NASLOV-ADDRESS: G&H09 JT« A» JC« •117 fit CM» I VELIKA JEDNOTINA JUBILEJNA KAMPANJA JE V TEKUI ZA USPEH ISTE MORAMO VSI SODELOVATI 5ltlllHIIIIIIIIIIIIIII|llimillll|IIIUIIIIim? i S s I Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednot* Je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje ie 46. leto GESLO KSKJ. JE: " Vse sa vero, dom in narod/" -— jriiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui? Entered as Second Clam Matter December 13th. 1923, al the Peat Office at Cleveland. Ohio Un*r the Aet of Aagwt 34th, 1913. Aeeepted for Mailing at Special Bate of Mace Prov UM for In Steel Hon 119% Aet of October 3rd. 1917. Authorised on May 22nd, 1913. NO. 37 — ŠTEV. 37 CLEVELAND, O., 13. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1939 LETO (VOLUME) XXV. NAD $600,000 NOVE ZAVAROVALNINE DOSEŽENE 27 DRUŠTEV NAREDILO REKORD TEKMA MED CfflČAGOM IN JOLIETOM 17. KAMPANJSKO POROČILO Kdor zasleduje potek naše jubilejne kampanje, se bo o dosedanjem uspehu iste gotovo pohvalno izrazil, kajti vedno bolj in bolj se bližamo cilju. Od začetka te kampanje do 6. septembra znaša celokupna svota nove zavarovalnine že vsoto $600.400.00. Ker imamo do konca decembra še dobre tri .n pol mesece, smemo z lahko vestjo pričakovati še razlike do celega milijona. Gledo tega ponovno apeliramo še na onih 49 naših krajevnih društev, ki so dosedaj lepo počivala, da naj se vendar že enkrat zganejo! Med vsemi dosedanjimi tedenskimi poročili je dosegel teden od 30. avgusta do 6. septembra svoj najvišji rekord. Kakor doli označeno, je v označenem tednu 27 društev pridobilo $41,-500.00 nove zavarovalnine; to je v resnici rekord vseh rekordov. Dvoje prvo navedenih društev nam kaže, da je stopilo društvo sv. Štefana št. 1, v Chicagu, v hudo tekmo s svojim sosedom, društvom sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111. Precej lepe svote je vsako zopet ali na novo izkazalo. Prvo društvo ima dosedaj že $33,250.00 nove zavarovalnine k dobrem, ali 55.41%, Jrugo društvo pa $38,250.00, ali 54.64%. Kvota med obema tvori za $10,000 razlike. Vsekakor lahko z mimo vestjo že danes računamo in trdimo, da bo vsako izmed teh vrlih društev do konca leta doseglo predpisano mu kvoto. Vprašanje nastane le, katero izmed teh bo prvo? Torej je nastala tudi med nagimi ŠtCfanovci v Chicagu in Jožefovci v Jolietu kampanjska vojna za prvenstvo! Sledeča društva so bila agilna v gori označenem tednu: Št. 1, sv. Štefana, Chicago, 111..............:.. .$ 8,500.00 Št. 2, sv. Jožefa, Joliet, 111..................... 7,000.00 št. 3, sv. Jurija, Joliet, 111..................... 500.00 št. 29, sv. Frančiška, Joliet, 111.................. 3,000.00 Št. 41, sv. Jožefa, Pittsburgh, Pa...............1,000.00 42, sv. Alojzija, Steelton, Pa.......:........ 1,000.00 52, sv. Alojzija, Indianapolis, Ind............ 500.00 61, sv. Mihaela, Youngstown, Pa.............. 500.00 70, sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo........ 1,000.00 Št. 72, sv. Antona Pad., Ely, Minn............... 1,000.00 Št. 78, Marije Pomagaj, Chicago, 111............. 500.00 Št. 81, Marije Sedem Žalosti, Pittsburgh, Pa...... ' 3,000.00 Št. 119, Marije Pomagaj, Rockdale, 111............ 1,000.00 St. 120, sv. Ane, Forest City, Pa.................. 2,000.00 Št. 123, sv. Ane, Bridgeport, 0................... 250.00 Št. 127, sv. Ane, Waukegan, 111................... 3,500.00 Št. 145, sv. Valentina, Beaver Falls, Pa............ 500.00 Št. 152, sv. Mihaela, So. Chicago, 111.............. 500.00 Št. 163, sv. Mihaela, Pittsburgh, Pa............... 1,000.00 Št. 165, Marije Pomoč Kristjanov, West Allis, Wis.. 500.00 Št. 169, sv. Jožefa, Cleveland, O.................. 1,000.00 Št. 173, 3v. Ane, Milwaukee, Wis................. 500.00 Št 174, Marije Pomagaj, Willard, Wis............ 500.00 Št. 219, sv. Kristine, Euclid, O................... 1,000.00 Št. 222, sv. Antona, Bessemer, Pa................. 250.00 Št. 226, Kristusa Kralja, Cleveland, 0............ 500.00 Št. 235, Matere Božje Sinjske, Portland, Ore...... 1,000 00 Skupaj .............................$ 41,500.00 Seznam društev in njih dosežene zavarovalnine do 6. sep- Št št. Št. Št. tembra t. Št. dr. 1 .........S 2 _______ 3_____ 4 _______ 5_____ 7 _______ 14 ------- 15 _______ 23 _______ 25_____ 29 ________ 3 0_____ 32 ______ 38 ______ 40 ______ 41 _____ 42 _______ 45 ______ 4 6_____ 47 ________ 50 _______ 52 ______ 53 ______ 55 _____ 5 6_____ 57 ______ 59 _________ 61 ________ 63 ________ 64 _________ 65 ______ 69 ______ 79 ________ 72____ 75__ 1.: Zar. 33,250 38.250 2,500 4400 500 19,800 1,000 500 4,000 5,000 18,000 2400 1,750 500 500 5,000 2400 2400 1,500 1,250 4,900 3,500 17,100 2400 15,750 750 11,250 1409 7,500 1,009 19,990 599 7400 11,999 Št. dr. Zar. 78 ........... 9,999 79 ....................5400 80 __________________3,000 81 __________________14400 85 ....................^ 2450 86 -..................500 87 ____________________3,000 91 ........... 3490 93 ...............500 94 ....................3,499 95 .................590 98 ...................1450 191 __________________1459 103 ________________4450 104 108 109 110 111 112 113 114 115 119 190 123 127 131 132 134 138 139 143 144 145 5499 7,759 2,999 4400 5,750 4.750 6400 1400 4400 6450 1450 6400 750 1.000 750 1410 3400 3480 Št. dr. 146 . 147 . 148 .. 159 . 153 . 153 . 156 .. 157 . 158 . 189 . 162 . 163 . 164 . 165 . 196 . 168 . 169 . 179 . 171 . 172 . 173 . 174 . 175 . 176 . 189 . 181 . 183 . 184 . 198 . 187 . 189 . 199 . 191 . 193 . 194 . NAGROBNI SPOMENIK POKOJNEMU REV. J. PLEVNIKU Joliet, lil. — Farani cerkve sv. Jožefa so se zadnjo nedeljo, 10. septembra popoldne zbrali na svojem starem pokopališču ob priliki blagoslov-Ijenja novopostavljenega spomenika na grobu blagopokoj-nega župnika Rev. Johna Plev-nika. Program je začel s petjem, ko je" domači cerkveni zbor zapel dve ialostinki: "Jamica tiha" in "Ob grobu." Zatem je naš domači župnik Fa-ther Butala govoril o pokojniku kot gorečemu duhovniku in zaslužnemu Slovencu, ki je žrtvoval samega sebe za dušni in narodni blagor svojih fara-nov. Za njim sta govorila še čč. gg. Hiti in Kuzma, v imenu KSKJ. je pa govoril glavni tajnik Josip Zalar in ob zaključku govora v imenu Jed-note položil lep venec na grob kot dar Jednote svojemu bivšemu večletnemu duhovnemu vodji. Tem kratkim govorom je sledilo blagoslovljenje spomenika in pevski zbor je zaključil program z žalostinko "Blagor mu, ki se spočije." S tem dostojnim in ganljivim programom so farani še enkrat skupno počastili spomin svojega pokojnega župnika. Veličasten spomenik je bil postavljen vsled sklepa minule konvencije KSKJ., ki je določila primerno svoto v ta namen; potem iz prostovoljnih darov faranov in prijateljev, ki spoštujejo spomin svojega dušnega pastirja. Spomenik, POUAKI ODBIJAJO NAPADE NEMCEV BOJI NA ŽAPADNI FRONTI ki je bil postavljen dober teden nazaj, je izklesan iz sivega granita najboljše vrste; vi- sok je 7 čevljev in pol. Izdelal ga je znani kamnoseški mojster Josip Slapničar. BESEDILO SPORAZUMA S HRVATI Belgrad, 26. avg.—Smatra- okolnosti. Pri tej priliki se joč, da je Jugoslavija najboljši porok neodvisnosti in napredka Srbov, Hrvatov in Slovencev in z namenom, da se čim bolj zanesljivo in popolno obvarujejo javne koristi, sta se predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič ter predsednik HSS in KDK dr. Vlad-ko Maček lotila reševanja hrvatskega vprašanja ter se po daljših posvetih sporazumela v sledečem: 1. Treba je sestaviti skupno vlado. Ta vlada bo po pristanku merodajnih činilcev in na podlagi čl. 116 ustave izvršila ustanovitev hrvatske banovine, prenesla od države nanjo odgovarjajočo pristojnost in izdala politične zakone. Vlada bo v soglasju z merodajni-mi činilci pripravila vse, kar je potrebno za preureditev državne zapednice. 2. Savska banovina in primorska banovina kakor tudi okraj Dubrovnik, Sid, Ilok, Br-čko, Gradačac, Derventa, Travnik in Fojnica se bodo spojili v eno enoto, ki se bo imenovala Hrvatska banovina. Dokončni obseg hrvatske banovine se bo določil o priliki preureditve države. Pri tem se bodo upoštevale gospodarske, soci- bodo izločile iz gori imenovanih okrajev, ki so pripojeni hrvatski banovini, občine in vasi, ki nimajo hrvatske večine. 3. Z novimi enotami, kakor tudi v državi bo zagotovljena enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi enak postopek glede njihove udeležbe pri izvrševanju javne službe. Prav tako bo zagotovljena enakopravnost sprejetih in priznanih veroizpovedi. Z ustavo se bodo zajam-čile enake osnovne državljanske in politične pravice. . 4. V pristojnost hrvatske banovine se bodo prenesli posli kmetijstva, trgovine in industrije, gozdov in rudnikov, gradb, socialne politike in narodnega zdravja, telesne vzgoje, pravosodja, prosvete in notranje uprave. Vsi ostali posli ostanejo v pristojnosti organov državne oblasti na vsem državnem ozemlju. Prav tako ostanejo v pristojnosti državne oblasti tudi posli, ki miru. Za izdajanje državljanstva je pristojna banovina razen za izdajanje državljanstva v izjemnih primerih ter za odvzemanje državljanstva. — Rudarska zakonodaja in rudarska podjetja. Pri izdajanju rudarskih koncesij, ki zanimajo tudi narodno obrambo, bo postopala banovina v sporazumu z vojaško upravo. Če ne bi prišlo do sporazuma, odloča ministrski svet. — Gradnja in vzdrževanje državnih prometnih sredstev in ostalih državnih objektov. — Verske zadeve. — Mednarodni pravni promet. S tem, da se uravna pomoč v izvenspornih stvareh vrši direktno preko sodišč; zunanja trgovina kakor tudi trgovina med banovinami in ostalimi deli države (edinstvo carinskega in trgovinskega področja); zakonodaja o merah in utežih, o zaščiti industrijske lastnine, o poslih zasebnega zavarovanja in zavarovanja z zavarovalnimi družbami; menično pravo, čekovno pravo, trgovsko pravo, kon TEŽAVNA ODLOČITEV AMERIKE London, 12. septembra. — Iz Varšave prihaja semkaj po radio poročilo, da so se včeraj vsi poskusi nemških čet zavzeti to mesto, tako tudi obrežje reke Nareve in Bug izjalovili. Poljaki so uspešno ustavili prodiranje nemških motorjev in tankov. Včeraj se je vršila vsled tega najbolj ljuta bitka v nekem zaledju, kakih 50 milj severno oddaljeno od glavnega mesta Poljske; nad 50,000 vojakov močna poljska armada je ustavila in pognala nazaj za več milj 30,000 Nemcev. Tako so poljske čete tudi hrabro odbile napad sovražnika, ki se nahaja že v bližini tega mesta. Nemci so napadali mesto brez prestanka polnih 19 ur in metali bombe iz zraka, karteče pa iz topov. Dosedaj imajo Nemci v svojih rokah že tudi znano poljsko mesto Krakov. Neki poljski kapitan je po radio naznanil, kako prestrašeno je civilno prebivalstvo Varšave. Ljudstvo je zabarika-diralo glavne ceste in vhode v mesto s kamenjem in tramov-jem. Žene pomagajo vojakom kopati rove in strelske jarke, otroci pa nosijo vodo, da pomagajo gasiti požar. K sreči je začelo včeraj močno deževati, kar bo namški artileriji onemogočilo prodreti čez močvirnate kraje v bližini mesta. Mnogo Poljakov je iz strahu pred vojno zbežalo čez mejo na Romunsko. Pariz, 10. septembra. — Nemški tcfti topovi in bojna letala so pričela bruhati krogle in bombe v protinapadu na Francoze na zapadni fronti; tudi francoski topovi in bombniki si pa jo bombe na glavne utrdbe nemške Siegfriedove trd-njavske črte pri Wicsembourgu, kakih 100 milj severno od švicarskega mesta Basel. Tako prodirajo francoske čete tudi pri Posarju in Palatinatu. Dosedaj so Francozi zasedli že okrog 200 kvadratnih milj nemškega ozemlja v saarski kotlini, kjer se nahajajo največji rudniki. - Washington, D. C., 10. septembra. — Predsednik Roosevelt se je odločil v kratkem sklicati posebno zasedanje kongresa, na katerem naj se reši pereče vprašanje položaja Amerike v sedanji evropski vojni. Na istem se bo skušalo premeniti sedanjo postavo ameriške nevtralnosti, da bi se preklicalo prepoved (embargo) izvoza municije v države, ki so sedaj v vojni. Vsaka taka država bi pa morala blago takoj ali naprej plačati in priti ponj. Izredno zasedanje namerava predsednik Uoosevelt sklicati začetkom oktobra v prvi vrsti vsled tega, ker je zadnje dni tudi Kanada napovedala Nemčiji vojno. so posebnega pomena za sploš- kurzno pravo, obligacijsko pra- ne interese države, kakor n. pr. skrb za državno varnost, pobijanje protidržavne in rušilne propagande, izvrševanje policijske poročevalske služ- alne, zemljepisne in politične be, osiguranje javnega reda in vo, pomorsko pravo in avtorsko pravo — predpisovanje kazni za prestopke proti predpisom o predmetih državne lastnine — postavljanje na (Dalje na I. otrani) NEZADOVOLJNOST V NEMŠKIH MESTIH Pariz, 7. sept. — Neki radio poročevalni urad omenja, da se vršijo med ljudstvom v mestu Cologne, Duesseldorf in Essen veliki nemiri in sabota.-ža med delavstvom. Istotako je tudi na Češkem in Morav-skem ljudstvo ogorčeno vsled zopetne vojne, osobito v mestih Praga, Brno in Pilsen. Da se ta nemir zaduši, je bilo poslanega več nemškega vojaštva na Češko in v Mora vi j o. o NEMŠKO DELAVSTVO GRAJA HITLERJA Kakor se poroča, so angleški Jetalci prve dni po Hitlerjevem vpadu v Poljsko širom Nemčije razmetali 9 milijonov malih letakov v nemškem jeziku, s katerimi se ostro obsoja nazije, ke r so zanetili zopetno krvavo vojno. Takoj drugi dan je neka radio postaja v Londonu prejela iz Nemčije nastopno anonimno naznanilo: "To ni naša vojna. Mi, nemški delavci nimamo nič skupnega s sedanjim roiimom. Mi in naši kmetje ne maramo vojne, zato nismo nič v zvezi z nazijskim režimom. Hitler je začel vojno s Poljsko proti volji nemškega naroda. Mi sicer lju- bimo Nemčijo in našo rojstno domovino, toda s sedanjega režima Hitlerja ne odobravamo!" Kakor se sodi, je to izjavo dala v javnost neodvisna socialistična stranka v Nemčiji. ———o- IZJAVA IZDAJALCA SLOVAŠKE Iz Bratislave na Slovaškem prihaja poročilo, da je te dni izdal njen ministrski predsednik dr. Jos. Tiso na ljudstvo sledečo proklamacijo: "Zveza z Nemčijo bo najboljši način, da se ohrani integriteto Slovaške. Naša vlada se bo strogo držala tega načela." Ker je Slovaška, katero je prodal in izdal Nemcem njen sedanji ministrski predsednik Tiso, zaveznica Nemčije, je morala tudi ona kot taka stopiti v ofenzivo s svojimi obmejnimi sosedi in narodnimi sobrati, Poljaki. Pač žalostno! AMERIŠKA POŠTA BO REDNO POSLOVALA Vrhovni poštni urad v Wash-ingtonu, D. C. naznanja, da vsled zopetnih nemirov v Evropi poslovanje naše pošte ne bo nič omejeno in se bo isto vršilo vse po starem. I ™ GLASII/) K. S. K, JBDpQTgf SEPTEMBER 18, 19S9 - / HHTVERA HflTHMBfl nam je torej stupaaga sodelovanja in agilnoeti aa društvo, da bo še bolj napredovalo v vseh ozirih. Ostala cen j. lokalna društva prosim, da bi ta dan ne prirejala kakih veselic in jih ie danes prijazno vabim v imenu našega društva na to našo dvojno proslavo. Podrobnosti sledijo kasneje. S pozdravom, Barbara Xustig, predsed. Društvo Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa. Članstvo našega društva je prijazno vabljeno, da se udeleži prihodnje seje dne 17. sept. v navadnih prostorih; začetek ob 2:30 popoldne kakor običajno. Prosim vas, da se te seje številno udeležite, ker se moramo dogovoriti glede naše nameravane kartne prireditve ali Card party dne 29. oktobra. To party bomo imele v cerkveni dvorani v korist naše blagajne. Vstopnina bo malenkostna, 25c. Zaradi tega prosim ostala cenjena društva v Pittsburghu in okolici, da naj bi na ta dan ne imela kake svoje prireditve, kar bi. znalo vsem škodovati glede udeležbe. Več o tej prireditvi bom še v Glasilu poročala. Dalje prosim in opozarjam vse one članice, ki dolgujete društvu več kakor dva meseca, da pridete na prihodnjo sejo in ondi plačate zaostali dolg. Zatorej pričakujem velike u-deležbe na prihodnji seji 17. septembra. S pozdravom, Anna Solomon, preds. » _____ /z urada dr. sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O. Cenjenemu članstvu našega društva se tem potom naznanja, da bo za mesec oktober razpisanih 50c naklade za dru štvene stroške. Teh 50c mora plačati sleherni član in članica aktivnega oddelka, kajti društvo ima vedno veliko stroškov in jih 10c mesečno od članstva ne krije, zato je treba enkrat na leto razpisati gotovo svoto, da se potem ti društveni stroški krijejo. Letos smo imele zraven raznih ti to! Kdo vam je v bolezni stroškov tudi že osem smrtnih največji prijatelj? Ali ni to | slučajev, kar pomeni tudi go-društvo in naša dobra mati — J tove stroške, zato pa se ne je-Jednota?! Res, vse premalo j zite nad odborom, saj ta raz-se zavedamo velike vrednosti , pis je bil sklenjen še na zad-zavarovanja pri naši Jednoti. nji letni seji. Torej sestre, Posebno starši bi morali ved- J za mesec oktober prosim da no na to paziti in gledati, da J si to zapomnite in one, ki pobi imeli vse svoje malčke zavarovane pri KSKJ. K sklepu prosim še vse za-ostankarje z asesmentom, da bi skušali poravnati svoj dolg. Naj se vsak zaveda svoje dolžnosti, da je treba asesment plačati; to je zelo važna stvar, ker ne vemo ne ure, ne dneva ir. Cirila in Metoda, iL S, JoUet, lil. Vabilo na sejo Ker je bila naša sadnja seja dne 20. avgusta tako maloštevilno obiskana, ni bilo mogoče kako stvar odglasovati, kajti navzoči niti kvoruma niso tvorili. Posebno odborniki bi se morali udeleževati sej. Zato me je brat predsednik opozoril, da naj priobčim v Glasilu poziv, da bi se v bodoče malo bolj zanimali za društvene seje, saj ista ne traja dosti več kakor eno uro. Zatorej prosim vse naše člane v imenu odbora, da bi ta poziv in to vabilo vpoštevali. Sobratski pozdrav, Matthew Buehar, tajnik. Društvo Marije Pomagaj, it. 79, Waukegan, lil. S tem prosim in vabim cen j. članstvo našega društva, da se številno udeleži prihodnje seje dne 17. septembra. Zadnja seja je bila dobro obiskana, torej pridite tudi na prihodnjo! Zakaj ne bi žrtvovali samo eno uro enkrat na mesec za svoje društvo. Koliko je več veselja in skupnega društvenega življenja, ako vas je več na seji navzočih. Prejeli smo glasovnice iz glavnega urada za premembo člena 26 Jednotinih pravil, kar je zelo važno; treba bo torej glasovati. Poleg tega pride na dnevni red še več drugih važnih točk v korist društva. Tudi jaz rada čitam zanimi-miva kampanjska poročila. Kakor meni znano, je dosedaj naše društvo doseglo šele $5,-500.00 nove zavarovalnine ali 19% predpisane kvote. Do konca leta bi morali imeti $30,-000.00 zavarovalnine, da bi bilo tudi naše društvo na častni tabli v Jednotinem uradu označeno. Ali bomo še razliko dosegli? Bratje in sestre! Le stopite na noge dokler je še čas! Vpoštevajte lepe denarne nagrade v tej kampanji. Naše društvo obhaja letos sredi decembra svojo 35 letnico. V ta namen bi bilo res najboljše, da bi do tedaj pridobili še 35 novih članov in