DELAVfKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v JugotUrHH mi« mtsečno Din v Inozemstvu mtuln• Din IS.—* — Uredništvo in apr a v at Maribor, Rušim tista S, poštni predal 22, telefon 2326, C »kovni račun U. 14335. — Podružnici: Ljubljana. Do-Inska nbondca *» Celit, Delavska zbornica <—• TrbovUt, Dtlavskl dom — Jesenice. Delavski dom. — RokopiM te nt vračajo. — Stfrankirana pisma st nt sprejemajo. — Mali oglati trgov, značaja vsaka beseda Din /.—> moti »elasi. M tbi£M v sotiaUe namtnt dtlavtiva In nameiitnetm. vsaka beseda Din Štev. 85 • Maribor, četrtek, dne 1, septembra 1938 • Leto XIII To so dokazi! Pod naslovom »Ali 40-urni delavnik resv uničuje francosko industrijo?«, pri-naja »Populaire« primerjalne številke ^1°, kih najvažnejših industrij v letih 235/36 in 1936/37. Veliki trusti so dosegli tak-le dobič-ke v frankih: ^rine Homecourt ^°mpei ..Sed ai se pričenja e JI ■ VI eci 1935/36 1936/37 14,7 mil. 23 mil. P —r'-! 1,2 » 4,2» °r^es Nord et Est 11,7 » 21 » refileries du Havre 23,5 » 29,7 » rroen (izgube) 12,4 (dob.) 13,7 » RCier,'es Nord 11,7 » 13 » Marche 7,7 » 18,7 » ectricite de Pariš 35.— » 38 » . ^evet družb pariškega okrožja je na-•ra'’^0 od leta 1927. do 1936. dve milici 400 milijonov frankov dobička, v " kemični industriji, ki je najvažnejša vojno, so posamezne družbe do-e£'e tak-le dobičke (v frankih): ^lais Froges Camargue „,736 58,184.000 1 937 97,347.000 none Poulenc v ‘936 39,929.000 1937 55,998.000 ^uhlman It1936 28,794.000 1937 34,215.000 ugine c.}936 15,351.000 1937 20,932.000 *e Francaise des Petroles '936 26,000.000 1937 79,169.000 k tega se vidi, da tehnični napredek %ogoča danes vse večjo storitev in še dobičke za kapitalistične družbe skrajšanem delovnem času delavcev. ^a primeru polno industrij je »Po-^laire« dokazal, da same industrije J^sikdaj niti po 40 ur ne morejo zaposlovati delavcev. Tako delajo mnoge ^stilne tovarne samo po 24 do 30 ur, eklarske 30—35 ur, živilske po 32— j. Ur, usnjarske in čevljarske po 25— *j ur. Kljub temu in poleg tega je v ranciji 340.000 brezposelnih. k "Populaire« citira končno v obranijo 40-urnika svoječasno izjavo meščan-e£a dnevnika »Petit Journal«, ki je ?aPisal: ž. »Mi imamo cele vrste tehnikov, ma-^iste, dekoraterje, elektrotehnike in j/u£e, ki so prvovrstni in za katere nas Izropa zavida. Treba je samo iti v ne-sosedne države, da se vidi, kako ] r.ez vsake inicijative, brez veselja de-'P delavci in tehniki teh dežel. Delajo , več kakor 40 ur na teden, toda ^oi opazite, da v 60 urah napravijo ^n) kakor francoski v 40 urah.« ^aladier se je temeljito zmotil, ko je ^°slušal tiste kapitaliste, ki jim je vsaK ovni čas delavcev prekratek, pj velo se razlikuje od dela. Dobra ca in primeren delovni čas dajeta j^eku veselje do dela. In drugič sam d P'redek tehnike narekuje skrajšanje 0vnega časa. Za neodvisnost in nedeljivost cehoslovaške republike Politična borba na Češkoslovaškem je zgodovinskega pomena. Važna ta borba ni le glede neodvisnosti (republike, ampak tudi glede sistema vladavine. Češkoslovaška rekublika je trdnjava, otok demokracije v srednji Evropi, zato ni čudno, če je poslanec krkonoških Nemcev Karl Frank izjavil, da se »sedaj pričenja odločilna bitka«, ker gre krkonoškim Nemcem in njih patronom predvsem zato, da omajajo trdne temelje češkoslovaške republike. Angleška ministra, najprej Simon in potem še Churchill, sta dosti jasno označila z ozirom na vse to angleško stališče. Oba priznavata popustljivost češkoslovaške vlade, nasprotno pa nimata tega vtisa pri krkonoških Nemcih. V svojih govorih sta tudi oba posvarila Nemčijo v prav vljudni obliki, vendar odločno s tem, da je zlasti Simon primerjal češkoslovaško vprašanje s požarjem ob vetru, ki ga to vprašanje lahko zaneti. Nihče ne more vedeti, kje bi se ta požar ustavil, nihče ne more vedeti, koliko narodov bi ga gasilo in nihče ne more vedeti, kdo ga bo pogasil. S tem zadnjim stavkom je hotel Simon poudariti strašne posledice reše- vanja češkoslovaškega vprašanja s silo, z orožjem. Še več je hotel povedati. To namreč, da bi se v vojni konflikt s Češkoslovaško razvil v mednarodni konflikt, ki bi bil strašen za evropsko civilizacijo in kulturo. Zlasti pomembna se nam zdi zadnja Simonova pripomba. Simon pravi, da ne ve, kdo bi ta požar pogasil, če se razplamti. Simon svojega mnenja ni hotel jasno povedati. Zdi se mu pa nedvomno, da je veliko vprašanje, če bi bile vojujoče države v novi evropski vojni sploh še sposobne, ker so duha civilizacije tako razkrojile in shujskale med seboj, da bi to vojno zaključile same v običajnem redu. Simon se namreč boji, da je v Evropi današnji položaj tak, da bi utegnila novo vojno zaključiti splošna revolucija. Te se pa Simon in z njim Anglija boji. Simon tega ni izrecno povedal, toda iz njegovega govora lahko to posnemamo. i Ta bojazen Anglije in tudi Francije je pa za demokracijo tako močan argument, da bosta v slučaju poostritve konflikta, ki jo Nemci izsiljujejo, da bosta na vsak način prav energično zahtevali sporazum. Če bi pa le ne prišlo do sporazuma, ki ga obe državi zahte- Ina bilka" vata, ker hočeta imeti mir v Evropi, sta pripravljeni braniti mir tudi z orožjem, kakor neradi. Drzne besede poslanca Franka sicer ne povedo nič konkretnega. Vendar pa zbujajo sum, če čitamo nezaslišano hujskanje proti češkoslovaški republiki v nemškem tisku. Razvoj češkoslovaškega spora, kakor tudi že njega vprizoritev, je prav svarilen zgled za vse male države Evrope. To vprašanje se je pričelo z razkrajanjem duha demokracije, nadaljevalo se je z nacionalnim šovinizmom, sedaj prihaja v faze boja za odcepitev in gospodarskega imperijalizma. Jasno je torej, da gre za politično in gospodarsko zasužnjitev po točno odrejenem