tagged daily except Sunday« aad Holidays. .............t........" ETO-YEAH XXIX. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE mcm Uredniški Ia uprarnilki proelorli MIT S. Lawudale Ate. Ottlea oí Publicatloa: •857 South Lawndale Ato. Talephoaa, Rockwell 400« •H« Januar» 1«. UM. at Um »uat-offlc. M Chicago. "llnr^i. «Mlar «h* Act of ooncrw» of Mare* I. 117». CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. MARCA (MARCH 11). 1936. Subscription |8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 51 Acceptance for mailinf ot apodal roto of poetafo provided fef la eeetioo HQS. Act of Od I. ltlT, authorised on June 14. IIIS. :rancija zahteva skupno ■akcijo proti Hitlerju oz vala je Anglijo, Italijo in Belgijo, naj podprejo njen ultimat Nemčiji. Zunanji minister Flandin zapretil z militarističnimi sankcijami, če bo Hitler začel utrjevati Porenje. Na-ciji izrabljajo militaristično okupacijo v prilog svoji volilni kampanji. Anglija skuša najti izhod iz nevarne situacije. Koncentracija nemškega vojaštva v Porenju o Pariz. 11. marca. — Francijo včeraj pozvala Anglijo, Ita-. in Belgijo, naj se ji pridru-o in pošljejo »kupni ultimat mčiji. Na podlagi tega uiti-ita bi moral Hitler pristati, da bo gradil utrdb v Porenju, v ratnem slučaju pa naj bi ancija, Anglija, Italija in Bel-podpisnice lokarnske po-dbe, katero je Hitler pogazil, ¿ele takoj izvajati sankcije, skrajnem primeru, ako bi mčija začela graditi trdnjave, bi oborožena sila teh držav orakala v Porenje. Ta francoska zahteva, ki je bi-izrečena na seji reprezentan-štirih velesil, je presenetila itnika Edena, angleškega zu-njega ministra. Konferenco je oril francoski zunanji mini-r Flandin, ki je naznanil, da mcija ne bo insistirala, naj tler odpokliče oboroženo silo Porenja, če bo dobila zagoto-da Nemčija ne bo gradila db. Eden je uvidel, da franka zahteva ograža mir v Ev-ri in izjavil je, da ne more vzeti odgovornosti za posle-¡e. George Clerk, britski poslanik 'arizu, ki je zaeno z vikon- liulilavAfM. i«a lil^me amo« Alnja n o«11 anviir ur xíweiiwiii bleske delegacije, je takoj od-v svoj urad, od koder je te- oniral premier ju Baldwinu in informiral o situaciji. Ta «mi svetoval, naj obvesti Edena, ne sme pristati na ničesar, ler nc dobi nadaljnjih in-ukcij. Te so dospele zvečer in *e Klasile, da se mora Eden niti danes v London in pred-iti svoje poročilo kabinetu, ki «estañe na izredni seji. Na seji IhkIo rešetali francosko «tevo, naj Anglija podpre peki ultimat Hitlerju, (onferenca držav, ki so podale lokarnski pakt, se bo na-jevala v Londonu. Dalje je naznanjeno, da se bodo tudi 111 «veta l.ige narodov sestali I /ondonu prihodnjo soboto in pravljali o protestu Francije Ik'lgije proti Hitlerjevi akci-ki je poslal vojaške čete v enje in s tem raztrgal lo-■rn*ki pakt. I^votno je ¡bilo ločeno, da se bo seja sveta Li-narodov otvorila v petek v pevi.' "landm je argumentiral, da 'ti Franciji resna nevarnost, l"> Nemčija prič»|H yrftdlti U-> demilitarizirani coni. To Prav tisto, kar Nemčija na-r*\a. kar potrjujejo tudi po-i* Berlina. Flandin je de-(,a J*1 pogajanje z Nemčijo »»"Koče, dokler ne bo odstrani ta nevarnost, ^lin. ii. marca. — Naciji rk*\»li silno kampanjo v zve-I" larlamentarnimi "volitva-• ki ^ i »odo vršile 29. marca. I^jve zanimanje za svojo pro-ghtwl<>. y ' sinoči otvoril «dr. m '.—libek, minister propa-1uU na sh.siu v športni pala-^atereg» jc udeležilo 22,-Njegov govor je bil po ' po vaej Nemčiji, "i govora je poveličeval "oljskega režima in iz-Je nova Nemčija pre-r-r.ge, « katerimi Jo Je Napadal je demo-" tropske države, ker ; ^'jsko Nemčijo kot av-t«r poudarjal, da se dr/ave lahko marsikaj nacijska Nemčija. porabil nmeni- Italijani obnovili boje v Abesiniji Italijanske bombe ubile dvajset žensk Z afriške fronte, 11. marca.— Italijanske armade na severu so pričele prodirati na vseh frontah. Prve kolone so že prekoračile gorovje Amba Alaji in dosegle pokrajine ob jezeru A-šangi. Militaristične avtoritete so izjavile, da se bo kmalu vršilu odločilna bitka. To pomeni, da se bodo Italijani spoprijeli z armado, kateri poveljuje cesar Selassie, kajti druge armade, ki so jim poveljevali ras Mullu-gheta, ras Kassa, ras Seyoum in ras Imru, so bile razkropljene. Cesarjeva armada je utaborje-na v okolišu Desja. London, 11. marca. —- Repor-ter časopisne agenture Reuter je poslal poročilo v London, da so italijanski letalci vrgli večje število bomb na mesto Erga Alem v provinci Sidamo, ki so ibiie dvajset ženska Newyorski delavci v novi ofenzivi * —_—— Razveljavijenje zakona minimalne mezde