,o < Prosimo, poglejte na naslovi sa dan« ko poteče. V teh časih O nja cen, potrebu- ____ \ 'ovanje. Okušajte imeti £ * naprej plačano. GLAS NARODA No. 36. — Štev. 36. List slovenskih delavcev v AmertkL SSth. 1941 tka M Offfet at N«w T«Hl N. 1« ■ IA NULU VlCHOT na dan dobivate. • • 'C 'GLAS VAB ODA" PO rofrri NABAVNOST NA DOM ClTAJTE, KAB VAS ZANIMA (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 24, 1943 — SREDA, 24. FEBRUARJA, 1943 VOLUME IX — LETNIK LL RUSI ZAVZELI TRDNJAVO SUMI Poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da so Rusi včeraj zavzeli močno trdnjavo Sumi, dve drugi močni mesti in štiri bližnje železniške postaje severozapadno od Harkova. V zadnjih sedmih dneh je rdeča armada izvojevala mnogo velikih zmag in napredovala 82 milj. V enem samem duevu Rusi presekali v zelo zapletenem ■železniškem omrežju med Har-kovom in Kijevam dve železniški progi iter so dospeli 40 milj do FoMave, ti je 'tudi eno izmed najmočnejših nemških utrjenih most. Posebno poročilo iz Moskve nemško vrhovno poveljstvo v veliki skrbi za tako važno trdnjavo. Na item kraju se Rrasi posebno poslužujejo težkih ameriških tankom*. Kot znano, so ruski železniški tiri širši, kot pa tiri po o-^tai'ih evroiJ*&ih železnicah. Nemci so v času okupacije vse ruske železnice nadomestili z je naznanilo zavzetje Sumija,' ozkkm tin, vsled česar jih se- Abtirke in Lebedima. Summi, ki se nahaja 90 milj severozapadno od Harkova, ima 63,900 prdbivaicev, Ahtiite je 42 milj južno od Sumijo, Ldbedin pa 27 .milj proti jugozapadu. Rusi so tudi naznanili, da je Ibil zavzet Malo ArlrangeLsk, 41 "lilij južno od O reda, .kjer se združujete severna in južna fronta. Okoli Orela se sklepa obroč od severovzlioda in od jugovzhoda. Ruska poročila tudi naznanjajo velike uspehe rdeče armade v Donoeervem haszenu in ob Aiaovskem morju. Več obljudenih krajev je bilo osvobojenih okoli Vn mjiUtvyr^itt, pri ILra-« uo jarsku je bilo odbitih več anocniih protinapadov m Rusi *o doeagii več velikih uspehov v svojem prodiranju od Rosto-va oib Azovsikem morjn proti zapadu. Vfce te velike uspehe je dosegla rdeča armada na dan svoje 25. obletnice m 96r dan pri-<>tka zwnske ofenzive. daj neutrudljivi ruski delavci popravljajo. Najzanimivejše pa je opazovati boj za kako večjo cesto proti vremenskim oviram. Vse okoliško prebivalstvo, staro im mlado, pride z kupatami odme-tat s ceste sneg, da napravi pot rdeči armadi. Vojakri, utrujeni do skrajnosti prihajajo v -majhne hiše ob cesti in tiskajoč se eden k drugemu, spe stoječ. Vsakdo tudi skuša k veliki peči pritisniti svoje čevlje, da se ota jajo. Pogosto prid rve za ,pešci vojaki na ski jih in vlečejo za seboj vojaSke zaloge in pešoi se ču-tffrfo nJitfiSvi hitrosti. Navzlic silnim naporom pa so ruski vojaki navdušeni in samo vedno želijo naprej. Program Jugoslovanskega ljudskega osvobodilnega gibanja FINSKA BO SKLENILA MIR Sinoči je iz Londona prišlo poročilo, ki pravi, da je finska vlada poklicala v Hilsinski Nemško vrhovno poveljstvo svojega poslanika iz Vatikana naznanja, da so bile ' 'obsežne (in iz Berlina. Iz tega diplomat-i-iteke namere" na jugu prepre- ski krogi sklepajo, da narnera-čene in da so Rusi svoje napa-1 va Finska v knaitkem z Rusijo de premestili na sever. Da so' skleniti mir. boji tudi na severni fronti t/odi oživel,, je razvidno iz ruskega poročila, ki pravi, da rdeča armada zelo pritiska za osiške annaJde na 1000 milj dolgi fronti. Po doigem času je v Okolici Ore ta ju v osrednji Rusiji zapadel nenavadno debel sneg in četudi so vse ceste in železnice zasnežene, navzlic temu Rusi s United Press poToea i z Stockliolnia, da sta bila poslanika George A. Oripenber* v Vatikanu in Toivo M. Kivi-imatoki v Berlinu poklicana v Hilsinki na (konferenco za pre-merribo vlade. Ko je bid prejšnji teden zopet izvoljen za finskega predsednika Risto Rvti, je 'bilo jasno, da bo vlada premenekna. In sicer Moskva — Radio postaja "Free Yugoslavia" je podala izjavo o ciljih ljudskega osvobodilnega gibanja, v kateri je poudarjen demokratičen in narodnostni značaj istega, kakor tudi priznanje oztiroma spoštovanje privatne lastnine. Postaja je izjavila sledeče: "Z OGcirom na dejstvo, da širijo okupacijske, oetniške in u-staške sile neprestUno napačne informacije in laži o Ljudskem osvobodilnem gibanju in njegovih ciljih, je potrebno da podamo sledečo Izjavo: "ljudsko osvobodilno giba rije v Jugoslaviji, pod vodstvom vrhovnega poveljstva Ljudske osvobodilne armade in Afriti-f a«istučnega sveta Ljudske osvobodilne fronte v Jugoslaviji, je ljudsko gibanje v katerem sodelujejo vsi pošteni patriot je, brez ozira na (politične, verske ali narodne razlike. Cilj tega giban ja je: 1. Osvobojen je izpod sovražnikove zasedbe in priboritev neodivsnosti in resnično demokratičnih pravic in svoboščin za vse jugoslovansko ljudstvo. .,, 2. Spostovantie ali priznanje privatne lfitertnine in prostost prilik za ndejstvovanje iniciati-, ve posameznika na polju industrije in ekon,omije. 