konceptu: danes nekaj, jutri nekaj, toda dosledno k cilju! Katera malih držav more biti prepričana, da ne pride jutri na vrsto? To je dovolj tehten vzrok, da vse male države ščitijo svojo neodvisnost same in v zvezi z vsemi srednjeevropskimi državami, ter ohranijo mir, se ob sporazumu in sodelovanju lepo mirno razvijajo. Dovolj nam dokazuje razvoj zadnjih let, kako nevarno je, da upropa-stimo Evropo, če se ne otresemo barbarskih metod i; t* v^iv«. Mednarodne vznemirjenje na vrhuncu V Londonu postajajo bolj in bolj vznemirjeni zaradi mednarodnega polo-| žaja. Berlinski poslanik Henderson je bil poklican v London, da poroča vladi o namerah Nemčije. V torek je imela angleška vlada sejo, na kateri je razpravljala o češkoslovaškem problemu. Angleška vlada je za najenergičnejšo demaršo v Berlinu, ki se ji pridružuje tudi Francija. Zanimivo je, da tudi znani Gajda v italijanskem tisku odobrava Simonov govor, At V torek je imela tudi francoska vlada sejo pod predsedstvom predsednika Lebruna. Posvetovala se je o zunanjepolitičnem položaju ter soglašala v tem, da nastopata London in Pariz solidarno za neodvisnost češkoslovaške republike. V sredo pa je imela italijanska vlada sejo, ki je zavzela stališče, da Italija nima nobenega interesa, da bi se češkoslovaški problem reševal z orožjem. CenelSa oSenlca — dražil kruh Sov. ^aladier je v svojem proslulem radio za podkrepitev svoje trditve o delnega podaljšanja 40-urnika 6 >>neki lyonski obrat, ki je mo-fr& ^kloniti naročilo za 15 milijonov iŽVpv.0,vi češ, da radi 40-urnika ne more ^Uti na,ročila, Socialisti so raziskali W»*eki obrat«, ki da trpi pod 40-Sen in objavili v »Populairu« pre-*livo resnico: sl0°^ona industrija je leta 1929. zapo-leta a 21.000 delavcev, ki so v pol VrT°ducirali °kr°g 10 milijonov kg Rosj - ,*sta industrija je imela lani za-• samo 16.000 delavcev, ki so milijonov kg blaga ^ n,m., le v preteklem letu napravila nov dobička! Pravijo francoski socialisti: Po poročilu novosadske produktne in efektne borze so se gibale cene novi bački pšenici od 8. do 11. avgusta t. 1. od 146 do 150 din za 100 kilogramov. V isti dobi lanskega leta je znašala cena pšenici 165 do 167.50 din. Krušna moka št. 5 velja 215 do 225 din za 100 kilogramov, toda lani je veljala 220 do 230 din. Ob nižji ceni pšenice, kakor vidimo, jemo 0.50 do 1 din pri kilogramu dražji kruh v celi državi. To povsem neopravičeno draginjo kruha bi pa že bilo treba odpraviti. Primerjamo, koliko pomeni razlika od lanskega leta, če vzamemo verjetno majhno razliko v ceni. V državi imamo okoli 15 milijonov prebivalcev. Če vsak državljan povprečno porabi na dan pol kilograma kruha, bi znašala letošnja povprečna višja cena 0.30 din pri kilogramu, ki ni opravičljiva. To številko (0.30) smo vzeli, ker v nekaterih krajih Gospod Daladier, primite kapitaliste, preizkusite njihov patirotizem! Stopite na prste brezvestnemu finančnemu kapitalu, ki tihotapi milijarde iz dežele v deželo! Šah reakciji! nimajo kruha in ga tudi majhni otroci ne porabijo toliko, dočim ga dorasli porabijo po en kilogram in več. Konzu-menti plačajo za kruh vsak dan din 45.000, na leto znaša to din 16,500.000. Za ta znesek minimalno so konzumenti preveč oropani in kapital ima izreden superdobiček v primeri z lanskim letom. Za konzumente so pa tudi take malenkosti važne. Mol poljske opozicije Prejšnji teden so poljske opozicional-ne stranke priredile velike demonstracije za obnovitev demokracije. Pri manifestacijah so sodelovale delavske in kmetiške organizacije. Oblast pa je na manifestacijah sprejeto resolucijo zaplenila. Zaradi vznemirjenja in intervencij pa je oblast zaplenitev resolucije razveljavila. Opozicija se v resoluciji pritožuje, da ji je odvzeta vsa moralna pravica delovati v prid interesov kmetiških množic. Koncentracijsko taborišče je sklenila ustanoviti tudi madžarska vlada. Baje že čaka na to moderno ustanovo sedanjega časa 1000 kandidatov. Napetost med Poljsko In Nemiljo Med Poljsko in Nemčijo se položaj vedno bolj zaostruje. Največ skrbi povzroča Poljski vprašanje Gdanska, kjer postajajo nemški nacisti vedno bolj agresivni. Alfred Rosenberg pa je izdelal načrt o razdelitvi Sovjetske Rusije in uničenje poljske države. Poljska vlada pa se menda še vedno ne zaveda dovolj, kako resen je položaj. Poraz belgijskega fašista Agencija INSA poroča: Obdan od dvesto orožnikov in osemdesetih policajev, je odprl Degrelle v Monsu reksistični volilni boj. Okrog štiristo reksistov se je nabralo iz raznih krajev; ko pa je pozneje prišlo na shod veliko število socialističnih delavcev, so ti začeli z Degrellom diskutirati in slednjič jih je moral »vodja« ob klicih: »v Berlin« bliskovito odkuriti iz dvorane. Kongres vseh Nemcev v Stuttgartu V Stuttgartu je Hitler (ozir. njegovi ljudje) sklical kongres vseh Nemcev iz inozemstva. Kongres se te dni vrši in ima namen propagande v inozemstvu. Kolikor je tak kongres kulturen, je razumljivo, kolikor je pa političen, vzgaja iredento v tujih državah. Nemirna Palestina Atentati in spopadi med Arabci in angleško policijo se v raznih krajih Palestine nadaljujejo. Arabci so zažgali in izropali dve železniški postaji, v bližini Jeruzalema pa so oplenili poštni avtobus. Policija je zaplenila velik tovorni avtobus orožja, ki je bilo namenjeno arabskim vstašem. Štev. 85 Republikanske cele napredujejo Dne 19. t. m. je nenadoma pričela republikanska ofenziva v Estramaduri. Republikanci so s prvim sunkom zaustavili prodirajoče naciste, nato pa prebili njihovo fronto in so sedaj pri Castueri, 60 km zapadno od Almadena. Tri sovražnikove divizije, ki so ostale v odseku Zarza Capilla in Cabeza del Buey, so obkoljene in odrezane od svoje operacijske baze. Ozemlje, ki ga je treba očistiti sovražnika, se razprostira med reko Zu-jar na severu in vzhodno od železnice Castuera—Almaden, na jugu pa med Castuero in Puente de Alcaver. Na za-padu (smer Badajoz) ni nobenih večjih sovražnih sil. Nacisti so poizkusili, da bi razbremenili osrednjo estramadursko fronto z ofenzivo pri Puebla de Arzobispo. Ta ofenziva je bila ustavljena 100 km od Almadena. 