V Trstu« v sredo 30. dtctmbra 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L po»d«iH«. VMk dan zjutraj Uredniitro; ulica sv. Fraačilk« *t tO, I. oadrtropV DopČM naj s* pošiljajo uredništvu. Nahankiraaa M M ipujmuln rokopMi s« ne vračajo. — Odgovorni uradnike P. Pacio. ttakama Edinost TUk tiskarne Edinost. Naročnina caite ca mata« L 7.—; 3 mm«« L 19.*>; pol leta L 32.— i« celo leto L Za iooaamstro m»o«Cno » Ur več, — Teleion uredništva in uprave it. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo ▼ Si rok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavodaV mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—- Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FranČilka Asiškega štev. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprave 11-5*1 le nekoliko pripomb K včerajšnjim izvajanjem o manjiin*keai vprašanju naj napišemo še nekoliko pripomb. oziroma ugotovitev. Ne le vodilni moij« držav, ki so članice Društva narodorv, tega, rekli bi, vrhnega oskrbnika manjšinskega vprašanja, marveč tudi javno mnenje v vseh državah brez razlike, torej tudi tistih, ki ne pripadajo se Društvu narodov, priznava narodnim manjšinam pravico do narodnega obstanka m potrebo njegove zaščite. To dejstvo je tolažilno in vzpodbudno za narodne manjšine. Posebej še za tiste, ki jim mednarodne pogodbe niso se zagotovile take zaščite. Vendar se morejo tudi t manjšine sklicevati na to, da tudi arzav-niki m oredstavniki velikih držav nalagajo tudi tistim drŽavam, ki niso tozadevno tor-malno obvezane, moralne dolžnosti napram svojim narodnim manjšinam. Včeraj smo ugotovili, kako so v seji Sveta Društva narodov v mesecu septembru zastopniki Brazilije, Anglije in Ceho-sl o vaške izrecno priznavali pravice narodnih manjšin, da so pa obenem oznacali dednosti teh manjšin napram državi, taji pripadajo. Zahtevajo od narodnih manjšin, na i bodo lojalne napram državi in naj ne mislijo na kake cilje, ki bi bih nasprotni sklenjenim pogodbam mirovne konference. Da je tudi zastopnik čehoslovaške republtke 7avze! tako stališče, je naravno, logično in upravičeno- To z ozirom na nje hotenje, da na eni strani sedanja celokupnost države ostane zagotovljena, na drugi strani pa na deistvo da Čehosiovaška že izrecno priznava obstanek svojih narodnih manjšin in niih pravico do samosvojega življenja, pravico do možnosti, da se svobodno izživljajo n^ciionalno in kulturno. Čehosiovaška brani na eni strani stališče države napram narodnim manjšinam, na drugi pa priznava manjšinam njih pravice ter skuša spraviti v sklad te obojestranske potrebe in za-hteve« Mi se moremo na ta čehoslovaški zgled sklicevati s tem večjim poudarlcom in zadoščenjem, ker use vedenje nase narodne manjšine v Italiji odgovarja vpolni meri zahtevam *ori označenega stalisca: zahteva "svoje manjšinske pravice in priznava svoje dolžnosti napram državi! Včeraj smo že rekli, da o obsegu manjšinske zaščite in o načinu, kako naj se ta izvaja, morejo biti različni nazori Posebej nam je tu v mislih izjava cehoslovaskega zastopnika v goriomenjeni seji Društva narodov da je treba narodnim manjsmam načelno priznati pravico do obstanka v okviru države, da se pa mora njih razmerje resiti v soglasju z večino v državi. ludi s kompetentne vodilne strani na nasi stiani se je že izjavljalo, da bi zeleh tudi ta način rešitve: v okviru države same, lo je, sporazumno med predstavniki državne uprave in naše narodne manjšine. Tore, kot notranje vprašanje. Tu moramo opozoriti, da je svoječasno, v razgovoru z odposlanstvom nemških županov iz Pc^dizja, tudi sedanji načelnik vlade, gospod Mussolim, izrazil svojo .voljo za tak nacm uredbe manjšinskega vprašanja. Rekel ,e bil, da hoče vzeti stvar v svojo roko ter povabiti v ta namen zastopnike manjšin na izmeni a vo misli. To se sicer ni zgodilo, marveč je vsa manjšinska politika krenila v drugo, nasprotno smer. Uverjeni pa smo, da je tedaj g. Mussolini govoril iz pravega spoznanja in z resničnim dobrim namenom. Kaki vzroki ali vplivi so povzročili ta nesrečni preokret, tega ne moremo reci konkretno. Domnevamo