Gr o gon c
organist
Villa Seenni
C C, postala, — K«c* gg?» atouniff mafija.
čosatnazrtm itvviika 36 stot., st tre 50 stot
»Novi list« izhaja vsak četrtek.
zjutraj. . Uredništvo in upr*»
va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» št v o in podružnica uprave \ Trstu via Valdirivo lO/Ul: te« lefbn št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure
Hov list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, no» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 nini v stolpcu, — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir
ŠTEV. 24.
V GORICI. ČETRTEK 5. SEPTEMBRA 6929.
LETO I.
Tedenski koledar.
Petek, 6. septembra: Caharija; Pere* grin. — Sobota, 7.: Murko in tovariši, mučenci; Regina, devica, mučenica. — Nedelja, 8.: 16. pobinkoštna. Rojstvo Marije Dev. Mali šmaren. — Ponede* 1 jek, 9.: Peter Riaver, spoznavavec. '— Torek, 10.: Nikolaj Toiedski, spoznaš va ve a; pulHerija, cesarica. —- Sreda, 11.: Prot in Hiacint, mučenca. — Četrtek, 12.: Ime Marija; Macedoni j, šk. ; Valerijan, mučenec.
V torek dne 10. septembra je prvi krajec; vreme lepo.
Novice.
Kraljev god.
Zadnjo nedeljo je praznoval svoj god N. V. kralj Viktor Emanuel HI. V počastitev veselega dne° so bile iz* obešene zastave po vsej državi in od vseh strani so prišle na dvor številne iskrene čestitke.
Vesel dogodek
v družini načelnika vlade. Žena prve* ga ministra je 4. t. m. porodila hčerko. Krstili so jo na ime Ana Marija. Zdaj ima vladni načelnik tri sine in dve hčerki.
V ročina.
V zadnjih dveh tednih zopet pri* tiska huda vročina. V Trstu in Gorici je toplomer zopet v senci dosegel nad 35 stopinj. Občinstvo, katerega ponoči mnogokje trpinčijo še nadležni ko* marji, si prav od srca želi krepčilnega dežja. Tudi za polja, vinograde in travnike bi primeren dež bil zelo koristen in je tudi že zelo potreben. Za september je neprestana vročina zad* njih dni res nekaj izrednega in božje solnce mora slišati marsikak trpek očitek.
Nove ljudske šole.
Po naredbi naučnega ministrstva se bodo v Julijski krajini otvoriie nove ljudske šole, 25 po številu, in sicer z 12. septembrom. Nove šole bodo tudi vMatenji vasi, Prestranku, Zavij ah, Poljanah pri Cerknem, Permanili pri Matul j ah, Kosezah pri Knežaku in Ba* ču pri Knežaku.
Državni nameščenci.
Po zadnjih podatkih je v državi 514.205 državnih nameščencev. Letno porabi država za plače okoli 6 mili; jard lir. Od 20. avgusta 1926. pa do zdaj se je število teh nameščencev (državni uradniki, učiteljstvo, milióni* ki, železničarji itd.) zmanjšalo za 9905 oseb.
Vatikanski državljani.
Zdaj so končali urejevati seznam državljanov vatikanske države. Vseh skupaj jih je 532. Vmes so všteti tudi kardinali, ki so stalno v Rimu, Teh je 25 po številu.
Odvetniški izpiti.
V	soboto so pri odvetniški zbornici
v Trstu položili odvetniške izpite med drugimi tudi sledeči gospodje:	dr.
Franc Tončič, odv. pripravnik v Trstu, dr. Venceslav Reja, odv. pripravnik v Gorici, dr. Jože Pavlin, odv. priprav* nik v Gorici, dr. Burič, odv. pripravnik v Pulju in dr. Ra sto Tusulin, odv* pripravnik v' Ajdovščini. Čestitamo!
Bojevniški zbor.
]. septembra so sc zbrali v Belgrado zastopniki »Fidaka« (Fédération inter# nationale des anciens combattants) »Mednarodne zveze bivših bojevni# kov« na zborovanje. V zvezi je včla* njenih 8 milijonov udov. Udeležencev kongresa je bilo okoli 6000. Tudi iz Italije jih je prišlo lepo število. V.-.i so bili prav prisrčno sprejeti.
Urednik ;
vodilnega milanskega in italijanskega dnevnika »Corriere della Serra« prof. Maffio Maffi je odstopil. Njegovo me*, sto je prevzel Aldo Borelli iz Fio* renče.
Osebna vest.
Dosedanji gvardijan na Sv. gori p. Serafin Inama je premeščen; gvardi* jan na S.v. gori je postal p. Viljem En* drizzi. Istotako je zapustil samostan na Kostanjevici znani dosedanji gvar# di jan Paskval Valentini; na njegovo mesto je prišel p. Jožef Degasperi.
Nova maša v Trstu.
V	nedeljo 8. t. m. bo imel v cerkvi oo. jezuitov v Trstu prvo sv. ma* šo č. g. dr. Ivan Rozman, naš 'rojak iz Štorklje. Šolal se je na visokih, šo* lah v Inornostu, na Dunaju in v En* ghien*u v Belgiji. Božjega blagoslova na pot!
Zopet zločin.
V	Nizzi na Francoskem so imeli italijanski bojevniki svoje zborovan* je. Med govori je neznanec vrgel bombo me u_zb or o valce. Ubite so tri osebe. Med bojevniškimi krogi vlada razumljivo _razburjenje nad tem vse obsodbe vrednim zločinom.
Preveč šol.
