tnserati se sprejemajo ia veljli Iristopna vrsta : 8 kr., če se tiska lkrat, 12 15 Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravuiStvo (administracija) in eksj edicija na Htarem trgu h. St. 16. Pelltltn lisi za slorasli utbl Po posti prejeman velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr nu pol leta . . 6 „ — „ za četrt leta . . 2 „ — V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta ... 4 „ 20 „ za četrt leta . . 3 „ 10 ,. V Ljubljani na dom pošiljan veljft 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Lingovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. JL Pij IX. III. Po svoji vrnitvi iz Gaete so si Pij na vso moč prizadeval1, da bi svoje dežele vredili po zahtevah in potrebah sedanjega časa, in marsikaj bi se bilo v tem oziru zgodilo, če bi ne bili skrivni rogovih ži od piemonteške vlade najeti in nahujskani spodkopovali ja\nega mitu in blagostanju. Pa tudi vnanjih dežel v svoji skrbi niso pozabili ter so povsod po vsej moči pospeševali katoliško življenje. Na Nemškem so se osnovala razna društva, kakor Pijevo društvo za razširjevanje svobode in edinosti cerkvene, Bonifacijevo društvo za podporo notranjih misijonov, katoliške rokodelske družbe itd. Na Angleškem so Pij I. 1850 zopet vstanovili katoliško hierarhijo, t. j. vstanovili so več škofij in imenovali potrebnih škofov, ter katoliško življenje tolikanj pospešili, da so imeli že 1. l862 katoličani na Angleškem okoli 1000 krasnih cerkva, 37 novih samostanov, 12 duhovtk.h semenišč, mnogo katoliških šol, in da se je vsako leto okoli 5 do 0000 ljudi povrnilo nazaj k katoliški cerkvi. Tudi v llolundiji so Pij 1. 1853 vravnali katoliško hierarhijo, z Avstrijo pa 1. 1855 sklenili tako imenovani konkordat, to je pogodbo med svetovno in duhovsko oblastjo ali med cesarjem in papežem , pri kteri ste se obe stranki ravnale po izreku Zveličarjevtm: Dajte cesarju , kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Pij so imeli navado , v svojih stiskah obračati se do nebeške kraljice in jo. prositi njene pomoči, ktero so res velikokrat skusili prav na čudovite načine. Po pravici se smejo tedaj imenovati Marijini papež. Da bi tudi oni kaj storili za povzdigo njene časti, so že iz Gaete pisali vsem škofom ter jih vprašali za njihovo mnenje glede brezmadežnega spočetja preblažene device Marije, čez 500 jih je pritrdilo muenju sv. očeta, ki so 8. decembra 1854 med sijajno slovesnostjo, ktere se je vdeležilo 192 kardinalov in škofov in čez 300 drugih duhovnikov, brezmadežno spočetje Marijino proglasili za versko resnico. Ko je sv. cerkev na ta način pokazala svojo edinost v sv. veri, morala je pa glede vnanjega življenja prestati mnogo britkosti. Na Sardinskem je dal minister Kavur I. 1855 postavo, da naj se odpravi 3(15 samostanov. Tej silovitosti sta neprestrašeno oporekala papež in tudi nadškof Frauconi, kteri je bil en mesec zaprt in je moral potem pobegniti na Francosko. Žandarji so pri tisti priliki šiloma napadali samostane, nune iz celic vlačili in odganjali v tuje kraje. S tem ne še 'zadovoljen je omenjeni minister na pariškem kongi u že I-185G nasvetoval, da naj dežele papeževe izruče posvetni vladi; na videz uaj bodo sicer pod višjo oblastjo papeževo, vendar pa naj jih vlada posvetni namestnik, t. j. kralj sardinski. Že takrat je tedaj Kavur snoval načrt, kterega je pozneje tudi zvršil, iu da bi bil svoj namen tem laglje dosegel, trosili so od njega podkupljeni Časniki najgrše laži o papežu in njegovi vladi po svetu, L 1857 so papež obiskali svoje dežele ter popotovali čez Loreto do Bologne; pobožno kmečko ljudstvo, ki je sv-cerkvi iz celega srca vdano, sprejemalo jih je povsod, kamor- koli so prišli, z največjo navdušeuoatjo in vdanostjo, Rogovileže so I>a ta znamenja zvestobe in ljnbezni vernega ljudstva do papeža silno jezila, in jih le še bolj vtrdila v peklenskem sovraštvu do katoliške cerkve in njenega glavarja. Ker so pa le predobro čutili, da sami ne morejo nič opraviti, obrnili so se do francoskega cesarja Napoleona III., ki v svojem srcu ni bil nič bolji od njih-Napoleon je bil 1. 