izzvalo kritiko New York. — (FP) — Opozicija v newyorških delavskih krogih proti apelatnemu sodišču, ki je nedavno razveljavilo zakon minimalne mezde za ženske, narašča. Ker so uvideli, da e prizi-vom na federalno vrhovno sodišče ne bi najbrž ničesar dosegli, so pričeli agitirati za amendira-nje državne ustave, ki naj bi o-nemogočilo slične odloke v bodoče. Odlok so odobrili štirje izmed sedmih članov državnega tribu-nala. Ta naglaša. da zakonodaja minimalne mezde "krati delavkam svobodo pogajanja z delodajalci." S tem je zavrglo obtožnico proti Josephu Tipaldu, lastniku pralnice v Brooklynu, ki je bil dft j« plačeval de- lavkam manj ko $12.40 na fe^ den in s tem kršil zakon mini malne mezde. Poskusi, da se uveljavi zakon minimalne mezde za strežnice in druge nameščenke v hotelih in restavracijah, so bili začasno u-stavljeni zaradi odloka prizlvne-ga sodišča. Med delavskimi voditelji prevladuje mnenje, da bodo sodišča v drugih državah, ki I-majo zakon minimalne mezde za ženske, sledile zgledu newyor-škega sodišča. Slednje je svojo razsodbo oprlo na odlok zveznega vrhovnega sodišča, ki ga je podalo pred desetimi leti. Rose Schneiderman, predsednica ženske strokovne lige v New Yorku, je sklicsls kon/e-ren voditeljev delavskih organizacij v New Yorku, na kateri bodo razpravljali o nadaljnjih korakih, ki naj bi preprečili zle posledice razsodbe spelstnegs sodišča. Unija pralniških delsv-cev je zaeno naznanila novo kampanjo, da pridali delsvce in deisvke v organizacijo, ki J# edina zmotna ščititi njih«i%» mts-r Domače vesti Nov grob v Kansa.su Frontenac, Kans. — Te dni je umrla Agnes Pencil, stara 70 let in članica društva 27 SNPJ. Njeno dekliško ime je bilo Mrak in doma je bila iz Vranskega pri Celju na Štajerskem. Tu zapušča moža, v Coloradu pa sina. Iskanje zdravja Kemmerer, Wyo. — Johnny Podlesnik, mlad rojak, je 8. marca odpotoval v Salt Lake City zaradi zdravja. Domači mu želijo, da se čim prej vrne zdrav in vesel med nje. Iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Delav^ niča pohištva, ki je bila last dveh Slovencev, bratov Okroglič, je pred kratkim zgorela. Ogenj je uničil vse pohištvo, les, vse stroje in poslopje. Skoda se ceni nad 2000 pezov. Uredniki Proavetc v uniji Chicego. — Tudi pomožni u-redniki Prosvete so se organizirali! V časnikarsko unijo (American Newspaper GuiH) so zadnje dni stopili Anton Garden, Louis Beniger in Anton Slabe. Nagla smrt župnika Kansas City, Kans. — Zadnje dni jc naglo umrl tukajšnji slovenski župnik John Perse Doma je bil od StarcgH trga pri Poljanah. Hitler kliče amer. N«we v armado Vsi nemški državljani se morajo prijaviti konzulom New York, 11. marca. — Siegfried von Nostitz, vojaški ata-šej nemškega generalnega konzulata v New Yorku, je včeruj naznanil, da je Herr Adolf Hitler. "najvišji vodja nemškega raj ha in najvišji vodja nemške armade", poklical vse nemške državljane v Združenih državah domov v vojaško službo. Nemški konzuli po vseh Združenih državah imajo nalogo, da obvestijo nemške državljane, naj se javijo pri njih in registrirujo. Kdor tega ne stot i, bo plačal 105 mark ($65) kazni. Dali so pri tem prizadeti tudi oni Nemci vojaške starosti, ki ho ameriški državljani, ni znano ; če so, bodo vsekakor nastale komplikacije med Hitlerjevo in ameriško vlado. Nasilen izgon vdove s tremi otroki v N. Yorku New York. — Vdova po imenu T. 1'. Gilleenv s tremi otroki je bila v torek s silo vržena iz avojega stanovanja v Sunny-side Gardensu v Queensu. O-krog 700 ogorčenih sosedov je hotelo preprečiti evikcijo revne vdove in zadržali so četo depu-tijev več ur. Deputiji so morali razbiti vrata, katera so sosedje zabili z žeblji in nato so morali vleči in nesti ljudi iz stanovanja, ko se niso hoteli premskniti. Zanimivo je to. da je hiša, iz katere je bila vdova s tremi otroki izgnana zaradi neplačane stanarine, laat mestne korj mraci je, v Jugoslavija zvišala vojni proračun mmmmmrnme*— Madžari namigujejo, da bodo posnemali Hitlerja ■■ lielgrad. 