V	Jugoslaviji je izšel poseben kra* ljev odlok, ki ukazuje zapreti več srednjih šol, med temi jc: 20 nižjih gimnazij, devet višjih, tri učiteljišča in ena nižja realka. V Sloveniji je pri* zadeta le kočevska gimnazija. V j a v* nosti in v listih pa se pravkar vodi boj o vprašanju ali naj se zasebni šolski zavodi (med temi so tudi samostanske šole) zapro ali ne.
Tržaški podžupan.
Oba tržaška podžupana dr. Grego in dr. Guzzi sta odstopila. S tem hočeta olajšati nastavitev enega podžupana izbranega med vladnimi organi kot je ta možnost predvidena v neki po* stavi tičoči se občin z nad 100 tisoč prebivalci. Za podžupana je izbran dr. Bellazzi.
Nov minister.
S kraljevim odlokom je imenovan za jugoslovanskega ministra trgovine Jura j Demetrovič. Stopil je na mesto ministra Mažuranica. Novi minister je Hrvat in pristaš Pribičevičeve demo* kratske stranke. To je znak, da bodo v vladi sedeli kmalu možje iz vseh po* krajin in vseh političnih barv, kar je tudi namen nove vladavine v Jugo* slavij i.
Nadškofijsko malo semenišče.
Novo šolsko leto se začne s sloves* no sv. mašo v nedeljo 6. oktobra. 5. oktobra morajo biti vsi gojenci v za* vodu. Izpiti za prvi girmi, razred in ostale razrede se bodo vršili od 1. do 4. oktobra. Istočasno se bodo vršili tudi ponavljalni izpiti.
Glede vstopa v semenišče bo odio* čal škofijski semeniški odbor drugi te* den septembra. Do tja je še čas za via* ganje prošenj.
Poslanci samci.
Ta je pa poredna. Nek rimski do* pisni urad je objavil vest, da bi biio čas, da se še tistih 60 neoženjenih po* slancev v sedanji zbornici poroči. Ne gre, pravi list, da stranka pridiga o številnih družinah, njeni voditelji se pa tega ne drže. Torej 60 poslanskih porok!
Novi zelenjadni trg v Gorici.
V	ponedeljek 2. sept. je bil o tvor* jen v Gorici novi trg za razprodajo sadja, zelenjave in drugih jestvin. Stavba novega tržišča je moderno de* lo, ki je goriškemu mestu v kras. Stoji ob Verdijevem tekališču, skoro vis-a* vis dosedanjem sadnem trgu. Razde* lite v prostora med branjevke je vzbu* dila marsikako pikro opazko med pri* zadetimi, zlasti še, ker so razprodajal* na mesta precej draga. Prostor prej* šnjega sadnega trga je mesto p oklo* nilo državi, ki bo tam zgradila novo poštno palačo.
Ivo Vojnovič umrl.
V	petek 30. avgusta je v beograjski kliniki umri edqn naj večjih hrvat* skih pesnikov grof Ivo Vojnovič. Bil je potomec starega dubrovniškega pie* meniškega rodu. Rodil se je v Dubrovniku 1. 1847. Njegova mati je bi* la Frorentinka. 1874. je bil njegov oče imenovan za vseučiliškega profesorja v Zagrebu, zato se je vsa družina preselila v Zagreb. Vojnovič je študiral pravo v Zagrebu in na Dunaju. 1907. je bil ^imenovan za dramaturga za* grebškega gledališča. Med vojno ga je avstrijska vlada preganjala.
Vojnovič je napisal mnogo del trajne vrednosti. Posebno znana je »Smrt majice Jugovičev,« v kateri opeva bitko na Kosovem polju in nesrečo srbskega naroda. Druga dela so: Du* brovniška trilogija,, Lazarjevo vsta* jenje, Stari grehi, Aequinocti Imperatrix itd. ^
1929
I i I S Mo Ù) l
070(450.36=163.6) lili Hill I lili lili I Hill II lili Hilli II
ii n im Hlinili
Z avtomobilom v smrt.
Lahkomiseljno, včasih že zločinsko divjanje z avtomobili, zahteva vedno več žrtev. Po francoskih listih posne* mamo, da se je na francoskih cestah v času od 15. julija do 31. avgusta t. L z avtomobili smrtno ponesrečilo 437 oseb, težko ranilo pa 997.
Cena mleku v Trstu znižana.
S 1. septembrom je bila znižana v Trstu cena mleku za 10 stot. pri litru. Sedaj je cena mleku 1.40 L. Znižanje so določili razprodajale! mleka, mest» ni župan pa ga je potrdil.
Poplave v Indiji.
Kakor vsako leto ob pričetku jese* ni, tako so tudi letos velike indijske reke prestopile bregove ter zalile ob* širne pokrajine. Žitna polja so vniče* na. Tudi 300 ljudi je že našlo smrt v valovih. Najhujše je pa, ker se je raz» širila v poplavljenih krajih huda ko* lera. Baje je pobrala že 4272 žrtev.
Znak časa.
Neki modroslovec je najbolj točno označil naš vek z besedami: Razdalje krčimo. O poletu Zeppelina, ki je šti* ri kontinente združil, berite na drugem mestu. Te dni so pa otvorili telefonsko zvezo med Milanom in Nevjorkom v Ameriki. Okoli 1000 lir plačaš pa lahko govoriš tri minute s 4400 milj oddaljenim rojakom v No* vem Jorku.
»Teatro Fenice«.
V	Trstu so pred kratkim obhajali 50detnico gledališča »Fenice«. Tekom te dobe so v gledališču peli 791 oper, 3184 operet in igrali 2578 iger. Največ so peli Verdijeve opere.
