino naj bi imenoval enega ali več komisarjev, ki bodo prevzeli v svoje roke upravljanje Skedenjske železarne, dokler ne bi morebiti našli nove kupce. Deželni odbornik za industrijo Saro je medtem že posegel na ministrstvu z zahtevo po čimprejšnjem imenovanju komisarja (ali komisarjev). V prihodnjem tednu se bo odločalo tudi o zaposlitveni ravni v Skedenj ski železarni. Ko se je vodstvo podjetja odločilo za zaprtje obrata, je napovedalo vpis 750 uslužbencev v dopolnilno blagajno (600 delavcev in 150 uradnikov). Po sporazumu, doseženem na tržaški prefekturi, bi se moralo število delavcev v dopolnilni blagajni bistveno zmanjšati, saj se bo proizvodnja v železarni nadaljevala (po prvotnem načrtu naj bi ostali na delovnem mestu le delavci centrale koksatega premoga). O številu vpisanih v dopolnilno blagajno bi morali še ta teden odločati na deželnem uradu za delo. Med posegi političnih predstavnikov v korist Skedenjske železarne gre včeraj omeniti srečanje med tržaškim poslancem KD Colonijem in novim ministrom za industrijo Guarinom. Coloni je ministru orisal težaven položaj v obratu, predočil mu je, kakšen udarec bi zaprtje obrata prizadelo celotnemu tržaškemu gospodarstvu. Omenil mu je protestne akcije, ki so sledile napovedi o dejanskem stečaju podjetja, obenem pa mu je tudi pojasnil, da bi se vse mesto postavilo v bran temu zgodovinskemu industrijskemu objektu, če bi ga hoteli zapreti. Minister Guarino je Coloniju zagotovil, da bo že od jutri, ko bo stekel postopek o posebnem upravljanju, ki ga predvideva zakon Prodi, posvetil temu hudemu vprašanju vso svojo pozornost. Iz protesta proti raznim gradbenim načrtom Pri Sv. Ivanu bo jutri »dan zelenega žalovanja« Jutri zvečer bo pri Sv. Ivanu javna skupščina prebivalcev v zaščito rajona, v prvi vrsti njegovega zelenja, ki ga ogrožajo razne gradbene pobude. Na skupščino, ki jo prireja rajonski odbor za Sv. Ivan, Vrdelo, Lonjer in Podlonjer, so povabili politične predstavnike, vse organizacije, ki delujejo v rajonu, in vse naravovarstvene organizacije, predvsem pa seveda Svetoivančane, ki bi jih uresničitev sedanjih načrtov najbolj prizadela. Z utemeljitvijo, da mora imeti ta okraj še razne pomembne stavbe, med temi tudi novo karabinjersko postajo, pa tudi nova parkirišča, bodo začeli na tem področju, ki se je do sedaj še vedno lahko pohvalilo z zelenjem, pred-sem z lepim drevjem, prav ta drevesa sekati. Takšen poseg naj bi napravili na vogalu ulic San Cilino in Beato Angelico ter (ob robu parka bivše Psihiatrične bolnice), v Ul. Caravaggio in Ul. delle Docce. Tu bi hoteli urediti veliko zasebno parkirišče. Že je bil spremenjen videz tega okraja, je mnenje prebivalcev, ko s° tu zgradili velik trgovski ob- jekt Giulia z velikim parkiriščem. Sedaj bi novi posegi odpravili ponovno veliko zelenja, predvsem pa drevesa, ki so tu rastla desetletja in desetletja. Dan, ko bodo na javni skupščini razpravljali o vsej tej problematiki, so organizatorji imenovali »dan zelenega žalovanja«. Prireditelji seveda računajo, da jih bo prebivalstvo pri njihovi protestni akciji čim bolj podprlo. Ne bodo pomagale le besede in protesti, so organizatorji mnenja, če ne bodo oblasti začutile resničen upor prebivalstva in njegovo pripravljenost, da svoja drevesa in svojo okolico zaščiti. Javna skupščina bo ob 20. uri na Drevoredu R. Sanzio 24 na vrtu v neposredni bližini cerkve na Trgu Gioberti. (ni) Shod Edinosti Na Trgu Unita bo danes med 11.30 in 12.30 redno mesečno zborovanje proti zamudi parlamenta in drugih pristojnih teles pri odobritvi pravic slovenske manjšine. Shod prireja DPD Edinost. Govoril bo prof. Samo Pahor. TPPZ sinoči nastopil na festivalu tiska SKP Na festivalu komunističnega tiska, ki ga prireja Stranka komunistične prenove, je sinoči nastopil Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič« pod taktirko dirigenta Oskarja Kjudra. Zbor se je občinstvu predstavil s koncertom partizanskih in borbenih pesmi. Na prazniku je nato spregovoril sen. Stojan Spetič, ki je govoril predvsem o aktualnem trenutku naše manjšinske skupnosti. Festival SKP na prireditvenem prostoru v Ul. Flavia se bo končal danes zvečer. Na sliki (foto Križmančič): TPPZ Pinko Tomažič z dirigentom Kjudrom med včerajšnjim koncertom. V Trstu dvojno pomorsko slavje Na Tržaškem so včeraj slavili ovojno pomorsko slavje: na 7. pomo-Ju so predali brodarju tovorno ladjo Maria Rebecca, v miljski ladjedelnici1 Pa so splavili preurejeno jahto Tirrenia 2. Tovorno ladjo Maria Rebecca je mcantieri predal brodarju Fermar družbe Ferruzzi, ki je tako zvišala na deset enot svoje brodovje. Novo ladjo so zgradili v ladjedelnici v Margheri, dokončali pa v tržaškem arzenalu. V dolžino meri 266 metrov, široka je 43 metrov, motor sul-?®r, ki so ga zgradili v Tovarni veli-,h motorjev, pa ji bo omogočil Plovbo s hitrostjo do 15 vozlov. Lad-. Ja lahko sprejme na krov do 172 tisoč kubičnih metrov razsutega tovora (premoga, žita, soje itd.). A miljski ladjedelnici so splavili prenovljeno 18-metrsko jahto Tirre-nia 2. Ladjo so splavili v Angliji daljnega 1914. leta za nekega grške-Fa brodarja. Pred dvema letoma jo Je sedanji lastnik »izsledil« v Karibskem morju, jo odkupil in s pomočjo tržaškega načrtovalca Carla Sciarel-hja popolnoma prenovil. Koncert sodobnih glasbenih del sklenil natečaj »Alpe Adria mladi« S koncertom nagrajenih skladb se je predsinočnjim v dvorani Goethe Instituta zaključil letošnji drugi mednarodni natečaj Alpe Adria mladi, namenjen mladim glasbenikom-skladateljem iz območja Alpe-Jadrana. Priredilo ga je deželno združenje Arcinova, pri tem pa so sodelovali še Zveza kulturnih organizacij Slovenije, madžarska Europa Haz in milansko združenje Traiettorie sonore. Natečaj je užival še ugledno pokroviteljstvo delovne skupnosti Alpe-Jadran, Dežele F-JK, Pokrajine in Občine Trst. Ocenjevalno komisijo so sestavljali že priznani skladatelji iz dežel Alpe-Jadrana, med temi tudi slovenska glasbenika Jakob Jež in Aldo Kumar. O zahtevnosti ocenjevanja sodobnih skladb, ki ne morejo slediti nobenim predhodnim zgledom in so čist izraz skladateljevega »trenutka«, je na petkovi prireditvi spregovoril tržaški član komisije Claudio Bilucaglia. In res je bil petkov koncert zanimiv dogodek prav zato, ker je nudil sicer droben vpogled v sodobno in »mlado« glasbeno ustvarjalnost. Občinstvo je pozdravila tudi predsednica deželnega odbora Arcinova Graziella Rota. O pomembnosti prireditve pa priča še prisotnost uglednih gostov, med temi predsednik ZKOS Franček Rudolf, glasbeni strokovnjak ZKOS Marko Studen, in predsednik vsedržavnega združenja Arcinova Mimmo Pinto. Slednji je pobudo označil kot važen dejavnik, ki med drugim prispeva tudi k širšemu zbliževanju in spoznavanju med narodi. Denarne nagrade je omogočila TKB (izročil jih je sodirektor Adrijan Semen), prejeli pa so jih Tonino Tesei, Jacopo Baboni Schilingi, Massimo Priori, Corrado Fantoni, Mario Pagotto in Christian Roos. Ob predstavitvi Andra Merkuja se je nato v koncertnem delu zvrstilo pet od šestih nagrajenih glasbenil del. Spored pa sta dopolnili še dve skladbi - napisala sta ju Michele Biasutti in Mladen Tarbuk - ki sta se uvrstili v finale. V vlogi izvajalcev so se na odru dvorane v Goethe Institutu predstavili mladi glasbeniki iz naše dežele, šestouvrščeni Christian Roos pa je lastno skladbo za štiri pozavne tudi sam izvajal s svojo skupino, (dam) t V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga Pepca Saba vd. Čefula Pogreb bo jutri, 6. julija, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanje. Žalostno vest sporočajo sestri Marija in Ivanka ter ostali sorodniki. Slovenska vas, Buenos Aires, 5. julija 1992 Ob izgubi drage Pepce Čefuta se KD Fran Venturini klanja njenemu spominu in izreka svojcem globoko sožalje. t Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona Vilhena Scheimer vd. Brus Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 12. uri z barkovljanskega pokopališča v cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Edi z Liano, vnukinja Savina z Marinom, pravnuka Aleksander in Martin ter ostalo sorodstvo. Barkovlje, 5. julija 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Žena Milvana, sin Aron in družina Kobec se toplo zahvaljujejo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jim bili ob strani v teh težkih trenutkih, ko nas je zapustil naš dragi Ladi Posebna zahvala lovski družini iz Žavelj, Slovenskemu lovskemu društvu Doberdob in vsem ostalim lovcem za tako množičen pristop. Najlepša hvala darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so ga pospremili na zadnji poti. Trst, 5. julija 1992 ZAHVALA Svojci Angele Furlan vd. Gruden se ganjeni zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z njimi. Trst, 5. julija 1992 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Globoko ganjeni in hvaležni ob izrazih sočustvovanja, ki smo ga bili deležni od množice, sorodnikov in prijateljev, ki so se zadnjič poslovili od na-, šega dragega Fabia Calzija se vsem iskreno zahvaljujemo. Trst, 5. julija 1992 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage Ide Husu vd. Masi SVOJCI Barkovlje, 5. julija 1992 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage pokojnice Frančiške Čač Posebna zahvala g. župniku, pevcem ter nosilcem krste in cvetja. SVOJCI Boršt, 5. julija 1992 6. 7. 1986 6. 7. 1992 Viljem Berdon Z ljubeznijo in mislijo si vedno z nami. Mama in brat Igor z družino Ricmanje, 5. julija 1992 V Babni hiši se je občinstvu predstavilo 17 mladih glasbenikov Dobra raven zaključnega nastopa gojencev ricmanjske glasbene šole Po rednih izpitih so gojenci glasbene šole Godbe na pihala iz Ricmanj prejšnji teden sklenili letošnje šolsko leto s poldrugournim koncertom. Na odru dvorane v Babni hiši se je predstavilo n mladih gojencev, pretežno iz prvega in drugega letnika razredov raznih glasbil, precej pa je bilo tudi že bolj izkušenih iz višjih letnikov. Gojenci so se predstavili po manjših skupinah, po potrebi ob klavirski spremljavi (z ricmanjsko godbo je sodelovala pianistka Tatjana Blokar, igral pa je tudi prof. Perez T. Fabian, ki poučuje tolkala). Koncert so otvorili najmlajši, ki sledijo vokalno instrumentalnemu tečaju Claudia Pribettija in Cristiane Spadaro. Prav nastop devetih otrok s kljunastimi flavtami in Orff-glasbili lahko še posebej dokazuje resnost in zavzetost tega glasbenega društva, ki je z ustanovitvijo tovrstnih tečajev za najmlajše izkazalo veliko občutljivost do pomembnosti glasbene vzgoje že predšolskih otrok. Vsako šolsko leto se v ta razred vpiše precej novih malčkov, tako da je pobuda iz »poskusne dobe« že pridobila stalno mesto med rednimi glabenimi tečaji ricmanjske godbe. Z novimi programskimi prijemi, ki so jih v tej šoli uvedli na začetku sezone, je napredovala tudi kakovost: zgovoren dokaz je bil tudi ponedeljkov zaključni nastop gojencev, ki so se - kljub mladim letom oz. začetniškim letnikom - res dobro izkazali. Gojenci oddelka za trobila (na katerem poučujeta Flavio Sgubin in Luka Grego) so se predstavim v večji skupini in z daljšim sporedom. Določeno raven koncertne stopnje pa je dokazala trobilna skupina glasbene šole, ki pod tem okriljem takorekoč samostojno deluje že dobri dve sezoni, letos pa je pod mentorstvom Fla-via Sgubina pripravila in posebej predstavila pravi koncertni repertoar skladb. Vse od ustanovitve pa se je trobilna skupina ricmanjske godbe tudi predstavila občinstvu ob številnih priložnostih. Ponedeljkovo prireditev je zaključil nastop šolskega pihalnega orkestra, ki ga sestavljajo vsi najmlajši gojenci (skupno jih je 17). Po glasbenem delu pa je sledilo še podeljevanje diplom o opravljenem izpitu, predsednik godbe na pihala iz Ricmanj Maksi Komar se je ob tem posebej zahvalil vsem, ki so bodisi med šolskim letom bodisi ob zaključni prireditvi priskočili na pomoč in stali ob strani - kot npr. starši gojecev - godbenemu odboru pri upravljanju glasbene šole. Poleg že omenjenih so letos na ric-manjski šoli poučevali še Marino Marsič (oddelek za klarinet in saksofon), Fulvio Padni (oddelek za prečne flavte), Cristiana Spadaro pa je poleg vokalno-instrumentalnega tečaja za najmlajše vodila tudi pouk teorije in solfeggia. DAMIANA OTA Občinski komisar Ravalli je iz varnostnih razlogov uvedel omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro na nekaterih najbolj nevarnih odsekih hitre ceste med Katinaro in sedmim pomolom. Omejitve bodo stopile v veljavo v prihodnjih dneh, čim bodo postavili ustrezne cestne znake. razstave V TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA. V kavarni Caffe degli specchi je na ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra. V galeriji Fine Art Room - Ul. della Guardia 16 — je na ogled razstava slikarja Igorja STEPANČIČA. V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". V občinski galeriji v Malem Repnu je še jutri, 6. t. m., na ogled razstava del, ki so bila izdelana na ex tempore Poletni solsticij v nedeljo, 21. t. m. Umik razstave: vsak dan od 19. do 22. ure. Na sedežu Turistične ustanove v Ses-ljanu je odprta razstava "Karikature" Gi-ovannija DUIZA, ki bo trajala do 31. t. m. po običajnem umiku. __________gledališča_____________ FESTIVAL OPERETE ROSSETTI Danes, S.t.m., ob 18. uri peta ponovitev Stolzove operete POMLADNA PARADA. Dirigent Albert Eschwe, režiser Filippo Crivelli. Prodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. čestitke DAVIDU PUNTELU ob uspešno opravljenem izpitu na konservatoriju Tartini iskreno čestita Zbor sv. Vincencija. razne prireditve ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v petek, 10. julija, ob 21. uri prijeten večer na dvorišču osnovne šole Miroslav Vilhar v Cera vij ah. Zabavali se bomo ob ogledu veseloigre Gospa ministrica v izvedbi dramske skupine iz Štandreža. Vljudno vabljeni! V primem slabega vremena nastop odpade. Sekcija združenja partizanov Prosek-Kontovel priredi danes, 5. julija 92, komemoracijo ob 20. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB na Proseku. Zbrali se bomo pred Soščevo hišo na Proseku, odkoder bomo ob 16. uri krenili v povorki k spomeniku. Po komemoraciji bo v dvorani Kulturnega doma razstava slik o nacističnih taboriščih in prodaja dopolnilne brošure o antifašističnem odporu na Proseku, ki je bila izdana ob tej priložnosti. Sledilo bo tovariško srečanje. kino ARISTON - 21.30 Hook - Capitan Unci- no, r. Števen Spielberg. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Saint Tropez, i. Serena Grandi. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 Mediterraneo. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Point Break. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Parenti serpenti, r. M. Monicelli. NAZIONALE III - Zaprto zaradi popravil. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Sognando Manhattan, i. Kevin Bacon. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 21.15 L'-impero del crimine, i. Christian Slat-ter, Anthony Oueen, □ MIGNON - 16.30, 22.15 Doppio inganno, i. Goldie Hawn. LJUDSKI VRT - 21.15 II padre della sposa. Jutri Forza d'urto. EDEN - 15.30, 22.10 Bocca su bocca, pom., □□ CAPITOL - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE - 20.00, 22.15 Bugsy, r. Barry Levinson, i. Warren Beatty. ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. RADIO - 15.30, 21.30 Vergognose senza mutandine, pom., □□, Jutri Erika... 1'animale da letto. EDIL-PORFIDI TRENTINA TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN e porfidi e peščenci e prane cementne plošče • samovezni tlakovci e kamnite zunanje stenske obloge - bunje ŠIROKA IZBIRA VSEH GRADBENIH MATERIALOV TRST - skladišče in urad: Prosek (pri avtobusni garaži ACT) Tel. (040) 251044- 225822 TABORNIKI RMV TRST-GORICA obveščajo svoje člane, da je odhod za letno taborjenje 11. julija. Zbirališče ob 8. uri na železniški postaji v Sežani, odhod ob 8.30. koncerti Festival operete Jutri ob 20.30 bo na Trgu Unita v sklopu Mednarodnega festivala Operete KONCERT tržaške godbe na pihala G. Verdi, ki bo pod vodstvom Lidiana Azzo-parda izvajala Suppejeve, Straussove, Stolzove, Kalmanove, Lebarjeve, Kemo-ve, Gershwinove skladbe. BBC Club Jutri ob 22. uri bo na sedežu kluba v Ul. Donota na sporedu koncert skupine I CREDIT. izleti Društvo slovenskih upokojencev Trst organizira 15. julija izlet na Mašun, kjer bo prijateljsko srečanje s pobratenim Dmštvom upokojencev Ilirska Bistrica. Vpisovanje v sredo, 8. 7., na sedežu društva v Ul. Cicerone 8 od 9. ure dalje. Sindikat SPI CGIL iz Devina-Nabre-žine organizira v soboto, 11. julija 92, izlet v Val Pesarino. Za informacije telefonirati na št. 200007. SPDT prireja v nedeljo, 12. t. m., enodnevni avtobusni izlet na Koroško z vzponom na Konigstuhl v gorski skupini Nockberge. Odhod izpred sodne palače na Trgu Ulpiano ob 5. uri in ob 5.20 s trga v Sesljanu. Vpisovanje na ZSŠDI, tel. 635627. šolske vesti Sindikat slovenske šole obvešča, da imajo vsi začasni suplenti, ki nimajo plačanega poletja, pravico do doklade za brezposelnost. Prošnjo na zavod INPS morajo predložiti s službenim listom v teku 68 dni od zadnjega dne službovanja na šoli. Obrazce in informacije dobite na sedežu SSŠ. Umik: ob torkih in petkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 15.30 do 16.30 in ob petkih od 16.00 do 17.00. Šola Glasbene matice Trst sprejema potrditve vpisov gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 11. ure (tel. 418605) do 31. julija. Iskreno se zohvoljujevo g. župniku Milanu Steponu, vsem dragim sorodnikom in prijateljem iz Lokve in Bazovice, ki so nama čestitali in noju obdarili ob priliki najine zlote poroke. Ljudmilo in Vladimir Racman 29. junija je na Tržaški univerzi uspešno zagovarjala diplomsko nalogo o angleški literaturi VESNA BAJC Iz srca ji čestitajo starši in sorodniki razna obvestila Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina. Za 12. mladinski raziskovalni tabor »Bardo 92« se dijaki in univerzitetni študentje lahko prijavijo pri: NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, Odseku za zgodovino v Trstu, Ul. Petronio 4 in Slovenski ljudski knjižnici D. Feigla v Gorici, Ul. Croce 3. Zveza slovenskih kulturnih društev Trst obvešča, da bodo uradi od 6. julija 92 odprti po poletnem urniku, in sicer: v ponedeljek, sredo in petek od 8.30 do 15.30; v torek in četrtek od 8.30 do 15.30 in od 16.00 do 18.00. Zveza slovenskih kulturnih društev Trst - do 10. julija je možna rezervacija abonmajev za gledališko sezono 92/93 Primorskega dramskega gledališča -Nova Gorica. Informacije in prijave vsak dan razen ob sobotah, tel. (040) 635626. Do 10. julija bo v gostilni Gruden v Šempolaju likovna razstava gojenk prof. Georgea Gabina z univerze v Bostonu. Sklad Mitja Čuk prireja tudi letos KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni ali pedagoški licej. Vse informacije dobite vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) med 8.30 in 13.30 do 13. julija letos v uradih Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289. Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da je novi naslov tržaškega sedeža Ul. Carducci 8, II. nadstr., tel. 765633 in 636727, fax 369392. SK Brdina priredi 3., 4. in 5. julija v Zgoniku Smučarski praznik. Zabaval vas bo ansambel Happy Day. Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo za enoletno namestitev dveh uslužbencev s kvalifikacijo knjigovodje - 6. funkcionalna kvalifikacija. Prošnje je treba predložiti na prostem papirju najkasneje do 11. 7. 1992. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Urad za osebje Občine Devin-Nabrežina. Devinsko-nabrežinska občinska uprava priredi danes, 5. julija 92, ob 11. uri v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini št. 89 srečanje z vinogradniki na temo: »Razstava in pokušnja domačih vin - rezultati in perspektive«. Vinogradniki občine Devin-Nabrežina so vabljeni, da se srečanja udeležijo. Uprava Občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu odprta v juliju in avgustu samo ob torkih od 16. do 19. ure. Odbor za zaščito Križa sporoča, da odpade skupščina, ki je bila napovedana za jutri, 6. 7., v Domu A. Sirka v Križu. KD Lonjer-Katinara prireja tudi letos OTROŠKI POLETNI CENTER in sicer od 24. do 29. avgusta v društvenih prostorih v Lonjerju. Vpisovanje in informacije na tel. št. 910178 v večernih urah. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 5. julija 1992 CIRIL in METOD Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.35 - Luna vzide ob 11.36 in zatone ob 23.35. Jutri, PONEDELJEK, 6. julija 1992 BOGOMILA PLIMOVANJE DANES: ob 7.13 najnižja -48 cm, ob 14.11 najvišja 42 cm, ob 20.28 najnižja -15 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.34 najvišja 14 cm, ob 7.50 najnižja -36 cm, ob 15.00 najvišja 39 cm, ob 21.51 najnižja -16 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj, zračni tlak 1013,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje' skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Graziano Rasman, Ouinto Zanello. UMRLI SO: 82-letna Eufemia Rocco, 89-letna Ema Poleselli, 83-letni Vincenzo Rizzardi, 70-letni Virgilio Visintin, 78-let-ni Domenico Gen tile, 83-letni Giuseppe Sancin, 83-letni Luigi Vatta, 77-letni Pri-mo Salvini, 96-letni Carlo Pido, 68-letna Maria Lucia Molinari, 86-letni Gastone Kermolj, 94-letna Orestilla Drioli, 81-let-ni Nereo Bisiani, 82-letni Lodovico Ru-mich, 79-letni Mario Hermanski, 58-letni Mario Volli, 75-letna Margherita Valente, 83-letna Amelia Gajardo, 84-letna Anna Pizzoni, 31-letni Gerardo Orlando. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 5. julija 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Ul. Rossetti 33. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. L. Stock 9 (Rojan (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 BOrzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Ul. Rossetti 33. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080). Od ponedeljka, 6. julija, do nedelje. 12. julija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Lungo-mare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 42 79 62 2 66 CAGLIARI 60 63 83 58 13 FIRENCE 64 79 27 19 54 GENOVA 19 3 22 35 21 MILAN 12 55 70 40 36 NEAPELJ 34 47 20 80 58 PALERMO 49 50 72 18 74 RIM 36 86 61 77 81 TURIN 57 9 39 66 54 BENETKE 30 60 47 19 87 ENALOTTO X X 2 1 IX XXX 1 X 2 KVOTE: 12 43.167.000,— 11 1.583.000,— 10 134.000.— TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, da razpolaga s seznami učbenikov za prihodnje leto. Pohitite z naročili! URNIK: torek - sobota od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00 Zaprto zaradi dopusta od 20. 7. do 3. 8. mali oglasi ORVI01/3 OTROŠKE IGRAČE ORVISI Trst - Ul. Ponchielli 3 SUPER izbira - kakovost - cene M OSMICO je odprl Olenich na Padričah. V KOMNU na Krasu prodam solidno urejeno hišo na lepi sončni legi. Informacije pri Tončku, Komen 4. URADNIČO išče odvetniška pisarna v Gorici, telefonirati na št. (0481) 33803. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz latinščine, slovenščine in italijanščine. Tel. (040) 225017. DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Tel. in fax (0481) 522250. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. na št. 229234. KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, kemije in fizike. Tel. na št. 229234. RENAULT R4, letnik 84, v dobrem stanju, z avtoradiom, prodam za 2.700.000 lir. Tel. (040) 213931 v večernih urah ali pustiti sporočilo na telefonskem tajništvu. DAJEMO v najem dobro vpeljano trgovino jestvin na Krasu. Za informacije tel. na št. 362660 v uradnih urah. PRODAM knjige za 1. letnik realne. Tel. na št, 228803 - Valentina. DELO IŠČEM - varstvo otroka ali pomoč v gospodinjstvu. Tel. 0038/67 71133. NUDIM pomoč v gospodinjstvu 2-3 dni tedensko. Pridna in poštena. Telefon 0038/65 75149. ZDRAVNIK specialist nudi kvaliteten pregled ušes, nosu in grla ter opravlja vrhunske operacije po ugodni ceni. Telefon 0038/66 75468. GOSPODARSKO društvo na Kontovelu obvešča cenjene goste, da gostilna obratuje. FIRMA FURLANI - Ul. Milano 25 - nudi po zelo ugodni ceni kosilnice BCS, motorne obrezovalnike in ostalo kmetijsko orodje. Tel. 632200. PRODAM po zelo ugodni ceni kiosk dolg 20 m in širok 4 m, primeren za vaške prireditve, ter stroj za filtriranje vina. Tel. med 20.30 in 21.30 na št. 220655. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Trg Caduti per la Liberta (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Sesljan (državna cesta 14) Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (drž. cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt) IP Riva O. Augusto 2 Trg Liberta 3 Ul. F. Severo 2/8 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 FINA Ul. F. Severo 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica (nasproti pokopališča) AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) [~~j| RAI 1__________________ 7.40 Dok.: Kvarkov svet 8.25 Variete: La banda dello Zecchino 10.20 Nabožna glasba 10.50 Maša 11.55 Aktualno: Parola e vita 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Fortunissima 14.15 Film: Moby Dick, la bale-na bianca (pust., ZDA 1956, i. Gregory Pečk) 16.10 Variete: Lov na zaklad 17.40 Aktualno: To je RAI 1 18.00 Dnevnik 18.10 Nagrada Quality of Life 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik in šport 20.40 Film: L'ultimo viaggio delTarca di Noe (pust., ZDA 1980, r. Charles Jar-rett, i. Elliott Gould) 22.20 Nepozabni večer: Carre-ras, Domingo in Pavarotti 23.15 Dnevnik 23.25 Športna nedelja 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Šport: košarka - finale predolimpijskega turnirja, 1.20 F1 - VN Francije 1.35 Film: Vacanze in America (kom., r. C. Vanzina) ^ RAI 2 7.00 Risanke in nanizanke 9.15 Film: Ludwih II (dram., ZRN 1954, r. H. Kautner, i. Ruth Leuwerik) 11.15 Kratke vesti 11.30 Aktualnosti: Sempre piu azzurro 12.00 Aktualno: Sereno variabi-le (vodi Mita Medici) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Sereno variabile, 2. del 14.15 TV film: Kim (pust., ZDA 1984, r. John Davies, i. Peter OToole, Bryan Brown) 16.35 Glasbena oddaja: II Nuo-vo Cantagiro 92 18.35 Nan.: La stella del parco -Attenti ai funghi 19.35 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Hunter 21.25 Glasba: II Nuovo Cantagiro 92 (vodita Mara Venier, Gino Rivieccio) 23.30 Dnevnik in vreme 23.50 Rubrika o židovski kulturi 0.20 Izobraževalna oddaja: Gunther Bien 0.25 Dok.: Razmišljanja o 100 letih italijanske zgodovine, 0.40 Pietro Nenni | ^ RAI 3___________________ 7.00 Dok.: Pred 20 leti 7.45 Drobci 8.20 Film: Le spie (krim., Fr. 1957, r. H.G. Clouzot) 10.25 Koncert RAI 3: Beethovnovi kvarteti 11.40 Film: II segreto di Santa Vittoria (kom., ZDA 1969, r. Stanley Kramer, i. An-thony Quinn) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Film: Papa diventa nonno (kom., ZDA 1951, r. V. Mi-nelli, i. Spencer Tracy) 15.45 Šport: kolesarstvo - Tour de France (1. etapa), 16.50 avtomobilizem F3, 17.30 teniški turnir Challenger 18.40 Domenica gol in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 20.30 Film: Le miniere di re Salomone (pust., ZDA 1950, i. Deborah Kerr) 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Film: II massacro di Fort Apache (vestern, ZDA 1948, r. John Ford, i. Hen-ry Fonda) 1.00 Variete: Fuori orario T fr1 TV Slovenija 1 8.10 Spored za otroke: Živ Žav, 9.05 Klub klobuk v Čateš-kih toplicah 10.35 Mladinski pevski festival v Zagorju 11.05 Dok.: Kronika 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 12.50 Video strani 14.20 Risanke: Kremenčkovi 14.45 Alpski večer (pon.) 15.20 Ebu drame za otroke: Emmy (pon.) 15.45 Napovednik 15.50 Film: Orel je pristal (vojni, VB 1976, r. John Stur-ges, i. Michael Caine) 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.10 Nan.: Splošna praksa 19.05 Risanka in Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik, vreme in šport 19.55 Zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.35 Dok.: Velike trgovske poti 22.35 Dnevnik, vreme in šport 22.55 Napovednik 23.05 Sova, vmes variete Video smešnice in nadaljevanka Igra, niz in zmaga |~pP) TV Koper 16.00 Film: Tripoli (pust., ZDA 1950, r. Will Priče, i. John Payne, Maureen O Hara) 17.30 Risanka: Zgodba dveh mest (po noveli Charlesa Dickensa) 19.00 TV Dnevnik - Vsedanes 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Agencija Rockford 20.45 TV komedija: Panel story (ČSFR, r. Vera Chytilova) 22.40 Loto in TV dnevnik 22.55 Aktualno: Bella TV TV Slovenija 2 ~ 12.20 Sova, vmes nan. Murphy Brovvn in nad. Igra, niz in zmaga (pon.) 13.45 Napovednik 13.50 Športna nedelja: avtomobilizem F1 - VN Francije, teniški finale v Wimble-donu, košarkarski predolimpijski turnir 20.30 Koncert: Slovenija za Bosno (2. del) 21.00 Dok.: Brezdomci 21.55 Nadaljevanka: Ljubezen nam je vsem v pogubo 22.45 Športni pregled 23.15 Avtomobilizem F1 (posn.