pa si, da so prihajali ti vplivi od neodgovornih strani, zlasti iz naših pokrajin, kjer imajo izvestni krc da je položaj v Angori -,ako resen. Včeraj je; . . ^ . . * zboroval pod predsedstvom Kemal paše vo ni sčania vode m posrečilo. Železniški poeta,i svet. Splošno pričakujejo izbruh vojne, da loviš in Alba Julija sta popolnoma pod vlada reši svoj položaj doma. Turška republika sprejela gregorijanski koledar ANGORA, 29. Velika narodna skupščina v vodo. V mesto Maros-Vasarhely včeraj in danes ni prispel noben vlak. Telefonsk« zveza so zelo poškodovan«. V mesto Torto, je mogoče priti samo z avtomobili. Na ti- vprašanje italijanskih dolgov napram An- Pn vsem pa prKle vpostev aejsivo, aa j« A rejeIa dregorijanski koledar. Dose-1 F 1 Yj -T -ziSl gliji. Medtem pa pripravlja uradzunanje- bila žitna letina preteklega leta pracej ffi^^zTuradnega musulmanski koledar isoče beguncev se zbira na zelezmskih na- !v> cioKo in rla co itt tn/rrala v svrho t?radoeniri ^ |jjj tudi splošno v rabi. Sestavljen je l1" • JJU)!.. 1'itAiLcin j/a pupiatija Luau Liuuui;b- --— 1 r o ■ ,, ga in finančnega ministrstva gradivo, ki bo slaba in da se je morala v svrho gradbenih pri pogajanjih v Londonu predloženo an- del uvoziti v Italijo velika množma surovin, gleški delegaciji. Seveda se bo ob tej priliki Ta ugotovitev — tako pravi Agenzia di italijanska delegacija posluževala tudi onih Roma — je posebne važnosti ravno sedaj, dokumentaričnih podatkov, s katerimi je;ko se imajo pričeti pogajanja z Anglijo v razpolagala v Washingtonu pri ureditvi ita-; svrho konsolidacije italijanskega dolga, lijanskih dolgov napram Zedinjenim drža- ..... vam. Delegati, ki bodo spremljali finančnega ministra Volpi j a in državnega podtajnika za zunanje zadeve Grandija v London, niso še imenovani. Zagotavlja pa se, da bo delegacija spopolnjena, čim pride MILAN, 29. Ministrski predsednik Mussolini je danes ob 14, uri v spremstvu kabi- V nekaterih vaseh so prebivalci zbežali na podlagi lunarnega sistema in dan se je pri-1 - , čenal s solnčnim zatonom. :"a strehe hiš, odkoder prosijo pomoči. Iz Navadno leto je štelo 354 dni in se ;e občine Korostos je večina prebivalcev zbe-delilo v dvanajst mesecev po 29 ;n 30 žala. Podrobnih poročil radi pomanjk!jivih dni. Musulmansko letno štetje se je pričelo z - ■ ' * •* - - ..... dnem Mohamedovega bega v Medino, ki se je, kot pravi tradicija, izvršil v noči od 15. do 16. juli a leta 622. našega štetja. Musulmani so do telefonskih zvez ni mogoče dobiti. Katastrofalen požar v Buenos fiiresu 3 mrtvi in 10 ranjenih. PARIZ, 29. V skladišču petrole a v Buenos Airesu je izbruhnil velikanski požar. Ogn:e-Šasci napenjajo vse moči, da bi ogenj vsaj se ceni na 400 tisoč funtov netnega načelnika Paoluccija De Calboli!seda' našetli 1344 let po lastnem k^edariu. in posebnega tajnika comm. Chiavolina od-' pOTratek turikega zun- ministra v domovino m oride P°toval iz ^ilana proti Rimu. Ustavil se boj CARIGRAD, 29. Zunanji minister, Tevflk _ , . ~j .,* . o- -7 medpotoma par ur v Rapallu. kjer se bo Ruždi je dospel včeraj. Iz avil je, da se ome ili. Skoda ministrski predsednik Mussolini v Kim. f* sesidA ^ angleškim zunanjim ministrom i razprave Bpred Svetom društva narodov lahko šterlingov. Pet velikih rezervoarjev je bilo člane delegacije bodo imenovani tudi dr. | Chamberiaino(nf ki se nahaja Učas na po- j smatra kot nekako fazo pogajam, ki se še zme- uničenih. Ogenj ogroža tudi ladje, ki so za- rirelii in Mario Alberti. ' čitnicah v Rapallu i rom nadaljuje o. Zvečer je TeWik beg sprejel sidrane v ladjedelnicah Kakor poroča agencija Kakor objavlja Agenzia di Roma, se bo . i d:pIomatske zastopnike in med temi tudi itali- «Radio», je troje oseb našlo v ognju <=mri italijanska trgovska bilanca zaključila le-j PARMA, 29. Radi nedostatkov v parmski ? janskega poslanika. deset pa jih je bilo ranjenih, z mnogo večjo pasivo kakor prejšnja j fašistovski zveri je strankino vodstvo od tos leta, čeravno je italijanski izvoz v zadnjih \ poslalo semkaj on. Riccija, da vzpostavi mesecih znatno narastel. 