Hiter konec.
V	kraju Albano v Apeninih se ie 70*letni Pavel Bompresso oženil s 70* letno Leono. Štiri leta sta stara zakon* ca živela v slogi. Oni dan sta se pa spr* la in starina je treščil svojo ljubeznivo polovico tako močno doli po stopnji* cah, da si je vsa rebra polomila.
»Zeppelin« okoli sveta.
Zanosna misel nemškega zrakoplov* stva se je izpolnila: »Grof Zeppelin« je premeril zračno pot okoli sveta in bo že zopet doma v Friedrichshafenu, preden bo »Novi list« zapustil ti* skarno. Dne 27. avgusta je »Zep* pelin« prispel v Los Angeles v Kaliforniji, odkoder je že drugi dan nadaljeval svoj polet proti La* kehurstu pri New Yorku, kjer je svo* jo pot okrog sveta pričel. Dosegel je srečno svoj cilj in 1. septembra odplul preko Atlantskega oceana proti Evro* pi in svojemu domu. Vsa poročila o tej zadnji poti so ugodna.
»Zeppelinovi« načrti.
Znani raziskovalec severnega teča* ja Fridjof Nansen je dospel v Berlin, kjer se hoče domeniti glede poleta s »Zeppelinom« na severni tečaj. —- Na* merava se tudi ustanoviti velika pre* kosibirska prometna družba, ki bo oskrbovala promet med Berlinom in japonskim glavnim mestom Tokio. Vsakih štirinajst dni pojde zrakoplov tja in nazaj. Vozil bo tudi pošto.
Smrt.
V	nedeljo 1. sept. zjutraj je umrla v Volčah nepričakovano gospa Ma*
ra Mikuž, učiteljica, žena g. učitelja Mateja Mikuža. Pokojnica že več časa ni bila krepkega zdravja, vendar je njena smrt, kateri je zapadla v lepi dobi 38 let, vse njene številne prijate* lje in znance bridko zabolela. Njen pogreb, ki se je vršil v ponedeljek popoldne, je bil glasna priča bolesti nad izgubo blage gospe in vzgojitelji* ce. Nad 70 tovarišev in tovarišic je prihitelo z vseh strani, da jo spre* mi j o na zadnji poti. Šolska mladina, za katero je raj niča živela, se je polno* številno poslovila od nje. Tudi doma* čini Volčani so ji skoro_ brez izjeme dali zadnje spremstvo. Če pomislimo še na številne vence in šopke, ki so jih poklonila ljubeča srca, in na pre* tresljive zbore, ki so jih zapeli na do* mu, v cerkvi in na grobu, potem smo se lahko uverili o globokem sposto* vanju, ki ga je pokojnica uživala med nami. Ohranili jo bomo v prijetnem spominu, vsem preostalim, zlasti nje* nemu možu pa izrekamo iskreno so* žal j e.
Zračna pošta.
Francija je vpeljala zračno poštno zvezo z južno Ameriko. Sprejemajo se tudi pošiljke iz Italije. Poslati jih je treba preko obmejne postaje Ventimi* glia v francosko pristanišče Marsej (Marseille), odkoder vsako nedeljo odpremi j o pošto proti Braziliji, Ar* gentini, Uruguayju, Čile in Paraguay* ju. Najnižja poštnina za Brazilijo je 7.50 L, za ostale države 8.50 L.
Za šahiste.
Znano je našim šahistom, da so se v Karlovih varih na Češkem merili v tekmi najslavnejši mojstri sveta. Med njimi je bil tudi dr.. Vidmar iz Ljub* ljane. Prvo mesto pri zmagah je dobil Niemcovic, drugo in tretje dosedanja prvaka Spielmann in Capablanca. Vidmar je na petem mestu; vsekakor je to zanj in za Slovence častna zrna* ga, če pomislimo, da je za njim še 15 tekmovalcev in to mojstri kot so Bo* goljubov, Tartakower in podobni.
Zadnje dni je pa bila otvorjena po* dobna šahovska tekma v Moskvi. Med inozemskimi zastopniki so trije Nem* ci, en Avstrijec in en Čeh.
Sprejem pri goriškem prefektu.
Nj. E. Sergej Dompieri, prefekt go* riške province, sprejema vsako sobo* to od 9.—12. ure. Dostop ima vsak ita* lijanski državljan, ki biva v goriški deželi.
Dragocena znamka.
V mestu Hampsteadu je živel star gospod, ki je nekega dne brskal med svojimi knjigami. S kupa papirjev je privlekel zvezek, kamor je kot šolar lepil svojo zbirko starih znamk. Neki prijatelj je gospodu svetoval, naj zbir* ko pokaže kakemu izvedencu. In res so našli v zbirki redko znamko, ki jo je neki zbiralec znamk kupil za okoli 133 tisoč lir.
Hrvati in Srbi.
Zagrebška »Hrvatska Straža« poro* ča, da je v zadnjih letih usodno začelo padati število rojstev na Hrvaškem in v Slavoniji. L. 1922. je bilo v obeh de* želah nad 97 tisoč rojenih, 1. 1926. pa
samo nekaj nad 88 tisoč. V Srbiji, Voj* vodini, Bosni*Hercegovini in Sloveniji pa število rojstev narašča. Ker daje Hrvatska tudi največ izseljencev, iz* raža »Straža« bojazen glede bodočno* s ti hrvatskega naroda.
Učiteljska premeščenja.
