PRIMORSKI DNEVNIK PAtJ‘lnaJ^cana v gotovini Abb Postale I gruppo - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 178 (4952) TRST, petek 28. julija 1961 Nocoj nova seja Varnostnega sveta OZN v zvezi s francoskim napadom na Bizerto Ha m m ar s k j o e Id je včeraj odpotoval iz Tunisa v New York - Pismo afriško-azijske skupjne in Jugoslavije predsedniku Varnostnega sveta - Kuvaitski šejk je ponudil Burgibi milijon dolarjev - Poziv predsednika tunizijske skupščine Varnostni svet OZN se bo sestal jut?W YORK' 27 TunbH ob 2®- ur3 po krajevnem času na zahtevo serto m. m .bo ,spet obravnaval francoski napad na Bi-Tunbii lz^sl” poslanik v Washingtonu, ki zastopa v New^°York>ZN’ ^ d&Vi odpotoval z letalom iz Tunisa nikIeC^laJnik Slavnega taj-Drif_,je danes uradno dalo? da ,so francoski pa-Harv! ustavili in pregledali mmarskjoeidov avtomo-na bloku 10 kilometrov zerte, čeprav uživa ie v?!1 tajnik imuniteto, in ka . ,na avtomobilu veli-nik ava OZN. Predstav-Dt.„J® dodal, da so padalci gledali tudi, kdo se vo-avtomobilu, vendar pa iskali niko!=ar Preiskali. Pre- Pa so zadnji del av- a ioo 150 na aizerta TobdrKa q ^ TUNIS F> o oMJsa - 0 Kairouan fasserirte OGdfsa Medeni n r Romane 2 Remada rr Saint Ghadames kjer je prostor za tfc^ff.stavnik je poudaril, da r‘ia v?d.fnt "ni toliko obsojanega ®a?n zaradi osebe glav-Pfezjj. tainika, kakor zaradi ti ma. ki so ga pokazali pro-kozne? •ar°dni organizaciji*. Sa urS 3e ravnatelj evropske-biral f Spinelli telefo- francoskemu admiralu 6ocku na in mu poročal o do-tul je te* protestiral. Admi-dcdai *^“zaloval» dogodek in tra Ko ^ega. konzula v Tunisu. Vozij D e D.3e Hammarskjoeld hancosk- izerti, so se skušali f'°m m,!jPatlalc' vriniti z jee-v in sprevod avtomobi-avt0mobsf Postaviti takoj za kar pa . Hammarskjoelda, ceno. JWi je bilo prepre- 2,adnjiX imel hammarskjoeld nisu ru?°.Vor z Burgibo v f letalnJr ie odpotoval Jfkoj najV,.Kim, od koder je r°rk p “aljeval pot v New ®isa i/1®« odhodom iz Tu-v‘*- da . ammarskjoeld izjava sveta „ naloga Varnostne-eP. da kakršen koli **l?goviv. se. doseže izvajanje !! le da ^riP°ročil. Pripom-|\°stneBa 3e vsak sklep Var-»ffpščine fv,eta ali glavne “JPika zakon za glavnega Na ' ?’^arievlt1tera .vPra5anja čas ,udaril j tajnik predvsem v bednik n ga 3e Povabil Ur v ,v .°Urgiba na pogojnega s sklepom Var-k9 si le u.?ta-. Pripomnil je, Vn p°ložaiaVarilJ'popolno sli' „Srašani<» a ,.v . Tuniziji*. Na je o tem obvestil ort Sa«je ai; • lunizlJ1*- Na dgov0ril; 1 J e optimist, je ,Sedaniih ,0trebno je biti V J,n trenutkih*. n'irnostn^[i’. kl 8a je poslal t^htzii.i-, svetu = oljski i —» ranCij0 elegat Mongi Slim solueui ’..da se ni obtožuje .... inHi Slim rtnVc‘je Var Se n3 držala re-Q0Qa:" yarnostnn„„ __________ sir°a3a. da Trtnega sveta in da0^ objavi lzlava, ki jo je \^sna nn+lfj-, ncos^-a v^a‘ "■'vij-- ”dS“'i* .... ... junizij- 2z- julija in ki se držala re-le Varnostni “o iz,.n'zila p.lzvaja, V ce'°ti in lojal- ^eteraXi. ^a^je da fran-Biz'?o i8’ jj;. *0 lik preperi i e> niso na Področje kega _‘uso zapustilo (,.ni. niie ^aJe. Na 070.V.1 . "‘‘ranit na sueml->a. da bi svoje se vr- Prvotne polo- SV0> Praneravi P*smo. da r!?3® sile .a"cile. da ohrirž. sv0jc in na pod- host ^lzerte Je- na poa" g,. . .Tuniziie 3 zaskrblje-' n3e. ki zaradi velike cet tei p°nien! z'.°, navročnost teh vam 2a merin arnost Tunizij ^»ost. ednarodni mir n .Uk., a.r e mir in ^na agencija ski a 26-krat , ' ln 26- Pre- meri?rostor Vriev'3,^1 letal' iiil 36 Stonii nekaterih pri-J&kn - Pilo v alfpiiA tu. nizi sssu^ut topni-je pred- ‘■'ade 'ežila , 3*'. katere se hiar-ji Po raze na članov jclr?kjoeid0 azf°voru a Ham- ki si ?°slovansWe spre' taden»i5. vrnil v TKa pos,anika, Ju? - odsoti Tunis Po šest. ‘a3hikl ride0^^*-. , aa r- Arabske T.unis glavni oradnihg0v°re z ife ^asuna ‘S X jega odposlanca, da tam izroči njegove poslanice Iz Kuvaita poročajo, da je tamkajšnji šejk brzojavno ponudil Burgibi milijon dolarjev in odhod zdravniške skupine v Tunis. V Londonu je sinoči sprejel Burgibovega svetovalca Hura-nija zunanji minister lord Home. Hurani je ministru obrazložil položaj v Bizerti, lord Home pa je samo poslušal. Sinoči _ se je vrnil v Tunis državni tajnik za informacije Masmudi. Ob prihodu je govoril o svojem nedavnem obisku na Kitajskem in poudaril soglasno podporo kitajskega ljudstva Tuniziji. Dodal je, da je prinesel poslanico kitajskega predsednika za Burgibo. Prav tako je Masmudi prinesel iz Kaira poslanico Naserja za Burgibo. Afriško-azijska skupina v OZN se je sinoči ponovno sestala in poslušala poročilo tunizijskega delegata. Ta je poudaril, da bo Tunizija sprožila na seji Varnostnega sveta tudi zahtevo za takojšnjo evakuacijo francoskih čet iz Tunizije. Skupina je nato pripravila pismo za predsednika Varnostnega sveta. V OZN so danes objavili pismo predsedniku Varnostnega svfeta, ki ga je podpisalo 36 afriških in azijskih delegacij skupno z Jugoslavijo, in v katerem je rečeno, da bi moral Varnostni svet olajšati uresničenje želje Tunizije, da se z njenega ozemlja umaknejo tuje sile in tuja oporišča. Podpisniki pisma izražajo u-panje, da bo mogoče brez odlašanja najti mirno rešitev .pora in da se bodo v ta namen začela pogajanja. Pri tem doc ajajo, da so taka pogajanja mogoča samo na podlagi spoštovanja suverenosti in o-emelrske celovitosti Tunizije in njene pravice, da zahteva evakuacijo tujih sil s svojega ozemlja v najkrajšem času. Predsednik tunizijske skupščine pa je naslovil vsem parlamentom sveta poziv, naj o-po?onjo na nevarnost položaja, ki je nastal zaradi francoskega vojaškega napada na Tunizijo bo desetih letih prebival-1 konferenci že v začetku izja- stvo T.tgerja dvignilo od sedanjih 125.000 duš na milijon. Tanger bo moral postati najvažnejše maroško pristanišče; razen tega bo poznejša poletna prestolnica Maroka. Francozi ne kažejo dobre volje v Eviann EVIAN, 27. — V gradu Lu-grinu je bila davi peta seja francosko-alžirske konference, ki je trajala približno dve uri. Popoldne pa je bila še ena seja, ki je trajala približno poldugo uro. Obe delegaciji se bosta ponovno sestali jutri popoldne. Predstavnik alžirske delegacije Malek je nocoj na tiskovni vil, da bo zelo kratek, čeprav so se v Lugrinu pogajali približno tri ure in pol. Povedal je, da so danes govorili o prvi točki dnevnega reda, in sicer o jamstvih za samoodločbo in o Sahari. V glavnem sta si obe delegaciji izmenjali misli glede tega vprašanja. Na vprašanje, kakšen je rezultat današnje seje, ni hotel Malek odgovoriti; vendar pa je dal razumeti, da sta obe delegaciji ostali vsaka na svojem stališču. Dodal je, da je sporazum mogoč s pogojem, da se Francozi potrudijo, da bi razumeli alžirsko stališče. Vsekakor pa je važno, da se še dalje diskutira. Iz Alžira poročajo, da so včeraj eksplodirali plastični naboji v Alžiru, Costantini, Orleansvillu in Oranu. V Co- stantini sta bila ubita dva policijska agenta. V Parizu pa so eksplodirali sinoči trije plastični naboji na različnih krajih. Eden je eksplodiral pred stanovanjem golističnega senatorja Montaleberta, drugi pa pred stanovanjem bivšega radikalnega poslanca Hernuja. Tretji naboj je eksplodiral pred nekim poslopjem v Ulici De Medecis. Nadaljniji dve eksploziji sta nastali ponoči pred drugima dvema poslopjema. Šesta eksplozija je nastala v prvih jutranjih urah v pariškem predmestju Argen-tenuil pred stanovanjem golističnega poslanca Labbeja. Njegova žena je bila laže ranjena. Davi pa so v središču mesta našli na ulici bombo, ki jo je onesposobil neki pešec, še preden so prišli policaji. Nezaslišan atentat fašistov v Benetkah v noči od srede na četrtek Razstrelili so spomenik partizanskemu heroju Vsebina italijanske protestne note Avstriji Vlada je odobrila zakonski načrt o ratifikaciji italijansko-jugoslovanskega kulturnega sporazuma - Se 18 oseb priprtih na Južnem Tirolskem - Zanimive izjave poslanca SVP dr. Tonija Ebnerja (Od našega dopisnika) RIM, 27. — Od današnjih dogodkov v Italiji ima prav gotovo največji odmev vest o fašističnem atentatu na spomenik partizanskemu heroj i v beneškem razstavišču. Zločinci so spomenik razstrelili s pomočjo velike bombe, ki so jo postavili na podstavek spomenika, prišlo Do eksplozije je kmalu po polnoči in v prvem trenutku ni nihče vedel, kaj se je pravzaprav zgodilo, čuvaj beneškega javnega vrta, ki stanuje blizu spomenika, je mislil, da gre za okvaro v bližnji e-lektrični kabini; šele zgodaj zjutraj je ugotovil, da gre za atentat, in je obvestil oblasti. Količina eksploziva je bila zelo velika, kajti porušen je ves spodnji del spomenika, ki Tanger prosta luka TANGER, 27. — Maroški kralj Hasan II. je sporočil, da bo Tanger postal prosta luka od 1. januarja prihodnjega leta. To je bilo sklenjeno, i nistva«. je v celoti zgrajen v železobe- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Rusk o možnosti bližn da se mirno uredi s zaradi Zahodni zunanji ministri bodo na svojem sestanku v Parizu govorili o morebitni zahodni pobudi za pogajanja - Liberijski predsednik poziva Varnostni svet, naj posreduje v berlinski krizi, «dokler so vrata še odprta» WASHINGTON, 27. — Ameriški državni tajnik Dean Rask je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je v sedanjem stanju koeficient možnosti, da se začnejo pogajanja o Berlinu, dokaj visok. V odgovoru na neko vpra- šanje je Rusk izjavil, da je Kennedy v svojem govoru v torek izjavil, da ni potrebno, da ZDA čakajo, da Sovjetska zveza sprejme pobudo v tem smislu, pripomnil je, da bodo o morebitni zahodni pobudi v tem smislu govorili zunanji ministri Velike Britanije, Francije, ZDA in Zahodne Nemčije, ko se bodo sestali prihodnji mesec v Parizu. Rekel je tudi, da ni še dokončnih načrtov za zahodni sestanek na najvišji stopnji, vendar pa je mogoče, da bo do takega sestanka prišlo. Rusk je tudi izjavil, da je djbil od zaveznikov NATO «spodbudna sporočila«, da so načelno pripravljeni okrepiti svojo vojaško moč «v zvezi z berlinsko krizo v skladu z dolgoročno strategijo tega zavez- da se ozdravi gospodarstvo mesta. Kralj Hasan je sporočil svoj sklep mestnemu občinskemu svetu po otvoritvi del za razširitev tangerskega pristanišča, za kar se predvideva deset milijonov novih frankov. Kralj Hasan je izjavil, da upa, da bo gospodarstvo mesta dobilo nov zalet in da se V zvezj z NATO je Dean Rusk izjavil tudi, da čeprav so v nekaterih državah — vštevši Veliko Britanijo — v finančnih stiskah, je mnenja, da to ne bo oviralo «potrebnih ukrepov«, k; bi jih odredila NATO. Na vprašanje, kaj misli o britanskem sklepu, da bo zahtevala od NATO večji prispevek za stroške vzdrževanja britanskih čet v Nemčiji, je Rusk izjavil, da so to že predvidevali, in da sporazum NA TO že predvideva take možnosti. Zadevo bo proučil odbor izvedencev, ki bo porogal svetu NATO. Rusk je pripomnil, da je ta revizija sestavni del splošnega programa finančnih ukrepov, ki ga je pripravila britanska vlada. Glavne točke, ki jih je Rusk obravnaval na današnji tiskov-I ni konferenci, so; 1. Pogajanja s Sovjetsko zvezo: Zahodni zunanji ministri bodo prve dni avgusta proučili v Parizu, kakšno možnost ima Zahod, da odvzame Sovjetski zvezi diplomatsko pobudo, kar se tiče nemškega vprašanja. S tem v zvezi ’e Rusk poudaril, da je Kennedy omenil to možnost v svojem torkovem govoru. 2. Nemčija: Po mnenju Zahoda je brez podlage bojazen Sovjetske zveze za njeno varnost v Srednji Evropi zaradi ponovne oborožitve Zahodne Nemčije. Nemčija je včlanjena v zahodnoevropsko zvezo, katere smoter je, preprečiti vojno. «Razen tega, je dodal Rusk. so zahodne države v zadnjih 15 letih spoštovale »status quo» v Evropi in ga niso skušale menjati s silo.« 3. Rusk je mnenja, da bo moralo v prihodnjih mesecih priti do sestankov in razgovo- Besedilo resolucije vodstva PSI PSI za nevtralnost Nemčije in za nov berlinski statut RLM, 27. — Danes je bila objavljena resolucija, ki jo je na svoji včerajšnji seji sprejelo vodstvo PSI. V resoluciji se med drugim poudarja, da je zadnja parlamentarna diskusija o nezaupnici vladi potrdila socialistično mnenje o nesposobnosti sedanje vladne večine za konstruktivno reševanje vprašanj zaradi obstoja notranjih protislovij, ki to večino silijo, da odlaga sleherno važno rešitev. Isti pojav se opaža tudi v glavnem odboru KD in se kaže, da bo prišel do izraza tudi med pripravami prihodnjega demokristjanskega kongresa. Vodstvo PSI poudarja, da preobrat na levo označuje tudi delni prelom z ekonomsko in politično desnico. Zaradi tega — in samo zaradi tega — je bila PSI v najnovejših primerih za vlade levega centra, ki so imele značaj dejanskega preobrata na levo, izven katerega nima smisla računati na PSI. Resolucija omenja nato, da se je mednarodno obzorje zatemnilo, da je socialistična aktivnost usmerjena k mobilizaciji množic v popolni avtonomiji. Vodstvo je proučilo poziv KPI za skupno sporazumno akcijo in smatra, da tega poziva ne more sprejeti. Resolucija izraža nato solidarnost z afriškimi narodi, glede Nemčije in Berlina pa pravi, «du je ponovno zedinjenje Nemčije moč rešiti samo tako, da postane Nemčija nesposobna za grožnje njenim so- sedom in za Evropo. To pomeni, da bi morala biti Nemčija nevtralna v okviru brezatom-skih in demilitariziranih držav, na katerih ne bi bilo več čet nobenega vojaškega bloka. Vprašanje Berlina pa se lahko in se tudi mora rešiti s pogajanji za novi statut, ki bi Berlinu jamčil politično svobodo in svobodo komunikacij. Glede Fanfanijevega obiska v Moskvi pa pravi resolucija, da se ta obisk lahko reši v korist utrditve miru in italijanskih interesov, toda samo v primeru, če bo Italija povsod tolmačila nujnost ponovne proučitve in rešitve celotnega nemškega vprašanja in novega statuta za Zahodni Berlin izven in proti slehernemu poskusu enostranske ali nasilne rešitve in proti atomski in navadni oborožitvi. Resolucija poziva končno stranko, naj z akcijo potrdi trdno povezanost med obrambo miru in borbo za demokracijo, svobodo in za socializem. «»------------------ Mac Cloy o razgovoru s Hrusčevom MOSKVA, 27. — Kennedy-jev posebni svetovalec za razorožitev John Mac Cloy se je danes popoldne vrnil v Moskvo iz Sočija, kjer se je včeraj in davi razgovarjal s Hru-ščevom. Izjavil je: »Nisem zgubil upanja, da bomo dosegli nekaj konstruktivnega pri sedanjih pogajanjih o razorožitvi*. Ni pa hotel govoriti o podrobnostih, vendar pa je dodal, da sta s Hruščevom govorila o razorožitvi ter da sta proučila tudi druge plati sovjetsko-ameriških odnosov. »Govorili smo tudi o Berlinu, toda, kar se mene tiče, sem to storil osebno in zasebno, ker se moje poslanstvo v Sovjetski zvezi tiče samo razorožitve,* je dodal Mac Cloy, ki je pripomnil, da nima nobenega pisma Hruščeva za Kennedyja. Pripomnil je, da ga je Hruščev samo zaprosil, r.aj sporoči Kennedyju njegove pozdrave. Jutri bo v palači Spirido-novki nov sestanek med Mac Cloyem in Zorinom. Ce bi se razgovori premaknili iz slepe ulice, bi Mac Cloy odložil svoje potovanje v Washington, ki je bilo določeno za konec tega tedna. Jutri se bosta obe delegaciji sporazumeli, ali naj podaljšata sedanje razgovore. Znano je, da bi se morala konferenca o razorožitvi med Vzhodom in Zahodom začeti prve dni avgusta. Mac Cloy, ki vodi ameriško dciegacijo na pripravljalnih razgovorih o razorožitvi, je cupotoval v Soči na vabilo Hruščeva. Mac Cloy ni hotel povedati, v kolikšni meri je zadnji Kenendyjev govor vplival na razpoloženje Hruščeva. Ta bi se moral vrniti v Moskvo pred koncem meseca, da sprejme predsednika italijanske vlade Fanfanija, ki bo prišel v Moskvo 2. avgusta. rov med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo, da se išče mirna rešitev sedanjih sporov. S tem v zvezi je Dean Rusk poudaril, da ne bi bilo pametno že v naprej povedati stališče, ki ga bodo zahodne države zavzele v primeru pogajanj. Izjavil je tudi, da bo njegov pomočnik za evropske zadeve Kohler odpotoval nocoj v Pariz na posvetovanja z državami NATO. 4. Zahodni vrh: Na vprašanje časnikarjev je Rusk odgovoril, da ni načrtov glede tega. Tat sestanek je vedno mogoč, m prihodnost bo odgovorila na to vprašanje. 