Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca mal. travna. esec sušec je pri kraji, a na šolskem vrtu še nismo mogli nič delati. Vsled preobilega snega ostalo nam je vse delo, namenjeno za sušec, za mal. traven, zato bomo morali pa ta meseo toliko bolj pridni biti. Vse, kar je bilo za raesec sušec opisano, bomo morali opraviti, kakor hitro se zemlja toliko osuši, da bode raogoče delati. Dobro je sneg nekoliko s prstjo posuti, da nara hitreje skopni in se zemlja vsaj nekoliko osuši. Ce prekopljemo spomladi premokro zemljo, s tem mnogo škodujemo, ker taka greda je kepasta in trda, torej ne drži potrebne vlage in tudi zrak ne more v njo prodreti. Kaj pa bomo sadili in sejali ta mesec? Ta mesec bodemo morali skoraj ves vrt obdelati. Sejali borao salato in sicer po veckrat skozi cel mesec. Ako sejemo raajaron na prosto, ga sejerao v začetku tega meseca, ravno tako por. Cas je sejati tudi peso, redkvico, kolorabe in špinačo. Kdor hoce pridelati na vrtu zgodnji krompir, naj ga vsadi v začetku t. m. Zgodnji krompir ljubi zelo gnojno zemljo, a na s frišnim gnojem pognojeni zemlji ne uspeva posebno dobro. Kdor na svojem vrtu nima nič prav zagnojenega prostora, si lahko pomaga s tem, da napravi jarke, kakor bi hotel že saditi in naj jih zalije z gnojnico in malo posuje s pepelom, potem naj pa natrese do 2 cm debelo prsti in nato naj vsadi zgodnji krompir in zagrebe. Predno krompir začnemo razrezovati za sajenje, je dobro, da ga prej nekaj časa denemo na gorko, da nam vsaj 1 cm dolge poganke naredi. Na ta način nam veliko hitreje ozeleni. Grah sadimo lahko večkrat, cel raesec, ako hočemo, da ga bomo imeli več časa, bodisi že cukrasti za v stročji ali navadni za v zrnji. V drugi polovici sadimo že navadni ali pozni krompir. Za pozni krompir odločimo navadno prostor, kjer smo letos drevesca izkopali. Zernljo moramo pa prav dobro pognojiti in prekopati. Proti konci meseca sadimo tudi nekaj fižola. Ako nam v mal. travnu pozebe, bomo pa še enkrat sadili. Za seme bomo pa sadili zeleno, petršilj, zelje, kolorabe peso in korenje. Kdor nima čez zirno omenjenih rastlin hranjenih, naj skusi, da jih bode kje pri sosednem uoitelji dobil. Vsaj v večjih šolskih vrteh bi se moralo serae doma pridelovati, da se učenci navadijo tudi, kako se prideluje seme. Dobro je tudi, da damo pridnim učencem, koji so redno hodili k posebnim uram za kmetijstvo, nekaj semena, da ga doma vsejejo. S tem se zanimanje za zelenjadarstvo mej ljudstvorn naj bolj pospešuje. V tem meseci smo že presajali na prosto zgodnjo salato, kolorabe in proti konci meseca zgodnje zelje, a letos ne vem če bomo imeli že zadosti močne sadike. Kdor hoče iraeti zgodnje kolorabe, raora na vsak način že ta mesec sadike dobiti. V bližini mest se bodo že dobile, a na deželi težko. — Žalostni pogled je letos na šolske vrte. Sušec je minul, a še nič obdelanega, še huje je pa, ker je drevesnica skoraj uničena. Kar nam ni polomil sneg, so nam pa oglodali zajci. Zares bi človek zgubil vse veselje do sadjarstva, ako bi bilo mnogo takih zim. Kaj nam bo sedaj početi? Vsa eno in dvoletna ceplena drevesca, koja nam je sneg polomil, borao obrezali, nam bodo pa letos zopet toliko bolj rasla. Večja škoda je pri tri in štiriletnih. Ako je deblo vsaj 1 m visoko zdravo ostalo, borao odlomljeno in oglodano deblo odrezali in še enkrat cepili. Veliko lepša drevesca bomo vzgojili, ako še enkrat cepimo, kakor bi pa pustili, da bi se nam sama obrašoala. A. Likozar.