Na lastno prošnjo so bili premešče* ni, tako posnemamo po italijanskih listih: Berlot Zinka iz Idrije v Kanal, Brajda Karmela z Gradiškute v Tol* min, Bratina Ivan z Vrabč v Bresto* vico, Braz Anton iz Loga v Žago, Bu* dinja Jožef iz Kala nad Kanalom na Gradiškuto, Kavs Ana iz Šmartnega v Osek, Furlan Lina v Corona v Furlaniji, Lazar Vera iz Čezsoče v Sr* penico, Makuc Štefanija z Vrsnika v Avče, Močnik Marija iz Planine v Cer* kno, Muznik Zorka iz Soče v Podbr* do, Nanut Jožef iz Dutovelj v Deskle, Ručna Amalija iz Berginja v Deskle, Toroš Zorka iz Lokev v Batuje, Vrto* vec Ana z Ubeljskega v Št. Peter na Krasu.
Stalno sta nameščeni: Rutar Marija v Selih nad Volčami in Urbančič Ma* rij a v Avberu.
Iz službenih ozirov so premeščeni: Bitežnik Zalka od Sv. Križa pri Aj* dovščini v Rim, Boškin Valerija iz Kanala v Bari, Burnik Karolina iz Idrije v Florenco, Čičigoj Marija iz Bovca v Perugijo, Čibej Tončka od Sv. Križa pri Ajdovščini v Bari, Ger* dol Ivan, iz Štanjela na Krasu v Rim, Gostiša Rafael iz Idrije v Milan, Jereb Viktor iz Števerjana v Rim, Krajnik Panica iz Opatjega sela v Perugijo, Krapš Sidonija iz Anhovega v Milan, Močnik Jože od Sv. Lucije pri To Imi* nu v Bari, Močnik Katica iz Plavi v Genovo, Mervič Viktorija od Sv. Lu* cije pri Tolminu v Bari, Močnik * Drašler Herta iz Tolmina v Bari, Ma* ier Julka s Cola v Milan, Majnik Aloj* zija iz Anhovega v Milan, Mahnič Ivan s Slapa pri Sv. Luciji v Florenco, No* vak Leopolda iz Idrije v Ankono, Pavlica Rafael od Sv. Križa pri Ajdov* ščini v Rim, Paglavec Emilija iz An* hovega v Bolonjo, Podobnik Leopolda v Bolonjo, Primožič Ludmila iz Zapo* toka v Milan, Pahor Angela iz Rihem* berka v Milan. Ščuka Panica iz Kom* na v Ankono, Stres Milka iz Anhove* ga v Genovo, Uršič Franc iz Bovca v Perugijo, Vilhar Zorka iz Ozeljana v Rim, Vendramin Andrej iz Lokovca v Bolonjo, Vončina Albin iz Idrije v Rim, Vodopivec Bogomir iz Komna v Rim, Vodopivec Bernarda iz Opatje* ga sela v Florenco, Winkler Alfred iz Bat v Ankono, Zupančič Francka iz Godoviča v Florenco. — Premesti* tev nekaterih izmed zgoraj navedenih smo že objavili v »Novem listu«. Ker je pa sedaj imenik bolj popolen, jih navajamo še enkrat. Pripominjamo, da je kraj premestitve označen samo s pokrajino. Kakor doznava »Piccolo« od 1. t. m. bo z ministrskim odlokom premeščenih še več moči učiteljskega osobja iz Julijske krajine v stare pro* vince.
Širite „NOVI LIST"!
Kako je s politiko.
«•j.
nm:
Kolonijalna politika Italije.
V zadnjih sedmih letih je Italija posvetila posebno skrb svojim štirim prekomorskim deželam v Afriki. Tam zida železnice, z velikimi denarnimi žrtvami zboljšuje puste zemlje in jih polagoma spreminja v rodoviten svet. Toda pogled Italije sega še da# Ije, naprej v velikanske prostranosti afriške celine. Zakaj 42 milijonov ljudi, ki živi na tesnem in revnem ita# iijanskem polotoku mora dobiti no# vih dežel, da se del prebivalstva tam naseli in pride do zemlje in kruha. Zato je v dnu Italije močno stremljen# je, razširiti svojo kolonijalno posest v Afriki.
Italija se pri tem opira tudi na ve# 1 javne mednarodne pogodbe. Z Ion# donskim paktom z dne 26. aprila 1915., ki je določal pogoje za vstop Italije v vojno, sta Francija in Anglija ob# ljubili, da se bodo kolonijalna pose# stva Italije v Afriki — v slučaju, če se bodo angleške in francoske kolonije v Afriki povečale na račun Nemčije — povečala in zaokrožila, in sicer tako, da se bodo popravile meje Eritreje, Somalije in Libije s kosi angleškega oziroma francoskega o# zemlja. Angleži so po vojni odstopili Italiji takozvano deželo Džuba, Fran# cozi pa so ji 1. 1919 dovolili malenko# stne popravke ob meji med Alžirom in Tripolitanijo. Že takrat je itali jan# ska vlada zahtevala, naj ji Francija odstopi tri dežele v Notranji Afriki, in sicer Tibesti, Borku in Ennedi. Francozi tem zahtevam niso ugodili, ker jim ni bilo po godu, da bi se ita# lijanski kolonij alni imperij vrinil ka= Kor oster oster klin med zapadno francosko Afriko in notranjo fran# cosko Afriko. Res da so pokrajine, ki jih je Italija zahtevala zase, pušča# va, toda vojaško so zelo važne. Fran# cija se boji, da bi se o priliki lahko cel njen kolonijalni sestav zamajal in zrušil, ko bi Italija stala sredi nje# nih dežela. Posebej je za Francijo, čije prebivalstvo se leto za letom krči, sila važno, da zamore prepel j a# vati črne regimente iz svojih afri# ških naselbin. Zato ne mara in ne mara, da bi se moč Italije v Afriki okrepila.