11. maivu. — Jugoslovanska narodna akupščinu je včeraj sprejela pforačuti zu armado in mornarico, kateri znaša 46 milijonov dolarjev ali milijon več kot v prejšnjem letu. General Ljubomir Maiič, vojni minister, je izjavil, da napet mednarodni položaj upravičuje povečanje budžeta. BudimpeSta, 11/ marca. — O-grško časopisje namiguje, da so dogodki v Nemčiji dobro znamenje za Madžare. Kakor se je Nemčija osmelila In trga okove versajskega pakta s sebe tako bo morala storiti tudi Ogrska, če se hoče kdaj rešiti verig, v katere jo je vkovala antanta |>o svetovni vojni. Ženeva, U. marca. — Med diplomati v Ženevi ae je raznesla vest, da se bi Turdija rada izne-bila lozanske pogodbe, na podlagi katere je bila Turčiji usi-Ijena demilitarizacija Dardanel. Turški diplomat'v Ženevi je rekel, da Turki ne bodo posnemali Hitlerja, marveč bodo poskušali daseči razveljavljanje lozanske-ga i »akta na prijateljski način. NOVO ODKRITJE 0 OMREŽENJU TOMA M00NEYJA Izpovedi prič povzročile senzacijo GRIMMER JEVA IZPOVED Milica poslana___ proti stavkarjem Strahovlad« najetih po- bojnikov «, - ------ Tererro, N. M. (FP) — V tef Iwmtpanljski itHselhinl American Metal Co. srdito polbija militantno stavko, v kateri je zavojevanih več sto rudarjev. Na strani "zakonu in reda" ao državni miličniki, katere je governor poslal na pozorišče na aj>el kompanije, najeti pobojni-kJ, šerifski deputiji in velike zaloge pušk, plinskih bomb in municije. Za to silo so finančni viri korporacije in Wall streeta. Na drugi strani so rudarji, njih žene in otroci, ki vztrajajo v boju vzlic terorju najetih po-bojnikov. Veliko število stav-karjev, med temi predsednik krajevne unije Intl. Union of Mine, Mill & Smelter Workers Andres Cruz, Je bilo že aretiranih in vrženih v ječo. Miličniki in kompunijski pobojniki napadajo stavkarje, jih pretepajo in vdirajo v njih stanovanja, a kljub temu nočejo kapitulirati. Veliko število stavkarjev je bilo že izgnanih iz kompanijskih hiš in sedaj je družba zapretila, da bo pognala vse stavkarje iz nuselbine z oboroženo silo. Dva Mtavkarja, Joe liabb in Bill Henderson, sta poatala žr-tvi omreženja. obdolžili ao Ju, da sta hotela pognati v zrak neko kompanijsko poslopje. Tam so našli dinamit, ki so ga podtaknili kompanijski najeteži, kar je bilo dokazano, vendar sta Babi) in Henderson še vedno v zaporu. Vodja kompanijakih pobojnikov je Bili Gulport, ki je bil pred tremi leti obsojen na eno leto zapora v Las Vegasu zaradi tatvine živine. Liga Obrera, španska pod- San Franciaco, Cal. — (FP)— "Mooney in Billings bosta oata-la v zaporu, kolikor časa ju bo mogla uprava United Railroada držati Um. Mi vemo, da nista kriva, Česar sta obdolžena, a sta nevarna agitatorja, ki sta povzročila milijon dolarjev škode družbi v tej stavki." To izjavo je podal Melnott McCanta, pomožni upravitelj železniške družbe, pred Geo. MillerJem v aprilu I. 1919 in ta jo je ponovil pri zadnjem zaslišanju na sodišču o Mooneyjevi zadevi, ki je bilo obnovljeno po presledku treh mesecev. Miller, ki je ae-daj agent neke zavarovalninake družbe, je bil pred leti kompa-nijski policaj in delavski šplon, pri tem zaslišanju pa je nastopil kot priča Mooneyjevoga o-brambnega odbora. Drugu priča je bil George Grlmmer, bivši načelnik Clvil Service komisije v Ivos Angelo-su in prej delavaki špion, Me-Oants je njemu l. 1916 poveril nalogo, naj zasleduje MooneyJa in poroča o vseh njegovih aktivnostih. "V San Franciseu Je polno nevarnih agitatorjev, katere je treba Izgnati iz mesta aH pa poslati v državno jetnift-nico," je rjikei AioCanta Grim merju. "NaJbMj nevarna Ma Mooney in Billings in spraviti ju moramo v kraj, da nam ne bosta več delala neprilik. Grimmer je dalje Izpovedal, da se je nahajal na vozu cestne železnice, ko je eksplodirala bomba na oglu ulic Market in Steuart v teku parade na dan pripravljenosti, ki je ubila deset ljudi. Takrat je Grlmmer dejal sprevodniku: "Uverjeti sem, da bodo odgovornoat za to eksplozijo naprtili Mooneyju." To se je tudi zgodilo. Grimmer je dalje izpovedal, da se je sestal I. 1919 s svojim znancem Joe I)aughertyjem, ki je opravljal sIužIh> stavkokaza v stavki cestnih železničarjev I. 1916. Povabil ga je na kosilo na svoj dom in tam ga je vprašal, ali ve, kdo je |h>Iož1I bombo na oglu Market ulice. "Na do-tičnega lahko pokažem z roko, Je bil odgovor. "Mooney je absolutno nedolžen." Grlmmer Je dejal, du je to izjavo smatral za priznanje, da je Dougberty |m> ložil bombo. Dve leti |>otem so Daugbertyja našli umorjene^ na neki stranski ulici. Stavka v New Yorku se širi dalje Veliki nebotičniki in gledališča prizadeta |New York, 11. marca. — Walter Gordon Merritt, ki zastopa lastnike poslopij, je danes nu-znanil pogoje, pod katerimi so lastniki pri volji sprejeti arbitražni načrt župana La Guardi-je. Lastniki so pripravljeni obnoviti sedanjo pogodbo xtt tri leta in podvreči se odloku razsodišča glede minimalne plače nameščencev; dalje so pripravljeni priznati unijo kot predstavni« co kolektivnega pogajanja, ne bodo pa odslovili stavkokazov, katorlm so obljubili stalno služba New York, 11. marca,—Stavka hišnih nameščencev Je danes dosegla Times Square, kjer