1831 kot mladenič tedanjim italijanskim rogoviležem prisegel, da hoče za neodvisnost in svobodo Italije živeti in umreti. Na to prisego so ga prekucuhi sedaj opominjali ter skušali ga 1. 1858 celo z Orsinijevimi bombami spraviti s pota, ker se je nekaj obotavljal. To ga je pripravilo, da se je tesneje zvezal s Kavurjem in brez števila brošur in spisov raztrosil po svetu, v kterih je pretresal razmere italijanske in rimske. Iz prva se je pisarilo, da naj Italija postane federativna država s papežem na čelu, pa ne dolgo potem se je ta nasvet zopet ovrgel in naravnost se je zahtevalo, da naj papež ima samo Itini, druge dežele njegove pa naj se izroče posvetnim vladam. Ker je Avstrija tedaj še varovalo sv. očeta in razun tega tudi pod svojo oblastjo imela lepe italijanske dežele, po kterih so se prekucuhom sline cedile, treba je bilo naj prej vgnati Avstrijo. Napoleon ji je tedaj s piemonteškim kraljem J. 1 Soi) vojsko napovedal, ter jo premagal in ji vzel lombardsko kraljestvo. Kavurju in Viktorju Emanuelu zdel se je sedaj primeren čas prisvojiti si še papeževe dežele. Najprvo sta od sv. očeta zahtevala, da naj jima prepusti Bologno z njenim okrajem. Ker so se papež temu krepko ustavili, sklical se je Emanuel na ljudstvo ter si je šiloma vzel to deželo, češ, da prebivalstvo omenjenih krajev to želi. Pij IX. so vsled tega kralja Viktorja Emanuela in vse njegove pomagače izobčili, ne da bi bili pa koga osebno imenovali. Ker je k temu ropu, kaKor smo rekli, mnogo pripomogel francoski cesar Napoleon, zadelo je to izobčenje tudi njega, kar je prav dobro čutil, ker je prepovedal dotično papeževo pismo v svojih deželah razglasiti. Da bi druge svoje dežele varovali pred roparskimi napadi italijanskih rovarskih krdel, nabrali so 1. 18GO četico prostovoljcev iz raznoterih katoliških dežel, kteri se jeza vodja ponudil pobožni in izvrstni francoski general Lamoriciere. Pa preden je bilo še vse za brambo potrebno vravuano, napal je sardinski kralj Viktor Emanuel, ne da hi bil vojsko napovedal, papeževe dežele, ter premagal 18 sept. 18G0 generala Lamori-cičrea pri Kasteltidardu in vzel papežu vse dežele pustivži jim samo Rim in bližnjo okolico. Napoleon se je tedaj sicer delal, kakor da bi s tem početjem Emanuelovim ne bil zadovoljen, pa nihče mu tega ni verjel. Ker so se morali pred napadom piemonteškega kralja vdati tudi drugi italijanski vladarji in mu prepustiti svoje dežele, in je bil ob enem Gari-baldi s svojo druhaljo pregnal kralja neapolitanskega, bila je Italija za silo skrpana in Viktor Emanuel si je 17. marca 18G1 pridejal naslov kralja italijanskega. Kavur je bil tedaj svojo delo dovršil, toda sadu ni vžil nobenega, ker ga je Bog že 2Va meseca pozneje (3. junija) poklical pred svojo sodbo. Pogreb 1*1.1» IX. Vse dni, kar so Pij ležali na parah , prihajalo je toliko ljudstva jih kropit iu gledat, da je bilo treba dolgo čakati, preden je bilo mogoče priti do kapele , kjer je ležalo truplo. V nedeljo je bilo tam gotovo čez 100.000 ljudi raznih stanov in starosti, kakor poročajo celo liberalni časniki. Tudi kardinali iu škofje, k so prišli v Rim , šli so najprej pokropit sv. očeta. Kardinali Schvvarzenberg, Kučker, Mi-hajlovič, ki so došli v torek v Rim, in graški škof Zwerger so ostali v duhovskem vstavu ali'Anima. V sredo popoludne ob treh so zaprli cerkev sv. Petra in so truplo deli v trugo. Notar je prebral mrtvaški list, ki so ga v srebrni škatlici položili k nogam umrlega. Višji hišnik (Majordomus) je pokril obraz s pregrinjalom, kardinal-kamornik pa z drugim pregrinjalom celo truplo. V trugo so razun trga deli še pečate in pa svetinje, ki so bile za Pijeve vlade kovane in kterih je vseh skupaj 96. Slovesnosti so se vdeležili kardinali, vatikanski kapitel, papeževi dvorniki, vnanji državniki in nekteri povabljeni