Naša država vrši priprave, da zgra# di gosto železniško mrežo v svojih kolonijah. V ta namen se ustanovi posebna afriška železniška družba. V Cirenajki se bo že tekoča želez# niška črta Bengasi#Barce podaljšala, da bo tekla ob vsej obali, ki je ro# dovitna in ki je za rimskih časov bila močno naseljena. V juliju pa so slo# vesno otvorili podaljšek železniške črte, ki vodi iz glavnega mesta Tripo# lisa do visoke planote Gariana, kjer še gnezdijo neukročena domača pie# mena. Ta železnica bo v veliko po# moč, da se ohrani na visoki planoti stalen mir. Na Garianu, ki je sila raz# sežna planota z milim podnebjem, so nekoč ras tli velikanski oljčni gaji. Tu se odpirajo nove, ugodne dežele,
pripravne za_ naseljevanje. Seveda bo treba trdo uelati, vložiti v zemljo mi# lijonske s vote in čakati nekaj deset# letij, da se pokažejo sadovi, Tako je Italija na delu, da si utrdi in zavarje svoja kolonijalna posestva, čakaj e na ugodno priliko, da svojemu ljudstvu pridobi še novih afriških dežel.
In Haaga v Ženevo.
Prelepo holandsko obmorsko mesto Haag je zopet zadobilo svoje staro lice. Številni ministri in izvedenci so pospravili svoje kovčege ter vzeli vo# zne listke eni naravnost za v Ženevo, drugi pa še prej za domov, da gredo poročat svojim vladam o uspehih ali neuspehih haaškega zborovanja.
Da, o uspehih ali neuspehih, kajti mnenja so deljena. Prepričani miro# tvorci so uverjeni, da so državniki v Haagu položili zopet en trden temelj# ni kamen za evropski mir, nacionalisti vseh strank in baž pa napadajo za# stopnike svojih držav, češ, čemu ste toliko popustili in oškodovali naš na# cionalni (ne narodovi) ugled.
Zdaj ko se vozijo ministri iz Haaga na novo zborovanje narodov v Žene# vo, prisluhnimo, kako so akordi mi# rovne pesmi v Haagu izzveneli v sve# tovni javnosti.
Vse je zadovoljno.
V	zadnjem Novem listu smo se po# učili, da je kljub trdovratnosti an# gleškega tinančnega ministra Snow# aena prišlo do sporazuma. V finanč# nem pogledu so Angleži zmagali. Za# htevaii so sicer 100, dobili le 75, a po# znati je treba Machiavelijev (sloviti srednjeveški državnik v Florenci) iz# rek: »Ce hoče lokostrelec zadeti v cilj, mora višje pomeriti,« da umemo an? gleško trdovratnost.
V	soboto dopoldne so se ministri sestali k sklepni seji. Seji bi bil moral predsedovati nemški zunanji minister dr. Stresemann, ker je bilo že spočet# ka določeno, da se bodo predsedniki vrstili po abecednem redu. Nemec je pa le sejo o tvoril in je nato povabil belgijskega ministrskega predsedni# ka Henrika Jasparja, naj on, ki je ta# ko taktno in vešče vodil vsa pogaja# n j a, ki so se imela že skoraj razbiti, tudi zaključi srečni konec. Vsi ministri so bili s tem zadovoljni. Filip Snow# den, mrzli angleški računar, je vstal in stresel roko tovarišu Jasparju, češ, naj mu oprosti, ker mu je baš on gre# nil teh štiri in dvajset dni haaškega zborovanja s svojo trdovratnostjo. Protokol o doseženem sporazumu sta podpisala Jaspar in glavni tajnik zbo# rovanja Maurice Hankey.
S tem pa ni še konec haaških zboro? vanj. Izvedeniške komisije še nada? ljujejo svoje delo. Na Snowdenov predlog je bil Jaspar izvoljen za stal# nega predsednika haaške konference, ki je zastran dela v komisijah in radi ženevskih posvetovanj le prekinjena.
V začetku oktobra bo pa moral še en# krat pozvati v Haag vse zastopnike držav, da podpišejo končnoveljavne zapisnike.
Tedaj bodo nemara slovesno praz# novah dan pomirjenja med narodi. V soboto so le Holandci kot gostitelji tujih zastopnikov skromno proslavili daiekosežni politični dogodek. Ko so namreč diplomat j e odhajali, je na dvorišču zborovalne palače igrala močna vojaška godba staroslavne za# hvalne pesmi. Ministri so na oknih z resnobo na licih poslušali te globoke, počasne hvalne akorde. Med splošnim prijateljskim stiskanjem rok so mi# nistri oddrdrali na kolodvor.
Klopec se zamota.
Štiri in dvajset dni so se niti svetov# ne zgodovine stekale v Haagu. Sredi pogajanj se je že zdelo, da se bodo vse niti zamotale v klopec, ki ga ne bo nihče več v stanu odmotati. Finančna vprašanja so se tesno prepletla š po# litičnimi.
Ni šlo le za to, kako naj še med zmagovalne države razdeli nemška vojna odškodnina. Merile so se tudi politične sile. Majhne države so že spočetka bile ob besedo. Na pozorišču so ostale le Anglija, Francija, Nem# čija, Italija in Japonska.