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša (iz Rojana); 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Frederic Chopin; 10.25 New Age; 11.00 Znaš ta zadnjo?; 11.10 Lahka glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Folk in Country; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Satirični kabaret Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni; 14.40 Pesmi miru; 15.15 Poletne melodije; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Radijska igra: Odjek ženske (r. M. Sosič); 18.00 Južnoameriška folklora; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam. CANALE S 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanke: Love Boat, 9.30 L'uomo del mare, 10.00 Skippy il canguro 10.30 Film: Tarzan e le amazzoni (pust., ZDA 1945, r. Kurt Neumann, i. Johnny VVeis-smuller, Brenda J oyce) 11.45 Dok.:L'arcadi Noe 12.30 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5 13.45 Film: I miei sei amori (kom., ZDA 1963, r. Gower Champion, i. Debbie Rey-molds, Cliff Robertson) 15.35 Film: Io so che tu sai che io so (kom., It. 1982, r-i. Alberto Sordi, i. Monica Vitti) 18.00 Nanizanke: Časa Vianello, 18.30 Časa dolce časa, 19.05 I Robinson 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Film: Xmici miei - atto II (kom., It. 1982, r. Mario Mo-nicelli, i. Ugo Tognazzi) 23.00 Aktualnosti Nonsolomoda 23.30 Nanizanka: Murphy Brovvn 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Šport: golf 1.15 Nan.: Missione impossibile RETE 4__________________ 8.00 Nabožna oddaja 8.15 Aktualno: Lui, lei, 1'altro 8.45 Nanizanke: I Jefferson, 9.15 Strega per amore, 10.00 La baia dei delfini, 11.00 T eneramente Licia 11.25 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.45 Variete: Buon pomeriggio 13.50 Nadaljevanka: Sentieri 14.20 Film: L'ammutinamento del Caine (dram., ZDA 1954, r. Edvvard Dmytryk, i. Humphrey Bogart) 16.40 Nadaljevanka: Maria, vmes (17.30) TG 4 vesti 18.00 Nadaljevanka: La passione diTeresa 19.00 TG 4 vesti 19.30 Nanizanka: Cingue ragaz-ze e un miliardario 20.30 Variete: Bellezze al bagno 23.00 Film: Tipi da spiaggia (kom., It. 1960, r. Mario Mattioli, i. Ugo Tognazzi, Lauretta Masiero), vmes (23.30) TG 4 vesti 1.35 Nan.: Lou Grant 1.45 Nočni spored ITALIA1_________________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete: Bim Bum Bam in risanke 9.45 Nanizanke: La časa nella prateria, 10.45 Hazzard -Chi ha visto Loretta Lynn?, 11.45 La donna bionica -Una cosa del passato 12.30 Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 12.45 Formula 1 Start 14.00 Avtomobilizem Fl: VN Francije 16.00 Nanizanke: Adam 12 -Operazione clandestini, 16.30 I giustizieri della citta - Comici in tribunale, 17.30 T.J. Hooker - Indiriz-zi misteriosi, 18.30 Riptide - Un killer in fondo al mare 19.30 Odprti studio 19.45 Variete: Benny Hill Shovv 20.30 Variete: Drive In Story 22.30 Film: La settimana al mare (kom., It. 1981, r. Mariano Laurenti, i. Annamaria Riz-zoli, Enzo Cannavale) 0.20 Šport: avtomobilizem Fl -po VN Francije 0.50 Studio šport, odprti studio in pregled tiska 1.05 Nočni spored ODEON___________________ 13.00 Risanke 13.30 Nanizanke: Stazione di po-lizia, 14.30 Fifty fifty, 15.30 Shannon 16.15 Film: Twist, lolite e vitello-ni (kom., It. 1962, r. Marino Girolami) 18.00 Nanizanka: Navy« 19.30 Risanke: He Man 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 TV film: Luomo di Holly-wood (1. del) 22.30 Za kulisami: Tex, giorna-listi e pubblicitari 23.30 TV film: Gli sceriffi delle nevi TMC______________________ 8.30 Nanizanka: Batman 9.30 Dok.: Prijateljska narava 10.30 Nan.: Le isole perdute, 11.00 Superman, 11.15 Una cascata d'oro 11.45 Risanke: Biblija 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: La citta e salva (krim., 1950, i. H. Bogart) 14.00 Šport: beach volley, 15.30 Tour de France 16.45 Film: Una pallottola per Roy (krim., i. H. Bogart) 19.30 Šport: High seven 20.00 Vesti: TMC News 20.35 Nanizanka: Matlock 22.30 Ladies & Gentlemen 23.15 Film: Soldi ad ogni costo (kom., 1974, r. Ted Kot-cheff, i. R. Dreyfuss) 1.05 Film: L'uomo che ride (pust., r. S. Corbucci) TELEFRIULI 10.15 Film 13.30 Dok.: Zgodovina Italije 14.30 Rubrika o motorjih 15.00 Nan.: Avventura 16.00 Rubrika: Občina 18.15 Nan.: Adorabili creature 19.00 Športne vesti 19.30 Nan.: Avventura, 20.00 Adorabili creature, 20.30 Diamanti 21.30 Rubrika o motorjih 22.30 Nad.: White Florence 22.30 Športne vesti 23.00 Variete: Vernice fresca TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 16.00 International mušic nevvs; 18.30 Humoreska; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 11..30 Souvenir dltaly; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Nedelja na športnih igriščih - New Age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val. lil || 7.50 Aktualno: Unomattina, vmes (8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 10.05 Film: Ves Giorgio (kom., ZDA 1982, r. Franklin J. Schaffer, i. L. Pavarotti) 12.00 Variete: Unofortuna 12.25 Vreme in Dnevnik 1 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Film: Brancaleone alle crociate (kom., It. 1969, r. Mario Monicelli, i. Vitto-rio Gassman) 16.00 Mladinski variete: Big! 17.30 Aktualno: Parola e vita 18.00 Dnevnik 1 18.10 Nanizanka: Blue jeans 18.40 Dok.: Atlante Doc 19-40 Aktualno: II našo di Cleo-patra, nato vreme 20.00 Dnevnik 20.40 Film: Gli eroi di Telemark (vojni, VB 1965, r. Anthony Mann, i. Kirk _ Douglas, Richard Harris) 22.55 Nočni dnevnik 23.10 Zgodovinski dosje 24.00 Dnevnik in vreme 9-40 Rubrika opolnoči 1.10 Film: F.I.S.T. (dram., ZDA 1978, r. N. Jewison) ^ RAI 2 | 7.00 Nanizanke in risanke 9.20 Rubrika: Verdissimo 9.35 Rubrika o protestantizmu 10.05 Film: Dick Tracy e il gas misterioso (krim.) 11.15 Aktualno: Galatheus 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.10 Larca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nadaljevanki: Stagioni, 14.35 Santa Barbara 15.20 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 15.35 Film: Pensando a te (kom., It. 1969, r. A. Grimaldi) 17.25 Kratke vesti iz Milana 17.30 Nan.: Un giustiziere a New Vork 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Il commissa-rio Kress 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: L'ispettore Derrick 21.35 Gledališče 92: Trappola per un uomo solo (Robert Thomas, i. M. Dapporto) 23.15 Dnevnik, vreme, horoskop 23.35 Variete: Zlati čeveljček 0.20 Film: La covata malefica (srh., Kan. 1979) RAI 3________________ 11.30 Avtomobilizem: mednarodna hitrostna dirka 12.00 Film: Montecristo (pust., Fr. 1969, r. A. Hunebelle) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Koncert: Sergiu Celibi- dache izvaja Mozartov Koncert za klavir in orkester v Es-duru 15.10 Športno popoldne: SP v skokih v vodo, 15.45 IP v baseballu, 16.15 Tour de France (2. etapa) 17.15 Film: Ruby, fiore selvag-gio (dram., ZDA 1952, r. K. Vidor, i. J. Jones) 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 19.55 Variete: Cinico TV 20.05 Variete: Non e mai troppo tardi (vodi G. Ippoliti) 20.30 Aktualno: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli) 22.30 Dnevnik - ob 22.30 22.45 Aktualno: Milano, Italia 23.40 Nanizanka: Delvecchio 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Film: Sesso, bugie e vide-otape (dram., ZDA 1989) f Xr TV Slovenija 1 | 9.30 Spored za otroke: Naoč-nik in očalnik, 9.55 Oblaki, sonce, dež in veter 10.10 Nad.: Semenj ničevosti 11.05 Forum (pon.) 11.20 Utrip (pon.) 11.40 Zrcalo tedna (pon.) 12.00 Poročila 12.05 "TV dnevnik BIH (pon.) 16.45 Napovednik 16.50 Slovenski magazin (pon.) 17.20 Obzorja duha (pon.) 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.10 Spored za otroke: Radovedni Taček - Mreža, 18.25 Lonček kuhaj - Masleni šarkelj 18.45 Znanstvena serija: Ali bodo preživeli? - Mahagonijeva zveza 19.15 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.00 Žarišče 20.30 Nan.: Politik novega kova 21.00 TV igra: Nasmehi (Milan Jesih) 22.00 Dnevnik, vreme in šport 22.25 Napovednik 22.35 Sova, vmes nadaljevanki Igra, niz in zmaga, (23.30) Hemingway TV Koper 16.00 TV komedija: Panel story (ČSFR, r. Vera Chytilova) 18.00 Studio 2, vmes (18.25) Slovenska kronika 19.00 Vsedanes - TV Dnevnik 19.25 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Agencija Rockford 20.45 Film: Trije pogumni možje (dram., ZDA 1956, r. Philip Dunne, i. Ernest Borgnine) 22.20 Vsedanes - TV Dnevnik 22.30 Glasbena oddaja: Akordi 23.05 SP v jadranju (iz Izole) 23.25 Nanizanka: Na kalifornijskih cestah fc" TV Slovenija 2 16.15 Sova (pon.) 17.35 Športni pregled 18.25 Regionalni programi -Slovenska kronika 19.30 TV dnevnik BIH 20.05 Videošpon 20.30 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia 21.00 Sedma steza 21.30 Film: Dnevnik sobarice (dram., Fr. 1963, r. Luis Bunuel, i. Jeanne Moreau) 23.03 Kriminal CANALE5 7.00 Aktualno: Na prvi strai 8.30 Nanizanke: Arnold, Denise, 9.35 Love B 10.30 La famiglia Bradi 11.301 Robinson 2 00 Kviz: II pranzo e sei (vodi Claudio Lippi) 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI 14.00 Aktualno: Forum (i Rita Dalla Chiesa) 15.00 Nanizanka: Starsk Hutch - Il vampiro 6.00 Otroški variete: La - . stregata in risanke 18.00 Kviza: OK il prezzo e sto (vodi Iva Zanič« „ 19.00 La ruota della for 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Variete: Il TG delle va že 20.30 Film: Lo strizzacen (kom., ZDA 1988, r. Mi el Ritchie, i. Dan Aykr Walter Matthau) 22.30 Variete: Il TG delle va ze 23.00 Variete: Maurizio Cos zo Show, vmes (2? Dnevnik TG 5 2.00 Programi non stop RETE 4___________________ 8.30 TG 4 vesti 9.00 Nad.: Una donna in vendi-ta, 10.00 General Hospital, 10.30 Marčellina 11.00 Nan.: Teneramente Licia 11.25 Otroški variete 13.00 Nad.: Snetieri 13.30 TG 4 vesti 13.50 Variete: Buon pomeriggio 13.55 Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.20 Io non čredo agli uo-mini, 15.45 Ines, una segre-taria da amare, 16.25 Fal-con Crest 17.30 TG 4 vesti 17.50 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.20 Kviz: Il gioco delle coppie (vodi C. Tedeschi) 19.00 TG 4 večerne vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nad.: Cristal (i. J. Rodrigu-ez), 20.00 Gloria, sola con-tro il mondo (i. C. Fullop) 21.30 Nadaljevanka: Manuela (i. Grecia Colmenares) 22.30 Film: La banda degli angeli (dram., ZDA 1958, r. Rao-ul Walsh, i. Clark Gable, Vvonne De Carlo), vmes (23.30) nočne vesti 1.35 Nan.: Lou Grant ITALIA 1 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky - Sposami, sposami, 9.45 La časa nella prateria, 10.45 Hazzard 11.45 Variete: Mezzogiorno ita-liano (vodi G. Funari) 14.05 Odprti studio 14.15 Film: Franco e Ciccio e il pirata Barbanera (kom., It. 1969, r. Mario Amendola, i. Franchi-Ingrassia) 16.30 Nan.: 16.30 Giustizieri della citta - Due incorreggibi-li zie, 17.30 T.J. Hooker - I giustuzieri, 18.30 Riptide 19.30 Odprti studio 19.45 Studio šport in vreme 20.00 Variete: Mai dire TV 20.30 Nanizanka: College - Un cadetto speciale, Il bar (i. Federica Moro) 22.30 Nan: La guerra dei mondi -Contro la farne nel mondo (i. R. Chaves), 23.30 Star Trek - Lultima generazio-ne 0.30 Odprti studio, pregled tiska in studio šport 1.05 Nočni spored OPEON___________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Viviana 16.15 Film: Gelosia (dram., It. 1942, r. F. Poggioli) 18.00 Nad.: Veronica 19.30 Risanke: He Man 20.00 Nanizanka: Casalingo su-perpiu 20.30 TV film: L uomo di Holly-wood (zadnji del) 23.30 Candid camera: Olrait 22.45 Film: Chi c’e in fondo a qu- ella scala (dram., ZDA 1988, r. Sandor Štern) TMC____________________ 8.30 Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini deli'Arizona 10.00 TV film: Diadorim 11.00 Nan.: Strike Force 12.00 Rubrika o zdravju 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Risanke: Snack 14.30 Otroški variete 15.00 Nan.: Autostop per il cielo 16.00 Tour de France 17.15 Film: Il magnifico avven-turiero (vestern, i. Gary Cooper) 19.00 Dok.: Istanbul 19.30 Sportissimo 92 20.00 Vesti: TMC News 20.35 Nanizanka: Matlock 21.35 Variete: Festa mediterra-nea 22.35 Rubrika o motorjih Crono 23.30 Vesti: TMC News 23.55 Variete: Out - Officina (vodi Umberto Smaila) 0.05 Film: Tempo di morire (krim., r. Matt Cimber) 1.55 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Dok.: Avventura 16.00 Kratke vesti 16.05 Risanke 17.30 Kratke vesti 18.05 Nad.: La torre nera 19.00 Večerne vesti 19.30 Nan.: Adorabili creature 20.00 Dok.: Avventura 20.30 Film 22.15 Vivere senza stress 22.45 Nočne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Poletne melodije; 8.00 Kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.40 Glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Odkritje Amerike; 12.30 Glasba; 12.40 MePZ Primorec-Tabor; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Common sense; 13.50 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik; 14.30 Sanje se nadaljujejo; 15.00 Nad.: Veliki bedaki; 15.20 Orkestri; 15.30 Rock zvezde; 16.00 Glej, kaj ješ; 16.20 Potpuri; 17.00 Kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Prgišče neba; 18.30 Ona + jaz; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.40 Za smeh; 9.35 Turistični napotki; 10.45 Spot; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Tribuna; 17.00 Studio ob 17.; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Souvenir d’Italy; 11.00 V podaljšku; 12.00 Tropicana; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prosto po Patriku; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Koledarček; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Humoreska; 11.30 Športna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Beatlesi; 18.00 Pod senčnikom; 19.00 Souvenir d'I-taly; 19.40 New age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri. Po nepopolnih podatkih o vpisih v prve razrede Nekaj več dijakov v višjih srednjih šolah Možne so sicer še minimalne spremembe Od jutri dalje v slovenskem dijaškem domu Vsi v poletno središče s slončkom Jakončkom Šolsko leto 1991/92 je v bistvu za nami. Na drugem mestu objavljamo izide matur še na treh višjih srednjih šolah. Pozornost bomo v prihodnjih tednih namenjali predvsem ugotavljanju kakšno bo stanje na naših šolah v jeseni, ko se bodo znova odprla šolska vrata, kako številčni bodo razredi, razglabljanju kaj narediti, da bi omejili osip. V petek je potekel rok za potrditev vpisov v višje srednje šole. Takoj naj navedemo spodbudno ugotovitev, da bo v prvih razredih letos nekaj več dijakov kakor lani. Najbolj občuten bo po predvidevanju porast v prvem razredu slovenske sekcije industrijskega tehničnega zavoda Galilei, več dijakov bo na učiteljišču, oziroma pedagoškem liceju, kakor se po novem imenuje ta šola, več dijakov bodo imeli na liceju Primož Trubar, medtem ko naj bi število dijakov na dveh tehničnih zavodih trgovske usmeritve, to je na zavodu Žiga Zois in na tehnični trgovski šoli Ivan Cankar v glavnem dosegli lansko število vpisanih v prve razrede. Na šoli Ivan Cankar bodo predvidoma imeli dve vzporednici. Lani je bilo v prvih razredih 52 dijakov. To število so v glavnem že dosegli, oziroma rahlo presegli. Okrog trideset dijakov bo obiskovalo prvi letnik zavoda Žiga Zois (lani 32), šestnajst prvi letnik pedagoškega liceja (lani 14), devet gimnazije - liceja Primož Trubar (lani 6). Po navedbi gornjih razmeroma