5. Razorožitev: Ameriški delegat na razgovorih v Moskvi ni še poslal v Washington nobenega poročila o svojem sestanku s Hruščevom v Sočiju. «Vsekakor. je dodal Rusk, so ZDA vedno naklonjene večstranski konferenci o razorožitvi.« 6. Južna Koreja: Rusk je mnenja, da nedavni gospodarski politični m vojaški ukrepi. ki jih ie odredila nova vlada generala Paka, lahko predstavljajo podlago za poznejše tesno sodelovanje med ZDA in Južno Korejo. 7. Zaplenjeno letalo: Ameriška vlada še vedno pričakuje odgovor iz Havane na svojo zahtevo za vrnitev letala, ki je bilo v torek prisiljeno pristati na Kubi. ZDA menijo, da je treba zahtevo kubanske vlade za vrnitev kubanskih letal, ki so jih zaplenili v ZDA, predložiti ameriškemu sodstvu. 8. Kuba: Ustanovitev enotne stranke na Kubi ni izzvala presenečenja; to potrjuje »usmeritev Kube v smeri komunizma*. 9. Formoza: ZDA bodo skušale skupno s formoškim podpredsednikom določiti skupno stališče glede priznanja Zunanje Mongolije. 10. Možnost ZDA, da prispevajo k dolgoročnim programom za razvoj latinsko-ameri-ških držav, je odvisna od stališča, ki ga bo zSvzel kongres do zakona o pomoči tujini, ki ga je predložila vlada. S tem v zvezi je Rusk izrekel zadovoljstvo, ker je zunanjepolt tični odbor predstavniške zbornice odobril skoraj v celoti Kennedyjev program za pomoč tujini. še prej je Dean Rusk izjavil, da nima namena iti v Bonn ali v Berlin, ko se bo prve dni avgusta udeležil v Parizu konference zahodnih zunanjih ministrov. Misli se vrniti 9. avgusta v VVashing-ton. Kakor poročajo iz New Yor-ka, je republika Liberija, ki zastopa Afriko v Varnostnem svetu, pozvala ta svet naj posreduje v zadevi Berlina, dokler so še odprta vrata za pogajanja. Na proslavi obletnice neodvisnosti Liberije je predsednik liberijske republike Tub-man podal izjavo, ki se glasi: »Pozivamo glavnega taj- nika OZN in Varnostni svet, naj takoj posredujeta v berlinski zadevi, dokler so še odprta vrata za pogajanja in naj se začne akcija, ki lahko pripelje do ureditve tega nevarnega vprašanja s pogajanji, tako da bodo imele velike j rizadete države možnost najti pravično, pametno in mirno rešitev zadevne krize. Kancler Adenauer je poslal danes Kennedyju brzojavko, s katero se mu «toplo zahvaljuje« zaradi «odločnega stališča, ki ga je zavzel v zvezi z Berlinom«. Zahodnonemški minister za obrambo pa je izjavil, da je mogoče, da bodo na konferenci zahodnih zunanjih ministrov, ki bo prihodnji teden v Parizu, razpravljali o vpoklicu 20.000 rezervistov. Dodal je, da zvezna vlada ni pristojna, da bi o tem odločala, ker je osem zahodnonem-ških divizij neposredno pod poveljstvom NATO. Republikanski voditelji ameriškega kongresa so izrekli «vso podporo« Kennedyjevemu programu, pri čemer so zahtevali znižanje notranjih izdatkov, da se kompenzira povečanje vojaških izdatkov. Senatni odbor za oborožene sile je že odobril načrt za dodalne izdatke 958 milijonov dolarjev za nakup letal, ladij in _ raketnih izstrelkov ter načrt, ki pooblašča predsednika, da pokliče pod orožje 250 tisoč rezervistov letno in da se ostalim podaljšala službeni rok za 12 mesecev po končanem rednem službenem roku. Departman za obrambo pa je sklenil, da bodo prihodnji mesec poklicali pod orožje 5.000 rekrutov več kakor v tem mesecu. Skupno bodo poklicali v avgustu pod orožje 13.000 rekrutov, septembra pa 20.000. Glasilo vzhodnonemške enotne socialistične stranke «Ne-ues Deutschland« obtožuje Kennedyja, da vodi nevarno politiko. List pravi, da Ken-nedyjeve izjave in napovedani ukrepi prav gotovo ne prispevajo k zmanjšanju napetosti in k ustvaritvi ozračja za začetek mednarodnih pogajanj. Poljski dnevnik «Tribuna ludu« piše, da Kennedyjeve izjave kažejo, da ameriški predsednik «še zdaleka ne razume stvarnosti sodobnega sveta«. «Politika sile in Dulle-sove metode pogajati se s položaja sile so doživele že zdavnaj poraz,« pripominja list. Moskovski list ((Literarna ga-zeta« pa obfožuje Kennedyja, da je grobo potvoril sovjetsko stališče v zvezi z Berlinom, ne da bi stavi! kakršen koi konkreten predlog za pogajanja. tenu in pokrit s keramičnimi ploščami. Vse kaže, da gre za tritol. Beneški občinski u-pravni odbor je nocoj razpravljal o zadevi in sprejel razglas, v katerem se ostro obsoja zločinsko deianje atentatorjev, ki so hoteli ne le razstreliti spomenik, temveč so s svojim zločinskim dejanjem napadli predvsem duha odporniškega gibanja. Upravni odbor poudarja v razglasu, da bo občinska uprava spomenik obnovila, da bo tak. kakršen je bil pred razstrelitvijo. Federacija odporniškega gibanja pa je napovedala za soboto protestno zborovanje. Organizatorjem zborovanja so se pridružije vse stranke, razen fašistične MSI. Drugi važen dogodek pa je bila današnja seja vlade, na kateri so sprejeli vrsto zakonskih osnutkov na predlog raznih ministrov. Med temi je tudi zakonski predlog za ratifikacijo in izvajanje kulturnega sporazuma ki je bil podpisan 3. decembra lani s FLRJ. Sporazum predvideva sodelovanje na področju kulture, umetnosti, znanosti in športa, tako da bi njegovo izvajanje prispevalo k boljšemu razumevanju med narodi obeh držav in h krepitvi medsebojnih prijateljskih odnosov. Tržaško ozemlje in goriško pokrajino pa zadeva zakonski predlog, na podlagi katerega bodo notarske tarife za 75 odstotkov znižane za vse spise in pogodbe, ki bodo sklenjene m podlagi zakona štev. 908 od 18. oktobra 1955, s katerim je bil ustanovljen rotacijski sklad za izvajanje gospodarskih pobud v obeh pokrajinah. Tržaškega ozemlja pa se tiče odlok o najmanjših mezdah za nameščence tiskarskih podjetij v pokrajinah Brescia, Srndrio in Trst. Zelo vazen del seje je bil tisti, ko je predsednik vlade poročal o vabilu, ki ga je prejel od sovjetske vlade, naj Fanfani in Segnj uradno obiščeta Moskvo, kjer bi s Hruščevom in Gromikom proučili mednarodni položaj. Nato je minister Segni obvestil vlado o zadnji avstrijski noti in o novi italijanski protestni noti glede atentatov na Južnem Tirolskem. Vlada je nato odobrila nadaljevanje akcij zunan-njega ministrstva do Avstrije in sklep, da se sovjetsko vabilo sprejme, ter je izrazila željo, r.aj bi moskovski razgovori služili utrditvi konstruktivne akcije za mir, «ki jo je Italija s svojimi zavezniki izvršila in jo še izvršuje«. Na koncu seje je Fanfani govoril o delovanju vlade v zadnjih 12 mesecih in se zahvalil ministrom za njihovo sodelovanje ter naštel vse zakone, ki so bili v zadnjem letu odobrenj na pobudo vlade. Hkrati je bil-, danes objavljena italijanska protestna nota, ki jo je včeraj veleposlanik Cattani izročil avstrijskemu veleposlaniku. Y noti se najprej poudarja osnovno načelo mednarodnega prava o spoštovanju suverenosti drugih držav in o nevmešavanju v njihove notranje zadeve, kot je to določeno v členu 2 listine Združenih narodov. V noti je nadalje rečeno, da se je italijanska vlada na podlagi zbrane dokumentacije prepričala, da je avstrijska vlada odgovorna za kriitev tega mednarodnega načela, ker so iz Avstrije prinesli v Italijo eksploziv in naprave za aten- tate, tiskani material z grožnjami in hujskanjem na upor in napade na ozemeljsko celovitost Italije, dalje denar, ki je bil tajno razdeljen v omenjene namene. Razen tega pa so prišli v Italijo še avstrijski elementi, ki so sodelovali pri finansiranju in organiziranju prevratniškega delovanja, medtem ko so na dunajski u-niverzi nemoteno delili letake, ki so pozivali na vstop v tako imenovano »osvobodilno legijo Južne Tirolske«. Spričo vseh teh dejanj avstrijska vlada ni storila nobenega nujnega preventivnega ukrepa ter je prisilila italijansko vlado, da je ponovno uvedla vstopne vizume za avstrijske državljane. Nota omenja nato delovanje organizacije »Berg Isen Bund«, ki ima moralno podporo članov avstrijske vlade, od visokih vladnih osebnosti pa je ta organizacija prejemala pomoč pri iskanju finančnih sredstev za svoje akcije. Isto velja tudi za druge organizacije, ki imajo iste namene. Iz vsega tega sledi, da obstaja mednarodna odgovornost avstrijske vlade. Nota poudarja nato obžalovanje, da so člani zvezne in deželne tirolske vlade javno dajali izjave v prid uporabljanju nasilja in upora proti notranji ureditvi italijanske države; podobne izjave so objavili tudi vladni časopisi. Noti so priložene tri zelo obširne priloge, ki gornje trditve dokumentirajo. Medtem pa je policija na Južnem Tirolskem izvršila več nadaljnjih aretacij oseb, med katerimi so tudi avstrijski državljani. Kot je bilo pozneje uradno sporočeno, gre za pripor 18 oseb, med katerimi je en avstrijski in en nemški državljan. Avstrijski državljan se imenuje Widmoser Eduard, tajnik »Berg Isen Bunda* v Inns- brucku, ki ie bil baje voditelj teroristične organizacije. Poleg njega so štab te organizacije sestavljali še nemški trgovec Kerschbaumer ter italijanski državljani nemške narodnosti Walter Roeggla in Pichler. Vse akcije so vodili iz Innsbrucka. Poleg tega je policija danes našla še majhno skladišče streliva ter letake z napisom »Samoodločba za Južno Tirolsko*. Iz Zuericha poročajo, da je «Neue Zuericher Zeitung* objavil pismo zunanjega ministra Kreiskega, ki zanika resničnost vsebine članka, ki je bil v tem časopisu že prej objavljen o odgovornosti Kretskega. Poleg pisma poudarja uredništvo časopisa, da je njegov dopisnik z Dunaja vse, kar je poročal, zvedel v krogih, ki so izven vladne koalicije. Južnotirolski poslanec v rim. skemu parlamentu dr. Ebner Toni pa je dopisniku časopisa «Berner Bund«, ki izhaja v Bernu, izjavil med drugim, da bi se po padcu fašizma večina južnih Tirolcev izrekla za Avstrijo, ter je dodal, da si se mnoge stvari potem sprt menile, ker se sedanja itali janska vlada ne more primei jati z dučejevo, toda do same odločbe pride lahko samo 1 okviru evropske skupnosti. Pc vedal je še, da v zadnjih • letih prevladujejo v SVP ra dikalm elementi, kar pa ne od. govarja številu takih elementov med juznotirolskim prebivalstvom. Glede krivde aretiranega tajnika SVP pa je izjavil: »Hotel bi misliti, da ni imel nobenega opravka z atentati, toda bojim se, da je.» Iz Bonna pa poročajo, da je Adenauer v odgovoru na neko pismo predsednika nemške liberalne stranke poudaril, da morajo Nemci glede južnoti-rolskega spora ostati izven njega. A. P. iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii miiiiiiiiiii n iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiii n mini,iimiii,miiiiiu Britanski sindikati obsojajo gospodarski program vlade Vlada je baje sklenila začeti pogajanja za vstop v skupno tržišče - Dve milijardi dolarjev posojila za reševanje gospodarske krize LONDON, 27. — Nocoj je spodnja zbornica izglasovala vladi zaupnico v zvezi z njenim gospodarskim programom. Toda s tem se vlada ni iznebila vseh preglavic, ki jo čakajo v zvezi z varčevalnimi u-krepi. Britanski rudarji so danes zavrnili poziv vlade, naj omejijo svoje mezdne zahteve. Vsedržavni izvršilni odbor sindikata rudarjev je sklenil potrditi svoje mezne zahieve in zahtevati tudi znatno zmanjšanje delovnih ur. Voditelji sindikata rudarjev so soglasno sprejeli resolucijo, kii obsoja ukrepe vlade v zvezi z gospodarsko krizo. »Ti ukrepi, pravi resolucija, nimajo nobene zveze s pravimi gospodarskimi vprašanji, s katerimi ima opravka Velika Britanija, in ki se lahko rešijo samo s politiko načrtovanja in socialne pravičnosti.