Jules Sauerwein, poznani francoski zunanjepolitični časnikar odkrito pri# znava v nekem uvodniku praškega li# sta »Prager Presse«, da sta trčila sku# paj Anglež Snowden in Francoz Bri# and. Trčila sta pa zato, ker haaška konferenca ni imela zadostne predori# prave in pa ker ni bilo razsodnika. Filip Snowden da je prišel v Haag s trdnim namenom, ne je., da pribori svoji državi večji del odškodnine, marveč tudi, da pribori Angliji nazaj v zboru držav prvo mesto, katero je Chamberlain prepustil Franciji. In s čudovito vztrajnostjo, tako se opisuje Snowden, je angleški zakladnik, bivši kondukter cestne železnice, sedaj mi# nister in pohabljenec na obe nogi, za# sledoval svoj cilj. Trkal je s svinčni#. kom ob mizo in ni spremenil poteze v svojem železnem obrazu; to je tista ledena poza, katere se že 10 let boje konservativci v angleškem parlamen# tu. Dobro je Snowdena označil duho? viti francoski diplomat Cheron: »Ta je tisti Anglež, ki je ukazal sežgati Devico Orleansko« (francoska narod? na junakinja). Kazalo je, da bo Snow# den konferenco razbil. Briand je osup# nil spočetka, ker ni bil vajen takega in tako odkritega nasprotnika,, o kate? rem so listi pisali, da ne pozna poli# zanega diplomatskega vedenja, mar# več le trkanje s svinčnikom po mizi. ?o negotovosti prvih dni pa je Briand zbral okrog Francije Italijo, Belgijo in Japonsko. Poleg Briandove diplomat# ske spretnosti in Mac Donaldoye in# tervencije, naj Snowden popusti, je tudi pritisk ameriških finančnih hiš pospešil sporazum v Haagu. Razpoka v angleško # francoskem prijateljstvu pa se bo zalimala z razgovori med Mac Donaldom in francoskim minis# trškim predsednikom v Ženevi.
Tako gleda politično sliko haaške konference Francoz Julij Sauerwein. Nemški vodilni časnikar Jurij Bern# hard, enakovreden omenjenemu fran# coskemu tovarišu po spretnosti in vplivu, pa piše v dunajski »Neue Freie
Presse«, da so se stvari v Haagu mo* tale le vsled tega, ker so se diplomatje preveč ozirali na javno mnenje do« ma. On obdolžuje Brianda, ki je ven? dar tako znan kot mirotvorec, da si ni upal iz strahu pred francoskimi desničarskimi strankami izreči zadnje besede. Prav tako pa očita tudi Snow* tenu, da mu je bilo več za notranje politični uspeh kot pa za rešitev vise? čih vprašanj.
Iz tega je dovolj razvidno, da je bila v Haagu politična plat zborova* nja, čeprav manj poudarjana, bolj mo* čna še kot finančna.
In se tretji glas čujemo; in ta odme* va iz uvodnika vodilnega demokrat* skega lista v Nemčiji, iz »Berliner Tageblatta«. Ta pravi, da je politični uspeh v Haagu na strani Streseman* na. Pristavlja pa, da so vsi državniki sedli k zeleni mizi z globoko vero, da morajo nekaj narediti. Konferenca se ne sme razbiti, to je bilo vodilo pri vseh razgovorih in spletkah. Svetovno javno mnenje je stalo za to vodilno mislijo. To dejstvo je tudi vzrok, da so razmetali zamotani klopec, vsak nekaj popustili in srečno našli zlato sredo.
Potegnimo črto.
Zaključki mednarodnih zborovanj so navadno plod sporazuma. Tako je bilo tudi v Haagu. Podpisana sta kot sad vseh razgovorov dva protokola: politični in finančni.
Prvi se tiče izpraznitve Porenja od strani angleških, francoskih in bel* gijskih čet. V tem vprašanju je Nem* čija nedvomno dosegla lep uspeh. V petek so podpisale velesile tozadevni sporazum. Brž na to je angleško ar* madno vodstvo dalo ukaz, naj prično angleške zasedbene čete že 14. sep* tembra zapuščati zasedene nemške kraje. Tekom treh mesecev ne bo več angleških in belgijskih vojakov na nemških tleh. Francija je morala za* pustiti svoje stališče od lanskega leta, kjer je bilo rečeno, da Francija prista* ne na izpraznitev Porenja, toda vzpo* staviti se mora nadzorovalna komisi* ja, ki naj pazi ali se Nemčija ob Renu utrjuje. In baš vsled tega uspeha Nemcev napadajo desničarji Brianda, da je Francijo na severu izpostavil no* v im nemškim vpadom. Francoske če* le, ki bodo še držale zaseden tako zva* ni tretji pas, bodo začele zapuščati nemška tla brž ko nemški in francoski parlament odobrita Youngov načrt. 30. junija 1. 19.30. bo pa zadnja fran* coska četa na nemškem ozemlju zatro* bila k odhodu. Nemčija bo v svoji hiši svoboden gospodar. Urediti bo pa še morala vprašanje saarske pokrajine. V versajskem miru je bilo določeno, da naj se prebivalstvo lega preimenit* ga premogokopnega ozemlja 1. 1935. z ljudskim glasovanjem odloči ali za Nemčijo ali za Francijo Bržkone pa niti do plebiscita ne bo prišlo in se bo saarsko okrožje še pred no poteče onih pet let vrnilo k Nemčiji.
Da je Anglija tudi utrdila svoj po* li lični vpliv, smo že omenili.