so visoki nebotičniki. Mnogo hotelov in gledališč je prizadetih. Stavka se je razširila deloma tudi na Bronx in na sekcijo Brighton Beach v Brooklynu. Število stavkarjev je naraslo nn 80,000, dočim policija trdi, da Je doslej le okrog !I0et popolnoma v zastoju. Lastniki mislijo, da bodo «I robi 11 št raj k s silo. V lo-bijah nebotičnikov so se včeraj prvič pojavili gangeži s težkimi koli na ramah. Voditelji stavke pravjo, da so lastniki prignsli i« drugih mest v New York okrog 25,000 gangožev, ki imajo čuva ti stavkokaze; za hrbtom vsaK« ga stavkokaza sta dva ali trije gangeži. Včeraj so bile velike delavsko demonstracije pred bankami in poatopjl zavarovnlnlh družb. Te banko in družbe so glavni laat nik nebotičnikov in ostalih pri zadetili palač <— In te so ixl^ro-vorne za trmogluvo stališče u-pravKelJev napram nameščen ceni, |K)ina organizacija v l*as Vegs sevelt in nj*g'"a žena finančno zainteresirana ... Priziv proti obsodbi rudarjev pred sodihiem Santa Fe, N. M. — Obrambni odbor trojice rudarjev iz Gal-lupa, ki so bili obsojeni na 45 do 60 let zapora ns oMotbo umora, je vložil priziv proti obsodbi pri Artmvnem vrhov nom sodišču. Ob«oJenf rudarji so Juan tichoa. Maniiil Avitta in l>ean-dro Verlsde. » Organizirala Je obrambni odbor j in pričela zbirati sklad, iz ka-1 terega se bodo čr|*aia sredstva zs nssiOvanje družin stavkar-1 jev. Rudarje je podprle tudi državna delavska federacija in i druge delavske organizacije. ------ "Visoke" plače polje. delskih delavcev Kalem, Ore. — Državni stati-' stiki s*» ugotovili, da prejemaj«» 1 poljedelski delavci največje 1 možd« od t Ti delavci-o» Protiiidovski pogromi na Poljskem; trije ubiti Varšava, 11. marca. — Včeraj Je bil nai>ad na Žide v Nowcm Miastu. Pogromniki so ubili tri Žide in iMižgali okrog sto židovskih domov. Domača (silicija J« bila brez moči In policijska moč je odšle iz Varšave. Napadalci ao vseučiliščni študentje in kme tje iz (»kolice. Nov ruski rekord t maska na obrazu 116 ur Moskva, II. m s res. — Iva»» GoJuško, mehanik rdeče letalski flote, Je nosil plinsko masko na obrazu 116 ur. kar Je svetovni trajno* t nI rekord v tem slučaju. Masko je vzel pro.4 le, kadar je jedel in to je bilo trikrat po 15 minut na dan. niso prav nič razveaelili te novice, ker je njihova mesečns mezda asm« $25 p« V» » UNK to J* prfeftii iraMaiM. _ iir«tl*lM rti« n i#rriM«t Msasssrlpls « rauiy»!-JuuL mnd «LTclt-d MtUIra «Il Ml k ralurrad WUr mmm—rrimU. muk m UorUi. »l»r». s»—. M«., will h» nUtrmmi IM br «NI ■IMira ■ ni. Ur IM Ht i PHOSVKTÀ mit-m «m UwatoU Ava, musía or ras ne debated fmnmtmmmm e^gs 13» Revoiverska debata Re vol versko "argumentiranje", ki je pred osmimi leti v narodni skupAčini v Belgradu ubilo tri Hrvate, Ae ni odpravljeno. Pošteni i ljudje v Jugoslaviji »e sicer trudijo vsa ta leta, da bi civilizirali svoj parlament in vlado, ali do dane« se jim to Ae ni posrečilo. Zadnji teden Je prišla vest, ki priča, da je jugoslovanski parlament Ae vedno na stopnji barbarskega balkanlzma, ki ni nil bolji od Mussolinijevega razlmj ruškega fašizma ali Hitlerjevega gangerizma. V belgrajski zbornici so spet počili streli iz revolverja, toda krogle, ki so bik* namenjene ministrskemu predsedniku Stojadinoviču, so Ale v pod in steno. K na krogla ni Ala daleč od ameriškega poslanika, ki je sedel v dlplomatičnl loži. Poročilo se giasi, rta je več drugih poslancev potegnilo revolverje iz žepa, ko je macedonski poslanec Arnavtič začel streljati na ministrskega predsednika. To znači, da Jugoslovan-ski poslanci hodijo oboroženi v zbornico. Le-pe razmere! Dokler bodo jugoslovanski jwslancl hodili z revolverji v žepu v zbornico in "argumentirali" ter "debatirali" s kroglami, ni upanja na demokracijo in demokratično civilizacijo v Jugoslaviji — in ni upanja, da zašije solnce . politične in kulturne svobode v nesrečni naAi stari domovini in da preneha policijski teror ter sploAna amnestija odpre ječe, ki so natla-čtlM fl političnimi jetniki;— Jugoslovanske napredne sile doma in v tu-jezemstvu, ki delujejo za demokracijo in svobodne volitve v Jugoslaviji, delujejo za odpravo tamkajšnjega revolverskega terorja v zbornici in zunaj zbornice. Da bl le te demokratične, napredne sile dosegle čim prej svoj uspeh! Tragikomična zadeva! Pred nekaj dnevi je ameriško časopisje objavilo razgovor med Stalinom in Američanom K. W. Ilowardom v Moskvi. V tem razgovoru je Howard vpraAal Stalina, če so sovjeti že opustili svoj "plan svetovne revolucije" in Stalin Je odgovoril, da takega "plana sovjeti sploh niso nikdar imeli." "Govorice o tem planu