gosti, med kterimi je bilo mnogo deputacij vnanjih družb, ki so prišle, da so se vdeležile pogreba Pijevega. Po smrti bodočega papeža se ima truplo Pi-jevo prenesti v cerkev sv. Lavrenca in ondi postaviti priprosti spominek in na njem zapisati ime, dan rojstva in dan smrti, pa besede: „Molite zanjl1' Tudi italijanski kralj se je hotel z dvorom svojim vdeležiti pogreba ter papežu skazati čast, ktera gre vladarjem, toda zahteval je posebne sedeže za se in kraljico. Kaj mu je višji kamornik odgovoril, se še ne ve, pa najbrže se mu je vljudno zahvalil za to ponudbo. Da bi ne bilo treba kralja povabiti k slovesni maši, ki bo po Piju, odločila se je za njo sikstinska kapela. Kralj je zaukazal te slovesnosti obhajati v posebni cerkvi in se jih bode vdeležil z vsim dvorom Na Dunaju bila je 13. t. m. črna maša po ranjkem Piju v cesarski dvorni kapeli, ktere so se vdeležili tudi cesar z mnogimi nadvojvodi in nadvojvodinjami ; pri sv. Štefanu pa je imel papežev nuncij enako slovesnost, ktere so se vdeležili premnogi plemenitaži, poslanci, mestni odborniki in mnogo ljudstva. Iz ostaline Pijeve se ,,čechu" naznanja, da so volili Avstrijskemu cesarju z demanti obsojen križ s Kristusom iz čistega zlata, cesarici Elizabeti amulet, podobo sv. Terezije v okviru z dragimi kamni vstavljenem ženi maršala Mac-Mahona, darove za kralja Španjol-skega, kraljico Portugalsko, princa Napoleona, za cesarico Evgenijo in cesarico Mehikansko Karolino. Skoro za vsakega kardinala je zapustil papež tak spominek in na njem li.-tek z lastnim zapisnikom Pijevim. Škofovski križ, kterega so vedno nosili na prsih , in kterega jim je bila darovala njihova mati, so zapustili svojemu višjemu hišniku msgn. Ricci-u. Oskrbnik zapuščnine je kardinal Simeoni. O volitvi papeževi poroča se graškemu „Vo)ksblattu" od sekav-skega škofa Zwergerja, ki so v nedeljo ob 6. uri zjutraj s svojim spremljevalcem došli v Rim, da kardinali o njej stanovitno molče, in da so vsa naznanila po časnikih o razporu in razdraženosti med njimi izlagana. Tudi „Čech" piše, kako lažejo liberalni listi, celo vladni o vporu v zboru kardinalskem , o prihodnjem papežu itd., ter pravi, da so to le izmišljevanja prismojenih možganov liberalnih sporočevaicev. Kdor ve, da nobeden brez pravice ne more v njihov zbor, in kako mirno in modro se je godilo vse pri zadnji volitvi, ve tudi, kaj je mi- sliti o dotičnih strankovskih poročilih. Zlasti liberalni časniki o tej reči veliko pisarijo in ,,Liberta" je soštela celo glasove, koliko da jih ta ali una slranka ima; Manningova nesprav-ljiva(?), pravi, šteje 12glasov; kandidat zmernejše stranke , ki je za spravo, je Ravenski nadškof kardinal Moretti; tretja stranka, kije za to, da ostane vse pri sedanjih razmdrah , je najštevilnejša, in njen kandidat je Veronski nadčkof kardinal Canossa. Liberalni časniki tudi pripovedujejo, da bode konklave dolgo časa trajalo, ker ima rešiti mnogo jako važnih zadev. To priča, da ti časniki razmer katoliških iu cerkvenih prav nič ne poznajo. Konklave z dotičnimi vprašanji nima prav nič opraviti, njegova naloga je le volitev novega papeža, vse druge reči rešujejo papež, za kterega dotični sklepi konklava nimajo nobene veljave. Liberalne novine poročajo, da so kardinali 13. t. m. pretresali pravico nekterih vlad oporekati izvolitvi njim neljubih oseb ter sklenili varovati kardinalskemu kolegiju po-popolno prostost, ob enem pa vladam dati priliko, da izrazijo svoje želje. Liberalnim listom se tedaj dozdeva, da volitev papeža ne bode šla gladko izpod rok, in morda bi radi videli kak razpor; za katoličane pa ta volitev nima nobene nevarnosti, ker za trdno verujejo, da izvolitev svojega namestnika vodi tisti, ki je aposteljnoin rekel: „Glejte, jaz ostanem pri vas do konca svetal ' Konklave se neki prične v torek 19. t. m. Zarad obilnih vdeležnikov, se bode potrebovalo za konklave okoli 400 sob. Okoli 57 kardinalov je sedaj že v Rimu. Minister Crispi je