Druga plat: finančna. Svoj politični uspeh so Nemci morali odkupiti z ve* čjimi finančnimi žrtvami. V glavnem
! je sprejet Youngov načrt o razdelitvi j nemških dajatev. O njem se lahko bravci še enkrat natančneje in točno poučite v 14. številki Novega lista. Snowden je dobil zahtevanih 96 mili* jonov zlatih mark in pa kupčijsko po* godbo z Italijo, da bo ta v teku treh let nakupila v Angliji 1 milijon ton premoga. Angležem so ugodili 75% v njih zahtevah. Na njih račun si je naprtila največ bremen Francija, Italija in Belgija komaj kakih 25%. Nemške finančne žrtve okoli 16 mili* jonov zlatih mark na leto več bo pa šele v oktobru mogoče z gotovostjo prešteti. So pa tudi v tem da je zmaga* lo angleško stališče, naj Nemčija plača v denarju in ne v blagu, kar bi bilo za Nemčijo ugodnejše. Anglija je pa na ta način poskrbela, da odproda Italiji svoje nakopičene zaloge premoga.
S tako rešitvijo vprašanja so zado* voljni vsi, razen nacionalistov. Dej* stvo pa je le, da pomeni haaško zboro* vanje velik korak naprej do splošne* ga miru.
Ženevski zbor.
Komaj so šla haaška zborovanja h koncu, že so se jeli polniti hoteli zna* čilnega zborovalnega mesta Ženeve s tujimi zastopniki. 30. avgusta je per* zijski odposlanec Ali Forughi Khan otvoril 56 odborovo sejo Društva na* rodov. V ponedeljek pa se je o tvorilo 10. zborovanje Društva. Pri otvorit* veni seji niso bili navzoči še vsi mi*
Hiralnica st. Butana na Marofu.
Nujno potrebno je, da pride kak glas v jav* nost. Znano je namreč, da obstoji po vojni v naši deželi edino ta zavod, ki nudi revnejšemu ali drugače zapuščenemu človeku mirno in pri* mer no bivališče na stara leta. Baš zato ta spis ni krajevnega, temveč splošnega pomena. — V zadnji številki je že nekdo poročal, da so imeli reveži tridnevnico in lepo uspelo posvetitev ee* le družine presv. Srcu. Iz tega je razvidno, da zavod dušno in telesno skrbi za svojo številno družino. Č. s. prednica Evfemija Kovač z iz* redno ljubeznijo in požrtvovalnostjo vodi te* žavno upravo. Enkrat je bila že javnost obve* Scena, s kakimi finančnimi težkočami in iz tega izvirajočimi težavami se mora zavod boriti. V zavodu se nahaja navadno 20—30 bolnikov, prostora pa je še nad to število. Nekateri pia* čujejo sami, za druge plačajo občine, toda, žal, zelo neredno, kar spravlja zavod v nevarnost. Občine, ki oddajajo svoje uboge reveže v oskr* bo hiralnici, bi morale imeti pred očmi, da ni glavno, človeka se odkrižati in naprtiti v bre* me zavodu, temveč redno pošiljati mesečne prispevke, kajti s tem je šele zanje v resnici preskrbljeno. Zavod nima sredstev, iz katerih bi se krili vedno ponavljajoči se primanjkljaji. Oskrbnina je tudi skrajno nizka, borih 6 lir dnevno za vso oskrbo, tako da ni mogoče iz prispevkov redno plačujočih kriti ostale zgube. Z domačimi pridelki je pač v toliko p orna g m o, da sploh dnevna oskrbnina ni višja. Če bi se ljudstvo v še izdatnejši meri posluževalo tega zavoda — in kar je pač glavno, da bi uprava točno prejemala vse mesečne prejemke, bi s pomočjo domačih pridelkov zavod jako lepo uspeval, čč. ss. usmiljenke pač vse store, da je vsak, kogar usoda pošlje tja, kolikor mogoče zadovoljen in poskrbljen — denarnih zakladov pa nimajo. Zato je nujno potrebno, da vsi pri* zadeti te misli vpoštevajo in store svojo dolž*
j nistri; nekateri so se še vozili iz j Haaga. Vendar je seja zelo znamenita, I ker ni bilo še nikdar zastopanih to* ! liko narodov. 53 držav je odposlalo ! svoje zastopnike, skoraj ves svet, le Argentina še manjka. Toda ne le to veliko število zastopnikov, marveč tudi mirovni zvoki iz Haaga povzro* čajo vsem diplomatom v Ženevi naj* boljšo voljo.
Vse pa ni tako oblito z rožno mi* rovno zarjo kot bi skušali časopisi na* slikati. Na daljnem vzhodu se vžigajo spori med dvema najmočnejšima sila* ma Azije; v Palestini teče kri nedol* : žnih v potokih; Poljska in Litva ob baltiški obali sta vedno pripravljeni s puškami na strel in na vzhodu na Balkanu je vse mirno?
Kakšne naloge bo torej imelo že* nevsko zborovanje? Brezdvoma bo stalo na prvem mestu vprašanje raz* orožitve. Vsa svetovna javnost vpira poglede na Mac Donalda, da bo on tu spregovoril prvo besedo. In brez dvo* ma jo tudi bo. Saj se je že v razgovo* ru s časnikarji, ki se jih je letos nena* vadno veliko zbralo v Ženevi, dotak* nil tega vprašanja.