405 nacističnih letal je bilo letos sestreljenih V času od 1. januarja do 26. avgusta so republikanci sestrelili 405 nacističnih letal, med tem ko so republikanci izgubili 87 letal. V 1. 1937, je bilo sestreljenih 296 nacističnih letal. Ob Ebru ni posebnih dogodkov. Ofenziva nacistov je ustavljena. Kako pomagajo Francu yj bitki ob Ebru je sodelovalo petsto-enainštirideset (541) italijanskih letal. Mučeniška tragedija španskega ljudstva traja že dve leti in še ni videti da bo kmalu končana. Zadnji boji ob Ebru so svetu pokazali, da španska republika še živi in da se njene čete junaško upirajo sovražniku. Na iberskem polotoku bi že davno lahko zavladal mir in zmagala bi demokracija nad Francovim fašizmom, če ne bi ta dan na dan dobival iz Italije in Nemčije izdatne podpore. Še danes je polno naivnežev, ki mislijo, da je italijansko-nemška podpora, Francu le postranskega pomena, toda zadnje dni je celo cela vrsta rimskih dnevnikov svetu razodela, kako velikanskega pomena je bil nastop italijanskih — prostovoljcev — ob Ebru. Tako smo iz tega časopisja izvedel, da se je zadnjih bojev udeležilo 541 letal, ki so v oseminpet-desetkratnem naskoku vrgli na republikance 455.000 kilogramov razstreliva ter tako bombardirali mostove in ceste v krajih Menquinenza, Asco in Morala Nueva. Kako šele stvar izgleda v resnici, ko nam že samo fašistično časopisje tako jasno govori o italijanskem vmešavanju v špansko vojno? EsIramaJ un 4000 nacistov ujetih Na estramadurski fronti, kjer še vedno traja republikanska protiofenziva, so republikanci ujeli 4000 nacistov in zaplenili ogromne količine vojnega materijala. Avstrijske novice Nacifikacija v Avstriji nič prav ne napredu je. Nad tem se pritožuje tudi uradni »Vb Beobachter«. Posebno Dunajčanom ni nič mar' da bi čitali idejnovzgojne časopise. Pač pa se med seboj norčujejo iz novih razmer. Večino ma v verzih, ki se potem širijo od ust do us. »Volk. Beobachter« omenja na pr. rajhovs o nadomestno volneno blago, o katerem tr >J Dunajčani, da se najdejo v njem cele dreve^ sne grče in da iga morajo krojači razrezaI.a na cirkularki. Pri tem se bahajo, da se na naju še vedno dobi pristno angleško su Vse to žali došle rajhovce, ki nimajo nobenega smisla za humor. »Volk. Beobachter« PrlI>0 roča SA- in SS-možem, naj enkrat^ poš^ zagodejo tem Dunajčanom, da se že en nehajo take nesramnosti. * , i »Ziiricher Zeitung« poroča, da ima avstri) ^ železniška uprava namen, graditi več žele*® ^ Zgradila naj 'bi se tudi železnica, ki bi Celovec z Gradcem, da ne bi bilo več tre^ vcorabljati jugoslovanske železnice Preva )e Maribor—Št. Ilj. * Kardinal Innitzer je odšel na daljši ^°PU kakor poroča »Ziiricher Zeitung«. Nadotne ^ val ga bo salzburški nadškol Waitz. ^raJ'je da se je to zgodilo na željo Vatikana, ki 0 imeti pri svojih pogajanjih z državnim koimsa jem Biircklom močnejšega človeka. Ministrski predsednik Španske republike s. dr. Negrin. Doma Kako delajo nemšk? kapitafisti jprl nas. »Jugoslov. Lloyd« objavlja dve pismi, iz katerih je popolnoma jasno razvidno, da je nemška kapitalistična družba odpovtedala službo svojemu nenemškemu zastopniku zaradi tega, ker želi, da jo tudi v Jugoslaviji zastopa Nemec. V 'pismih tirma, ki je list sicer ne omenja, to naravnost pove. Ministrski predsednik dr. Stojadinovlč se je zopet vrnil na Bled, kjer bo ostal nekaj časa na oddihu. 60 oseb je zbolelo v Prekmurju na griži. Zdravijo se v bolnici v Murski Soboti, ki je pa mnogo premajhna za tako izredno število bolnikov. Znani macedonski revolucijonar Vanče Mi-hajlov je doslej bival v emigraciji v Turčiji. V Bolgariji je bil v odsotnosti obsojen na smrt. Sedaj se namerava naseliti v Ameriki, kamor je te dni odpotoval iz Turčije. »Manchester Guardian« poroča: Zadnje čase so pričeli pošiljati iz Nemčije v Krkonoše veliko število SA oddelkov v civilu, ustvarila se je sudetska legija, ki je zelo podobna bivši avstrijski. Njeno pravo ime je Sudetska nemška legijonarska zveza. Sestavljajo jo sudetski Nemci, ki so dezertirali iz češkoslovaške armade ali pa zapustili republiko iz različnih političnih vzrokov. Legijo sestavlja osem regimentov: najvažnejši regiment je drugi, ki mu načeljuje neki emigrant iz Čehoslovaške. Regiment ima svoj sedež v Dresdenu in ima več divizij z vojašnicami v Chemnitzu, Leipzigu in Bautzenu. Štabni šef legije je bivši generalni tajnik nemške nacionalno socialistične stranke v ČSR, Kreps, ki je danes poslanec Reichstaga in še vedno čehoslovaški državljan. Glavno antisemitsko glasilo »Stiirmer« si je izmislilo novo šikano za preganjanje Židov: Židom naj se prepovejo uvtomobilske vožnje, ker niso vredni, da bi se vozili po nemških cestah. Berlinski dopisnik »Nevvs Chroniclea« brzo-javlja svojemu listu o delavskih stavkah v nemških utrdbah na zapadni meji tole: Naš list je bil edini, ki je svoječasno poročal o delavskih konfliktih, ki so se dogodili v zapadni Nemčiji. Radi te vesti mi je nemško ministrstvo za delo dovolilo, da objavim sedaj nekatere rezultate uradne preiskave o teh nemirih. Središča nemirov so bila: St. VVendel v Posaarju, kjer okrog dvatisoč delavcev ni hotelo na delo, dalje Hamburg in Pirmasens. V Avstriji je od anšlusa naprej izstopilo iz rimsko katoliške cerkve 112.000 članov, od teh samo na Dunaju 46.000. Vrhovni svet avstrijske protestantske cerkve je pred kratkim izdal naredbo, naj se raz cerkev