kardinalu-kamorniku ponu dil toliko vojakov in policajev, kolikor se mu jih zdi potrebnih, za varstvo konklava. Neki liberalni list „Circulo Republikano" zahteva, da naj se garancijska (izjemna) postava za papeža odpravi in da naj tudi za novega papeža veljajo navadne in splošne postave. Nezaslišana blamaža za Angleže. Take sramote Angleška še ni doživela, kakor sedaj. Angleška vlada je ukazala gene-neralu IIornbyu, naj pluje s svojimi vojnimi ladijami proti Carigradu, češ, da bi branil tam angleške podložnike, če bi se naredila v Carigradu kaka prekucija. Turški sultan zdaj pa tega brodovja ne spusti skozi Dardanele, in hoče ladije bombardirati, če bi se podstopile blizo priti 1 Kaj enacega se v Londonu niso nadejali. Poprej je sultan želel, da bi mu prišle angleške ladije na pomoč, angleški poslanik v Carigradu, Lavard , je imel prvo besedo pri sultauu, tedaj ni bilo misliti, da bi se Turčija angleškemu koraku zoperstavila, akoravno prav za prav Anglija vsled pariške dogodbe nema pravice, vojnih ladij pošiljati skozi Dardanele. Pa Angleška je mislila, da so pariške dogodbe samo tačas veljavne, kedar ovirajo Rusijo, nje pa ne smejo ovirati. Kako strmenje je moralo tedaj v Londonu nastati, ko so zvedeli, da Turek ne pusti angleških ladij blizo priti! Vidi se, da je res turška vlada že na strani Rusije, in da se hoče nad Angleži maščevati. Ce je pa to nerada storila na strogo povelje rusko, potem je zopet razvidno, da je popolnoma v ruski oblasti, in da se ne more več svobodno gibati. Vprašanje pa je, kaj bo angleška vlada na to rekla? Ali zamore tako osramotenje mirno prebaviti ? Če ima le količkaj časti v sebi, primorana je, vojsko pričeti. Kako pa se bo vojskovala sama b svojimi slabimi močmi ob enem zoper Turčijo in Rusijo? Zakaj Turčija neče angleške zveze več, se neče dalje vojskovati z Rusi, in se tudi ne more; toliko pa še zamore, da obstreljava angleške ladije z brega , in to je tudi pripravljena storiti , da se maščuje nad Anglijo, ki je vse vojske kriva, in ki je Turčijo podpihovala, na zadnje pa na cedilu pustila. Bolj sitnega, da, omilovauja vrednega položaja si ni mogoče misliti, kakor je ta , v kterem zdaj angleška vlada tiči. Klicali so medveda toliko časa, da je v resnici prišel, in zdaj, ko je tu, ne vedo od samega strahu kaj početi. Ako Angleži navzlic tej blamaži mirni ostanejo, slišali bodo krohot cele Evope, in — vsa veljava Angležka je proč, v Evropi in Aziji; ne bo se več prištevala med merodajne velevlasti, posmehovati se jej bodo otroci!Ako pa vojsko prične, ali ne govori deset uzrokov zoper enega, da se bo vnovič blamirala, da ne bo mogla Rusom nič škodovati? Plašno se ozirajo Angleži sedaj po Evropi, in iščejo zaveznika na suhem, ker brez takega absolutno ne morejo na vojsko misliti. Pa ue bodo ga našli. Francozi se z Rusom ne bodo vojskovali in se tudi ne morejo, kar se imajo Nemčije bati; pa ko bi prav tega ne bilo , nečejo se Slovanom zameriti, in tudi Angležev posebno ne ljubijo. Le Avstrija edina bi morebiti imela voljo za to, pa si ne upa, ker bi imela opraviti morda še z drugim ali celo tretjim nasprotnikom. Celo listi, kakor „N. fr. Presse" „Morgenpost" itd., ki kar bljuvajo sovražtvo do Rusov, odsvetujejo od take vojske, ker je Avstrija premalo pripravljena, in bi si s tem korakom preveč upala. Edini Madjari hočejo vojsko z Rusijo, iu silijo v svojo nesrečo, kakor veša v luč. Mi pa zaupamo v modrost našega cesarja, ki gotovo ne bode dopustila za nas pogubne vojske. Angleži tedaj ostanejo brez zaveznika. Primorani so pri svoji časti, pričeti vojsko in pod takimi brezupnimi znamenji ! Ali so pa vredni milovanja? Nikakor ne. Vso čast pred državniško zmožnostjo Gladstonovo; kakor se je pa Disraeli ves čas vedel, ne moremo ga milovati, ako je zdaj v tak položaj zabredel. Ali ni ves čas Rusije dražil, ali se ni vedno bahal z angleško močjo, Turke podpihaval, nevtraliteto samovoljno prestopal , mirno spravo med Rusijo in