s». '«83 nota UiOH intimo«« oran mu*tt 3. avgusta 1923. Posamezna Številka 20 cent. LetnlK ALViu Izhaja« fzvsemlt pondeljek. vsak dan zjatnf. ▲siikega It 20. L nadstropje. Dopisi pisma se o« sprejemajo, rokopisi ae ne AaUn Oerbec. — Lastnik tlakama tnala za mesec L 7.—, 3 meseca L 19. Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. — Ti lUredoittvo: uUca it. FraaCUka oredoiSt'' Nefiar* -"-Izds^elj In „s.? vch »rn« Edinost. celo teo L » in rimski «Giornale d'Ita-Ka > skoro enako pripomnila, da sa« te informacije impresije, ki se ne dajo lahko verificirati, najmanj pa, da so to avtorizi- haja v stadiju, v katerem je bila na pariški konferenci. Po zatrdilih iz italijanskih virov bo rezultat sedanjih pogajanj ta, da se bo proglasilo, da je sporazum na dosedanjih te moljih, to je na rapallski pogodbi in sant-margeritskih konvencijah nemogoč ter se bodo z nova započela pogajanja. Videmski prefekt pri MossoHniju RIM, 2. Ministrski predsednik je sprejel prefekta Furlanije avv. Pisentija, ki mu je v dolgih pogovorih poročal o političnem položaju in gospodarskih vprašanjih velike obmejne pokrajine. Mussolini je Pisentija pohvalil radi njegovih prizadevanj, da bi privabil v okvir državnega življenja nove italijanske državljane. Kakor o drugih lokalnih vprašanjih se je sklepaio tudi o iz-suševanju, spodnje Furlanije. Popoiar Meda o vzrokih krize v popoUrski _ • - ^ stranki. RIM, 2. Vodstvo popolarske stranke je svoje časno izključilo devet poslancev iz stranke, ker se niso pokorili navodilom vodstva. Med izključenimi in med poslanci ki fo sami izstopili, so možje, ki so si stekli velike zasluge za stranko samo: po si. Gen-tili, sen. Grosoli itd. Gentili in Grosoli sta bila in sta še danes duše lista «Corriere d'Ita-Iia», ki je bilo glasilo desnice v popolarski stranki. Ko so ti voditelji nehali biti člani popolarske stranke, je ostalo glasilo še nadalje v njihovih rokah. Temu listu stoji nasproti «PopoIo», uradno glasilo sedanje izčiščene stranke, ki ga urejuje don Sturzo sam. Polemike med listoma so zelo zanimive, ker iz njih lahko posnamemo vzroke, ki so do- vedK do strankine krize. Včerajšnji «Corrie-re d'Italia* n. pr. očita poslancu Rossiju, ki je branil don Sturza proti napadom desnice, da ni videl in ne vidi danes « zgodovinskega» dejstva fašistovske revolucije. Dalje, da on ostaja zvest svojemu idealnemu načelu, da vztraja na svojem teoretičnem stališču, da sledi 6voii politični koncepciji — rekli bi »apostolski*, ako bi se ne bali omalovaževanja izraza. Tako «Corriere». Mi bi drugače rekli: sedanje strankino vodstvo se ni znalo prilagoditi današnjim razmeram, t. j. ni znalo ".spraviti strankinih načel v skled z realnostjo. Še bol) jasno govori o vzrokih strankine krize po si. Meda v članku, ki ga je objavil v svoji smotri «Civitas»: Resnica je, da je stranka radi pomanjkanja spretnih in previdnih voditeljev mislila, da bo vzdržala ofenzivo, ki ji preti od vseh strani ter ni sprevidela, da je treba strniti fronto za dobro utrjeno Črto, čakati potrpežljivo in ravnati po Fa bije v i metodi previdnosti. Na ta način je stranka izgubila številne poslance, kar ji sicer ni v toliko škodo, saj oo morala pri prihodnjih volitvah žrtvovati 50 odst. poslancev, tet se nagnila na levo in tako izgubila ono ravnovesje, ki ji ga je dajala desnica. Konečno nočemo prikrivati, da je prenapeto zadržanje desnice tudi veliko pripomoglo k sedanji krizi. Sicer si do gotove meje lahko razlagamo, da je don Sturzo odločno prejet za krmilo ladje, da bi jo vodil mimo poizkusov, ki niso stremeli morda za tem, da bi do vedli stranko