zadovoljivih podatkov, pa moramo žal zabeležiti, drugačen trend glede vpisa v prvi razred nižje srednje šole Ivan Trinko. V Doberdobu bodo imeli, po dosedanjih podatkih, trinajst dijakov, (lani dvanajst), precejšen osip pa bo, kot kaže, glede prvih razredov v Gorici, kjer ne bodo dosegli lanskega števila vpisanih (55). Poudarjamo, da navedene številke niso dokončne in do so možr ne še, čeprav malenkostne, spremembe. Dijaki, ki bodo obiskovali višje srednje šole, razen tistih na zavodu ITI, se bodo septembra, prav gotovo, še zmeraj spopadali s številnimi težavami prostorske in druge narave. Še zmeraj bodo najbrž brez telovadnice in brez kabinetov. Ni namreč pričakovati, da bi v dveh mesecih uspeli v šolskem centru v Puccinijevi ulici dograditi manjkajoče, oziroma ne- dokončane objekte, čeprav se je prav te dni, kakor smo tudi poročali, uspešno zaključila dolgotrajna finančna kriza podjetja Venturini, glavnega izvajalca del in so napovedali skorajšnjo obnovitev dejavnosti na vseh gradbiščih. Torej tudi v Gorici. Ravnatelji se bodo v jeseni predvidoma znašli pred vsako leto ponavljajočimi se težavami glede učnega kadra in pred prav tako ponavljajočim se vprašanjem učbenikov za nekatere (zlasti klasične jezike) predmete. Slonček Jakonček bo jutri, 6. julija '92, točno ob 9. uri močno in na ves glas zatrobil s svojim rilčkom in s tem naznanil začetek 15-dnevne-ga veselja v slovenskem dijaškem domu v Gorici. Animatorji so že pripravili vse potrebno za svoje mlajše prijatelje, tako da bodo ti veselo ustvarjali se igrali, prepevali in se tudi kopali. Vse otroke pa čaka še veliko prijetnih presenečenj, saj bodo središče obiskali zanimivi gosti, z avtobusom pa se bomo odpeljali na lep izlet. Poskrbeli smo tudi za prevoz iz bližnjih vasi. Vsak dan bo vozil linijski avtobus na relaciji Jamlje-Gorica. Odhod iz Jamelj bo ob 7.37. Otroci bodo z organiziranim spremstvom potovali mimo Palkišča, Gab-rij (7.50) do Gorice (7.58) in se po isti poti tudi vračali iz Gorice ob 17.40 do Jamelj ob 18.15. Nasvidenje v središču! Animatorji Izidi matur na šolah Gregorčič, Cankar, Zois Včeraj so še na zadnjih treh slovenskih šolah v Gorici objavili izide matur. Po kar treh šestdeseticah na liceju je včeraj prišla še ena na učiteljišču, kjer so povprečne ocene vseh kandidatk dokaj dobre. Kar zadovoljni so bili z ocenami tudi dijaki na zavodu Ivan Cankar, nekoliko bolj razočarani pa so bili na zavoda Žiga Zois, kjer so bile ocene nižje ena dijakinja pa ni izdelala. Poglejmo izide na treh šolah: Učiteljišče Simon Gregorčič: Emy Bauzon 48, Mila Bratina 54, Hadrijana Corsi 45, Ana Cuk 60, Luana Drigo 56, Martina Pahor 45, Barbara Peršič 48, Erika Valentinčič 50, Marija Tercic (privatistka) 48. Poklicni trgovski zavod Ivan Cankar: Michela Co-dermaz 54, Aleksandro Devetta 43, Lucia Ferfolja 44, Tanja Gaeta 50, Luciano Gergolet 48, Morena Kras-cek 48, Maja Makuc 45, Sonia Marussi 40, Ivana Nanut 42, Giuliana Oretti 50, Tanja Pelicon 44, Diego Petejan 42, Arianna Simčič 48, Martina Srednik 40, Debora Terpin 40, Igor Tomšič 43, Silvester Visintin (privatistj 36. TTZ Žiga Zois: Natascia Bazzani 36/60, Maša Bra-ini 36, Marco Caudek 42, Dolores Černič 44, Vanja Černič 39, Cristina Cigoli 36, Sandro Curzola 54, Damjan D orni 40, Michela Fajt 42, Teresa Ferfoglia 54, Valentina Humar 48, Valentina Kristančič 36, Sonja Macuz 39, Paolo Miklus 37, Milka Pahor 42, Ro-mina Pizzo 48, Giorgio Preschern 36, Janez Terpin 42, Vesna Tomšič 42. Ena dijakinja ni izdelala. Tudi v pesmih iz ljudskega izvodila premoč zborov iz pribaltskih republik TABORNIKI RMV TRST - GORICA obveščajo člane, da bo odhod na letno taborjenje 11. julija. Zbirališče ob10.30 na železniški postaji v Novi Gorici. Odhod ob 11.25. SDZPI PRIREJA V ŠOLSKEM LETU » 1992/93 NASLEDNJE TEČAJE: 1. Za dodeljene prodaji s kvalifikacijo (1.000 ur - 2. letnik) 2. M aster s kvalifikacijo (500 ur) 3. Začetniški tečaj angleščine (120 ur) 4. Personal computing (90 ur) Vpisovanje in morebitne informacije od 6. do 17. julija t.l. na sedežu Zavoda v Gorici, Ul. del-la Croce 3, vsak dan (razen sobote) od 10. do 14. ure (tel. 81826). Dariu Gergoletu je družica Brigita povila prvorojenčka GREGORJA Svojemu predsedniku iskreno čestita ŠZ Mladost Zbori iz pribaltskih republik so osvojili prve tri nagrade v sekciji pesmi iz ljudskega izročila na 31. natečaju Šeghizzi. Enakovredno z njimi sta se kot že v polifoniji kosala le nemški zbor iz Magdeburga in Vokalna skupina Ave iz Ljubljane,-ki sta pristala na 4. oz. 5. mestu. Prvo nagrado je dobil zbor Ausma iz Rige (Latvijaj-93,43 točk, 2. Komorni zbor iz Tal-lina (Estonija) - 91,57 točk in 3. Komorni zbor Cantemus iz Vilni-usa (Litva) - 90,43 točk. Po natečaju Seghizzi bo nocoj ob 20.30 dvorana UGG prvič gostila tekmovanje za 3. Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju. To tekmovanje, ki se izmenično odvija v raznih državah, naj bi na zborovskem področju izbralo res najboljše med najboljšimi. Na njem namreč lahko sodelujejo le zbori, ki so lani zmagali na enem od pomembnejših mednarodnih pevskih natečajev v Evropi. Nocoj se bodo v Gorici predstavili lanski zmagovalci natečaja Seghizzi - vokalna skupina Hortus Musicus iz Celovca, natečaja v Varni v Bolgariji - zbor Hodeiertz iz Tolo-se (Španija), natečaja v Tolosi v Španiji - zbor St. Jacons Kammar-kor iz Stockholma in natečaja v Toursu (Francija) - komorni zbor iz Pecsa (Madžarska). Sodelovanje je zaradi nepremostljivih težav odpovedal nemški zbor iz Le-onberga (lanski zmagovalec nate- čaja v Arezzu), tako da se bodo za lovoriko najboljšega potegovali štirje zbori, ki se bodo predstavili vsak s približno 25-minutnim homogenim programom polifon-skih skladb. Na sliki (foto Marinčič) dekleta pevskega zbora likovnega liceja iz Pecsa na Madžarskem DRUŠTVO F. B. SEDEJ - ŠTEVERJAN vabi na 22. festival ŠTEVERJAN ’92 D A AT E S 5. 7. ob 17. uri nastop finalistov Napovedujeta: TAJDA LEKŠE in JANEZ DOLINAR PIHALNI ORKESTER »KRAS« Doberdob vabi na šagro ob PRAZNOVANJU 45-LETNICE OBNOVITVE GODBE NEDELJA 5.7.1992 popoldne (ob 17. uri) nastop pihalnih orkestrov iz Ricmanj, Vogrskega, Cinguecerri (Reggio Emilia) in Krmina. Zvečer ples z ansamblom Prijatelji. Tombola z nagrado 2 milijona lir Rimski poslovnež prinesel v banko 50.000 ponarejenih USA dolarjev V Novi Gorici so v petek priprli in po zaslišanju kmalu spet izpustili italijanskega poslovneža iz Rima, ki je v podružnici Ljubljanske banke v Šempetru hotel vložiti 50.000 ameriških dolarjev. V banki so kaj kmalu ugotovili, da gre za ponarejene bankovce in tako se je poslovnež znašel v priporu. Imena poslovneža žal nismo uspeli izvedeti. S primerom se ukvarjajo tudi italijanski preiskovalni organi in prav to dejstvo pojasnjuje skopost podatkov. Menda skušajo preiskovalci odkriti povezavo med rimskim poslovnežem in nekaterimi osumljenimi osebami v Vidmu. Znesek ponarejenega denarja, ki so ga zasegli je največji, kar so jih v zadnjih letih ugotovili in zasegli na območju Nove Gorice. V italijanski valuti odgovarja (seveda če ne bi šlo za ponarejen denar) vrednosti okrog 56 milijonov lir. Pohod Kekec-Triglav Planinsko društvo Nova Gorica prireja 5. planinski pohod Kekec -Triglav. Udeleženci bodo na pot odšli 16. julija zgodaj zjutraj, domov pa se bodo vrnili 19. julija. Prijave (z vplačilom akontacije) in informacije nudijo na sedežu društva, Delpinova 1, ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure. včeraj danes Iz goričkega matičnega urada od 28. junija do 4. julija 1992. Rodili so se: James Bradford, Marco Fabbi, Francesco Lanza, Ilaria Donatoni, Annamaria Amodio, Marco Emanuele Tami, Valeria Ferfolia. Umrli so: 61—letni upokojenec Bruno Deste, 81—letna upokojenka Ernesta Bi-sani vdova Cumar, 76—letni upokojenec Arturo Guido Tronchin, 67—letni upokojenec Dario Holtl, 79—letna upokojenka Maria Romanzin vdova Bressan, 80—letna upokojenka Antonia Sellenati, 84—letna upokojenka Margherita Sus-sich, 66—letni upokojenec Luigi Bressan, 80—letni upokojenec Mario Paoletti. Oklici: finančni stražnik Michele Gi-annetto in uradnica Giovanna Maglione, uradnik Paolo Bressan in uradnica Mari-aluisa Pacifico, uradnik Marco Komjanc in uradnica Barbara Sosol, oficir mornarice Angelo Barbera in in Anna Obit. Poroke: gospodarski operater Fabio Algadeni in arhitekt Fabia Cabrini, geometer Mamo Bordin in uradnica Sonia Ramon, uradnik Maurizio Rizzi in uradnica Silvia Zia. V torek občinski seji v Doberdobu in Sovodnjah V torek, ob 18.30, je napovedana seja občinskega sveta v Doberdobu, kjer bodo razpravljali o obračunu finančnega poslovanja občine v letu 1991. Prav tako v torek, ob 20. uri pa se bo sestal tudi občinski svet v Sovodnjah. Osrednja točka dnevnega reda se nanaša na odobritev obračuna in nekaterih drugih finančnih ukrepov, predmet razprave pa bo tudi predlog za prodajo občinskega zemljišča Posojilnici. razna obvestila SKGZ sporoča, da bo seja goriških članov Glavnega odbora v sredo, 8. julija, ob 20. uri v knjižnici Damir Feigel. Knjižnica Damir Feigel bo v ponedeljek, 6. julija, zaprta. Občinska knjižnica v Doberdobu bo zaprta od 6. do 10. julija. Od 13.7. do 11.9. bo delovala v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ter v torek in petek od 9. do 12. ure. Lekcije za popravne izpite iz italijanščine, slovenščine, latinščine, grščine, angleščine, nemščine in matematike bodo v dijaškem domu Simon Gregorčič od 10. do 30. avgusta. I kino________________ Gorica VITTORIA Zaprto. CORSO 16.00-22.00 »Rotta verso l’iqno-to«. VERDI 16.00-22.00 »Spiando Marina«. Nova Gorica SOČA 18.30 in 20.30 »Ne reci mami, da smo sami«. SVOBODA Šempeter 18.30 »Zadnji skavt«. 20.30 »Vonj golega telesa«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna št. 1 ( v Štandrežu) -ul. Del San Michele - tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 - Ul. A. Manlio 14 a/b - tel. 480405. Zapustila nas je naša draga Slava Lavrenčič vd. Jarc (Kukukova) Pogreb bo jutri, 6. julija, ob 13.30 iz mrliške veže bolnišnice v Tržiču v cerkev v Doberdobu. Žalostno vest sporočajo nečaka Arnaldo in Marija z družinama, brat in sestra ter drugo sorodstvo Doberdob, Poljane, Štarancan, 5. julija 1992 SSG je imelo v petek v Bazovici premiersko uprizoritev Goldoni za današnjo rabo v komediji Prebrisana vdova Pismo brez pisave - razstava Narodnega muzeja »Iz človekove volje in ne iz prisile« TEA ŠTOKA V petek je SSG iz Trsta premierno uprizorilo v Bazovici, na trgu pred župniščem, karakterno komedijo Carla Goldonija Prebrisana vdova (La vedova scaltra). Sloviti Benečan jo je napisal leta 1748. Za to obdobje je značilno, da je dramske osebe rešil negibnosti mask: namesto stereotipov vdove, žene, dekleta, oblikuje individualizirane značaje (kar sugerira pridevnik "prebrisana"), ki jih umesti v konkretno socialno okolje, v prostor, v katerem se zrcalijo posebnosti sočasnih Benetk (recimo v di-daskalijah: opisi malomeščanske hiše, plemičeve palače). Novost in uspeh Goldonijevega gledališča sproži burno polemiko s Chiarijem, sočasnim beneškim gledališčnikom, tako da so'tamkajšnje oblasti leta 1849 začasno prepovedale gledališko dejavnost. V Prebrisani vdovi se Goldoni loti fenomena mladih vdov. Takratna družbena konvencija je velevala poročati mlade ženske s starejšimi moškimi. Na svoj račun so resda prišli osiveli starci, toda nevarna posledica te družbene prakse je bila precejšnja množica zgodaj ovdovelih žensk, ki je spričo nezadovoljstva in odrinjenosti od družabnega življenja predstavljala nevaren element socialne nestabilnosti. Ne le, da so bile mlade vdove skušnjava samskim mladeni- Približuje se Goldonijeva 200. obletnica V času karnevala leta 1707 v Benetkah rojeni Carlo Goldoni je s svojim delovanjem močno zaznamoval razvoj italijanske komedije, ki je vzniknila v 11. stoletju s potujočimi gledališkimi skupinami, znanimi pod imenom commedia dellarte. Tipi commedie dellarte so še danes prisotni v naši zavesti (Harlekin, Pantalone, Colombina...) tudi po zaslugi Carla Goldonija, ki se je lotil zapisovanja komičnih zapletov, katere so igralci uprizarjali na podlagi kratkega scenarija, ki s° ga obogatili z odrsko improvizacijo. Gledališč tiste dni ni bilo in tako so komedijanti potovali iz mesta v mesto ter pod milim nebom na skupaj zbitih deskah zaba-vali vsakokrat drugačno publiko. Od zapisovanja je Goldoni prešel na pisanje komedij in jih s tem tematsko in tipološko razširil. Na oder je postavil ljudi iz osemnajstega stoletja (trgovce, plemiče, pisarje...), kar je tedanja publika sprejela z navdušenjem, kritika pa z ogorčenjem. Goldoni je končno ukinil tudi maske, ki so jih prej nosili igralci, ter to utemeljil z mislijo- da maska zakriva eno izmed najmočnejših igralčevih izrazil -obraz. Ta njegova reforma je predvsem v literarno kritiških krogih sprožila tako imenovano »gledališko vojno«, pred katero je Goldoni leta 1762 zbežal v Pariz. V Parizu je še naprej pisal kome-mje, napisal je tudi svoje spomine :er princeso Elizabeto, sestro kralja Ludvika XVI., učil italijanščine. S tem si je prislužil kraljevo pokojnino. Ko se je torej že zdelo, da bo v uriru preživel svoja stara leta, je izbruhnila francoska revolucija in glasniki novega družbenega reda so mu ukinili pokojnino in ga tako Pahnili v bedo. Umrl je 7. februarja 1793 obubožan in slep, ironija uso-. Pa je hotela, da so na isti dan rzdali dekret o vrnitvi pokojnine. Leta 1993 bo torej minilo dvesto let od njegove smrti in prav je, da se gledališčniki poklonimo njegovemu spominu, tako kot najbolje vemo in znamo: s komedijo, zaigra-uo pod milim nebom na skupaj zbitih deskah. In smeh publike bo največje priznanje in počastitev njegovega dela. IRA RATEJ Prizor iz Goldonijeve Prebrisane vdove čem, željnim ljubezenskih avantur, pač pa so se zbirale v krožke in širile nezadovoljstvo na ostale pripadnike družbe. Goldoni predlaga genialno rešitev: mlada žena naj sama prevzame odgovornost pri izbiri novega moža, tako da se ne bo mogla pritoževati, da je bila prisiljena v možitev. Okrog Rosaure, komaj ovdovele ženske v cvetu let, se podi lepo število snubcev: angleški plemenitaš Runebig (Alojz Svete), francoski lahkoživec Le Bleau (Vladimir Jurc), mlečnozobi španski vitez Don Alvaro de Castiglia (Primož Ekart) in Italijan Conte di Bosco Nero (Stojan Colja). Za koga naj se odloči? Anglež je poln prstanov in draguljev, Francoz je liberalne čudi, ni ljubosumen, Španec se ponaša z rodovnikom kraljevske krvi, Italijan je strasten in polnokrven. Preden bo izbrala sebi primernega moža, preizkusi vsakega posebej. V času karnevala se zamaskira kar štirikrat: v angleško gospodično, francosko lah-koživko, špansko temperamentno koketo in v beneško masko. Zvest ji ostane le italijanski grof, zato se odloči zanj. Vzporedno z