2e sedaj se da na- red v fašistovskili vrstah. Vsi tukajšnji Fa-povedati, da bo pasiva trgovinske bilance i šistovski voditelji so p-cdali ostavko. Posla-za leto 1926. znašala 2 milijardi in pol iir.nec Ricci je preral vodstvo parmskega fa- več nego lansko leto. Vzroki tega primanj-jšizma ter naslovil na tukajšnje fasiste pro- kratkim vršila v Moslcvlt med za k!jaja se morajo iskati v dejstvu, da je le- glas, da s« brezpogojno pokorijo stranktm gSSR Japonske, Francije in tošnji uvoz živil močno- poskočil. V dobi! disciplini. Rioci j« Lzključil iz iašistovskd skc skienjeQOj da bo šla proga direk prvih desetih mesecev tega leta je izvoz stranke grofa prof. Luigi Lusingnanija ter ' " " dosegel vrednost 5milijard 614.4 milijonov lir napram 3 milijardam 588.4 milijonom v preteklem letu. Ravnotako je narastel uvoz zabranil sleherno politično delovanje dosedanjemu parmskemu fašistovskemu tajniku Corradi Corradu, Pr!i/rau!]anj2 dela za lisgoslo«. narodno sknpfftno Začeiek razprave o proračunu za 1926-27 Doumetim finančni načrti PARIZ, 29. Začasni načrt ta mesec januar predvideva otvoritev kredita, ki zna4a eno milijardo in 117 milijonov frankov, za glavni BEOGRAD, 29. (Izv.) Danes je zasedal proračun, 514 mili-onov za dodatni ves dan plenum finančnega odbora. i ^ka^nTh iao°mSij^ov. in to^Vs^bnemM- V vladi se je pričela zakulisna borba, ki! *„„„ u ^rmA^A*** 76 m4liionov za postaja vedno bolj živahna. Pašić je imel popoldne sestanke z vsakim radikalskim ministrom posebej. Prosvetni minister St. Radič, ki se je davi povrnil v Beograd, se je v svojem kabinetu posvetoval z radičsv-skimi ministri. V Beograd je prispel tudi radikalski prvak Aza Stanojević. Po konferencah Stjepana Radića z ministri njegove stranke je odšel minister dr. čunu, ki predvideva nadaljnih. 76 milijonov za vojsko v Maroku in 26 mili on o v in pol za vzdrževanje ojačoa} v Siriji. Finančna Womi»ija i« načrt sprej«la, Čeprav si je pridržala proste roke glede nekaterih členov. PARIZ, 29. Po kratkem botičnem odmoru je zbornica danes nadaljevala razpravo o državnem proračunu; razprava se ima končati še tekom tega l«t*. Ronočni seji je prisostvovalo le malo odposlancev; govorilo se je na - J & -------- » ----- ------- - >am, davek na izvoz, davek na borzne operacije, zviian^e cen vseh vrst tobaka ter izjemne in začasne pristojbine na plačilne zneske. Ti načrti bodo prinesli y državno Direktna prometna zveza med Parizom ia Torijem. KOVNO, 29. Litvanska agencija onro"cije tudi evropski javnosti. Koraki Rušdi- bega se tolmačijo kot začetek nove politike sovjetske Rusije na Balkanu, politike, ki bi bila direkten odgovor Rusije na ne* glasovom resolucijo, s katero je odobril poročilo Stalinovo o notran i politiki Rusije. V svojem sklepnem govoru je naglašal Stalin potrebo dosledne industrijalizacije agrarne Ru-sije. Samomor ruskega pesnika. MOSKVA, 29. Listi poročajo, da si je Sergij Esenin, znani ruski pesnik, sam končal življenje. _ Agrarna reforma na Poljskem- VARŠAVA, 29, Pol ski sejm je včerai odo-'čni ---- ----------- bril končnoveljavno besedilo zakonskega na- j Zborovanje je bilo sklicano radi globoke po-oKr-ir«n. rofnrmn fpr ip snrciel neka- finančne krize, ki jo preživlja davno sklenjeno zapadno pogodbo (locarn-sko pogodbo). KRIZA V FRANCOSKI SOCIJ RUSTIČNI STRANKI Dne 10. januarja se bo vršil izreden ob-zbor francoske socijalistične stranke. črta za agrarno reformo ter je spreiel neka tere popravke, ki jih je predlagal senat. litične in _ Francija v zadnjih mesecih. Sccijalistična stranka je postavljena pred vprašanje, alt naj sprejme spričo sedanje nevarne krize nase oni del odgovornosti, ki ji pritiče po njeni moči, ali pa naj se odloči za nezani- VeliKe povođnli na Madžnrs&em Ogrcnma škoda po vsej Sedmograški čilne zneske. TI naprti l>odo prinesli v državno BUDIMPEŠTA, 29. Poplava reke Koras nreDuqt; reševanie kri -e meščan- zakladnico 8 milijard in 800 mili onov novih je povzročila v komitatu Bekeš veliko sko-jmanje ter prepusti dohodkov, ki bodo služili za kritje priman*-j do 80 tisoč oralov zemlje je pod