« Glavni svet Trade unionov je včeraj v svoji izjavi poudaril, da je poziv Selwyna I.loyda za moratorij glede mezdnih zahtev nelojalen. Izjava dodaja, da Selwyn Lloyd išče »začasno rešitev gospodarskih vprašanj v državi v breme delavskega razreda*. iiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiriiiiimiiitiniiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiittiiifiiiiiiiimiiiiHmimiiitiiiiiiiitiiiitiiMuiiiiiiiiitiii Beograjski komentarji Kennedyjevega govora Izhod iz krize so pogajanja ne pa kopičenje orožja! Važna vloga izvenblokovskih držav ■ Ch. Bowles obišče Beograd (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Po poročilih iz dobro obveščenih krogov bo državni podtajnik a-meriškega zunanjega ministra Chester Bowles, ki je trenutno na poti po Afriki, pred vrnitvijo v ZDA obiskal Beograd. Bowles se bo zadržal en dan v Beogradu, kjer se bo sestal z vodilnimi jugoslovanskimi državnimi funkcionai ji. Zadnji govor predsednika ZDA Kennedyja ni po mnenju beograjskih političnih krogov prispeval k ublaiitni mednarodne napetosti, temveč prav nasprotno. Nerealistično gledanje na nemško vprašanje in vprašanje Berlina, napovedovanje povečanja oboroženih sil in druge nepomirljive izjave, ne kažejo na mirno reševanje nemškega vprašanja, čeprav ni Kennedg s svojim govorom zaprl vrat za pogajanja. Hladna vojna se ponovno ve katastrofe. Po mnenju beograjske Kt-olitike« človeštvo že dolgo ni bilo pred odgovornejšo nalogo kakor sedaj. V takšnem položaju je pred iz-venblokovskimi državami važna vloga, da mobilizirajo vse svoje sile v naporih, da se sedanja kriza premaga. (iBorbaa pa s svoje strani ugotavlja, da je predsednik ZDA možnost pogajanj zmanj. šal z napovedanjem vrste u-krepov, ki imajo značaj hladne vojne. List posebno poudarja nerealistično stališče Washingtona m Bonna za rešitev nemškega vprašanja in ugotavlja, da morajo velike sile, ki so najbolj odgovorne za ohranitev miru, poiskati izhod iz sedanjega položaja. Izhod iz položaja pa so pogajanja a ne kopičenje orožja, kajti vztrajnostna sila je zelo nevarna stvar, posebno ko gre za »por okrog Nemčije m Ber. lina. Zato je po mnenju uBor- svojo izraženo pripravljenost za pogajanja čimprej razbremeni balasta vojaških priprav in nepomirljivih izjav. B. B. «Refcrenduin» v Južni Rodeziji SAL1SBURY, 27. — Kakor je bilo že v naprej znano, so južnorodezijski volivci, ki jih sestavljajo skoraj izključno belci, z veliko večino odobrili novo nedemokratično ustavo za Južno Rodezijo. Podatki iz 38 okrožij od skupnih 50 kažejo, da se je za ustavo izreklo 32.878 volivcev, proti pa 15.626. Skupno je bilo vpisanih 83.486 volivcev, od katerih samo 4000 Afričanov Afričani pa so se že na neuradnem re-feiendumu skoraj soglasno iz- zaostiuje, svet je na robu no-1 be» boij pametno, da Zahod [ reki proti novi ustavi. Davi so na seji vlade razpravljali o izjavah, ki jih bo podal Mac Millan v ponedeljek v spodnji zbornici glede morebitnih pogajanj Velike Britanije s šestimi državami skupnega tržišča. V poučenih krogih pravijo, da bo Mac Millan napovedal v ponedeljek sklep vlade, da začne pogajanja za vstop v evropsko skupno tržišče. Velika Britanija misli začeti pogajanja, da se v skupno tržišče vključi kot polnopravna članica. Prav tako so na seji govorili o stališču, ki ga bosta zavzela jutri v Ženevi minister za zunanjo trgovino Maudling in pomočnik zunanjega ministra Heath na seji sveta ministrov EFTA. Ta seja je bila sklicana na zahtevo Velike Britanije da poroča o svojih namenih glede skupnega tržišča. V zvezi z debato, ki bo sledila Mac Millanovi izjavi glede SKupnega tržišča, je 32 konservativnih poslancev podpisalo resolucijo, s katero pozivajo spodnjo zbornico, naj se upre slehernemu zmanjšanju britanske suverenosti z vstopom v skupno tržišče ter naj ne sklene nobenega takega sporazuma, ki bi lahko spravil v nevarnost trgovinski razmah s Commonvveal-thom in z majhnim področjem svobodne izmenjave ali pa razmah britanskega kmetijstva. Predstavnik zahodnonemške vlade von Eckardt je izjavil, da bi bila bonnska vlada pripravljena pomagati Veliki Britaniji, da ozdravi svojo plačilno bilanco, če bi to bilo potrebno. Dodal je, da bi lahko nudila pomoč v trgovini in na gospodarskih sektorjih. Rekel je, da je Zahodna Nemčija pripravljena nuditi pomoč tudi na vojaškem področju ter da je »življenjske važnosti« za bonnsko vlado, da se učinkovitost britanskih čet v Nemčiji ohrani na najvišji stopnji. V poučenih krogih v Wa-shingtonu izjavljajo, da se bo glavni svet Mednarodnega denarnega sklada sestal 4. avgusta in razpravljal o britanski zahtevi za dve milijardi dolarjev posojila. Zatrjujejo, da bodo dovolili takoj posojilo e. ne milijarde, ostala milijarda pa bo na razpolago, kakor bo potrebno. «»------- Kardelj v Ljubljani LJUBLJANA, 27. — Včeraj je prispel v Ljubljano podpredsednik izvršnega sveta Ed-vard Kardelj s soprogo, ki se je vrnil z zasebnega obiska v nekaterih evropskih državaš^ PRIMORSKI DNEVNIK 28. julija 1951 Vreme včeraj: najvišja temperatura 28, najnižja 19.6, ob 19. u-ri 25.5; zračni tlak 10U2.6 pada, veter 2 km severovzhodnik, vlage 55 odst., nebo 2/10 pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 24 3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK. 2». julija Zmago Sonce vzide ob 4.43 in zatone OD 19.39. Dolžina dneva 14.56. Luna vzide ob 20.08 in zatone ob 5.19 Jutri, SOBOTA, 29. julija Marta Živahna sindikalna kronika Po SO 49. dneh zmagali enotne stavke pleskarji ladij Včeraj so podpisali na uradu za delo novo ugodno delovno pogodbo - Sklepi izvršnega odbora CGIL za ustanovitev dežele - Proglas pomorščakov Včeraj popoldne se je zaključila z zmago 49 dni trajajoča, dolgotrajna in trda bitka pleskarjev ladij (picchettini). ko so na uradu za delo podpisali novo delovno pogodbo, ki predvideva za to kategorijo delavcev bistvene ugodnosti in znatno izboljšanje njihovega delovnega ih socialnega položaja. Do prvih neuradnih stikov je prišlo že v sredo tako, da so lahko včeraj ob 1.30 prekinili stavko ter so se lahko pričela na uradu za delo pogajanja, ki so se zaključila s podpisom delovne pogodbe. Nova pogodba predvideva zvišanje plač za od 28 do 100 lir na uro, kar bo odvisno od raznih del, ki jih morajo delavci te kategorije opravljati. Minimalno se bodo zvišale vse plače, nato pa postopoma v zvezi s težavnostjo del, z za zdravje škodlijvim okoljem, nevarnostjo itd. Poleg tega so uvedli tudi pomebne izboljšave normativnega značaja in so na novo uredili sistem plačevanja dela na akord. Določili so dnevnice za delo izven Trsta, dodatek za kosilo itd. Zvečer so se delavci zbrali na enotni skupščini v sindikalnih prostorih v Ul. Duca D’Ao-sta, kjer sta jim sindikalna tajnika obeh sindikatov kovinarjev obrazložila podrobnosti nove delovne pogodbe. Bitka te kategorije je bila izredno dolgotrajna in izredno trda in je treba poudariti veliko borbenost, sindikalno zavest in enotnost teh dve sto delavcev, ki bi brez te zavesti v tej ežavni bitki ne mogli zmaga. . * * * V sredo se je sestal izvršni odbor Nove delavske zbornice CIGIL, ki je obširno razpravljal o važnem vprašanju ustanovitve deželne uprave Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom, kot to predvideva člen 116 ustave. Soglasno so ugotovili, da lahko samo široko gibanje delavcev in ljudskih množic doseže naglo uresničitev ustavnega določila, proti kateremu so usmerjeni napori vladnih krogov in nasprotnikov dežele, katere z lahka odkrijemo med nasprotniki delavskega razreda. CGIL ima pravico, da v ta namen, odločno intervenira, ne samo zato, ker je ustava o-snovni temelj delovanja te sindikalne organizacije, temveč tudi ker predstavlja deželna avtonomija osnovni temelj za širše sodelovanje delovnih ljudi pri javni upravi in garancijo za boljše izkoriščanje prirodnih bogastev ter industrijskega in gospodarskega potenciala dežele v korist vse skupnosti in ne v korist redkih priviligirancev in monopolistov. Izvršni odbor je mnenja, da je treba ustanoviti gospodarski načrt za razvoj dežele, ki bo težil za odstranitvijo neenakomernega razvoja med posameznimi pokrajinami, kar je velika zavira za organski razvoj in prvi stvarni korak za uresničitev deželne avtonomije. V okviru tega načrta morajo biti pravilno vključene — v interesu vse dežele Furlanija-Julijska krajina — tudi mnogokrat poudarjene najvažnejše zahteve tržaškega gospodarstva; Okrepili je treba industrijska podjetja 1RI, obnoviti mednarodno vlogo pristanišča, okrepiti pomorstvo in ustvariti nova delovna mesta. Izvršni odbor je sklenil pozvati vse delavce Trsta in pokrajine, da izrazijo svoje težnje za ustanovitev avtonomije s pomočjo raznih pobud. Sklenil je tudi, da bo pobudnik za proučitev osnovnih vprašanj gospodarskega in socialnega življenja tržaškega področja v širšem okviru dežele tako, da se bo lahko ustvarila enotna akcija, da se čimprej doseže ustanovitev deželne avtonomne uprave Fur lanija-Julijska krajina s posebnim statutom. t N PRIMORSKI DNEVNIK Odbor je ob zaključku seje odobril ustanovitev stalnega koordinacijskega odbora med štirimi delavskimi zbornicami — CGIL. Potrdil je tudi sklep tajništva, da se skliče v prvi polovici septembra v Trstu deželno zasedanje o vprašanjih plač in kasneje drugo zasedanje, na katerem se bo razpravljalo o socialnem zavarovanju in socialnem skrbstvu. * * * Pokrajinski sindikat pomorščakov FILM-CGIL je izdal daljši progias, v katerem ugotavlja, da so mornarji zmagali prvem delu bitke proti zakonu Jervolino, ki predvideva ureditev odnosov med državo in pomorskimi družbami PIN in da je bil minister prisiljen umakniti zakonski osnutek. Ta osnutek bodo sedaj iz-premenili in ga bodo jeseni ponovno predložili parlamentu. To je rezultat odločnega odpora vseh pomorščakov, ki so se -'od vodstvom FILM-CGIL uprli in dosegli umaknitev ukrepa, ki bi resno škodoval vsemu pomorstvu, zmanjšal število delovnih mest in ki krši pravice ter sindikalne svoboščine ladijskih posadk. Proglas zaključuje s pozivom, da je treba biti budni, da bo nov zakon ustrezel potrebam celotnega gospodarstva in pomorščakov. Obvestilo KZ in ZMP Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva v sezoni 1961-62, da poteče rok za vlaganje prošenj 31. julija. Pozivamo vse prizadete, da vložijo pravočasno prošnjo za sečnjo, ker se prošnje vložene po roku ne bodo sprejemale. Za vsa pojasnila, naj se vsak posameznik zglasi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9-pritličje. Uradne ure so od 8.30 do 13 ter od 15 do 18 razen sobote popoldne. septembra 1961, bodo morali interesenti poslati na osrednje ravnateljstvo na posebni dopisnici število doseženih točk v petih tednih. Za ta natečaj so določene sledeče nagrade: Za najvišje število doseženih točk je določenih 110 zlatih novcev v vrednosti 1.100.000 lir, za najnižje število pa 40 zlatih novcev v vrednosti 400.000 lir. Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom 1. Dijaki, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1961/62 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginna-stica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Geppa 9/II (pri SPZ). Di ne- 2. Prošnje za sprejem v jaški dom se sprejemajo prekinjeno do izpopolnitve vseh tazpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice. 4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki. UPRAVA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA TRST Zborovanje KPI Tržaška federacija KPI priredi danes ob 20.30 v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 politično zborovanje, na katerem bo Vittorio Vidali govoril o Krščanski demokraciji v Trstu. Zborovanju bo predsedoval tajnik federacije prof. Sema. Zborovanje delavcev tobačne tovarne Na sedežu Delavske zbornice v Ul. Duca d'Aosta je sindikat tobačnih delavcev sklical prteklo sredo zvečer zborovanje delavcev in uslužbencev tržaškega podjetja «A-zienda tabacchi italiani«. Na zborovanju. je bilo podano poročilo glede položaja, ki je nastal potem, ko je vlada z ministrskim odlokom z dne 26. novembra 1960 ukinila za 30 dni izplačevanja podpore za brezposelnost osebju, ki je zaposleno pri predelavi tobačnih listov. Prisotnim delavkam so sporočili, da je sindikat takoj interveniral pri generalnem vladnem komisarju ter pri deželnem uradu za delo. Slednji je pismeno sporočil 24. t. m., da je takoj obvestil pristojno ministrstvo o tej zadevi. Delavkam so tudi sporočili, da je sindikat zahteval intervencijo vsedržavnih federaciji tobačnih .delavcev sindikalnih organizacij CISL in UIL. Prav tako so seznali o tej zadevi župana Franzila in občinskega odbornika za delo. Prisotni so s zborovanja poslali brzojavko ministru za delo poslancu Sullu. Obvestilo poštne uprave Poštna uprava sporoča, da so kolki za plačevanje dopolnilnega državnega davka za šoferske knjižice kategorije C in za radijski abonma, ki zapade 31. t. m. v prodaji pri vseh poštnih uradih. natečaj Enalotto Uprava Enalotto je razpisala nagradni natečaj «Abbrlma veliki šmaren« za vse- tiste, ki bodo sestavili stavne listke z dvema ali s šestimi stolpci v 32 kolu (od 7. do 12. avgusta). Ti stavni listki, ki bodo veljali za pet zaporednih tednov, bodo imeli pravico do nagrad na osnovi doseženih točk v petih tednih ha igranih stolpcih. Ob zaključku natečaja, in sicer v 36 kolu od dne 9. Danes stavkajo uslužbenci pokrajine in njenih ustanov S stavko protestirajo proti nadzorni oblasti, ki ni odobrila novega staleža osebja Pokrajinski svet je že predlanskim odobril nov stalež za osebje pokrajine in vseh njenih ustanov, toda pokrajinski upravni odbor ga ni odobril in ga je vrnil pokrajini s pro-tipredlogi. To je povzročilo med uslužbenci veliko nezadovoljstvo in so zato že večkrat pretili s stavko. Sedaj pa so se vse njihove sindikalne organizacije enotno odločile za 24-urno stavko, ki so jo napovedale za danes od polnoči dalje. Danes stavka torej okrog 800 uslužbencev pokrajinske uprave, umobolnice in proti-tuberkuloznega konzorcija. E-notni stavkovni odbor, sestavljen iz predstavnikov CGIL, ČJSL, CISAL in CIMO je z okrožnico seznanili vse uslužbence z razidi ^tavke in s protipredlagi pokrajinskega u-pravnčga Odbora. Ta je predvsem skrčil službena mesta, katerih število se zdi tudi pokrajinski upravi prenizko, tako, da ne bo mogla kriti vseh potreb. Po teh proti-predlogih ne bo mogla večina uslužbencev uživati 2.5 odst. periodičnih poviškov. Začasni usužbenci zgubijo pravico do odpravnine in nimajo v nadomestilo tega nobene druge Razkopane ulice v poletnih mesecih UREDNIŠTVO TRST UL. MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. e-Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej; četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubija-Ul 6OO-70/3-375 OGLASI Cene oilasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi so naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trat **- L • i ■ ■ m m ah £& ^ V: »p 4|,:i • ^ J <*■ k ggmSm *; • M m ugodnosti; nekateri uradniki dosežejo najvišjo mejo 50 odstotkov poviška s pomočjo, periodičnih poviškov šele po 40 letih službe v isti stopnji in tako dalje. Nadzorna oblast tudi ni u-pcštevala v svojih protipred-logih potrebe da se izboljšajo us.uge, ki jih mora nuditi pokrajinska uprava. Sindikati se tudi pritožujejo, zakaj je nadzorna oblast tako dolgo preučevala stalež, preden ga je dejansko zavrnila. Stavkovni odbor je v podrobnostih določil potek stavke in pri tem pa upošteval, da je treba zagotoviti pomoč in oskrbo umobolnim, bolnikom in otrokom v pokrajinskih zavodih. Pri pokrajinski upravi