članic; samo dobre volje je treba in mu je. Skušajte naredi- šiljate asesment po otrocih, da je treba poslati 50c več. V soboto dne 7. oktobra bo pa društvo priredilo svojo letno veselico in sicer v Slov Narod. Domu na St. Clair Ave. Članice, zavedajte se, da bo to veselica vašega društva sv. Marije Magdalene in si že kdaj se nam lahko pripeti ne- ! danes zabeležite, da se prav sreča. Vas vse skupaj sestrsko pozdravljam, Jennie Keber, nadzor. Društvo Marije Cist. Spočetja, it. 80, So. Chieago, lil. Vabilo na eejo Drage mi članice! Opozoriti vas moram, da bomo imele našo prihodnjo sejo-dne 20. septembra, to bo na tretjo sredo | le, da prav gotovo poravnate, tega meseca ob pol osmih zve- | drugače si boste morale more-čer. Pridite na to sejo v veli- j bitne posledice pripisati sa-kem številu ker na dnevnem j mim sebi. Toliko vam v pri-redu bo več važnih točk. Do- 1 jazno naznanilo in opomin. gotovo udeležite. Vsaka članica bo dobila vstopnico k tej veselici prosto. Več o tem pride v prihodnji izdaji Glasila. V pondeljek 18. septembra se bo pobiral asesment kot o-bičajno od 6. do 7:15 ure zvečer v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Nujno se o-pozarja vse one, ki ste zaosta- govoriti se moramo glede proslave 35 letnice našega društva in obenem tudi proslave Jednotine 45 letnice, kar se bo vršilo v naši cerkveni dvorani na 96th in Ewing Ave. prvo nedeljo v novembru letos. Ker bo treba za to prireditev dosti predpriprav, zato nas čaka dosti dela. Drage mi sosestre! Naše društvo je v teh dolgih letih že dosti dobrega storilo svojim članicam v bolezni in tako bo tudi v bodoče; treba Pozdrav, Marija Hoehevar, tajnica. Društvo Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn. Naznanilo o premembi naših sej S tem naznanjam vsem članicam našega društva, da z mesecem septembrom se zopet vršijo naše redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu popoldne in ne več ob sobotah zvečer. Torej bo prihodnja seja dne 17. septembra t navadnih prostorih. Zaeno naznanjam, da sem prejela glasovnice it fl. urada aa premembo člena M Jednotinih pravil, kar ste ie dvakrat v Glasilu brale. Pridite torej na to sejo, da boste glasovale. Ce kateri ni vse dovolj jasno v tem oziru, naj pride na sejo, kjer bo dobila potrebno pojasnilo. S sosestrskim pozdravom, Gabriela Mami. tajnica. Društvo Marije Pomagaj, it. 174, Wlllard, Wis. Vabilo na veselico Cenjene mi članice! Kakor veste, je bilo sklenjeno še na glavni seji lanskega decembra, da bomo tudi letos kakor vsako leto priredile eno veselico v korist dvorane. Torej to veselico bomo imele 17. septembra (prihodnjo nedeljo). To priredimo zato, da nam ni tre-ga iz blagajne plačevati renta od dvorane. Torej ste vse prav vljudno vabljene, da pridete vse, ker s tem pomagate društvu. Vabimo pa tudi vse drugo občinstvo, da se udeleži naše veselice; žal vam ne bo. Igral bo Klaričev orkester. Torej ne pozabite prihodnje nedelje! S pozdravom, Mearg Gosar, tajnica DrmUve sv. Štefana, it. 224, Cleveiand, O. Vabilo na pteem Vsemu našemu članstvu se naznanja, da priredimo plesno zabavo dne 23. septembra (na soboto) zvečer ob 7. in sicer v cerkvi sv. Nikole, 36th St. in Superior Ave. Prošeni ste vsi člani in članice našega društva, kakor tudi ostala Jednotina društva iz Greater Clevelanda, da nas po-setite ta večer. Prijazno vabimo tudi naše brate Hrvate. Člani, ki še nimate vstopnic, lahko iste dobite pri meni. Zaeno ste prošeni, da bi vzeli še kaj več vsto$ni£ in skušali iste prodati med svojimi prijatelji in znanci. To bo imenitna zabava za stare in mlade, za kar jamči naš odbor. Vsega bo zadosti: dobre kapljice in finega pri grizka; naše kuharice bodo pripravile jako fini "roast beef," in istega ne bo zmanjkalo! Za plesalce bo svirala izborna godba. Zato pridite; pričetek zabave bo ob 7. zvečer; trajala bo pozno v noč. Naj pri tej priliki še malo omenim naše seje, ki so žal, tako slabo obiskane. Zdaj, ko postaja bolj hladno jesensko vreme, bi morali biti vsi navzoči na naših sejah. Imamo pač častno izjemo nekaterih, ki so skoro na vsaki seji navzoči. Druge pa prosim, da pridete na sejo meseca oktobra. Zdaj pa še ena jako važna zadeva! Plačevanje asesmen ta, katerega eni tako slabo plačujejo. Res, da je nekaterim to nemogoče zaradi brezdelja, toda drugi za plačevanje menda nalažč zanemarjajo in čakajo na kartico, poslano od tajnice. Ko se u-straši suspendacije, se šele zdrami, da je dolžan za par mesecev, kar bi lahko sproti plačal; pa se izgovarja, da nima časa, ali pa da je pozabil. Malo izmed vas je takih, 'da ne bi delali; zato pa bodite bolj točni v tem oziru. S tem mi delate dosti skrbi in nepotrebnega dela. Uredite svoje asesmente tekom tekočega meseca, ker moram ob koncu septembra sestaviti 9 mesečni račun in urediti knjige. Na svidenje na veselici! — Pozdrav: Theresa Kavai, tajnica. -o- LISTNICA UREDNIŠTVA Popravek V št. 33 Glasila z dne 16. avg. t. 1. je bil med društvenimi naznanili društva St. Fran-cis št. 236, San Francisco, Ca- lifornia, izpod perici blagajnika br. Johna Bartola zadnji stavek prvega odstavka nepravilno označen. Pravilno se imt glasiti: "Žaloetno, da nekateri člani, katerim je Jed-nota ie dosti pomagala, sedaj se pa udejstvujejo pri organizacijah, katerih načela so nasprotna naii Jedrnati." DOPISI VELIKI KONCERT "SLOVANA" Brooklyn, N. Y. — Slovensko društvo "Slovan" priredi veliki koncert v nedeljo dne 8. oktobra 1939 v znani Arlington Hall na 23 St. Marks Place, New York City. Začetek ob 3. uri popoldne. Koncert se vrši kot znano v proslavo 25-letni-ce društvenega obstoja, na katerem sodeluje slov. pev. in dramsko društvo "Domovina," kakor tudi naš slovenski tam-buraški klub. Kot glavni ali častni govornik na tem koncertu, bo naš spoštovani Slovenec, dr- Vladimir Rybar, svetnik jugoslovanskega poslaništva v Wash-ingtonu, D. C. Nadalje bodo poleg raznih točk na programu tudi spevoigra po imenu: "Ženili se bomo," katera prav gotovo še ni bila v tej deželi igrana. Pridite v obilnem številu od blizu in daleč, ter se boste prepričali. Za ples po koncertu bo igral naš znani Jerry Kopriv-Sek's Starlight orkester. Tudi za lačna in žejna grla bo v starost 76 let Rojen je bil v vasi Vrh, fara Trebelno na Dolenjskem. Kot je sam pravil, je bil v svoji mladosti s svojo družino na Dunaju, kjer je bil zaposlen na postaji pri železnici, potem pa tudi v neki železolivarni. Leta 1901 je prišel v Ameriko in sicer si je bil izbral Ipdianapolis, kamor mu je pozneje sledila tudi družina in kjer je živel potem vse do svoje smrti. — Prva leta je bil zaposlen po železolivarnah, potem kot mestni delavec in pozneje je postal hišnik slovenske cerkve sv. Trojice, katero delo je opravljal vse do tega časa, ko ga je moral vsled bolehnosti opustiti. — Pokojni je bil član društva sv. Alojzija št. 52, KSKJ. in društva sv. Jožefa št. 45. JSKJ. Mesečnih sej društev se je vselej redno udeleževal dokler mu je zdravje dovoljevalo. Društva so ga kot zvestega Mana tudi spoštovala in se tuli številno odzvala pri njegovem pogrebu. Pokojni Urajnar je bil vedno trdega in neoma'iljivega katoliškega prepričanja ter ob enem globoko veren in pobožen. Dokler je mogel je dnevno hodil k sv. maši in k sv. obhajilu, zato je bil za pot v večnost pač dobro pripravljen. — Tukaj zapušča soprogo, dva sina, eno hčer, ki je v samostanu v domovini ter več vnukov in pravnukov, katerih eden je duhovnik v redu oo. frančiškanov in je tudi za pokojnega bral slovesno peto sv. mašo in opravil tudi druge pogrebne obrede. Imel je tudi vseh ozirih prav dobro preskrbljeno, posebno še ker od-1 ganljiv govor, v katerem je bor "Slovana" ima vse to v -ned drugim tudi povdaril, da rokah, to je :jkuhinjo in baro. Kakor že znano, se bodo v to svrho dale tiskati tudi krasne spominske knjižice, ter se prav vljudno naproša vsa lokalna društva, ali posameznike, kateri še niso dali svojih oglasov v te knjižice, da lahko to store najkasneje do 15. septembra, ker namreč takoj lato se bo pričelo s tiskanjem tozadevne knjižice. Ta termin ie je podaljšal od 31. avgusta Jo 15 septembra radi tega, ker imajo nekatera društva svoje seje okrog zadnje ali prve smrt nima nikakega spoštovanja in prizanašanja do nikogar, ne vemo ne dneva ne ure, zato moramo biti vedno pripravljeni. — Pokojnim večni mir in pokoj, preostalim iskreno sožalje. —J.R. Deveta ali septemberska številka "Novega Sveta" Ta teden bo izšla deveta ali septembrska številka "Novega Sveta" s sledečo vsebino: Gor in dol" (Uvodni čla- Ena izmed teh slik je na razpolago, katerekoli si kdo iz-bere. Poleg nagrade boste dobili v svojo hišo tudi lep zanimiv list, ki ga boste veseli. Znano je vam že, da ima mesečnik "Novi Svet" plemenito nalogo, da zbere skupaj zgodovino našega slovenskega naroda v Ameriki. 2e blizu dve leti to delo vrši. Vsak mesec opisuje zdaj to, zdaj drugo slovensko naselbino, kako je nastala, kdo so bili prvi naši Slovenci, ki so se nastanili v njih, kdo so bila prva društva, odkod so bili rojaki doma. Temu sledi v vsaki naselbini opis slovenskih družin in posameznikov. Nekaj velikega je to, ki bo ostalo za vsako naselbino najbrže kot edini zgodovinski dokaz, kaj so naši slovenski rojaki dosegli in naredili po takih naselbinah. Bolj ko se poglabljamo v to delo, bolj koristno in zanimivo se nam zdi. Mi Slovenci se še sami ne zavedamo, kaj smo vse doprinesli in žrtvovali po naših slovenskih naselbinah. Čitajte te zgodovinske opise tudi vi. Z mnogimi vašimi ožjimi prijatelji, sorodniki in drugimi se boste srečali v teh važnih opisih. Zato slovenske družine in posamezniki, kdor še ni naročen na mesečnik "N. S." naročite se čimpreje in tudi vi sodelujte pri tem delu, ki gre za tem, da ohrani našemu narodu v tej zemlji njegovo zgodovino. Naročnino za "Novi Svet" sprejemajo naši zastopniki po naselbinah, ali pa pošljite naročnino direktno na Upravo "Novi Svet," 1948 West Cer-mak Rd., Chieago, 111. Vsakdo, ki v tej kampanji plača celoletno naročnino bo dobil kot spominsko nagrado direktno iz Uprave lista eno izmed gori omenjenih krasnih slik. Naročite si Novi Svet še danes! -o- SPREMEMBE MED SLOVENSKIMI DUHOVNIK! Razne priredita Dotmih drustoy dni v mesecu. Blagovolite po- ,iek); "Pregled" (Svetovnih 3lati oglase na spodaj podpi-, dogodkov); Ivan Zupan: "Me- urnega na označeni naslov. Z rodoljubnim pozdravom, Anthony Svet, tajnik slov. pev. dr. "Slovan," 125 Montrose Ave. tuljček in slavček (pesem)'; "Brzojav" (zgodovinski opis brzojava); D. P.: "Poravnano" (črtica); J. M. Trunk: "Tihe ure" — "Človeško srce" (pre- Brooklyn, N. Y. j mišljevanje) ; J. M. T.: "Iz VESTI IZ INDIANAPOLISA Indianapolis, Ind. — Žalostne novice. — Človeku je določeno enkrat umreti. Ta izrek smo kaj pogosto imeli na midi v naši naselbini tekom letošnjega poletja, ker od junija, pa do konca meseca avgusta, je smrt pobrala kar tri naše rojake. Koncem meseca junija je smrt ugrabila Franka Žonta,, starega 67 let. Doma je bil iz vasi Potov vrh, fara Šmihel pri Novem mestu na Dolenjskem. Bolehal je le narave: "Živalstvo"; A. Anze-rova: "Dogodki iz Rusije" (črtica) ; "Slovenski pijonir" (o-pis slov. naselbine Oglesby, III.; "Urednik prosi"; "Dom In zdravje": Dr. R. P. Zaletel: Nadaljevanje o osredujočih infekcijah." — Dr. J. W. Mal-ly: Zobozdravstvo; "Za smeh in zabavo"; "Zopet vesela novica"; "Vojna brez orožja" (članek); T. Brdar: ''Velika ljubezen" (roman). Vsem čitateljem "Novega Sveta" in vsem onim, ki čitajo fce vrstice sporočamo, da se vrši od 1. septembra pa do 30. novembra 1939 druga velika par mesecev. V Ameriki se je nahajal okolu 40 let in je ži- j kampanja za razširjenje tega vel v več krajih Združenih dr- lista. Vsakdo, ki pridobi N.S. Lcmont, lil..— Na seji ko-misarijata slovenskih oo. frančiškanov so se izvršile sledeče spremembe slovenskih duhovnikov tega*reda: Lemont, 111.: Rev. Bernard Ambrožič, kot misijonar, Rev. Andrew Svete, Rev. Bona.entura Borgola, Rev. Clement Lattya. — Chieago, 111. pri sv. Štefanu: Rev. Edward Gabrenja kot župnik, Rev. Leonard Bogolin kot kaplan. .— New York City pri sv. Cirilu in Metodu: Rev. Pius Petric kot župnik. —Johnstown, Pa. pri sv. Tereziji: Rev. Daniel Čadonič kot kaplan. -o--- ZAHVALA 17. septembra: Plesna zabava društva Marije Pomagaj št. 174 Willard, Wis. 23. septembra: Plesna veselica Ambridge Kay Jay kluba, Ambridge, Pa. v Ruski dvorani na 306 Maplewood Ave. 23. septembra: Plesna veselica društva sv. Štefana št. 224. Cleveland, O. v dvorani cerkve sv. Nikole, 36th St. in Superior Ave. 30. septembra: Plesna veselica društva Marija Čistega Spočetja št. 85, Lorain, O., v Slovenskem Nar. Domu. 7. oktobra—Plesna veselica i društva sv. Marije • Magdalene, št. 162, Cleveland v avditoriju S. N. Doma. 14. oktobra: Jesenska plesna veselica društva sv. Štefana št. 187 v Johnstown, Pa. 14. oktobra: Plesna veselica društva sv. Patrika št. 250, Gi-rard, Ohio. 21. oktobra: Proslava Jednotine 45 letnice društev št. 110, 111 in 243, Barberton, O. i v dvorani društva "Domovina." 22. oktobra: 35 letnica dru-j stva Marije Pomagaj št. 79, Waukegan, 111. 29. oktobra: Kart na zabava j (Card party) društva Marije . Sedem Žalosti št. 81, Pitts-, burgh, Pa. v cerkveni dvorani I na 57. cesti. 5. novembra: Proslava 35-letnice društva Marija Čiste- I ga Spočetja št. 80, So. Chicago, 111. in zaeno proslava Jednotine 45 letnice. 6. novembra: Gledališka ig-; ra društva Marije Čistega Spo-, četja št. 85, Lorain, O., v Slo-j venskem Nar. Domu. 11. novembra: Martinov ve-i čer društva sv. Križa, št. 214, i Cleveland, Ohio v Slov. Domu na Dennison Ave. Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo j fo nn7T>»niti.—Uredništvo. Ne jutri, ampak danes se odločite za pristop v našo Jed-noto! žav, zlasti v prejšnjih letih. Zadnjih 25 let je preživel z družino tukaj v Indianapolisu, kjer .je bil do svoje bolezni zaposlen v raznih železolivarnah. Bil je previden s sv. zakramenti za umirajoče. Zapušča soprogo, dva sinova, dve hčeri in več vnukov. Sredi meseca avgusta je umrl rojak Louis Mauser, star približno 40 let. Doma je bil od St. Jošta, fara Stopiče pri Novem mestu. Tudi on je bil zaposlen v železolivarni do zadnje pomladi. Tukaj zapušča žalujočo družino in enega brata. Dne 2. septembra smo pa spremili k večnemu počitku znanega in spoštovanega ter čislanega rojaka Martina Uraj-narja, ki je dočakal visoko novega naročnika dobi krasne nagrade. V tem času so deležni tudi vsi stari in novi naročniki krasnih nagrad. Vsakdo, stari ali novi naročnik, ki bo v tem času obnovil svojo naročnino, ali pa se na novo naročil, bo deležen krasne spominske nagrade. V upoštev pride le celoletna naročnina, pa bodi to obnovitev ali nova naročnina. Te nagrade so sledeče: 1. Krasna slika Križeve-ga pota. Okrog je 14 postaj Križevega pota tiskanih v barvah. Sredi je večja krasna slika Križanega v barvah. 2. Slika sedanjega sv. Očeta Papeža Pija XII., tiskana v lepih barvah. 3. Krasna slika "Večer v planinah" Mskana v barvah. 4. Lepa slika tiskana v barvah "Dom in mati z otroci." V prijetno dolžnost si podpisana štejeva izreči javno zahvalo vsem najinim znancem in prijateljem ter sorodnikom, ki so nama priredili "Surprise party" za proslavo najine srebrne poroke dne 11, avgusta. Zelo sem bil presenečen, ko so prišli zet je po naju oni večer; bil sem celo nejevoljen kaj hodijo v takem grdem vremenu tako pozno ponoči, kajti deževalo je kar je moglo. Vabilu sem se toliko časa ustavljal, da so naju končno zetje le pregovorili z obljubo, da naju domov pripeljejo. Ko smo dospeli v našo cerkveno dvorano, je bilo ondi že vse pripravljeno, jestvin in pijače; nato smo se zabavali do pozne ure. Naš znani mojster "Happy" je za plesalce prav fino igral na svojo harmoniko. Posebno lepo zahvalo izrekava za krasna nama izročena darila, katera bova ohranila v trajnem spominu. Enako lepa hvala za tako krasen in okusen "cake." S pozdravom, • Peter in Mary Žagar. Willard, Wis. KEN GURU J — DOMAČA ŽIVAL V velikem avstralskem me-j c-tu Sidney so bogati ljudje iz-' našli novo modo, kakršna pa j je pri nas v Evropi menda zaenkrat nemogoča. Taki bogataši, med katerimi se zlasti odlikujejo ženske, vodijo na vrvici s seboj po mestnih promenadah mesto psičkov-kenguruje! Ta navada pa je seveda moč-i no draga, ker en sam kengu-ruj velja toliko, kolikor 50 j psov. Pravijo pa, da je kenguruj j človeku zelo udan, ko se g navadi, ter zvest in čuječ čuvaj. Sidnejski veletržec pripoveduje, da mu je nekoč ke::-guruj rešil življenje. Okoli polneči se je po samotnih ulica ' vračal domov v svojo vilo, k leži precej na samem. Ko ie prišel mimo nekega križišč se je naenkrat vrglo nanj v<~~ možakov, ki so ga vrgli ob tla ter hoteli oropati. Kenguruj je nekaj časa mirno gledal, kaj se godi, ker žival očividno ni razumela tega početja. Nazadnje se je pa kenguruju menda vendarle posvetilo. Naenkrat se je pognal v napadalce ter jih začel obdelovati s svojimi silnimi udarci zadnjih nog ter jih pognal v beg. Vendar pa je vseeno malce čudno, ko vidiš mlado elegantno damo stopati v spremstvu kenguruja, ki se poganja za svojo gospodarico. Kenguruj ima okoli vratu privezan trak iz takega blaga, iz kakršnega je narejena obleka dame. Ni čuda, če se sidnejska mladina «ilno zabava ob takih prizorih. Če pa bo ta moda kaj časa trpela, se bodo ljudje tudi tega navadili in se nobenemu ne bo več čudno zdelo, če kdo kenguruja vodi s seboj mesto psa. GLASILO K. S. g. JEDNOTE,-SBPTfeMBER 1&, 1939 [o se je nekdanja nem-mornarica uničila (Po "This Week Magazine») Po sklenjenem premirju zadnje svetovne vojne je bilo o-krog 70 nemških bojnih ladij interniranih pri Scapa zalivu v Severnem morju; med tem ¿asom so pa zavezniki v Versailles določevali, kaj naj se izvrši s to ogromno sovražno mornarico, kateri je svoječas-no poveljeval nemški podad-miral von Reuter. Premagani, oziroma ujeti poveljnik ni bil nikakor pri volji izročiti tega bogatega plena v roke zaveznikom. ampak se je odločil, raje vse svoje bojne ladje potopiti. Dne 17. junija 1919 je izdal svojim častnikom sledeče tajno navodilo in ukaz: "Pripravite se na moj tajen ukaz "Paragraph 11" na takojšen potop vseh naših ladij, ako bi jih hoteli Angleži nepričakovano zavzeti in odvesti." Še pred tem ukazom je pod-admiral Reuter znižal število moštva in častnikov, obdržal pač samo najbolj pogumne in zveste. Štiri dni zatem, 21. junija, se je anglpški admiral Sydney Freemantle s svojo floto podal na odprto morje na tor-pedne vaje; v bližini interniranih nemških bojnih ladij pri Scapa Flow je pustil samo 7 vlačilcev in dve torpedovniki za stražo nad zajetim nemškim brodovjem. Dotično jutro je nemški podadmiral Reuter slučajno zvedel, da je mirovna konferenca v Versailles zavrgla vse nemške pogoje, to ga je tako razkačilo in ujezilo, da je izdal • poveljnikom vseh 70 zajetih bojhih ladij ukaz: "Paragraph 11," kar je pomenilo znamenje za potop. Ko so ob svitu dopoldanskega solnca in malem vptricu številne male zastavice na teh ladjah vihrale, so poveljniki ladij naročili strojnikom, da naj odprejo dolenje zaklopni-ce ladje, nakar so pričeli častniki in moštvo zapuščati uničenju določene bojne ladje. Istočasno je mimo tega nemškega brodovja plul nek izletniški parnik s šolsko mladino. Na nekem angleškem vlačilcu se je istočasno mudil tudi neki slikar iz Londona, ki je slikal nemško bojno ladjo "Kaiser Friedrich der Grosse." Tedaj je navedenec zapazil, kako se je ta ladja vedno bolj in bolj pogrezala v morje., kako se je njeno moštvo spuščalo v svojih čolnih da se reši. O tem je bila po brezžičnem radio obveščena vsa bližnja angleška mornarica, nakar je nekaj mož vlačilca na straži z orožjem hotelo prisiliti ubegle nemške mornarje, naj se vrnejo nazaj; zaeno so hoteli zapreti zaklopnice že omenjene nemške ladje, toda se jim to ni posrečilo. Med tem streljanjem je bilo 13 nemških mornarjev ubitih in več ranjenih. Angleškim pomorščakom se je sicer posrečilo zapreti zaklopnice na več nemških ru-šilcih. toda nikakor pa ne na velikih bojnih ladjah. Ogromni nemški morski orjak "Kaiser Friedrich der Grosse" se je kmalu po 12. uri opoldne začel nagibati na eno stran, potem se je pa pogrez-nil na dno morja. Ko se je admiral Freemantle s svojo mornarico vrnil na lice mesta ob 2:30 popoldne, se je dote-daj že 15 nemških bojnih ladij potopilo; tem so sledile še druge z izjemo štirih. V do-glednem času je ležal na dnu morja skoro ves kras in ponos nekdanje nemške mornarice, ki je veljal nekaj nad tristo milijonov dolarjev. Cez 5 let zatem, 1. 