vodo. ! skim strankam V em pogledu ,e stranka liaja, predvidenega let0 1926, za kritje let- Ker je prišlo v okrajih Bekeš in Bihar I razdeljena na dva tabora, izmed katerih je nih obredov v poravnavo predumov državne! d[ ^vadrin do raznih zločinov in je bil ( eden proti sodelovanju v vladi, pač pa za banke ki zn^ajo 4 miHjone in pol, ter ^ | ^ jayni red ^ varnost( je bU razgla- podpiranje vlade pod določenimi pogoji, kritie letnega obroka za amortizacijo javnega . ; , j medtem ko je drugi za to, da sccijalisticna dolga (2 milijardi) Doumer namerava predlo-j®6^ . ° . - , Mjri; :..xne>tS}i I stranka prevzame direktno oblast v roke žiti v kratkem zbornici načrt za reformo di- Iz Cluja poročajo da so radi južnega j strada p sorodnih strank izvesti rektnih davkov; ta načrt je stavljen na pod-1 vremena narastle reke m s pomočjo soroanm sirarne iz e lagi demokratičnih načel. '" ' 1 );ke novodnji. ki so po vsej Sedmograški svo) soci)al«/tčn. finančni program. 1 oza-n»pravile katastrofalno škodo. Mnogo hi« k vno sta bil. predložen, dve resoluc.,, ena »e razdejanih na tinoče prebivalcev je brez za sodelovanje, ki so ,o podpjsal. pos^net strehe Železniški promet je ogrožen, ker:Lebas, Bou.sso«, Campere-Morel Paid je več železniških mostov razrušenih. Tudi Faure, druga za sodeloval,e v vlad., k. so kriza « bo Uh. kmalu'rešena; zdi se t teiofon.kam in brzojavnem Prometu^o Jo pcdp«h g«!««:, Renaudel, Aunol. celo da serHiUv na-.no«., zavlače. : nas tale ^rete. M-S»no.je v tlii Lutber je o V Trstu, one 30. decembra 1925- [a dela, da je dr. Vratović ta dan prebil v .Vs/u, a da je dr. Stanger bil sicer dne 2. ^avgusta na Učki, ne da bi bil ne držal ali m udeležil kakega shoda, ne peval nacijo-milnih pesmi ali zagrešil hujskajočih klicev. Priče, ki so oni dan bile na Učki, so izključile prisotnost dr. Wilfana in Vratovića in povedale, da se je tam slučajno sešlo večje frtevik* izletnikov, ki so prepevali nedolžne ljubavne pesmi in plesali kolo, da ni bilo ne govorov ne političnih vzklikov. Glede dr. Sta p.ger j a so priče še potrdile, da je bil on od prijateljske strani šele dan prej opozorjen in povabljen na izlet na Učko. Zastopnik javne obtožbe sodnik Nider je smatral za potrebno, da se zasliši karab. maršal Man im ino, da bi povedal, odkod je vse to izvedel, kar je komisarju Chizzoli povedal, in je predlagal, da se v svrho njegove zaslišbe razprava prenese. Zagovornik dr. Slavik se je temu protivi. ker je pc dosedaj prejetih dokazih stvar popolnoma pojasnjena in ker Mammirio, ki ni bil na Učki, ničesar ne ve iz lastnega opazovanja. Sodnik je pa vendarle dopustil pričevanje maršala Mammina Ln razpravo prenesel. Razprava se je vršila mirno, brez vsakega incidenta. __ POGREB KARLA ŠISKOV1ČA sc je vršil v Črnem kalu v nedeljo popoldne, Nagromadila se je ogromna množica naroda iz domače vasi in iz vsega daljnega okoliša. Kondukt je vodil veleč. g. župnik Slam č ob asistenci trojice svečenikov. Pred hišo žalosti v cerkvi v Predloki in na grobu je odpel skupni pevski zbor društev iz Klanca, Kozine in Hcrpelj pretresljive žalostinke. Ob grobu se je poslovil od pokonika v ganljivih besedah v imenu trgovskih tovarišev in občine Kozina trgovec Viktor Sosič. Nato je govoril tamošn i brigadir (v civilu) v imenu vojaških oblastev in dekanske občine, ki ima sedaj komisarja, V imenu istrskega odbora pol. društva 4 nost se je poslovil od pokojnika g. Ante Iveša. Naglasa! je, kako je bi! pokojnik že od začetka veren in vnet pristaš naše politične organizacije, kako si ie s svojo izredno mar-Ijivostio pridobil ugledno pozicijo, kako e b'l v vseh položaih vsekdar zvest sin svojega naroda in darežljiv dobrotnik ob veselih m žalostnih pril;kah. Med govori in ob pevanu Žalostinke ^Blagor mu^, se je na licih množice odražalo globoko ganotje. Zavedala se ie pač, da je s Kar'orn Siškovičem legel v grob možj ki fe s svojim avnim nastopanjem g'oboko posegal v življenje tamošnega okroža. K poročilu o cbeh kcnccrtih učitolje^eg* pevskega zbora DruitvcM vistl — & d. «Adria». Radi praznika v petek, se tudi ta teden