bo stavkalo vse osebje raze,n ,eneT ga sluge, ki bo na razpolago tajništvu in predsedstvu pokrajine. V umobolnici bo delovala kuhinja; prav tako o-staneta na delu dva kurjača pri kotlih. Delovala bo tudi lekarna in notranja ambulanta in postrežba bolnikov s hrano. Nadalje ostaneta v sužbi dva bolničarja za nujne piimere ter en delavec za inšpekcijo. Stavkali pa bodo vsi zdravniki razen na oddelku za nujno pomoč. Počivalo bo tudi ves dan delo v pralnici umobolnice. Delalo pa bo vse osebje v raznih pokrajinskih zavodih, k: skrbijo za deco, to je v zavodu «Sergio Laghi», pri IPAMI, v šoli na prostem v Kolonij in v zavodu za defektno deco v vili Giulia. V protituberkuloznih dispanzerjih ostaneta v službi samo po en zdravnik in bolničar za najbolj nujne zadeve, to je za pnevmatorakse. Zaradi stavke so danes u-kinjeni tudi obiski svojcev bolnikov v umobolnici, v nevrološkem sanatoriju, v zdrav-niško-pedagoškem zavodu ter v oddelku za »postenkefalitič-ne» bolnike. so mu zdravniki ugotovili razne poškodbe na desnem sencu. Ozdravel bo v osmih dneh. Felluga je prišel v bolnišnico v zelo zmedenem duševnem stanju. Med drugim se ni niti spominjal, kako je pravzaprav padel na tla. Mor-na se je to zgodilo, ker mu je nenadoma postalo slabo, ali pa ker ga je podrl na tla neki filobus. -—_«»----- Težka tračnica oplazila delavca Salvatore Riccardi, star 25 let iz Ul. Lazzaretto Vecchio št. 22, ki je uslužben pri tvrdki «Tractor-Transport», je včeraj okoli poldneva delal na Sprehajališču Sv. Andrea 12 Z nekega voza je zdrsnila težka železna tračnica, ki ga je opraskala po spodnjem delu telesa. Ob 12.10 so ga pripeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga zdravniki pregledali ‘ mu ugotovili rano na desn strani trebuha ter med lakot-nico in stegnenico. Ozdravel Volitve komisije v podjetje «(ienel» Prihodnji teden v torek bodo volitve v notranjo komisijo v podjetju nGeneli). Volilo bo skupno 145 delavcev in uradnikov, ki bodo izvolili med delavci dva, med uradniki pa enega člana notranje komisije «»----------------- Sam ni vedel povedati kako se je ponesrečil Delavec Domenico Felluga star 52 let iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti, se je včeraj okoli 18. u-re laže ponesrečil na Trgu Valmaura V bolnišnici, kamor so ga pri peljali z rešilnim avtom RK Po dolgem zavlačevanju Odobritev posojila za gradnjo prehodov na Goldonijevem trgu Občinski svet je odobril zadevni sklep že aprila, prefektura pa je pristala nanj šele sedaj Komisija za nadzorstvo nad * ioni. Da pa bi odstranili vsak proračuni deficitnih ustanov na prefekturi je končno izrazila ugodno mnenje o sklepu občinskega sveta, da se najame 55 milijonov lir posojila za zgraditev podzemeljskih prehodov na Trgu Goldoni. Ta sklep je sprejel občinski svet že aprila meseca, medlem ko je občinski oddelek javnih del že prej pripravil načrte za te prehode. Kot je že skoraj običaj za vse, pa je prefektura tudi to zadevo dolgo zavlačevala čeprav je gradnja teh podzemeljskih prehodov zelo nujna. Delo bo namreč precej težavno in bo trajalo najmanj sedem mesecev. Glavna ovira bo cela mreža raznih podzemeljskih napeljav, ki se tam križajo in prepletajo, tako da bo delo zelo kočljivo. S prehodi bodo zavezali oba vogala Ulice Pellico, to je vogal pred manufakturno trgovino Galtrucco in lekarno Rovis; drug predhod bo zvezal preko Korza vogal lekarne Rovis z vogalom Ulice Mazzini, nadaljnji prehod pa bo povezal ta vogal s prometnim otokom sredi vozišča na Trgu Goldoni, tam, kjer se ustavljajo filo-busi, tramvaji in avtobusi. Vsakdo, ki gre čez ta trg ali peš ali z vozilom, opaža veliko zmešnjavo in zastoj v prometu, ki ju niso odstranili niti s preureditvijo semafo-rov; -ali morajo čakati dolgo časa pešci ali vozači. Prava gneča vozil in pešcev na nastane zlasti okrog poldne in v večernih urah, ko se vračajo ljudje z dela, in sicer na trgu samem in daleč dol po Korzu Zaradi tega utrpi zlasti filobusni in tramvajski promet na trgu velike zamude. Cez trg gre namreč kar pet filobusnih prog, tri tramvajske (poleti, ko namrčč vozi s tega trga tudi prekrižana šestka v Barkovlje) in avtobus v Skedenj. Filobusi in tramvaji pa morajo zelo dolgo čakati posebno na prehodu Ponte della Fabbra, preden zavijejo v Ul. Carducci in komaj prevozijo kakih sto metrov, pa jih že ustavi rdeča luč pri Chiozzi, Zato traja vožnja s filobusom od Sv Jakoba do postaje pogostoma kar cele četrt ure. S podzemeljskimi prehodi za pešce seveda ne bo rešeno vprašanje cestnega prometa v celoti, a bo vendarle precej olajšan. saj bo-ostalo vozišče na razpolago samo vozi- Ljudska knjižnica v Trstu sporoča, da bo zaradi počitnic zaprta od 1. do 16. avgusta t. 1. prehod pešcev čez cestišče, bi morali zgraditi še dva prehoda z izhodom v Ul. Gallina in na Ponte della Fabra. No, za sedaj se je treba zadovoljiti z omenjenimi prehodi in upamo, da bodo dali dela kmalu na dražbo, saj so načrti pripravljeni in je denar končno na razpolago. Sporočilo Neodvisne socialistične zveze Tajništvo Neodvisne socialistične zveze sporoča, da se lahko vsi tržaški občani vsako sredo od 11.30 do 12. ure obrnejo na sedež NSZ v Ul. sv. Frančiška 20/1, kjer bo odvetnik Gruden na razpolago za vprašanja, ki se tičejo občinske podporne ustanove (ECA). —__«»—.— Razbili so šipo zlatarne a niso ničesar odnesli Včeraj ponoči so neznanci razbili izložbeno šipo zlatarne Crismani na Trgu Stare mitnice 11. Skoda znaša približno 30 tisoč lir. Lastnik zlatarne, Giuseppe Crismani, ki stanuje v Drevoredu D’Annun-zio 22, je takoj prihitel v trgovino, kjer je ugotovil, da ni bil ukraden iz izložbe noben predmet. Na vsak način Riu ni ostalo drugega, kot da prijavi zadevo policijskim organom. «»—— Avto in motocikel trčila v Drevoredu D’Annunzio V Drevoredu D’Annunzio je prišlo včeraj zjutraj okoii 9.30 do trčenja med dvema motornima voziloma, a na srečo se nista voznika poškodovala. V bližini Ul. Conti sta se srečala 35-letni Giuseppe Masot-ti iz Ul. Rossetti, ki je vozi! mc-tor in 34-letni Virgilio Rossi, ki je šofiral avto TS 38942. Iz neznanih razlogov sta voznika trčila drug v drugega. Materialna škoda na vozilih je neznatna. «»------- Tramovi padli na delavca in ga laže poškodovali Včeraj zjutraj se je ponesrečil na aelu 50-letni delavec Guido Livan iz Ul. Del Rivo 116,-ki: je uslužben pri tvrdki Antonmi iz Ul. Galstti. Livan je opravljal svoje delo pri neki skladanici drv, ko je nenadoma padlo nanj nekaj tramov, ki so ga na srečo le malo oplazili. Delovni tovariši so mu hitro priškočili na pomoč. Takoj nato pa so ga pripeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili ne- u- kaj lažjih poškodb na čelu, na zatilniku, ■ na desnem kolenu m na desni piščali. O-zdravel bo v približno petih dneh. Čelno trčenje dveh motociklov Včeraj ponoči sta v bližini anglikanskega pokopališča trčila drug v drugega dva motorista. Gre za 35-letnega Giu-seppa Diomia iz Ul. DelTAc-qua 25 ter za 31-letnega Maria Ferranteja iz Škednia — Ske-denjska ulica 93. Zaradi trčenju sta oba motorista padla na tla. Pobil pa se je samo Diomio, katerega so pripeljali v splošno bolnišnico. Službujoči zdravnik mu je ugotovil rano na zgornjem delu desnega stegna, podpludbe na kolenu in praske na kazalcu desne roke. Ozdravel bo v nekaj dneh. «»------- Poskus samomora mladega dekleta Ob 12,15 so z rešilnim avtom RK prepeljali v splošno bolnišnico 17-letno Mario Lucio Martina iz begunskega tabori šča na Proseku. Zdravniki so ugotovili, da je bilo mlado dekle porezano po obeh zapestjih. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek, kjer bo ozdravela v treh ali štirih dneh. Ob prihodu v bolnišnico ie Martina povedala, da si -je hotela vzeti življenje zaradi trenutnih nevšečnosti. Zato si je skušala porezati žile na zapestju. ( ŠOLSKE VESTI Kavuaiei .st v •> Državne industrijske strokovne $ole s venskim učrum jezikom v Trs opozarja prizadete starše, da vrši vpisovanje učencev n* čenk za prihodnje šolsko ie 1961-62 za II. in III. razred vključno 25. septembra t.l. * # # Na Državnem znanstvenem I’ ceju s slovenskim učnim !ez' kom v Trstu, ki ima poleg raZ' redov z znanstvenim učnim n j Črtom tuai popolne razrede klasičnim učnim načrtom, se * Sl vpisovanje za soisko leto i96' 1962 vsak dan od 10. do 12- u tajništvu zavoda v Ulici .L> zareliO vecchio št. 9 neprekin) no do 25 septembra 1961. Navooua gleoe vpisovanja » razvidna na zavodovi "2las deski. # * * Ravnateljstvo industrtjs!1 ' Za vpis v II. in UL r. je čas 15. septembra. Ob vpisu n]0 učenec predložiti zadnje (0 sprčevaio in prijavnico, ki J" uobt v šoli, vse druge 'i5-/. lahko predloži učenec do 30. sW ten bra. Učenci, ki Imajo popravljal iZL-ite v septembru, se bodo »p sali takoj, po opravljenih izP'11 ' It A ZN A OKVICNT Slike tabornikov na Toln>'a skem so na ogled v Tržaški kW' garni v Ul. sv. Frančiška 29. [ Ot.EI> AI.1SČA TEATRO NUOVO Jutri ob 21. uri bodo ci gledališke šole Silvio D. mico ob zaključku šolskega le- j ta uprizorili svojo drugo Pre slavo. Izvajali bodo dve en°” dejanki, in sicer uSanja®’ morda pa ne» Pirandella 1D «Pred kosiloma 0’Neila. leg tega pa bodo nekateri f>°" jenci uprizorili tudi panton"! mo po Endersenovi pravljk ((Slavček in cesar«. Cena 300 lir za vse rede-(Znižana cena 150 lir). Im0" macije m prodaja vstopi" pri gledališki blagajni. ( K I O ) Nazionaie 16 00 ((Meni ugaja za[ poi«, Alt ed Marks in Suša"' nah York. Femce 16.00 »Lovec Indijancei*' techmcoior, Kirk Douglas. Excetsior Zaprto zaradi počiti"*' Grattactelo Zaprto zaradi -ne. Arcobalenc lb.00 »Operacija stero« Dogodivščine na P°*a nem morju. Supercinema 16 00 «Krik». . Alabarda 16 00 «Kio Bravo«, J°n' Wayne, Maureen 0'Hara. ^a ’ nji dan. Aurora 16.30 19.00 21.45 «K<>n' zvoni«, Lary Cooper. Cristallo 16.30 ((Londonska šast«, techmcoior, CrisioP" Lee Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «Vroči svmeC' Tony Curtis in Burt Lancast' ■ Prepovedano mladini. ... Capitol 17.00 ((Potopljeni svetl. Impero 16.30 «Sherwoodski Idv strelci«. Italia 16.30 ((Dekleta za v«h®>‘. dvore«, Marisa M-ell in Hall Prepovedano mladini-Massimo 16.30 »Italijani v Pe, „{. Dogodki iz pretekle zgodovi Moderno 17.30 «Suzana, age,\. v na telefonski poziv«, teci"" 1 V"" lor, Dean Martin de Astoria 17.00 «Heraklejeva la«, techmcoior, Steve Ree’ d>' Čila j te in širile PRIMORSKI DNEVNIK Astra 16.30 «Totb, Fabrizi i" našnja mladina«. ^ Vittorio Venete 16.30 Revija kj. ldcijskth filmov: ((Ljubiti i" biti«. Hfll- Ideale 16.30 ((Kanadčani«, te<^ color. v) ji Marconi 16.30 na prostem «Dekleta v uniformi«, *eCpil-color, Romy Schneider i" li Pa-lmer. ,c, Savona Zaprto za-adl počit" Odeon 16.00 «Nori diktato''*Lj-Skedenj 20.30 «Verboten, den, prepovedano«, James ( MALI OOLAg* PODI IZ FURNIRJA po kv. m — Les. ve za domač" ^ rabo iz mehkega in trded sa, vseh velikosti, močne ' ve — se orodajo v UM"1 t'-n-i št. 3. ZIDARSKO izdeluje tel In pleskarsko 44-783. dz|t GRAD SV. JUSTA VELIKO DVORIŠČE Drevi oh 21.15 I predelavi ^INTERNATIONAL BASTIONE FIORITOi Poslovilni večer na BALETA E VE L YNE CREAVt* predvaja danes 28. t. m. z začetkom dvorani in z začetkom ob 20.30 na prostem «URADNIK> (L’impiegato) V glavni vlogi nastopa NINO MANFREDI PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 28. julija 1951 Po stari izvoženi poti naprej? Kaj dejansko vse to pomeni? 4 pri tem ne gre pozabiti, a beguncev niso še zdaleč na-seljevali le v čisto begunska nQselja. Oni so imeli in še j-tnajo prednostni delež pri zasedanju vseh novozgrajenih stanovanj po Tržaškem, bodi-!l zgrajenih za redno urbani-zaaijo, bodisi za obnovo po v°]ni porušenih objektov. Ni znano, kolikšen je bil delež v 0 stotkih, ki so bili pridrža-oeguncem v raznih dobah, endar nam je marsikaj ra-zatnljivo iz okolnosti, da so i-?}\?°dilna mesta toliko pri ® točilni vladni stranki KD in '* to na vseh važnih vladnih estih (tajnik KD za Tržaško ozemlje je vedno Istran, ena- itd °^a pos^anca TSD, škof jjfjZakon torej v Trstu ni ntti potreben. Zato so šele Jrig 1956 objavili odlok vlad-e0a komisarja v Uradnem ltllUiku st' 31 2 dne 2- 2■ ... k°t «Pridržek in nakazilo nih nne tretjine novozgraje-O. stanovanj beguncem ljh^ na tržaškem ozem-j *• Torej od vseh novozgra-stanovanj, pa naj jih Bzodi občina ali katerakoli jzavna ali poldržavna ustavo (1NA-CASA, IACP, po-lina itd.), gre najprej ena c ‘ima stanovanj za begun-Kakšna pa je bila praksa, ' lahko približno predstavlja-0 Po neki objavi tržaške a-cncije «Italia» - Novice v slo-vnsčini z dne 6 2. 1960, ki P°d zaglavjem «Po-■u P° s*;anovanjih» sledeče: stna komisija za dode-vanje stanovanj odloča za Dr nf VSe vt°Se za stanovanja dalmatinskih beguncev so novembru 1958 veljavne. V l/stu je potreba 2721 stano-nl in 2S07 stanovanj za be-Punce.), Tn ,. 0 Pomeni, po tolmačenju °lTokr< atskih določb - prednosti Bunce; ko so te zadošče-pttč po množici vlog, Po-Pot I6 pa za^ne reševati po rebah, ki so seveda večje za be, hp •etn be, P’e k, kuj Bunce. Te potrebe gredo 0 Polotiice (v tem trenut-da* Po uradni statistiki. Seve-treba pripomniti, da 35 0APGD Da gredo za pribežnike. !(ti si povprečni Tržačan u-«1* vsai Približno nazorno st ° 0 množici naseljenih i-„ itl pribežnikov, posebno ogfadnjem desetletju, naj si Ij» Vsa novozgrajena nase-na ?