1924, je dobila neka londonska tvrdka s starim železjem dovoljenje, da sme začeti z dviganjem številnih nemških potopljenih ladij. Do leta 1926 so spravili na površje vse nemške rušilce m do današnjega dneva tudi ostale z izjemo osem večjih nemških bojnih ladij, katerih ne morejo spraviti na površje. Kose starega železja teh nemških dvignjenih bojnih ladij se je rabilo pri gradnji današnjega modernega' potniškega pamika Cunardove paro-brodne družbe "Queen Mary" in še v gradnji se nahajajoče-ga pamika "Queen Elizabeth," nekaj tega železja se je porabilo tudi za izdelovanje angleških topov, nekaj istega se je pa celo prodalo Nemčiji. --o- 0 voditelju ameriških komunistov Kakoršna je družba, tak je tudi njen voditelj. — Tako bi človek lahko rekel, če bi bi dne 5. septembra t. 1. v Washington^, D. C., ko je stal pred Diesovem preiskovalnem odborom Earl Browder, glavni tajnik komunistične stranke v A-meriki in večkratni predsedniški kandidat označene stranke. Tako je temu odboru priznal, da je pred leti nazaj živel pod drugimi, ali izmišljenimi imeni kot Mr. "Ward" in Mr. "Dickson." Kot Dickson je leta 1920 večkrat odpotoval na Rusko, kjer je imel nekoč govor na nekem zborovanju komunistov. Tekom minule svetovne voj ne leta 1917 je ameriške nabornike silil in odvračal, da se niso registrirali, zato je bil kot zarotnik naborne postave obsojen na dveletni zapor v federalni kaznilnici v Leavenworth, Kans., kjer je moral kazen obsedeti. Ker se ni registriral za nabor, je bil tudi obsojen na enoletni zapor. Dalje je Browder priznal, da so ga nekoč v Chicagu aretirali vsled državnega kriminalnega sindikalizma; toda po preteku desetih let mu je bila kazen odpuščena. Kar se tiče političnega delovanja ;njegove stranke je Earl Browder izpovedal, da je bilo tej stranki od nekaterih bogatih republikancev ponujeno $250,000, če bi proglasili predsednika Roosevelta za kandidata komunistične stranke samo zato, da bi s tem Roosevelt izgubil na svojem ugledu in popularnosti. Dalje je Browder omenil, da živi dandanes v naši deželi o-krog 100,000 organiziranih komunistov. Redne tedenske plače je dobival $40.00, toda z raznimi predavanji in shodi in s pri-občevanjem svojih člankov si je lani prislužil $4,000.00. -o- J. Jenko: ZEMLJEVID NESREČNE POLJSKE V SEDANJI VOJNI Ko se nam je bližala železnica Bliža se železna cesta nje se, ljubca veselim. Iz Ljubljane v druga mesta kakor ptiček poletim. Prešeren. Ljubljana. Letos v septembru obhajamo devetdesetletnico, odkar je dobila naša Ljubljana železniško zvezo z ostalim svetom. Ne morda iz ljubezni do Slovencev je gradila država to železniško progo. Temveč so jo prisilile k temu gospodarski interesi, predvsem za velik napredek tega prvega prometnega sredstva v sosedni Nemčiji. Obstojala je nevarnost, da se usmeri vsa trgovina, uvoz in izvoz iz slovanskih pokrajin, to je iz češke, Moravske, Poljske kakor tudi iz vzhodno in južno ležečih trgovskih središč proti lukam Severnega morja, zato je izdala avstro-ogr-ska monarhija že v letu 1836 zakon, po katerem je bila odrejena zveza nekdanje prestolnice s Trstom preko bivše štajerske in Kranjske do Jadranskega morja. Veliko truda, prerekanja in intervencij je bilo treba, preden je bila končno veljavno določena MIHAJLO PUPIN PKOFBSOR ZA KLEKTROMZHANIXO MA COLUMBIA UNIVERZI V NXW TORKU OD PASTIRJA DO IZUMITELJA PREVEL PAVEL BREZNIK Uničenje zračnega odpora banje silnic, ker so jim bile A TJ M A Odkar je tekom zadnjih dni nemška armada vpaula na poljsko ozemlje, je dosegla že dosti uspeha. Poročila se namreč glasijo, da je že ena tretjina Poljske podjarmljene. Na tej sliki s črtami označeni kraji so že v nemških rokah. Tudi glavno mesto Poljske, Varšavo, bodo morda Nemci imeli kmalu v svojih rokah in važno industrijsko mesto Lodz. Poljaki se sicer hrabro borijo, toda Nemci so jim v veliki premoči, Angleži in Francozi jim pa ne morejo pomagati s svojim vojaštvom, ker se borijo na zapadni fronti ob nemški meji. Murzuschlag Madžarom lahko napeljevati vodo na svoj mlin s tem, da se jim je skoraj posrečilo zvabiti odločilne činitelje za zgradbo najtežjega dela proge preko zapadne Ogrske namesto preko grebena Semmeringa. Toda vpliv odločujočih mož je zmagal z načrtom, da je stekla proga v sedaj obstoječi trasi. Delu proge Murzuschlag — Gradec, ki je začel obratovati že 21. oktobra 1844, se je priključila 2. junija 1846 proga Gradec — Celje, ki je na sedanjem teritoriju Jugoslavije prva zgrajena proga na jugoslovanskem ozemlju. Takoj naslednje leto se je pričela graditi tudi proga Celje—Ljubljana. Toda ta del je bil tedanji tehniki že skoraj trd v oreh ter sta obstojale dve nevarnosti: Celje—Zidani most— Ljubljana in Celje—Tuhinja dolina—Kamnik v smeri proti Ljubljani. Ta varianta je določala gradbo železnice tako, da bi pustiia slovensko prestolnico ob strani ter bi tekla vzdolž brega Save proti Medvodam in dalje skozi Poljansko dolino proti morju. Toda z definitivno odločitvijo za ta projekt je bilo sklenjeno, da se zgradi proga ob Savinji in Savi do Ljubljane. Pri dobitni krogi deželnega mesta bivše Kranjske, te kraljice veselja, matere vseh slavnosti ih bo-trice prešernih ur, kakor imenu- definitivna trasa. Takrat je bila dne je pri vriskal prvi vlak v som ugotavlja "Slovenija" da so železniška tehnika še v povoljih' okrašeno Ljubljano. Tudi poto-ter je bilo v prvem severnem de- ma je narod pozdravljal visoke lu proge Dur.aj — Glognitz —'goste ter se veselil tega dogodka. Najbolj svečano so pričakovali vlak v Zidanem mostu. Zagorje je bilo praznično odeto in veselo razpoloženo, v Zalogu so navdušeno pozdravljali okrašene ¿¿roje. Ljubljana in "Triglav," mogočni slavoloki s primernimi napisi. Tedanji rod se je že otre-sel predsodkov, da povzroča vožnja po železni cesti razne neozdravljive bolezni, da postanejo otroci že pri pogledu na drveči vlak vročični, kakor so prerokovali zdravniki. Tem pa so po-! Pestra s,ika Prevoznikov na ce-magali s prinašanjem takih g0. ¡^rski cesti, nehali so pokati bi-voric razni obrtniki, ki so spo-|C1' Stisnjena skladisča, tirne na-znali in občutili pomanjkanje do I prave ljubljanskega kolodvora vihrale skoraj povsod le slovenske zastave in da so pričali mnogi napisi le v domačem jeziku narodno zavednost. Slavje je minilo tujci so se vr-niii v svoje domove. Ljubljana je oživela. Posebno pestro in živo je bilo življenje okoli kolodvora. Kajti vse blago, ki so ga prevažali doslej po prašnih in blatnih cestah bahati vozniki iz Trsta preti notranjosti države in narobe, je ostalo v Ljubljani, odkoder je odšlo odnosno prišlo do sem z vlaki. Izginila je idila in pri električnem oscilatorju in temu sledeče prenehanje delovanja električnega kolovrata je podobno prenehanju pritiska prstov na kraka glasbenih vilic. Električna naboja krogel s svojimi silnicami, ki so radi pritiska visoko napete, se oprostita in udarita drug v drugega skozi zračni jez, ki je v tem trenotku postal prevoden. Prav tako kot ne moreta kraka glasbenih vilic, ko so ju izpustili prsti, ostati v napetem položaju, v katerega so bili pritisnjeni, tudi električne silnice po premaganju izolujočega zračnega odpora in prenehanju delovanja električnega kolovrata ne morejo ostati v položaju, v katerega so bile napete; stisnejo se in njih pozitivni deli na eni krogli in negativni deli na drugi krogli se premikajo drug proti drugemu. Premikanje teh napetih silnic s svojimi neznane. Takratne oči niso videle teh Črt, temveč samo njih konce, ,naboje. Te stare teorije torej menijo, da se vsa energija^ ki jo proizvaja električni kolovrat, spreminja v toploto na prevodnih delih oscilatorja. Hertz je prvi dokazal, da se del energije izžareva v prostor na podoben način, kakor se energija glasbenih vilic izžareva v obliki zvočnih valov. V prostoru, ki obdaja oscilator, je odkril obstoj električnih valov, to je periodično vračajoče se spremembe v gostoti električnih silnic. Meril je njih dolžino ter, ko je izračunal periodo svojega oscilatorja, delil dolžin vala s perid in tako dobil hitrost razširjanja. 2e pri njegovih prvih poskusih se je pokazalo, da je ta hitrost približno enaka hitrosti svetlobe, kakor je to prerokovala Faraday-Max wel lova hodkov v izvrševanju svojega poklica. Okoličani in bližji posestniki okoli železniške proge so znali ceniti visoko vrednost napredujočega prometnega sredstva ter niso preklinjali hlapo-nov, če so se oraču splašili konji ter zbežali po polju, sam pa poljubljal mater zemljo ter dvigal prestrašen noge in roke proti nebu, kakor nam priča Serland v svoji sliki, ki so jo priobčile tedanje "Novice." Med grmenjem topov in zvo-nenjem zvonov se je pričelo v Ljubljani veselo slavje in praznično razpoloženje ogromne množice, ki je čakala v gostem špalirju sprevod posvetne in duhovne gospode. Bila je nedelja in narod se je zbral od blizu in daleč da prisostvuje velikim sve- je naš Cankar Ljubljano, so ve- čanostim. Poročila trdijo, da ni deli ceniti bližino železne ceste, bilo v Ljubljani zbranega še ni- Meščani in trgovci so podpisali obligacijo v znesku enega mlijo-na goldinarjev, samo da steče proga v neposrednjem pomeri ju mesta. Njihova požrtvovalnost in trud sta rodila uspeh. Ker pa je država financirala vse gradbene stroške sama, so bili zaskrbljeni meščani oprbščeni te velike žrtve. 16. septembra 1849 je bila predana proga Celje—Ljubljana javnemu prometu. Ob 5. popol- koli toliko ljudstva. Današnja Masarykova in Tyršova ulica je valovala v veselju in narodnem navdušenju. Posebno svečan je bil sprejem na Ajdovščini. Godba je neprestano udarjala poskočne kcračnice po ulicah, kjer se je premikal sprevod tja do Kongresnega trga. Ob prvem mraku so zažarele po ljubljaskih ulicah neštevilne lučice ter je odjeknila navdušeno slovenska pe- ter pomanjkanje železniških prevoznih sredstev je zadrževalo odpravo blaga. Nepregledna vrsta cestnih vozil je oblegala prostor pred kolodvorom. Iz teda njih poročil preračunamo, da so čakali vozniki tudi po cel teden na prevzem pošiljk za prevoz po železnici. Takrat so vozili dnevno le trije pari vlakov, a od teh sta prevažala tovorno robo samo en mešani in en tovorni vlak. Zato se ne smemo čuditi tolikemu zaostanku. Konec železniških tirov je bil na prehodu današnje Tyrševe ulice. Treba je bilo misliti na nadaljevanje proge proti Trstu. Ljubljanskim meščanom ni bilo po vol j i trasa dveh tirov skozi Tivoli. Ugovarjala je mestna občina, da preseka železniška proga sprehajališče v Tivoliju, da vodi preko cvetličnih rondojev in zahteva delno posekanje Lat-turmanovega drevoreda. Za takrat naj bi se zgradila proga v trasi sedanje gorenjske železnice in prešla v sedaj obstoječo smer nekje nad Vičem. Podaljšek dvotirne proge preko Krasa je bil definitivno zasnovan. Končno je padla definitivna odločitev železne poti od Ljubljane do Trsta med trasama v smeri Idrije v dolino Soče ter preko Postojne in Divače v prvih sem. Z zadovoljstvom in.pono- dneh oktobra leta 1849. Pred- končnimi točkami na kroglah, teorija. Izolatorji, gostejši od ki tvorijo naboje, ima neko, 2rakaf so lomili in odbijali va- jakost. Maxwell je prvi po-j love, in Hertz je dokazal, da se kazal, da je jakost teh premi- |vsi ti in drugi učinki ravnajo kajočih se električnih silnic • po zakonih, ki veljajo za svet-tnake številu magnetnih sil- hobo in ki čudovito govore v nic, ki jih po Oerstedtovem j priiog Maxwellovi teoriji, da odkritju proizvaja premikanje električnih silnic. Toda v premikanju električnih silnic ni samo jakosti, temveč je tudi latentna energija. Če se poslužujemo Fa-radayevega načina izražanja, moremo reči, da se električna energija napetih električnih silnic pretvarja v energijo električnega premikanja. To popolnoma sliči pretvarjanju prožnostne energije upognjenih krakov glasbenih vilic v energijo premikanja mase teh krakov. In enako, kot upogiba delujoča sila premikajoče se mase glasbenih vilic krake v nasprotno smer in nadaljuje to upogibanje, dokler se energija premikanja na izrabi, napenja tudi zamah premikajočih se električnih silnic znova te silnice, in sicer toliko časa, dokler ni energija premikanja izrabljena, takoj, ko sta obe krogli znova nabiti, a v nasprotnem smislu. Nato se začenja novo kroženje električnih premikanj v napetosti e-lektričnih silnic ter se ponavlja v oscilatorni obliki, dokler ne izgine prvotna električna energija, ki jo izdeluje napajalni električni kolovrat. Toda kam je prešla energija? To vprašanje je v tem primeru prav tako važno kakor v primeru glasbenih vilic. Stare električne teorije so odgovarjale na to vprašanje na en način, Maxwell, navdahnjen s Faradayevim duhoih, pa na drug način. Stare teorije so trdile, da ne obstoji nobeno drugo električno gibanje, razen gibanja nabojev na površini prevodnikov, krogel in palčic. Niso se ozirale na gi- nost zadnje imenovane trase je bila doba gradbe in stroški. Gradbeno dobo za prvo traso so izračunali na 6 let, za drugo pa le samo polovico prve. Toda bodočnost je pokazala, da je bila kaukulacija površna in slaba Kritika poznejših let in nasprotnikov obstoječe proge trdi, da je zahtevala kraška proga skoraj dvojne izdatke, gradbena doba pa je bila tudi prekoračena za več kakor še enkrat ter je dobila Ljubljana zvezo z Jadranskim morjem in ostalimi kontigenti po morski poti šele 28. julija 1857, ko je bila dvotirna proga predana v javno uporabo in korist. je svetloba elektromagnetno spreminjanje. Celo začasno poročilo, ki ga je bil Hertz poslal Helmholtzu, je vsakogar prepričalo, da je Faraday-Maxwellova; elektromagnetna teorija zmagala in da se je na čudovit način obogatilo naše znanje elektromagnetnih pojavov. Poznejši poskusi Hertza in drugih so dodali nove lovorike tej prvi zmagi. Tisti sestanek Fizikalnega društva v Berlinu sem vedno smatral za dan, katerega se je zmagoslavni pohod nove e-lektromagnetne teorije. Sicer je obstajala že pred tem dnem v vsej svoji lepi popolnosti, toda plavala je v nebeških višinah Faradayevega in Max-wellovega duha. Evropskim fizikom je bil potreben Helm-hcltz, da jih je povedel v te višine. Po tem dnevu pa je prišla ta teorija na zemljo in bivala med smrtniki ter postala del njih mišljenja. To je bil nebeški dar, ki ga je prinesel Hertz na zemljo. Vsakdo je bil prepričan, da je nauk o svetlobi postal sestavni del nauka o elektriki. To novo znanje je bilo drugo veliko odkritje devetnajstega stoletja. Kako velikansko je bilo to odkritje, o tem pričajo vse tiste Čudovite stvari, ki so iz njega sledile, še preden se je končal devetnajsti vek. Večkrat sem si stavil vprašanje, zakaj ni Američan Joseph Henry, ki je prvi odkril električno osciliranje in delal s čisto podobnim aparatom, kot ga je uporabljal Hertz, nadaljeval svojih študij še po letu 1842. in zakaj ni Maxwell, ki je ustanovil moderno elektromagnetno vedo, napravil tistih idealno preprostih poskusov, ki jih je delal Hertz? Električni oscilator so prav tako poznali leta 1865. kot leta 1887.; in Maxwell ga je brez dvoma tudi poznal. Zgodovina nam daje odgovor na te dve vprašanji in ta odgovor sijajno razsvetljuje značaja obeh velikih znanstvenikov. (Dalje prihodnjič) -o- Skušajte ustanoviti kako novo društvo za našo Jednoto j A ustanovnih članov zadostuj«. GLASILO K, S. K: pPNOTE, SEPTEMBER 13, 1980 ^ "GLASILO LU JEDNOTE" U9BWIIWO 01 pnumkn 0117 BT. CLAX» AVENUE to CLEVELAND, OHIO Vrt rt**** te otfartaMraJo ttM t Mietete m feon* «opa • _____4044 „9140 a» an OFFICIAL ORGAN OF AND WBUHDD BT THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION OÍ the UJBJL In the moral et tbo Orte iMoed awry Wednsaday OFFICE: OUT BT. CLAIR AVENUE Phone: fflfcvlran MIS CLBVBLAND, OHIO Tanna of ■ikanituttnii „4044 _9140 *■«!