3. Nobenih radikalnih sprememb v socialnem življenju in akitvnostih, razen nadomestitev reakcijon a rni!h distriktnih admrntetracig in žandarjev z po ljudstvu izvoljenimi tozadevnimi oblastmi, v smislu de- ntokratioiKga IjucL-lkoga predstavništva. 4. Ljfudsko osvobodilno gibanje, ki se bori za osvobojenje, ter za socialne in demokratične pravice ljudstva, je nasprotno vsakemu nasilju in nezakonitemu postopanju. 5. Častniki, ki se pridružijo Ljudski armadi, imajo zagotovljeno, da bodo smeli ohraniti svoje čine (rede) in mesta, kakor bodo to narekovale nji-liove sposobnosti. 6. Ljudsko osvobodilno gibanje priznava polne narodne pravice Hrvatski, Sloveniji in Srbiji, kakor tudi Makedoncem in drugim manjšinam. To gibanje je enako v Hrvatski, Sloveniji m Srbiji in torej tvori garancijo, da bodo narodne pravice priborjene m celokupno ljudsftvo Jugoslavije." Sledita podpisa: "Za vrhovno poveljstvo Ujudske osvobodilne armade Jugoslavije, načelnik poveljstvu, Tito. "IZa Anti-fašistiČni s\*et Ljudskega osvobodilnega gibanja Jugoslavije — RHbar." tako silo napadajo Orel, da je'fco premenjena tekom enega te- dna, takoj pc zaprisegi predsednika Rjttija. Posebno velikega pomena je, da je bil iz Vatikana poklican poslanik Oripenberg v času, ko se tam mudi nevvvorški nadškof Francis J. Speliman, ki je dolgoletni osebni-prijatelj papeža Pija XII. m je bil pri njem že trikrat v avdijenci. Se predno je bil Griperibeig poklican domov, je bilo govorjeno v diplomat. Ikrogili, da bo Finska naprosila Združene države, da za njo posreduje za mir z Rease administrator Edward R. StetiUnrus je dejal, "da večji del poslanega materiala srečno pride v Rusijo," ter da ni bilo v mesecih decembru in januarju nobenih ifflgdb na poti. Vkljub temu, je dejal Btottinrus, je pričakovati, da se bodo na morju še pripetile nesreče in izgube zaradi podmornic, ki vedno prežijo na konvoje. Pred Staiingradtotn, (kjer je bila umioema nemška armada 330,000 mož, je bdlo vjefcili poleg mnogo tisoč vojaikov tudi 23 geiierrailov, izm^d katerih jih kaže gorenja slikajiet ter so od leve na desno: rmmmski general Dimitriu, -j^.neoaeki generali von Daniel, von Dr^blber in Morita ter italjanski general Krooldi. Nemški dezerter ji v Severni Afriki Na turuški fronti, dne 11. februarja (brezžični brzojav NYT-n). •— V okolici Tunisa in iBizerte so začeli prehajati na našo ^tran dezerterji nemških vojaških oddelkov. Večina izmed njih je že bila na ruski fronti, nekateri oelo so bili že ranjeni, vsi pa so siti vojne do grla. Večina izmed njih so iz Nemčije ali pa iz Jugoslavije, Poljske in iragih zasedenih dežel, deloma tudi pripadniki nemških saitel itnih zaveznikov. . (Kakor smo že večkrat poročali, so Nemci vpoklicali v vo-jafiko sJužbo več letnikov Slovencev, češ, da niso Slovenci, temveč Nemci. Morda so ti dezerterji *v Severni Afriki naši slovenski fantje, ali pa morda člani neniskih manjšin na jugoslovanskem ozemftjni. katere so Nemci trudi že mobilizirali.— Op. JIC.) Poroča Jugoslav Information Center, New York fz Jugoslavije Mobilizacija delavstva na Hrvaškem Preko Sitockliolma smo prejeli vest, da je organizacija delavnih moči v okvirju najnovejših nemških ukrepov najbolj trda na ozemlju "Neodvisne Hrvaške države. Vsi Hrvatje, možje in žene, od 15 do 70 leta, so postali obvezanei delavne službe za vojne in javne svrhe. Starostna meja v Nemčiji je za moške 65, a za žene 45 let. Ustaški statistični oddelek je naštel do (konca leta 1942 v celo i 116 tisoč hrvaških delavcev, ki so odšli na delo v Nemčijo. Hrvaška postala vojno ozemlje NYT poroča iz Stookholma brezžično brzojavko, ki pravi, da nemške zasedbene oblasti zdaj prvič odkrito priznavajo z javnim razglasom nemškega vrhovnega poveljstva na Hrvaškem, da je bil večji del ozemlja hrvaške mahijonetne države predan v roke nemški vojaški upravi; omenjeno povelje dolo-ozemlje jožan od Save ca vojno zono nemške okupacijske armade. Iz Zagreba poročajo, da je nemški vrhovni poveljnik izjavil, da bosta vojaška in civilna uprava poslovali od zdaj naprej pod nemškim nadzorstvom. "Kdor se bo upiral nemški vojaški oblasti, ali pa predstavnikom hrvaške države, bo usmrčen brez sodnijske razprave." V povedjo stoji tudi, da bo smrtna kazen zadela vse one, ki bi deri vali orožje. — 11 Kraji, ki bodo krivi skrivanja orožja ali pa dajali zaščito komunistom, bodo porušeni do tal." To je brez dvoma posledica razstočega partizanskega pokreta na Hrvaškem. Poročila iz Nemčije priznavajo zdaj, da razpolagajo (takozvane "komunistične" skupine s težko arti-lerijo, da imajo tanke in celo letala; ta priznanja dajejo kljdb temu, da so od osisča kon troliraiii viri že večkrat poročali, da