izvirajo iz tragične-aa ali bolje tragikomičnega nerazumevanja", je rekel Stalin in nato je pripomnil: "Vsak poskus fki*|Hirtiranja ruske revolucije bi bila bedastoča." Ta Stalinova izjava je namenjena onim, ki no m vftaraj rodili in pa onim odraslim ljudem, ki so popolnoma pozabili, kaj se je godilo od leta ltll9 do polulja IUHf>, ko no se boljševiki v Moskvi izrekli za zvezo z buržujsko demokracijo in m teni postavili Aestnajst let svoje zgodovine na gluvo, Vsi drugi normalni ljudje, ki ne pozabijo in niso nič |n»zabili — lahko strmijo, če hočejo, nad Stalinovo najnovejšo akrobatično umetnostjo. Stalinova izjava, da "sovjeti niso nikdar imeli načrta sa svetovno revolucijo," je—tragikomična pomota. Ljudje, ki niso pozabili, dobro \«'ilo, om mestnega pravnika maral jeziti in bil sem vedno do- ■ Raaakina. Prej nI župan imel no- "" ' Tn. s ««! Izraze iz tega "pisma", ki volj pameten in obziren do svo- bene pravice, da M pogledal za ^T^Jio^i^ Jih IeT D. citirala kot dokaz jih čitateljev, da jim niaern ser- kuiiae, da bi videl, kaj ae dela Glasovi iz naselbin Dva potepuha" v Chicago ¡ s ma iz Clevelanda", ki se tiče A. dolgo nismo toliko smejali ko zadnjo nedeljo, ko je dramski odsek SND iz Waukegana ponovil na odru dvorane SNPJ za klub 1 JSZ burko "Dva potepuha". Smejati se je bilo treba skoraj brez presledka nad dve uri. Se celo najbolj resni niso mogli o-stati resni ob tem naatopu Wau-kegančanov. Najbolj sta ga lomila Martin Judnich in Andrew Možek v naslovnih vlogah. Dobro oporo sta imela tudi v ostalih igralcih. Igra ni nič drugega ko burka od prlčetka do konca. Njen humor se sem pa tam dotika pro-staštva in v enem ali dveh krajih celo vulgarizma v ekstremu. Burko je po m ¡Al jen ju tega "kritika'' treba — očistiti predno bo Ae kje uprizorjena. Tudi bi nič ne izgubila, če bi se zadnje dejanje skrajAalo, ker postaja radi velikega Števila "zdravljenj" po e-nem kopitu monotona. Zadostovalo bl le nekaj eksemplarjev — "operacije" in eden ali dva druga "pacijenta". V igri je nastopilo 15 oseb Ix>vro Ogrin, Rozi Skala, Frank Velkovrh, Jennie Miller, Elsie Novak, Jack Mesec, Mary Hrova-tln, May mie Kirn, Martin Judnich, Andrew Možek, Joe Golob, Frank Nagode, Peter Pezdir, Vinko Pink in Paul J'eklay. Retirai je Martin ïudnich, Rudolph Skala pa sufliral. VVaukeganča-nje so pokazali, d» ao dobri igralci. « V drugem delu je nastopila Sava z dvema pesmima, Mary Jugfova je imela kratek govor, njene sestra Ernestine je lepo deklamirala Ha II ovo "Then, moje "niAotnosti in pobalinstva", bom podčrtal. O A. D. aem tedaj piaal: "Mislim, da je vsakomur med čitatelji Prosvete znano, da Imamo v Clevelandu dva slovenska viral teh izrodkov zastrupljenih možganov, temveč aem jih enostavno zmetal v koA in iz koša v peč. Ne pa tako Lojze. On taka plama celo .sam fabricira, potem pa /ih objavi v *vojem proata- dm>vnika in da vlada med tema Akem Hat« z močnejšim tiskom listoma nepomirljivo aovraAtvo1 ter priatavi, čefc, to je posledica osebnega, bizniškega In ne vem ¡vzgoje, ki jo itudi čaaopisje, ki Ae kakšnega značaja. To sovra-! prlobčuje 'fanatične priamoAtrf-Atvo je krivo, da v naAi metropo- je propalice Podgoričana'. Lg>jie If zelo pogosto smrdi po gndjillcL za kar Ima posebno zaslugo A-meriAka Domovina, in to aovraAtvo je tudi krivo, da poiten llo- «eveda upa, dá ae bo Podgoriča-nu razlil žolč zaradi takihle izrodkov prepltih možganov, pa se moti. Zmerjanje, ki prihaja iz vek ne more priti med naa, ne da ust ljudi, ki tonejo v blatu laat-bi okrog njega začeli polivati' ne perverznosti in degenerirano-gnojnice tega sovraštva. ŽaloHt- »ti, mi kvečjemu izvaM pomJlo-no, toda le preresnično. valen naamešek. Saj se poznamo "Ni dolgo tega, ko se je mu- in vemo, zakaj ae Lojze tako dil med nami pisatelj Louia A-| heznifiki in žolčijivo uflaja in rw-damič. Njegovi vodniki so biii.^J« " ljudje od Enakopravnosti. Dru- Ostali del omenjenega pi-gih Adamič tudi poznal ni v Cle- «m«" «e Je tikal Jožeta Grdine velandu, zato se je seveda mo- zafurane banke, ral obrniti tja. To pa seveda "nI • Ne rečem, da niso bili nekateri bilo po volji "bossu" Pircu, in izrazi v citiranem delu omenje ker je En j poleg tega še precej pisala o AUamiču, ga priporočala in branila, se je mož silno razkačil ter zlil na Adamiča go-lido gnojnice, češ, mu bomo že pokazali, ker se je dal voditi po metropoli, našim smrtnim sovra-gom! V sVojem klavernem listu z dne m. je I^ojze posvetil Adamiču ves uredniški članek, nega mojega "pisma" res krepki, toda to je tudi bilo vse. Sicer sem pa glede tega prejšnje-čase večkrat