■<» rVamtH«« ................... ____03.00 V POJASNILO K SEDANJEMU SPLOŠNEMU GLASOVANJU Kakor se čuje* ne morejo ali morda nočejo nekatera naša krajevna društva pravilno razumeti, čemu je glavni odbor na svoji zadnji polletni seji odobril splošno glasovanje v svrho premsmbe člena 26 Jednotinih pravil, da bi se v bodoče pri Jednoti vodilo samo tri sklade: glavnega ali upravnega, bolniški sklad in sklad mladinskega oddelka. V novih Jednotinih pravilih so označene različne posmrt-ninske tabelice na strani 174-178; na strani 179 pa vidite točko glede mesečnih vplačil: Za poškodbe in operacije 18c; za upravni sklad 24c. Torej je treba za vsakega novo pristoplega člana prišteti k smrtninskemu asesmentu še teh 42c, če ne spada v bolniško centralizacijo. Ker smo bili ravno v označenih dveh skladih že večkrat v "luknji" ali na kratkem, da se je moralo razpisati gl. odboru tako neljub izredni ali posebni asesment in ker smo bili kon-ccm junija t. 1. v upravnem (stroškovnem) skladu zopet za fc 1,868.53 prekratki, zato se je naš brat glavni tajnik obrnil na pristojno mesto v Springfield in dobil tozadevno dovoljenje, da se sme oba navedena sklada združiti z glavnim, kakor je to namen sedanjega splošnega glasovanja. Ker je to važna zadeva. mora to premembo člena 26 še članstvo odobriti. Če bi glavni odbor ne bil ukrenil teh pametnih korakov, bi bil moral biti že za minuli mesec za kritje primanjkljaja v stroškovnem skladu razpisan posebni asesment v znesku 25c na vsakega člana in članico odraslega oddelka. Teh gori navedenih 24c se je dosedaj računalo za plačo glavnega odbora, najemnino urada, tiskovine itd. in za stroške izdaje Glasila. S tem, če članstvo premembo člena 26 odobri, bo pa odpadel razpis posebnega asesmenta za upravni sklad. Naša Jednota je nad 100 procentna ker ima približno pol milijona dolarjev vknjiženih kot varnostno rezervo. Ako bi še nanesel slučaj, da bi v enem izmed gornjih dveh skladov nastal deficit ali primanjkljaj, se bo lahko odvzelo toliko iz označene rezerve, ki je dosti močna. Po naši sodbi bo spojitev označenih dveh skladov z glavnim Jednotinim skladom nekaj dobrega za vse članstvo, zato se mu priporoča, da naj za premembo glasuje. -o- Za obvarovanje ameriških svobod Spisal Herbert H. Lehman (Urednikova opomba: Mr. Lehman, ki je bil štirikrat izvoljen governerjem države New York, slovi po svojem socijalnem in naprednem političnem delovanju. Članek govemerja Lehmana je osmi v vrsti člankov o demokraciji, spisanih od odličnih turodnih in tujerodnih Amerikancev. Za nazi-ranja, izražena v teh člankih, so pisci sami odgovorni.) • • • Načela državljanskih in verskih svobod, ki so bila navdahnila in omogočila našo ameri ško demokracijo, so bila tekom zadnjega stoletja sprejeta od malone vseh narodov za-padne civilizacije. . Izgledalo je, kot da je tradicijonalno naziranje Združenih držav postalo naziranje vsake prosvet-ljene dežele. Ali svet je doživel bridko razočaranje. Nov način vladanja z nasiljem je nadomestil stari način vladanja z razumom.. Brezobzirne vojaške vlade so pritisnile svojo železno peto ne le na svoje lastne državljane, marveč tudi na sosedne narode, ki so se zaman zanašali na zaupanje, da stoletja civilizacije in človečanske kulture so odpravila mogočnost takega počenjanja. Osebne svobode, ki jih je svet že smatral kot nekaj samoumevnega so bile naenkrat izbrisane zz stotine milijonov človeških bitij. V mnogih krajih sveta se ljudje več ne upajo reči in pisati, kar mislijo, moliti, kjerkoli hočejo, še celo čitati aii poslušati vesti sedanjosti aH kulturo preteklosti. Kakorkoli različna naj bodo naša mnenja v tej deželi, vsak pravi Amerikanec odločno ne mara, da bi se take stvari dogajale tukaj pri nas. Odločna volja pa ni še vse. Naša neposredna naloga in odgovornost je, da uredimo svoje javne zadeve tako, da se take stvari ne morejo tukaj zgoditi. Za to nalogo in to odgovornost naj se zopet posvetimo same sebe ne le v na-dah in željah, marveč v deja-njih in neposrednih ciljih. Naj se drugi narodi vzdajo svojih svobod in povrnejo v barbarizem in temo srednjega veka. Tem bolj je potrebno, da mi držimo kvišku bakljo svobode, tako da drugi morejo videti njeno svetlobo. Ne smemo dovoliti razpora med našim ljudstvom, ako hočemo, da se demokracija ohra-ii. Sovraštvo poraja sovraštvo. Nestrpnost poraja nestrpnost. Zatiranje poedinca lli skupin neizbegljivo vede do zatiranja drugih poedincev in skupin. Kjerkoli je plemen-:ka ali verska nesloga dvignila svojo grdo glavo, zadonel ie mrtvaški zvon za človeške svobode. Ravno taka vrsta nesloge in razpora je dovedla do diktatorstva v nekih inozemskih deželah, kjer so razne skupine, ki so iskale protivne interese in delovale v protivno smer, nudile rodovitna tla za one, ki so iskali moč za sebe. Ne moremo imeti polovičarske lojalnosti do te dežele. Oni veliki Amerikanec, Theo-dore Roosevelt, je zgovorno izrazil to resnico, ko je dejal: "Ne moremo imeti petdeset-odstotne lojalnosti v tej deželi. Ali je kdo Amerikanec in nič drugega, ali sploh ni Amerikanec. Sorodni smo po krvi ali potomstvu % večino narodov Evrope, sli mi smo drugačni od vseh njih; mi smo nov in poseben narod." Na* narod je nekaj več kot zemljepisna enota pod eno samo vlado. Nad narod je sestavljen od ljudi različnih pokol jen j in mnogih veroizpove-danj,ali ujedinjeni smo po globoki ljubezni do svobode. Mi smo narod, ki ga je porodil velik ideal. Ta ideal se more ohraniti in se bo ohranil za nas in naše otroke in otroke naših otrok le tedaj, ako ga čuvamo bojevito in brez poravnave. Ta ideal je tako mogočen, da bi moral biti zarisan v srcu vsakega pravega Amerikanca. Ljudje so se žrtvovali in borili ter umirali za načela državljanske in verske svobode. Mi, ki vsled njihovih žrtev sedaj uživamo blagoslove teh svobod, moramo pokazati ne manj odločnosti, ne manj pripravnosti, da se žrtvujemo za to, da se te svobode ohranijo. Nikaka oblika diktatorstva — komunistična, fašistična ali nazistična — ne more uspevati v tej deželi, ako le mi kot narod obvarujemo one državljanske, verske in osebne svobode, ki jih nam naša oblika vlade zajamčuje in ki smo jih udejstvovali tekom vse naše zgodovine. Ako bi zanikali le eno izmed teh pravic samo e-nemu izmed naših državljanov, bi nas to dosledno pritiralo v bedo despotičnih dežel v inozemstvu. Ena sama prekrši-tev naših svobod utegne odpreti vrata navalu nepravičnosti in zatiranja. Moramo se brezpogojno postavljati v bran proti vsakemu načelu, naj ga narekuje večina ali manjšina, ki bi v najmanjši meri utegnilo oslabiti načela svobode, na katerih je bil ta narod ustanovljen. -o- BOŽJI DAROVI (Prevo^ iz angleščine) Za luč Boga/ pred vsem sem prosil, ki pot v življenju kaže pravo, da lahko bi po isti hodil,— saj vodi tja v nebeško slavo. Za moč zatem Boga sem prosil, da trdne delal bi korake; na potu da bi ne omagal, zapreke se ogibal vsake. Za upanje Boga sem prosil, naj upanje le vanj bi bilo; da v miru božjem le bi živel, in manjšal krivde si število. Zdaj za ljubezen ga še prosim, da ljubil bi ga, — in vsakoga; naj trajna ta ljubezen bila, bi venčala mi leta mnoga. Darovi božji ti, odprti povsod sicer že vsem so bili; Bog čaka le, da še posebej bi zanje večkrat ga prosili. Ivan Zupan. -o- PŠENICI Pozdravljena zlata pšenica, ti našega polja cvetlica! Pozdravlja te pesem žanjic, . najlepše cvetlico cvetlic. Vročino in mraz si prebila, v nevarnostih nisi klonila; ob vihri si zrla v nebo, naj tvoje varuje zlato. Pozdravljena zlata pšenica; ti našega polja kraljica! Tvoj stvarnik, vesoljstva vladar povzdignil te je na oltar. Za angelski kruh si izbrana, telesu in duši boš hrana; za hostijo belo zoriš, na poti nas v večnost krepiš. Zato ti je z zarjo prilival, da v tebi med nami bo bival; On čisto nam zrnje je dal, a pekel je ljuljko sejal. Limbarski. TO IN ONO Najstarejša pšenica je sedaj menda v chikaškem prirodo-pisnem muzeju (Marshall Field Museum\ Ekspedicija, katero sta skupno organizirala omenjeni muzej in oxfordsko vseučilišče za raziskavanje v Mezopotamiji, kjer se je odigral velik del stare zgodovine in kjer nekateri mislijo, da se je razvil moderni človek, je kopala blizu sedanjeg^ mesta Jemdet Nasr. Dežela se, mimogrede omenjeno, od časa svetovne vojne imenuje Irak. V starih razvalinah so našli tudi zrna pšenice. Dasi je stara okrog 5,500 let, je dobro o-hranjena. * Jako premeteni so ribiči na Long Islandu v New Yorku. Ko se s svojimi čolni podajo na lov na visoko morje, vzamejo vedno seboj dva goloba pismonoša. Prvega izpustijo dospevši na svoj cilj. Na no- žice pritrdijo golobu listek z natančno označbo lovišča in kak je lov, na ta način so drugi ribiči na obrežju takoj obveščeni. Drugega goloba pa izpustijo na obrežje v slučaju kake nevarnosti med lovom na morju. * General Electric kompanija je izumila posebne vrste rr.ag-netičen "deteetor," s pomočjo katerega se lahko izsledi cevi v zemlji, tudi do 7 čevljev globoko in do 100 čevljev od glavne črte. Na ta način so našli stare cevi, ki so povsem neznane ležale v zemlji že zadnjih 40 let. * Kemiki v steklarski industriji so zadnji čas izumili način izdelovanja ponev in piskrov iz stekla, katerim ogenj nič ne škoduje. * Protexol korporacija je pričela ponujati na trg neizgor-ljiv les. Deske se preparira s pomočjo neke nove kemične soli na tak način, da jim noben ogenj ne škoduje. Navedena tvrdka dobiva številna naročila pri gradbi novih hiš, posebno za napravo stopnic in podnic v sobah. * Nekatere bojne ladje naših Združenih držav imajo t&ko velike električne žaromete,^ da lahko vržejo žarek v daljavo sto milj. * Pred več leti se je vsak potniški vlak Baltimore and Ohio železnice dospevši na postajo Chillicothe, O., vedno ustavil za 20 minut. Sprevodniki so klicali potnikom: "20 minut časa za kvinine." Potnikom se je dalo gotovo dozo tega zdravila, ker je onočasno V istem kraju razsajala malarija. * Na Japonskem imajo posebne potapljavce, ki pridobivajo iz morskih tal neko jako zdravilno zel ali rastlino "sargas-sa" ali "agar" po imenu. Če naleti tak potapljavec na ugoden prostor, lahko spravi na površje od $200 do $300 vrednosti te rastline, katero lahko proda za enako svoto. Ns bivšem San Jacinto bojišču v bližini mesta Houston, Tex. se nahaja 550 čevljev visok vojni spomenik iz marmorja v obliki obeliska. Od tal do vrha vodi vspenjača, odkoder imajo turisti krasen rsz-gled v okolico. Iz nekega kamnoloma v državi Vermont so nedavno izkopali ogromen kos granita, iz katerega so izklesali nagrobni križ iz celega kosa; teža tega križa je znašala 35 ton, ali 70,000 funtov. • Na državni univerzi v Kaliforniji imajo ogromen električni stroj "cyklotron," s katerim se lahko razdvoji ali razbije vsak atom. Stroj proizvaja 6 milijonov voltov elektrike in tehta 85 ton. • Premožni stari Rimljani so imeli za večje pojedine najetega posebnega strežaja, ki je ob spremijevanju godbe plesa je rezal pripravljeno divjačino in kuretino na mizi. ---o- Še danes boš z menoj v raju (Doživljaj kitajskega misi- j jonarja.) Bilo je v eni izmed nemirnih noči, ki so bile zadnje čase, ko se je vedno bolj približeva- j la vojna črta, tako številna. V tej noči so vdrli roparji v bogato hišo, ki je bila last staršev nekega oficirja, ki se je pa ta čas s svojim oddelkom mudil na severni fronti. Pobrali so vse, kar je bilo količkaj vredno in pustili stare oficir-jeve starše obležati s hudim, opeklinami pred oplenjenim poslopjem Toda mladi roparji so zagre NAGRADE V JUBILEJNI KAMPANJI K. S. K. J. NAGRADE ZA ODRASLE: Nagrade s* nore Mane odraslega oddelka: Za 9 240.00 zavarovalnine_______f 1.00 Zal MASO *--2.00 Za 9100040 ----too Za UMOJO »__6.00 Za 91000.00 - HZH 1240 Za 90000.00 - ------ 16.00 Za 9800040 * ____20.00 NAGRADE ZA MLADINSKI ODDELEK: Za vsakega novega člana(ico) "A" in "B" razreda ali certifikata $L00. Za 20 letno zavarovanje "IT razreda so določene Bledeče denarne nagrade: Za 9 250.00 zavarovalnine________9 2.00 Za 9 500.00 Za 9100040 * NAGRADE ZA POSAMEZNIKE: 25 članov(ic). ki bodo v (ej kampanji dosegli najvišjo zavarovalnino nad 925,000.00 se bo porabilo kot čaztnc ros te gl. Jednotinega odbora na prvi letni aeji v novem Jednotinem gL uradu meseca Januarja 1940. V slotajn da bi tozadevni zkapni stroški znašali manj kakor 9100.00, bo dobil dotični zmagovalce ali zmagovalka razliko do 9100.00 v gotovini Izplačano. NAGRADE POSAMEZNIM DRUŠTVOM: Denarne nagrade za krajevna društva: Odrazil oddelek: Za 5 članov---------------4 5.00 Za 10 Članov______________LL50 Za 15 članer------------------2240 Za 20 članov____________________55.00 in za Tzakih 5 članov več .........................91040 Mladinski oddelek: Za 5 članov ______________________________________J 2.00 Za 10 članov _____________________4.50 Za 15 članov___________________________ 740 Za 20 članov ___________________________11.00 in za vzakih 5 članov več______________4 4.00 Nagrade v gotovini za posameznike in društvs se bodo šele potem izplačale, ko Je novi član(ea) vplačal ie 6 svojih mesečnih asesmentov. DRUŠTVA. KI BODO ZMAGALA: Društva, ki bodo popolnoma ali v celoti dovršila svojo zgradbo pred zaključkom kampanje, se bo t pisalo na KSKJ. častno ploščo, ki bo za stalno izobešena pri glavnem vboda novega Jednotinega urada na 351-355 N. Chicago St, Joliet, Illinois. pretrpeti. S tem sem ga pridobil in ko sem previdno razkril svoj namen in ga prosil, da bi smel iti k obsojencem, mi je kljub temu, da je bil pogan, rad dovolil. Ker jim pa še niso naznanili smrtne obsod- šili v svoji objestnosti in ne- be, sem sklenil, da bom toli- previdnosti veliko napako, ki ko počakal. Ko mi je oficir jih je stala življenje. Dan po- obljubil, da me bo obvestil, prej se je namreč nekdo iz- sem se poslovil, med njih javno hvalil, da i- Zvečer sta potrkala dva vo- majo opraviti v bogati hiši "ve- jaka na vrata postaje in mi liko delo." Tako so lahko ofi- sporočila, da oficir želi, da bi cirju obenem z žalostno novico sporočili tudi imena osumljencev. Nekaj dni nato se je vil mimo misijonske postaje žalosten sprevod. Močno zastražena je korakala mimo gruča mladih ljudi, ki so bili trdne povezani in še z verigami privezani drug na drugega. Žalostno so korakali s povešeni-mi glavami in mnogo jih je jokalo. Spravili so jih v nekake luknje in jih še trdneje zvezali in zastražili. Nič hudega sluteče so jih namreč prejšnjo noč obkolili oficirjevi vojaki, ko so ravno ob kartah in žga- prišel. Šel sel z njima in vstopil v temno dvorišče, nato pa v poslopje, kjer so bili obsojenci. Nenadoma me je nekdo prijazno potrepljal po rami. Bil je oficir. "Prav je, da si prišel; pridigaj jim, ker bodo vsi morali umreti." Zahvalil sem se mu, da me je poklical in hitel k obsojencem. V temnem kotu je ležal eden, ki je sunkovito grgral. Drugi štirje pa so sedeli s sklonjenimi glavami. Na obrazu se jim je zrcalila vročična napetost in smrten strah. V drugem kotu pa je ležal drugi, ki se radi prestanih muk ni mogel več Nato sem stopil še k onemu, ki je bil že krščen in ki je ležal nezavesten. Ker mi ni dal nobenega odgovora, sem mu dal popolno odvezo. Tega niso odvedli z drugimi, ampak so ga prepeljali v njegovo domačo vas, kjer je drugi dan umrl na posledicah mučenja. Po krstu sem skušal obsojence še malo opogumiti, nato sem jih blagoslovil in odšel. Ravrto ko sem ob enajstih na misijonski postaji zaprl vrata za seboj, je bilo slišati iz daljave strele iz revolverjev. Vedel sem, kaj pomenijo. Vpisal sem v krstno knjigo imena, po-leg vsakega pa pripombo: krščen 6. 2. 1938 — umrl 6. 2. 1938. Res, kakor takrat, ko je umiral božji Sin na križu: Še danes boš z menoj v raju . . . ■-o- V nekem mestu države Mas-sachusetts se nahaja že zadnjih 300 let znana livarna ali izdelovalnica cimbal, kakoršne se rabi pri godbah in orkestrih. Ta livarna, je že toliko časa vedno v rokah ene in iste družine Zildijan, ki noče izdati procesa izdelovanja cimbal nobenemu drugemu. Godbeniki trdijo, da so Zildijanove cimbale najbolj čiste in milo-glasne. ♦ V preizkuševalnem oddelku Cornell univerze se je strokovnjakom po šestletnem delovanju posrečilo producirati zelj-nate glave, ki nimajo nobenega vonja ali duha. Čez 2 leti se bo seme te vrste zelja že dobilo na trgu. nju uživali sadove svojega tru- premikati. Tresla ga je mrzli-da. Drugi dan se je pričelo zasliševanje. Nekaj izmed njih je bilo oproščenih, od drugih pa so z raznimi mukami hoteli izsiliti priznanje in imena drugih krivcev. Žgali so jih s ka-dilnimi paličicami, ki jih sicer darujejo le bogovom, jim vlivali v nos vročega žganja, pomešanega s hudim poprom, jih do krvavega pretepali, jim potegovali skozi rane vrvi in jih zanje obešali. Dva izmed r.jih se po končanem trpinčenju nista mogla več dvigniti. Naslednji d*n, v nedeljo, mi ca. Stopil sem k njemu in ga vprašal kje je doma. Imenoval je vas, kjer sem imel več kristjanov. Vprašal sem ga, če ve za to. Tedaj je nenadoma vstal eden izmed sedečih in rekel: "Oče, jaz sem kristjan!" Vprašal sem ga, če je že krščen. "Ne, ampak moj o-če je že krščen in ta v kotu je tudi že." Vstal je še drugi in tretji in rekel: "Tudi jaz sem kristjan." Upali so, da jih bo to rešilo, a hitro sem jim odvzel vsako nado in jih spomnil na usodo, ki jih čaka po smrti, če zanemarijo milost. je prinesel uslužbenec vest, da ki se jim ponuja, bodo nekatere izmed njih u- Moje besede niso ostale brez strelili. Po cesti so se že gne- učinka. Rahlo ihtenje jim je tle množice, da bi napasle svo- začelo pretresati telesa, v očeh jo radovednost. Začel sem mi- pa so se jim zalesketale solze, sliti- na njihove duše in preu- Nenadoma je eden odločno vs- darjal, kaj bi kazalo storiti, tal in prosil: "Duhovnik, kr- Odločil sem se in poslal strež- sti me!" kmalu me je prekinil nika k oficirju, da bi mu od- še drugi, tretji z isto prošnjo, dal mojo vizitko. A vrnil se Razložil sem jim glavne resni- je. ne da bi kaj opravil, ker Ce katoliške vere, jih opomnil ga vojaki, ki so s palicami za- j na nebesa, ki jih čakajo in se-drževali radovedno množico, ni- VABA ZA PASJE TEKMOVALCE Ponekod, zlasti pa na Angleškem, prirejaje radi pasje dirke. Psi se skušajo, kateri bo hitrejši. Kajpak takle pasji dirkalec in tekmovalec ne tekmuje zaradi rekorda in slave, kakor moderni športniki, ampak ima pred očmi docela praktične cilje. Pred pasjimi^ tekmovalci namreč spuste u-metna narejenega zajca; psi pa hajd za njim! Ker umetno narejenega zajca žene električna sila, je "zajec" urnejši kakor pa tekmovalci. Vendar se pri tem izkaže, kateri pes je urnejši. Sedaj pa so v Londonu pri taki pasji tekmi poskusili namesto umetno narejenega zajca pred pse spustiti pravo in pristno klobaso. Tudi klobasa je nekako nevezana na žico ter jo potem poganja elektrika. Ko so psi zagledali pred seboj mastno klobaso, so se mnogo bolj zagnali za njo, kakor pa za umetno narejenim zajcem. Tisti pes, ki je pri tekmi zmagal, je potem dobil namesto lovorjevega venca meseno klobaso. Ta nova navada pa seveda ni vsem všeč. Zato sta se v tej panogi angleškegs športa sedaj pokazali dve močno si nasprotni stranki: Eni so za klobaso, drugi za umetnega daj so bili vsi veselo priprav ____r__________________ so pustili naprej. Sedaj sem ' ljeni, postati otroci božji. Bilo zajca. Do izida "tega boja je" v šel sam. S pomočjo znanega je okoli desetih zvečer, ko sem športu mnogokaj odvisno, stražnika sem prišel v oficer- j jih presrečen oblival drugega jevo stanovanje in oddal slu- j za drugim s krstno vodo. V prostoru je postalo sveea- gu svojo vizitko. Oficir se je že čez nekaj trenutkov pojavil no tiho. Za menoj je čakalo ob vratih. Pozdravil sem ga in 15 vojakov z nabitimi revol-mu izrazil sožalje, da so mora- verji in z njimi oficir. Vse je li njegovi stari starši toliko! ta prizor globoko ganil. V človeškem življenju pride čas, ko dovedo človeka preko težkih skrbi in žalostnih vesti samo dve stvari: ljubezen do Boga in prijateljstvo do človeka. — Mihael Pupin. U*M»nj«» v Jotlata, OL, dna a. m, um. Tab-^ . , mineta, da« uTimZ^S^^ JoBl1* GLAVNI URAD: Ml H. CHICAGO »? JOLŒT ILL Tele*» t glavnem uradu: Jollet 5448: atanor^jVStoÄ: 9448 Solventnoat: 119J0% Od ustanovitve do 30. junija. 1938. «m*a .kupno i*>lačan. podpora $7.175.033 ČASTNI PREDSEDNIK: PRANK OMKA. NORTH OTKUOO. ILL. Glavni pr*****: ¡¿i gJJ ViüLL O^ SS SS32& Četrti podpredsednik: MZKX O^mpoî«ir JL* J?