je partizansko gibanje popolnoma zatrto — videti je, da ta pok ret ravno nasprotno narašča. , Izgube okupatorjev " Včerajšnji XeW 'Yoi* Post poroča, da so jugoslovanski guerilci pobili v teku bojev zadnjih 14 dni 1500 Nemcev in Ita-janov in zajeli precej municije in več težkih topov. BREZBRIŽNOST ARGENTINE Buenos Aires. — Politični opazovalci pravijo, da je južnoameriška republika Argentina vzela *elo brezbrižno na znanje dejstvo, da je, ko se je še republika Chile izrekla za pristop k zaveznikom, ostala takorekoč sama na strani osišča. Italjanski dezerterji morajo delati London. — Kakor poroča ONA., so naciji enajststo italijanskih dezerterjev, ki so T o-begnili z ruslke fronte, takoj priključili 'k prisilnim delavskim bataljonom,. keteri grade utrdba ob norveškem obrežju. Velikost Nove Gvineje Otok Nova Gvineja meri — 315,000 kvadratnih milji Ta ndbrižnost argentinskega ljudstva, ki ni pokazalo prav nobene res vidne reakcije v pogledu argenltinske zunanje .politike, ki je tako prijateljska osišču, se more razlagati predvsem tako, da tjudje pač uvi-devajo, da je tremOtno prav malo upanja, da bi predsednik Ramon S. "Castillo spremenil svojo izolacijisko politiko, ter da bo morala Argentina počakali toliko časa, da bo os išče prežgano preden bodo mogli biti rešeni njeni problemi, ki so jo pritegnili k osišču. Odgovorni argentinski krogi so sicer zaskrbljeni zaradi apa-tije, kri je zajela argentinsko prebivalstvo, katero najbrž ne uvideva nevarnosti, ki se skriva za sedanjimi -stališčem dežele z ozirom na bodočnost ArgemtL-ne. Ko jc pretrgala vsake stike z osisčem še zadnja juržno-ameriška reptfblika Chile, je morda to napravilo še najvočiJS. vtis na konservativce, kateri so podpirali predsednika Cast "rila. Znano je namreč, da so se pričeli bolj liberalni krogi stranke zavedati izolacije, ki sedaj obdaja Argentino, posebno še, ker vedo za zahteve Brazilije, ki bi raida dobila nekaj argentinskega (teritorija na ■severu, dočim ima Chile enake zahteve na ju-gtu. Z ozirom na te zahteve je netki konservativni politični vodja izjavil -sledeče: "Sedaj, ko sum obdani od dežel, katerih industrijski razvoj prekaša našega v vseh ozi- rih, in katerih vojaška pripravljenost je daleč .pred nami, be vprašam, kdo bo podpiral nafie zahteve ali našo stvar ako bo nekega dne treba razpravljati o tam z našimi sosedi? Položaj, kakršen je, je takorekoč nemogoč.' * Ker vise izgleda, da bodo povojno ekonomsko rekonstrukcijo diktirale anglo-saksonske sile, kar pomeni, da bo Argentina potrebovala njih naklonjenost z vidika trgovine ter izvoza, se zdi liberalnim argentinskim krogom, da sedanja politika argentinske vlade ni naj-Jx>Ijša. V teh krogih se je začela tudi pojavljali želja, da bi se Argentina na kak način reSila iz svoje nerodne politične pozicije preden bo prepozno. Rdeče oedre TWeee c*dre mnogokrat zrastejo v v:UM t* Storenlc roiitUi* Company, (A Corporation) frank Hakser. PrMfcfeiat; Un«, Bude, MikonrJoseph Lup«*«, 8«. riaea 01 totrtm of Um eorporttkw od addresses ot above officers: 216 WEST 181« 8TBKBT, NEW TOKK. K. X. 50th Year 1» issued every day except Saturdaya, gander« ^ end Holidays. __ Subsrriptioa Yearly $6. Za otPčevaiQa pe^ tja in gedfoe. S tem sebavi se zdaj. Poleg svojega poklica pa j? tudi aktivna v deBovanju za jugoslovanske stvari, ter je že v marsikaterem ozira nudila svojo pomoč jngosikvanskim pr iseljenoem. iZelo bo umestno, afoo se jugoslovanski živelj v New Torku v lepem številu udeleži njenega prvega ameriškega koncerta, ker njen uspeh bo obenem uspeh jugoslovanske naselbine tukaj. Vstopnina je od 55 centov do $165 za osebo. . RAZPRAVA O PRISPEVANJU K ZMAGI. O jugoslovanskem prispeva- rit age of the Yugoslavs", a ju. k zmagi v sedanji vojni,1 SAVA KOSANOVICH, Pre-bodp raa^rravljali na "United sident Cential and Eastern Nations' Day Program*' v Town Hall v New Yorku v jlondeljek 1. marca ob 11. dopoldne. Govorniki in vsebina njihovih govorov: VASO TRIVANOVICH, of Short Wave Department of Columbia Broadcasting System; "History and Background of Yugoslavia." . IYAN" IVANOVIG, member of Yugoslavia Shipping Commission, "What the Yugoslav Merchant Marine is Now Do- Mine. SLAVKO GROUlTCH widow of the famous Yugoslav Ambassador to the United :Štatss, "I^xperiencfs during the baimfbing of Belgrade." 