prenese sestanek na današnji dan. Danes ob 8.30 se bodo na sestanku obravnavale važne zadeve, zato naj pride, kdor more. — M. D. Sparta - Skedenj. Danes, točno ob 19.15, sestanek s predavanjem. Vabljeni so tudi prijatelji društva. — Odbor, Pa ie eno! Pevski zbor je razposlal te dnifselem razpoloženju občinstva, ki želi, da bi bila po mestu in deželi. Če kdo ^— in teH se to kulturno in vzgono delo redno nadalje-' SPORT S. d. « Primorje* na Pro&eku, S. d «Adria» -Pro&ek-Kcmiovel 3:0 (1:0) V nedeljo 27. t. m. se je odigrala na igrišču « Primerja* prijateljska nogometna tekma med gori omenjenima četama. Ob dveh popoldne se je zbralo na igrišču mnogo občinstva s Prošeka in Kontovela, da vidi prvaka obeh vasi. Lahka izkušena četa «A5.— ; BnkareSt od 11.2f> do 11.7^ Praga od 73.50 do 73.80: Ogrska od 0.0344 do 0.U I62; Dunaj od —.347 do — .3J4; Zagreb od 43.80 do 44. —. Henečijske obveznice 67.40. VALUTE: ■ ™ Irst; 29. decembra. Avstrijske krona od 0.034"* . . .- r. . j i . ^ uiulo*u do 0.0353; dinarji od 43.-25 do 43.80; dolani od 24.65 pokojnino finančna delcgaci.a v Vidmu. To do 24 80; novci po 30 frankov od 94.- do 97- vel a pa samo za one upokojence, ki so bili fuut šterling od 12»__do 120.25, umirovljeni cd naše sedanje države, medtem ko ostane za upokojence nekdan e avstro-o^r-ske monarhije v veljavi dosedanii način plačevanja poko'nine. STRAŠNA SMRT OTROKA. Ko je v pondeljek zjutraj Karolina Košuta 1$ iz Ozeljana pripravljala kosilo za svojo dru- ■ JJ? žino, je za trenutek ostavila svo;ega 2-Ietnega ; PEKARNO vzamem v najem. Naslov val o. Postinol ZAHVALA DR. GENTILI-JU občinskemu zdravniku v Sv. Luciji Družina Torfcar v Podbrdu št. 5, se tem potom iskreno zahvaljuje cenj. g. zdravniku za vso njegovo veliko požrtvovalnost ob priliki njegove zdravniške oskrbo ob smrtni postelj naše preljube ranjke mame. Storil je več koi svojo dolinost in zastavil vsa sredstva za zo-petno ozdravljerje bolne naše mame. Posebno srčna hvala za lepo ravnanje z njo in njegovo tolažbo, kateri je s tem zelo olajševal bolečine. Priporočamo ga kot izvrstnega zdravnika. P od brdo, 27. decembra 864 1925. DRUŽINA TORKAR. *) Za filaak* pod tem naslovom odgovaz]* ur«4< oiitvo 1« toliko kolikor mu c&koa v«l«»a. v Renčah in v Ajdovščini nam poroča o seda so se oblastveni organi ob tej priliki po- . r 1 * • i 1 _ _' « _ J n I ^ I • i n Lr j rt DUTOVLJE. ____- ------ f „ r - - , . Pevsko društvo «Venček» v Dutovljah pri- vsem praviino vedli ter da n^so dejali nikaJLin j na Silvestrovo družabni večer, in sicer nepotrebnih ovir. Ne da bi hoteli radi tega! dvorani Tavčarja. Bogati sipored bo ob-pripisovati tem organom kako posebno za- J segaj poleg petja in proste zabave tudi srečo- slugo, je vendar to dejstvo v sedanjih časih j 1(JV in gaj:ivo pošto, vredno posebne omembe. To pa tudi zato, ker je ves potek teh dveh prireditev podal oblaslvom koristen pouk. Ni se dogodila niti najmanjša nepriličnost. Izvajanje programa in vse vedenje l-udstva sta bili vzorni kl ub velikemu navalu. Prav ničesar se ni pripetilo, kar bi moglo neprijetno zadeti ob občutljivost sodeželanov druge narodnosti aH pa ceio ob skrb varuhov državne varnosti. Naše ljudstvo je že po naravi nrroljubno. Če pa vidi, da se mu od strani oblastev ne dela;o nepotrebne zapreke, ga pa to dejstvo še bolj obvezuje k mirnemu in spoštljivemu veden u. Ne z nepotrebnim sitnar en cm in oviranjem, ampak z obzirnostjo morejo ob^astva večati svoj ugled pred ljudstvom. Tak pouk dajata sedanja primera prireditev v Renčah in v A dovščmi. mmi ueliHansHe motorne lodie v Tržiču v navzočnosti princezin-e Giovanne Savojske. V lad edelniei paroplovne družbe Cosulich^: v Tržiču so včeraj z veliko slavnostjo spustili v morje veliko prekooceansko motorno ^^-pig t «Saturnia>, ki najveća te vrste na svelti in je obenem sploh največja ladja kar so jin j do sedaj dogradili v Trstu in menda tudi v Italiji. Ker ta prekooceanski oriak najbolje svedoči veliko proizva alno zmožnost lad edelnic v Juliski Krafini, so prizadeti krogi poskrbeli, da ie ceremonija splovitve kolikor