° tržaških predmestjih, r„ ki so, kot ravnokar ten atačeno, deljena med pri-0re*nce in domačine. Da ne Hej? 0 Predaleč, jih bomo le gal najvažnejših našteli: g0rSe Pobočje Kjadina-Rocola UL Preko Sv. Alojzija do iupn* 'n Katinare, z novimi Aloj in cerkvami pri Sv. v Rocolu, pri Mariji -"leni itd. v plinski celici, saj se bo slovenska manjšina sama zadu-šilal Tudi še nekaj lahko priznamo, namreč da je bil prvi vzrok za kolonizacijo 75.000 i-strskih Italijanov v Trstu, na Goriškem, kratko na meji z Jugoslavijo, pravzaprav - re-vanšističen, torej preračunan, kakor smo zgoraj argumentirali, na zunanje - politične namene. Sele v drugi vrsti se je ta kolonizacijska množica izrabila v dvojni namen: 1. v rasistično-raznarodoval-ni, ki je popolnoma sprevrgel, ne le spremenil etnični značaj Tržaškega ozemlja, med drugim z zgraditvijo nepretrganega italijanskega etničnega mostu Trst - Tržič in Trst -Milje, odstraniti zgodovinsko izolacijo Italijanov v mestnih središčih Trsta, Milj in jo povezati v nepretrgano etnično italijansko ozemlje, s čim.er se meri na to, da se Slovenci čtsto odrinejo od morja čim više gor na Kras — seveda s teptanjem vseh londonskih dogovorov ter same italijanske ustave; 2. z ustvaritvijo brezposelnosti, ki daleč presega povprečje po Italiji, in z naselitvijo pretežno nedelavskega, desničarsko usmerjenega ljudskega elementa ukloniti nad-moč in borbenost tržaškega delavstva. S tem v zvezi se moramo zaključno spet povrniti k o-strim Fanfanijevim izjavam slovenskim županom. Mislim namreč tisti del izjave, ki je naše manjšinske izvoljene zastopnike napotil, naj manjšinska vprašanja rešujejo kar v lokalnem merilu. To pomeni, z vladnim komisarjem dr. Pa-lamaro in — s tržaško Lego nazionale, povezano z istrskim CLN oz. OAPGD, kratko s tr-žaško-istrskimi rasističnimi re-vanšisti. Fanfani ima očitno še majhno izkušnjo z našim manjšinskim vprašanjem, ko po ljudski modrosti, kot gospodar, zelo udobno daje mačkam klobase, v varstvo, brez ozira na že zelo neurejene državne prilike s še vedno obstoječimi fašističnimi zakoni v protislovju z demokratsko ustavo, namesto novih zakonov, ki bi morali biti že davno sprejeti v skladu s čl. 6 ustave, za zaščito narodnih manjšin. In to spada nedvomno v pristojnost same vlade in mnogih poedi-nih ministrstev ter zakonodajne oblasti, parlamenta. Poleg tega pa to nekam zatohlo diši po neki trhli statolatriji tz 'zloglasnih 'starih časov. Svečano in glasno ponavljamo, da je naše manjšinsko vprašanje prav tako in nič manj kot južnotirolsko, tudi če. ni bilo pred mednarodnim forumom ZN! V preteklih H le D, So, Ivanu so celi pre- ^6vih blokov v Ul. del-*ije~??Ce’ Timinjana, Brande- konča'n nainovejše, še nedo-tano-!*0, na Sanci nad Sv. I- še "o m Ske blo- Ibeko'1. (Jeliievih) poljih« cin0.,» Sfedenskega brda «San- Magdalene doli do ki p'5 ednju segajo novi Jak0b VSe>l PTede!ih izpod Sv. tejsk330 Carboli oz. ((Elito ®abotn’ p0 P°bočjih Jeričelj in *°ukn,.la^a’ Po grebenu Ko- Wn;C“*. M°rHe i hosei;. ’n Zgornje .4 ne Sergija«. Itobno ,?®ubljajmo se v «po- ^"ogo ’ sai itak ieao Pre' ^iepjj 3>0iabljamo, prezremo Virj ° n’ Pr- gradnje pri i 1 Ce*^’ na Greti ob Prose-°«itn0 • da ne dolgo- ,|lj!,lečp,n Se 2e tako Preveč ^Ur s n,°- Priporočamo, ko- odnlanima’ nai se kar edvSeP avi Po vsem Trstu, ?e,tjih lj.Pa po v*eh pred-dr . ■ k odkrivanju vsega, tllnšisiixZProdil rasistično-re-dp." ,^es v tem poldru-.>esk0nfne tju. pretvezno v he|( fk6’!».« Je človekoljubni raz-ln Požrtvovalnosti ne l °ze , ostala Italija ,bni,„..l.°‘»ko, sodee po tej ko. da je povsod, kjer »o 11 -1 ■ s*°jole bodisi sloven- p*,etrOan?6 ?*' vsaj močne ne-r°bi!e , skuPine, da so jih rn, 3 ki i ičavi!#, po- kil nie tedni" ponoviti »Uri ^Pone^ai ak°, j,h ne bi i. >' Tev . aat Vinrini L.«*,.;. D ,T° le '0 **h vladni komi• “o i —»u Tinj ”elik°Votezno h;e PreraZ bn°stih skrb-bL' lcolontUnano naseljeva-H^sC^ila, ki Jj od «*tvV- d° Za7^.Pre.dmestja, od vasi, n“j P°ri"-ejo ‘■lic Utn° breJn manjšino v da ,I ?.0Tnembne drob- ,V6d {ihoU!I0 taš^l,- asimilira L 0 je kot 1]3nsko ve-Pifanjp n' pr- mašenje le slednje luk„j dneh je izjavil italijanski poverjeni vladni zastopnik, da je to vprašanje toliko notranje italijansko, kot mednarodno vprašanje. Vrabcem na strehi ni treba več ponavljati, da so londonski dogovot\. Memorandum in Posebni statut mednarodni dogovori, v neki meri še bolj kot De-Gasperi-Gruberjev sporazum, kolikor londonski sporazumi urejujejo z isto pravno veljavnostjo kot manjšinska celo z njim povezana teritorialna vprašanja. Poleg tega pa za izvrševanje določb teh pogodb ustvarjajo mednarodni inštitut: mešani italijansko-jugoslo-vanski odbor. Na pravni veljavnosti teh dogovorov prav nič ne spremeni praksa, posebno zadnjih let, ki ima o-čitno korenine v zamlakuže-nih tržaških prilikah, ki teži po goebbelsovskem pojmovanju o državnih pogodbah — cunjah papirja — k sabotiranju te prevažne institucije z njenim razvrednotenjem in podrejanjem omenjenim lokalnim intrigam. To pa mora privesti do težkih in morda nepremostljivih mednarodnih motenj. Južnotirolski primer uči! Y. Z. KONEC V vodnem zrcalu... (FOTO MAGAJNA) 11 il|! i;:**:*#:-: Ob 20-letnici vstaje Poslednji premik slavne partizanske lokomotive* Zgodba o lokomotivi, ki je veljala več kol najmodernejši ekspres Včeraj je republika Hr-vatska slavila Dan vstaje hrvatskega ljudstva. Na Trgu Republike v Zagrebu je bilo zborovanje, na katerem so govorili najvišji p reds’avniki hrvaške ljudske oblasti. Iz pestre in junaške zgodovine hrvaških partizansk:h borcev objavljamo zanimiv odlomek o lokomotivi, ki je odigrala veliko vlogo v partizanskem boju in ki je bila sedaj prepelja na v Muzej revolucije v Zagrebu. Prišla je «Prva proletarka«! Novica se je hitro razširila po mestu in v kratkem času se je na banjaluški postaji zbralo veliko ljudi pretežno iz Drvara, Sanskega Mosta ali Prijedora, ki so hoteli prvi pozdraviti skromno avstrijsko lokomotivo, ki jo je nekdo imenoval »najzaslužnejši parni stroj revolucije«. Svoje zadnje potovanje »Prva proletarka« ni opravila z llltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilfllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||lltl|I||||||Il||ll|||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||i|||l||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII Vzorna tržaške Iz časov, ko je trgovina v Trstu bujno cvetela in plodovita tvrdke Reyer Njen ustanovitelj Franz Tadej Reyer je bil po rodu iz Naborjeta v Kanalski dolini - Pomembne poslovne zveze z Ameriko in južno Azijo V preteklem stoletju je dosegel Trst v gospodarskem pogledu in kot morska luka višek svojega razvoja. Prva svetovna vojna ni samo strmoglavila naše mesto z njegove višine, ampak je tudi uničila staro avstro-ogrsko monarhijo. Ako se ne bi bil stari Franc Jožef dal premotiti od svojega nemškega kolega Viljema II., da napade Srbijo, bi Trst pcstal morda največja sredozemska luka, kar sta seveda dobro vedela Genova in Benetke. In prav gotovo so koristi teh dveh luk tiste, ki določajo negativno , tržaško gospodarsko politiko italijanske vlade. Zelo zanimivo je dejstvo, da se doba tržaškega razcveta popolnoma ujema z obstankom nekdanje največje tržaške tvrdke Reyer in Schlik, ki je bila ustanovljena leta 1788 in je delovala do začetka prve svetovne vojne. Zgodovina te tvrdke je torej obenem tudi gospodarska zgodovina našega mesta od konca 18. do začetka našega, dvajsetega stoletja. Leta 1889 je tržaška trgovinska zbornica pod naslovom «In occasione del giubileo centenario della Oitta Reyer e Schlik« (Ob priliki stoletnice tvrdke R. in Sch.) izdala brošurico, v kateri na kratko opisuje posta- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUI«!! imiiiiiiiiiifiimHHiiiitiimiiiiiiiiiiiHHiiiiimimiiiiMmiimiHiHiimmniHimiiiiiiiiiiiiimiii ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Mozolj i na obrazu Zakaj in kako nastane mozoljavica, kako jo zdravimo in odstranjujemo Četudi ne predstavljajo mozolji na obrazu hudo o-bolenje, vendar povzroča mozoljavica pri mladih ljudeh nerazpoloženje in potrtost, češ da jim pač kvari izgled in lepoto. Obolenje, ki mu učeno pravimo acme vulgaris ali mvenilis, je posledica motenj v funkciji lojnic kože. Zaradi istih vzrokov nastane tudi premastna koža obraza in lasišča, prhljaj na glavi ter izpadanje las. Bolezen se začenja v puberteti, in sicer pod vplivom spolnih žlez: otroci pred puberteto, evnuhi in kastri-ranci nimajo akne. Mozoljavica lahko traja leta in leta ter naposled izgine brez zdravljenja. Drugi važni činitelji, ki pospešujejo mozoljavico, so prebavne motnje, uživanje morskih rakov in školjk, čokolade, konzerv in preveč začinjenih jedi. Pri preobčutljivih ljudeh lahko povzročajo mozoljavico nekatera zdravila, kar velja predvsem za jod (kot zdravilo proti golši! in brom (sestavni del pomirjevalnih in uspavalnih sredstev). Znano je tudi, da se mozoljavica ob menstruaciji poslabša, mnogokrat pa po perilu preneha ali se pa izboljša. Med vzroke, ki izzovejo mozoljavico, prištevamo tudi labilnost vegetativnega živčevja, nervoznost, malokrvnost in po- dobno. Da so pa tudi razne telesne motnje važen faktor pri nastanku mozoljev, se vidi na primer iz tega, da mozoljavica, ki je dolgo kljubovala zdravljenju, po odstranitvi zagnojenih mandeljnov izgine, Začeni pojavi obolenja se kažejo v zastoju loja v lojnicah. Na koži opazimo črne pike, tako imenovane some done. Ta črna pika je odprtina izvodila lojnice, zamašenega z lojem. Pika postane črna zarad: umazanije, ki se je nabrala na odprtini lojničnega izvodila. Ce na ta način prenapolnjeno lojnico iztisnemo, se loj iz lojnice izprazni v obliki črva s črno kapico. Bolezen je v bistvu vnetje lasnih mešičkov in žlez-lojnic v obliki vnetih bunčic, ki i-majo navadno na vrhu majhen gnojni mehurček. Posebna oblika mozoljavice je tako imenovana gomoljasta mozoljavica, ki kaže gomoljem podobne tvorbe. Te go-moljaste tvorbe se kaj rade zagnojijo in odprejo, kar ima za posledico kazeče brazgotine. Te okvare na koži kazijo bolnika. Navadna mozoljavica je bolezen mladih ljudi in le malokdaj traja preko 25. leta starosti, ko praviloma sama od sebe preneha. Pri mozoljavici velja pravilo, da se bolnik ne praska po obrazu z umazani- mi rokami, da tako ne o-kuži posameznih vzbrsti, zaradi česar lahko nastanejo gnojenja, ki zapuščajo brazgotine. Crne pikice smemo iztiskati le s čistimi rokami. Lahko jih bomo odstranili, če bomo obraz umili prej s toplo vodo ali pa dajali na obraz obkladke s kamilično vodo. Se bolje bo pa, če si nabavimo poseben aparat za iztiskavanje komedonov. Po vsakem iz-tiskavanju komedonov, očistimo obraz z 2-odst, salicilnim alkoholom, mozolje pa namažemo s 5-odst. žvepleno cinkovo pasto. Ne smemo uporabljati penicilinskih mazil, ker bi s tem ustvarjali alergijo, priporočljiva so pa kortizonska mazila. Pri zdravljenju igra važno vlogo pravilna prehrana: izogibati se moramo o-stro začinjenih jedi, alkohola in vročij pijač, jesti moramo mnogo zelenjave in sadja ter malo mesa. Priporočljivi so vitamini, zlasti vitamin A, ki ga dajemo v začetku v injekcijah, pozneje peroralno. V mnogih primerih se predpisujejo tudi hormonski preparati, včasih vidimo dober uspeh z uživanjem kapsul avreomicina in teramicina. Dobro domače zdravilo je kvas, ki ga jemljemo dva do trikrat na dan po eno žličko z vodo ali na rdečem vinu. Dr. S. B, nek in razvoj te tvrdke, iz katere posnemam sledeče najvažnejše odstavke. V uvodu, pod katerim sta podpisana podpredsednik F. Dimmer in tajnik A. C. Zen-ker trgovinske zbornice, čita-mo med drugim, da je tvrdka vedno zavzemala odlično mesto v tržaški zgodovini in da je mnoga druga industrijska podjetja in podjetja javne koristnosti ustanovila, p odpirala in pospeševala. Dalje čitamo na prvi strani teksta, da se je tvrdka R. in Sch. s pravico ponašala s tem, da je bila največja avstrijska tvrdka za trgovino s prekooceanskimi deželami, ker niti tukaj v Trstu, niti v drugem primorskem mestu in še manj v notranjost i obširnega cesarstva ni bilo še nikoli trgovske tvrdke, ki bi bila enaka po važnosti in razsežnosti prekomorske trgovine. Na 2. strani: Tvrdka Rever in Schlik je postopoma dospela do tako visokega položaja, da se je bleščeče odlikovala v zgodovini našega trga. Njena vzorna delavnost je bila plodovita za dejavnost in u-stanove za ves Trst in prav kmalu so tu in drugod nastal a velika industrijska podjetja, katerih postanek se mora zahvaliti pobudi in delavnosti načelnikov te hvale vredne tvrdke. In prav zato, ker je tvrdka Reger in Schlik zavzemala tako bleščeč položaj v zgodovini tržaške trgovine in ker je bila njena delavnost v čast in ponos njej in za ves Trst, smatra trgovinska zbornica za svojo dolžnost, da tukaj poda v glavnih potezah njeno zgodovino, ki je istočasno bistvena za tržaško trgovinsko življenje. Stran 3: Ta tvrdka je vpisana v tržaškem trgovinskem registru 4. septembra 1788 (1787?) pod naslovom «Pelle-grini in Reyer» (v registru ni Reyer, ampak je zapisano Rei-ier - moja opazka), ki je prevzela tvrdko Matteo Koller e Figli v likvidaciji. Pisarno in zaloge je imela v Kollerjevi hiši ob Velikem kanalu, na vogalu Ul. Carradori (danes Ul. Trento). Franz Tadej Reyer (torej (Reijer, ne Reyer), rojen leta 1780 v Naborjetu (takrat Koroška, danes Kanalska dolina) je bil ustanovitelj tvrdke. Študiral je filozofijo in teologijo v Celovcu z namenom, da se posveti duhovskemu stanu. Po končanih študijah pa se je premislil in je odpotoval v Trst, da najde svoji naklonjenosti bolj primerno zaposlitev. Prva njegova služba je bila služba domačega učitelja v družini Strohlendorf v Tr- stu, kmalu zatem pa je postal ke Reyer in Schlik je bil ko- ........................................... imuni.....imiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii................................mi.....milil.................................... dobrega znanca. Ne kažite razburjenja vpričo mlajših. KOZOROG (Od 21. 12. do 20. 1.) Vaš ugled se bo poveča! zaradi pomembnih organizacijskih uspehov. Prejeli boste povabilo, na katero ste že dolgo raču- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prebrodili boste krizo in psihološko depresijo, V prijetni družbi resničnih prijateljev boste našli uteho. Zdravje zadovoljivo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne izgubljajte časa s stvarmi, ki jih n| mogoče uresničiti. Ce boste sledili intimnim inspiracijam, boste dosegli več uspeha. DVOJČKA (Od 21. 5. do 22. 6.) Nove izkušnje vam bodo koristi, le pri vsakdanjem opravilu. Odkrita simpatija se bo razvila iz zgolj prijateljskega odnos«. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ponudila se vam bo nova možnost zaposlitve, ki jo bo treba sprejeti. Srečne ure z ljubljeno osebo. m Sli Prehodna slabost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaši interesi zahtevajo večjo osebno angažiranost. Prijeten večer v družini. Obvladati bo treba živce spričo neke nepredvidenosti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neko potovanje bo koristno iz raznih razlogov: novi zaslužki na vidiku. Manjši spor s simpatijo Neupravičena nervoznost. TEHTNICA (Od 23. 9, do 23. 10.) Ne podcenjujte važnosti izbire pravilnih sodelavcev. Novo prijateljstvo vam vedno bolj le. ze v srce. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (Od 24. 