zgodbo nečimrne in izbirčne vdove se odvija zgodba njene sestre Eleonore, za možitev godnega dekleta. S pomočjo Marionete, hišne pri Rosau-ri, in po logiki »bolje vrabca v roki, kot goloba na strehi« se nestanoviten Francoz poroči z mlajšo Eleonoro. Goldonijeva igra je obenem hommage ozaveščeni ženski, ki drži vse niti trdno v svojih rokah. Medtem ko so moške osebe tipizirani, zafiksirani liki, pač stereotipni predstavniki naroda in stanu, kar uprizoritev Mete Hočevar s pridom izkorišča in na čemer režija gradi razviden potek odrskega dogajanja, so ženske osebe individualizirane: nebogljena in histerična Eleonora (s poudarjanjem nevrotične plati jo je oblikovala Lučka Počkaj), lucidna in preračunljiva služkinja Marioneta, zvita in v vseh pogledih vredna svoje gospodarice (Miranda Caharija) ter navsezadnje z vsemi žavbami podmazana vdova Rosaura, dovolj »razsvetljena«, da ve, kako v svoje štrene ujeti najboljšo partijo, ne da bi se pri tem odpovedala krožku vdanih častilcev (Maja Blagovič). Morda bo kateri od gledalcev v Goldoniju Mete Hočevar pogrešal beneški esprit, couleur locale be-nečanskih trgov, campitellov, kanalov, mostov. Režiserka in scenografka iz Ljubljane je igro postavila na potujoč gledališki voz, na prosto, pod milo nebo. S to odločitvijo je ostala zvesta tradiciji commedie delTarte s potujočimi gledališkimi skupinami, ki so na podlagi kratkega scenarija improvizirale in zabavale publiko.Glasbena spremljava (Aldo Kumar in Nevio Miklavčič) - večidel so to šlagerji, značilni za angleško, francosko, špansko in italijansko popularno glasbo - še dodatno razblinja ozračje Benetk 18. stoletja ter igro Carla Goldonija postavi v abstraktni prostor, na raven nadčasne, večno veljavne komike. Rezultat je neproblematični Goldoni, ki nas zabava s sproščeno situacijsko komiko, deloma tudi z neprizanesljivo karikaturo značajev. Iz stroga gledališke perspektive estetsko relevantna, vsekakor pa vizualno privlačna uprizoritev, kot nalašč za poletne večere. JURE GOMBAČ Pred kratkim so se v Narodnem muzeju zaprla vrata ene najbolj markantnih razstav v zadnjem času na Slovenskem - Carta sine litteris - Pismo brez pisave. Ta naj starejša kulturna in znanstvena inštitucija pri Slovencih (1821) je s to razstavo nadaljevala svoje temeljno poslanstvo, to je predstaviti zgodovino lastnega etničnega prostora. Tokrat je Narodnemu muzeju, v smislu najsodobnejših trendov v tej dejavnosti, uspelo v projekt vključiti arh. Marka Mušiča in arheologa Timoteja Knifica, ki sta vsak s svojo govorico v novem razstavnem paviljonu ustvarila neponovljiv ambient »priščip-njen in stisnjen na sredi z nabreklo rotundo in je razdeljen na dva pola na tej in na oni strani širokega vhodnega osišča« (D. Svoljšak). V eni od polovic razstavne dvorane so bila razvrščena rimskodob-na krščanska stoletja s Celeio, Pe-tovio in Emono ter s kasnoantični-mi pribežališči, v drugi polovici pa je bil prikazan zgodnji srednji vek ter simboli tega časa. Krščanstvo se je namreč na slovenskih tleh začelo dvakrat. Enkrat v rimskih časih, drugič pa po naselitvi Slovanov. To bipolarnost razstave združuje kristogram, kot simbol krščanstva in je izrazna govorica neke univerzalne civilizacije. Ta predmet odpira galerijo razstavljenih eksponatov, ki s svojo bogato govorico izo-vejo nemir v naši duši. Vprašanja in odgovori se prekrivajo, saj je jezikov, s katerimi nas nagovarjajo, veliko. Hočeš, nočeš je treba priznati, da se v majhnem segmentu življenja zgodnjesrednjeveške Evrope, ki ga je posredovala ta odlična razstava, zrcali kozmopolitski profil ljudi, ki so nosili to krščanstvo, mi pa pogosto ne vemo več, Kristogram kaj pomeni »Carta sine litteris« -prazen pergament. Kdor ve, kaj pomeni tradicionalna zgodba o Ingo-vem sporočilu, ve tudi, da smo avtentično zgodovino tistega časa že pozabili. Pa ne, da bi se pomen izgubil. Ta je v naši kulturi ostal vseskozi prisoten. Vendar so se čez prvotno besedilo, ki je zapisano o teh storitvah, vlegle nove plasti spoznanj, pričakovanj, občutij. Nove besede so se polastile pomena prvotnih besed. Prvotni simbol je nadaljeval svojo veljavo in izpovednost v poznejših, včasih gosto-besednejših, ne le oblikovno bogatejših izrazih. Zato je potovanje k simbolni govorici krščanske umetnosti predromanskega obdobja pravzaprav odgrinjanje pozneje naloženih plasti. • Večini eksponatov je simbolni značaj imanenten. Predstavljajo se kot abreviature velikega besednega ali miselnega sklopa, ki je bil v času nastanka univerzalno razumljiv. Vendar je večina sporočil, ki je do nas prišla iz srednjega veka, izražena v podobah. Razstava Pismo brez pisave je že v naslovu sprejela tako simbolnost v načinu sporočanja, kot skoraj popolno odsotnost črkovnega literarnega načina pogovarjanja. V abstrakt spremenjene podobe so se otresle vseh prvotno realističnih detajlov in ta stiliziranost je zapletla govorico, ki je izgubila sporočilno neposrednost. Belina razstave in prostora sta nas zazibala v mirnost in sanjarjenje. Tako lahko mimogrede pozabimo, da so bile romanske cerkve na vršacih pravzaprav ubežniki pred svojimi nasledniki. Ko so se začeli Slovani pokristjanjevati, kar dokazujejo krstilnice v cerkvah, je salzburškemu škofu Arnu misionar Alkuin v pismu svetoval tole: »Krst naj bo prostovoljen in hoten. Pred krstom je treba vero vcepiti v srce, z desetino naj se prizanaša, vera se namreč poraja iz človekove volje in ne iz prisile; človeka je mogoče prisiliti h krstu, ne da pa se ga prisiliti, da bo veroval.« Razstava je torej svojo sporočilnost umestila v prostor človeške podzavestne zaznave. Ob tem, ko si občudoval enkratne predmete, je iz njih govorila govorica že davno razumljenih simbolov. Bilo je enkratno doživetje samospraševanja in avtorefleksije o našem bitju in žit ju v času in prostoru. Arhitektura je vso to enkratnost še poudarjala z neoklasičnimi formami vitrin in novega atrija, v katerem se je razstava povsem umestila. S tem aktom neke podzavestne sporočilnosti je razstava postala nov temeljni kamen sličnih kulturnih prireditev. V njej si začutil samega sebe in lasten teritorij, torej lok, ki ima dva začetka in nima konca, tako kot vse naše življenje. Poletna šola slovenščine LJUBLJANA — Filozofska fakulteta v ljubljani prireja po dvoletnem premoru 11. izvedbo Poletne šole slovenskega jezika. Udeleženci (skupno 65) so večinoma študentje, ki prihajajo iz slovenskih zdomskih oz. izseljenskih okolij v Evropi in prekomorskih deželah; v dveh, treh in štiritedenskih tečajih se bodo lahko naučili slovenskega jezika ali pa izpopolnili pridobljeno znanje. Vzporendo s Poletno šolo bo potekal Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, tj. prireditev, ki se je udeležujejo pretežno slavisti iz tujine, sploh pa taki, ki se bolj znanstveno ukvarjajo s slovenščino. Slušateljev bo približno 140, med njimi bo več zamejcev iz naše dežele, Koroške in Porabja. Uradno se bosta obe prireditvi pričeli jutri, 6. julija. Poletna šola slovenskega jezika je lani, zaradi vojnih razmer v Sloveniji, odpadla. I.V. Pripombe Narodne in študijske knjižnice k tezam za nov zakon o obveznem izvodu Narodna in študijska knjižnica nam je poslala v objavo naslednjo izjavo: Z zaskrbljenostjo smo prebrali teze za nov zakon o obveznem izvodu publikacij, ki predvidevajo drastično zmanjšanje števila obveznih izvodov. Predvideno zmanjšanje bi posebno hudo prizadelo dele slovenskega naroda, ki žive izven meja Republike Slovenije. Obvezni izvod predstavlja za nas edino hitro in popolno informacijo o založniški dejavnosti v Republiki Sloveniji. Publikacije, ki jih prejemamo po obveznem izvodu, pokrivajo celotno slovensko založniško dejavnost, torej tudi tisto gradivo, ki ga ni na tržišču in je prav tako zanimivo za uporabnike. Ob močnem vplivu založništva in sredstev množičnega obveščanja večinskega naroda, so knjige in periodika iz obveznega izvoda za manjšino ena redkih možnosti sprotnega soočanja s stvarnostjo in snovanji matičnega naroda. Naj ob tem navedemo nekaj podatkov o delovanju NŠK: knjižničarsko delo opravljajo tri osebe, knjižnica pa je odprta 50 ur tedensko. V letu 1991 smo zabeležili skoraj 10.000 obiskov, predvsem mladine. Tudi izposoja stalno narašča (leta 1991 smo izposodili 6.400 knjig) in prav tako narašča povpraševanje po periodiki in medbibliotečni izposoji (do aprila 1992 je bilo 47 prošenj). Letni prirast knjižnega fonda je približno 2.200 enot. NŠK opravlja domoznansko dejavnost za področje, kjer živijo Slovenci v Italiji ter sestavlja letno Slovensko bibliografijo v Italiji. V današnjih pogojih in s sedanjim stanjem osebja bi bilo nemogoče voditi in izvajati tako nabavno politiko, ki bi vsaj približno zadoščala potrebam osrednje slovenske knjižnice v Italiji. Uvoz slovenskih knjig in periodike bi zaradi carine predstavljal za našo ustanovo še dodatno finančno breme. Obvezni izvod je danes za našo knjižnico največja podpora, ki jo prejemamo iz matične domovine. Mislimo, da dva izvoda knjig iz Slovenije, namenjena zamejskim knjižnicam, ne moreta biti taka huda denarna obremenitev, da bi jo slovensko založništvo ne moglo prenesti. Vsakršna okrnitev sedanjega stanja bi bila za nas hud udarec. Obvezni izvod predstavlja uresničitev zamisli o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Poleg tega pa je celotno gradivo slovenskega obveznega izvoda, ki je na razpolago izven meja Republike Slovenije, pomembna izložba novo nastale evropske države in referenčna točka za njeno spoznavanje. V 5. kolu košarkarskega predolimpijskega turnirja v Zaragozi V finalih teniškega turnirja v Wimbledonu Katastrofalen poraz Italije proti Hrvaški Danes proti SND se odloča za Slovenijo ZARAGOZA — Litva, Hrvaška in Skupnost neodvisnih držav so si že zagotovile nastop na olimpijskih igrah, za preostalo mesto (v Barcelono potujejo prve štiri uvrščene reprezentance kvalifikacijskega turnirja v Zaragozi) pa se potegujeta Slovenija in Nemčija. Slovenija, ki je včeraj odpravila še Izrael, mora v današnjem zadnjem kolu premagati SND, Nemčija pa ČSFR in obenem upati v poraz Slovenije (proti kateri je izgubila v neposrednem dvoboju). Tudi če uvrstitev Sloveniji ne uspe, pa je že doslej igrala daleč nad pričakovanji in tudi morebitni povratek domov ne bi bil boleč. Marsikateri »izvedenec« ni mogel še zdaleka predvideti, da se bo prebila tako daleč. Povsem drugače pa je z Italijo, ki je docela razočarala. Včerajšnji pekoč poraz proti Hrvaški, s čimer je bila dejansko že drugič zaporedoma izločena z olimpijskih iger, bo verjetno v italijanskem taboru pustil globoke posledice. HRVAŠKA - ITALIJA 108:62 (43:28) HRVAŠKA: Petrovič 20, Perasovič 18, Mrsič, Kukoč 16, Alanovič, Tabak 6, Vrankovič 8, Gregov 12, Komazec 14, Radja 14 (nista igrala Šarlija in Naglič). ITALIJA: Coldebella 10, Gentile 2, Vianini, Pučka 13, Brunamonti 13, Cantarello 4, Pittis 8, Riva 4, Niccolai 2, Rusconi 16 (nista igrala Bosa in Coszta). SODNIKA: Dagan (Izr.) in Jungeb-rand (Fin.); PM: Hrvaška 22:31, Italija 12:27; PON: Cantarello (27), Vrankovič (35); 3 TOČKE: Hrvaška 6:13 (Petrovič 1:4, Perasovič 3:3, Kukoč 1:3, Gregov 0:1, Komazec 1:2), Italija 2:10 (Coldebella 1:2, Gentile 0:2, Brunamonti 0:1, Pittis 0:1, Riva 1:2, Niccolai 0:2). Včeraj so italijanski košarkarji doživeli najtežji poraz na neki olimpijski manifestaciji in nasploh v svoji zgodovini (po porazu s 101:61 proti ZDA v Mexico Cityju leta 1968). Na drugih uradnih manifestacijah so jo »azzurri« najhuje skupili pred 37 leti, na evropskem prvenstvu v Budimpešti, ko so z 96:48 izgubili proti Češkoslovaški (tedaj je za Italijo igral sedanji trener Sandro Gamba). V italijanskem taboru pa še najbolj preseneča, da nihče ne ve prave razlage za vrsto hudih polomov zadnjih dni. Gamba pravi, da mora o vsem »globoko razmisliti«, vendar dodaja, da treba takoj začeti nov ciklus in se izvleči iz blata, kot jim je že uspelo v preteklosti. Trdno pa je odločen, da se ne preda. Tudi Rubiniju ni jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo: »Krivci? Vsi in nihče. Še najbolj pa sem kriv sam kot odgovoren za "ekspedicijo "«. Taki odgovori pa ne bodo dovolj. Polom proti Hrvaški mora dobiti drugačne razlage. Ekipa je igrala brez srca, kot še nikoli doslej, in opravičila, češ da so igralci utrujeni, duševno in telesno, ne bodo držala: v italijanskem prvenstvu so igrali tudi Zdovc, Kukoč, Radja, da ne govorimo o Petroviču, Marčiulonisu, Volkovu, Schrempfu, ki nastopajo v NBA ligi. Tudi cilj, nastop na olimpijskih igrah, ni bil dovolj močna motivacija zlasti za mlade (pri »starih« je bilo nekaj reakcije). Vzroki za katastrofalne igre so gotovo drugje, v samem domačem prvenstvu, kjer v bistvu vse pogojujejo tucji, pa morda pri delu z mladimi, ki nimajo možnosti uveljavitve in sprejemanja odgovornosti v odločilnih trenutkih. O tem bodo morda vodilni v italijanski košarki le odkrito spregovorili. DOSEDANJI IZIDI Iz kvalifikacij: ČSFR - Slovenija 66:63, Italija - Izrael 83:63, Litva - SND 116:79, Nemčija - Hrvaška 83:74. 1. kolo: SND - ČSFR 88:60, Nemčija - Izrael 85:71, Slovenija - Italija 91:78, Litva - Hrvaška 99:89. 2. kolo: Italija - ČSFR 78:74, Slovenija - Nemčija 88:76, Litva - Izrael 95:85, Hrvaška - SND 85:81. 3. kolo: ČSFR - Izrael 89:80, Hrvaška - Slovenija 93:70, SND - Italija 83:75, Litva - Nemčija 100:84. 4. kolo: ČSFR - Hrvaška 68:84, Izrael - SND 85:101, Italija - Nemčija 91:109, Slovenija - Litva . 