**100* ° nooteli ujm*: lodib žmezotkart^M»faS S: Jouet m. (Slavni blagajnik: MATT F. SLAMA. Ml H. ChlcaÏT» DuhoTOl vodja: RTV. MATH BUTALA. 41« NChWWjStatlUL Wbovnl travnu: DR. M. P. OU«,. «, «.STSčbESJ^O. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINOB. TI« rrTTt Tr**h ICnn. L nadzornica: MART K POLUTNIK. 1711 B 30th «TurSo. H nadzornik: PRANK LOKAR, 1353 Hawthorne sTpSatoh/ Pa. m. nadzornik: JOHN PBZDIRTZ. 779 B. 156th 8^Cj5SS?0 IV nadzornica: MARY HOOHBVAR. 31341 Miller AiCawSndi O. PINANÖNI ODBOR ^^ PRAiiK J. GOSPODARIC. 300 Ruby Bt, Jolist. m MARTIN SHUKLB. 811 Avenue A, Bre^th/Mlni RUDOLPH O. RUDMAN. 400 Burlington Rd, Wllktoaburg. P«. POROTNI ODBOR JOHN DEC MAN, 1KB Jancej St, Pittsburgh. Pa. AGNES GORlâEK. 5336 Butler St, Pittsburgh. Pa. JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St., Pueblo Colo JOHN OBLAK, 315 W. Walker St, Milwaukee, Wis. WILLIAM P. KOMPARE. 9306 Commercial Ate., So. Chicago. HI. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland. O. VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, HI. Vsa pisma In denarne zadeve, tikajoče ae Jadnote, naj ae pošiljajo n» glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 351 N. Chicago St, Joliet, m.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase In "»"^i'io pa na GLASILO K. S K JEPNOTE, 6117 8t. Clair Ave, Cleveland. Oblo. IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE RAZGLAS SPLOŠNEGA GLASOVANJA Uradno se naznanja, da je razpisano splošno glasovanje za premembo člena 26 Jednotinih pravil, kot določeno pri seji glavnega odbora dne 25. julija t. 1. Glasovanje se prične 1. septembra in se zaključi 29. novembra 1939. Odglasovane glasovnice morajo biti vrnjene na glavni urad najkasneje do 13. decembra 1939. Glasovnic, ki bi znale dospeti v glavni urad po 13. decembru 1939, se ne bo vpoštevalo. Potrebne glasovnice so bile društvom odposlane. Ce bi katero društvo glasovnic ne prejelo, naj to na glavni urad naznani, nakar se bo društvu poslalo nove glasovnice. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, glavni tajnik, ioliet, Illinois, 25. avgusta 1939. SPLOŠNO GLASOVANJE RESOLUCIJA GLAVNEGA ODBORA ZA PREMEMBO ČLENA 26 JEDNOTINIH PRAVIL Bodi sklenjeno, da se člen 26 Jednotinih pravil odobrenih pri XIX. redni konvenciji vršeči se v Eveleth, Minnesota, od 15. do 20. avgusta 1938, premeni (amendira), da se bo glasil: UPRAVNI SKLAD: Ta sklad Je ustanovljen v »vrbo «družitve vseh prejšnjih skladov, ki so bili v rabi z izjemo bolniškega sklada in posmrtninskega sklada mladinskega oddelka, ki naj ae posebej, ali vsak zase vodita. Iz upravnega Jednotinega sklada se plačuje živi jenske in posmrtninske zavarovalnine, kakor obljubljeno na Jednotinih certifikatih, potem podpore za vse stalne poškodbe, onemoglosti in operacije, ki so v teh pravilih označene, potem vse upravne in poslovne stroške Jednote, kakor tudi stroške izdajanja uradnega glasila. Ta upravni sklad se vzdržuje s prispevki čistega smrtninskega asesmenta vseh članov po plačilni lestvici, kakor določeni na certifikatih, zaeno s vsemi prirastki tega sklada. V ta sklad se na!aga tudi vplačila ali asesuaent vseh članov za poškodbe, onemoglost in za operacijske podpore, kakoršne določa glavni odbor. Tako se v U sklad pripisuje tudi vse prispevke za upravne stroške, katere določuje konvencija in vse druge dohodke, ki niso označeni ali določeni za kak drugi Jednotin sklad. V tem skladu « more vedno vzdrževati tehnično zahtevano rezervo v svrho kritja posmrtnine, in ie kake dodatne (coutingent) rezerve, kakoršne smatra glavni odbor Jednote za potrebne. (b) BOLNIŠKI SKLAD: Ta sklad je ustanovljen v svrho plačevanje bolniške podpore, kakoršne določujejo pravila bolniškega oddelka in v svrho izplačil upravnih stroškov bolniškega oddelka Jednote. Ta sklad se vzdržuje s tem, da ae vanj pripišejo vplačila članov zavarovanih za bolniško podporo po predpisanih plačilnih lestvicah, določenih po eksekutivnem odboru centralnega bolniškega oddelka, tako tudi vplačila podrejenih društev, ki se pridružijo ccntralncmu bolniškemu oddelku Jednote. V smislu člena 10, podtočka "h," stran 113 Jednotinih pravil je bila resolucija pri seji 25. julija 1939 glavnemu odboru predložena. Ker je bila predstoječa resolucija od glavnega odbora temeljem pravil odobrena, zato je dana članstvu na splošno glasovanje. . Glasovanje se prične 1. septembra 1939 in se zaključi 29. novembra 1939. Glasovnice morajo biti vrnjene na glavni urad (351-353 North Chicago Street, Joliet, Illinois) najkasneje do .13. decembra 1939. Josip Zalar, glavni tajnik. Joliet. Illinois. 25. avgusta 1939. GLASOVNICA Nižje podpisani(a) glasujem za resolucijo Glasujem proti resoluciji................ ZA PROTI Podpis člana(ice) društva št. Datum, ?.S. V znamenje glasovanja naj se napravi v Četverokotu (X). Druga znamenja se ne bo vpoštevalo. Glasuje se lahko pri društvenih sejah ali na domu. BE8EDIL0 sporazuma S HRVATI Otadallefvuje • L strani.) zakonski način osnovnih načel prosvetne politike, kakor tudi osnovnih načel o krajev-moupravah — splošna načela meničnega prava in zavarovanja kakor tudi splošna načela vojaškega prava. Radi zagotovitve narod, obrambe se bo za jamčil vojaški upravi potreben vpliv na poprišču proizvodnje in prometa. Vlada se bo lotila prenosa pristojnosti z države na hrvatsko banovino takoj po ustanovitvi te banovine. Da bi mogla uspešno izvrševati posle v svoji pristojnosti, se mora hrvaški banovini zagotoviti potrebna finančna samostojnost. Končne kompetence hrvatske banovine se bodo določilo o priliki preureditve države. 5. Zakonodajna oblast v stvareh iz pristojnosti Hrvatske banovine izvršujeta kralj in sabor skupno. Sabor sestavljajo zastopniki, ki ga ljudstvo voli s splošnim enakim neposrednim in tajnim glasovanjem s predstavništvom manjšin. Upravno oblast v stvareh iz pristojnosti Hrvatske banovine izvršuje kralj preko bana. Bana Hrvatske banovine imenuje in razrešuje kralj. Ban je odgovoren kralju in saboru. Vsak pismeni akt kraljevske oblasti v poslih Hrvatske banovine podpisuje ban in nosi zanj odgovornost. Sodno oblast v Hrvatski banovini izvršujejo sodišča. Njihove razsodbe in rešitve se izrekajo in izvršujejo v imer.u kralja na podlagi zakona. Državi se zagotavlja nadzorstvo nad izvršitvijo ustave in državnih zakonov od strani banovinskih oblasti. Za rešitev sporov glede pristojnosti države in banovine in za ohranitev ustavnosti zakonov se bo ustanovilo ustavno sodišče. 6. Obseg pristojnosti in položaj Hrvatske banovine bo zajamčen s posebno ustavno odredbo, ki se ne bo mogla spremeniti brez pristanka te banovine. 7. Vlada bo izdala nove predpise o tisku, o združenjih, zborovanjih in dogovorih, o volitvah narodnih poslancev, kakor tudi o drugih stvareh, v kolikor je to potrebno za izvedbo narodnega sporazuma. Dragiša Cvetkovič, s. r. dr. Vladko Maček, s. r. -o- Naša duhovna mobilizacija (Nekaj misli k sodobnemu mednarodnemu položaju) Veliki dogodki zadnjih dveh let, ki so do tal omajali temelje nekaterim državam in jih izbrisali s političnega zemljevida, so spravili v drget ne samo male državice, marveč so celo v velesilah vzbudili široko in pospešeno "nacionalno obnovo." Na žrtvenik domovine polagajo predramljeni rodoljubi vse svoje sile, tovarne in duhovne, tudi svoje življenje nudijo z navdušenjem za "živ torpedo," ki naj vrže napadalne sovražne vrste daleč proč od drage očetnjave. Bolj kot kdajkoli so sedaj narodi na braniku za svojo svobodo, meje držav pa skrbno zastražene. Beseda mobilizacija je postala dnevna realnost v doslov-nem in prenesenem pomenu. Čeprav je obnova nacionalne zavesti in trdna povezanost z iskrenimi in močnimi prijatelji prevažna postavka narodne varnosti, pa je vsekakor to že vnaprej obsojeno na neuspeh, če narodi grade svoj obstoj le na človeški moči ter le na prijateljstvu in pomoči "tega sveta." Zgodovina priča, da zaupanje narodov, ki so v svojih tegobah iskali moči pri Bogu, še nikoli ni bilo osramočeno. Propadli so že veliki brezbožni narodi, dočim so se mali verni narodi ohranili. Če vzamemo za zgled stiske malega irskega naroda, se ta na- rod ni ohranil po meču, marveč je ohranil svojo narodno bitnoet in si izvojeval svobodo s svojim vernim duhom. Star je aksiom: "Bogu služiti je kraljevati." Čeprav morda ne s svetno oblastjo, pa vendar duh, zajemajoč iz Boga, nadvlada tudi svoje zatiralce in narodu ohrani ne samo duhovno svobodo, marveč tudi narodno samobitnost. Ali se morda ni ta aksiom uresničil tudi na slovenskem narodu? Zgodovinarji, časnikarji, narodopisni proučevalci iz velikih narodov, ki potujejo po naši zemlji in proučujejo našo preteklost, preteklost nadtisočletnega robstva in nasilnega potujčevanja, se čudijo, kako smo se mogli ohraniti v svojem tako malem številu. Veren Slovenec bi mogel odgovoriti Z enim samim stavkom: Bogu smo služili in Bog je bil z nami. Če je zgodovina učiteljica življenja in je vsa slovenska zgodovina dokaz globoke vernosti slovenskega naroda, tiste vernosti, ki je z Bogom gradila svoje domove s številnimi cerkvicami in svetimi znamenji po naših hribih in doli-lah Bogu posvečevala svojo domovino in po tej vernosti ohranila tudi svojo narodno besedo in bitnost nam mora naša zgodovina biti tudi važen nauk za bodočnost: da bo naš narod mimo vseh grozečih čeri čuvala in ohranila le zvestoba veri očetov, zvestoba Cerkvi Kristusovi, skratka čim globlja zasidranost in poglobitev v pravem krščanskem duhu. Pravega krščanskega duha pa nam daji, kakor je nagla-sil veliki obnovitelj katoliškega življenja papež Pij X. življenje s Cerkvijb in njenim božanskim bogoslužjem. Razveseljivo je dejstvo vsesplošnega preporoda, duhovne mobilizacije, po katoliškem svetu v zadnjem času. Kot osrednjo, pre-važno komponento sodobne duhovne mobilizacije v katoliških narodih bi mogli imenovati tako imenovano katoliško gibanje, ki hoče sodobnega kristjana, ki ga je duh časa iztrgal iz območja Cerkve, zopet privesti k spoznanju veličine Kristusove Cerkve, k njenemu oltarju, k zavestni in osrečujoči, blagoslov deleči dejavnosti in sodeležnosti pri njenem bogoslužju. Tudi katoliški Slovani v tem prevažnem prenovitvenem katoliškem pokretu niso zaostali, marveč strumno korakajo z velikimi zapad-noevropskimi narodi. Poljaki imajo kar dvoje liturgičnih glasil, glasnic tega gibanja, "Mysterium Christi" in "Msza sveta," Čehi in Slovaki list "Pax," ki se mu pridružujeta še "Na hlubinu" in "Akord," Hrvati pa "Život s Crkvom" in prilogo. Tudi nam Sloven cem, ki si vse dobre zapadno-evropske pridobitve znamo še naprej osvojiti, liturgično gibanje ni tuje. Toda samostojno, specialno liturgično glasilo smo šele nedavno dobili v "Božjih vrelcih," ki kot glasilo za "liturgično obnovo in apostolat Katoliške akcije" stopajo v prve vrste našega katoliškega časopisja. Kot mesečnik na 20 stranih, bogato opremljen z izvirnimi ilustracijami, s celo letno naročnino samo 10 din (Naročajo se v Misijonski tiskarni v Grob-Ijah), bi zaradi svojega visokega poslanstva morali doseči sleherno slovensko krščansko hišo. "Naša moč." -o Časnik in časopis Ločitev pojmov. Pojma časnik (Zeitung) in časopis (Zeitschrift) v vsakdanjem življenju le redko ločimo. NaHnnogih mestih se! namreč preliva in sta tako v neki meri tudi sama kriva, da razlike med njima tako slabo poznamo. Oba izhajata v določenih obdobjih, oba zanimajo velikokrat iste snovi, oba prejema- jo in berejo velikokrat isti na-ročniki. Vendar so le važrle razlike med njima. Kar pri časniku velikokrat spregledamo, bi bilo pri časopisu neodpustni greh, greh„ kar v časniku ne moremo podrobneje obravnavati, marsikaj tega najde svoje mesto v časopisu. Časnik je v enakomernih, navadno krajših dobah izhajajoč list, ki v poljudnem, kar najbolj širokem krogu čitateljstva raz ume vaj oče m glogu zanimivo poroča o dnevnih dogodkih iz vseh področij življenja; namenjen je torej vsakomur, ki se za te dogodke širokega življenja zanima in ni omejen samo na kak zaključen krog čitateljstva. Za primer časnika naj navedem dobro znane dnevnike: Slovenec, Jutro, Slovenski narod, Slovenski dom, mariborski Večernik, ali tednike: Domoljuba, Domovino, Učiteljskega tovariša, Novo dobo, Kmetski list. časopis pa izhaja v nasprotju s časnikom navadno v daljših presledkih, n. pr. vsak mesec; tudi po svoji zunanji obliki se navadno loči od njega: manjši je, a vsaka številka je zaključena celota, ves letnik pa na koncu leta da zaključno knjigo. Vsebina časopisa je v primeri z vsebino časnika omejena in je strokovna, leposlovna ili zabavna. Ta vsebinska omejitev določi Časopisu v primeru \ časnikom tudi ožji krog čitateljstva. Pogoji za izhajanje. Za močno in uspešno izhajanje periodičnih listov, kot sta časnik in iasopis, morajo biti izpolnjeni lekateri duhovni, tehnični, gospodarski in pravni pogoji: Dovolj no število ljudi v narodu se mora stalno zanimati za splošno življenje v svetu in za njega po-edine strani; na neki način mora biti organizirana pošta, da je poročanje oziroma dostavljanje časopisa možno in redno; na razpolago morajo biti tehnični pripomočki, da se časopis lahko iz-lela; treba je ljudi, ki so pripravljeni plačati stroške za izdelavo časopisja; treba je ljudi, ki so pripravljeni list pisati in sploh v vsakem oziru zanj skrbeti ; tudi tiskovno pravo mora bi-i na neki način urejeno. Začetek izhajanja časopisja, io so na prelomu 16. in 17. sto-etja v Nemčiji izšli prvi "tedniki," so bili zgoraj našteti poboji, ki so potrebni za izhajanje periodičnega tiska, vsaj v neki meri izpolnjeni. časnik v 17. stoletju še ni mogel nič kaj prodreti med ljud-:tvo. Izhajal je navadno tedensko. Brala sta ga plemič in trgovec. Prevladovala so namreč nnenja, da je boljše, če ljudstvo le ve, kaj se okrog njega godi; da je časnik za ljudstvo sploh nevarnost, branje pa bolezen ča-;a, samo vladajoči naj čitajo (1676), pot med ljudstvo je treba časniku sploh preprečiti (1679), čitateljem je treba pisanje vsaj razložiti (1695). Da ¡^ ob koncu 17. stoletja n. pr. na vsem Nemškem izhajalo samo 9 :asnikov v zelo majhni nakladi, pb naštetih nazorih ni čudno. Več ognja v življenje časnikov1 je prinesel zgled s Francoskega, kjer je začel izhajati nekak inseratni list, ki naj bi bil posredovalec med kupcem in prodajalcem in je takoj izkazal lep iobiček. Za novi vir dohodkov se je začela zanimati vlada, ki je list kmalu monopolizirala. Monopol je obstajal v tem, da je vsak "neuraden" list smel prinesti le stvari, ki so bile priobčene že v uradnem listu. Kmalu je poleg inseratov začel novi list prinašati tudi razne poljudne članke, ki so jih po naročilu pisali učitelji visokih šol. Ljudstvo je v začetku pred vsem zanimalo inseriranje, ki pa je polagoma vzbudilo veselje tudi do ostalega čtiva. Te jn tem podobne razmere so v glavnem trajale vse 18. in še prvo polovico 19. stoletja. Povzročile so, da so se nekateri časniki zelo razširili in imeli v javnem življenju že precejšnjo vlogo. Vrsta časnikarjev velikega formata je dala časnikarstvu prvi uglad ia pokazala smernice za nadaljnje dalo. dele 2. polovica 19. stoletja je čas postanka časnika kot ga pojmujemo danes. Veliki duhovni preekreti in (tehnične iznajdbe tega stoletja kot so železnica, telegraf, telefon, iznajdba hitrega tiska in rotacije ter stavnega stroja, nov način izdelave papirja (iz lesa), vse to je naredilo časnik za glasnika javnega mnenja in od 1. 1848 za glasnika i-dej političnih strank, časnik je postajal last širokega ljudstva, se sam v vsakem oziru, tehnično in vsebinsko, izpopolnjeval do današnje stopnje, ko nam je postal vsakdanji kruh. časopis se je razvijal vzporedno s časnikom, a se je že od vsega početka s svojo izbrano vsebino vezal na ožji krog čitateljstva. Prvi časopisi 17. stoletja imajo, splošnoznanstveni značaj kot doba, v kateri so nastali. Strokovnoznanstvenega časopisa do 1. 1700 ni bilo. šele z 18. stoletjem sta se začeli polagoma razvijati dve stroki, najprej teološka in ob njej zgodovinska. Počasi je nastajala nato tretja vrsta : zabavni časopis. Ta ima za razvoj periodičnega tiska podoben pomen kot inserati. Razgibal je publiko in budil v ljudstvu stalno zanimanje in veselje za branje. Da se je ljudstvo res že razgibalo, dokazuje nastanek novih strokovnih listov sredi 18. stoletja: juridičnih, liternih, zgodovinskih, medicinskih in gospodarskih. Začela se je velika specializacija, ki je do danes ustvarila že toliko specialistov, da že skoraj ni človeka, ki bi lahko gospodoval poleg svoje stroke vsemu tistemu, v katerem živi in se giblje vsak dan, življenju. Zabavni časopis je bil v ospredju in najbolj zaželjen, od leta do leta je manj čitateljev želelo in bralo produkt 17. stoletja: splošno znanstveni časopis. Ob koncu 18. stoletja so dobila svoja glasila še pedagogika, trgovina, muzika, filozofija, gledališče, vojaška znanost — podoba 18. stoletja je bila že kaj pisana! časopisje se je najbolj širilo iz mest, kjer so bili že v srednjem veku knjižni sejmi; za njimi so bila najbolj produktivna mesta z univerzami; zabavni časopis se je najbolj razvil v bogatih trgovskih mestih. 19. stoletja je rodilo nor tip ilustriranega časopisa, ki je izvojeval časopisju dokončno zmago. Specializacija se je nadaljevala. Skoraj vsak poklic je imel ob koncu stoletja svoje glasilo. Posebno se je uveljavil gospodarski časopis, ki naj čitate-Ija vzgoji v dobičkanosno gospodarjenje: v uspešno graditelj-stvo, vrtnarstvo, vinogradništvo, lov, mlinarsko, mesarsko in krojaško obrt itd. Znanstvo se je razvilo v potankosti, o katerih še v 18. stoletju ni nihče slutil. Prav posebno so se specializirale medicina, prirodopis in kemija ter pravo. Še pred kakim pol stoletjem sta se časnik in časopis tiskala v nakladi po nekaj sto izvodov. Danes grejo naklade v težke deset- in stotisoče. Še pred kakim pol stoletjem je bil človek, ki bi bral vsak dan svoj list, redek. Danes je svet s časopisjem preplavljen. Pisana podoba življenja je začrtana v tem morju. Slovenski periodični tisk, ki je res iz slovenskega naroda zrasel in bil njemu namenjen ter od njega sprejet, je še mlad. Dobrega pol stoletja je šele star. Saj se je šele v zadnji polovici 19. stoletja res zasidral v našem življenju. Naš najstarejši časnik, ki je živ še danes, je Učitel-ski tovariš, najstarejši časopis pa prednik sedanjega Ljubljanskega Zvona Stritarjev Zvon na Dunaju. Pravi razvoj je naše časopisje doživelo šele v zadnjih dvajset letih. —C. Kr. * Najstarejša prižnica je v stolnici v Salernu (Italija). Izvira še iz leta 1175. VELIKANSKI PROFIT GM KORPORACIJE Znana General Motors kor-poracija je v prvi polovici tekočega 1. 