Turčijo nemogočo storil, celo Evropo dan za dnevom spravljal na noge, in z vojsko in vmešavanjem grozil? Medved se ne draži brez kazni, tedaj tudi ruski medved ne, in vojska ni igrača, da bi se klicala in kar tje v en dan lahkomi-šljeno metala med narode. Ko ie na vzhodu začelo goreti, je Disraeli pihal, namesto da bi bil glasil, zdaj se tedaj ne sme pritožiti, če se je plamen tudi njegove hiše prijel. Naj sedaj le gasi, kakor ve in zna, pomagal mu menda nihče ne bo. Z bojišča. Angleško brodovje (10 ladij) je neki vendar le jadralo skoz Dardanele v marmarsko morje. Ce je to naznanilo „ Ag. Ilavas" resnično, utegnejo Angleži priti v hude zadrege. Preti jim namreč nevarnost, da bi jim Turki ali Rusi, če oni zasedejo Dardanele in Bospor, ne zaprli poti iz omenjenega morja. Da bi bili Rusi prišli v Carigrad, se dozdaj še ne ve. — Kon-lerencija se ne bo obhajala na Dunaju, ker Gorčakov sploh noče, da bi se sošla v kakem večjem glavnem mestu. Turška zbornica je razpuičcna. Izvirni dopisi. ¥« Ši. Itnperta na Dolenjskem, 11. februarija. (Vreme,šolsko, volitve.) Po stari navadi naj začnem tudi jaz z vremenom preden pridem na druge reči; tem rajši, ker nas nekaj dni sem res veseli, da nam zlato solnce kaže svoje prijazno obličje i taja ledeno skorjo zmrznjene zemlje. Po naših vinskih goricah, proti solncu ležečih, je sneg že skopnel in v teh dnevih se bo marljivi kraetič že jel gibati okoli drage trtice, boljšo nado goječ v svojem srcu, ker se mu v zadnjih dveh letih ni popolnoma spolnila zavoljo raznih zim. Res je Bicer, da se je za 1. 1876 po slani poškodovanim nogradom odpisalo mnogo davka zem-ljiščinega, v našem davkovskem okraju 3084 fl. 43 kr., a na posameznega vendar le malo pride. Bog daj vendar le dobro letino, sai kmet davke sploh rad plačuje, ako so tudi veliki. Ta blagor mu je prinesla nova doba splošnega napredka Pa recite, da to ni napredek! Poslušajte to zgodbico! V naši občini je bil mož kaznovan, ker so njegovi otroci šolo zamujali in opuščali. Ker denarne globe ni zmogel, je moral pa „sedet iti" v Mokronog. Ko kazen do-stoji, pride k nekemu gospodu, ki ga vpraša, kako da je bilo. ,.Ej Gospod, prav dobro!" ter se veselo nasmehlja. „A — vidijo" — — rekši izvleče iz suknje lep kos sorščnega kruha. „Pa kaj še to, vsega sem imel dosti, opoludne sem se tako lepo -župe in mesa najedel, da Se — vejo — o božiču jaz nisem tako imel. Vejo kaj, celo zimo bi bil rad notri, ko bi le „ta stare" ne imel." Iu tako je še marsikaj pripovedoval možicelj v svoji priprostosti, kako se v ječi godi. Privoščimo mu, da se je temu človeku kazen zdela plačilo, ko bi nas pri tem misel ne navdajala , kako se sploh streže hu-dodelnikom, ki so v resnici ostre kazni vredni, in komaj izpuščeni le gledajo, kako bodo zopet nazaj prišli. Skoro v vsakem časniku se bere, kako se po ječah dcbro godi, če jim le ni kaj po volji je pa upor! Naši narodni poslanci naj bi i na to svoje oči obrnili ter gosposko opo-zororili, da se v tem obziru kaj vkrene, ako jej je res tako blagor ljudstva pri srcu. Ne moremo si prav razložiti, zakaj nas pri nobenih volitvah beriči ne puste pri miru ter nas vselej nadlegujejo. Kdo jim neki to veleva? Kar smo pri zadniih volitvah za kupčijsko zbornico brali in doživeli, nam zopet potrjuje, da bi nemčurska stranka zginila kakor kafra, ako bi jej ne bili podpora beriči in občinski sluge, sosebno tam, kjer so župani neui-čurji. Pri nas je šlo v tem obziru dosti gladko, v sosednem Mokronogu pa se je godilo kakor v nekterih drugih krajih, iz kterih se je poročalo v „Slovencu'\ (Večina dotičnili poročil je bila konfi-cirana. Vred.) To je čudo, da so ravno nemčurski župani ali kakor se sami imenujejo, „purgermajstri" taki despoti. ,.Saitz", o kterem ste zadnjič poročali izpod Gorjancev, naj bo potolažen, ker ima v mokronoškem županu vrednega sobratiča. Ta se tudi ne zmeni za nobene odbornike ali svetovalce, on jih vse v kozji rog vžene. Tako mi je pripovedoval