poudaril, da z ljudmi, ki te zmerjajo s propalico ter te okušajo ubiti v javnosti z osebnostmi in z apeliran jem na osebne moralne predsodke in »gnoranco čitateljev, skoro ni mogoče drugače govoriti. Saj ta- ga prikrito napadel z osebnost- ki ljudje olikanega govora niti mi, mu prikrito očital, češ, pri-danič je moral biti, ko ga še nismo poznali, mu očital, prav tako prikrito, nekakšno izdajstvo nad narodom in blatenje slovenskega naroda, dalje, da ni (A-damič) še nič storil za mili narod v Ameriki (Pire pa toliko!) What?", zaključna točka pa je, itd. Stvar je imeniten vzorec bila kratka antivojna enodejan- Hiinega pomanjkanja tolerance ka "God and Country". V nji ao in preobilica nestrpnosti in o-nas topili John in Alvln Rak, l nebno« t nega fanatizma in bo-Frank Sodnik in Jack Groser, ki doči zgodovinar se bo nedvomno se dobro užlvell v Igro in jo no delj časa pomudll pri tem bol-efektivno podali. Zal, da ni pri- nem pojavu ameriške Slovenije. Ala do popolne veljave, ker je Posebno ga bo zanimalo dejstvo, bila avdienca že utrujena radi da so bili ta in drugi izbruhi na-dolgega programa. Kratke govo- šega Lojzeta pk>d najčistejše o-re sta Imela tudi Chas. Pogore- Hebne mržnje, ki jo goji mož do Ifc in Bojanovich, kije nadome- vseh, ki nočejo trobiti v njeiov stoval Petra Kokotovlcha, kateremu je bil gla* odpovedal. Program je vodil Frank Zaitz. Udeležba je bila srednja. Po programu se je razvila vesela zabava poaebno v apodnjih prostorih. —A. G. Kdo laže in jo nepoAten? Cleveland, O. — Kot sem o-menil zadnjič, je Ameriška Domovina z dne i. marca t. 1. prinesla uredniški članek, v katerem je srdito napadla podpisanega ter mu očitala nizkotno in gnuano osebnostno napadanjo in zmerjanje, pobalinstvo itd., v INilemiziranju z nasprotniki, t. j. A. I). Da svoje trditve "podpre", je A. D. citirala najlH.lj krepke zraze iz "pisma i» Clcvelanda", ki je bilo priobčeno v Proaveti dne 15. januarja 11KM, nakar zaključuje, da Jontezu "v zmerjanju in (mbalinstvu ne najdete para", da so "vsi drugi njegovi dopisi enako niskotni in polni t>sovk, kakršne mogoče moremo dobiti samo pri Italijanih in Madžarih" in da st* poštenjako-viča črtala iz tega članka "več rog ter priznati njegovega pa-peštva. Dejstvo namreč je, da Pire napada Adamiča iz golih o-sebnih motivov, zato kor ni prišel k njemu, da bi ga on vodil po metropoli, temveč je šel k E-nakopravnosti. S tem ae je Pircu smrtno zameril. In to mu Je Pire že dal občutiti. "Maščevanje mora biti res sladko, tudi če zadene nedolžhe-tra!" Ta del mojega dopisa je bil odgovor na res pobalinske napade Ameriške Domovine na Adamiča, katerega je skušala na vso moč oblatiti ter vzbuditi proti njemu moralne predsodke med našimi ljudmi. Ako gg. Pire in Debevc želita, da jima lahko o-svežlm spomin na tistih dni besno lajanje nad Adamičem s tem, da bom v celoti priobčil njune tedanje napade na Adamiča. Drugi del omenjenega mojega dopisa, iz katerega sta poštenja koviča citirala "dokftze" o moji "nlskotnoatl In pobalinstvu", «e je tikal v A. D. priobčenega anonimnega prostaškega pisma, ki sta ga baje prejela urednika A. D., priobčila sta ga pa s komen- ne razumejo, nočejo razumeti! Sami neotesani, kot najbolj zabiti hribovci, neprestano silijo nasprotnika, da bi rabil v polemiki z njimi enako "omiko"! Saj mi je bilo vedno baš zato polemizirale s temi ljudmi skrajno zoprno in prav gotovo bi se ne k puščal več v polemiko z njimi, ako bi ne bil k temu prisiljen. Taka je ta reč. Gospoda, ki mi očitata lažnivost, da ne omenim več ostalih očitkov, naj pa zdaj pogoltneta svoje lastne debele Našim Čitateljem bo to zadostovalo, da bodo vedeli, kje sta doma lažnivost in nepoštenost in kje ju ni. Ivan Jonlez, 53. kot polovico teh gnusnih napa dov Jonteza". ki je "nič niH"J I tarjern, da "so taka pin ma jm »sle- kot trt leta |»ÍNa! na enak način ldj(,R w jo mM„ ¿HHopiajc. drugod. To se jm ne v I rosveto, ne da bl m. sploh od- k! pr,ohi|l "f^ntične prfomoda-' čiti. Izvedeli boste, i govorili . Dlčna Urednika A. D. „mimllre Podaorlčnna.w leJite tnh ehivtnv Delavski shodi West Allis, Wis. — Tukaj Anjim In okoliškim rojakom priporočam, da posečajo razne velike shode, ki se vršijo v naših dveh naselbinah. Pred par tedni se je tukaj mudil bivši general Butler, ki je govoril v mll-wauAkem avditoriju. Udeležba je bila velika, naših ljudi pa malo. Govornik je razlagal vojno rake-tirstvo, bičal in kritiziral je na vse načine ameriške veleroparje ter pozival ljudstvo v enotno fronto, da prepreči novo vojno, ki baš v teh časih preti vsemu avetu, da uniči civilizacijo. (Kje je bil Butler takrat, ko so zaprli Debsa?) Drutfi večji shod ae je vršil 27. feb., na katerem je nastopil župan D. W. Hoan in drugi mestni odborniki. Povedali so mnogo zanimivega. Preveč bi vzelo prostora, če bi hotel vse opisati. Rojakom le priporočam, da se u-deležujejo delavskih shodov, ki so podučni. Vršili se bodo od časa do časa prihodnje mesece. To Je potrebno. Kapitalisti skušajo zatretl socialistično in delavsko gibanje sploh v Milwaukeeju in sme j m mre- ža njegovim hrbtom. 