do pravega sodelovanja s fašisti, ampak do konhizije idealnih načet in etičnih naziranj, do konfuzije, v kateri bi se nasproti imperialističnim in paganskim stremljenjem izgubili temelji krščanskega duha, ki ie duh svobode, pravice, ljubezni in miru. Toda zakaj je vztrajal don Sturzo z ladjo na odprtem morju, ko so se zbirali na nebu črni oblaki in zavrnil vsak nasvet, da bi iskal obrambe ( in se zatekel v kako pristanišče, dokler ne bi spet zasijalo zlato solnce, tega ne razu-/nemo. Da ne govorimo več v priliku Čemu si domišljati, da bi se dal danes še ohraniti sorazmerni volilni sistem? Jugoslavija Nora "niifniiiuli« afera — Ukradeni zaopiu akti ▼ vofnem ministrstvu ia pri valjevski armpjskt oblasti — Madžarska špijunaža BELGRAD, 2. Preiskava v špijonski a-feri Androličeve je dovedla do odkritja nove Špijonske afere. Že prej se je javljalo, da je pri vaijevski divizijski oblasti izginila nekoliko aktov. Pozneje pa so se ponavljale tatvine aktov v vojnem ministrstvu, kjer sta zmanjkali tudi dve knjigi o razporeditvi čet za shsčaij mobilizacije. Glavni krivec v novi špijonski aferi je Peter Sobota iz Bjeline v Bosna. Svoj čas je bil v podoficirski šoli, bit o dela na zakonskem načrtu o tisku, da bi se na jesenskem narodne skupščine takoj po izglasovanju državnega proračuna mogel uzakoniti « oživotvoriti, kakor zatrjuje «Samouprava*, na korist narodnega in državnega edinstva ter zdravega in pravilnega razvoja zedi-njene kraljevine. Radičev ekspeze volilcem — Zadnje niti z Belgradom prekinjene — Fantastične pretnje ZAGREB, 2. «Slobodni Dom* prinaša1 zopet nekoliko Radičevih izpadov proti državi ter proti zakonom in državni ureditvi. V uvodniku pravi Radič, da je imel Belgrad v vodstvu HRSS še prijatelja, da pa je z izročitvijo Radića kot predsednika narodnega zastopstva, kateremu je ibelgraj-ska vlada faktično že priznala obiležje pravnega narodnega zastopstva, izgubila tudi tega zadnjega prijatelja. Hrvatski narod zato popolnoma svobodno in brezobzirno stopa proti svojemu edinemu pravemu cilju: svoji narodni samoctdločbt. Na drugem mestu pravi članek: Vse organizacije HRSS naj takoj pošiljajo svoje prispevke po 1 dinar za vsakega člana, ker v poslovodstvu1 delajo vsak dan tri osebe ter so tudi veliki drugi stroški pričakovati v zvezi z volitvami, ki se utegnejo razpisati vsak čas. V drugem članku med političnimi in kulturnimi vestmi se navaja, da je angleška vlada zahtevala od belgrajske vlade, da takoj imenuje svojo komisijo, ki se bo sestala z angleško komisijo radi ugotovitve srbskega dolga Veliki Britaniji, ki znaša okroglo 11 miljonov angleških funtov ali 4 milijarde dinarjev. V nadaljni vesti «Kislo grozdje* pravi list, da je Pašič hotel dobiti v svoje roke Ractča in da ga je s silot gonil v inozemstvo, da pa Belgrad, hvala Bogu, ne more do Radića in da bo belgrajske vlastodržce v njihovih letnih kopališčih zagrabilo sedem mrzlic, ko se bo Kadić, ako bo treba, ne-natdoma pojavil tam, kjer se ga Belgrad najmanj nadeja. Končno pravi list v na daljni vesti cKmetske slavnosti», da se te slavnosti ne morejo* vršiti 19. avgusta ratdi nesrečnih političnih in policijskih razmer, temveč da se vsi pristaši HRSS, ki bodo ta dan prišli v Zagreb .prosijo, naj pridejo v poslovno pisarno HRSS in naj tam položijo svoje zneske za strankarski vc-lilni fond. Rusija Rakovski odpotoval v London MOSKVA, 2. Včeraj je Rakovski odpotoval v London. Pred svojim odhodom je izjavil, da bo poravnava angležko-ruskega spora in podpis ruske vlade na pogodbi za merske ožine znatno pripomogla za ožje gospodarsko in politično