1939 naredila $100,-992,311. čistega dobička, ali dvakrat toliko kakor pred letom .dni v tem času. Navedena družba je imela v tej dobi povprečno 228,482 delavcev na svoji plačilni listi. Zabavni kotiček Nepričakovan odgovor. Sodnik obtožencu: "Gotovo ste se v svojih mladih letih dosti sukali v slabi družbi, ne?" — Obtoženec: "Da, največ sem imel opravka z gospodi s sodišča." Res dobri prijateljici. Prva: "O, gospa Frenkova, pravkar sem slišala o vas govoriti nekaj groznega." — Druga: "Se mi je kar zdelo, ko ste videti tako dobre volje." Odrezal se je. Gospodar zaloti hlapca, ki brezskrbno smrči pod drevesom: "Polne roke imamo dela, ti pa lenariš. Nisi vreden, da te sonce obseva." • Hlapec: "Tako sem tudi jaz mislil. Zato sem se pa soncu umaknil in legel v senco." Pri slavnostnem obedu. Na svoj rojstni dan je gospa Bri-gita povabila na obed številne svoje znance in prijateljice. Med obedom vstane upokojeni profesor Trojka in s čašo v roki začne slavnostni govor: Kakor že mnogokrat,spoštovani navzoči, imamo tudi danes prelepo priložnost slaviti petintrideseti rojstni dan naše drage gospe gostiteljice." Šolska naloga. Naslov naloge: Lisica. Naš Janezek je napisal takole: "Lisica je hudobna zver. Lisica krade. Lisica ima tudi rep. Naši mami binglja lisičji rep pod vratom in se to imenuje boa. Lisica dobi včasih tudi mlade. Ti se ponoči potepajo in to je slabo, ker potem postanejo prav tako hudobni kakor njihovi starši. Lisica žre miši; če pa teh ne najde, žre tudi zajce in goske. Lovci lisice ne morejo videti in jo zato streljajo. U-streljena lisica ne more več krasti in tudi mladih ne dobi." Bolna sestra. Gospa ravna-teljeva je vsak dan pripravljala juho za neko revno bolno deklico. Ko nekega dne zopet pride bolničin bratec po juho, pravi gospa: "Toda slišiš, ti še vedno hodiš po jed za svojo bolno sestrico, a ta je vendar že zdrava, ker sem jo videla včeraj na dvorišču." — Bratec: "Da, zdrava je že, toda je še vedno." Razgovor med prijatelji. Prvi: "Misli si, Ivo, Tropec mi je včeraj dejal, da sem čisto navaden osel!" — Drugi: "A, poznam Tropca; ta se ni nikoli ustrašil, če je bilo treba komu povedati resnico v brk." Potomci Gospod Dražil se je oženil in vzel vdovo. Oba sta privedla v zakon otroke iz prvega zakona. Pa tudi nori zakon je Bog bogato blagoslovil z otroki. Nekega dne je nastal v kuhinji velik ropot. Gospod Dražil, ki se je v sobi bril, se je jezno zadri: "Kaj je?" — Zvesta ženka mu pojasni: "Tvoji in moji otroci pretepajo najine otroke." V prvem razredu Mama: "No, Andrejček, kako pa ti je kaj všeč novi učitelj?" Andrejček: "O čisto dober mož je, samo verjeti mu ne morem vsega." Mama: "Zakaj pa ne?" Andrejček: "Zato, ker enkrat pravi, da je dve in dve štiri, drugič pa pravi, da je tri in ena štiri!" GLASILO K, S. K. JEDNOflB, SBPTBMggft 1», "P« meni verjemi, ki sem njena prijateljica," reče Trznarjeva Katka. "Jaz vse vem, čeprav mi ni nič povedala; pogruntala sem jo. . . . Ob nedeljah sva hodili skupaj v cerkev, pa sem bila sklenila, da jo zasledim, ker mi je vedno pravila, da nima nobenega. A to verjemi, kdor more, jaz ji nisem, pa sem prav imela. ... Ko sva hodili tako v cerkev, ni pogledala nobenega, samo tam na trgu, ako je videla stati Gor-nikovega, je vselej malo zardela. Za nobenim drugim ji niso uhajale oči kakor za njim. Pa to ni kar samo ob sebi." Tako so se pomenkovale dekleta na luži in so ugibale, če Gornikov ve, da ga je zatajila, in kaj bo sedaj. . . . Kozačeva Marta, ki je bila blizu Gorniko-vih doma in se je včasih že nastavljala temu Antonu, je bila kar vesela. Škodoželjno srce ji je vpilo: "Prav mu je!. . . Prav mu je!" In kar ni se mogla zdržati, da bi ga ne zbodla, ko ga je gredoč domov srečala. Hotela ga je videti premaganega, da bi ga zasmehovala in bi se maščevala nad njim. Ustavi ga in vpraša: "Ali že veš?" "Kaj pa je novega?" Marta se nasmehne: "Me pa že vse vemo, da te je dekle zatajila____" Antona razburijo te besede in smeh ga speče, da se zatogoti: "Kaj čenčaš?" Marta se brž umakne, pa še enkrat reče za njim: "Pa je res! Sedaj se pa na glavo postavi, ker te Ančka ne mara več." Smejoč se je šla naprej. Anton pa je bil ves razburjen in vrivalo se mu je vprašanje: "Kaj pa to pomeni T* In takrat se mu je zdelo, da gledajo vsi ljudje za njim in se mu vsa dekleta posmehujejo. Vroče mu je prihajalo. Lazarjeva Ančka pa ni mogla zaspati tistega večera. Srce ji je bilo nemirno in različne misli so jo razburjale. Odprla je okno in se naslonila, podpirajoč si razgreto glavo z rokami. Nočni hlad jo je božal po vročem čelu, ko je gledala zamišljeno tja v čarobno noč, razsvetljeno od zvezd in od mehkih luninih žarkov. Nji pa ni bilo mehko okrog srca in težke misli so jo mučile. . . . Poizkušala je moliti, pa ni mogla končati navadne molitve, zakaj mislila je na to, kar se je zgodilo, mislila na Antona. "Oh, kaj bo rekel? Kaj bo mislil, ko bo izvedel?" Tedaj je smuknila Senca po tleh, in pod okno je stopil Anton. Ni imel navade ponočevati, a nocoj je moral izvedeti, kaj je ono govorjenje. — Ančka je prestrašena odskočila. Zazeblo jo je, da se je stresla, ko je začula njegov klic: "Ančka!" Zdelo se ji je, kakor bi se ji grozil.... "Odpusti!" vzklikne dekle iz dna trepetajoče duše, in solze se ji vlijo po licu. Anton ni vedel, kaj bi dejal, ko jo je videl tako strto. "I kaj pa je vendar bilo?" "Odpusti! . . . Odpusti!" / Samo to je ihtela. dele potem, ko se je poleglo razburjenje in je Anton le prosil, naj mu pove, kaj se je zgodilo, je začela praviti vse od kraja. ... Pa kako je težko pravila! Vse njeno pripovedovanje je zvenelo kakor iskrena prošnja za odpuščanje in kakor obeti večne zvestobe. . . . Anton je bil žalosten in vesel. Spomnil se je Barbiča, ki mu je dejal, da bodo težave. Res, že so bile tu.... "Kaj pa poslej — ali me boš še kdaj zatajila?" je vprašal Anton deklico. "Nikdar več!" "Pa če te oče zavržejo, tepo ali spode od hiše?" '"Tvoja bom!" "Moja v sreči ali nesreči! če se tudi upira ves svet!" Pa je šel in na vasi je zaukal, kakor bi hotel vsem oznaniti, kaj se godi v njegovi duši, kakor bi izzival ves svet. "Juhuhu!" Tisti, ki so ga čuli in poznali, so pa mislili tako in tako.. . . VII. Zaspal pa tisto noč Gornikov Anton ni. Njegova duša je trepetala, kri mu je vrela po žilah. Srce mu je bilo nemirno, in neznan strah je silil v njegove, sicer neustrašene prsi, da je roko pritiskal na srce, kakor bi mu hotel vtisniti poguma. "Kaj pa se je zgodilo?" Na to vprašanje si je odgovarjal toliko časa, da mu je bilo vse jasno, da je dejal: "Torej sedaj vedo vsi, da je Ančka moja; in dekleta se mi posmehujejo, a Lazar, njen oče, je besnel!" To ga je peklo in grizlo. "Zakaj je besnel, zakaj ?" . . . To ni šlo Antonu v glavo. Pač mu je pravil nekaj tacega že Barbič, toda Anton tega ni mogel verjeti. Kako bi verjel nekaj, kar ne more biti----He! Zakaj bi on ne smel imeti rad Lazar jeve Ančke, in ona ne njega? Ali ni pošten fant? Ali se ne more oženiti, ako se le hoče? Tako se mu je zdelo vse naravno, gladko, pa je bilo vendar drugače. . . . Ančka mu je bila vse povedala, pa mu tudi obljubila, da mu ostane zvesta. In ta obljuba je dajala Antonu moč in mu budila najboljše upanje. "Kdo nama kaj more, ako se hočeva vzeti? Tistega bi jaz rad poznal, ki bi nama mogel ubraniti r Silil se je biti pogumen. A to je bil pogum fanta, ki je ravnokar poklical celo vas "na koraj-žo," pa se boji, da bi ne bil tepen, skriti se pa tudi noče, da bi se mu ne posmehovali. "E, kaj ! Zasnubim jo, pa vzamem jo, pa bo mir. Stari se bo potolažil, dekleta bodo pa tudi obmolknila; če bo pa katera hotela še kaj imeti, jo ubrišem po ustih, da se ji ne skremžijo nikdar več na smeh!" Ta misel ga je potolažila toliko, da je zamižal, a mirno vendar ni spal in dolgo tudi ne. Solnčni žarki so se nekoliko poigrali nad njim, pali mu na oči in ga poklicali: "Vstani!" Anton je vstal, pa je bil truden, glava je bila težka od skrbi. Delo mu ni šlo od rok tisto jutro. Zamišljen je postajal celo dopoldne ali posedal za vogali, podpirajoč si glavo, da so začele materi, ki je to opazila, vstajati skrbi. Mislila je, da se ga loteva bolezen, ko ga je videla, kako je na tnalu zagnal sekiro z nevoljo od sebe, kako se je zgrudil na steber in si podprl glavo. In ko je slišala še težki vzdihljaj, ki se mu je izvil, se je prestrašila pa je planila k njemu z vzklikom: "Anton, ljubi moj sin, kaj pa ti je?" Sklenila je roke in obupana zrla vanj, čakajoč odgovora. "Ničmi ni!" "Nič mi ni!" Toda ta beseda matere ga še ni potolažila, saj se je na sinovem obrazu bralo nekaj druzega. Zdelo se je materi, da odseva na njem težka bolest, ki se pripravlja streti njega, ki ga ima ona najrajši na svetu, ki ji je najdražji, edina podpora na stara leta. "Mari po pravici povej!" je vzkliknila in ga prijela za roko pa še bolj motrila njegov obraz, da bi brez odgovora spoznala njegovo bolest. "Anton, kaj te boli?" Težek smehljaj zbeži preko sinovega obraza, pa ji odgovori: "Mati, prav zdrav sem. Nobe- ne bolezni ne Čutim. Prav brez skrbi ste lahko zaradi tega . . . človek pa tudi ne more biti zmerom vesel in dobre volje." "Torej te skrbi more?" Anton prikima. "I, kakšne pa morejo biti tiste skrbi, ki so te tako potrle?" nadaljuje mati nekoliko brezskrb-neje, ko je izprevidela, da ni nevarnosti. "Pa le kakšne so tiste skrbi, ki jih tako skrivaš pred menoj? Ali jih tvoja mati ne sme spoznati?" v "Potlej jih boste pa še vi imeli." "Malo več ali manj, to se meni nič ne pozna. Le zaupaj mi!" Anton je pomislil, kako bi se znebil svojih skrbi, potem je pa dejal: (Dalje prihodnjič) --o- ANGLIJA SVARI ITALIJO Rim, 8. sept. — Danes je obiskal angleški poslanik Percy Loraine italijanskega zunanjega ministra Ciana z namenom, da pregovori Italijo, naj nikar ne priskoči Hitlerju na pomoč v sedanji vojni. Ce bi Nemčija slučajno zmagala, bi bila lahko pri tem tudi Italija prizadeta, kajti Hitler se bo potem polastil še Južne Tirolske, nakar bo zagrabil svojo roko po raznih krajih ob Jadranu in naprej do Balkana. Hitler ne bo mogel dolgo zdržati v sedanji vojni, vse drugače pa lahko to izvrši Anglija in Francija, ki se lahko borite z Nemčijo več let. Ciano je nato omenil, da Italija niti ne misli stopiti v vojno, oziroma pomagati z o-rožjem Hitlerju, vseeno se pa na vojno pripravlja. --o- AMERIŠKI FRANCOZI IN POUAKl HOČEJO ITI V VOJNO New York, 6. sept. — Dose-da j se je prijavilo že okrog 9,000 Francozov in Poljakov, ki so pri volji vrniti se v svojo domovino in se za isto boriti. Tukajšnji francoski konzulat naznanja, da ima že 8000 francoskih rezervistov na listi, Poljakov je pa nekaj nad tisoč. Poleg teh se je prijavilo za prostovoljno vojaško službo tudi že na stotine Američanov, toda vsled nevtralnosti Amerike se ne sme v tej deželi novincev za kako drugo državo ali silo nabirati. Sicer jim ni to prepovedano, samo morajo pred vsem poprej ameriško o-zemlje zapustiti. -o-- IZJAVA SENATORJA PITTMANA Los Angeles, Calif., 8. sept. — Key Pittman, načelnik se-natskega odseka zunanjih zadev je danes omenil, da je odločno proti temu, da bi se pošiljalo naše ameriške čete zopet na kako bojno fronto v Evropi. Pri tem je takole po-vdarjal: "Ce bi se slučajno nemške podmornice pojavile v newyorškem zalivu, bi jaz poslal naše ameriške rušilce, da bi te podmornice uničili kakor kače klopotače in to brez napovedi vojne. Jaz ne bom nikdar dovolil zopetno pošiljate v našega vojaštva v Evropo." Kakor znano, je senator Pittman pač za to, naj bi A-merika ustavila embargo vojnega materijala v Evropo; to zadevo bo rešil kongres, katerega bo predsednik Roosevelt v kratkem sklical k izrednemu zasedanju. -o- NOV UDAREC ZA KATOLIŠKO CERKEV V AVSTRIJI Katoliško cerkev v Avstriji je te dni zadel nov udarec, ko je nacijski režim odredil, da poslej duhovniki in redovnice niti veronauka ne bodo smeli več poučevati v javnih šolah, temveč bodo ta posel vršili posvetni učitelji. -o- DAR AMERIŠKEGA RDEČEGA KRI t A Dne 5. sept. je vodstvo Ameriškega Rdečega Križa po kab-lju nakazalo $10,000.00 kot dar ali pomoč onidT ameriškim potnikom, ki so bili prizadeti vsled n«4avnega torpediranja parni-ka "Athenia." Znesek je prejel v razdelitev ameriški poslanik Jos. Kennedy v Londonu. ■-o- IZJAVE RAZNIH DRŽAV O NEVTRALNOSTI Dosedaj so poleg Združenih držav in drugih uradno naznanile svojo strogo nevtralnost še sledeče države: Mehika, Argentina, Uruguay, Brazilija, Chile in Japonska, ska. -o- JUGOSLOVANSKI POLITIČNI JETNIKI POMILOSČENI. JUGOSLAVIJA MOBILIZIRA Beograd, Jugoslavija, 8. septembra. — Kronski svet je danes izdal proklamacijo o amnestiji vseh političnih jetnikov. To se je izvršilo v zvezi z nedavno doseženim sporazumom s Hrvati. Jetniki, katerih je bilo največ Hrvatov, so zopet na prostem. Med pomi-loščenimi se nahaja tudi dotič-ni Hrvat, ki je hotel svoje-časno umoriti bivšega ministrskega predsednika Stojadino-viča. V svrho zaščite države je bil te dni izdan mobilizacijski u-kaz vsega vojaštva Jugoslavije; poklicanih je tudi več letnikov rezerve. —-o- KAKO JE NASTALO IME KOROŠKE IN KRANJSKE Koroški filolog - amater prinaša v zadnji številki "Koroškega Slovenca" prav zanimivo razpravo o nastanku imen Koroške in Kranjske, dokazuje, da sta obe imeni slovanskega izvora. Novo naseljeni Slovani so ob prihodu v današnjo Koroško nazivali gorato deželo "Gorovje" in njene prebi- VESTI E JBG0SLAVUE Velikodušen dar. — 100,000 din je daroval za jeseniške mestne reveže tamošnji rojak Francis S. Košmerl, odvetnik iz Chicaga v Ameriki. Struge na Dolenjskem. Trikrat nesrečne Struge. Zakaj pa? 2e v tretjič so grozno obiskane po povodnji. Kar sta prvi dve poplavi pustili; je tretja popolnoma uničila. Vsa župnija je v vodi, razen vasi Tisovec, ki leži v gorskem kraju 4 km od Strug. Tretja po-vodenj je zajela pas V širini 2 in pol km in v dolžini do 5 km. Vas Kaplovo je le daino obiskana od vode. Najboljše polje, ki naj bi preživljalo bornega kmeta v Strugah, je uničeno. Koliko detelje in krme je uničeno! 22 družin je moralo bežati iz svojih stanovanj pred temi divjimi vodnimi valovi. Nekateri so še v strahu in trepetu ostali doma, dočim so živino spravili na varno k sosedom, ki so v višjih legah. Škoda je ogromna in gre v sto-tisoče. Kaj bo rekla zima, ko je že zdaj lakota? Voda stoji po vsej dolini od torka 13. junija in bo komaj do konca tedna odtekla. Kostanjevica. — Krka nam prireja teden za tednom resnično prave Benetke in pa velikansko škodo. Ljudje so morali že tretjič v enem mesecu bežati iz svojih hiš. Ljudje so obupani. Živina v hlevih tuli ker jo ljudje ne morejo nakrmiti, ker je vsa letošnja košnja uničena. Dolenja vas.—Letos nas obiskujejo hude nesreče. Kar se že dolgo ni zgodilo, je v maju bilo poplavljeno vse polje, a ni bilo toliko škode, kot smo se bali, ker je voda hitro odtekla. Nekaj dni za tem je prišla valce "gorovjane." Nemški zgodovinarji so to ime polati- druga povodenj na vse polje nili v "Carant^num," iz tega pa je nastalo sedanje ime Koroška in Karnten. Naziv "Kranjske", izvaja iz korenine "krajina," to je obrobna ali obmejna pokrajina, kakor je "Ukrajina" obrobna dežela Rusije. Ce se pomisli, da je bilo jedro slovenskega naroda na Koroškem, je ta razlaga zelo naravna. Tudi Herder je bil tega mnenja in v svojem leksikonu imenuje "Kranjce" — "Grenzslawen." od Rakitnice do Prigorice, ta je pa veliko hujše poškodovala sadeže. No pa smo se oddahnili, ko js^giafla, upajoč, da smo zdaj skoraj prestali najhuje, a je nas v. petek 9. junija popoldne strahovita huda ura uverila, da bo toča še najhujši udarec. Zares, vse na polju je strto od Blat čez Rakitnico, Dolenjo vas, Prigo-rico do Lipovca in Makoš, ki je skoraj najhujše prizadet. Takega udarca ni bilo že pol PO VSEJ AMERIŠKI SLOVENIJI GRE GLAS: ZA NAS STA USTA: Amerikanski Slovenec - Novi Svet "A M ERIKA NSKI SLOVENEC" je dnevnik, ki prinaša zanimive vesti in poročila iz veega sveta. Prinaša domače vesti iz domačih vasi iz starega kraja in iz vseh slovenskih naselbin po Ameriki ter zanimive in važne poučne članke in drugo zanimivo berilo. Stane letno $6.00; polletno $240; za Chicago in inozemstvo pa $6M letno; polletno $3M. Pišite takoj, da Vam pošljemo par številk našega lista na ogled. **NOVI SVET" je pa najzanimivejšt slovenski družinski mesečnik med nami. Poeebna zanimivost tega mesečnika je, da objavlja in opisuje zgodovino slovenskih naselbin in zgodovino slovenskih družin v Ameriki. Vaši prijatelji in znanci iz mladih let so tu opisani in kje bivajo. Ako niste naročeni na ta list, potem gre mimo vas nekaj nadvse zanimivega. List pa prinaša zanimive povestt in romane in drugo poučno berilo. Naročite si ga za poskušajo vsaj za pol leta, da vidite kakšen list je to. Naročnino je poelatt na: t Uprava "Am. Slovenca" in "Novega Sveta" 1849 West Cermak Rd. Chicago, 01. stoletja. Ljudje jokajo nad uničenimi njivami. Pomoč je nujno potrebna. Prečna. — 2e tretja povodenj v času treh tednov, nam povzroča strahote, da je groza. Posebno vasi ob Krki: Hruševec, Sela, Loke, Zalog in Cešča vas ter mlini ob potoku v Gor. in Dol. Kamencah in Potočni vasi trpijo zaradi obilice vode. Živino in prašiče so morali odgnati v druge vasi; a krma za nje je vsa pod vodo. Svinjake so priklenili z verigami rta pilote ali drevesa. V hišah je vode en meter. Drva iz dvorišč so odplavljena; krompir in posevki, vse je preplavljeno in deloma gnilo. Krma je vsa povaljena in umazana. Ambrus. — Vsepovsod so velike povodnji. Tudi pri nas je voda zalila polja in uničila letošnji pridelek. V naši fari je v treh dolinah voda nastopila tako visoko, da se kole od fižola le malo ali pa nič ne vidi iz vode. V Prinči vasi je v dolini stalna plitva luža. Sedaj je pa ta luža tako nara- sla, da je voda do 20 m globoka. Mi si tega pojava ne znamo razložiti. Mislimo pa, da je ta povodenj v zvezi s po-vodnijo v Strugah. Ko je bila leta 1933»v Strugah velika povodenj, je tudi v naši fari nastopila v dveh dolinah, in sicer zelo visoko. — Dne 12. junija je umrla v Prigorici Marija Mišmaš, po domače "Jur-jeva mati." Znana je bila po vsej Ribnici, kamor je nosila prodajat sadje, jajca in drugo. Zadela jO je kap. Deževje je napravilo občutno škodo sadju. — V zgodnji spomladi je sadje kazalo, da bo letos izredno dobra letina. Sadjarji so računali, da bo letina vrgla velikansko množino sadja, zlasti za jabolka so iz-prva mislili, da bomo imeli do 5000 vagonov lepih jabolk za izvoz na razpolago. Neprestano deževje je ta račun močno zmanjšalo, kajti mnogo sadja je odpadlo z drevja in je pridelek jabolk zelo skrčen. Lani ?mo izvozili nad 2000 vagonov jabolk v vrednosti do 50,000,-000 din. Novcu VELIKA KUHARICA Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere vec kakor se tako gostobesedna reklama. Na reč kakor 700 straneh je strnila odlična in priznana avtorica t ta stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. 