razobesijo ob nacionalnih praznikih zastave s kljukastim križem. Namesto krščanskega križa —* kljukasti križ — to je danes pravo znamenje protestantizma. Razočarani belgijski delavci so vračajo iz Nemčije. Ugledni in o nemških razmerah dobro poučeni švicarski dnevnik »Arbeiterzei-tung« poroča: V kraju Beveren-VVaes je nabiralo tamošnje nacionalistično delavsko združenje poljske delavce za Nemčijo ter jim obljubljalo vsemogoče dobrote, ki jih tam čakajo. Ko so pa delavci prišli v Nemčijo, je stvar izgledala popolnoma drugače: od petih zjutraj do osmih zvečer težko delo, slaba hrana in smešno nizka plača. Veliko mladih delavcev je poskušalo zbežati nazaj v Belgijo, drugi so zahtevali, naj jim omogočijo vrnitev v domovino, ostali del pa je začel s štraj-kom. Te stavkujoče delavce so potem zaprli in jih spravili čez mejo v Belgijo. Bivši španski kralj ne veruje v Francovo zmago. General Franco je baje povabil bivšega kralja Alfonza naj se vrne v nacistično Španijo. Alfonz pa je povabilo odklonil in dejal, da bo rajše počakal na izid vojne. 34, konferenca mednarodne parlamentarne unije se vrši v Londonu. Navzočih je 420 delegatov iz 24 držav. Zastopana je tudi Jugoslavija. Sovjetska vlada gradi v Leningradu močno vojno brodovje. Dve 45.000-tonski vojni ladji bodo zgradili v Ameriki. Štiridesetletnica beograi-skih „Radnl2kih Novi* V Beogradu se bo vršil dne 10. in It- se^# tembra prvi delavski zlet, ki je pomemben ^ proletarijat cele države. Ta dva dni se bo ^ slavljala štiridesetletnica ustanovitev kih Novin« in desetletnica ustanovitve trale za delavsko izobrazbo. Obenem pa s® vršil kongres delavskih kulturnih društev. »Radničke Novine« so izboren list (t® ^ ki so z delavskim gibanjem v Srbiji tesno jene. Delale so za politični vpliv delavstva^ bile več časa najjačji bojevnik in pospeševa delavskih svobodnih razrednih strokovnih ^ nizacij. Prav tako važno vlogo imajo v de* skem gibanj« še danes. Srbski sodrugi, ki vabijo delavske (orga^^ cije na to proslavo, zro s ponosom na s gbanje, s ponosom se ob tej priliki spomin) sodrugov, ki so duhovno in materijelno P® pirali delo »Radničkih Novin« v dolgi S sodružno vestjo se pridružuje tej ProS tudi naš proletariat, želeč najlepši uspeh P ^ slavi kakor tudi neumornim naporom za de ski tisk in za delavsko kulturo. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev Širite naS list! >OGENJ‘ M A R I B OJJ oskrbuje za amrle vpepeljitev v kremo* - v sti tega . stroškov star0' •jo člani s pogreoom ^ Zahtevajte praviln*11 . »Meni”, Marmor, Koroitwa uM I Vddic J/l A K S 1 M O O R K I (Prevel Tone Maček.) 50 — V glavi mi je, kakor v mlinu... — je znova zamrmral. — In jezik mi odpoveduje ... — česa se bojiš? — Jezdi domov! — Ne maram, naj jih vse skupaj... Včeraj sem Kuzma nabil. Vedno le govori — ničvredni, škodljivi ljudje. Jokal je, stari tepec. Torej z Varvaro ne bo nič? Eli... No, pa sem ga sunil, padel je, se pobil in spet jokal... Stresal me je mraz, prevzemala me je slabost, — ta razgovor me je dušil kakor mora v spanju. Prijel sem konja za uzdo in ga oprezno vedel na pot. Semjon je vprašal: — Kam greš? — Kam greš? — Domov. Zebe me. — A mene, kam vodiš? Tudi tebi je treba iti domov. Kaj bi bolan po polju okrog pohajal! Mogoče si se pa kje napil? — Ne. Ampak včeraj sem bil okajen. Ti, pusti konja — bom še malo jahal, pusti! Eh, ničesar se ne bojiš, nikogar ne ubogaš ... — Da, —.sem si mislil, — ne bojim se, ko bi vedel, da bi te vrag! — Poslušaj me! — je rekel. — Če hočeš, ti dam denarja! S seboj imam dvainšestdeset rubljev. A? Njegov obupan, momljajoči glas mi je rezal srce. — Čemu mi bo tvoj denar? — Za Varvaro! — je pojasnjeval. — Dam ti lahko še več! Denarja, prijatelj, imam ... Molčal sem, peljal konja za uzdo in se oziral po' stražniku, — da bi me ne udaril. — Pusti konja! — je prosil. Izpustil sem uzdo. Nad glavo sem slišal njegov glas: — No, pojdi! Nič hudega se ti ne bo zgodilo! Saj sem se samo šalil. Ti si misliš, kaj? Da sem bolan? Prav nič nisem1 bolan! Zdaj pojdem v mlin, v krčmo, tam je Dunjka, Fekljuška ... Začel je govoriti klafarske besede in zdelo se mi je, da je postal njegov glas krepkejši, jasnejši. — Z Bogom! Srečno hodi! Mene že zebe. Čaša vodke mi bo dobro dela... N-no, krava! Udaril je konja s petami v boke in je v lahkem diru izginil v temo. Naenkrat pa se je ustavil nekje v bližini. Obstal sem in čakal; — bo sprožil puško, ali ne? Moje noge so hotele bežati, vlekle so me vstran, v grmovje. — Vseeno je čas, da odpotuješ! — se je razlegel njegov glas. — Slišiš? V teh njegovih besedah se ni čutila grožnja. — Slišim! Spet se je obregnil na konja in kopita so drobno zapeketala po zmrzli poljski poti. Da bi se segrel, sem začel teči. Blizu vasi, pri žitnem skladišču, me je čakal Jegor, ves prezebel. Povedal sem mu vse. Surovo je zagodrnjal: — Da bi le česa ne napravil? Veš kaj — pojdi k Varvari Kirilovni in jo vprašaj, kaj naj to pomeni, % T | jaz pa — bom šel k njegovemu bratu Luadovu. mu je treba povedati... — Saj sta skregana! be! — Beži, beži, to je samo navidezno! En, na Čisto odveč so pri našem delu! sij- Čutil sem se nekoliko prizadetega, ko sem šal ta njegov prikriti ukor. . „ nn7g$ — Ti, bratec, — sem rekel, — si ze P° zgodovino našega osvobodilnega gibanja? Hela^ — Ničesar nisem pozabil! Zgodovino so v mestih. Tistih žensk — tudi nisem mislil. Po kratkem premisleku je pa rekel: — Res, zapletel sem se. Poprosil sem ga: . ,„doVa! , — Pridi potem k Varji, ko se vrneš od Ljau — Dobro! ^ .., flie In mahoma — se je moj soimenec razvese sunil z ramo in smehljaje vprašal: . — Torej je rekel, — da te lahko ubije. — Da, tako je rekel. , „ tresle? — Vidiš hudiča, a? In ti, so se ti hlače — Čisto brez tega res ni bilo, PriJ.a!t| 