sodelovanje med Anglijo in Rusijo. Poljska Rava Ruska pogorela. VARŠAVA, 2. Iz svetovne vojne znano mesto v vzhodni Galiciji Ravo Rusko je tc dni uničil požar. Zgorelo je do tal 100 hiš, 2 cer kvi, sinagoga in sploh ves notranji del mesta. Škoda se ceni za več sto miljard poljskih mark. ćehoslovaška Sestanek med Benešem in Bethlenom DUNAJ, 2. «Wiener Joumal» poroča, da se bosta se£la v najkrajšem času na Dunaju ogr-siki ministrski predsednik Bethlen in čehoslovaški zunanji minister Beneš. Pri tej priliki bosta oba državnika razpravljala o zboljšanju odaošajev med Ogrsko in državami malega sporazuma. Romunska Romunska vojska šteje le 125 tisoč mož BUKAREST, 2. Uradna nota poroča: V zadnjih dneh je več inozemskih listov poročalo, da ima Romunija 226.0C0 mož pod orožjem, medtem ko je splošno znano, da je bila romunska vojska znatno skrčena, tako da šteje danes komaj 125.000 mož. Za boljše spoznavanje tega položaja je treba pomisliti, da je imela Romunija' predi vojno 8 miljonov prebivalcev in je takrat njena vojska štela v mirnem času 135.000 mož, medtem ko ima današnja Romunija s svojimi 18 miljoni prebivalcev le 125.000 mož pod orožjem. Pri tem pa je treba tudi upoštevati dejstvo, da mora Romunija pazno stražiti svoje vzhodne meje, ki jo ločijo od sovjetske Rusije. Francija Italijanski trgovski akademiki v Pariza PARIZ, 1. Zastopstvo 65 akademikov višje trgovske šole v Genovi, katero obiskuje industrijske tečaje v Franciji, je bilo sprejeto na pariški trgovski zbornici. Dijaki so se v spremstvu profesorjev pariške trgovske visoke šole podali davi na grob Nepoznanega vojaka, kjer so položili tudi venec. Zastopstvo pojde tudi v Reims in si bo ogledalo tudi bojno polije pri BIignyju. - Grozna nesreča v zraku LY0N, 1. Medi vajami nad letališčem v Bronu sta dva vojaška aeroplana trčila v zraku v višini 2 tisoč metrov. Eden aero-planov je bil prerezan v sredini in oba aviatika, ki sta bila v njem, sta pafdla na zemljo in bila odnesena v groznem stanju. Anslila Angleške Aibi radi Nemčije in Francije LONDON, 2. V doljnji zbornici je bivši finančni minister sir Robert H orne pov-darial veliko važnost ureditve angleških trgovskih poslov v Evropi. Opozoril je zbornico na položaj obeh konkurentov Anglije, katera ji dolguje ta velike svote, ne da bi se pa pri tem potrudila za izplačanja svojih dolgov. Nemčija — tako je rekel govornik — bo postala najmogočnejša država Evrope, ako se bo popolnoma oprostila odskod. plačil. Radi tega ne smemo dovoliti Nemčiji štiriletnega moratorija. Na drugi strani vzpostavlja Francija svoj po vojni porušeni materijal in svojo industrijsko organizacijo. Ako se bodo naši tekmeci oprostili vse teže dolgov in bo le Anglija vzela na svoje rame vojne stroške, bo brezposelnost zelo narastla. Vedno ostrejša navzkrižja med zavezniki radi odškodninskega vprašanja — Vprašanje zavezniških dolgov stopa ▼ ospredje LONDON, 2. Seja ministrskega sveta se vrsti za sejo. Ministrski svet se očividno zaveda kritičnega položaja, ki je nastal po izročitvi belgijskega in francoskega odgovora. Angleško javno mnenje je postalo zelo nestrpno ter zahteva ccti /—Za H Ti 111 IP doVf)fi l Tinine lr« V nm icn* /»a v Štorje, Sežana Povirf Divača, Senožeče, Razdrto. Dirkajo lahko dirkači vssh slov. društev v JuL Krajini. Odkod iz Razdrtega točno ob *3- Ob tsj priliki se kodo razdeljevala darila iz dirke v Ajdovščini, Bazovici in darila iz nedeljske dirke. Diplome proseške športne prireditve se istotako porazdele v Razdrtem. Danes je zadnji dan vpisovanja. V izvanrednih slučajih se bo vpisovalo k dirki še v nedeljo do pol