10. do 22 11.) Zaključek dolgotrajnega spo. ra bo dobrodošel za vaše poslovne odnose. Veselo srečanje z o-sebo, ki je že dolgo niste videli STRELEC (od 23 11. do 20 12.) Preden se odločite za usoden korak, upoštevajte nasvete nali VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vodite računa o vaših izdatkih, da ne bo presenečenja. Ne popuščajte kapricioznosti ljubljene o-sebe. Odlična moralna kondicija. RIBI (od 20. 2, do 20. 3.) Vaš načrt je uresničljiv, zato ne izgubljajte časa, Sreča vam bo naklonjena predvsem v večernih urah. Nevšečen prehlad. uradnik Strohlendorfove tvrdke, ki se je pečala največ z izvozom koroških pridelkov. F. T. Reyer se je tako odlikoval v tej službi, da mu je njegov šef, čeprav je bil Re-yer še zelo mlad, zaupal trans-atlantično misijo in ga poslal v Baltimore z ladjo, nakrcano s trgovinskim blagom. To se je pripetilo proti koncu ameriške vojne za neodvisnost. Reyer je prodal ves tovor v popolno zadovoljstvo svojega šefa. In tako se je popolnoma posrečil prvi poizkus trgovine med Avstrijo in Ameriko. Reyer se ni takoj vrnil v Trst, marveč je ostal nekaj česa v Ameriki. Doba porajanja neodvisne Severne Amerike je seveda mogočno vplivala na našega mladega popotnika, in to tembolj, ker je i- mel priliko priti v dotiko z važnimi in slavnimi osebami, med temi z Benjaminom Franklinom. Bogat s poznanji in izkušnjami se je nato povrnil v Trst, kjer je v kratkem času ustanovil svojo lastno trgovinsko tvrdko pod igo-raj omenjenim naslovom. Dne 25. aprila 1799 je vstopil nov zadružnik v njegovo tvrdko in sicer Jos. Schlik, zaradi česar se je naslov tvrdke spremenil v Pellegrini, Reyer in Schlik; štiri leta pozneje, t. j. 26. maja 1803, je izstopil Pellegrini in naslov se je na novo spremenil v Reyer in Schlik. Stran 5: Med francosko okupacijo, leta 1809, se je Reyer preselil na Dunaj in je tam ustanovil svojo tvrdko pod starim naslovom Reyer in Schlik. Proti koncu leta 1813, po odhodu Francozov, se je zepet vrnil v Trst, medtem ko je dunajska tvrdka postala podružnica tržaške centrale. Zaradi razvrednotenja «Ban-kczettel« je tvrdka utrpela velike izgube, toda namesto da bi jo bile te izgube osla bile, so jo spodbudile k še večji dejavnosti. Medtem ko je do tedaj izvažala avstrijske produkte na poverjenost (komisije), se je tedaj z vso silo vrgla na zelo razsežen u-voz prekooceanskega blaga in je na ta način odprla nove zelo važne trgovske zveze za Trst in notranjost monarhije Stran 6: Leta 1813 je poslal Reyer svojega bratranca Jos Edlmanna kot zastopnika svo je tvrdke v London, iz tega zastopništva se je razvila ne odvisna londonska tvrdka Jos Edlmann. Dve leti zatem je bi ‘ sprejet v tvrdko Reyer in Schlik Karl Regensdorff. s katerim se je v Londonu spoznal Reyerjev sin Franc, ki je svojega novega znanca, kateri je nameraval sprejeti zelo ugod no ponudbo za Mehiko, pre govoril, da je odpotoval z njim v Trst. Stran 7: Leta 1830 je Regensdorff postal prokurist tvrdke Reyer in Schlik, kjei je ostal do leta 1860. Tudi brata omenjenega Josipa. Franca Edlmanna je Reyei poslal kot trgovinskega potni ka na lasten račun v Spaniic in na Portugalsko. Franc Edi ntann je pozneje ustanovil v Londonu svojo lastno tvrdk' pod naslovom «F. Edlmann in Co.». Glavni uvozni artikel tvrd- lenialni sladkor, t. j. sladkor iz sladkornega trsa, iz Brazilije, Kube, Rio de Janeira, Pemambuca, Bahie itd. Poleg sladkorja je tvrdka v zelo velikih količinah uvažala tudi kavo iz Srednje in Južne A-merike in s Cejlona. Uvozila je tudi bombaž in sploh vse tako imenovano kolonialno blago iz Amerike in Azije, Dvojamborriica (brigantino) »Airone« tvrdke Reyer in Schlik je bila morda ena prvih jadrnic, ki je ponesla avstrijsko trgovinsko zastavo na Kitajsko. Stran 9: Da bo pravočasno obveščena o spremembah tr govske konjunkture — tistikrat niso še poznali brzoiava — je Reyer organiziral svojo lastno kurirsko službo med Londonom in Trstom. V teku leta 1858 (dvanajst let po Reyerjevi smrti) je tvrdka uvozila 34.000 zabojev sladkorja iz Havane. 1200 velikih zabojev m 5000 vreč iz Brazilije, 32.000 vreč kave iz Brazilije, 12.000 s San Dominga, 12.000 sodov iz Santia-ga in 5000 bal bombaža iz Vzhodne in Zahodne Indije. Na polju nacionalne industrije je tvrdka ustanovila razna važna podjetja, i led temi rafinerijo kolonialnega sladkorja v Dunajskem Novem mestu in je odkupila nekaj premogovnikov v bližini tega mesta. DRAGO GODINA (Se nadaljuje) lastnimi kolesi. Dopotovala je na odprtem tovornem vagonu in bila vso pot od Sanskega Mosta do Banjaluke predmet pogledov tisočev ljudi, ki jim je znana zgodovina tega stroja, ki je v začetku tega stoletja naredil avstrijskega industrialca Otta Steinbasa za milijonarja, med vojno Pa je veljal več kot današnji najmodernejši ekspresi. »Mašina« pride na Grmeč V prvem letu tega stoletja se je na Grmeču razširila novica, da je v planino, v eno izmed ravnateljstev industrialca Otta Steinbasa dospelo «železno čudo, ki bruha plamen in paro« in ki lahko v enem samem dnevu izvleče več debel kot sto vzdržljivih planinskih konj. Mala gozdna lokomotiva, ki je imela na tenderju št. 2. je mnogo časa vzbujala začudenje med prebivalstvom. Mnogi so prehodili tudi po desetine kilometrov skozi neprehodne gozdove, samo da bi videli to »čudo«, ki tuli in zavija močneje od tropa lačnih volkov« v dolgih zimskih večerih. Toda vsakega čuda je nekoč konec. «Dvojka» je kmalu postala samo eden od številnih strojev, ki jih je «Si-pad« podedoval od Steinbasa. Iz bogatih gozdov je prevažala na tisoče kubičnih metrov lesa, včasih pa vlekla tudi potniške vlake. V februarju leta 1937 je «dvojka» prvič služila interesom delavcev: v času velike stavke gozdnih delavcev pri ravnateljstvu «Sipada» v O-štrelju so lokomotivo rekvi-rirali delavoi za lastne potrebe. Na njenem dimniku so prvič zaplapolale rdeče zastave. Bila je to v nekem smislu generalna preizkušnja za dogodke, ki so se približevali s hitrostjo orkana. Rdeča zvezda na tenderju Vojna je zatekla «Dvojko» v Srnetici. Prvi partizani so se odločili, da drvarskim delavcem poverijo nalogo, da uredijo malo lokomotivo, ki je zahtevala malo oskrbe in mazila. Posel jp bil hitrp o-pravljgn . in, »Dvojka«, je z rdečo zastavo na terrderju zopet zavozila v goste grmeške gozdove. Začela se je njena kr-riera partizanskega vlaka, ki se je ovenčal s slavo. Nikjer ni točnih zapisov kaj vse je lokomotiva, ki so jo krstili za »Prvo proletarko«, prevozila v burnih letih vojne in kje vse se je premikala. Po ocenah soudeležencev pri dogodkih je mogoče izračunati, da je »Prva proletarka« prevozila več kot 200 tisoč kilometrov v službi ljudske vojske. Eden med njimi, politični delavec :/ časov vojne, Smajo Džafič, pravi: «To je edini vlak, ki je v teku vseh štirih let bil naš. Delavci so na lokomotivo montirali tri sirene, ki so vlivale strah sovražniku. Bila je skratka nedosegljiva in kot prikazen se je pojavljala na najbolj kritičnih mestih. Napadali so jo z letali, zaži-galnimi bombami, topništvom in puškami, toda «Dvojka» je bila vedno hitrejša. Proglasili so jo tudi za «srečno», saj niti en strojnik ni izzubil na njej življenja. Seveda — pravi Smajo — se je treba zahvaliti' tudi ljudem, ki so jo vi žili, da je o-stala tako dolgo živa Dušan Sobot, Jovo Banjac, Milan Mandič in Jovo Bzlaban so sijajno vodili ta s*roj skozi neštete težavi. Bil je to prvi vlak brez voznega reda, ki je stal tudi na odprti progi, medtem so so potniki zbirali drva in vodo, da je lahko stroj šel naprej. Toda ljudje so verjeli mali lokomotivi. »Prva proletarka« je v četrti ofenzivi vozila tudi tovariša Tita in člane vrhovnega štaba od Jajca do Bug ina. Male lokomotive se spominjajo tudi čiani sovjetske, ameriške in britanske misije. Tej mali lokomotivi dolguje življenje na stotine m stotine težko ranjenih, borcev. Vedno je v planini neposredno za fronto čakala kompozicija s «Prvo proletarko«, ki je odvažala ranjence globoko v Grmeč, v bolnišnice, ki so bile urejene v Ataševcu, Sobotovcu, Gor-čenici in drugje. Lokomotive se spomnijo tudi mnogi udeleženci AVNOJ in ZAVNO BIH, katere je vozila na zasedanja, na katerih so bili postavljeni temelji nove Jugoslavije. Žetev pred cevmi mitraljezov Iz bogatih spominov na dneve, ko je «Prva proletarka« veljala več kot suho zlato, je Smajo Džafič izbral dva dogodka. Spominjam se — pravi Džafič — tudi datumov. Bilo je to 4, septembra 1942. Dan je bil jasen in prekrasen. V Sanički dolini je Prva omladinska delovna brigada žela in mlatila žito. Delalo se je dan in noč. Treba je bilo spraviti žito in ga zavarovati pred sovražnikom, ki je prodiral. Polja so neprestano preletavala letala in z zažigalnimi bombami uničevala snope. Letela so iznad samih krošeni dreves in i-skala lokomotivo, ki jo je takrat vozil Dušan Sobot. Lokomotiva je bila skrita v gozdu v Grudeljskih Lukah in vedno je pravočasno odvažala kompozicije do vrha napolnjene s komaj omlatenim žitom. V tistih dneh je «Pr-va proletarka« opravila svoj veliki izpit'. Kazalo je, da je «Prvi proletarki« prišel konec v marcu 1944. S povečano kompozicijo smo se 13. marca napotili iz Prijedora proti Mliništu. kjer so kamioni, ki so prihajali preko Livna iz Splita, raztovarjali zavezniško pomoč v hrani. V bližini Mliništa je bil vlak napaden. Polne tri dni nas je 17 borcev odbijalo napade močnejšega sovražnika. Sele 17. marca nam je uspelo prebiti se in prinesti hrano, ki so jo borci in ljudstvo pričakovali. Tender lokomotive je bil takrat dobesedno prerešetan. * * * Sedaj se je njeno potovanje zaključilo. Razstavljena jo na dvorišču Muzeja ljudske revolucije in vsak dan jo obiskujejo vojni veterani, za katere predstavlja mnogo več kot navaden muzejski objekt. Tudi strojevodje, ki so jo vozili, so še živi. Za njih pravijo, da so edini vozači, katere je tovariš Tito pohvalil v težkih dneh vojne. V. TINJIC Radio Trst A 11.30: 11.45 naših 7.30: Jutranja glasba; Šopek slovenskih pesmi; Vrtiljak, pisani odmevi dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17. Za prijeten uvod igra orkester Guido Cergoli; 17.25: Pesem in ples; 18.: Italijanščina po radiu; 18.15; Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Bela Bartok: Glasba za godala, tolkala in čelesto; 19.05: Komorni jazz: Trio Thelonlus Monk: 19.30: Obletnica tedna: Rado Bednarik: «Od versajskega miru do rojstva tretje francoske republike pred 90 leti«; 19.45: Pianist George Feyer; 20.00: Šport; 20.30: Parada orkestrov; 21.15: Koncert operne glaspe; 22.00: Garibaldinski pisatelji: ((Giuseppe Cesare Abba«; 22.30: O slovenski klavirski glasbi: 23.: Večerna rlasba. Petek. 28. juliju ItMil virju; 19.30: Prenos RL; 22 15: Trigger Alpert s svojimi Ali Starš; 22.35: Pesmi v ritmu; 23.: Prenos RL. Nacionalni program 6.30; Vreme na ttai. morjih; 7.: Jutranje melodije; 9.: Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.30; Lahka glasba z E-ziom Leonijem, Faustom Ci-gianom in Mino; 12.20: GlasDe-ni album; 13.30: Pevci lahke glasbe; 15.15: Na počitnice z glasbo; 16.; Program za otroke; 17.20: Iz opernega sveta; 18.30: 32 Beethovnovih sonat; 19.00: Plesna glasba; 19.30: Klavir v jazzu; 20.: Glasbeni album; 21.: Simfonični koncert; 23.15: Iz dancinga «Casina del Bosco« v Riminiju Ruska kultura; 23.: 9kladbe Franca Josepha Haydna. Slovenija Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Lutkovno gledališče «Galmi» iz Vidma; 14.50: Gianni Safred pri marimbi; 15.; VVagnerjeve opere v Tr<-Hi. Koper 7.: Prenos KL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.: Prenos RL; 12.: Glasba za vas; 12.45: Glasba za vas (II. del); 13.40: Me lodije spominov - orkester RTV Zagreb; 14.: Iz operetnega sveta; 14.30: Domače aktualnosti; 14.40: Poje zbor Slovenske lil-harmonije; 15.30; Igra godba L M iz Ljubljane; 16.: Ritmi za mlade; 16.30: Jugoslavija v svetu; 16.40: Odlomki iz oper: 17.40: Plesna glasba; 18.: Pre-nos RL; 19.: Tom Erieh pri kla- II. program 9.: Jutranji ritmi; 11.; Glasba za vas, ki delate; 13.: Deklica ob 13. predstavlja: 14.: Naši pevci; 15.: Zlati glasovi; 16.: Program ob štirih; 17: I-talijanski «cantastorie»; 17 30: Vaš juke-box; 18.50: Samo glasba; 20 30; Italijanski humoristi (avtoportret Maria Bran-caccija); 21.45: Večerna glasba. III. program 17.: Sonate za klavir (elementi, Beethoven ; 18.30: Skladbe Giuseppa Sartija, Baldassar-ra Gahippija in Adolfa Has- sea; 19.: Diplomatsko poslan, stvo Antonia Canove; 19 30: Paul Hiodemith - sonata za bas in klavir; 20.: Vsakovečer ni koncert; 21.30: Radijska I-gra na Gogoljev tekst; »Ne pri-ržulte se na ogledalo«: 22.20: 8.05: Glasba ou delu; 8.45: Vlastimir Nikolovski: Suita in modo a-ntico; 9: Med arijami in dueti; 10 15: Z melodijami o krog sveta; 11.40: Otroci po zdravljajo; 12.: Narodne za glas in klavir v priredbi Cirila Preglja; 12.15: Kmetijsk nasveti; 12.25: Pet pevcev - pet popevk; 12.40: Pisani zvoki z Dravskega polja; 13 30. Igra Pi hal ni orkester JLA; 13.55: Iz oper Mirka Poliča, Borisa Pa pandopule In Danila Švare, 14 35: Glasba na tekočem tra ku; 15.40: Poje Koroški oktei 16.: Sportnj tednik; 16.20: Godalni ansambli in vokalni an sambi i; 17.15: Koncert za vas. 18.: Hitri prsti; 18.15: LJud.ke pesmi iz Francije; 20.: Zabave; zbor VValter Schumann; 20 ib Tedenski zunanje-politični prt gled; 20.30: Iz del Antonr-t Dvoraka: 21.15: Oddaja o mor ju in pomoršči^ih; 22.15:' Godala v noči; 22.35: Moderni plesni ritmi; 22.50: LUerarn. nokturno. Ital. televizija 18: TV za otroke: 19.: V ev roviziji iz Turina svetovno pr venstvo v sabljanju; 20 30: Dnevnik; 21.15: Noe) Covvard «Senena mrzlica« trodejanka, 23.15; Dnevnik. Jug. televizija Italija 18.: Svetovno prven. stvo v sabljanju - prenos iz Turina; JRT 20.: TV dnevnik: RTV Beograd 20.15: Folies Ber gere - francoski igrar.i film PkjihuiuKi UivtVrtlK — 4 — ^u- J““J“ ^ Gorlško-bcncški dnevnik Tudi v Krminu zahtevajo deželno avtonomijo Cesta proti Plešivemu naj pride pod pokrajinsko upravo Izboljševalna dela na krminskem polju naj v večji meri finansira država Pretekli torek zvečer je imel občinski svet' iz Krmina sejo, na kateri je razpravljal o številnih in važnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Najprej je župan prečital interpelacijo, ki so jo vložili štirje levičarski svetovalci, v kateri se predlaga, naj bi občinski svet zahteval, da pride konzorcij za izboljševalna dela na krminsko-gradiščanskem polju