1 • — Da, v takem položaju se ni cuditi. Snet sc me je dotaknil s svojim širo im dobro izmism. da si me povabi' '< V<1™- Kaj je na tem1 posebnega? sem srn 7,";L' vprašal. — Molči, saj veš! „ ostala z‘ Šla sva skozi vas Ljadova hiša Je že n0Či. j nama, Jegor se je naglo okreml m 14 (Dalje prihod l ie to drugače. Delavstvo se vrača pr-Jano domov in nekateri inicijatorji se temu rmeiejo, ker lahko ob drugi priliki očita-J°* da so delavci pijanci. Kar nas pa naj-?0li zanima pri teh izletih je to, če se ne sku-“a. na ta način naše slovensko delavstvo potujčevati? Mi tega seveda ne trdimo, vendar yse kaže, da je tako. Na drugi strani se pa "0te s takimi izleti delavstvu prikazati, da stno vsi enaki; mi vsi spadamo v eno dru-jno. Seveda velja to le par ur, drugi dan pa občuti delavec bič nad seboj, cesto ravno od “Stih, ki so se za tak izlet zavzemali. Vprašamo delavstvo, kam plove? Ali se zaveda, mu organizatorji teh izletov ne bodo nik-3r priznali v službi v polni meri pravic, ki 11,11 pripadajo! Delavstvo je navezano le na Svo.io moč in svojo močno strokovno organizacijo. Organizatorji takih izletov mu ne bolj0 Pomagali! — Vam gospodje, ki ste organi-atorji teh izletov pa priporočamo, da bi namesto teh izletov rajši' Izpolnili upravičene 2ahteve delavstva, da bi se izvajala socialna ?akonodaja, predvsem pa § 219 obrtnega za-k°na itd. — Kakor smo naknadno izvedeli, 5e ie pri zadnjem izletu pripetila tudi nesre-Ca- Neki avto ie na povratku iz izleta baje zabijal v skalo in so odnesli izletniki vsled tega ^arambola tudi nekaj poškodb. Teh poškodb 1)3 niso takoj občutili, saj je bila kapljica pre-,Cei močna, toda drugi dan so kosti tako t>o-J?Ie> da so neke gospodične celo jokale. — uPazovalec. v ^ novim šolskim letom je bil za začasnega splskega upravitelja imenovan g. Davorin '-ander na deški šoli v Hrastniku. Prevzel bo ®osle od g. dosedanjega šolskega upravitelja AViza IHbfbaueria. Ta .'odlok šolske oblasti ,e bil sprejet v Hrastniku z velikim zadovoli-s*vom. Želimo le. da bi novi upravitelj hodil Do Poti upokojenega g. Lebarja. OPOZORILO! ^odpisani svarim vsakogar, ki bi raznašal Resnične govorice o moji hčerki Oberčkal jjjjci, ker bom sicer primoran vsakogar poklicati pred sodišče. Hrastnik, dne 28. avgusta 1938. Oberčkal Ivan, Kemična tovarna Hrastnik. Ker se naš list vzdržuje samo s pomočjo na-naročnikov in nima nobenih drugih dohod-Prosimo vse zamudnike, da po mogočno-“I1 čim preje poravnajo naročnino. S tem polagamo našemu gibanju, obenem pa pokaže- 0 svojo zavednost. KAMNICA PRI MARIBORU Brezmejna surovost posestnika. V nedeljo '}°Poldne so sprehajalci v Kamnici videli le-v bližini gostilne Lavrenčič žensko, čije oraz je bil ves s krvjo zalit, levo oko pa od jarcev zabreklo, da reva sploh ni nič več 'dela. Ženska je ječala od bolečin. Na vpra-anie. kaj se ji je zgodilo, je povedala, da je m de.kl° pri posestniku in županovemu na-estniku Perkotu. ki jo je ta dan strahovito jeeJePel in obrcal. Nekdo izmed sprehajalcev J^lefoniral v Maribor po rešilni voz, toda MARIBOR Maribor naj pride v I. draginjski razred! Že nekoliko let se obljubuje državnim nameščencem v Mariboru, da bodo dobili doklade I. draginjskega razreda. Pred kratkim smo čitali, da je to vprašanje zopet postalo aktualno in da gre sedaj za res! Obenem pa se tudi govori o nekih stvareh, s katerimi v zvezi se najraje pojavijo take obljube. Gospodje tudi vedo, da imajo volilci II. in III. draginjskega razreda velikansko potrpljenje in da se jih vedno znova lahko prepriča, da je obljuba to pot resno mišljena. Taka obljuba tudi nikoli ne zastara; ona ni tako kot n. pr. posojilo v kreditni zadrugi, ki ga je treba ob zapadlosti plačati. — Postavlja se dvojno vprašanje; prvič, da-li je zahteva po I. drag. razredu za Maribor upravičena in drugič, kaj bi državni in javni uslužbenci ter upokojenci s tem pridobili? Zahteva pa I. drag. razredu je več kot upravičena in sicer zaradi velike draginje, ki vlada v vsej Dravski banovini, zlasti pa po naših mestih in industrijskih krajih in bi zaradi tega v Sloveniji III. draig. razred sploh moral biti odpravljen. Mesta Maribor, Celje in Ptuj ter vsi večji industrijski, zdraviliški ter letoviški kraji bi morali biti uvrščeni v I. draginjski razred, vsi ostali kraji pa v II. drag. razred. Dravska banovina je pasivna pokrajina, ki mora najvažnejše življenjske potrebščine uvažati. V Beogradu dobro vedo, da je n. pr. kruh v Mariboru najmanj za 40 do 50 odstotkov dražji kot v Novem Sadu, Sombo-ru, Subotici in tudi dražji kot v Beogradu, dasi je Beograd v I. draginjskem razredu. Ali razen kruha so še mnoge druge potrebščine dražje na severu kot so na jugovzhodu. Plače pa so povsod enake, kar nikakor ni pravično. Državni uslužbenec si ne more za svojo plačo v severnih krajih kupiti toliko kruha kot si ga more kupiti njegov tovariš na jugu. Lahko rečemo, da znaša razlika 30 odstotkov. Med tem bi znašalo povišanje uslužbenčevih prejemkov s pomaknitvijo v višji razred komaj 10 odstotkov, kajti ta razlika znaša pri posameznem uslužbencu 100 do 250 din mesečno. Vendar pa bi to bila znatna pomoč za slabo plačane državne uslužbence in upokojence, ki so že na slabšem od drugih uslužbencev. Za državo pa to ne bi mnogo pomenilo, saj bi ves letni povišek znašal za mesto Maribor okrog 6 milijonov dinarjev. Jasno je, da bi država od tega dobila precej v obliki direktnih ter indirektnih davkov nazaj v svoje blagajne. Obenem pa bi bili tega poviška deležni banovina in občina. Končno bi s tem pridobili mnogi trgovski ter obrtniški krogi. Zaradi tega je dolžnost vseh javnih faktorjev, ki zastopajo našo pokrajino v narodni skupščini, senatu in v centralni državni upravi, da se resno ter živo zavzamejo za to