ure pred dirko. — Odbor. /stnem sprejemu, ki ga je priredila pulska občina romarjem, so se le-ti podali najprej k grobu Nazarija Saura, kjer so bili položeni številni venci, in nato na grob Krausa in Kou-ckyja. Čehoslovaški konzul v Trstu, gosp. Edvard Machaty, ki se je romanja udeležil kot zastopnik Čehoelovaške vlade, je imel na tem grobu navdušen govor, kateri je poslušalce ginil do solz in žel ob koncu živahno odobravanje. G. konzul Machaty je izjavil, da smatra za posebno čast, da sme zastopati če-hoslovaško vlado na grobovih velikega mučenika Nazaria Saura, ter dveh drugih mladih . ,. - ------- — *----r---------- junakov Cehoslovaka Konckyja in Dalmatinca i . ,0 p? nočl v ulici Concordia na Čuden na-Ljubomira Krausa. Spominjal se je nato dru- ^ gih čeških mučenikov, očeta sedmih Otrok Kudrne, ki je bil v aprilu 1915; ustreljen v Pragi, moravskega časnikarja Koteka, desetih Cehov, ki so se uprli v Češki Lipi, ter več nego petdesetih čehoslovaških legijonar-(ev, ki so bili kakor Italijana Cesare Battisti in Fabio Filzi, obešeni ob Piavi in na Tren-tinskem. Čehoslovaška država ni prepeljala zemskih ostankov svojega hrabrega sina v domovino, ker hoče, da nekateri njeni mu* ceniki ostanejo v inozemstvu kot dokaz učinkovitega sodelovanja ob strani davnih zaveznikov. Tudi v senci češke lipe v Milovicah, počiva nad 5000 Italijanov, ki so umrli vsled strašnega ravnanja z njimi po ujetniških taboriščih, in ti zvesti sinovi Italije, tudi če so daleč od domovine, ne počivajo v tuji zemlji: Čehoslovaški narod jim je postavil krasen spomenik in pokopališče v Milovicah je spremenjeno v pravcat vrt. G. konzul je končal V Dutovljah se vrši dne 5. avgusta svečano odkritje spomenika karabinjerskemu Vi 1-4i, da je slab advo-kai svoje stvari. Sedaj pa mu lahko rečemo da je najslabši advokat. Na naše ugotovitve, koliko šol so nam zaprli, ali poitalijančili, in koliko učiteljev so nam pregnali, odgovarja v svojem večernem izdanju od minule srede s tem, da prinaša sliko na novo sezidanega šolskega poslopja v Brestovici na Krasu. In dodaje seveda potem svojo zabelo: tu je dokaz, kako neopravičene so tožbe s slovenske strani, češ, da vlada ovira in zanemarja njihovo šolstvo! Vsakdo pa ve, da se naše založbe radi zatiranja in zanemarjanja slovenskega šolstva tičejo v prvi vrsti Istre!! Naše pritožbe glede te nesrečne naše pokrajine naj bi «Piccolo» izpodbil — ali, stvarno, z dejstvi. Hic Rhodus, hic salta! Le po logiki najslabšega advokata si more kdo domišljati, da je kako na novo sezidano šolsko poslopje na Krasu dokaz, da se ne zanemarja in zatira slovansko šolstvo v Istri! Nadalje niso za mislečega človeka glavno vprašanje šolska poslopja, marveč to, kar se v njih dogaja: način, smernice in nameni pouka)! Pouk je cilj, šolsko poslopje pa le sredstvo (Seveda: čim primernejše urejeno je to sredstvo, tem boljše je za cilj). Kaj koristi tudi najlepše šolsko poslopje, če pa se z sistemom pouka v njem ljudska šola odtega nje pravi nalogi — šolski vzgoji dece na tisti podlagi, ki jo pedagogi vseh Earodov označujejo koi edino pravo: s pomočjo matereskega jezika! In to se dogaja na vseh koncih in krajih Istre, kolikor jo je slovanske. In da se tudi «Piccolo» ne upa oporekati temu, je najlepši dokaz v tem, da se je zatekel — na Kras po svoje dokaze, ki pa v resnici niso prav nikaki dokazi. Če je vlada dala šolo v Brestovici na Krasu na novo zgraditi, ni podala s tem nikakega dokaza o svoji naklonjenosti napram sloven. šolstvu, marveč je storila le svojo neogibno dolžnost. Ce je bil kak objekt — pa naj je že zasebna last, ali javno