mogoče SMRTNA KOSA. Včeraj ob 8.30 zjutraj je preminul v Bovcu v starosti 63 let sirom znani in priljubljeni veleposestn:k in gostilničar g. Franc Ostan. Poko nik, ki je bil tudi dolgoleten pedpredsed- { sednik posojilnice in hranilnice v Bovcu, je že dolgo časa bolehal na sladkorni bolezni, katera je toliko časa glodala na njegovem druga-j če močnem organizmu, dokler ji ni končno j podlegel. Z njim lega v grob zopet ena iz onih starih korenin, ki tudi v današn ih težkih razmerah niso nikdar skrivali svojega odločno narodnega prepričanja. Kot izvrsten poznavalec bovških razmer je bil pokojnik dober svetovalec našemu ljudstvu, kateremu je stal vedno ob strani z nasveti in de anji. Kdor včasih zaide v oddaljeni Bovec, temu bo pač težko pri srcu, ko ne bo več našel za obedom ali za večerjo prijaznega in zanimivega so-besednika, kakor je vedno bil pokojni Franc an. Nai mu bo lahka bovški zeml ica, v katero ga položijo danes popoldn«, preostalim pa naše iskreno soža^e. LJUDSKO GLEDIŠČE — TRG. DOM V nedeljo 3. januarja se na splošno željo ponovi mladinska štiridejanka • Pogumni sinčka Aniona samega na ognjišču, na katerem se je med. drugim grel tudi kotel vode. Za časa n ene kratke odsotnosti sc je njen mali sinček približal kotlu, katerega je prijel in pri tem prevrnil nase vrelo vodo. Na njegovo obupno kričanje je prihitela nesrečna mati ter ga nemudoma prenesla v goriško bolnico. Ali vsa njena pomoč e t»la zaman, zakaj čez par ur je njen sinček med groznimi bolečinami izdihnil na zadobljenih opeklinah. KOBARID. Prosvetno društvo priredi na Silvestrov večer veseloigro «Rodolyub iz Amerike*. Pevski zbor pa, ki ima v gornji soški dolini enakovrednega tekmeca samo v bovškem pevskem zhoru — ali pa tudi ne — bo zapel par pev-skili točk. Silvestrova prireditev prične že ob 8 uri zvečer. Na sv. tri kral e 6. januarja popoldne se prireditev ponovi. KOMEN. i Letošnji Božič smo praznovali kot običajno. Pri polnočnici je i*aš pevski zbor pel oovona-študirano sv. maw> ob spremijaiiu violin. Vreme je bilo sicer nestanovitno, ali po večini se nam je vendar prijetno smehljalo solnce. Oba praznika ata prošla brez vsakega neljubega incidenta. KLANEC PRI GORJANSKEM. Nedeljska priieditev igre -Trije tički», "Čašica kave* s par kupieti in pesmi je zopet pokazala, kaj zmore tadi v majhni vasi složno in vztrajno -kulturno delo. Komaj nekoliko hiiS Šteje naša vas, a vendar se ne straši prosvetnega dela. Vsa čast tak« posneman a vredni m adini. Nočemo se spuščati v ocenjevan;« posameznih točk, pač pa moramo omeniti, da so vsi sodelovalci kar najbolje izvršili svojo nalogo .Hibe in nedostatki, kri so se tu pa tam opažali, ae dajo polagoma, posebno z dalšo pripravo — odpraviti, o čemer nami jamči veselje do dela, ki ga je pokazala naša mladina pri tem nastopu. upravni št vu. KMETIJA, mala, obstoječa rz treh poslopi) in štirih zemljišč, se proda. Cena ugodna. Bre-ščak, Dobravlje, Ajdovščina. IfHO ZA PREŠIČJEREJCE. Vzrejališče prašičev Josip Bavdaž v Avčah razpolaga s čistokrvno nemško požlahtneno pasmo z visečimi ušesi. Za plemenjake se priporoča poslati naročila, da se puste nerezani. 1181 SADJARJI. Zdaj je najprimernejši čas za zimsko škropljen e sadnega drevja z «Antipa-rassitom,» ki ga dobite pri Justu Ušaj v Gorici, Via Favetti 6. Istotam se prodajajo tudi razna vrtna semena iz Eefurta. Zahtevajte ceniki 1807 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo ri slovenske- Slavec, via Giulia 29. 64 Naročajte in širite .EDINOST" f»« Zobozdravnik Dr. D. Sardoč specijalist za ustne in zebne bolezni perfekdjonlran na dunajski klfnikf ODPRE dne 1. januarja 1926. svoj ambulatorij v TRSTU 829 Via H. R. Imbriani 16,1. (prej Via S. Giovanni) m Predno nakupite oglejte si za vsak slučaj in vašem interesu VELIKA SKLADIŠČA M. STEINER uro Geppo 15 la 17 Via Geppa 15 in 17 ' .-- V;.