5. kolo: Hrvaška - Italija 108:62, Slovenija - Izrael 73:63, Litva - Češkoslovaška 80:73, SND - Nemčija 83:68. LESTVICA Litva 12 točk, Hrvaška in SND 8, Nemčija in Slovenija 6, ČSFR in Italija 4, Izrael 0. PREOSTALI SPORED Danes: Litva - Italija (15.00), Nemčija - ČSFR, Nemčija - ČSFR, SND -Slovenija (19.00), Hrvaška - Izrael. Slovenija sprejeta v FIFA LJUBLJANA — Na kongresu mednarodne nogometne zveze (FIFA) so Slovenijo sprejeli v polnopravno članstvo, vendar slovenska reprezentanca še ne bo mogla nastopiti v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 1994 v ZDA. Poleg Slovenije so nove članice FIFA postale tudi JAR (status članice so ji odvzeli zaradi politike rasnega razlikovanja leta 1976), Namibija, Litva, Letonska, Estonija, Rusija (vseh šest bo lahko sodelovalo v kvalifikacijah za SP '94), Hrvaška, Ukrajina, Belorusija, Armenija, Gruzija, Kajmanski otoki, St. Kitts in Nevis. Nov svetovni rekord Zeleznyja v metu kopja OSLO — Čehoslovak Jan Zelezny je novi svetovni rekorder v metu kopja. Zelezny je včeraj postavil znamko 94,74 m, medtem ko je prejšnji rekord pripadal Britancu Stevu Backleyu, ki je januarja letos orodje pognal 91,46 m daleč. Grafova boljša od Seleševe Danes Ivaniševič - Agassi LONDON — Ženski finale wimble-donskega turnirja med Grafovo in Se-leševo se je odločil po samih 58 minutah igre v korist Nemke, dejansko pa je trajal več ur, saj so ga morali trikrat prekiniti zaradi dežja. Grafova je tako osvojila že 11. turnir za Grand Siam v karieri, za tokratno zmago pa je prejela 457.000 dolarjev. Finale po »zaslugi« Seleševe ni bil na dostojni ravni, saj Novosadčanke tako slabo sploh še nismo videli igrati. Na drugi strani pa je Grafova prišla v formo ob pravem času in njena zmaga je povsem zaslužena. IZID ŽENSKEGA FINALA: Graf (Nem, št.2) - Seleš (Jug, št.l) 6:2, 6:1. V današnjem moškem finalu pa se bosta pomerila Hrvat Goran Ivaniševič ter Američan Andre Agassi. Za oba je prva uvrstitev v finale tega prestižnega turnirja, na katerem pa se je Ivaniševič pred dvema letoma že prebil v polfinale. Splitčan je včeraj proti Samprasu v igri dveh izrazitih serverjev dosegel 36 asov (skupaj že 169 v 6 dvobojih). Po igri v prvih dveh setih se je zdelo, da bo to dvoboj podaljšaih iger. Ivaniševič, ki sploh ni izgubil igre na svoj servis, pa je vendarle uspel odvzeti servis nasprotniku v 3. setu, kar je bilo odločilno. Andre Agassi, trenutno najboljši igralec osnovne linije, je brez težav odpravil veterana McEnroeja, ki je bil v tem dvoboju brez vseh možnosti, pravzaprav bi glede na njegovo igro težko našli zanj neugodnejšega nasprotnika od Agassija. McEnroe, znan po prefinjenem občutku za žogico, je bil proti Agassiju, ki je udarjal z obeh strani z enako močjo, enostavno prepočasen in nemočen. Težko je napovedovati, kako se bo izteklo danes. Če bo Ivaniševiču šel servis še naprej tako od rok, bi lahko to bil njegov veliki dan. IZIDA MOŠKEGA POLFINALA: Ivaniševič (Hrv, št.8) - Sampras (ZDA, št.5) 6:7, 7:6, 6:4, 6:2; Agassi (ZDA, št. 12) - McEnroe (ZDA) 6:4, 6:2, 6:3 Jutri pričetek SP v jadranju za razred europa Danes uradna otvoritev IZOLA — Po uspelem tednu jadranja, ko je Open week dobil Koprčan Branko Brčin, bo danes v Izoli uradna otvoritev svetovnega prvenstva v razredu europa. Po dopoldanskih prijavah in meritvah bo svečana otvoritev ob 17. uri, ko bo v imenu častnega pokrovitelja, predsedstva Republike Slovenije, prvo svetovno prvenstvo v svobodni državi Sloveniji odprl Matjaž Kmecl, član predsedstva. Predvidoma bo na prvenstvu lovilo veter ter se potegovalo za kolajne v moški in ženski konkurenci okrog 150 jadralk in jadralcev iz 22 držav. Poleg že določenih reprezentanc si je pravico nastopa na ŠP prijadralo tudi šest najboljših jadralcev in jadralk iz Open weeka, med njimi tudi Anna Zerial iz Barkovelj, medtem ko bo jadralec Sirene Miran Guštin prvenstvo le spremljal. Najboljši slovenski jadralci pa so na Open vveeku dokazali, da bodo na domačem morju enakovreden tekmec najboljšim »europam« sveta. Prva aduta osemčlanske moške in petčlanske ženske reprezentance bosta vsekakor Branko Brčin med fanti ter Vesna Dekleva med dekleti. Start prve regate bo jutri ob 11. uri. (Kreft) Na prologu kolesarske dirke po Franciji Prvi finale na zamejskem balinarskem prvenstvu Indurain prepričljivo SAN SEBASTIAN (Španija) — Verjetno se nedavni zmagovalec dirke po Italiji, Španec Miguel Indurain, ni nameraval že na prologu »toura« prebiti v ospredje, vendar ga je k temu skoraj gotovo sililo nepopisno navdušenje rojakov, ki so ga vseskozi bodrili. Včerajšnji prolog na 8 km dolgi progi sicer ne more biti pokazatelj razmerja moči, vendar je kljub temu zmaga Induraina lahko dobro opozorilo vsem tistim, ki so pravili, da bo neizogibno prišlo do padca v njegovi formi po »giru« in domačem prvenstvu. Kaže, da do tega ni prišlo, kar naj bi mu omogočilo, da drugič v karieri osvoji »tour« in obenem dvojno prestižno uveljavitev v isti sezoni, v Italiji in Franciji, kar je doslej le redkim uspelo (Coppi, Merckx, Hinault, Angue-til, Roche). Včerajšnji prolog pa je pogojevalo tudi vreme. Nekajkrat se je močno ulil dež, pri čemer so bili na boljšem tisti, ki so startali proti koncu, vključno z Indurainom, Bugnom in Chiappucci-jem. Prav Bugno je bil najboljši med Italijani, saj je zasedel 8. mesto z zaostankom 12 sekund. VRSTNI RED: 1. Indurain (Šp) 9'22"435 s poprečno hitrrostjo 51,206 km/h; 2. Zuelle (Švi) po 2 "; 3. Marie (Fr) 3"; 4. Nijdam (Niz) 4"; 5. De Las Cuevas (Fr) 11"; 6. Garmendia (Šp) 12"; 7. Alcala (Meh); 8. Bugno (It); 9. Van Hooydonck (Bel), vsi isti čas; 10. Eki-mov (Rus) 13"; 11. Breukink (Niz.); 12. Moreau (Fr); 13. Vanderaerden (Bel); 14. Bontempi (It); 15. Lemond (ZDA), vsi po 14"; 20. Chiurato (It); 22. Roche (Ir); 26. Fondriest (It), vsi po 20"; 46. Fignon (Fr) 27"; 59. Chiappucci (It.) 30"; 73. Lelli (It) 34"; 99. Chioccioli (It) 40"; 119. Argentin (It) 44"; 138. Ham-psten (ZDA) 49". Prijateljska odbojkarska tekma Mladinci Italije in SND v Trstu Na Tržaškem je odbojka zelo razširjen šport, a primanjkuje vrhunskih ekip, zato ljubitelji te panoge verjetno ne bodo zamudili dre višnje priložnosti, da si v športni palači (s pričetkom ob 20.30) ogledajo prijateljsko srečanje med moškima mladinskima državnima reprezentancama Italije in Skupnosti neodvisnih držav, ki se v naši deželi pripravljata na EP. Igralci so sicer mladi (do 19. leta starosti), a mnogi že igrajo v prvoligaških moštvih, zato je pričakovati kakovosten boj. Jutri Primoije - Kras Proseško Primorje si je v petkovem odločilnem srečanju proti Gaji zagotovilo mesto v finalu zamejskega balinarskega prvenstva. Čeprav se je tudi zadnji obračun med rumeno-rdečimi in zeleno-rumenimi zaključil z neodločenim izidom (4:4), pa so Prosečani skupno dosegli 12 točk (129:117) več od gajevcev. Največ zaslug za uspeh ima nedvomno Openc Vasja Gulič, ki je od lanske sezone ojačil proseške vrste. Gulič je namreč edini nepremagan v letošnji izvedbi, saj je s petkovim ponovnim uspehom proti gajevcu Nesichu nanizal svojo enajsto zaporedno zmago v bližanju in obveznem zbijanju. Potem ko je Ivan Calzi med posamezniki z zmago proti Tenzeju stanje izenačil, je bilo vsem jasno (takrat je Gaja v skupnem seštevku zaostajala za 8 točk), da padriško-gropajski balinarji za drugo razpoložljivo mesto v finalu potrebujejo dve zmagi v naslednjih dveh zvrsteh. Bili smo tako priča dvema izredno napetima obračunoma. Žagar in Milkovič nista dopustila Blažonu in Fer-lugi, da bi prešla niti enkrat v vodstvo in sta srečanje zaključila v lastno korist z izidom 11:9. Velike psihične obremenitve pa ni zmogla gostujoča trojka v postavi Starc, A. in D. Calzi, ki se je enakovredno upirala nasprotniku (Šferca, Sibelja in Suban) do stanja 5:2 v lastno korist. Takrat pa se je v njenih vrstah nekaj zataknilo (predvsem sta odpovedala bližalca) in kljub prizadevanju izredno solidnega zbijalca D. Calzija sta zmaga in istočasno finale splavala po vodi. To je že drugo leto zapored, da Gaji v ključnih trenutkih zmanjka moči tik pred ciljem, saj bi si letos povsem zaslužila naslov zamejskega prvaka. Nedvomno pa ji sedaj preostaja veliko več ambicij v ekipnem prvenstvu D-lige, kjer se poteguje za drugo razpoložljivo mesto, ki bo letos tudi vodilo k napredovanju. Sedaj je na vrsti še zadnje dejanje 12. zamejskega balinarskega prvenstva, finalni obračun med zamejskim prvakom Kras Eliop Mobili in Primorjem. Prvo srečanje bo jutri s pričetkom ob 19. uri na Proseku (tako je določil žreb), povratno bo v četrtek v Zgoniku ob isti uri in morebitno odločilno tretje dan kasneje na nevtralnem igrišču v Repnu. Za finalni obračun veljajo ista pravila kot za polfinalew. Izidi 3 polfinalnih tekem med Primorjem in Gajo: Primorje - Gaja 4:4 (8:11, 18:14, 4:11, 11:10); Gaja - Primorje 4:4 (3:11, 14:16, 11:5, 11:9); Primorje - Gaja 4:4 (6:11, 21:15, 9:11, 11:5). fZ.S.) obvestila ŠZJADRAN sporoča, da je urad na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, zaprt do 12. julija. NA NOGOMETNEM IGRIŠČU EC PRIMORJA je v teku poletni trening za otroke letnikov 1981, 1982, 1983, 1984, 1985 in 1986 od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30. JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za člane in nečlane. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 228253 (Mitja) med 18. in 19. uro ob delavnikih. SK BRDINA organizira tridnevni trening na ledeniku Moltall od 9. -do 12. julija. Zainteresirani naj se javijo na tel. 212859 še jutri, 6. julija. JK ČUPA vabi člane in prijatelje na društveni praznik, ki bo v soboto, 11. julija, s pričetkom ob 19. uri. ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 8. 7., ob 20.30 na sedežu SK Brdina na Opčinah seja smučarske komisije. Darujte :a Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič Za olimpijske igre v Barceloni Izbrani slovenski potniki LJUBLJANA — Na svoji zadnji redni seji je olimpijski komite Slovenije potrdil udeležence 25. olimpiade v Barceloni: slovenska odprava bo štela 30 športnikov iz desetih športnih zvrsti ter 23 spremljevalcev - od trenerjev do vodstva reprezentance, ki ga bo vodil predsednik Športne zveze Slovenije Rajko Šugman s pomočnikom Miroslavom Cerarjem. »Prvo letno reprezentanco Slovenije smo izbrali izjemno korektno in prepričan sem, da bo slovenski narod ponosen na ekipo, ki jo pošiljamo v Barcelono«, je med drugim povedal zbranim novinarjem predsednik OKS Janez Kocjančič, potem ko je prečital spisek udeležencev. Prva skupina bo v Barcelono odpotovala 17., glavnina pa 24. julija; dan pred odhodom pa bo olimpijce sprejel tudi Milan Kučan, predsednik slovenskega predsedstva. Ob reprezentanci košarkarjev, če uspejo na kvalifikacijah, bodo Slovenijo na olimpiadi v Barceloni zastopali: Brigita Bukovec, Borut in Britta Bilač, Mirko Vindiš (atletika), Marjan Štrukelj, Janez Skok, Jože Vidmar, Borut Javornik, Albin Čižman, Boštjan Žitnik (kajakaštvo), Valter Bonča (kolesarstvo), Alojz Kolman (gimnastika), Štefan Čuk, Filip Leščak (judo), Denis Žvegelj, Iztok Čop, Milan Janša, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič, Janez Klemenčič (veslanje), Rajmond Debevec (strelstvo), Samo Medved (lokostrelstvo), Igor in Nace Majcen, Jure Bučar, Matjaž Koželj, Tanja Godina (plavanje) ter Mitja Kosmina, Goran Sosič in Stojan Vidakovič (jadranje). Koprsko jadranje bo tako po 32 letih ponovno zastopano na olimpijskih igrah, v razredu FD bosta startala jadralca koprskega Jadra Mitja Kosmina in Goran Sosič, spremljal pa ju bo trener Igor Kosmina. (Kreft) Šahista Povše in Bosari solidna na DP za študente Pravico do nastopa na 5. državnem šahovskem finalu za študente vseh stopenj, ki je bil pred dnevi v kraju Citta della domenica pri Perugii, sta si v dolgotrajnih kvalifikacijah, na katerih je bilo potrebno premostiti pokrajinsko, deželno in medde-želno fazo, priborila tudi dva slovenska študenta. Igor Povše (slovenski odsek goriškega inštituta ITIS), ki je letos zadnjič tekmoval v kategoriji mladincev in je na tem finalu nastopal kot deželni prvak FJK, je v konkurenci 53 šahistov s 4 točkami pristal na 24. mesto. »Ciciban« Danilo Bosari (tržaška osnovna šola Milčinski), ki je na državnem prvenstvu sodeloval prvič, je izbojeval 3,5 točke in se je med 108 osnovnošolskimi udeleženci uvrstil nekje na sredini lestvice. Oba naša mlada šahista, ki sta nastopila v delegaciji sedmih tekmovalcev iz FJK, sta že z uvrstitvijo v sklepno fazo tega tekmovanja dosegla lep uspeh in sta se tudi v Perugii dobro odrezala, kljub organizacijskim in tehničnim pomanjkljivostim, ki so prizadele vse nastopajoče. Državnega prvenstva se je udeležilo 278 fantov in deklet iz vse Italije. Šahovska tekmovalna sezona se je tako končala, naslednjič pa se bodo šahisti spet srečali v jeseni na tradicionalnem turnirju Alpe-Adria, ki bo letos v Celovcu. VN Francije v formuli ena Ponovno Mansell Aleši polemičen MAGNY COURS (Francija) — Tudi pred 8. dirko letošnje sezone v formuli ena, veljavni za VN Francije, ni v bistvu nobenih novosti: McLarnova vozila sicer kažejo napredek, a vsaj na kvalifikacijah so williamsi nedosegljivi. V prvi vrsti bosta namreč tudi tokrat startala Mansell in Patrese, za njima bosta Senna in Berger. Vsi ostali imajo več ali manj visoke zaostanke. Ferrarijevima pilotoma Alesiju in Capelliju je šlo nekoliko bolje kot v petek, saj sta se Boutsen in Comas (li-gier) znašla za njima. Zato pa se je Aleši za las izognil podobni nesreči, kot se mu je pripetila v Silverstonu. V ogledalcu je namreč opazil, kako se na vozilu dviguje pokrov nad motorjem, hipoma je zavrl in preprečil kaj hujšega. Prišlo je tudi do polemičnega odgovora Alesija tehničnemu vodji Lombardijo. Slednji je dejal, da so z novimi motorji za kvalifikacijo dosegli raven najboljših, sedaj pa morajo izboljšati vozilo, a sami piloti naj bi se potrudili, da bolje »razumejo« avtomobil. Ko je Aleši zvedel za te besede, je bil precej nejevoljen: »Ne vem, kaj bi dejal. Lombardi pa mora vedeti, da za volanom dajem največ, kar zmorem. Če tudi to ne pomaga, da bi šel avto hitreje, krivda ni moja.« Svetovalec Ferrarija, Avstrijec Niki Lauda, je s svoje strani pripomnil: »Niti Senna ne bi tega avtomobila popeljal do prvih mest.