poslopje, šola — porušen od vojne, ga država mora vzpostaviti! To je njena dolžnost, ne pa kaka zasluga... Le tedaj, če vlada stori več, nego jo veže dolžnost, se more govoriti o kaki zaslugi, ali posebni naklonjenosti. S svojo sliko na novo sezidanega šolskega poslopja v Brestovici je torej «Pic-colo» povsem zgrešil svoj namen in ni prav nič koristil stvari, ki jo hoče braniti. Pokazal {e pač, da je najslabši advokat! Za njim je govoril puljski komisar ca v. Rizzi. Popoldne pa je imel na javnem trrfu v Puli Faust o Salvadori političen govor. Spominjal se je najprej mučenika Nazarija Saura, govoril je nato o italijanski Dalmaciji, ocenil fažistovski prevrat ter končal z vzklikom na carsko* Italijo. Po govoru je bil sprevod po mestu. Opozoritev oblastvom V zadajem času so se kakor gobe po dežni naenkrat pojavili po vseh javnih lokalih v Trstu igralni avtomati, katerim so Tržačani svoje časno takoj dali izvrstno ime: magnafliche. Ti avtomati so bili že pred vojne tu, toda tedanje oblastvo jih je kmalu prepovedalo in dalo odstraniti. Čudimo se, da so sedanja oblastva v tem oziru bolj popustljiva, foo> vendar lahko z mirno vestjo trdimo, da ti avtomati ljudstvu gmotno bolj škodijo nego koristijo, - Korist imajo samo posestniki avtomatov, in to korist morajo plaćati stotine igralcev. Če oblastva nočejo prepovedati teh avtomatov, bi jih pa morala na1 vsak način nadzorovati in posestnikom točno predpisati, kdo se sploh sme približati, avtomatu. Opazili smo namreč pri avtomatih, kateri so postavljeni v kopalisčrah restavracijah kakor v GrEjamtui, Sv. Nikolaju, Barkovljah itd., kako se jih poslužujejo največ otroci. V omenjene lokale imajo otroci svoboden dostop, brez spremstva, in tako vidiš cele gruče dečkov, kako s« gnetejo okrog avtomata ter mečejo* v luknje novce, razpravljajo o izgledih za dobiček ter delajo razne kombinacije. Videli smo dečka, ki je v trenu oka zapravil 5 lir. Z ozirom na to predstavljajo ti avtomati skrajno nevarnost za našo mladino m nujno potrebno je, da oblastva posežejo vmes. Če že nočejo« odpraviti nesrečne skušnjave, kar bi biLo najbolj umestno, naj izdajo prepoved posest-irikccn, da podi kaznijo ne smejo dopustiti, da bi se otroci približali avtomatom. Med Opčinami in Dutovljami bode avto-mobilna zveza. Iz Stomaža nad Rašo. Društvo «Višava» priredi v nedeljo, 5. avgusta ofc 2 in pol popoldne veselico s plesom na' odprtem prostoru g. Lipatije. Igrali bodo Krekova ^Pravi'ja se je izkazala*, burko v dveh dejanjih s petjem. — To ye prva prireditev, ki se bo vršila v Stomažu, zato pričakujejo prireditelji mnogebrojen obisk ne le iz bližnjih, ampak tudi bolj oddaljenih krajev. — Kdtor se hoče res iz srca nasmejati ter pozabiti vsaj nekoliko na gorje, naj pride gotovo v nedelja v Stomaž, kjer bodo gostje z vsem preskrbljena. V slučaju slabega vremena se vrši veselica 14 dni pozneje. Borzna ooroCila, Valuta na tržaškem trga. Trst, dne 2. avgusta 1923. ranjen fašist Peter Radanich, star 23 let, stanujoč v isti ulici. Ranjenec je v bolnišnici povedal, da ga je ranil eden izmed dveh ne-znacev, ki sta se prepirala v bližini hiše, kjer stanuje. Dogodek je bil naznanjen policijskemu ob-Iastvu, kateremu pa se je zdela Radanicheva izjava mak) verjetna. Orožniki iz orožniške postaje v ulici Amerigo Vespucci so dognali, da ta čudna zadeva drugače izgleda, kakor jo je Radanich slikal. Po natančnem in skrbnem poizvedovanju so ugotovili, da se je Radanich tisto noč nahajal v neki gostilni pri Sv. Jakobu v družbi nekega Elija Bertoli in nekega Marijana Cuffersin, starega 39 let, stanujočega v ulici