6ele ko je bi) izvoljen soc. pravnik, mu je bMo to omogočeno, éé sta šla skupaj na delo, tako da je kmalu pričelo po pisarnah pokati. Posledic« je bila, da je kmalu sa-čelo frčati. Edén izmed uradnikov se je ustrelil, svojega tovariša pa je obstrelil, ker je o korupciji preveč -vedel. Nekaj jih Serfti ca omrežjem in pretakava se nadaljuje. V časopisih ne čtanvo tega, kar slišimo na shodih. Zato priporočam vsem rojakom, da obiščejo soc. shode, na katerih nastopajo soc. kandidatje in govorniki. Seznanili se boste t rasnimi stvarmi, ki se tičejo vas direktno. Baš sedaj se bogatini na vse načine pripravljajo, da bi preprečili splošno glaisoVanje glede elektrarne, ker si socialisti in organizirani delavci prizadevajo, da jo mesto prevzame pod svojo upravo. Magnatje so organizirali tudi ženske, ki hodijo od hiše do hiše ter strašijo ljudi, da bodo večji davki, če mesto prevzame elektrarno. Pripovedujejo, da bo dražja razsvetljava ter da bo tako socialistično početje opravilo mesto na kanit. Vse take in druge pripovedke pripovedujejo volilcem. Zato pa je dolžnost zavednega delavstva, da ljudstvu pove resnico, tako da bo volilo za svoje koristi. Se celo slovenski kandidat je podpiéftl tak program, da mora edoktrarna ostati v privatnih rokah. (Dober tek, Frank!) Rojaike opozarjam, da pokaže jo vrata plačanim agentom, ki ne vedo, kaj propagirajo ali pa so Judeži, ki so se polakomiH izdajalskih groiev. V Ameriki je že nad 60 me»t in trgov, ki imajo svoje elektrarne in vse dobro uspevajo, razsvetljava je cehe j a, zraven tega pa mestne uprave naredijo za svoja mesta še lepe dobičke. Tako je pravi Delavstvo mora imeti zaupanje v svojo delavsko mestno upravo in se mora zanimati za vse svoje interese, kajti edinole na ta način _pridemo v ¡boljšo bodočnost in blagostanje. Strnimo se skupaj ter rama ob rami delajmo za skupne interese! Oddajmo naše glasove našim delavskim kandidatom, ki jih je postavila soc. stranka, ako hočemo sami sebi dobro! Jos. Radelj, 16. sta v preveliki ihti seveda poza-liila, da ni prav nič v skladu s pravili časnikarske etike, citirati iz nekega članka ali dopisa samo nekaj "ocvirkov", ostalo vsebino, v sveži s katero so bili citirani izraxi porabljeni, pa ^ precej brez moči. Zdi se tudi, strup sam v nekih prlnrferih uporabljati i zdravilo. » iti Beli kruh m» Znano je. da je bel kruh manj g črnega. Ce človek dalje čaaa tfr*»^ kruh. nastanejo v funkciji «W^'Ti Stalno uiivanj* belega kruha poroči j i vo, kef se pčkažejo poslej * minjajo na škorbut. Cesto j* P« di vzrok patolfttkfea debHJenja. riški ín angleški zdravniki Ae pripo^ dem, ki narfbajo k defceldstf. Po zatrj«K-aAju angleškega Oriînna se orjrtnske motrtj* preobilnega uživanji belega kruha, nv^ rtjozzrfrtrrmtntridineefN^*'*™ J črnega kruha. 12. MARCA NAZNANILO IN ZAHVALA Satootneira area iumtanj«m Mir «hI m k «mm. anancrm In prijateljem Mrom Amerikr tuino vral, da Je nemila «Nin vsel* ilvljenja mujr-mu ljubljenemu Miproiu in u*etu JOHN TURCKU Umrl Je aa pljučnico dur IS. rebruarta 1»S«. U»|en i« bil v Rečici n« ap. Čtajerakem 7. maja IHN». V Ameriki Je bival od leta lilO In večji del tega hi van ta Je ilvel v We# Alllau, Wla.; Ml Je (udi med pljonlrfl aK»ven»klb naaeljeneev Weal A Ulna. Hil Je Član druitva it. 104 SNPJ In K. S J I'/.H, katerih član*v« Je poakrbelo aa lep la do-atojed poffreh. Tem potom ae prav lepo fcahvaltmo druMvom ia aočutje In dano nam pomoč In tolaibo v url tekmtl. Ilvmla lepa aa čaaSno »trato ob miivaihem odru in iirčaa hvala vaem darovalcem Atevllnlb vencev In cvetlic. ki ate Jth podarili pokojniku aa aadnjl poadrav. I.epa hvala tudi darovalerm aa male. lakrena hvala pev-akomu «boru "Naprej" aa ranljivo petje na domu In cerkvi, ter ob odprtem «robu na pokopslličs. Hvala vaes», ki ate dali avtomobile na rsspolsro in voalll breaptačno pri aprevodu, čeravno Je Mio Is-redno alabo vreme. Ostanete nam v apomlnu In aelo mmo vam bvs» le Ani. do enkrat prearčn* «vala vaem akapaj ta aa vae, karkoli «t« nam dobrota atortlt. Tebi, dract aopro«, oče la bral. pa Selimo, polivaj v miru In lahka naj TI bode amerliks srnnlja.