- '' ZAHVALA. O priliki nenadomestljive izgube naše preljube mame Marile A ne Torkar roj. Kofou si štejemo v našo posebno dolžnost zahvaliti se preč. g. župniku za dušno tolažbo, g. dr. Gentiliju in vsem dragim sorodnikom, učiteljstvu, znancem in domačinom, posebno pa domačemu pevskemu zboru za v srce segajoče nagrobnice. Vsem tem in drugim srcem bodi stotero povrnjeno. PODBRDO, 26. decembra 1925. (863) Za9u|o£a cfruilna. S tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče in brat, gospod FRAN OSTAN posestnik in gostilničar v Bovcu danes, dne 29. decembra, ob 8.30 uri zjutraj, po kratki in mučni bolezni, v 63. letu, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, 30. decembra ob 2. uri popoldne iz hise žalosti rta domače pokopališče. BOVEC, dne 29. decembra 1925. martja, soproga, Pran, Domicijan, Boris, fTMran, sinovi, Zora por. Del Buono, hči, Izidor, brat, Frančiška, Anica, sestri, prof. Dr. Piero Del Buono, zet, Josipina, svakinja in ostali sorodniki. |krojaček». Uprizorila se je že na Štefanove in dan potem z uspehom in v splošno zadovoljstvo. Ustreže se še enkrat ljudski želji ter se uprizori ta igra zadnjič še v nedeljo po jako znižanih cenah, in lo posebno z ozirem do ubožnejših slojev in otrok. Dana bo tako ugodna prilika prav vsem, da si zamorejo ogledati to velezabavno mladinsko igro, ki je vzbudila že pri zadnjih uprizoritvah toliko dobrodejnega smeha. Pri predstavi sodeluje mandolinistični krožek. Začetek cb 16. uri. ZAKAJ POJDEMO NA SILVESTROVO VSI V «TRGOVSKI DOM«? Na to vprašanje nam da deloma odgovor sledeči spored Silvestrovega večera, katerega -------------. , priredi pevski zbor «Pevskega in glasbenega Žaški škof Fogar. Ob 8.15 ve dospela s poseo- druMvas y Gorici v čctrtek zvečcr v frgov- n.m vlakom princezinia Giovanna favo s,kf j skem domu; slavnostno potekla. Za kumico novi lad;i ;e bila povabljena princezinia Giovanna Savo ska, ki je vabilo prijazno sprejela. Razen tega je ravnatel stvo ladjedelnice le dni razposlalo na tisoče vabil raznim uglednim osebam iz Trsta, Rima in drug;h italijanskih mest. Samo za povabljence iz Trsta so bili pripravljeni trije izredni vlaki in trije parniki. Mnogo povabljencev se je podalo v Tržič z avtomobili. Okoli 8. ure so bile tribune v lad edelniei le popolnoma zasedene; na njih je mrgolela pisana množica, ki je šiela kakih 15.000 oseb. Razen številnih zastopnikov vojaških in civilnih oblastev, so prisostvovali cercmoniji tudi konzuli Francije, Jugoslavile, Romunije, Av-strile, Turčije in nekaterih drugih državnav-zočna sta bila tudi gor. knez.nadšk. Sede} in lr- ---------- r----- ■ __ . t _ t I SH.cn> ooiiiu; Pozdravljana od številne množice sc )e podala , Orkester; 2) a) Ocvirk: «Moja pomtad»r v ladjedelnico, kjer je po pozdravnih govorih „ ^ i_-: 1., .t.. „Ju Runavia in ravnatel a I ^ » ie maram za te zbor; * ■ . . - , r i t>i nuamič: «INe maram za te» - mes. trž škcga župana oov. Bonavia m^ ravnatei a j ^ 0rkcster; 4j Dev: Narodne pesmi: a) < Kako - - t>---r j. i 11 I vy J Jivsivl « a j L/1 v . nai uuiic ) ladjedelnice Alberta Cosulich presekata s sre- L, bom ljubi!a3i b) „Pod klančkom^, c) ^Gozdič brn«. sekirico trak, zvezan z napravami, Ki so.. ze\en., d) -Zdravica-> - mešani kvartet; $e držale ladjo, katero ]e medtem blagoslovil1 knezonadškof ob asistenci škofa Fogarja in Pirnat: Narodne pesmi: e) 'Kadar boš na ...... a rog a rajžo šel», i) ^Na Goren>skem» - mešani kvar, iržiškega dekana Meitzhcha, na suhem. 1 radi- 5) 0rkcsLcr. 6j Hohnerlein: .Trije žniufači;> cijonclna steklenica šampanjca se e ^fP11^ ; komična spevoigra; 7) a) X: Mihova ženitev^, na boku ladje in kmalu potem se je jekleni ^ y. Kolesarska« - moški zbor. — Po pol-orjak začel premikati in zdrčal v mor e obi ^ prosla zabava s plesom navdušenih ovacijah tisocg'ave množice. Splo-1 Toda ^ odgovor {e le delen zakaj ^ večje vite v je potekla brez vsakega incidema j zanimivosti večera niso razvidne iz gornjega Po tej cercmoniji e pnncezm a se pnsostvo-. reda To pa ra<}i tega „€f ker se deloma vala predstavi, prirejeni me, na čast v lade-j ,h nc daJo povedatii jc vidcti ;n delniškem gledališču, nakar se je poda a na ^^ deloma pa jih prireditelji nalašč za-kolodvor in ob 10.30 je zopet odpotovala._ • grm aj0 z nepredirno tajno, da bo zato tem .....e. na primer, kdaj Lolesarev, ki se bo —s--.