Concordia it 19. Ko je hiotel Cuffersin plačati, krčmarju račun, je zapazil, da mu je zmanjkala listnica. Zasumil je, da sta mu jo ukradla tovariša. Bertoli je to zanikal, a Cuffersin je vztrajal pri zahtevi, naj mu vrne ukradeno listnico. Ker pa niso imele njegove besed« nikakega uspeha, je tekel domov, se oborožil s samokresom ter se vrnil k tovarišema. Ta dva sta že zapustila gostilno ter Šla po ulici Concordia. Ustavil ju je ter s samokresom grozeč zahteval ponovno od Bertolija, naj mu vrne listnico. Ker tudi grožnja ni nič pomagala, je parkrat ustrelil iz samokresa. Krogla je zadela Radanicba ter ga ranila. Na podlagi teb ugotovitev so orožniki aretirali Cuffersina ter ga odvedli v zapor v ul. Coroneo. Češki izletnik ofcraden. Češki izletnik Otto Schiller, ki se mudi le začasno v našem me stu, se je predvčerajšnjim popoldne vozil s tramvajem na progi Boschetto-Skedenj. Med vožnjo pa mu je neznani Žepni tat spretno izmaknil listnico, v kateri je bilo spravljenih 1200 lir, 2000 čehoslov. in 50.000 avstrijskih kron. Schiller je zapazil, da mu manjka listnica šele po končani vožnji. Podal se je na kvesturo ter tam naznanil tatvino. Epilog tragedije pri svetilniku. Prešestvo-valnico Candido Breccia,. ki je s svojim življenjem plačala lastno krivdo, so včeraj prepeljali k večnemu počitku. Okoli 16. se je ustavil na vrtu za mrtvašnico mestne bolnišnice desinlekcijski voz, pa katerega sta dva postrežnika položila krsto Jz golih desk, med katerimi je ležalo razmesarjeno truplo nesrečne ženske. Nato j« voz skozi stranska vrata oddrdral protf.pokopaKšču pri Sv. Ani. \ Mcunajo po 20 »tot beseda. — Najmanjša ogrske kione . « , , avstrijske krone . . češkoslovaške krone dinarji . # • . , , fcji ••#••!•( marke « a • • • • • • • • 0.10 0.15 0.03:10 0.0330 67.75,— 68.25 24.40.— 24.70 11.25.— 11.75 0.001750 0.002250 dolarji .............23.10 £3.20 francoski Iranki .........132.25. 132 — švicarski franki .................414.75 angleški funti papirnati............106.— 106.80 Tečaji: -Trst, dne 2. avgusta 1923. • • •••••*••»« 304 278 • • • 1160 • • • 406 • • . 1415 ... 645 • • • 183 . . • 103 • • • 615 • • • 280 • • • 500 • • • 307 ... 226 Cosulich r; t ~ DfllmatLa , , v Gerolimich , , Libera Triestlna LIoyd m # . . , Lussino • « Martinolich • Ocearrfa • , , « Prem ud 3 ♦ » ® » Tripcovich • • • AmpeJea • • • • Cement Dalmatla Cement Spalato . mislareS IM tami nisi Tržaško posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom uradufe v svoji lastni hlSl ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter Jih obrestuje M^ PO 4°o večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, raenjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ore za stranke od 9 de 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67. •••••• Mali oglasi Pstetiieu Jadranskih Junakov Svoječasno smo poročali o pripravah, ki so se vršile za romanje na grobove jadranskih junakov in o govoru, ki ga je imel v Milanu poslanec Cappa, v katerem je pred velikim poslušalstvom opisal delo Nazarija Saura ter se posebno častno spominjal tudi slovanskih junakov-mučenikov Hrvata Ljubomira Krausa in Čeha Franca Konckyja, katera v bratskem objemu spita večno spanje v skupnem grobu v Puli, Romanje, katerega se je udeležilo veliko oseb iz vseh krajev Italije, se je vršilo te dni. Glavni cilj romanja je bila Pula, kjer ležijo pokopani junaki-mučeniki. Po slavno- Dijaška Matica. Visokošolci! Opozarjamo vse visokošolce, da se bo vršil Visokošolski zbor, kateri hna izvoliti Visokošolski odbor koncem avgusta. Kakor znano, je omenjeni odbor oni organ v društvu, kateri deli posameznim visokošolcem v društvu podpore. Upamo, da boste vsi uvideli važnost tega zbora ter se pravočasno včlanili. Glasovalno in volilno pravico na Visokošolskem zboru bodo imeli visokošolci, kateri se vpišejo v društvo do 20. t. m. in kateri bodo v redu s članarino za leto 1922—23. Srednješolci! Poživljamo tudi vse srednješolce (rojene po 1906.), naj se včlanijo v društvo. Za mlajše naj se vpišejo njihovi stariši oziroma pravni zastopniki. Prošnje za podpore oziroma posojila naj -vložijo vsi v društvu včlanjeni dijaki, kateri so podpore potrebni, do 20. 1 m. Prošnja mora4 biti natančno obrazložena toliko glede premoženjskega stanja posameznika, kolikor glede njegovih potreb. Prošnji je treba priložiti ubo-žni list. — Izvrše valni odbor. Konjske dirke t Trstu. Jesenske konjake dirke na dirkališču Montebello bodo letos pričele v nedeljo, dne 26. avgusta. Društvene vesti SDA priredi v nedeljo 5. t. m. ob priliki 25-1 e t niče Prost. gas. društva ▼ Razdrtem 50-kilom. dirko na progi Razdrto, Senožeče, Že takoj po poldnevu je velika množica radovednežev čakala pred vhodom mrtvašnice ,da vidi pogreb ženske, ki je tako strašno končala. A s tem, da je voz oddrdral skoti stranska vrata, so radovedneži ostali z dolgim nosom. Ljubezniv moč. Mo£ zasebnice Katarine Alberti, stare 40 let, stanujoče v ulici Tesa 24, izkazuje svojo ljubeznivost napram svoji ženi na poseben način. Predsinočnjim jo je tako močno «pobožal» s pestmi in klofutami, da se je njegova sopotnica v £jvljenski barki morala zateči v mestno bolišnico, kjer ji je zdravnik ohladil in obvezal Številne bunke po glavi in po hrbtu, ozdravljive v 10 dneh. Nasilni mož je bil naznanjen na policijskem komisariatu v-ulici G. Br^nner. Neveden pnriec starke. Medtem, ko je 78-letna Marija Monioo, stanujoča v ulici Ma-donnina št. 39, opravljala domače posle v kuhinji je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v stopalu. Njeni domači so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je starki podal prvo pomoč ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Okrevala ^>o v 5 tednih, če ne nastanejo^ kake komplikacije. pristojbina L 2—. Debel« črke 4% b«seda. ,— Najinaniša pristojbin« L Kdor išče službo, plač« polovično stot« cena EGIPTOVSKI profesor grafologije pove na podlagi svojih študij vsakemu svojo prev teki ost, sedanjost in bodočnost. Gorica, Rastello 41. iQ5j SREBRO, zlato in "briljante plača v«č kot drugi Pertot. via S. Francesco 15. IL 45 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 855 KOMPENZIRAN LES ruske breze, velika partija, se proda po ugodni ceni. Molino Vapore 9. 1055 ABSOLVENTOMA trgovske šole, z znanjem slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, korgsponednce ,išče službo. Naslov pri upravništvu. 1970 Ves« z Goriškega Iz T omaja. V četrtek, dne 26. p. m. popoldne je zgorelo iz dosedaj še neznanega vzroka poslopje Emila Pupis v neposredni bližini zavoda čč. šolskih sester. Nesrečnemu gospodarju, ki ima sedem malih nepreskrbljenih otrok, je zgorelo vse seno in mnogo obleke. Tudi za zavod je bila velika nevarnost. Poslopje gospodinjske šole, ki stoji tik zadaj, so že lizali plameni, ko so prihiteli vaščani, pred vsemi mladeniči, ki so odvrnili nevarnost. Tudi «Tabor* je začel goreti pod teraso, a tudi tu so vrli vaščani in okoličani ogenj ustavili. Zavod ima več tisoč lir Škode, a nesreča bi bila lahko še večja, ako ne bi ljudje tako hitro in požrtvovalno pomagali. Bukovica. Bralno pevsko Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50" brz.; 21.32 o, • Ne vozi ob