7 MILAN PETROVIČ, artist asnd singer, "The Cultural He- bo razglašena po »radio postaji WMCA od 11. do 12. opoldne. European Planning Beard. '1 Yugoslavia and Pest-war Reconstruction." LEIGH WHITE, CBS nevrs analyst, formerly in Belgrade,! "The Military Importance of j Yugoslavia:" Na tem programu bo predsedoval George V. Denny, predsednik Town Hall in razprava FOGREB MRS. PFEIFERJEVE. K včerajšnjemu našemu poročilu o .rmrti Mrs. C. Pfeifer-jeve naznanjamo da njeno trn plo leži v Hatterman Funeral Parlor, 310 East 86th St. in da bo pogrrlb jutri (četrtek) 25 februarja z mašo zadušnico ob 10. v slovenski cerkvi sv. Ciri "n na Osmi na Calvary pokopališče. i prizadeti aogfešfcitn taokom ka- ZAVEZNIKI VSTAVILI ROMMELA Nemška oklopna anriada, .ki je prodirala proti Thali v Tuniziji, je bila voeraj v&taivlj^na z angleškimi tanki in ameriškimi topovi. Sovražnik je bil vstavljen Štiri mdije južno od incis,ta in sicer po 24-urnih zelo bojih * Nemfti napari s 40 tanki je bil rasfbit s Crusader m Vaten-t'uo tanki, ki so se vrgM v bo j i nemškimi velikimi tanki Mark VX V tem bog« pa ao pomagali ameriSri topovi, ki so a hribov racibijftM sovratmfctive" tan-čne formacije; piedmo so mogli] tndeov," ki so vozili infanterijo Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — TTNTTEB STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, Ako je vam 1» priročno ko ve^jo škodo. . Ameriški' ki so več kot dvajsetkrat napadli skupine nemških tankov xh na fronto. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica Id daj« nova poljudna navodila, kako ameriški državljan. Poleg Tpraianj, H Jih navadno sodniki stari J o pri izpito za dr-iavljanstro, vsebuje knjižica Se ▼ II. delu nekaj važnih letnic ia agodovlne Zed In j enih držav, v ITT, delu pod naslovom Razno, pa Pnoglaa neodvisnosti. Ustava Zedl-njenih držav, Lincolnov govor ▼ Gettysbnrgn, Predsedniki Zedlnje-nlh držav in Poedlne držav«. knjižici Je samo 50 centov. In m dobi pri: ~ SLQYENIC PUBLISHING CO. tU West 18th SL, New York Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki « . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800 Premoženje $5,000,000 SOL VESTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% če hočeš dobro idil in svojim dragim, ta varuj se f** žtenl in nadsolventnl podporni orcaniradjl, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED NOT I, kjer se lahko zavaruje« za mrtntne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni In onemoglosti. K. S. K. JE D NOTA sprejema moške in ienske od 18. d« 60. leta; otroke pa takoj po rojstvn In do 1€. leta pod svoje okrilje. ^WBPnHnBw liHTji/ Aurtiiiii1-! K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste .certifikate sedanje dobe od $250.0« do S5.000.M. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov ht sirot. Ce Se nigl ttan >11 ilanlca te mogolne in bogate katoliške podporne orgsnlsadje, po-«nxfl se ia pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na oradnlke in tmdnlee krajevnih druitet K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI 351-353 No. Chicago'Street, URAD "Jobet, minbia Vojna nas zbližuje Na Washingtonm- rojstni dan feotn ^e udeležila veiike^a PESTIVAitrA, (katerega s o priredij goneri^ko-grški legijo-naiTi v Now Yoifou in na kaite-regn ^o fbili povaiWjeni tudi naši mlad i slovenski Hjudjj-e iz tu-čkaČBnje naseibiiK*. Koiša nkurpfcui je 4nia pred-sttfeh'ljeua' k<^fc s/kiupina niladiii aaneriŠkih Slovencev in Slovenk in ti^i, tel je naiznaiiil nastop -te skupine je dejal, da so SSovflraci niajheii narod, ki se'bori, kot drugi, za «voj obstoj in skuša tukaj obraniti pri živ-Ijengu kiiH ume vrednote- Slove-1 nije. Čeprav je -bik) malo nerodno povedano, je bilo vendarle vo£ re^nioe i2^vorjene v tistili par (besedah, kakor bi .jo moge! spraviti na svetlo -dolgovezen govornik. Xo, naša mlnda skfiipina, pod vodstvom Pavline Smfoel, ee je e in progtame. V nedelj'1 28. fdbi*uarja «e *bo vršila /v korani Hanhatitan PlaZa, East Fourth St.. New YoHc City, odlični in prianani slovanski umetniki, kOt Zinka Mil;; nov, Predrag Milanov, Witliani F. ŠhiMŽc, češki vidiintist • Ed > Ljrtlbič, jugoslovanski peve«; Bfim Vitfe, niTSki tenorist m »Marija Wmlder-Fioako, znaiia '1-us.ka koncertna pevka. Xa :teeP>ina v >Jevv Yorku. Kakor pOroča tozadrv-|ni o<1bor, Ibo Ob te j priliki prM vajan kratek pevdti in godi ni program, katerega bodo podali pevci "Slovana" m "IVv-movine" ter naiši "Tamtonrasi" pod vodstvom ^fr. Gerrn-viča. Vstop je prost vsaikonvnr in našim ljudem se toplo priporoča, da pridejo ta dan v Slovenski dom, kakor tudi, da gir do našemu odboru za nabiranje prispevkov za "Rdeei kr:?, vsestran-sko na roko. ŠIVALKE na moških klobukih; dolga so. zona. — Vsaka dobi kite >nrno ene barve in blok za oelo sezono. ' ' DARTFORD HATS 719 BROADWAY NEW YORK CFFY __ 2 — 23, 24, 25. BARTENDER in OSKRBNIK dobi službo v Slovenskem Narodnem Donim v Broofclymu. — Pismene ponudbe se naj pošljejo na Ameriean Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., BroofclVn, N. Y. 2 — 23, 25, 26 THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE 8piaal mani profeaor na Steven« Institute of Technology ▼ angl«Mtnl Podlago za meha-nlfno znanje si morete dobiti s to knjigo. Ta vedika knjiga popisuje in v sUkafa pokaie temeljna dela me* hanlka. Razloži vse natanko, kar mora mati najboljši mehanik. Pojasnnje vporabo vsakega stroja, orodje In meril, načrte (blue prints.) 