nedavno veljaven mož — in še druge reči občinske in šolske, o kterih, ako vam drago, poročam ob priliki, ker to so javne zadeve in segajo v mozeg — čem reči, v mošnjo — plačujočega ljudstva. (Prosimo. Vred.) Iz Železnikov, ll. februarja. (V obrambo.) R. P. V „Slovenc-u" št. IG govori med drugim g. dopisnik „iz Selške doline", da ,,v našem bližnjem trgu, dasiravno so vsi vneti Slovenci, je vender tudi nekaj takih , ki Ruse napčno sodijo, in ki vzrok, da kupčija z železom ne gre prav dobro, iščejo v tem, da se bodo slovanske dežele od Turčije odtrgale itd." Če g. dopisnik pod izrazom „bližnji trg" meni Železnike, tok mora on naše razmere bolje poznati, kot mi Bami. Da bi imeli tukaj kaj turko-ljubov, nam ni znano ; toliko pa vemo, da takrat, ko je padla Plevna, je pustil nekdo, ki veliko železnine speča na spodnje kraje, od veselja nad to slavno rusko zmago z možnarji o svitlem poldnevu streljati, kar gotovo ne razodeva nespametnega turko-ljubja. Politiziralo se sicer menda še ni nikoli toliko, kot zdaj ; govori se gor in dol, sem ter tje,; kdor pa ve, koliko so Turki našemu cesarstvu sploh , osobito pa našim krajem hudega pri-zadjali, sme se mu reči na polna usta ,,čenča marina", če ima za to sodrgo kaj sočutja, in če v prid Turčije zgubi tudi le pol besede. Mera kristjanskih neizrekljivih stisk in muk, pa tudi turških strahovitih grozovitost je bila menda zdaj napolnjena, odtod izvira tudi tako hiter in slavni izid Rusko-turške vojske. Bog daj le skoraj zopet stalni mir, našemu pre-svitlemu cesarju Franc Jožefu pa modre vladne svetovalce, iu videlo se bo zdajci tudi pri kupčijah, da „Siovan povsod brate ima!" 11. Vipave, 9. februarija 17. venca, v zgodni vitega spomladi, Odbral ca narod Šopek sem cvetlic: Pošiljam med slovenski svet v n.idi, Vedrili srca bratov in sestric; Sprejmite ga, — sodite — prosim milo, Priprostega to pevca je darilo. S tim izročilom prišel je na svitlo mali šopek domoljubnih cvetličic, ki ga je zložil obče spoštovani in iskreni domoljub g. Rado-slav Silvester, trgovski pomočnik v Vipavi. Veselje mora pač vsakega prešiniti, ko vidi, kako še vnema za slovensko literaturo bolj in bolj na dalje širi. Kako žalostno bilo je še pred 20 leti. Razun nekterih bogoslovcev, se je nahajalo prav malo dijakov na gimnaziji, še manj ali še celo nič na realki in preparan-diji, ki bi se bili resno s slovenščino pečali, in — zdaj čuješ slovenskega slavčka vže v prodajalnici prepevati. Kdor ve, koliko ima g. Silvester skoraj noč iu dan opraviti kot trgovski pomočnik, koliko da se trudi za predstave v tukajšnji čitalnici, kteri je tako rekoč duša, ta se mora čuditi nad toliko marljivostjo. Ravno zato pa tudi zasluži, da Slovenci podpiramo vrlega pesnika s tim, da sežemo urno in mnogobrojno po tem,ličnem šopku. Cena mu je 25 kr; na prodaj je pri Gerberju v Ljubljani,pri Tandlerju v Novem mestu in pri pisatelju samem v Vipavi. Vreme je prav poletinsko 18 do 19° R. gorkote, ljudje orjejo in sejejo ječmen, snega smo komaj vidili v dolini. Z Bogom! lr tVI.ju , 12. februarija. (Čuden dijak.) Celjska gimnazija se sme ponašat', da ima dijaka, kakoršnega menda nobena druga gimnazija v Avstriji ne. Oni, ki so v letih 1864 — 1868 celjske lat. šole obiskovali, se še gotovo spominjajo stare sablje, nekega Kochaufa, ki je že nad 40 let star bil ter na celjski zgornji gimnaziji privatne skušnje delal, 8. šolo tudi dovršil, toda pri maturi padel. Serviti so ga potem sprejeli v novicijat, pri njih je napravil neke obljube ter dogotovil bogoslovske študje. Vendar se je pokazalo, da ne sodi ne za redovnika, tudi sploh za duhovnika ne, in tako ga nikjer niso hoteli v mašnika posvetiti. Serviti so mu sicer dali slovo ; toda niso se ga mogli znebiti; mož je imel korajžo, je Ser-vite tožil in narvikša sodnija mu je pripo-znala pravico: serviti mu morajo 210 gld. na leto plačevati ali ga pa v samostanu preskrb-ljevati. Kochauf bi pa vendarle rad duhovnik postal, in v ta