« Na jutranjih poskusnih vožnjah se je ponesrečil Brazilec Christian Fitti-paldi. S svojo minardi se je zaletel v varnostno ograjo in si zlomil rebro. Današnje dirke pa ne bo prenašala francoska televizija. Sodišče v Quim-peru je namreč sprejelo priziv Vsedržavnega odbora proti kajenju (CNCT), češ da bi s predvajanjem dirke povzročili veliko škodo, ker bi delali reklamo za razne znamke cigaret: za vsako podobo na ekranu bi francoski televizijski kanal TF1 moral plačati globo v znesku 2,5 milijona lir. Izračunali so, da je bilo pri predvajanju dirke v Montecarlu takih »podob« več kot tisoč. Startni vrstni red pa je naslednji: 1. vrsta: Mansell (VB) vvilliams renault 1T3 '864; Patrese (It) williams renault 1’14"332; 2. vrsta: Senna (Braz) mclaren honda 1T5T99; Berger (Av) mclaren honda 1T5"316; 3. vrsta: Schumacher (Nem) benetton ford 1'15 "569; Aleši (Fr) ferrari 1T6 T18; 4. vrsta: Brundle (VB) benetton ford 1T6"151; Capelli (It.) ferarri 1T6"443; 5. vrsta: Boutsen (Bel) ligier renault 1’16"806; Comas (Fr) ligier renault 1'16"938; 6. vrsta: Hakkinen (Fin) lotus ford 116"999; Herbert (VB) lotus ford 1 17"257; 7. vrsta: Gachot (Fr) venturi lamborghini 1T7"442; Alboreto (It.) fo-otwork mugen-honda 1'17"508, itd. Na 22. rednem občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Za usmerjen in uravnovešen razvoj Napredek športa je tesno povezan • tV* z razvojem manjšine S predstavitvijo široko zasnovanega in (skoraj) vseobsegajočega programskega dokumenta, ki je rezultat študije Odbora za telesno kulturo pri SKGZ in enoletnega krešenja mnenj znotraj Izvršnega odbora ZSŠDI, se je petkov občni zbor naše krovne športne organizacije skušal odločno razlikovati od nekaterih prejšnjih, vse bolj zgolj rutinskih letnih skupščin. Ali predstavlja predlagani in odobreni dokument resnično tudi novo prelomnico v zgodovini našega športa, pa je seveda odvisno od mnogih faktorjev, tudi od takih, na katere športniki ne morejo imeti neposrednega vpliva. Čeprav je v samem programu, kot tudi v mislih vseh športnikov močno prisotno mnenje - svoje probleme moramo reševati predvsem sami, je jasno, da gre razvoj tega našega gibanja preko njegove vsestranske in ne le parcialne uveljavitve znotraj manjšinske družbe (ki jo športniki ob vsakem koraku, morda res tudi malce vitimistično, pogrešajo), z reševanjem težav manjšine pa je tudi Povezana njegova rast. Da bo jasno: program ZSŠDI ni revolucionaren. Če odmislimo poglavje 0 narodnostnem aspektu, kjer se zdi, da so postavljene »nove meje« ob sPrejemanju realnosti, kakršna se kaže na terenu, dokument razčlenjuje tn uvršča v izdelano celoto problematike, ki jih v naših športnih krogih že dolgo premlevajo. Je pa dinamičen in Primerno izzivalen (čeprav ponekod-malce neizdelan ali celo utopičen), v določenih točkah tudi takoj uresničil iv. Uresničljivost teh točk pa je res odvisna od športnikov samih. ALEKSANDER KOREN Izvršni odbor Združenja slovenskih športnih društev je držal obljubo. Na petkovem 22. rednem občnem zboru, ki je bil v Prosvetnem domu na Opčinah, je delegatom 34 društev (od 43, kolikor jih po novem šteje Združenje) na polovici svojega mandata ponudil v razpravo in odobritev programski dokument, za izoblikovanje katerega se je obvezal na prejšnjem občnem zboru. Gre za razčlenjeno besedilo (v celoti ga objavljamo posebej), ki naj bi po besedah predsednika Jureta Kufer-sina predstavljalo osnovo »za usmerjen in uravnovešen prehod zamejskega športa v leto 2000«, nastal pa je iz potrebe, da bi našemu športnemu gibanju dali nove okvire ob dozorelem spoznanju, da predstavlja eno bistve- nih (in najbolj množično) dejavnosti naše narodnostne skupnosti. Delegati so se pozivu Izvršnega odbora, da je potrebno na občnem zboru dokument temeljito prediskutirati, odzvali v zadovoljivem številu, čeprav razprava ni bila tako živa, kot bi pomen ponujenega dokumenta zahteval. Mnenja so bila vsekakor pozitivna, bilo je tudi nekaj predlogov. Edi Kra-us (ŠZ Jadran) je tako predlagal, da bi v dokument vnesli točko o športnih objektih, Marino Kušuta (JK Čupa) pa, da bi določili prioritete, ker je nakazanih problematik toliko, da vseh hkrati ni mogoče reševati. Po eni uri razprave, v katero je poseglo še pet delegatov, je bil dokument soglasno sprejet. Petkov redni občni zbor ZSŠDI se je pričel s pozdravom gostov (predsednik SKGZ Klavdij Palčič, sekretar Športne zveze Slovenije Marjan Jemec, sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Tone Jagodic, David Slobec za SSk, Tamara Blažina za Občino Zgonik) in proceduralnimi formalnostmi (v vodstvo skupščine so bili imenovani deželni tajnik Ivan Peterlin, predsednik Jure Kufersin in predsednika pokrajinskih odborov Trsta in Gorice Livij Valenčič in Marko Lutman, verifikacijsko komisijo pa sta sestavljala Vili Prinčič in Ksenija Slavec). Sledilo je sprejetje nove, 43. članice ZSŠDI, to je Sportnokulturnega društva Cerovlj e-Mavhinj e, ki za zdaj deluje predvsem na področju izletništva in športne rekreacije. V uvodu svojega poročila je predsednik Združenja Kufersin predvsem opozoril na vsestransko spremenjene okoliščine, v katerih se odvija letna skupščina (nastanek Slovenije, vojna v bivši Jugoslaviji, gospodarska recesija, protislovensko ozračje na Tržaškem). Gre pretežno za negativne situacije, ki tudi na športnem področju ne bodo brez posledic, zato pa, je naglasil Kufersin, »potrebujemo jasna načelna izhodišča in usmeritve, da bi tudi v bodoče zagotovili našemu športu obstoj, razvoj, pa tudi takšne rezultate, kot je uvrstitev Sirenine jadralke Arianne Bogateč na olimpijske igre v Barceloni. Istočasno, je rečeno v zaključku uvoda k programskemu dokumentu, »apeliramo na vse odločujoče politične, gospodarske, institucionalne in družbene forume, da tudi v bodoče pomagajo našim prizadevanjih!, saj mislimo, da je danes že vsem jasno, d je prav šport najbolj vitalna dejavnost naše skupnosti, da je poglavitnega p. mena za pravilno in zdravo rast nas mladine ter da je šport še eno redko področij, kjer ni občutena politično strankarska kontrapozicija, ki negati no okarakterizira zadnje mesece naš ga življenja.« Po pozdravih gostov (Palčič je ne glasil, da je treba program ZSŠi vključiti v širši projekt razvoja nas skupnosti kot enega temeljnih kamnov za našo bodočnost, Jemec in Jagodic sta prisotnim zlasti orisala novonastali položaj športa v Sloveniji po osamosvojitvi, Slobec se je zavzel za še tesnejše sodelovanje njegove stranke z Združenjem) je bila na vrsti razprava, v katero so poleg na začetku omenjenih delegatov posegli še Milan Tavčar (ŠZ Bor), Vlado Klemše (SPDG), ki pa je govoril kot časnikar našega dnevnika (osma točka programa je spričo položaja, v katerega je zašel časopis, nestvarna, je dejal), Livij Pertot in Edi Filipčič (oba TPK Sirena) in Livij Valenčič. Dvaindvajsetega občnega zbora ZSŠDI se je, kot rečeno, udeležilo 34 društev od 43 (devet goriških od 13, 25 tržaških od 29) in 89 delegatov od 136 upravičencev. Slovenski šport VSEBINSKA USMERITEV SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI Izvršni odbor ZSŠDI je mnenja, da je slovensko športno gibanje v Italiji potrebno nove preobleke. Gre za razmišljanja o vnašanju novega vsebinskega elana v to področje, ki neoporečno predstavlja eno bistvenih vretenc hrbtenice, na kateri sloni vsa naša narodnostna skupnost v Italiji. Slovenski šport pomeni predvsem "gibanje', široko in množično gibanje, ki nosi kot svoj vsebinski predznak elemente živahnosti, mladostništva, medsebojne strpnosti. . Prav ti elementi so bili skozi leta glavna opora, katere se je naš ®P°rt v svoji rasti čvrsto držal in tem elementom se moramo zahvaliti za preživetje sploh! Telesna kultura si je kot pojem s težavo utrla pot v našo občo hhselnost: morala je podirati miselne odklone, nerazumevanja, površne analize. Vendar je "gibanje" prodrlo v zelo široke plasti naše narodnostne skupnosti, si ustvarilo svoj življenjski prostor in se Uveljavilo med ostalimi dejavniki, ki karakterizirajo našo manjšine pa tudi res, da je bistvena karakteristika sodobnega življenja velika želja po stalnem napredku, sla po stalni konfrontaciji z vsem, kar nas obdaja - tako v naši slovenski sredini, kot tudi v firšem, vseitalijanskem svetu - želja po nenehnem iskanju nečesa boljšega, odmevnejšega. In prav ta naprezanja nas peljejo k ugoto-v'Ivi, da so pred nami nove vsebinske etape našega športa, da je af6k°' kar imamo in na kar smo upravičeno ponosni, le dobra baza °h bogata izhodiščna točka za nova razmišljanja in nove poteze, ki naJ naš šport še bolj okarakteriziraj o. S pomočjo Odbora za telesno kulturo pri SKGZ smo opravili okaj detaljni "chek up" našemu "gibanju". Razpolagamo z bogato erii° analiz, številk in projekcij. Zdi se nam, da lahko po seriji Poglobljenih debat razgrnemo v obravnavo nove teze, ki naj imajo °t cilj še trdnejšo in sodobnejšo rast našega "gibanja", ki naj sega Po novih vzvodih in novih vsebinskih aranžmajih. c SLOVENSKI ŠPORT V ITALIJI - EDEN KLJUČNIH KLEMENTOV ŽIVLJENJA NAŠE NARODNOSTNE SKUPNOSTI Vsebinska zasnova, široki okvirji in ne nazadnje številke same ^oporečno pričajo o vitalnosti tega "gibanja". Vendar pa moramo isti sapi ugotoviti, da nam družba še danes preskromno stoji ob « ranL da je priznanje našemu delu še vse preveč papirnato. Mogo-smo za vse to krivi tudi sami, saj prevečkrat izpademo v javnos-prepljtvo in prevečkrat dopuščamo, da veliki rezultati našega , a našo družbo samo oplazijo - skoraj mimogrede - namesto, da naleteli na globlji odjek. Prav gotovo smo krivi sami, saj kot zastavo nosimo pred sabo vse preradi le nepogrešljiv 'u^em in ponos prostovoljnega dela in to v družbi, ki je na te ari m na take pristope že marsikje pozabila. kor 'k/10 toreji da sami, v naši sredi, poskrbimo za določene mn6 . re’ Tudi navzven moramo postati agresivnejši in v javno moramo radikalnejše prodirati. Zato je nujno, da svoje sile p , ul2nerimo k naslednjim posegom: benCe ^s^D tre^a kadrovsko problematiko profesionalnih usluž- kari *skati je treba možnosti profesionalne namestitve strokovnih drnčt°VJprofesoriev telesne vzgoje in drugih specialistov) v samih vsa' tV1“' kritje stroškov teh namestitev je potrebno poskrbeti J za 50% kritje s strani nam naklonjenega gospodarstva. sin' °trebna je ustanovitev Trenerske organizacije in pa Društva mvenskih profesorjev telesne vzgoje. sferah mora posredovati pri nam naklonjenih gospodarskih naš s ,\bl le'te racionalnejše posegale v naše športno območje: ro je zašel 56 ta^° koreniteje branil pred finančno stisko, v kate- J^en ie vsebinsko bogatejši stik s SKGZ, kateri gre vsekakor ZS^n/^6 za vso dosedanjo nudeno vsestransko pomoč, ki je 5Sq omogočila sploh delovanje in nujna je tudi nova navezava z lieni^Š^mora na pot korenitejšega dialoga s slovenskimi izvo-čincu \ Ponočnimi predstavniki ter z vodstvi strank, tako na ob-7 ki ■ ^ *"udi na pokrajinski in deželni ravni. obveščanj3 ^ Ser^a vsebinskih posegov v vseh sredstvih javnega v Italiji potrebuje novo preobleko 8. ZSŠDI naj bo pobudnik za ustanovitev Novinarske šole (v dogovoru s Primorskim dnevnikom in Radijem Trst "A") za vse, ki bi radi sodelovali kot zunanji sodelavci s slovenskimi mediji obveščanja. To šolanje naj ima obliko tečaja in imeti mora strogo vsebinski značaj: usmerja naj dopisnike v razmišljanje o zasnovah slovenskega športa v Italiji. 9. ZSŠDI naj poskrbi, da preko tiskovnih konferenc ali z drugačnimi formulami, stalno posreduje javnosti detajlne okvire našega športa in sploh številke, ki so danes edini verni izraz nekega dela. Prav tako naj poskrbi za informativne večere pri najrazličnejših forumih in izrecno v Društvu slovenskih izobražencev in v sklopu večerov Slovenskega kluba. 10. Potreben je ponovni vsebinski kontakt s Slovenskim svetovnim kongresom; nujna pa je tudi ojačitev vezi z vsemi ostalimi Slovenci, ki živijo izven meja matične domovine. 11. Intenzivno je treba vzdrževati stike s Športno zvezo Slovenije in Olimpijskim komitejem Slovenije; naravnost nujno in priporočljivo je sodelovanje z vsemi obmejnimi športnimi faktorji. 12. Nujno je, da pridemo čimprej do definiranega vsebinskega odgovora s strani centralnega Olimpijskega odbora - CONI o tem, kaj sploh misli italijanska športna centrala našemu športu odmeriti. 13. V sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico je nujna ustanovitev odseka, ki naj skrbi za zbiranje arhivskega materiala s področja našega športnega sveta. Prav tako je nujna vsebinska in tehnična navezava s slovenskimi strokovnimi ustanovami, ki lahko omogočijo našemu športu ustreznejše znanstveno raziskovanje. V tem smislu je nujna vzpostavitev delovnega kontakta s Slovenskim raziskovalnim inštitutom. NARODNOSTNI ASPEKT SLOVENSKEGA ŠPORTA Vprašanje je sila aktualno in se nanaša na vprašanje sestave odborov naših društev, trenerskega kadra in pa kajpak sestave atletske populacije - jasno z vidika nacionalne pripadnosti. Iz vseh naših analiz danes jasno izhaja, da hitimo proti velikemu razpotju, ko se moramo zavestno odločati, ali naj bo naš šport etnični povsem "čist" - se pravi samo slovenski - ali pa lahko dopuščamo določen priliv neslovensko govorečih subjektov. In vse to, do kakšne mere? Dilema je vsekakor žgoča in v naših sredinah prevečkrat naleti na odpor, češ, da je problem "politične" narave. Tudi to je res, vendar pa ga vse do danes še nobena naša politična sredina ni znala ali pa hotela rešiti. Z argumentom se moramo spopasti sami in končno rešiti vsaj okvirno eno ključnih vprašanj, ki so bila vsa leta rasti našega športa eno bistvenih jeder vseh "športno-političnih" debat. Gre za vsebinski kontrast v načelih - ZAPIRANJE/ODPIRANJE. Po našem mnenju je kontrast v svojem jedru absurden, saj manjšina, ki že desetletja išče zaščito - ker je pač ogrožena - ne more in ne sme iz dokaj objektivnih razlogov voditi politike nekega preširokega odpiranja. Znaki zapiranja vase niso znaki neke idejne zatohlosti, ampak so kvečjemu znaki samoobrambe in predvsem obrambe vsega, kar je tradicionalno našega. Pojem odpiranja bi morali kvečjemu pričakovati od "močnejšega", se pravi od večine, a tega vse do danes v globalnem smislu besede nismo še dočakali. Do tu vsebinski kontrast pojmovanja odprtosti oz. zaprtosti. Vendar mora biti tudi povsem jasno, da pojmov ne gre radikalizirati, da smo priča različnim niansam problematike, da so si razne situacije med seboj kvečjemu slične, nikakor pa enake. Ob izpostavi vseh faktorjev in ob globalni razčlenitvi široko zastavljene problematike, je ZSŠDI mnenja, da se moramo držati teg načel: 1. Vsi naši odbori morajo biti slovenski: to je prvo in osnovno načelo, ki mora voditi vsako naše društvo. 2. ZSŠDI naj pripravi strokovni seminar - obvezen za vodstvene strukture naših društev, kjer naj tematika o narodnosti zadobi eno primarnih mest med obravnavanimi temami. 3. Na mladinskem področju mora biti pedagoški kader izključno in brezkompromisno slovenski. 4. Društvo trenerjev naj ima kot eno primarnih nalog vzpostavitev strokovnega seznama (Albo) trenerjev in naj pomaga društvom samim pri iskanju ustreznih profilov strokovnjakov, ki naj operirajo na mladinskem področju. 