1000 slik in rizb. 576 str. Cena $1.98 Ne glede na to, ali ste žele pofetnifc. Vam bo ta knjiga aelo koristna in mnogo vredna. NAROČITE JO DANES t ID Č7> > Z > > H O r n ^ in R C S L OVE NI C PUBLISHING COMPANY 21« WEST 18th STREET NEW TORS CITY "GLAS NAHODA" — New I«k WEDNESDAY, FEBRUARY 24, 1943 i- - ■ - 7-. --......------------------—1 ■—" ^J.JT .:, —~__- j __FSTANOVLJKN L. 1W V VABI BLIŽINI JB EOJAK, KI WISE NABOOBH WA SIiOVEWBSI DNEVNIK. ^ KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU ME BI IZBOČILI TO ŠTEVILKO V SVRHO, DA SBKABOCl? Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo ib delajo Slovenci za rusko pomoč Kakor je razvidno iz poročil, ki so ji!h prinesli zadnje dni kanadski listi, feo Kanadčani ^koro podvlojilfi vsoto, katero -o nameravali Obrati aa RWR. Kampanja, ki se je imela zaključiti koncem januarja, je šle na delo vse mogoče organizacije in skupine od tujerod-nili društev do lokalnih policijskih in ognjagaskiih žive« ter najrazličnejših cerkvenih organizacij Trgo vci iso sodelovali pri oglašanju, ravno tako časopisi in gledališča, .banke ter druge ustanove. Godbetfii- imela za svoj cilj milijon do-|kl*. pisatelji, igralci, umetniki farjev — ta v^ota pa je narasla< vrst priskočili na po-na $1,840.000 in prispevki še'"^ s svojimi talenti. Rekruftje v t dno prihajajo v glavni urad ki So vpoklicani v armado, organizacije za nabiranje pri-/10 »*vojo civilno obleklo 2a spmicov. j RWR; otroci so doprinesli svo- V zvezi s ipoiočilom o lepih darov^in v nmcgih slu- uspehih kaiilpanje, je prinesel darovali svoja božična list "The Not hern NeiVB" zelo f ila za fft** otroke; daro-1 p članek, v katerem je reče- vf so Pf^lali ciniki iz hokiiš-tio, da je smatrati darove Ka- m ^^ slaboumni iz zavo-nadičanov za ruslko pomoč, kot g!?obok in iskren ter prisrčen i^rafc jotbčpdovanja in zahvale za vse, kar so Rusi doprinesli in žrtvovali v tej skupni borbi proti osišeu. Posamezne lokalne organizacije 6o so "organizirale po Kanadi išele prod dobrimi tremi meseci in radi tega je temlbolj očitno, da se je kanadsko ljudstvo poklonilo hrabrosti in uspehom sovjjtske armade in mrkega ljudstva, ko je v tako kratkem "'asu prispevalo tako lepo vsoto, vkljuib tonu, da so zahtevo za prispevke z vseh strani velike, t ali o za domačine, kot •za narodnostne skupine, ki tudi nabirajo skflade za ■ponioe svoiim nesrečnim rojakom no vojni. . Vfinnkn * opisano, kako eo da za mentalno (bolne, so prispevali svoj delež. Delavci, ki gladijo znano Aljasko cesto. po poslali pri spojke m ženske, ki prorolmjeio srečo m čajnih listkov v čajarnah, <$> prispe-vale doneske od enega dneva za pomoč ruskim T an.iencean, be^nncem in rdeči armadi. Mnogi delavci, ki so bili do pred iiedoltcjo nezaposleni, prispevali v -sklad, čeravno jim na vseh koncih maitjka denarja koi so bili dolgo brez* dela. Clankar zaključuje rekoč, da «o Vsi prispevat f Olj i, ki sfo tafko velikodušno in požrtvovalno darovali izia Ruski relief s tem stlakovali neprecenljivo in Široko pot prijateljstva med kanadsJkim in ruskim ljudstvom. ženske v službi RCAF—WD Ženska divizija kanadske, zračne sile ja zelo važna z vidika dosege končne zmage in -v posebej z vidika bocjocnosti mladega kanadskega aenetva, ki je poikazalo z dosedanjim sodtlovanjem pri vojnem na-poril, da zna ceniti pritike, ki li.do, ako "bodo ženske izriale izkoristiti svoje sedanje izkušnje, neprecenljive vrednosti za mlado žensko generaciji naše dobe. • P:09tovoljni pristop v slufflbo ženske pomožne W*a»5ne vojaške sile, je bil marsikateremu dekletu v Kanadi z obrestmi poplačan; ker je v tdkn svojega i4nftbovanja pridobila na znanju, aa katerega bi morala drugače drago plačati. . To dejstVo je sedaj bolj uvi-devano, kot je bilo doslej in posledica je, da so se pričela prigffa&ati tudi francosko-ka-nadrika dekleta za službovanje v Dosedaj se te niso hotele vpisovati v pomožne ženske vojaSke organizacije. Dekleta, ki «e vpišejo v R.O. AJF—Wl>, ^o najprej poslana v RocJdiffe, kjer dolbe trained sečni pouk v angleščini, kajti >matra se, da se bo doseglo tesnejše aMiž&nge in prijateljstvo med francosko in angleško govv^ečimd Kanadčani, ako 'bo mladi aensM avefe obojega porekla nastopal skupno v delu za dosego amage v tej vojni Če se bore Kanadski mladi fantje -in možje rajno ob rami za isto stvar, naj se zbliža za dosego istih ciljev tudi ženska mlajša organizacija, ki bo ob- likovala ali pomagala oblikovati bodočnost povojnega sveta. LIBERALNA OPOZICIJA V PARLAMENTU Ottawa — [Pretekli teeten je 'bilo -zborovanje parlamenta poživljeno po dveh manjam-skih "revloltafc" ki sta bili priženi od strani članov liberalne stranke, kafoeri pripada tudi premier Maokemteie King« (P. A. J. Cardin, Član