namen je letos, dasiravno že 54 let star, še enkrat gimnazijo od prve šole študirati začel. Te dni je poskušnjo za prvi tečaj 1. šole delal ; pa siromak, ki je pred nekterimi leti 8. šolo dovršil, je zdaj pri skušnji za prvo šolo padel! Ali ni to zares čuden študent? In tudi s tem se sme celjska pred drugimi gimnazijami ponašati, da ima ne samo učence, temveč tudi eno „frajlico" kot učenko, ki je te dni skušnjo za II. razred na gimnazij dovršila. Pa povejte, če še imate kje drugod take gimnazijalce. I 'f, A mlM-im-ti pri Žuženber-gu, 10. februarja. (Instalacija novega g. župnika.) V sredo 6. svečana donašali in postavljali so se pred farno cerkvijo sv. Jerneja v Ambrusu kakor tudi po vasi in zunaj vasi vedno zelene smrečice, okinčane z belo-višnjevo-rudečebarvenimi zastavami in drugim kinčem. Tudi s stolpa vihrale so že zastave. Pomen te slovesnosti naznanja uam napis na slavoloku nad piramidami pred cerkvijo, ki se glasi: z veseljem pozdravljajo novega pastirja farani. Ze v nedeljo 3, svečana so č. g. Kranjo Kaduuec, kateri so našo faro že od božiča sim kot pomožni duhovnik oskrbovali, s priž-nice oznanili prihod novega g. župnika. Že o poludne za prihod odločenega dne prihajala je od vsih strani množica (otrok, mladenčev in deklet, mož in žen) k farni cerkvi, in na marsi-kterem obrazu bralo se je veselje in radost. Okoli 5. ure proti večeru naznani zvonenje, da je čas za odhod. Brž koraka vesela družba po cesti skoz loge, po kteri so imeli novi g. župnik priti. Ko so priši v sredo logov, kjer ste vihrale mali zastavici, strel možnarjev naznanja, da so č. n. gosp. župnik Jakob Tomelj že blizo in brž potem so bili že v sredi svojih veselih faranov, kateri jih z raznimi in pri-prostimi pozdravi ogovarjajo in jim blagoslovljeni roki poljubujejo. Kakor bučele, ki svojo matico zopet dobe, se zbere vsa družba v procesiji, pri kateri n. č. g. župnik svojim novim faranom sv. rožnivenec molijo, ter se po-miče nazaj v farno cerkev, kjer so bile večer-n:ce z blagoslovom. Od marsikterega farana Čula se je srčna zahvala za novega g. dušnega pastirja. Danes v nedeljo, 10. sveč. bilo je slovesno vmestenje (inštalacija). Počastilo je to slovesnost 8 duhovnikov iz bližnjih in daljnih f.ira. Ob desetih bilo je slovesno duhovno opravilo. Pred sv. mašo imel je č. g. Juri Zore, župnik iz Krke, tehten govor, v kterem je faranom Ambruške fare razlagal veliko srečo, katera jim je došla v telesnih, veliko več pa še v dušnih zadevali , ko imajo zopet svojega dušnega pastirja. Povdarjali so posebno dolžnosti. katere imajo farne ovčice do svojga g. fajmoštra, in so še posebno priporočali ljubi mir iu edinost med seboj itd. Bog hotel! da bi bilo to božje seme padlo na rahlo zemljo in bi obilno dobrega sadu rodilo, kateri bi zadušil med drugim tudi škodljivi in grdi plevel razprtja, sovraštva in nevošljivosti, kateri se je bil že lansko pomlad v Ambruški-šolski du-hovuiji tako vplodil, da so bila pota do farne šole od njega tako prepredena in zarastla, da farani svoje šole že skoraj niso videli — in so nanjo skoraj popolnoma pozabili. — Starišisvo-)ih otrok niso več v šolo pošiljali, in otroci so imeli svoje šolske predmete večidel po — pašnikih pri svojih kozjih kardelah, ali pa so se razposajeni po druzih krajih potikali, v šolo ni bilo mogoče — kajti pota so bila preveč zaraščena iu — celo prepovedana. — Bog je pravičen, nič krivičnega ne trpi, in ne bode mu odšel, kdor je kriv in zakrivil tako hujskanje zoper šolo in učitelja; veliko lepih naukov pri nežnji mladini v časni in večni blagor je zgubljenih , po drugi strani pa veliko napak in pregreh storjenih, kterih bi se bili nedolžni otroci ognili, če bi bili v šolo hodili. Pri tako ginljivem govoru se je v raarsikte-rem očesu zalesketala solza bodisi iz radosti ali žalosti. Ljudstva se je vse trlo. Po svetem opravilu bili so razen č. g. duhovnov tudi domač in neki drugi gosp. učitelj pa cerkvena ključarja pri obedu v