iz druge v prvo kategorijo, kar bi imelo za posledico, da bi se povečal prispevek države in zmanjšale dajatve prizadetih kmetov. Zupan dr. Godeas je opozoril, da je to važna zadeva, ki jo morajo prej temeljito proučiti ter jo bo zopet postavil na dnevni red za prihodnjo sejo občinskega sveta. Predlagatelji so se strinjali s tem in priporočili županu, naj bi med tem stopili v stik tudi z občinsko upravo v Gradiški, ki je pravtako zainteresirana na vprašanju. Svetovalci so nato imenovali člane za razne komisije. Za občinsko davčno komisijo, ki obravnava pritožbe prve stopnje proti odmeri občinskih davkov, so določili naslednje člane: vinogradnik Antonio Banello, kmet Francesco Lo-setti, obrtnik Luigi Luis, delavec Giuseppe Marcon, trgovec Pio Marzona, trgovec Lino Mocchiutti, obrtnik Luigi Nardin in kmet Mario Stecchina. Po odobritvi nekaterih sprememb v občinskem proračunu za 1961 so svetovalci sprejeli tudi sklep, da bodo pri pokrajinski upravi postavili zahtevo, naj bi občinska cesta, ki pelje preko Subide in Ple-šivega dalje v Brda, prišla pod pokrajinsko upravo, ki naj bi jo primerno uredila in popravila. Občinskemu odboru so poverili nalogo za izvršitev tega sklepa. Potrdili so tudi več sklepov odbora in med drugim odobrili prodajo kosa občinskega zemljišča Ivanu Prinčiču in nekaterim drugim podjetjem. Kot zadnjo točko pa so svetovalci odobrili resolucijo, s ka- uit iiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti in t m m iiiiiii OD VČERAJ 00 DANES tero priporočajo takojšnjo izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom za Furla-nijo-Jul. Krajino. Za resolucijo je glasovalo 17, proti pa samo en svetovalec. Dne 5. in 6. avgusta Praznik v Števerjanu Sredi poletja smo in sedaj je najprimernejši čas za razne prireditve na prostem. Tudi Steverjanci ne marajo v tem zaostajati za drugimi našimi kraji. Zato bo prosvetno društvo «Briški grič» priredilo v soboto 5. in v nedeljo 6. avgusta domač praznik s plesom in prosto zabavo. Prireditev bo »pri Klanj-ščkoviha v Uklancih, nedaleč od Bukovja. Plesišče bo urejeno na prostem in bo na njem dovolj protora za vse plesalce. Igrala bo prvovrstna godba na pihala, poleg pleši-šča pa bo deloval dobro založen bife v katerem ne bo manjkala prvovrstna briška kapljica. Na razpolago bodo seveda tudi breskve in sladokusci že vedo, kako so dobre s pristnim briškim vinom. Prireditelji že sedaj vabijo Goričane in druge prijatelje, naj rezervirajo soboto in nedeljo prihodnjega tedna za prijeten izlet v Brda. MiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiimiriitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Po zaslugi obmejnega prometa Četrtkov sejem v Gorici je vedno zelo živahen K I M O J v aoRict CORSO. 17.00: «Pet ur v gotovima, E. Kovač in G. Caris-se. Angleški film. VERDI. Zaprto. V1TTOR1A. 17.30: «Moški mislijo samo na tisto...a, J. M. Amato in L. Colbein. Črno-beli italijanski film. CENTRALE. 17.30: «Sedem pozivov na dvoboja, E. Fury in L. Stewart. Cinemascope v barvah, ameriški film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan *n ponoči je idprta v Gorici lekarna ALE-SANI, Ul. Carducci štev. 12, el. 22-68. «a------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici tajvišjo temperaturo 27,8 stopinje ob 14.30 in nanjnižjo 14,6 stopinje ob 5. uri. Povprečna ir.evna vlaga je bila 75-odstot- Dvakrat na mesec, drugi in četrti četrtek, oživi v dopoldanskih urah tisti del Ul. Ca-dorna, ki teče skozi Ljudski vrt, v živahnem sejmskem živžavu. Tudi včeraj je že zgodaj zjutraj nad 50 potujočih trgovcev razstavilo svoje blago na improviziranih stojnicah na obeh straneh ceste, da so si gospodinje, ki gredo vsako jutro tod mimo na trg, lahko spotoma ogledale najrazličnejše predmete v prodaji. Kat običajno je bilo zlasti med kupci precej Jugoslovanov, ki prihajajo s propustni-cami na ta sejem; Med sejmarji prevladujejo prodajalci čevljev, ki so si ustvarili v Gorici že svojo stalno kliente-lo in marsikateri med njimi se je že naučil tudi toliko slovenščine, da lahko ponudi in pohvali svoje blago kupcem z druge strani meje. Precej izbire je bilo tudi v moških delovnih oblekah, raznimi drugimi tekstilnim: iz- delki in torbicami ža najrazličnejše okuse in žepe. 2enske s podeželja so si ogledovale tudi rabljene kose obleke, ki jih je imel nek prodajalec razstavljenih velik kup. Tu so bili kupci, oziroma kupovalke, precej natančni pri izbiri, ker je bilo treba poleg cene pregledati tudi kakovost in večjo ali manjšo obnošenost blaga. Vendar je bilo na tej stojnici kar precej prometa. Zanimivost zase predstavlja že nekaj mesecev prodajalec gospodinjskih potrebščin, ki se s svojim kamionom utabori na začetku ulice in z akrobatskim premetavanjem krožnikov, kozarcev in drugega podobnega blaga ter s ploho besed vabi in zabava eventuel-ne kliente. Tudi včeraj, je do 13. ure bilo okrog kamiona precej ljudi in marsikdo je kupil baterijo krožnikov, po 18 za 1500 lir in še zavoj kozarcev za nameček. Prihodnji sejem bo avgusta in morda bo malo manj živahen kot je bil včerajšnji, saj je avgust mesec počitnic za vse, razen za kmeta seveda, ki se lahko malo oddahne le pozimi. Vsekakor pa se tudi goriškemu četrtkovemu sejmu pozna, da je z malim obmejnim prometom Gorica zo- pet dobila tisto vlogo posredovalca med mestom in njegovim slovenskim zaledjem, ki je bila zanjo vedno značilna in življenjsko važna. Zborovanje bivših antifašističnih preganjancev Kot je že v navadi bodo tudi letos bivši politični pre-ganjanci-antifašisti imeli zborovanje ob priliki obletnice padca fašizma. Ker je ta o-bletnica, 25. julij, padla na delavnik, bo tako zborovanje v nedeljo 30. t. m. Prireja ga odbor bivših antifašističnih preganjancev v nedeljo 30, t. m.; v poletnem kinu v Ul. Dante v Krminu. V primeru slabega vremena bo zborovanje v dvorani poleg. Prireditelji vabijo k ude- iežbi tudi bivše slovenske antifašiste, ki so bili po zaporih. internacijah ali taboriščih. Nesreča pri delu Včeraj dopoldne nekaj po 9. uri so z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico 55-letnega Stanka Crigoja, ki je zaposlen v mizarski delavnici Černigoj v Ul. Duca d’Ao» sta št. 30. Pri delu z žago ve-necjanko se je vrezal v roko. V bolnišnici so mu očistili in obvezali rano ter ga poslali na zdravljenje domov. S seje pokrajinskega '0 Nadaljevanje sabljaškega turnirja v Turinu Priznanje dr, Polesiju za delo pri pokrajinski upravi Preteklo sredo je imel pokrajinski odbor svojo običajno tedensko sejo, na kateri je predsednik dr. Chientaroli najprej podal svoje poročilo. Ob priliki predaje dela od dosedanjega poslevodečega predsednika dr. Polesija, je dr. Chientaroli izrekel dr. Palesi-ju posebno zahvalo in mu izročil tudi spominski dar v priznanje njegovega dela pri pokrajinski upravi, zlasti v času bolezni umrlega odv. Cu-lota. Nato je predsednik obvestil odbornike o vljudnostnem o-bisku, ki so ga napravili na sedežu pokrajine župani in odborniki iz Tržiča in Dolenj; predlagal je, naj bi tudi pokrajinski odbor vrnil obisk po krajših poletnih počitnicah. Odbor je nato proučil in o-dobril nekatere upravne zadeve, ki so bile na dnevnem redu. Slo je predvsem za nekatere zadeve zasebnega značaja. Pred zaključkom seje je predsednik razdelil posameznim odbornikom akte z njihovega področja glede zadev, o katerih bodo poročali na jutrišnji seji pokrajinskega sveta. Štandreški letoviščarji Štandrež sicer ni v poletnih mesecih prikladen kraj za počitnice in to dobro vedo tudi sami domačini, ki, če le morejo, pohitijo v prostih dneh k morju ali proti Zgornjemu Posočju. Vendar pa imamo v tem času tudi pri nas nekakšne letoviščarje. To so domačini, ki so se pred leti izselili v druge kraje in izrabijo poletni oddih za obisk znancev in prijateljev. Med drugimi takimi obiskovalci je prišel v domač kraj tudi Poldo Paškulin, ki je dela! svoj čas v goriški tiskarni v Ul. Favetti, potem pa se je pred fašisti umaknil v Ljubljano, kjer živi še danes. Paškulin je med drugim velik ljubitelj ptičev pevcev in je domačim ljubiteljem ptičev vedel povedati marsikaj zanimivega iz njihovega življenja. Zastavljalnica ima vedno delo Vsak dan prihajajo potrebni ljudje, po navadi iz najnižjih slojev, na sedež goriške zastavljalnice v Ul. Carducci, da bi na zastavljeno blago dobili na posodo nekaj denarja, ki bi jih rešil iz trenutne stiske. Zanimive so številke, ki jih objavlja goriška občina v svojem vestniku o gibanju prometa v zastavljalnici. Tako nam podatki za mesec marec povedo, da je bilo ob koncu februarja v skladiščih zastavljalnice 4.338 zavojev za-stavljalnega blaga z dragocenimi predmeti v skupni vrednosti nekaj nad 30 milijonov lir. V tem mesecu se je pri- glasilo še 780 vlagateljev, ki so prinesli za nekaj nad 6 milijonov lir blaga v zastavo. V istem mesecu je obnovilo ali odplačalo zastavne police 748 vlagateljev, 40 partij pa je šlo na javno dražbo. Vse to kar se tiče dragocenih predmetov, ki so bili zastavljeni. Se živahnejši je bil promet l drugim navadnim blagom, med katerim so kosi obleke, razni stroji, kuhijnski predmeti, police itd. Tekom meseca se je priglasilo 816 klientov in cb koncu marca je bilo 6.160 klientov, ki so prinesli za 19.753.800 lir raznega blaga. V marcu je bilo obnovljenih 789 zastavnih polic, 108 pa je zapadlo in je bilo zastavljeno blago v znesku nekaj nad 362.000 lir odprodano na javni dražbi. V celoti je ostalo ob koncu marca še 4.330 zastavnih polic za dragocenosti, ki so predstavljale vrednost nad 31 milijonov lir ter 5.263 zastavnih polic za navadno blago v vrednosti nad 16,5 milijona lir. Iz zgornjih podatkov je razvidno, da je tudi na Goriškem še vedno dovolj takik ljudi, ki se morajo v sili zatekati po pomoč na zastavljalni oddelek Mestne hranilnice v Ul. Carducci. Nenadna smrt delavca iz SAFOGA Včeraj popoldne okrog 15. ure so poklicali avto Zelenega križa v goriško livarno SAFOG, kjer je nenadoma postalo slabo 30-Ietnemu delavcu Renatu Venier iz Ločnika, Ul. Venier 7. Čeprav so ga z vso naglico odpeljali v civilno bolnišnico, so žal prišli tja prepozno, ker je Venier že medpotoma umrl. Zdravnik dr. Spangher je ugotovil, da je Venier umrl zaradi nenadne možganske krvavitve. Vozni red vlakov ODHODI V nedeljo 30. t. m. praznik ob Doberdobskem jezern Tradicionalni praznik ob Doberdobskem Jezeru, ki ga Je dež preprečil preteklo nedeljo, se bo vršil v nedeljo, 30. t. m. ob isti uri in na istem mestu. Nastopili bodo, kot je bilo že prvotno določeno, »VESELI SENTVIDCANIa s svojim godbeno - pevskim ansamblom. Od 16. ure dalje bo deloval tudi dobro oskrbovan bife. Koncert «Veselih Sentvtdčanovn, ki imajo na sporedu umetne in narodne pesmi ter bodo nastopili v gorenjskih narodnih nošah, se začne ob 17.30 uri. Po koncertu ples do 24. ure. Proti Trstu; 0.20 (D), 5.49 (A), 6.42 (A), 7.39 (D), 8.06 (A), 8.59 (D), 11.07 (A), 14.02 (A), 15.54 (A), 17.48 (DD), 18.34 (A), 20.00 (A), 21.46 (A), 22.25 (D), 23.15 (DD)*). Proti Vidmu; 4.32 (A), 6.24 (A), 6.57 (D), 7.27 (A), 7.53 (D), 10.52 (A), 13.00 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD)**). 15.38 (A), 17.21 (A), 18.35 (A), 19.47 (D). 20.29 (D), 21.47 (A), 22.39 (A). Odhod v Novo Gorico; 7.20 (A), 14.04 (A), 20.20 (A). PRIHODI Iz Trsta; 4.31 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.25 (A), 7.52 (D), 10.50 (A), 12.59 (D), 13.39 (A), 14.37 (DD)**), 15.36 (A), 17.18 (A), 18.30 (A), 19.45 (D), 20.28 (D). 21.42 (A), 22.37 (A). Iz Vidma: 0.19 (D), 5.44 (A), 6.40 (A), 7.37 (D), 8.03 (A), 8.57 (D), 11.05 (A), 13.59 (A), 15.52 (A), 17.47 (DD), 18.32 (A). 19.58 (A), 21.44 (A), 22.24 (D), 23.14 (DD) *). Prihod jz Nove Gorice: 8.08 (A), 15.13 (A), 21.25 (A). *) Vozi ob nedeljah od 25. 10. septembra in od 17. decembra 1961 do 25. februarja 1962, vsak dan od 1. do 31 avgusta. **) Vozi samo ob sobotah od 24. junija do 29. julija; od 2 do 9. septembra in od 16. decembra 1961 do 24. februarja 1962; vozi vsak dan od 1. do 31. avgusta. A — potniški vlak, D — brzi, DD — ekspresni. Rus Rylski je postal svetovni prvak v sablji Odličen plasma Poljakov, ki so zasedli drugo, tretje in četrto mesto - Calarese je v finalnih borbah klonil TURIN, 27. — Sovjetski sabljač Rylski je osvojil svetovno prvenstvo v sablji, potem ko je v odločilnem dvoboju premagal Poljaka Ochyro. Dopoldne so se pričele polfinalne borbe za svetovno pr- venstvo v sablji. V prvem polfinalu so se kvalificirali za finale Poljak Pawlowski s 5 zmagami. Poljak Ochyra s 5 z., Italijan Chicca s 4 z., ter Madžar Mendelenyi s 4 z. Eliminirana sta bila Rusa Kuznecov in Čerepovski, Zahodni Nemec Theuerkauff in Italijan Calan-chini. Iz drugega polfinala pa so izšli finalisti: Italijan Calere-se (5 z.), Francoz Arabo (5 z.), Poljak Zablocki (4 z.) in Rus Rylski (4 z.). Eliminirani pa so bili: Rus Gitny, Poljak Zub ter Madžara Meszena in Hor-vath. Popoldne pa se je pričela finalna borba. Tu se je izkazal Rus Rilski predvsem po svoji mirnosti. Ko se je srečal s Poljakom Ochyro, je imel šele štiri zmage, Poljak pa že pet. Rylskemu je najprej uspelo, da je Ochyro premagal ter tako dosegel enako število zmag kot nasprotnik. Potrebna je bi-torej še ena borba med njima. In tu je Poljak borbo izgubil bolj zaradi taktične napake; če bi bil manj neugnan, se mu naslov prvaka najbrž ne bi izmuznil. Rylski je bil bolj miren kot Ochyra in je nasprotnikove napake spretno izkoristil. Na splošno so bile vse igre v finalu zelo zanimive in pri-vjačne. Za Ochyro sta tudi tretje in četrto mesto zasedla poljaka Zablocki in Pawlow-ski. Vsi trije Poljaki so zanimivi: majhne rasti toda zelo borb posameznikov v sablji glede italijanskih sabljačev. Te odločitve so bile s tehničnega stališča popolnoma nemogoče. V krogih sabljaške zveze se tudi govori, da ni izključeno, da italijanska sabljaška zveza prekine odnose z Belgijo in Francijo po tako očitno nasprotnem ponašanju članov razsodišča iz omenjenih dveh držav nasproti italijanskim sabljačem. živahni in z odlično igro nog. čeprav jim je ušlo prvo mesto, so Poljaki vendar lahko zadovoljni s tako lepo uvrstitvijo. Italijan Calarese se je u-vrstil na peto mesto. Po njegovi dobri borbi včeraj in danes dopoldne je marsikdo pričakoval več od njega. Toda do finala se je že vidno utrudil, tako da ni bilo več opaziti tiste njegove zagrizenosti, ki je zanj karakteristična. Premagal