8noy je obdelana nad t se pregledno. Izbira reeeptov je izčrpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI GA IMAMO NA TEM PODROČJI!. Oprana knjige je razkošna. Nešteto je slik t besedilu. 34 pa je norih barranib tabel Id jih je naslikal Dragotin Humek..... V«aka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti za zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo spojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA Četudi je osmi natisk knjige t rseh pogledih ne samo rsebinsko, ampak tudi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih izdaj, je cena knjigi sedaj znižana. £ P (Poštnlno p1**"™ -L) Naročite prir Velja samo ?5. KNJIGARNI: SLOVBIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York, N. Y. GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIG\ ZA VAS! Ameriški državljani imajo prednost pri delu Ako želite postati državljan spoznajte ameriške postave! Najbolj točna, zanesljiva in vsa potrebna vprašanja dobite prt "Ameriška Domovina" SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6117 St Clair Ave. Cleveland, O. - Cena tej najnovejši knjižici je samo 2Sc. Pri naročilu pošljite znamke aU money order. GLASILO K. S. K. ggDNOTS, pgPTBMBEE 18, UM v - CAMPAIGN IS ON! "The Spirit of a Rejuvenated KSKJ" Campaign Is On— * * * * * MEMBERSHIP CAMPAIGN NOW NETS $600,000 FROM THE SUPREME OFFICE OF KSKJ REFERENDUM It is hereby officially announced that voting on the Resolution to amend Section 26 of the Constitution and By-Laws as adopted by the Supreme Committée on July 25th, 1939 begins with September 1st, 1939 and closes with November 29th, 1939. All ballots voted must be returned to the Home Office on or before December 13th, 1939. Ballots received by the Home Office after December 13th, 1939 will not be counted. All necessary ballots were mailed to the societies. If for any reason these ballots are not received by the society, the secretaries are requested to notify the Home Office so that a new set of ballots can be furnished. Fraternally yours, Joseph Zalar, Supreme Secretary. Jolie*, Illinois, August 25, 1939. REFERENDUM RESOLUTION OF THE SUPREME COMMITTEE TO AMEND SECTION 26 OF THE CONSTITUTION AND BY-LAWS BE IT RESOLVED that Section 26 of the Constitution and By-Laws of the Union as adopted by and at the XIX. General Convention held at the City of Eveleth, Minnesota between August 15th and August 20th, 1938 be amended to read as follows: (a) GENERAL FUND: This fund is established to consolidate all funds previously employed, except the Sick Benefit and Juvenile Mnituary Funds, which shall continue to be maintained separately. Out of this fund shaU be paid the life isurance benefits promised under benefit certificates of the Union, all permanent disability and operation benefits, in these By-Laws provided, ;11 operating: and maintenance expenses of the Union, as wdl as the cost cf publishing the Official Organ. This fund shall be maintained by placing therein the net mortuary payments re-reived from aU members in accordance with rates required on their respective certificates, together with aU accretions of said fund; also, by placing therein the payments received from all members collected, in accordance with the permanent disability and operation benefit rates or does fixed by the Supreme Committee; also, by placing therein the expense loadings in the several rate schedules, the rates or dues required for expense purposes as fixed by the Supreme Convention, and all other income not ipecifically allocated to other fiends of the Union. The technically required reserve to provide for the aforesaid mortuary benefits and such additional contingency reserves as are considered necessary by the Supreme Committee of the Union shall be maintained in this fund at aU times. SICK BENEFI1 FUND: This fund is established for the purpose of providing the sickness benefits provided for in these by-laws and for defraying the expenses of the Sick Benefit Department of the Union. It shall be maintained by placing therein the payments received from members insured for sick benefit in accordance with the rates fixed therefore by the Executive Board of the Sick Benefit Department and also of payments received from the Subordinate Societies upon affiliating with the Sick Benefit Department of the Union. In accordance with Section 10, Subsection "h," Page 27 of the Society's by-laws, the foregoing resolution was duly presented to the members of the Supreme Committee on July 25, 1939. WHEREAS, the said resolution was approved by the Supremo Committee in accordance with the by-laws it is therefore submitted to the membership on referendum. Balloting on said referendum begins Sept. 1 1939 and closes Nov. 29, 1939.^ All ballots must be forwarded to the home office (351-353 N. Chicago Street, Joliet, Illinois) on or before December 13th, 1939. Joseph Zalar, Supreme Secretary. Joliet, Illinois, August 25, 1939. -Post-Gazette Photo. Fcr eight months John Bukovinski, of 1613 Boulevard of the Allies, Pitts-buigh. Pa., has been spending virtually every minute of his spare time at a hobby which produced this intricately inlaid checker-board made of 12 kinds ol wood, in 10,000 picces, from aU porta of the Rvorld. Born 52 years ago in Slcvtnia, where his artistic learnings were swallowed ap In farm work. Bukovinski is a Janitor at Mercy Hospital. He made the checkerboard for one of the hospital's staff physicians. Dr. Philip Faix. CHICA60 STEVES READY TO SET PIN LEAGUE III MOTION; S QUINTS ROLL BALLOT i cast my vote for the Resolution----- I cast my vote against the Resolution. FOR AGAINST Signature of Member, Society No. Date. P.S. Indicate your vote by placing an "X" in the square above designated. No ether marks will be considered valid. Members may cast their vote at the Society's meetings or at their homes. -o- CHANGE MEETING DATE Girard, O.—Members of St. Patrick's Society are hereby informed of the postponement of our regular monthly meeting to Tuesday, Sept. 19, at 7:30 p. m. Please come as several issues of importance to everyone will be discussed. The first cf these is our annual fall dance, to be held on Saturday, Oct. 14. Ray Juvan-cic, who is chairman, will appoint his committees at that time. Tony Gabrovsek is co- chairman. They will need all the co-operation any of us can give them. Now the bowling season is here again. For several years we have had a St. Patrick's league and will have one again this year. We'll choose teams and captains at this meeting, so if you're going to bowl with the Pats, be sure to attend, so there will be no misunderstanding as to on whose team you'll be. Chicago, 111.—The 1939-'40 bowling season of the St. Stephen's Bowling League will start Tuesday, September 19. Bowlers are urged to be at the Southwest Alleys, 1659 Blue Island Avenue, at 8 p. m. in order to discuss any ideas that confront them or the committee. There, is also some unfinished business to discuss from the last meeting. The Steves' eight-team loop is scheduled to get underway at about 8:30 p. m. The committee has requested Mr. John Zefran, Sr., first supreme vice- Chi Steves, Joliet Josephs Lead Lodges; Set Record for Week PITT LODGE TO HOLD CARD PARTY son for all the St. Stephen's members. The Society committee will also be present at the first night of bowling. The eight teams that will participate in the circuit are: Parkview Laundry, last year's champs; Tomazin Tavern, Monarch Beer, Perko's Inn,1 Korenchan Grocers, Zefran Tavern, K o s m a c h Boosters, I and Fidelity Electric. Many thanks to our Slovenian business men who year after year sponsor teams in the league. A huge crowd is expected to be on hand for the opening president of the KSKJ, to roll night, as well as every Tues- the first ball for the keglers. day thereafter. So don't for- It will indeed be a pleasure to get, you local bowling fans, have Mr. Zefran open the sea- this coming Tuesday! ACTORS* GUILD ELECTS OFFICIALS Waukegan, 111.—The annual meeting of the Mother of God Actors' Guild will be held on Monday, Sept. 17, at 7:30 p. m. Election of officers for the 1939-40 term will be held. The present officers are: Ed Svete, president; John Grom, vice president; Jake Repp, treasurer; Mary Gosar, secretary. The board of directors consists of Ann Cankar, Joseph Miho-lic and Marge Papesh. Final plans will be drawn up for the play, "The Absent-Minded Bridegroom," to be given by the group on Oct. 1. After the August meeting a skit, "The Ugly Duckling," was presented as an initiation to the club by five new members. This clever comedy was written by Frank L. Mansur and centers around a small country doctor, who falls in love with the school teacher of this small community. His sister and a neighbor gossip try to tear down this romance, as they feel that the position of school teacher was not rightly given to this newcomer. Their feelings go out to the doctor's niece, who was also in the field for this appointment. Dr. Jim Derry was very well played by Bill Ogrin and the sweet school teacher was portrayed by Marge Grom. Marie Drassler was the bossy doctor's sister and her daughter Emmy, Angela Terchek. Mrs. Clump, the meddlesome neighbor, was well done by Ann Kovacek. The playlet was well performed and enjoyed by the members. Following the skit an ice cream social was held. Miss Julie Zelenik headed the committee. Miss Marie Grom and Miss Sylvia Bertie assisted her. AMBRIDGE, PA. JAYS INVITE FRIENDS Pittsburgh, Pa. — Mary of Seven Sorrows Society No. 81 will sponsor a card party October 29th in the Church Hall, 57th St. It cordially invites all KSKJ members and friends to attend. The profits made at said party will go to our lodge treasury. The admission is twenty-five cents. Members are asked to donate prizes or cakes to make our affair a success. The Etna Furniture Co., whose owners are Mr. John Klobucar and Mr. John Rogi-na donated us a beautiful End Table. We thank you, Etna Furniture Co. and members are asked to show the Etna Furniture Co. our appreciation by visiting their different business places. All members who are in arrears with their dues are requested to try to pay as much as possible on their dues. The campaign for new members is on. Let each one of us try and have at least one new member during this campaign. Our society always went over the top in the o^her campaigns; let's win again. Anna Solomon, Pres. COMMITTEE FOR JUBILEE PROGRAM Waukegan, 111.—The following members are to serve on the various committees at the 35th anniversary of the Saint Mary's Society, No. 79, KSKJ. ^Program: John H 1 a d n i k (chairman), Ignac Grom, John A. Cankar, Miss Mary Gosar, Miss Marge Papesh. Tickets: Frank Petric, Sr., Anton Moiina (chairman), John Grom. Waitresses: Miss Mary Gosar, Mrs. Josephine Cankar, Miss Marge Papesh. Music: John A. Cankar, John Grom, John Hladnik. Publicity: Mrs. Jennie Ke-ber, John A. Cankar, John Gerchar, Jr., Frank Hladnik. Kitchen: Co-chairmen Mrs. Mary Zalar and Mrs. Mary Marinci£, Mrs. Mary Jeffers, Mrs. Jennie Keber; Mrs. Jennie Gregorka, Mrs. Frances Jesenovec and Mrs. Gertrude Repp. Invitation and General: Officers of the Society John Cankar, Sr., president; Frank trie, vice president; John Hladnik, secretary; Anton Mo-zina, treasurer. Members are asked to work hand in hand with this committee. John A. Cankar -o- EXHIBIT PHOTOS ON MOVIE PRODUCTION A big surprise was thrown into the membership campaign last week when 27 lodges, spirited and contributed $41,500 new insurance to set a new record for a week's period and at the same time augmented the total to $600,400. This commendable total now sets on the books, and there are three and a half months left to the drive. A continuance of the fine work, officials feel, will surely result in a successful close. This new activity is raising the hopes of all. However, there are 49 lodges not yet heard from, but they are ex- pected to fall in line shortly. Outstanding in the sprint to set a new record were two neighboring lodges, St. Stephen's, No. 1, Chicago, 111., and |St. Joseph's, No. 2, Joliet, 111., the former signing $8,500 and the latter $7,000. In the total standing the Steves have $33,-250 new insurance, representing 55.41 per cent of their quota, while the Joliet lodge wrote $38,250 or 54.64 per cent of its goal. These lodges, unless other groups decide otherwise, will be among the first to go over the top if they continue their fine work. WAUKEGAN LODGE ANNOUNCES DATE FOR 35TH ANNIVERSARY CELERRATI0N Waukegan, 111.—St. Mary's Society, No. 79, will celebrate its 35th anniversary on Sunday, October 22 at the Mother of God Hall. Members and guests will gather at the school hall not later than 10 a. m. whence they will march in a body to the church. High Mass will be read at 10:30 a. m. Following the Mass the banquet will take place. The committee in charge promises one of the best programs ever to be presented at a banquet. Several surprises will be sprung the evening there will be dancing in both the small and large halls. In the large hall Vince Hellmar and his nine-piece (orchestra and singers will entertain. Mr. Hellmar is a member of the St. Mary Society, No. 79. The committee wishes to extend its invitations to all K. S. K. J. lodges from Joliet, Chicago, South Chicago, Milwaukee, West Allis and Sheboygan. Several lodges have promised to come by bus. Remember the date, October 22, the day of a celebration you'll by the program committee. In not forget! .A.C. AMDRIDGE KAY JAYS WIN CITY ' TITLE; FIGURE IN KSKJ CIRCUIT Don't forget the dance Sept. 23. Dancing from 8 p. m. till ? j Come early and stay late. The Slovenian Home annual harvest dance will be held on Oct. 7. A pictorial exhibit of 99 photographs showing how 276 professions and crafts unite in the making of one motion picture will be shown on the third floor corridor of the Main Library of the Cleveland ( Public Library beginning Mon-day, September 11th. j Ambridge, Pa.—Local Kay Jays' mushball team had a successful season winning the local city league title. They won the first and second half, thus eliminating a play-off. Manager Andy Clay and Captain Rudy Rosenberger were in full charge of the team. The KSKJ softball league standings are: Ambridge 9-3, Canonsburg 8-3, Pittsburgh 5-6 and Bridgeport 2-10. One game yet to be played between Canonsburg and Pittsburgh will end the regular schedule. If Canonsburg should win a play-off will be necessary to decide the KSKJ championship with Ambridge. All bowlers who wish to bowl this season are requested to be at the next meeting. If you cannot be present submit your name to one of your lodge officers if you want to bowl. This year's bowling league will be a combined Kay Jays-Reve-liers league, the same as we had two years ago. * The Ambridge Kay Jays' Booster Club is sponsoring a dance on Saturday, Sept. 23, at the Russian Hall, 306 Ma-plewood Ave. Music will be furnished by Jack Persin and his orchestra from Warren, O. The committee in charge of this affair is composed of the following: Ed Rosenberger, Marge Peltz, Rudy Kosela, Mr. Flajnik, Mr. Svegel, Mrs. Smr-žlich, Joe Hochevar and Joe Kerzan. All neighboring KSKJ lodges in this vicinity are invited to attend this dance. i All members of Society No. 183 are urged to attend this month's regular meeting Sunday, Sept. 17, at 2 p. m., in the Slovenian Hall, 127 Merchant ¡St There will be many important discussions. Workers for the dance, formation of a bowling league, voting on the res-lolution to amend Section 26 of the Constitution and bylaws, etc. * The Singing Club Rožmarin is sponsoring its first concert on Sunday, Oct. 15, at the Croatian Hall. !ANN BOWLERETS " NAME OFFICERS Cleveland, O. — The annual I meeting of the St. Ann's Bowl-jerets of Society No. 150 was held last Thursday evening. Rules and regulations for the coming year wrere discussed and completed, after which elections were held. The following were elected: President Jean Godec, Secretary Frances Miklavcic, Treasurer Fran Globokar, Theresa Ferfolia, reporter. It is requested that the bowlerets be present at the Spear's Alleys, corner East 93rd Street and Kinsman Avenue next Monday evening September 18, at 7:30 p. m. sharp. Your co-operation and promptness will be appreciated. GLASILO K. S. K. JEENOTS, SEPTEMBER 13, 1989 FOR GOD, HOME AND COUNTRY TRAVEL IN REVERSE Bj FATHER KAPISTRAN Dear Father Kapistran: I read your article concern-in« the "unfair trial" of Harry Bridge«. I can't see why a Catholic priest, as you are, will take sides for a Communist. He don't belong in this country and SHOULD be deported. You also wrote about the . capitalistic government. If it wasn't for the capitalist, where would the poor working man be? The Catholic Church preaches that everyone is equal. Why is it that you con-demn the capitalist? You think the C. I. O. is a good organization, but it is nothing more than a Communistic organization, of the first degree, which will do all it can to stop production and throw men out of work. I imagine that you think John L. Lewis is the right man for the presidency in 1940. I am a devout Catholic and have been all my life, but I can't see your point of view. A Catholic priest should take care of people's souls and not interfere or take sides in politics or working conditions. I am getting to think the Catholic Church is getting too commercialized. It's pay and pay for that. Maybe they didn't hear of the virtue of charity. I mention this because of an incident in which a man died and left his wife penniless, but she had a hard time getting her husband buried in the church, because she didn't have the $30. That's nice, isn't it? I've talked to different Catholic people about these things and they agree with me. Please print and answer this letter in your column of Our Page. I want to hear your side of the story. An Our Page Reader. (Unsigned.) Contrary to policy, we print this letter, even though it is unsigned. The trial of Harry Bridges is conceded by ALL Catholic papers to be unfair. Witnesses have confessed, even according to the secular press, to have been paid to give false testimony. You say he is a Communist. The prosecutors are having a hard time trying to prove it. Msgr. Haas, leading labor authority, tells us that reason for attacking Bridges is this: He is the best labor man in the country. The Church doesn't condemn capitalism. Neither does Father Kapistran. The Church does not condemn capitalists. Neither does Father Kapistran. The examiners of Bridges wished to insist that ours is a capitalistic government. It is not. It is a political democracy. Its economic system is capitalistic. These are two different things. In theory our Constitution forbids