pravično stvar, katere jim ne bo težko utemeljiti. V Jugoslaviji ne postojajo samo zelo različne kli-matične ter kulturne razlike, ampak tudi velike razlike cen in življenjskih prilik sploh, ki bi jih bilo treba upoštevati vsaj v toliki meri, kot jih je upoštevala pokojna »mačeha« Avstrija, ki nam je priznala poleg boljših plač, 20 odstotkov doklade v pasivnih krajih. Prizadeti. Veljavnost kolektivne pogodbe v stavbinskl stroki. Ban je na podlagi § 5 zak. o zaščiti delavcev in § 209 obrtnega zakona .razširil veljavnost kolektivne pogodbe stavbinskega delavstva v Sloveniji z dne 15. julija 1938 na vsa stavbinska podjetja. Odslej je obvezna kolektivna pogodba za vse pooblaščene graditelje, zidarske mojstre in 'studenčarje, tesarske mojstre in pooblaščene inženjerje v stavbeni stroki. Ta razširitev veljavnosti kolektivne pogodbe na vse podjetnike stavbin-ske stroke je zlasti velike važnosti za Maribor in okolico. V Mariboru in okolici je bila cela vrsta zidarskih mojstrov in manjših stav-binskih podjetij, ki niso vpoštevala določil kolektivne pogodbe in plačevale nižje mezde, kot pa jih kolektivna pogodba predvideva. S tem so izrabljali delovno silo, obenem pa tudi delali umazano konkurenco ostalim trem velikim podjetjem, ki plačujejo mezde po kolektivni pogodbi na račun delavskih mezd. Znano pa je bilo, da so baš ti okoliški zidarski mojstri in manjši podjetniki imeli zlasti letos zelo mnogo dela, dočim je bilo velikih zgradb, katere grade predvsem velike stavbene tvrdke, malo oziroma skoro nič. Že nekaj časa so velike stavbene tvrdke .grozile, da bodo odpovedale kolektivno pogodbo, ako se ne bo izvajala ozir. veljala za vse. Ta razlog je sedaj odpadel. Mali mojstri pa bodo sedaj gotovo zopet protestirali, češ, mi gradimo samo za slabo plačane ljudi, za take, ki se jim gre za vsako paro, zato ni prav, ako se mezde zvišajo in s tem podraži stavba. Res je, da je mnogo ljudi, ki zidajo s skromnimi sredstvi in računajo s parami, ne samo Iz dinarji, ter so zato zelo interesirani,. da grade čim cenejše. To pa ne more biti opravičilo, da bi stavbinsko delavstvo prejemalo manjše mezde, kot pa je s kolektivno pogodbo skromno določeni minimum. Naj se med podjetji oz. mojstri razvije konkurenca, kdo bo jcenej§e gradil, toda ta konkurenca naj gre na drug račun, ne na račun stavbinskega delavstva in prepričani smo, da bodo nepetični ljudje kljub izenačenim mezdam še vedno lahko zidali hišice po istih cenah, kot dosedaj, ko so posamezni mojstri gradili poceni stavbe s tem, da so odtegovali delavcem na zaslužku. Predobjava: Savez pjevačkih, umjetniških i glasbenih društava Jug. v Mariboru priredi dne 15. oktobra proslavo 20-letnice Cankarjeve smrti. Proslava bo v Kazinski dvorani, začetek ob 20. uri. Na sporedu bo nagovor, deklamacije, petje in glasba. Komaj so mariborski kinematografi nekoliko jenjali izzivati slovenske gledalce s predvajanji Ufinih žurnalov s priskutnimi nemškimi paradami in nacionalno-socialistično propagando, že se je pojavila na drugem mestu; neki gospod Vodišek predvaja na Trgu Svobode svojo dia-reklamo v katere vpleta, da bi ljudje rajši gledali, razne stare filmske izrezke.' Proti temu nima nihče nič, ne bomo pa trpeli, da bi nas on, kot Slovenec, izzival z razno tuje propagandistično navlako. Naši Čehoslovaki v obrambo države. »Pravo Lidu« poroča, da se tudi »'• " Čehoslovaki zavedajo svojih dolžnosti napram svoji domovini. Ob priliki češkoslovaške zbirke za obrambo države, ki je dosegla že 450 milijonov Kč. so sklenili tudi mariborski čehoslovaki zbrati denar za nakup strojne puške v obrambo svoje domovine. V kratkem času je zbirka znesla že preko 20.000 din in še nadaljujejo z nabiranjem ter v svojem dopisu v Prago želijo, da bi kupljeno orožje v slučaju potrebe v polni meri izvršilo svojo nalogo, a še boljše bi bilo, Če bi do tega sploh ne prišlo. Skupina madžarskih novinarjev in zdravnikov je te dni obiskala poleg raznih letovišč v Sloveniji, tudi naše mesto, Mariborski otok in Pohorje. kih, ki pišejo za demokracijo. Če se pa kdo ■ne more od nemščine ločiti in drugih svetovnih jezikov ne zna, naj ve ,da izhaja v Švici vse polno izborno informiranih demokratskih dnevnikov, revij in ilustracij. Želeti je, da bi s tem v Celju prav v kratkem času nadomestili rajhovske liste. Te besede smo napisali brez vsakega sovraštva, zgolj iz bojazni, da ne zaide v celjsko slovensko prebivalstvo tisti duh, ki je tako značilen za naše »posili Nemce«; nesamostojnost, nesvoboda, neinformiranost, sploh sovraštvo do vsega, kar je demokratično. Kino Dom - Celje sept.: HČI DRAKULE* Gloria Gold.cn, —■ CELJE ,dobil Kar Sla ie odgovor, da tiai poškodovanka gre Peš v bolnico. Poškodovanka pa ni mo- Več tlj* *?*"■> .»«•*»■ obilo odobravanje. Prav poseben vtis je na- j postal, nepotrebni^izdatki^^^ pravil govorilni zbor »Vzajemnosti« s Pobre-; ker kuvu.uu, —u. Del. kult. društvo »Vzajemnost« je priredilo sv;«frkv„“ «s» s***? «•* -s?4- skovca in Wericha. Silno je vplival tudi Tone, dež pokvaril veselje, smo zvečer prišli na c ».i ■ ^ . ,. - . „,„j,,0;0j0 ! svoj račun in je veselica uspela Seliškarjev »Zagovor«, ki ga je predvajala stu- H n „ »n .-..i: denška »Vzajemnost«. Velik interes so poka- ^“OVOI vo.. - Dne 30. julija zali poslušalci za mandolinističm odsek man- rcuna mu i Vsi udeleženci so se endl{o dobro uspela. popolnoma ie P*> rd. redila tudi ZRJ istotam vrtno veselica, ki je ui \r • „ *• v«; lrtvortrtj »r, enako dobro uspela. Na splošno željo članov borske »Vzajemnosti«. - Vsi udeleženci so se »Vzajemnosti« smo priredili 14. av- pohvalno izrazil, o prireditvi in s želimo, da ^ Sklep .£ bj] da gfe okoh redftev."