pa je Ochyro. Finalna klasifikacija za prvenstvo v sablji: 1. Rylski (SZ), 2. Ochyra (Polj.), 3. Zablocki (Polj.), 4. Pawlowski (Polj.), 5. Calarese (It.), 6. Arabo (Fr.), 7. Men-delenyi (Madž.), 8. Chicca (It.). Danes pa se je tudi začelo tekmovanje za svetovno prvenstvo v meču za moštva. Tu sta se srečali tudi sovjetsko in jugoslovansko moštvo, toda Jugoslovani so morali prepustiti zmago nasprotniku, ker je bilo njihovo moštvo sestavljeno le iz treh sabljačev. Italija in Francija sta se plasirati v finalno skupino. Da se kvalificirata še dve moštvi za finale, bo potrebna še posebna skupina, v kateri bo Švedska nastopila proti Poljski in Rusija proti Veliki Britaniji. Zvedelo se je, da je ing. Renzo Nostini, predsednik italijanske sabljaške zveze, vložil uradni protest pri tehničnem vodstvu turnirja za svetovno prvenstvo v sabljanju zaradi ponašnaja predsednika žirije Francoza Boitella ter belgijskih sodnikov v zvezi z odločitvami, ki so jih omenjene osebe sprejemale ves čas «Red Knij*lits» in «KK Split» na mednarodnem košarkarskem turnirju v Miljah 5. in 6. VIII. Priprave za mednarodni košarkarski turnir v Miljah potekajo kar zadovoljivo. Turnir bo v dneh 5. in 6. avgusta. Organizacijo turnirja ima v rokah Košarkarski klub ENAL, ki mu v njegovem delu pomaga »Instituta Brasileiro do Cafe». Ta je določil za turnir tudi krasen pokal, ki ga bo prejelo zmagovito moštvo. Turnir z naslovom «Mesto Milje« bo v miljski občinski telovadnici v navedenih dneh in definitivni prijavi zanj sta že poslala kluba «Red Knights« (evropski prvak ameriških oboroženih sil) ter Košarkarski klub Split. Ostali dve moštvi, ki bosta sodelovali na turnirju, sta «Don Bosco« iz Trsta ter «Muggesana» iz Milj. KK Split je najavil, da bodo prišli v Trst sledeči igralci: 1. Ing. Zdenko Prijč, 2.ing. Petar Mijac, 3. ing. Veljko Tomič, 4. Vinko Bajrovič, 5. Ivica Ninčevič, 6. Meho Podu-je, 7. Petar Skansi, 8. Ratomir Tvrdič, 9. Zdenko Prug. 10. Saša Vicentič, 11. Katunarič Igor. Trener moštva je ing. Branko Radovič, ki je bil sam nekoč med najboljšimi jugoslovanskimi igralci, sedaj pa ne igra več. Kolesarsko profesionalno prvenstvo PIZZAU MASPES FAGGIN MILAN, 27. — Z dirko *• velikimi motorji se je “ jn zvečer na dirkališču Vigore* nadaljevalo tekmovanje za *!' lijansko prvenstvo profesi* nalnih dirkačev. V tej dir** so sodelovali samo trije Vodstvo je taoj prevzel P>£ zali ter pustil za seboj pn lotlija in Poiana. Takoj J tudi razmak večal in kwa‘ prehitel za cel krog PrveI! in drugega nasprotnika, f prvih 15 minutah vožnje ) Pizzali prevozil 18,161 kri‘ povprečno hitrostjo 72,644 » na uro in imel je dva k?0* prednosti pred Sivilottijem 4 kroge pred Poianom. T?“. v 27. minuti je postalo oivr lottiju slabo. Zapustil j e . tor in prevozil sam še trictj:j kroga, potem pa se je zgrU8^ na cilju. Odpeljali so ga ambulanto. Njegovo stanje V ni hudo, šlo je namreč navadno slabost, Pizzali je sam nadalje^®! dirko, Poiano pa je vedno ■ li zaostajal. V pol ure je P'22^, imel za seboj 37,720 km tem je imel Poiano še dete®: V 45’ je Pizzali prevozil 57^ km, kar pomeni, da je njegova povprečna hitrost tedaj 76,468 km na uro. Raz- mak med njim in pa se je še tudi sedaj asa ljeval in po eni uri vozffl je imel Pizzali 22 krogov Pr® nosti. Dirko je zaključil.talt ■ da je prevozil v eni 76,970 km. Italijansko prvenstvo v »g trostni vožnji pa si je SP®1,, svojil Maspes, ki je zadnl 200 m prevozil v 11 ”6. Za nJ' so se uvrstili Gaiardoni, ” senti in Sacchi. «1 Prvak zasledovalne v9. je spet Faggin, ki je PustlLv. drugem mestu bivšega svet j nega prvaka Messino. Tretji ■ Bailetti in četrti De Rossi- iiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii1 Začetek etapne dirke «Po Jugoslaviji Holandec Becker zmagovalec etape Banja Luka - Zagreb Odlična vožnja Jugoslovana Levačiča, ki je bil tretji na cilju ■ Mei prvimi tudi Italijan Lanzani ■ Danes etapa od Zagreba do Rek1 ZAGREB, 27. — Mednarodna etapna kolesarska dirka «Po Jugoslaviji« se je danes pričela. Kolesarji so prevozili prvo, še precej dolgo etapo od Banja Luke do Zagreba. Tu je kot prvi zmagovalec oblekel rumeno majico Holandec Evgen Becker, ki je progo prevozil v 4 urah 29’45”. Tri sekunde za prvim je vozil skozi cilj Bolgar Bobekov. 2e v prvi etapi pa je Jugoslovan Levačič pokazal, da bo resen tekmec za prvo mesto. Po njegovem velikem uspehu na francoskem amaterskem «Touru» je marsikdo izražal bojazen, da se za dirko «Po Jugoslaviji« še ni dovolj odpočil. Toda dejstvo, da je prišel na cilj tretji samo šest sekund za zmagovalcem, bi te domneve ne smelo potrjevati. V skupini z nadaljnjo sekundo zaostanka je tudi Italijan Frcole Lanzani («Ignis»), ki se je uvrstil na cilju kot sedmi. Ostali Italijani so bili v glavni skupini. V klasifikaciji moštev vodi po prvi etapi Jugoslavija A s časom 11 ur 31’37” pred Madžarsko, Holandijo, Italijo, Romunijo, Poljsko in Dansko. Italijansko moštvo sestavljajo kolesarji kluba «Ignis», in sicer: Ercole Lanzani, Luigi Negri, Agostino Cestari, Am-brogio Colombo ter Giuseppe Serpellini. V jutrišnji drugi etapi bodo kolesarji, ki jih je danes star-talo 78, prevozili razdaljo od Zagreba do Reke (180 km). Crvena zvezda-Rapid 3:0 (2:0) NEW YORK. 27. — Na mednarodnem nogometnem turnirju v New Yorku je Crvena zvezda včeraj premagala avstrijskega prvaka «Rapida» s 3:0 (2:0). Vse tri gole je dal Bora Kostič. t «»------- Tenis za pokal Galea GARMISCH PARTENKIR-CHEN, 27. — Tukaj se je pričel danes teniški turnir. Nastopila so moštva Madžarske in Italije ter Poljske in Zahodne Nemčije v elimtnacij- r.kih igrah, veljavnih za P® Galea. Italija vodi proti rlžarski z 2:0, Z. Nemčija P1 ti Poljski z 1:0. Rezultati: 0 Bodo (It.) - Korpas (M ) 3:6. 6:2. 'U, Gaudenzi (It.) - Balazs (® 6:0, 6:4. Kreinberger (ZN) - Ku° (P.) 6:1. 6:3. , Zaradi teme niso več •» iger v dvoje. V Bratislavi pa je Fran v vodstvu nasproti Jugof1^ z 2:1 in enak je rezultat CSSR in Avstrijo. NOGOMET FIRENCE, 27. A<1 Angeli imenovan «AntoniI**',i igralec italijansko-brazil^ji porekla, ki je član Fior®"1 p je danes prispel v Firen®^ Brazilije skupaj z ženo. ‘ pr čil se je v Braziliji pr®d kaj dnevi. BOKS SAN PAOLO, 27. v, lec Eder Jofre, svetovni P,efi kategorije bantam, je v ji ponoči premagal v deset®2?^) lu s k o. Jnnnnca Sa Yaoito, prvaka peresne 'ka'1 rije Daljnega vzhoda ALOJZ RAVBAR Še ne kratkih... OSEL GRE ENKRAT NA LED Nadaljevanje od včeraj «Pa kako! Saj me je ven-Jar vzela iz gole muhavosti! Zato se me je kmalu laveličala in je dobro leto 3o poroki začela hoditi z jmm drugim malopridnežem.« «Jaz ne bi nikdar storila nekaj takega,« je rekla o- Kdo ve kaj vse bi bila smožna storiti ti navihanca, si je mislil, ko je vsta-ial, da bi odšel. Tudi ona je vstala in od-ila v njegovi družbi. Ko sta stopala po neki samotni ulici, se ji je odtrgala podveza in z nogavico vred zdrknila pod koleno. Tisti mah se je on domislil besed Edvarda III.: «Sramuj se, kdor o tem slabo misli!« in se spoštljivo ozrl v stran, da bi dekleta ne spravil v zadrego. »Ni se vam treba obrača- ti v stran zastran take malenkosti,« je dejala brez sence zadrege. Tedaj je zasumil, da se ji podveza ni odtrgala sama od sebe, marveč, da je to bila past. Hudirja, je pomislil, to ni navadna ženska, to je poosebljena skušnjava! No, le bodi kdorkoli že, mene ne boš pretentala. Toda naslednje jutro je z grozo spoznal, da je zaljubljen vanjo... «Viš,» je tri mesece zatem rekel Rudiju, »dolgo sem se je z vsemi štirimi otepal, nazadnje pa... Pomisli; taka mevža! Da, čisto navadna mevža sem! Najprej ne pa ne, navsezadnje pa... Ne, večje šle-ve kot sem jaz ne najdeš pod soncem. Viš, tako sem se že zapletel v to štreno, da se komaj vidim iz nje. Toda izmotal se bom. Se danes prekinem vse stike z njo, da ne bo rekla, da me je naposled vendarle uiela, kalina neumnega.« Ko je bil na tem, da pojde k nji in pretrga vse vezi z njo, je prihitela v njegovo stanovanje, mu padla okrog vratu in vsa iz sebe izhlipala: «Ciril, pomisli: danes sem ugotovila, da bom do- bila otroka...« Zabolščal je vanjo z občutkom, da stoji na ledeni plošči, ki se naglo raztaplja. čez čas se je onemoglo spustil na rob postelje in zlezel vase kakor želva. Nekaj tednov nato sta se poročila. Natanko enajst mesecev po poroki mu je povila lepega sinčka... VSEVEDEZ 8. Večer na železniški postaji v Sežani. Na peronu so se gnetli potniki, ki so odhajali v razne smeri. Eden izmed vlakov se je že pomikal, ko je pritekel na peron neki dolgin, se preril skozi gnečo in se zapodil za vlakom. Zgrabil se je za drog ob stopnicah zadnjega vagona, skočil na stopnice m zlezel v vagon. Vstopil je v najbližji kupe, odložil klobuk in aktovko na prtljažno polico in se spustil na edini še nezasedeni prostor. Bil je videti čisto iz sebe, verjetno zastran dejstva, da je majčkeno manjkalo, da ni zamudil vlaka. In res je bilo tako. «Za las je manjkalo, da mi zlomek ni ušel,« je re- kel in se ozrl po sopotnikih. Tu je sedel mlad par, neki starejši moški, ženska s kaki dve leti starim fantkom, neki mladenič, priletna zakonska dvojica in neki mornar. Dolgin je poiskal robec, si otrl čelo in mimogrede vrgel pogled na svojo zapestno uro. «Cudlm se,» je izjavil, «da je odpeljal kar tri minute pred določenim časom.« Spet se je ozrl po sopotnikih. Le-ti so ga gledali brez zanimanja in nihče ni ničesar pripomnil. Tedaj je potegnil iz žepa časnik in začel brati. «Oprostite,» se je čez čas oglasil tisti starejši moški, »ali ve kdo od vas, kdaj ima prvi jutranji vlak od- | hod iz Nove Gorice proti Mostu na Soči?« Dolgin je zavejal s časnikom in ljubeznivo odgovoril : «Odhod ima ob 4.55. To vem povsem zanesljivo. Prav tako vem, če vas zanima, kdaj prispe v Most na Soči, kdaj v Podbrdo in kdaj na Jesenice.« Možak se je lepo zahvalil dolginu, le-ta pa se je samozavestno ozrl po ostalih sopotnikih, da bi ugotovil, kako je učinkoval nanje njegov takojšen in točen odgovor na možakovo vprašanje. Videl je, da je to res pritegnilo njihovo pozornost nanj. «Kdaj pa ima zadnji večerni vlak odhod s Pivke proti Opatiji?« je vprašal mlad par «Ob triindvajseti uri in štirinajst minut,« je odgovoril dolgin, ki je očitno imel presenetljivo dober spomin. »Ali morda veste,« je nato vprašal mornar, »kdaj odpelje prvi jutranji vlak iz Divače proti Pulju?« »Ob dveh in devetindvajset minut,« je povedal dolgin. Nato je rekel moški, ki je potoval s svojo ženo: «Ker vidim, da znate ta- ko lepo odgovarjati na vsa vprašanja v zvezi z odhodi in prihodi vlakov, povejte mi, prosim, kdaj ima prvi jutranji vlak odhod iz Ajdovščine proti Novi Gorici.« «Prvi jutranji vlak, to je vlak št. 431, odpelje iz Ajdovščine ob štirih enaintrideset in prispe v Gorico ob petih triintrideset.« Dolginov ugled je vidno rasel v očeh njegovih sopotnikov. Vsi so ga začeli gledati z nekakšnim spoštovanjem, kakor človeka, ki ni navaden človek, temveč zastopnik kake tovarne ali časnikar, skratka, človek, ki veliko potuje na državne stroške in ki zna reševati najbolj zamotane uganke železniškega, avtobusnega, pomorskega in letalskega prometa v državi. Ko so v naslednjih kupejih zvedeli, da zna nekdo odgovarjati na razna vprašanja, ki zadevajo železniški vozni red, so se nagnetli pred njegovim kupejem ter ga pričeli spraševati to in ono, eni iz resnične potrebe, drugi pa zgolj zato, da bi preizkusili njegovo nenavadno znanje. In on jim je kakor iz rokava stresal odgovore, tako da so kar zijali. Z na- ravnost osupljivo točnostjo Je navajal čas odhoda in prihoda raznih vlakov; natanko je vedel za razne avtobusne zveze z vlaki; vedel je za vse železniške zveze z inozemstvom; vedel je, koliko časa traja carinski pregled na tej ali oni obmejni postaji; vedel je, kje običajno vstopajo kontrolorji na ta ali oni vlak, in še vrsto drugih reči, o katerih navadni potniki nimajo niti pojma. Vtem je rinila skozi skupek potnikov, ki so se zbrali pred dolginovim kupejem, poštama kmetica, ki je imela v košari par kur, in vreščala: «Dajte mi no, ljudje, malo prostora, da pridem do tistega človeka!« Ko so ji naredili toliko prostora, da se je s težavo pripehala do vrat kupeja, je vprašala: »Kateri od vas pa je tisti, ki ve vse?« »Tale tu,» je nekdo pokazal na dolgina. «A-a, vi ste tisti! čujte, prijatelj, kdaj pa imam zjutraj prvo avtobusno zvezo iz Divače v Koper?« »Ob petih in šestnajst minut.« «Salabolt, vi pa res veste kar iz glave vse te re- či!« je vzkliknila ženska resnično presenečena nad dolginovo vsevednostjo. «Ja, vse to imam v temle prstu,« je rekel dolgin in pomigal z levim mezincem. «Ni ga vlaka ali avtobusa, za katerega ne bi vedel, kdaj odpelje in kdaj prispe na cilj.« Ta čas je ženska s fantkom začela nekaj mrzlično iskati po žepih in okrog sebe. «Kaj pa ste izgubili?« jo je vprašal mornar. »Oh, kakšna smola se me danes drži!« je obupano vzkliknila ženska. »Najprej sem ugotovila, da se vozim v napačnem vlaku in sem nekje morala prestopiti na ta vlak, zdaj pa ugotavljam, da mi je fantek vrgel vozni listek skozi okno.« »Kadar človek potuje z otroki, ima večkrat kako sitnost,« je rekel dolgin. «Pred nedavnim sem videl žensko, ki je pripotovala na neko postajo s kopico svojih otrok. Ko je spravila na peron prtljago in o-troke, jih je preštela. Tedaj je ugotovila, da namesto pet otrok so samo štirje. Ko Jih je znova preštela, je z grozo spoznala, da tisti četrti sploh njen ni, temveč neki tuji otrok'^ se je sama ni vedela k^ ne kje prištulil med bi?. , d0* mulce.« Poosebljeni ^ ni red« je pomolčal, $e„jr milovalno nasmehnil ^ skl v zadregi, nato P® t.f vzel: »To, da je P<>bi gel vozni listek sko?1 ji no, je, rekel bi, nesreč®’^ ne rečem vaša riePr jj nost. To pa, da ste se \|T le vozili v napačnetf1 ku, je, da se tako izr9e J površnost. Človek, ki J1 jf| za čas odhoda in P11 «* vlakov in ki ne ve n® terem tiru stoli vlak, „|l terim namerava P° ., ff tak človek je vedno ' < varnosti, da se odp® f nasprotno smer. vam svetujem, da se ^ hodnje vselej inf°rl1 ^ na postaji, kje stoji tj® sl ki odpelje tja pa ^ Tisti hip je vstop*1 j vodnik. »Vozne karte, Pr°s ^/1 Dolgin mu je PrV1 lil svojo vozovnico- , f\ vodnik si jo je °Sle jjfljl prebral napis: Sežab pf Gorica. Nato je zavZkel:ji! gledal dolgina in \\ »Cujte, vi se ven zite v napačno snf,egt®1J»j za Novo Gorico je ' gir sosednem tiru in J I ljal tri minute z®