nedeljah. PODLISTEK 00) ANNIE VIVANTI; KIRKA Roman Marije Tarnovske. - Poslovenil« G, B. •Saj dobro znaš, da ne igram gitare,» sem odvrnila. • Nič ne de. Petje učinkuje pred vsem... torej vsa atmosfera mora biti nasičena veselja. .. Živeti mora on kakor v turbini samih žarkov.» « Je prav, bom poskusila,^ sem pripomnila jaz le malo prepričana. Tn sem poskusila. Oblekla sem se svetlo in sem dela trak v lase. Ko sem začula njegove stopinje, sem mu stekla nasproti in ga objela. «Kaj je, 7» je rekel on. «Kaj imaš v glavi?» Sbčiš natakarici.* Bila sem, kolikor mogoče turbina žarkov: in ko sem ga videla žalostnega in otožnega, (kar se je zgodilo kmalu), sem mislila, da je prišel čas, da zapojem. Sedla sem h glaso virju. Imam lep glas, močan, čeravno ne preveč čist. Ob drugem taktu je Vasilij vstal, vzel klobuk in odšel... Z okna sena mu poslala poljub. Ni se vrnil tri dni. vm. • Kraljbergova mu je rekla v razgovoru: «Gotovo.» Je pač reč, ki se včasih posreči, včasih ne. Niso vsi moški enaki.» Potem je dodala «Poznam star in siguren način za zo-petno osvojitev moža.» •In ta bi bil?»f sem vpraiala. •Vzbuditi v njem ljubosumnost, — Je pro-staško in do naša nebroj sitnosti, toda učinkuje gotovo.* Pretuhtali sve vse mogoče moške, ki bi utegnili vzbuditi ljuboeumnje Vasilija. Našli nisva nobenega. Obdajale so me le ženske. •Pač je neverjetno,v je rekla Olga ter me premerila od do glave, «da ne najdemo nobenega,- ki bi ga omamila...* Bridko sem zmajala z glavo. «Nihče na svetu —» sem rekla. Olga me je zagrabila za roko. •Molči! imam idejo. Poslužili se bova katerega, ki ni več na tem svetu. Poslužili se bova mrtvega. Slo bo hitreje. V neki komediji, ki je pred par leti tu v Italiji spodletela, je bila slična ideja... Tebi zadostuje mrtvi. Če le mogoče mlad, če le mogoče tak, ki je pred kratkim umrl, recimo, kak samomorilec.* •Pa kaj naj počnem z mrtvecem?* sem vprašala jaz, vztrepetavii. •Rekli bova pa, da j« umrl zate,» j« zakričala Olga. «Da se je usmrtil radi teb«. Poslati nam mor« kdo brzojavko, naroČili bova kateremu v Rus«, d« nama brzoiavi — •Umrjem zate. Umorim m. Zbogom...« podpisan katerisibodL Navsezadnje če želiš, zadostuje tudi izmiiljeno ime. Tako bo izločen tudi mrtvec. •Bolje bi biIo,» sem rekla jas. — «Toda ne u videvam —» •Česa ne vidiš?« Ne moreš si predstavljati Vasilija ob vesti, da se je kak moški usmrtil zate? Ne vidiš nove vezi, čudne ne prema gljive, ka jo boš dosegla nad njim? Ne veš, kako čudežna omama izhaja iz fatalne ženske — iz femme & cataatrophes?» •Je prav,* sem odvrnila nekoliko bolj srčna. «Le naroči v« brzojavko.* Ves dopoldne sva jo sestavljali. Tri dni potem je stopil Vasilij z brzojavko •v rokah v salon, kjer sve pili s Olgo čaj. Bil je zelen v obrazu. - «Cau y est!» je šepetal« Olga in me vičipni-la. •Mura,* je dej«] Vasilij, «zgodilo as j« nekaj groznega. Groznega!* Njegove bele ustnice so obstale. • Umoril ae je —» m mogel nadaljevati. Poskočila asm n« noge. •Kdo 7 — Kdo?* Olga je hotela takoj ssdevo urediti. Obrnila se je k meni, mežikajoč z očmi i« me je zgrabila s« roko. •Ah! Ljubil U fe>» is vzkliknila. •Ti ti se Wla!.~» •Kaj?, Kaj?* je rjovel Variti*, zgrabil jo s« roko ter k* mM aazaj Pottm mm i« prijd s« jopič, me stresel in vpil: «Ti si znala... Ti si se bala? Govori, govoril® Tresla sem se prestrašena, brezglasna. Prestrašeno je stala Olga ter rekla: •Je pač stvar, ki se lahko vsakemu pripeti; ne mislite je pač ubiti radi tega...* Vasilij mi je pihal v obraz svoj trpki in razgreti dih. «Moj brat — te je ljubil _ alnice se niso več pripogibale po ugaslih, očeh. t Dalje.