- Na to prireditev so bila povabljena 50 Sodrugov in sodružic na Sušak, okoli 30 pa vsa društva v Rušah. Vabilu so se prav poseb- na p^?s no odzvali člani ruškega »Sokola«, kar doka- ®a) zuje, da imajo razumevanje za kulturno delo, v Maribor. Ker je pa proslava smo se vsi skupaj odločili za Sušak. Odpeljali smo se na dveh velikih avto-To nas prav posebno veseli in bi želeli, da se ™t>ilih. Kako vzorna disciplina vlada pri za-večkrat vidimo ob sličnih prilikah. Delavstvo vedrnh Proletarcih^ se pokaže v takih slucaph. - Odhod je bil doloceti za 3. uro zjutraj m smo se tudi točno odpeljali, brez najmanjše za- bise pa ob takih prilikah lahko vse odzvalo vabilom, ker so take prireditve v prvi vrsti namenjeni njemu. Požrtvovalnim članom vseh »Vzajemnosti« pa se tem potom najlepše zahvaljujemo za njih delo in si želimo skorajšnjega svidenja. N. Pred 14 dnevi je pri kopanju v Dravi utonil elektrikar Roman Obrč. Imenovani je komaj odslužil svoj kadrski rok in že ga je v domačem kraju doletela smrt. Svojcem naše sožalje! žalje! Za stradajočo deco v Ribnici na Pohorju je mude. Nekaj po 7. uri smo bili že na Sušaku. Bil je krasen dan, tako da smo se lahko razvedrili, okopali in naveslali. Zvečer smo se v najlepšem razpoloženju vračali nazaj. — Udeleženec. PTUJ Dramatični odsek ptujske »Vzajemnosti« je priredil v nedeljo, dne 28. avgusta prav lepo uspeli pešizlet na Pobrežje pri Ptuju. Ob večerih, trikrat tedensko, pa marljivo vadi »Hlap- din 200. V teku pa je nabiralna akcija in upa, mo, da se bode nabrala večja vsota, s katero bodemo priskočili na pubmoč prizadetim. — Delavstvo opozarjamo in naprošamo, da po svojih močeh daruje za to akcijo, da tako dokažemo solidarnost z delavci, ki so v mezdnem gibanju. KOČEVJE Iz našega kraja se nič ne sliši, kakor da bi nas ne bilo več. Skrajni čas je, da se zopet enkrat oglasimo v našem listu, zlasti sedaj, ko prihaja trikrat tedensko med nas. Seveda vedno dva dni star, saj pravijo, da star kruh bolje tekne. Sedanja ureditev nam prav ugaja. Lepo je urejena rubrika iz Avstrije, ki je kot nalašč priporočljiva za naše Kočevarje, ki so tako navdušeni za fiihrerja. Mislim, ko bi le enkrat poizkusili, kakor v Avstriji, potem, bi se mogoče iztreznili. Zavedno delavstvo dela vztrajno, kolikor dopuščajo razmere, seveda nismo tako agilni kakor bi bilo treba. Predvsem smo si privoščili malo razvedrila. bodo Ventimiglie, 23.52 iz Pariza, 23.57 iz Belforta, 0.00 v Pariz, 0.02 iz Pariza itd. Tako na gosto se vrste ponoči brzi vlaki. Od 11. ure ponoči do 5.10 zjutraj odide in pride na dijonski kolodvor 75 teh vlakov. Vsi ti vlaki morajo v Di-jonu menjati lokomotivo, težke stroje za gore tovorni vlaki z z lažjimi za ravnino in obratno. Za to izmenjavo imajo samo 5—6 minut časa. Vse to se mora izvršiti na kolodvoru, ki je stisnjen med mestnimi ulicami in ki ima samo šest odprtih tirov, po katerih vozijo tudi vsi potniški in tovorni vlaki. Ob isti minuti — ob 3.35 ponoči — prideta istočasno dva brza vlaka, eden pa odpelje! Kaj bi se zgodilo pri tem prometu z našimi zamudami? (Ker se vlaki tako tesno vrste drug za drugim, je treba preprečiti, da bi se promet osredotočil na določene vlake, posebno na manjše razdalje do 500 km, da ne bi potniki na krajše proge delali gnečo v vlakih na dolge in mednarodne proge. Francozi so računarji kakor malokdo na svetu. Z logaritmičnimi tablicami in vsemi 1 km) gre samo med 18.21 do 18.45 štirinajst vlakov! — torej v presledku 1 in tričetrt minute-In spet imaš tu »brze« in »navadne« vlake-Ob 18.21 pelje vlak direktno do zadnje (13.) P° staje, ob 18.22 direktno do 8., potem se ustav lja, 18.23 direktno do 4. in se potem ustavlja na posameznih postajah, 18.25 se ustavlja B* prvih štirih in potem vozi direktno itd. Na prvi pogled se vam morda zdi to zamotano, ^ resnici je prav praktično, ker v najkrajše® času, ki je mogoč, prideš, kamor si se nameril- Osnovno pravilo vsega francoskega prometa je, da pride kolikor mogoče hitro na določen kraj ne samo človek, temveč tudi blago, poseb* no živila, ki jih tudi prevažajo posebni »brzi* 80 km hitrosti na uro prot* Parizu. Pa tudi iz Pariza mora priti blago v na(* boli oddaljen kraj v eni noči, najkasneje poldneva, Ali bo še kdo rekel, da so francoski ushlž* benci malomarni? Ali ne zahteva taka brzu** največje točnosti? Kaj je bolje: mnogo salut*' ranja ali hitro in mirno odpravljanje ljudi *° stvari? Mnogo starih vagonov vidite v Franciji. ŠvKa ima lepše. Francozi dajo malo na to. Glavno da vlaki hitro vozijo, da se čim prej rešiš !e vožnje. In ker hitro vozijo, morajo imeti v0' zovi dobra peresa. In ta imajo! Da te vsega ne pretrese! Iz istega namena so tudi voZ°v’ III. razreda dobro oblazinjeni. Ali ni to posne' manja vredno naša strokovna organizacija darovala znesek ca Jerneja in njegovo pravico«, da bo z njim 1 dostojno počastil spomin 20-letnice smrti našega največjega pisatelja s. Ivana Cankarja. Začeli 'smo s (pobiranjem prispevkov za stradajočo deco delavcev v pohorskih grani-tolomih. Ker je odpomoč nujna, prosimo vse, ki bi hoteli darovati, naj izroče prispevek s. Gabrielu. STUDENCI PRI MARIBORU Del. kult. društvo »Vzajemnost« v Studencih priredi dne 3. septembra ob 8. uri zvečer v dvorani gostilne Mraz Cankarjev večer. Spored: recitacije, igrokazi, godbeni in pevski nastopi. Delavci, delavke, proslavimo z udeležbo spomin 20 letnice smrti našega velikega pisatelja Ivana Cankarja. SENOVO PRI RAJHENBURGU »Vzajemnost« vprizori v soboto, dne 3. septembra t. 1. v šolski dvorani na Senovem komedijo v treh dejanjih »Vdova Rošlinka«. Med odmori igra del. godba na pihala. Igra Vam nudi mnogo smeha in razvedrila. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vsi vljudno vabljeni. Odbor, Socialno zavarovanje junija meseca 1938 Ves letni prirastek vseh zavarovancev OUZD v Ljubljani je znašal v juliju mesecu 1938 3042 zavarovancev več. V celoti je bilo zavarovanih v navedenem mesecu 103.904 zavarovanci. Zaposlitev je napredovala zlasti v tekstilni (612), v predelavi lesa (364), pri raznih zgradbah in javnih delih (355) itd. Padec zaposlenosti je bilo opaziti v stavbeni stroki (434). Razno Delavski pravni svetovalec Zaščita po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov (Hrastnik) Vprašanje: Nekemu kmetu sem dolžan manjši znesek. Priznana pa mi je (bila zaščita kmetov. Ali se radi tega moj dolg kaj zniža? Odgovor: Vaš dolg se zniža na polovico in ga morate odplačati v 12 enakih letnih obrokih, počenši z novembrom 1936, Neizpolnjena obljuba (Hrastnik) Vprašanje: Moj tast je obljubil moji ženi ob poroki, da bo izročil njej celo posestvo. Sedaj pa se je premislil in pravi, da bo dal vsem hčeram enako. Ali lahko zahteva moja žena posestvo v celoti za se? Odgovor: Samo na podlagi ustne obljube svojega očeta Vaša žena ne bo mogla zahtevati posestva zase, ker se oče lahko vedno premisli in tako obljubo prekliče. Samovoljno postopanje župnika (Hrastnik) Vaše vprašanje ni dovolj jasno in Vam. zato ne moremo nanj odgovoriti. Popišite stvar še enkrat jasno in natančno. Stroški cerkvenega pogreba (Liboje) Vprašanje: Koliko sme župnik računati za cerkveni pogreb in zvonenje? Odgovor: Župnik se mora držati pri takihi računih posebne tarife, ki se ravna po značaju pogreba in po razdalji. Če se Vam zdi, da Vaim je župnik pogrebne stroške previsoko zaraču-nil, zahtevajte od njega, da Vam pokaže, po katerih postavkih svoje tarife je računal te stroške. Zakonsko ali nezakonsko rojstvo? Vprašanje: Imel sem razmerje z nekim dekletom, ki je trdila, da je z menoj zanosila, nato pa se je takoj poročila z nekim drugim. Otrok je bil rojen že v zakonu in velja vse do danes za zakonskega. Sedaj naenkrat pa zahteva mati otrokova od mene večjo vsoto denarja in mi grozi s tožbo, čeprav je preteklo že dolgo število let. Ali sem dolžan kaj plačati? Odgovor: Ako je bil otrok rojen v zakonu in ako zakonski mož njegove matere ni izpod* bijal 3 mesece po tem, ko je zvedel za otrokovo rojstvo njegovega zakonskega rojstva, velja otrok za zakonskega, razen če je zakonski mož njegove matere pred potekom navedenega roka, bodisi umrl, bodisi izgubil pamet, in mu je bilo vsled tega nemogoče izpodpijati zakonsko rojstvo. V takem primeru ima potem tudi še otrok sam pravico, izpodbijati zakonsko rojstvo do preteka enega leta po svoji polnoletnosti. Ker pa v Vašem primem menda zakonski mož otrokove matere še živi in je duševno zdrav, je smatrati otroka končnove-Ijavno za zakonskega ki seveda vsled tega Vas ne zadene nikakršna obveznost. Zelo občutno povišanje pristojbin za denarne pošiljke. S 1. oktobrom t. 1. se bodo znatno zvišale pristojbine za denarne pošiljke s poštnimi nakaznicami in v čekovnem prometu. Pristojbine, ki jih je predpisal minister za pošte in telegraf bodo te-le: za pošiljke do 50 din po 1.50, za 50 do 100 din po 2, za 100 do 250 po 3, za 250 do 500 po 4, za 500 do 750 po 5, za 750 do 1000 po 6, za 1000 do 1500 po 7, za 1500 do 2000 po 8, za 2000 do 2500 po 9, za 2500 do 3000 po 9.50, za 3000 do 3500 po 10, za 3500 do 4000 po 10.50, za 4000 do 4500 po 11, za 4500 do 5000 po 11.50. Za čekovne pošiljke pa bodo veljale naslednje nove takse za pošiljke do 100 din po 0.50, za 100 do 250 po 0.75, za 250 do 500 po 1, za 500 do 1000 po 1.50, za 1000 do 2500 po 2, za 2500 do 5000 po 2.50, za 5000 do 10.000 po 3, za 10.000 do 25,000 po 4, za 25.000 do 50.000 po 5, nad 50.000 po 6 in za vsakih nadaljnjih 100,000 in za sleherni manjši zaključni znesek po 1 din, Angleški kraljevski par namerava prihodnj0 spomlad obiskati Ameriko, kar priča, da p°” stojajo dobre vezi med Anglijo in Ameriko. Udruženje gledaliških igralcev bo ustanovil® v Beogradu posebno gledališče, kjer bodo na* meščeni brezposelni igralci. Brezposelnih 1e baje 60 prvovrstnih igralcev. Udruženje ima ze na razpolago potrebna denarna sredstva, mestna občina doslej še ni odstopila potr®k nega stavbnega prostora. Parada nemške vojske pred Horthyje® le baje pokazala, da poseduje Nemčija danes **" mado, ki nič ne zaostaja za ono izpred vojn® dobe. i—♦«-- ‘’* »Jugoslovanska tiskarna« in »Jugoslovansk® knjigarna«, ki tiskata »Slovenca« in vse drng® slovensko JRZ-časopisje, sta se spremenil'^ trgovsko družbo z omejeno zavezo. Vsi P°s , vodje, ki jih je sedem, so duhovniki, eden celo v duševnem pastirstvu. Poslovodje so 0 govorni ne samo za trgovsko poslovanje, a® pak tudi za to, kar se v njih podjetjih tiska 1 razpečava. BivSa Javna kuhinl? v Mariboru, SlomSkov irfl 6 zopet odprta. Nizke cene, prvovrstna Abonenti se sprejmejo, delavci popu^’ 7 p n n ntn potrebujete, da zaslužite lOOODh* I LjUU Um mesečno doma.— Postranski za- I služek. Dopisi: ,Ano*‘t Maribor1,Orožnova MALI OGLASI Plaši Citat el 1 r l “1 cej r. t i ni Frane Kormonn ov eaiL Kori Rnw Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst Največja izbira in najboljši nakup. ZAL0GA-P0PRAVILA B. DIVJAK MARIBOR ZAHTEVAJTE CENIK FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča ceni. °b^*nstaj-za izdelavo oblek za gospode m da P . a, nižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelav Bogata izbira modnega blaga. _____ KOLESA, GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke POP^vl a bro in po kulantnih cenah ** JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična d|, mba MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. =>*“ koles čez zimo. ZnlMte vedno in povsod hruli m pecivo Iz nelovske peherne o Mnriborn. Sggjj Za konzorcil izdala in urejuje MM Jelen v Mariboru. — Tisto: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.