capital to run the country. In practice there is a danger it will do so, unless we build strong labor unions based on justice, charity and the encyclicals of the Popes. You'd think reverse travel would make a man doubly careful. But it doesn't seem to work that way. Far too many accidents are caused by backing into trouble. There's one common-sense rule tQ follow always: "Use your head and your eyes and back slowly." Here are a couple of easy suggestions for the expert driver: Keep your rear window clean at all times. Also have your rear view mirror always polished and properly adjusted. That'll help make backing easier and safer. And notice that many an expert driver lowers the window beside him, when he's backing, and sticks his head out like a railroad engineer in his locomotive cab. You'd be surprised how that helps. If you have to back out over a sidewalk, come to a stop just before you reach the sidewalk. Then look carefully on both A VISIT TO F. K. FIN2GAR FATHER FLAN NIG AN SAYS TRANSLATION by Dr. J. W. Mally, 6411 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio., of Izidor Cankar's "A Visit to Fr. S. Finžgar. When I boarded the train— it was in the latter part of November — it just wouldn't clear up in Ljubljana. Only occasionally the curtain of the winter's fog lifted momentarily from over the city, to display the blueness of the sky for an instant, then it would fold down again over everything. Those of us remaining in Ljubljana, had, during the rainy week, hoped for the sun and light, but in vain. The train had scarcely pulled beyond Viimarija when the sunlight leaped through the fog, and dark' brown shadows of the cars, and the blueish exhaust of the steam in a place of honor in a cab- appeared along the tracks; sides. If your vision is obstruct- the snows of the Karavankes ed, sound your horn. shimmered, and the Gorenjsko Backing into any street— (Uplands) came into full busy or otherwise—can't be v*ew. The morning was like a done safely, in a hurry. When gorgeous crystal, you're sure the sidewalk is At Medvoda I stepped off clear, move on across it.k But the train to continue the jour before you actually back into ney along a path that led to- the street, stop again and make wards Sora, where Fr. S. Fin- certain no traffic is coming. žgar pastorates, thinks and So much for getting a car writes. I sincerely hoped, since onto the highway. Now, if • I was visiting him for literary you're ever out on the street and find that you need to back up a long distance—don't do it. Go around the block instead. The man or woman driver who zooms backwards for hundreds discourse, that I would find him in a happy frame of mind. A half hour's brisk walk, and ahead of me on a pleasant hill, rose the parish church of SorSek, looking with of feet attracts plenty of atten- a watchful eye, over the lovely tion, all right—but the wrong parish house, the town and kind of attention. That busi-the surrounding level plain. I ness is the sure mark of an in- continued along a gentle slope, competent driver . . . and it's but ere 1 came to the foot of against the law in many locali- the hin- 1 sPied Finigar in ties. the center of the road, stand- As a matter of fact, the ex- in£ firmly, feet apart, before pert driver backs only when a workman who was digging necessary. He won't overdo it. a new Wel1- He was spiritedly, A good driver, for example, I telling the workman some-| never backs around a corner, thing, whilst with the index He'd rather turn in the street. fin?er of his right hand he Ability to back a car neatly was expressively tapping his is one distinguishing mark of forehead, apparently to the an expert driver. Take your *reat delight of the work-time, go easy on the gas, and man- 1 walked closer, greeted keep the other fellow in mind. Fin^ar and shook hands, That way you get back where and then with a resigned pa-you're going. That way you're tience listened to a lecture on inet, I noticed a mask of Gregorčič, above it a silver laure wreath resting on a red plush-ing. In the corner near the door, was an antique chest made of brown wood, with a silver painted lock. On the wall above hung an original portrait of Finigar's father, and a number of artistic knic-knacks. The view through the two windows, towards the Kara vankas, is majestic. In the ad joining registry room hangs a beautiful sketch by Vavpotič and .a portrait of Medved. From the studio another door opens into a small, quiet bed room. These, on the walls, hang two of Miss Anica Zu-panec's originals. We sat down in the large office-studio and began our conversation. The room was invitingly warm, which was good, as the day was a bit chilly. I lit a cigarette. Fin žgar refused, but later, when he warmed up to the talking, he unconsciously reached for one. He speaks with a deep voice, which always comes from a full chest. He has a way of gesturing with his hands, which in the heat of debate becomes quite forceful; often he pounds upon the table, and occasionally even jumps from his chair. As the conversation went on, he grew increasingly candid and intimate. "How do you work?" I asked him. "How^o I write? Before I start, I must have the idea completely clear, and outlined AWARDED FULL SCHOLARSHIP head man when it comes to driving. Patrolman James Nation, No. 274, C. P. D. -o- FOREST CITY GIRLS ISSUE CALL FOR BOWLERETS Forest City, Pa.—Members of St. Ann's Boosters, No. 120, are requested to attend the regular meeting which will be held on Sept. 17 after the regular society meeting. Members of the society who do not belong to the boosters are also invited to attend. As the summer vacations are drawing to a close, it is tyne we decide on a program for the fall and winter activities, of which bowling is of greatest interest to the boosters. The bowling alleys have been repaired and are in per The encyclicals say that priests must take an active interest in bettering labor condi< tions. Father Kapistran is a priest. If you say a priest may NEVER take sides in politics, how can he go to the polls? I think they give only one ballot. We do not seek to destroy the capitalistic form of economics in our land. But there must be a better adjustment between capital and labor. Churches are groaning under interest burdens, which are unfair. Yet, if anyone can't afford a funeral, the Church will bury them out of charity. If you don't believe it, ask your bishop. feet shape. The bowling fee will be the same as last season, so, girls, get yourselves some practice. It is true we didn't do so well last season, but since it was our first attempt at bowling, I know that we all got a lot of fun and exercise, not to mention experience in bowling. I'm sure we can do better this season than we did last, so all you girls and women who are the least bit interested attend the next regular meeting and let's talk it over, and start the ball rolling. I would like nothing better than to form a team of St. Ann's Boosters, but that will be entirely up to you. Mary Maleckar, Captain. wells. As the dissertation ended, a caretaker came to tell that a pipe had burst in the school. We immediately repaired that way; and then, with anewed resigned patience, I listened to a treatise on water pipes. This afforded entertainment for Finigar. Being at home, and it being a week day, his always elegant figure was dressed somewhat informally. His face, noticed, was as alert and alive as I remembered it, as on those occasions when he had so glowingly and with firm conviction, taken part in heated debates in Ljubljana. His high forehead, wrinkled into many lines, moved sprightly, and changed with the changing of his thought. His eyes, deep and brooding, lighted up occasionally in a subdued flame. The face, practically billowed in lines of care, comes to life when he talks, the facial muscles working with great expression—which reminds me of the departed Medved. When the matter of the water pipe was attended to in a manner, my host and I entered Tiis home. He took me into his workroom, a large room that seemed a sort of combined studio and office. There was a Jiuge writing desk with an appropriate chair before it; along the wall was a carefully arranged archive, and two original Dostal paintings. On the left, a door opened into a small parlor which was furnished in good taste;. I MP * , m w«; liH ELIZABETH RUDMAN Wilkinsburg, Pa.—Elizabeth Rudman, daughter of R. G. Rudman, member of the Supreme Finance Committee of KSKJ, has just been awarded a full scholarship by the Buhl Foundation to the Pennsylvania College for Women, an outstanding school of higher learning. Miss Rudman is a recent honor graduate of Edgewood High School, where she compiled a most enviable record. During her four years of high school she was consistently an honor student; she was a member of the Art Club, secretary of the Debating Society, member of the Dramatic Society, also having the leading role in her senior class play, a member of the staff of the school paper, member of the Scholarship Society, member of the Science Club and member of the Student Council. In addition to this, she was elected to the National Honor Society. The student body of the entire school in a "Who's Who" poll selected her as the girl student most studious and most likely to succeed." Betty is a member of SS. Peter and Pauls' Society, No. 91, Rankin, Pa., and has been a very active worker for the KSKJ for several years. before me. The entire plan of action from beginning to end, excluding the small incidents and details, of course.' All the heroes, every character I have ever written of, actually exists. I can oblige you with photographs. 'Irene' from the novel 'Pod svobodnim solncem' (Under the Free Sun) I hunted three times at concerts in Ljubljana. Once it happened at a concert of the 'Glasbena matica' that a young lady in a period dress sat in front of me. On that occasion I did not hear the singers at all. My compainon noticed that I was disturbed, and he remarked, 'You are hunting for something!' I answered, 'No, I have found something, thank God!' That evening the spirit of 'Irene' became a living, breathing woman in the flesh." We were interrupted at this point of the conversation by someone knocking heavily on the door. "Come in," called out Finžgar. And, as the door was pushed open by a thirteen-year-old boy, my host exclaimed, "Glory be to Jesus Christ, forever, amen! Now what?" The boy advanced into the room awkwardly and asked, "Please, would you loan an historical book?" "To whom?" "To Ferjan, so he can rea(j it. A history book, with the things that happened a long time ago," the child said. "Wait. I'll find some books. . . . See, take these, and when you finish reading them, come again." The lad tucked the books under his arms and hastened away. Finžgar continued. "Yes, I must have everything, every detail vivid before me, otherwise I cannot write. When I came to a duel scene in my novel, I couldn't proceed. As a young student I had studied fighting, and I had also read much of it from books; but actually describing a duel was rather difficult. Then I started dueling all by myself. I plunged, I parried, I lost, I won; I inflicted wounds, I received wounds, and expired. I tried myself out, but after that I wrote the page in five minutes." What hours of the day or night do you prefer to work?" I inquired of him. I always write in the forenoons, from eight to twelve; and only occasionally do I work towards the evening. I usually work quite rapidly, because everything is already prepared before I sit down to my desk. I meditate only during my long walks. I cannot write out in the open, but I can there best think things out. At the time I was writing my larger works, I lived only with my plans and with beautiful words; I practically ate and drank words. That is why the writing went along by itself, quite speedily. When did you begin your literary work?" was my next question. He replied, "At first as a student in Aloysius' 'Domače Vaje.' (Home Exercises) which I value highly, because of their unusual qualities, for which our language is enriched, and for which we should be thankful. Later in the society 'Academia Opero-sorum' (Academy of Labor.) This was a secret society which came into existence on the hundredth anniversary of the old 'Academiae Operoso-rum.' In it co-operated priests and seminarians, and its soul was the departed Benkovič. It had the motto: 'A.O.' This meant 'Alpha, Omega.'—Apage OUR PAGE COOKING SCHOOL Writing in a current issue of a penal publication, one of the inmates expresses some thoughts that, are worth earnest consideration. "The nation seems to be slowly awakening to a sense of boy consciousness," he writes, "but thus far it does not appear to be generally known outside of prison that nine out of ten of all Big House and Poor House and Death House inmates have never been members of the Scouts, or any other similar organization devoted exclusively to the interest of growing boys. To us on the inside, this has been known for years." Now, the cost of supporting \,f cover them Season ^ the criminal army in the United | one teaspoon each salt and sugar to a quart of water. By FRANCES JANCER Properly prepared vegetables retain their food value. Here are the principal rules for plain cooking them. First, pare or scrape thinly. Second, do not soak vegetables in cold water. Third, start to cook them in enough boiling water to a little more than States amounts to between 15 and 18. billion dollars each Fourth> cook closely covered year. A portion of this tribute to keep in the steam Fiftht is paid, in some manner, by every man, woman and child vegetables are done when barely tender when pierced with within our borders. Ninety per a fork Season further with a cent of that debt is caused, ac- cording to the record, by men spoon dash of pepper, and one table- ____ butter or margarine who have never had contact to a pint of vegetables and li-with youth organizations. quid 0r pour off the liq(jid Stressing the need for youth and serve hot separateiy in organizations and for the par-!grnall cups Do not waste ¡t ticipation of our youngsters in j their activities does not imply' any attempt to minimize the importance of the home as an agency for child guidance. The jbutter,' home exists for that specific purpose, and was divinely appointed to fulfill that mission. We cannot close our eyes to the fact that the home, as it is presently constiuted, is not in Savory Carrots 8 small carrots, 1 green pepper, minced, 1 onion, minced, i teaspoon salt, Vh teaspoon pepper, '/2 teaspoon sugar. Wash the carrots, but do not peel. Place in a kettle with a teaspoon each of sugar MP , , and salt; cover with boiling a position to fulfill many of the | water. and ^ ^ tend normal needs of youth. The about thirty_five minutes Put tenement child, the apartment u • .. t .». , ., , . , , ¡through a potato ncer. In the child, or any child in the dense . ■ * .. . . . meantime fry the green pep- residential section, is not in , . per and onion till soft in the much of a position, for in- . .. . j ' ., , . , butter; add to the riced car- stance, to gratify his natural t , , . • A ' , J , rots; and beat in the remain- bent for adventure and new ex- ]. v . . ... ¡i"i? seasonings. . penence. let that urge, like | several others, is as natural and Vegetable Hash normal as the child's physical j 2% cups chopped cooked po-needs. Social recognition andjtato? i cup chopped cooked acceptance, too. are difficult of j turnip or carrots, 1 cup chop-fulfillment in dense centers of j ped cooked beets, 1 cup chop-population. ped cooked celery or cabbage, There is a very definite need 1 onion, grated, salt and pep-for youth organizations, for ( per, milk to moisten as needed, the extension of their activities, ' Combine the vegetables. Sea-and a more widespread partici- son to taste with salt and pep-pation in them on the part of per; and moisten with milk youth. They have something to until they barely stick togeth-offer which neither home, norler. Melt three tablespoons fat school, nor church are in a very j in a medium-sized frying pan; strategic position to supply. I pack in the hash mixture; and They offer an acceptable me- j cook very slowly until brown-dium for the social fulfillment led on the bottom. Fold over, of natural and normal childhood urges, and thus they train for citizenship and character. The liquidation of the entire crime bill is a hope too fanciful to be seriously entertained. There will always be a certain number of people who are not amenable to social control. In the stress and strain of modern life we can be almost certain that the number will be proportionately large. Yet the conspicuous success of youth organizations and recreational centers force the conclusion that there is much that can be done, just as the staggering proportions of our crime bill indicate 'that something must be done. Youth organizations have proved their worth. They can no longer be regarded as a dilettante's hobby for adults or a relatively expensive luxury for youth. The annual crime bill is merely one indication that we pay for services to youth whether we supply them or not. omelet style; and serve with plain boiled eggs, tomato sauce or mushrooms. Creamed Kohlrabi 6 kohlrabi, 2 tablespoons fat, 2 tablespoons flour, 2 cups milk, 1 egg youk, salt and paprika. Wash and pare kohlrabi. Cut in half-inch cubes, drop into boiling water to cover and cook until tender. Just before cooking is completed, add salt, then drain and shake over the fire to dry slightly. Make a white sauce from the flour, fat, milk and seasonings, adding the egg-yolk^ last, and pour it over the vegetable. Every active lodge should have an active reporter to Our Page. Is your lodge active? Has it a reporter? If not, why not?— and when? otium! (Be off, idleness,)— 'Apis Operosa'—Bee of Industry). Avete Omnes! (Hail everything.) and Academia Operosorum. (To be continued.) Country Boiled Dinner 6 pounds corned-beef brisket, 1 cabbage, 3 white turnips, 4 carrots, 6 potatoes, 6 beets, vinegar. Put the meat into the pot over a brisk firt with enough cold water to cover it. Bring it rapidly just to the boiling point, then remove the scum, reduce the heat and simmer until tender, three to four hours. About three fourths of an hour before it is to be served, skim the liquid free from fat. Put a portion of the liquid into another kettle with the cabbage which has been cleaned and cut into sections, the turnips carrots, potatoes and beets prepared and cut into uniform pieces, and boil until tender.