farovžu. Vrstila se je na-pitnica za napitnico na zdravje in srečo novemu g. fajmoštru s srčno željo, da bi enkrat svojo čedo do nebeškega Siona srečno pripeljali. Dobro poživljeni in veseli razšli so se gosti že pozno na večer. Domače novice. V Ljubljani 16. februarja. (Cerkvene slovesnosti por anjkem Piju i A'.) vdeležili so se včeraj v stolnici razni vradi cesarski, deželni in mestni, kakor tudi čast-ništvo vojaško, kterega je bilo zlasti obilno prišlo. Gimnazija imela je ob '/„8 uri v stolnici, realka pa pri sv. Florijanu črno mašo po 6v. očetu. (Razna katoliška društva in vredništva „Danice" pa „Slovenca") poslala so papeževemu nunciju na Dunaju pismo, v kterem iz-razujejo svojo žalost in sočutje zarad neizmerne zgube, ki je s smrtjo Pijevo zadela cerkev katoliško. (Pijeve podobe.) Čitatelje opozorujemo na inserat O. Klerrovc vdove v današnjem listu in omenjamo, da se tam dobivajo tudi podobe cvetličnega šopka, (ršithselhafter Veilchen-stock), v kterem je skrito narisano obličje Pija IX. po 12 kr. (Poročilo s pred porotnega sodišča in o Matičnen zboru) objavimo prihodnič. (Iz seje dežlnega odbora 11. februarija.) Dopis c. k. deželne vlade , da bodo deželni zbori sklicani med veliko nočjo in binkoštmi, vzel se je na znanje. Sklenilo se je, da se očitno razpiše služba vrtnarskega pomočnika z 250 gld. letne plače in proBtim stanovanjem na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu; čas razpisa do konca tega meseca. — Predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se France Ribnikar definitivno potrdi v učiteljski službi na ljudski šoli v Lescah. (Odbor družbe kmetijske) je skupno s zastopnikom c. kr. deželne vlade vitezom Fla dungom in deželnim glavarjem vitezom dr. Kalteneggerjem pod predsedstvom barona Wurzbacha v dveh sejah razpravljal pravilnik (normativ), katerega je si- ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski poslalo v prevdarek, kako naj se v prihodnje obrača državna podpora za različne razdelke kmetijstva. Poročevalec je bil dr. Poklukur in vsa razprava vršila se je temeljito, po kateri se nasvetujejo si. ministerstvu nekatere premembe navedenega pravilnika, važne ne le za deželo Kranjsko, temuč tudi za druge dežele. — Odbor je za ude v kmetijsko družbo sprejel: gosp. Adolfa Zalabak-a, upravnika grajščine Ravenske na Notranjskem, gosp. Jan. Gabrijelčiča , posestnika v Brezji, gosp. Jan. Kuralta , posestnika v Zabnici, gosp. Jerneja Švelca, posestnika v Kranji, gospod Antona Stareta, grajščaka v Mengšu, gosp, Ignacija Štefina , posestnika v Zalogu, gosp. Josipa Verbiča, posestnika v Bistri in gosp. Mavricija Weila mlajšega, fa-brikanta strojev na Dunaji- „Nov." (Tukajšnji organ slovenskih renegatov) in kruhoborcev, ter nekaterih birokratov, po splošnem mnenji najneumnejši list pod solncem, ljubij • „Tagblatt", se v številki od predzadnjega petka po svoji neotesani navadi zaganja v ..Slovenca", se ve da z jako slabim vspehom. Mi bi se s tem iz „dispositionsfonda" podpira nim in zloglasnim lističem ne pečali, ter bi mu niti odgovora ne dali, ko bi ne hoteli svojim bralcem nekoliko zabave napraviti s tem, da jim pokažemo ta listič v vsi njegovi smešnosti. Listič se napihuje nam nasproti kakor žaba v basni, ter nas imenuje zapored ,,bliittcben", ..armseliger gegner", „kleiner gegner," „b. n. gospodom in gospem in drugim, posebno vrlim Loškim farutiom, ki so zadnjo čast mojemu predragemu prijatelju Čast. gospodu Pr. Remicu, šk ofj eloške m n ž up n i k u , skazali, se iskieno zahvalujem in ranjcega v molitev in spomin priporočujem. Hrenovice 11. febr. 1878. lir. »V. Merhene. Za ključarska dela, raznotere ključavnice, kovanju vrat in oken, omrežja, križe, železna ognjišča (šparhurde), železne cevi (rore) itd. priporoča se podpisani p. i. občinstvu, ter vBako naročilo dobro, liuglo, in kar naj bolj mogoče po ceni izvršuje. (2) Ijorene JKelenee, ključarski mojster nu Št. Petcrskem predmestji v Ljubljani h. št. 15.