parlamenta in bivši minister za javna dela, ki je sedaj vodja que-bečkih liberal«^ v parlamentu je predložil, da se ustavi nabiranje moštva za armado in to vz l-aizloga, 'ker primanjkuje delavnih moči na farmah, v vojni industriji in posebno še v ti an?portaciji. Obstoječi zakon aa nabiranje moštva za armado. naj bi se preklical za toliko časa, da bi se mlbgla zavrniti temeljita preiskava situacije po posebnem, zato sestavlja nem odsefltn parlamenta. Liberalni vodja je podprl svojo predlogo z argumentom, da smatra vladno stališče z oszi-retn na vojno moško in delovno siPo za napačno iz razloga, ker Kanada prispeva svoj delež k sWpnemu naporu zaveznikov potom dostavljanja raz-negra potrebnega materiala in živeža ter municije, ter ni potrebno, da bi iz golega pphlrpa po slavi tekmovala z ostalimi zavezniki v vzdrževanju veli-lite armade. . o Tekom svojega tozadevnega govora je Cardin dejal, da ima Rusija, Kitajska in druge de žele moške sile na pretek, ter da od Kanade ne potrebujejo mož, pač pa živeža in drugega materiala. Za pridelovanje živeža in za izdelavo materiala pa je treba deJovn« sile. Ifeuga (opozicija proti admi-mstracijskemu stališču je prišla od strani legislature v provinci Ontario, kjer je bivši premier in sedanji provincijo-nalni zakUadnkčar Mitchell F. Hepfburn, kritiziral vlado v Ottawi na podlagi fafrta, da je provinca izgubila čez 12 mili-onov dolarjev dohodkov, k^r je omejena prodaja alkoholnih pijač, in vožnja z avtomobila. T^jal je, da bo morala administracija province razpisati PO PADCU VELIKE RUSKE TRDNJAVE fMt t^ > ' f'l -M > s ^inniiifffiiiitfntifinnnnH Note P * A N -HARMONIKO ali KLAVIR BliKJSZES OF SPitLNG 1'iJtiK oii BJUos^oM. i0»etnt Cm») SLOVllNtiKl FANTJE VSli BOU PKbDALA t-o JKZKKtJ a o l o . $ ti • ..O.- ■ poražen sovražnik, se zanimajo zato, kaj se godi vrnili v svtoj domači kraj in na-doma, kafldo napr dnje kraj, [daljevali življenje, ki bo lepše mesto ali trg iz kateresra pri-ji® srečnejše zato, ker nam bo hajajo. Zanima jih vedeti kdo | ^ *emu pripomogla njihova je zdaj na vrhu v športu, kdo ^e^toba, hrabrost in ljubezen vodi to ali ono aktivnost pri cFrržsfvii, pevcem zboru, ai!i v kaki drugi sikupini, v kateri so »Me po- po pravJei. Mackenzie King je spričo opozteije izjavil, da je on storil dozdaj vse kar je mogei, da je ADVERTISE in "GLAS NARODA* m m*. KUHARSKA KNJIGA: £ Nations. RECEPTI VSEH NARODOV Stan« aartio ^"feijig« fe trdo vezana in ima 82 i strani"^ Recepti io napisani ▼ angleškem jeziku nobekod pa so Mi v jerikv naroda, U nm je kaka jed posebno v navadi ta knjiga je itelMj pbsebne^ aa one, ki se zanimajo *xa kuhanje in m hočejo ▼ njem čimbolj izveibati in lapopdl^tL bila država sloma vseskiozi to vojno krizo. Namignil je, da namerava stati na tem stališču tudi v bodoče. Neikateri opaaovaloi so mne- . , v nja. da najibrž namerava pr^'m ^vdueen 9 ' . * llTMAhnt Jyj-itM r mne? zopet kandidirati, ko bodo splošne volitve in bo postavil narodno entotnost za podloč go svojega programa. pri ^IZZZ^Š^Z^ KNUGAKM Štfmmc PlTBUmmG CO ZNIŽANA GENA : la koračnico mw$ ON Kar teli, da se čim bolj razširi v PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" Je Mr. Jerry W. KoprivSek uredil > založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po wiiiani- ceni. t« Je Sedaj 35c Ov» komada za 79 centov. NaroČite lahko tudi pri : Šlovenic Publishing Ca m West 18th St, Nm Torki do demovine. . ''In Če morete, pošljite fantom včasih kak zavojček, ker neznansko lepo je prejeti zavojček in pismo, kadar človek je pri vojakih. Vsi povojni spomeniki ne pomenijo vojaku toliko, kakor eno toplo, prisrčno in zares prijateljsko pifemo iz domačega kraja, kb je še živ za spopad s sovražnikom, da bi mogla mirno naprej živeti njegova domovina". IZJAVA ČEHOSLOV. M2NI-; STKA JANA MASARYKA. . Zavesniki naj zanesejo vojno in vse njene grozote v Nemčijo in do Berlina. (JIC.) — Jan Masaryk, minister zunanjih zadev čehoslo-vaiške vlade v Londonu, je zahteval, da se zanese vojno prav v srce Nemfčije in tam prusja-štvo za vse veke uniči. Obetal je, da bo vsaJk nacist ubit, če se bo po vojni zatekel v Čehgslo* vaško. Minister Masaryk je govoril na kosilu anglo-apnerižke časni-ške zveze in izjavil, da mora ta vojna privesti do bojev, ki se btado odigravali na nemllkih fiJeh. Po®val je visoko vodstvo združenih narodov, da se odloči kaj z Nemčijo, in da izdela načrte, ki dozdaj še niso narejeni. '"Oim prej bo nemški narod uvide?, kaj se zanj kuha, tem prej bo prišlo do psihološkega prdolbrata, bo- pcspeSl konec vojne. ne združenih narodov pa nameščene vsepovsod v nemiških krajih. (^Takrat šele bomo nfiogK nničiti prusjaštvo in njegiovo večno rožljanje s sabljo. Ob koncu te vojne bomo morali zapreti svoja srca pretiranemu sentiirtentalfczemi in z jekleno silo potlačiti rahločutnost ki bi nap ovirala, da po zaslugi maščujemo strašilo trpljenje naših narodov." Masar^k je tudi zahteval, da morajo zavezniki ostati združeni tudi po vojni. Izjavil je, da bodo morali anglo-sak^onski narodi nadalje vati sodelovanje z Rusijo, ker "le ena sama Rusija živi, a ta Rusija je slavna in izredno n-činkovita. Hitler bi pač mogel spoznati, da nais njegovo bo35-ševiško strašilo ne more več pognati v be£" 4'Mnenja smo, da je evropska federacija s tremi velikimi zavesmiškimi silEtmi, njenimi garancijami, jcshovha potreba aa obnovo miru na sveta — dolgo časa že se trudimo, priti do sporazuma,s Poljsko za federacijo, ne proti Rusiji, temveč Skupaj ž njo.** Olede Francije je izgavil, da si nobene svetovne rekonstrukcije ni mlogoče ssamisliti brez Francije. . ZTOAVNTKI SO IZREKLI 80 ODSTOTNO "USMRTITEV IZ USMILJEN JA." [Newyorski zdravniki eo se 80 odstotno izrekli za idejo, da se uvede zaikon, po katerem bi bi lo zdravnikom dovoljeno, da kloncajo na lahek način življenje neozdravljivo bolnih ali poškodovanih, ki bi jim na-daljno življenje pomenilo saaho podaljšanje njih trpljenja Seveda je še nmogo zdravnikov proti temu in tudi cerkve se zelo protivijo - tej ideji, Iker trdijo, da ibi tak 'za'fckyn v.ljudeh v^bnjal željo do ubijanja^ ki jo je imogoce držati na uzdi samo 7, najstrožjimi postavami, ki naj ščitijo »vsako človeško življenje dio naravne smrti. Euthanasia Society of America, ki skuša doseči uvedbo postavne euthanazije,, se skH-cuje na dejstvto, da se bo in še že vrača iz vojne mnogo ranjenih, ki bodo ostali za vedno taiko pokvarjeni, da jim bo življenje ena sama velika tegoba in bolečina. Marsikateri od takih ranjencev bi bil naje mrtev netro živ in zato bi bilo razsodno uvedenje postave, ki !bi dlrvoljevala odgovoriiim zdravnikom, da docelb neozdravljive in prekomerno pohabljene ranjence ali bonike na lahek način režijo-jiepotrebnega trpljenja. NOVA ZANKlIVA KNJIGA. Kako je Hitler Se nejfeaj let pred napadom pripravljal "li-mance, zanjke in strup1' za uničenje Slovenije* in ostale Jugoslavije, potom goljufivih trgovskih pogodb, poetičnih intrig in pete kolone, kako se je vojna, kako rstrašna pošast bližala slovenskim mejam ter navdajala ves slovenski naro skorjico in mislil: — "A če ne pojem vsega?" "Greh je vseeno.'' "Saj ne naiki»šč, ali tako sem lačen!" "Vzemi, če se ne bojiš!" Motale so se misli Ser jaški po glavi. LB vzel aJi bi ne vzel. Hudo je lačen, ali zopet ga je strah pred Miško! Objel ga je težak spanec, kknila mu je glava in telo je podrhtevalo. "Spi." Dolgo st^ je boril SerjoŠka s spancem, ki se ga je loteval. Odpiral je oči, stresal z glavo in z rokami otipaval skorjico v vreči. — "Tako strašno sem lačen I" "Spi, jutri se naješ." 1 Gluboc spanec je položil Serjpškovo glavo k Miškoviin nogam. V ustih mu je postalo toplo in mimo. Laskajoč glas je govoril: "Ni treiba krasti: poti"pi nekoliko!" Zjutraj so pripravili taškenteki vJak. Vzdignili so se mužiki s culami, vzdignile so se babe otroci. __ Vrgli so vreče preko ramen, zaropotala so vedra, čajni ki, samo Vari. Upognili so se hrbti nružikov in dvignile eo ^ razkuštrane glave bab. Gneča . . . "Stoj!" "Čigavo vrečo imaš?" " Milici ja!" — Baba kriči, ker ji je izginila vreča, mužik maha s pestmi. "Stoj!" Jermen se je odtrgal, zabojček je padel na tla. "Grah!" Dva mužik a sta se spodtaknila ob zabojček. "Grah!" Padeta — — Kakor da je izstopila reka iz svojih bregov, tako se zgrinjajo ljudje od vseh strani, iz v«eh koncev; iz cestnega jarka lezejo, izza zida prihajajo bosi, raztrgani, od dežja premočeni, od vetra osušeni. "Ne drenjaj!" — Zabobnele so strehe vagonov pod stotinami nog. Stotine glasov je rezalo jutranji somrak. Težko sapejo mužiki. Roke drhte, noge se šibe, prestrašeno se (ozirajo glave na v -e strani. __ "S poti!" Babam pomagajo na vozove, zaboje nakladajo, vreče mečejo, /otroke podajajo batbam v naročje, vsi zatopljeni, težko hropeč. "Ne moreš!" "Sodrug, »odrug, to je moja baSba!" . "K vragu!" "S kakšno pravico?" "Izgubi se!" "Ivan! Ivan!" "Ah, pasji sinovi"! Miška vleče prestrašenega Serjoško, euče se pod vagoni, udarja z glavo ob kolesa. "Hfrtro" '4 Striček, dvigni me! * * Mužiki z babami se gibčno sučejo, teptajo, sujejo in nikogar ne pust« k vratom. * 4'Žlezi na streho!" "Kje je cajnikt" "He, sod rog, čajnik je naš!" "Po zobeh ti gardam!" "Tat" "Udari ga, da bo pomnil!" (Nadaljevanje prihodnjič.) Na (priporočilo in željo mnogih tukajšnjih in kanadskih rojakov, 'ki nabirajo med našimi ljudmi vnaprej plačana na-ročiia, piispevke in vložke za v tiskovni sklad Novakovega besednjalka, smo tako odredili, da se bo ta kampanja še nadaljevala do 21. marca t. h K tej priliki naj navedem »ledoče besede znanega slovenskega liotejirja Mr^ Andreja Spolarja. . ■"Pred nekaj dnevi sem si hotel icgledati prostore, ki si jih je najel Slovenski