-— ' .. j n . t na lem večeru prvič izvajalaKdo je kdaj še Siemens in deloma (zgornji ^ neK^a sIišal kaj §ele vide]( da di-igira živina pevski zbor. Če ie kdo kda; videl, jc videl to le na kakih slikah, posnetih po živalsJcih basnih. Do tu in ne dalje, zakaj za pero me drži tovariš iz prireditel;«skega odbora, ki se boji, da bi izdal preveč. Kdor hoče videti in slišati', ta naj pride sam v Trgovski dom, kamor pride — nc vštevši Gorice in bližnje okolice —, kakor čujemo, tudi cela čreda naših vrlih Ajdovcev, Tolmincev, Svetolucijancev, Kanalcev in drugih .....cev. drugega zelo prožnega jekla; opremljena e z motorii Diesel tipa Burmeister & Wain ki bodo proizvajali 24 00O kon:skih sil in bodo gnali ladjo z brzino 20 vozlov na uro. Za razne druge naprave ima lad a poleg tega še več drugih man'sk.h motorjev,, ki bodo proizvajali sknpno 9200 kon:skih sU. Lad^a bo vzdrževala potniki promet med Italijo in Južno Amenko. Okrajna posojilnica v Bovcu javlja tužno vest, da je danes zjutraj premi nul njen dolgoletni podpredsednik, gospod FRAN OSTAN posestnik in gostilničar v Bovou. ~ yr Zasluženemu pokojniku ohranimo trajen in časten spomin. Lahka mu zemlja! BOVEC, 29. decembra 1925. ODBOR. J 1 g. PODLISTEK E. PHLIUPS OPPENKEIM: Mu M gospoda Mm Ms Prevel France Magsina- «Jaz sem vsa vesela za cunjef» je rekla. «Dancs popoldne sem kupila na Bond Streetu celo naročje obleke in vesela sem vsake prilike, da se morem pokazati v nji, ker ne vem koliko takih prilik bom imela. Jaz sem hitra pri oblačen u in več nego. četrt ure ne boste čakali. Samo nekaj še.» Crawshay je stal pazno ob n;eni strani. «Na vašo razpolago scm,» je mrmraL «Vse spada k igri,- ie nadaljevala. «Mislim seveda vase povabilo h kosilu. Sodim pa, da mi ni treba povdarjati, da ne bo»te glede informacij ničesar dosegli. Vi si kajpada domišljate, da sem blazno zaljubljena v Jocelyna Thewa. Morda sem, morda nisem, a to nima pri stvari nič opraviti in ne eno ne drugo me ne postavi na vašo stran igre.» Kretnja gospoda Crawshaya je bila popolnoma prepričujoča. «Predraga gospodična Sharey, > je rekel mehko. ^Izvolil sem »i praznik. Posel je ena stvar, zabava je drugo. Ta večer bom svoj posel izgnal iz misli, Cusivo, na katero sem pred nekaj trenutki narcigaval, ima, zagotavljam vas, popolnoma resničen obstoj.* «Namigaval?» «e je smejala. ^Menim, da ni bilo mnogo namigavan a. Vi ste rekli naravnost, da ste zaljubljeni varne.* «In tudi sem,» je vzdihnil Crawshai. Njene oči so veselo plesale. • Tekom obeda nri morete pripovedovati o tem,» je dejala. «TaJto lepo črno obleko imam, — saj ne boste hudi, če bom potratila dva set minut? » «Hud bom za v«ak irenotek. ko v«s ne bo,» je dejal Crawshay. «A porabil bom ta čas vseeno. Teldoniral bom in izpraznil čaio koktela. * Sklonila ee je naprej. -Mislim, da uganem, komu bo rte telefonirali.* «Morda — ne uganete pa, Iraf bom telefoniral.* «Telefonirali boste tistemu dečku, ki ima črne brke — Brigbtmanu, ali ne? Jaz že slliim vaš glas: «Fant)e,» boste začeli. «Na dobri stezi sem! Vse kaže lepo. Povabil sem nw!o Noro Sh*rey, tisto s Fourteenth Streeta, na kosilo. Tisto deklico, sa, veste, ki je prihitela v Evropo za JoceIynom Thewom. Izborno, kaj?.»» Craw*hay se je potrpežljivo smejal. Zuba na deklica mu je ugajala »Motite se, > je rekel. -Ako bi jim kaj takega naznanil, bi pričakovali nekaj, kar vem, da ne bom zvedel. Glede osebe ste pa pogodili Telefoniral bom Brightmanu.® "Kaj m/u boste povedali?» ga je vprašala. »Povedal mu bom samo, da Jocelyn Thew obeduje z gospodično Beverley in njenim bratom, o nadaljnih rdečah rožah, o mali m'ii v kotu restavflaci e in —--» «No, in kaj fie?» Crawshay se je obotavljal. «Morda,» je rekel, «če nadaljujem, poloztm eno karto preveč na mizo, eh?» ^Naj bo teda\» je relda -Sicer pa itak ve-•te, da ne poidem kakor fagnje v mesnico. "Nekaj stvari je, ki bi jih vi radi zvedeLi o Jo-celynu Thewu od mene, toda tudi nekai takih reči je, ki jih želim izmolsti iz vas. Bomo videli, komu se bo posrečilo. It, gospod Craws-hay----