5. Društva, katerih dejavnost se izpričuje samo z eno ekipo, morajo poskrbeti, da bo članstvo v njej večinoma slovensko. UVELJAVITEV NAŠEGA ŠPORTA NAVZVEN - VRHUNSKOST Prav gotovo potrebuje organizirana manjšina pri svojem uveljavljanju in opozarjanju večine nase tudi tak instrument, kot je vrhunska uveljavitev na športnem področju. Športna vrhunskost nudi namreč veliko odmevnost, prav gotovo veliko večjo, kot pa na drugih področjih delovanja. Gre za pojem pronicanja v svet, v italijanski svet, kjer ne naletimo več na terito-rijsko-provincialno ozkost in zaprtost, ampak na pravilne poudarke nekega uspeha. Prav gotovo je dosega takega rezultata izredno velika dragocenost, ki je v sklopu naprezanj naše narodnostne skupnosti ne gre podcenjevati. Vendar smo mnenja, da vrhunskosti ne smemo iskati divje in za vsako ceno. Pred očmi moramo stalno imeti meje, preko katerih ne moremo in ne smemo: ne smemo si dovoliti, da bi v naš šport vnašali neko drugačnost, ki bi nedvomno skazila osnovno slovenskost naprezanj naše telesne kulture. Pri projiciranju vrhunskosti ali nekega odmevnejšega rezultata moramo biti torej oprezni in izbirati moramo take formule skupnih gledišč, ki bodo v naš šport in sploh v naš manjšinski milje vnesle resnični napredek in kvaliteto, ne da bi pri tem morali odstopati od osnovnih "političnih" načel. Kot najprimernejšo formulo doseganja vrhunskih rezultatov priznavamo formulo meddruštvenega sodelovanja, ki naj ob načelnem pristanku ZSŠDI in ob temeljni pomoči nam naklonjenega gospodarstva, dviga neko področje iz sivine ali povprečnosti in zajamči kvalitetno rast, ki naj se ob strokovnem programiranju prelije v vrhunski rezultat. Seveda pa ni samo to vrhunskost! Kot pojem vrhunskosti lahko jemljemo tudi zmožnost nudenja visoko kvalificiranega - kvalitetnega servisa vsemu našemu članstvu in to na vseh ravneh in v vseh niansah: vrhunski smo tudi takrat, ko smo atraktivni in ko zmoremo nuditi več kot pa italijanske sredine oz. društva. Vse to je še kako pomembno, predvsem v perspektivi vabljenja v naše vrste otrok iz mešanega zakona, ko se bodo le-ti (beri: družine) odločali, v katero športno sredino vstopiti. Vrhunski moramo biti torej že z organizacijskega vidika! Vsekakor smo mnenja, da nam je prestižni rezultat potreben, saj smo prepričani, da naš človek utrjuje svojo samozavest tudi preko športnega uspeha, ki ima široko odmevnost v italijanskem svetu. Zato moramo postavljati vrhunsko uveljavitev športnika ob bok in na isto raven kot vrhunsko uveljavitev glasbenika, kulturnika, gledališčnika, slikarja, opernega pevca, itd. Bistveno je namreč to, da se vsak izmed nas z vrhunskim rezultatom ponaša, ima ga za svojega in vse to mu vliva novih notranjih moči in novega prepričanja, da ni, da bi se kot Slovenec moral skrivati in svojo nacionalno identiteto zatajevati. BODOČA ORGANIZIRANOST Ker raziskave jasno opozarjajo na nezadržni negativni demografski trend, ker so finančni viri čedalje skromnejši in če se nočemo drastično oddaljiti od do tu ugotovljenih dejstev in nakazanih načelnih rešitev, se postavlja vprašanje, kako organizirati našo dejavnost, da se bo kljub vsemu lahko nemoteno obdržala in se še razvijala. Okvirji, v katerih bi se morali gibati, naj bi bili naslednji: 1. Ustvariti področne centre, v sklopu katerih naj se društva dogovarjajo za sodelovanje, ob upoštevanju načela, da nobeno društvo ne bi smelo gojiti več kot en sam ekipni šport. 2. Društva oz. panoge naj bi bile porazdeljene v tri vsebinske kategorije, katerim bi družba odmerjala različno in drugače razčlenjeno pažnjo: a) vrhunski šport b) obče tekmovalni šport c) rekreacija 3. Iskati bi bilo treba pravilno ravnovesje med ekipnimi športnimi panogami in individualnimi športnimi panogami, četudi bi to terjalo travmatične posledice. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik nedelja, 5. julija 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Javnomnenjska raziskava agencije Stik dala presenetljive rezultate Slovenski volilci sedaj podpirajo liberalno demokratsko stranko LJUBLJANA Sobotno Delo objavlja mnenjsko raziskavo o strankah. Vprašanje se glasi: »Če bi bile v nedeljo volitve, katere stranke bi volili? Odgovori so presenetljivi in skoraj neverjetni. Toda treba je poudariti, da je preiskavo izvedla resna ustanova Stik, da je terenska in da so torej vprašali 1074 posameznikov zbranih po znanstveno vzorčnem sistemu in da so tudi v preteklosti bili na osnovi v praksi preverjenih izkušenj podobni rezultati začuda točni. Rezultati so naslednji: Socialdemokrati 3,4 % Zeleni Slovenije 5,8 % Narodno-demokratska stranka 0,7 % Demokratska stranka 5,4 % Slovenska ljudska stranka 2,1 % Krščansko demokratska stranka 11,7 % Liberalno demokratska stranka 45.9 % Stranka socialno demokratske prenove 3,5 % Socialistična stranka 0,8 % Socialdemokratska unija 0,2 % Nobene od teh 1,3 % Ne bi šel na volitve 7,9 % Ne vem, katero stranko bi volil 10.9 % Pripomniti je treba še dve metodološke stvari. Spraševale! so vedno naziv stranke vezali z imenom njegovega predsednika, niso izvajali nobenega pritiska, toda 'skušali so le izvedeti rezultat, da ne bi ostalo preveč neopredeljenih in bi bili izidi povsem neučinkoviti. Premiki so torej ogromni in presenetljivi. Ljudje ločijo stranko po imenu, še posebej pa jih ločijo po predsednikih. In na tej osnovi so Drnovškovi liberalni demokrati prejeli preko 45 odstotkov, v primeru stvarnih volitev, ko se ne šteje odsotne in one, ki slabo volijo, pa bi v parlamentu imeli sami večino. Izgubili so vsi ostali. Poražena je slovenska desnica, kakršne koli barve, Pirnatovi narodna-jaki so stavo izgubili, liberalci imajo komaj 0,3 odstotke glasov, toda izredno nizko je kmečka ljudska stranka in to na anketi teden dni po njihovem bučnem kongresu. Nizko in vedno nižje so krščanski demokrati. Po vsem isti, morda za las še zaostren, pa je trend na levici. Prenovitelji so bili vedno dokaj trdni, ohranjali so svoje trdicionalne glasove, ta raziskava pa jim v primerjavi s podobno izpred pol leta odvzema kar deset odstotkov. Levice torej skoro ni, ali je stisnjena. Velika večina vseh teh strank je po tej anketi že na robu in ne bi dobile več kot 3 %, ki ga zakonski načrt predvideva za nove volitve, kot minimalno število glasov, da kandidati neke stranke sploh pridejo v parlament. Seveda pa je treba tudi dodati, da je do podobne volilno-statitič-ne-evforije že prišlo, ko so demokrati prvič razbili Demosovo koalicijo in prešli iz desnega v levi center. Tokrat gre najbrž zasluga liberalnim demokratom, njihovem predsedniku Drnovšku in velikim pričakovanjem, da bo ta vlada rešila, ali vsaj skušala rešiti nakopičene težave. Pri vsem tem pa je tudi zanimiv izreden medijski in politični učinek Janšove knjige Premiki. O njej se je že mnogo pisalo in še dolgo bo v osrčju slovenskih političnih peripetij. Kratka in zato prepovršna ocena je zelo tvegana, vendar jo lahko skušamo strniti v nekaj ugotovitev. Predvsem je to avtobiografska knjiga, ki govori o močni, avtoritativni, učinkoviti, toda tudi vase usmerjeni osebnosti. Janša je bil nesporen učinkovit akter zadnjega časa, prav tako pa se nesporno kot tak tudi počuti in prikaže. Drugi del vprašanja pa je seveda v orisu in objektivnosti orisa dogjodkov. Po mojem - seveda tudi povsem subjektivnem mnenju - je avtor dokaj točen, argumentiran in vsekakor zanimiv, ko obravnava vojaški del vprašanja. To vse od trenutka, ko je JLA razorožila, ali vsaj skušala razorožiti dobršen del Teritorialne obrambe, pa vse do desetdnevne vojne. Slovenska Teritorialna obramba je v tej vojni zmagala, zmagala tako premočno, da se sedaj skuša celo dvomiti o vojni sami. Toda vojna je bila. V Sloveniji je bilo dvajset tisoč vojakov JLA, preko tisoč tankov in oklopnih transporterjev, na stotine letal, topov, specialnih enot. Vse to želez-je je nameravalo Slovenijo obdati v jekleni obroč, prisiliti slovensko oblast na popuščanje in Slovenija bi bila še vedno sestavni del take ali drugačne Jugoslavije, zelo verjetno z trenutnim bosanskim scenarijem. Vojaki so ta narčt izvedli do kraja diletantsko, ker je bila JLA tehnično nesposobna, ker je povsem napačno ocenila nasprotnika. Menili so, da bodo tankovske divizije šle na sprehod, kot so to naredile na Kosovu, Slovenci se bodo preplašili, poskrili po mišjih luknjah, vodstvo pa prilagodilo nastalemu položaju. Toda slovenska Teritorialna obramba je bila skromno obrožena, toda organizirana naravnost po priročnikih slavnega Clausevvitza, ameriških generalov iz državljanske vojne, in predvsem na osnovi slovenskih partizanskih izkušenj. Oklopne kolone so stisnili v obroč, zaprli spredaj in zadaj, izstradani vojaki JLA so pričeli bežati in slavna JLA je v Sloveniji preprosto razpadla. To je uspeh vojaškega vodstva, toda ne samo njega. Prav obratno, vse do vojne je v Sloveniji obstajal sistem normalne demokracije: Vrhovno poveljstvo je v resnici bilo predsedstvo, nekateri člani vlade, končno besedo pa je med naj hujšimi boji izrekel na nočni tajni, toda razburljivi in polemični seji slovenski parlament. V takem demokratičnem vzdušju pa je važna človeška pamet, odgovornost, do kraja je treba vse pretehtati in do kraja so prišle do izraza tudi politične, psihološke, propagandistične in druge slovenske prednosti in kvalitete. Odločilno vlogo je igral tuji tisk, tuji diplomati. Adekvatnega odraza teh problemov pa po mojem mnenju v Janševi knjigi ni, predvsem pa je beločrna razdelitev: dobri, pošteni in zavedni, ki so ga v vojnih naporih podpirali; slabi, vseh grehov polni in morda celo na robu izdajstva vsi oni, ki so bili drugačnega mnenja. Toda le v simbiozi teh dveh mnenj, v simbiozi odločanja na taki osnovi, s prispevkom tako modrih mož, kot je predsednik Kučan, s prispevkom dveh strategov kot sta bila Janša in Bavčar, pa še zunanje političnega spretnega diplomata kot je bil in je Dimitrij Rupel in še bi lahko naštevali, se je vojna končala na veliko žalost srbskih generalov, z za Slovenijo izredno majhnimi izgubami, vseh mrtvih pa res ni bilo niti za dva trčena avtobusa, kot je cinično obžalujoče ugotovil takratni srbski jastreb in sedaj upokojeni načelnik generalnega štaba. BOGO SAMSA Nekoč turistično mesto ■ ■ Tako je nekoč zgledal Split, ki je bil kot druga dalmatinska mesta, cilj številnih turistov. Upati je, da se bo turistična reka spet okrepila (Foto Srdan Živulovič) V Makedoniji se stopnjuje nezadovoljstvo ker ji Evropa ne priznava samostojnosti LJUBLJANA — Po najnovejši odločitvi vrha Evropske skupnosti v Lizboni, da ne prizna samostojnosti Makedonije z njenim sedanjim imenom, je v Makedoniji nastal pravi šok. Pojavila pa so se tudi prva nevarna znamenja resne notranje politične konfrontacije. Makedonski zunanji minister dr. Danko Maleski je neposredno po neugodnem sporočilu iz glavnega mesta Portugalske ponudil svoj odstop. S tem je hotel izraziti svoj protest proti sklepu dvanajsterice, s katerim »je povzročena velika krivica Makedoniji«. V sredo pa so poslanci opozicijske in v parlamentu najštevilčnejše makedonske nacionalistične stranke VMRO-DPMNE zahtevali odstop makedonskega predsednika Kire Gligorova, ker naj bi bil kriv za to, da je »zunanja politika makedonskega državnega vrha na zadnjem zasedanju Evropske skupnosti doživela popoln poraz«. Sef VMRO-DPMNE Ljupčo Georgievski je v svojih različnih izjavah v tem tednu poudarjal, da je »najnovejša deklaracija šefov evropskih držav, ki pripadajo Evropski skupnosti, pokazala, da je bila "modra" politika makedonskega vodstva v bistvu ves čas antimakedon-ska«. Georgievski meni, da se drugače tudi ni moglo končati glede na to, »da je bila makedonska politika ves čas politika kompromisov in defenzive pri obrambi nacionalnih in državnih interesov«. Za takšno pozicijo makedonske politike Georgievski obtožuje »neokomunistič-ni« in »projugoslovanski« državni vrh Makedonije. Vsekakor ni nobena skrivnost, na to pa je opozoril v nekem svojem nedavnem pismu tudi Evropsko skupnost, da je makedonski politiki doslej uspelo osamosvojitvene poteze izpeljati brez kakšnih hujših zaostritev. Prav tako je Jugoslovanska armada Makedonijo zapustila brez hujših incidentov in po mirni poti. To pa očitno nekatere skrajnostne nacionalistične sile pojmujejo kot slabost in ne kot prednost. Zato je Gligorov v tem svojem pismu tudi dramatično opozoril, da bi lahko nadaljnje odlašanje s priznavanjem Makedonije povzročilo nevarne napetosti in nova žarišča spopadov tudi v tej nekdanji jugoslovanski republiki. Očitno pa ti argumenti za večino predstavnikov še zdaleč niso imeli iste teže kot dosledno vztrajanje Grčije, da se Makedonija ne prizna kot Makedonija, ampak šele pod nekakšnim novim imenom: Slovanska Makedonija ali Skopska Makedonija. Številni komentatorji še zdaj ugibajo, kaj vse je odločilno vplivalo, da se je enajst držav ES uklonilo zahtevi Grčije. Za nekatere naj bi bila odločilna želja, da se za vsako ceno preprečijo kakršnakoli hujša nasprotja med članicami Evropske skupnosti, do katerih bi lahko prišlo, če bi se zoperstavili mnenju Grčije. Ob- staja tudi teza, da je zaradi tega Grčija pristala na zaostrovanje odnosov ES proti Srbiji, pokazala pa naj bi tudi več razumevanja za sodelovanje ES s Turčijo, čemur se je prej leta in leta zoperstavljala. Očitno naj bi imela za svoj odpor proti Makedoniji veliko zaslombo tudi pri Američanih, ki naj bi evropskim partnerjem sugerirali, naj ne vztrajajo pri svojih zahtevah, da ne bi destabilizirali grškega premiera Mit-sotakisa in omogočili, da pridejo v Grčiji na oblast socialisti. Makedonski parlament je za zdaj z večino odbil napade opozicije na predsednika Gligorova, hkrati pa je zahteval tudi od zunanjega ministra Maleskega, da nadaljuje z opravljanjem svoje funkcije. Kiro Gligorov je v svojem sporočilu naciji dejal, da so z deklaracijo iz Lizbone »kršene osnovne pravice, občutki in dostojanstvo malega in miroljubnega naroda«. Kot poseben pre-cedens je Gligorov ocenil dejstvo, da lahko ena država - članica ES odreče pravico drugi državi in narodu, da zavzame mesto v mednarodni družini. Gligorov je poudaril, da nima nihče pravice, da odloča o elementarni in neodtujljivi pravici naroda o imenu njegove države. Makedonska vlada pa je v svoji posebni izjavi zapisala, da je z odnosom do Makedonije ES pokazala, da ne spoštuje niti svojih načel. (NIA) Predsednik Kučan pozdravil izseljence LJUBLJANA — »Pozdravljeni v Sloveniji, v vaši rodni deželi, pozdravljeni v domovini vaših očetov. Vanjo se vračate in prihajate z vseh koncev sveta. Vračate se znova in znova od povsod, kamor vas je razselila Slovencem ne vselej najbolj prijazna usoda.« Tako je začel slovenski predsednik Milan Kučan svoj govor na današnjem srečanju izseljencev v Dolenjskih toplicah. »Letošnje Srečanje v moji deželi je naše prvo srečanje v svobodni, samostojni in suvereni slovenski državi. Z njo so uresničene sanje in okronani napori mnogih rodov Slovencev, ki so vsak ob svojem času in vsak svojim razmeram primerno utirali pot, ki je zdaj končno pripeljala do cilja. Sedaj živeči rodovi Slovencev imamo to srečo, da smo te sanje ne le sanjali, ampak smo jih tudi uresničili,« je nadaljeval predsednik Kučan. »Dosegli smo cilj, kjer smo pokazali presenetljivo visoko in v naši zgodovini le redko izpričano enotnost,« je dejal predsed- nik Kučan in se nato zahvalil vsem Slovencem v svetu za njihove prispevke v boju za slovensko samostojnost. »Ta zmaga je skupno slovensko dejanje in samo kot takšna je tudi bila mogoča.« »Lansko Srečanje v moji deželi je preprečila vojna. Svobodo, samostojnost in neodvisnost smo morali dobiti z vojno. Na trdnem temelju pa je sedaj mogoče razmišljati o prihodnosti in to prihodnost ustvarjati. Slovenija je in bo domovina vseh Slovencev. Naredimo je takšno zdaj, če tega v preteklosti nismo znali vselej storiti. »Živimo z zavestjo, da smo del Evrope, del njene civilizacije in kulture. To dejstvo moramo znati tudi živeti. Evropo zanima njena prihodnost. Ne ukvarja se kaj prida s svojo preteklostjo. Pustimo zato tudi mi naši preteklosti, da končno postane preteklost. Naučimo se iz nje tisto, kar je potrebno za srečno prihodnost Slovencev zdaj,« je zaključil svoj govor predsednik Milan Kučan. (STA)