ameriški narodni svet za svoj upravni urad na vogalu 26. ceste in Harding Ave., v Ohieagu, pa stopim tjakaj tisto popoldne, Tn kpga zagifledaaii v tisti pisarni? Svojega prijatelja Zv. Novaka. Zaies nad vse prijetno iznenadenje! No, to pa to, sem si mislil Uradni posli bi ne mogli biti v sposobnejših in boljših rokah. Zvonko je zmožen in vešč takega dela pa marljiv kakor čebela. Postavili so pravega n*oža na pravo mesto. SSjajna udeležba našega narodnega kongresa to dokazuje. Ko pretaknem in pievoiiam v«e kote v treh sobah, ki tvtv rijo pisamo svetovega upravnega urada, sem bil prav zadovoljen z izbero tistih pnostorov čeprav je v njili še nekam tako kakor v kaki prazni cerkvi. &e manjka tega in onega. Toda kar naenkrat se ne more vsemu kaj. Sčasoma se bo preskrbelo vse, kar še manjka. Zato sem dal tudi jaz en desetak svetu pomoč. Nato sedem na ponujeni mi stol ter se začnem pogovarjati z Zvonikom o našem poetičnem gibanju in drugih zanimivh rečeh. Beseda je dala besedo in najina govorica se je zasukala na njegov besednjak. Ker mu ie jugoslov. vlada v Londonu odnekla vso finančno ponioč, je dolžnost nas slovenskih Amerikaneev, da se zavzamemo za to prepotrebno Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo knjigo. Jaz sem dejal Zvonku, da »sem pripravljen vložiti v to podjetje $100, (ker bo imel od tega (besednjaka koristi ves naš narod tu in onkraj morja. Do vseh svojih prijateljev in znancev pa drugih rojakov, ki morejo nekaj mesecev pogrešati sto dolairjev. se obračam s prošnjo, naj na isti način priskočijo temu našemu 'vrlemu rojaku na pomoč. Ni zlomek, da bi ne bilo kakih petdeset takih med nami." Vsa naročite, vsi prispevki in vse prijave pa vsi vložki naj se pošiljajo na sledeči naslov: Mis. Agnes Novak, 2349 Cleve* land Ave., Chicago, 111.. Slovenske Knjige AMERICAN WILD LIFE V knjigi Je nutančDo popisano Življenje posameznih živali, živečih na suhem, t morju in ▼ zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo bral z vellkbn zanimanjem, ker bo v njej naSel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu doeedaj Se ni bilo znano. Prvotno Je bilo nameravano to velike delo izdati v petih knjigah, toda je slednjič izSla v eni aami knjigi, ki pa prt vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker uavaja In popUuje vse živali, ki Jih Je dovoljeno in prepovedano streljati; '■»er. ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribHS, ker so v knjigi naštete VSE HIBE. KI 21 VE V AMERIŠKIH VODAH- Poleg poljuduega popisa in pripovedovanja vsebuje knjica 327 SLIK — Zvečano Cena t*.— Bodoči državljani naj naročij« knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi so vsa pojasnila ln ukani za naseljence. Cena S3 centov domaČi živtnozdravmk 8pisal Franjo Durar. — 278 strani. Trda vex. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca: opia raznih bolezni io zdravljenje; slike. Cena SLM GOVEDOREJA Spisal R. Legvart. 145 straol s slikami. Cena 91.— KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 strani. Cena M centov MLEKARSTVO Spisal Anton Pere. S slikami. 168 strani. — Knjiga sa mlekarje ln fannerje v splošnem. Cena M cenlsv OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 strani, eeana. — Knjiga je namenjena ▼ prvi vrsti aa stsv-bno. umetno ln strojno ključavničarstvo ter felezollvarvtvo. Cena SL— ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATlClC ZDRAVILNA ŽEU&ČA 62 at rani. Cenn S5 notar LISTKI Snisal Ksavar Metk*. (144 strani.) Cena 70c MALENKOSTI Spisal Ivan Albreht. <120 strani.) Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Ternovac (Ivan Albreht) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Na različnih potih (Frane Friseh) Po 75c zvezek Belfegar (Artnr Beraede) Fe strani klobuk (Daair Felgel) Knjiga je svojevrsten pojav t slovenski knjilevnosU. kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov v starem slovanatm do danafenjega dne. Knjiga Je verno zrcalo našega UvIJenJs ln trpljenja, ln kdor Jo prebere bo vedel o 8loveoclh več kot mn more nndltl katerokoli naše zgodovinsko delo. U POGLAVIJ — 41S STRANI V PLATNU VEZANO $2. Po $1 zvezek Veridiens (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Mnjprjevn) Po $1.50 zvezek Zlofln In kasen (F. M. Dostojevski j) KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City žici No. 1. je dobra za m par čevljev do 15 junija in se ta znamka ane prenesti od enega člana družine na drugega. Ako ni kdo še dobil prve knjižice naj takoj zaprosi za to knjižico pri lokalnem uradu za racioniranje. Ako potrebuje čevlje; pa nima znamke št. 17 ni v svoji knjižici ni v knjižici kakega drugega člana svfcje družine, sme eaprositi lokalni odbor za posebno dovoljenje za J nakup čevljev. Ako se delo ne smatra za nnjno potrebno. Vsi oni, ki so v starosti podvrženi vojaški službi in delajo