—talujočl ootallt Mophle Turek. nopro««s John In Kdward, alnovat Frank, Anion la Mary, bra* la aestra. Weat Allia, Wla, Ljubljanski "Ponedeljski Sloneč" od 17. februarja poroča: Goriški nadškof monsgr. Mar-tti in prefekt Ciampani sta ob [liki obletnice konkordata izbijala prisrčni pismi. V svo-n pismu želi nadškof, naj bi talija kmalu triumfirala nad trni zaprekami iti zmagovito Hirala «vetu sladko postavo ru in ljubezni na podlagi reške in pravice." i N F I N A C 1 J A DIJAKA SLAVKA yiClCA ... varen slovenski agitator", pravijo fašisti Ilirska Bistrica, feb. 1936. — Aretaciji dijaka Slavka Vičiča Ilirske Bistrice sporočamo še taj podrobnosti, ki smo o njih tnali: Po aretaciji je odsedel teden v Bistriškem zaporu, nakar bH od poljan na Reko, kjer je obsojen in konfiniran za dometih let. Mladenič je bil nam-I radi "pregpreče Ijubeznivo-[' do črnih srajc pod policij-|m nadzorstvom, radi tega je [tal biti po 9. uri zvečer doma. pa zanašajoč se preveč na pri-kesljivost policijskega komi-fja Zecchinija se Vičič ni bog I kak', bal prekršiti t« ure. Ta-I je prišel dan, ko «o orožniki Iskali njegov dom, a fanta ni-Inašli doma. Ponoči so se zo-InaAli orožniki na njegovem mu, vz«'li ga iz )K>stelje in od-Bli v zapor. Radi tega bi bil It morda kaznovan par dni za-p in izpuščen, da se ni par dni p dogodil slučaj, čigar posle-f so i>owtale usodne in vrgle P^osU na tukajšnje vii je r'«'- 1'ri predvojaških vajah, v rn mora vsa naša mladina Vsak Potegljaj Manj Kisloben LAHKA KAJA bogati«; a, /,rki,k<;a osla tobaka vanj«- kialobno - alkali jake*a ra smer ja, s tem« •l«aij«'< im končnim isholjlanjem okuast Is kofHroHrssa swstsst V savrlrrirm larirtku. Trkom 1st ao l»ili al or jr ni gotovi napredki v iabiri in ravoailjti elgafHnrg« tobaka sa fjirky Sirikr IJi*arrtr. Tr vključujejo uvodi», aualiiu) tobak« irhrari'pa; uporaba »rnlnjÜi liatovi ravnanja tobaka pri vilji gorkoti (^TusalJn»*) I vpoitr. Vae t«, »k upaj proUvnl. Imlji» rI ga reto -msdffffia cigareto, rigarelo napravljeno is ln>satrga, arrlega ilrla tobaka - l.aliko K ajo. Lucklst to monj klilobnt r,MWSt« MD<«f«* f....... Vi* M«4 L«kv SuSk« Ci#f Zadnje komično prollkoinjs r »■v fm i T" J ' " aoTol'»• Ja ¡mojo drogo gnane vrt»o preobilico ki»lobo nad Lucky Strike od »1% do 100%. IT'S TOASTED Zaščita vasoga grla-proti draženju •_«proti kaslju_____ in drugih poslopjih. Vse mesto kakor todi predmestja so nstr-pena s vojaštvom. ___ ks^e cKldelek p n.ihilr.iii f|yaJ padaj 21. marca Conte di SAVO IA 28. marca j Preko (lenove, 1.% ur do VsAegs doma. Vžite Velikonoč v vaši domovini letos. Vozite se z enim ali drugim parnikom, vživajte udobno* prijazno poslužbo in najboljšo hrano. Oglasite se pri kateremkoli autorisirancm agentu ali ns: J« ** Mirhigan A ve.. Chlrsgo, III. Pravi, da bi bili samo prillčni zaslužki, a da bi se že našli. Lahko bi mu |>omagal saditi krompir, je dejal, in kar divji je bil, ko je rekel, da drva ne bi smel sekati. Pravi, da je to njegovo delo, in videti je, da se res boji zanj." "In meni je rekla gospa Hallova nekako isto. Billy. Nič napak ne bi bilo. če bi preživela deževno dobo v Carmelu. In ti bi lahko hodil plavat z gospodom Hazardom." (DaUe prihoda jl&> ITALIAN LINE (Nadaljevan)« In konee.) I* semtertja kakšna res elegantna pojava. ki pa švigne le mimogrede in, skoraj bi rekel, nehote skozi vso to mrgolelo in prerlvajočo se množico. Moderna svetlobna reklama čudno in kriieč« nasprotuje niz* kim, ubornim l»ajtam. ki stoje |M>leg visokih palač, siromaštvu, ki ga v tako obilni meri sreču« ješ na tsakem koraku. V kavarni igra orkester. Srbske narodne pesmi. Nepričakovano i*slišim ta svojim hrbtom man gla«. Naglo se obrnem. Mofeakar govori franc«*aki. Močno maha z rokama. V družbi t njim sedita dva goA|>oda. ki sta elegantno oldcčetia. — Milan! ml je make preglasno ušlo Moj prijatelj me je (»ogledal. Zardel je prav dn vrha um«» * — Ah, ti prijatelj! ? tiskarsko obrt 2457-59 80. lawndalb at*NV« Oprostil se je pri svoji družbi ter prisedel k meni. — Kako t«*? AU nisi v«W \ Berlinu? sem glasno ogovarjal. Smejati se ne bi smel, n Nemčiji ne bi sind govoriti — t naglasom.Ali. I»res iiMgtasa . . • — Sem ftr p«.talni, kdo ml je bil to nekdaj pravil! aem se hljsl ............................................................... Prišla sva \ samotno ulico. — Saj nič ne reč «m. A na ljubo veliki stvari, za katero se vsi bojuj* mute m se Ji moral s teikim srce« odreči . * s o "malenkostnem" Jankov ich u, Barbiču in Jontecu! Pa brez zamere. LI Anton Jankov teh. 147. Telef« chicago, ill»