Še obilo drugega gradiva morajo zborovalci obdelati. Vsi upajo, da bo* do letos zborovanja imela večji uspeh kot sicer, ker so se pričela v znamenju splošne pomirljivosti. Da bi le tako bilo in da ne bi imeni Haag*Ženeva imeli le prazen zvok.
nost. Zlasti gg. obč. načelnike prosimo, da pričnejo s točnim pošiljanjem dolžnih zneskov, kajti s tem opravijo svojo socialno dolžnost napram revežu in zavodu zagotovijo obstoj. Jako dobro delo pa stori vsakdo, če pošlje za* vodu prostovoljno kak prispevek. Prepričan naj bo, da s tem najbolj neposredno pomaga reve« žu in tam se ga bodo vedno s hvaležnostjo spominjali. Kakršne dohodke zavod pač ima, temu primerna je oskrba. — Ker smo prepriča* ni, da je vsa javnost uverjena, kake velike ko* risti nam nudi »Hiralnica sv. Antona v Sp. idri* ji«, z gotovostjo pričakujemo1, da bo ona sto* rila vse, da bo zavod lepo deloval in procvital.
Nove orgle v Števerjanu.
Števerjanci imajo lepo novo cerkev in sedaj so dobili še nove orgle. Tvrdka Jurman in Va* liček se je na vso moč potrudila, da pokaže s tem prvim delom svojo zmožnost. Posrečilo se ji je v polni meri. Orgle so prav dobre. Regi* stri se odlikujejo po značilni in krepki barvi. Registrov je sedem: Principal 8, Bordunal 8, Gamba 8, Viola 8, Flavta 4, Mikstura 22/.i, Sub* bas 16. Zraven tega superoktavna zveza (izpe* ljana do najvišjega tona), suboktavna zveza in pedalila zveza. Zbiralniki navadni. Orgle so do* volj močne za precej veliko cerkev, zlasti gro* moviti subbas da močno podlago višjim glase* vom. Lahko rečemo, da so orgle naravnost iz* vrstne. Števerjancem čestitamo, zlasti ker so dobili orgle zelo poceni. Novo tvrdko toplo priporočamo!	V. I7.
Ve že gospodinja prava, kaj pomeni hrana zdrava, sama več testa ne gnete, rajši kupi »PEKATETE«, ki zavite so v pakete.

Otroci solnčne dežele.
Govorijo in pišejo, da živimo v sto« letju otroka. Res se iz davkov zidajo šole, zavetišča in drugi zavodi za vzgo* jo otrok. Tudi se izdajajo lepe posta* ve za varstvo otrok, ki so zaposleni v tovarnah, itd. Pa vendar živi na tisoče otrok v hudi telesni in duševni revšči* ni. Kdor je kdaj z odprtimi očmi hodil po delav. predmestjih, je v marsika* te rem stanovanju videl delavske otro* čiče lačne, zmrzujoče, v nevarnosti, da se jim zastrupi nedolžna duša, da jim zvene telo. Pa tudi za vrati marsikake kmečke hiše živijo otroci v revščini in zanemarjenosti in venejo in hirajo. In še druge družine so, kjer otroci lepo rastejo, a so kot mlade živalce, ki ne znajo ne moliti k Bogu ne peti v ma* ternem jeziku.
Vsem tem otrokom pomagajmo, po* magajmo! Najprej v svoji hiši. če ni kaj prav. Pa ne mislimo samo nase. Otroška roka je majhna, brž jo napol* niš; otroško srce brž razveseliš. Spre j* mimo otročiče našega ljudstva v oh* čestvo krščanske ljubezni!
Otroci na vasi.
Kmečka družina ljubi otroka. Krst* ni dan je slovesen, botri, botercc in so* sede in žlahta čestitajo srečni materi. Malega člana družine gleštajo kot morejo. Včasih je težko, posebno ob velikem delu na polju. Toda ob zdravi hrani in v snažnem domu se otroče lepo razvija.
Po nekaterih družinah pa se na otroku poznajo posledice pijanstva. Otroci iz rodu pijancev so bolehavi in šibkejšega razuma.
Komaj otrok shodi, žc dobi tov ari* šijo pri sosednih otrocih. Mati pa ga po tretjem letu igraje uči delati križ in izgovarjati prve molitvice. Duša se otroku prebuja. Do šestega leta ga mati že uvede v verske resnice, da ve o ljubem Bogu. o angelcih in raju, o betlehemskem hlevcu, o življenju Je* zusovem. Kaže mu slike v zgodbah in mu jih prav po domače razlaga. Milit materina beseda najglobje seže in ostane v srcu.
Potem stopi otrok v šolo. Družina naj otroka podpira pri učenju. Ko se nauči brati, naj mati ali sestre dajo otroku v roke knjige za mladino, prav* ljice in povestice. Nauče naj otroka peti naše lepe pesmi.
Kmetski otrok včasih trpi, ker mu starši naložijo preveč dela. Komaj so jim otroci dobro iz zibeli, že morajo na trdo delo. Pastirji — ob treh, štirih morajo že na noge, pa sc dobi gospo* dar, ki jih pusti na paši stradati in prezebati. Hlapčiči — za kakšna težka dela jih včasi porabljajo: za vožnjo, nakladanje, košnjo, mlačvo. Nekateri rokodelski učenci morajo biti pri hiši za vsa dela. Saj je prav, da otroka privajamo k delu. Toda preveč bre* mena mu ne smemo nalagati. Slomšek lepo pravi: Od sedmega do štirinajste* ga leta naj se otrok uči, ne pa trdo dela.
Otroci na vasi veselo živijo. Po po* 1 jih, travnikih, gozdovih, potokih, brajdah so domači. Zdravo življenje v naravi jih krepi. Dozorevajo počas* ne j e ko mestni otroci, a zato rastejo naravneje in bolj krepko.
Delavski otroci.
Rad bi vam pokazal njih obličja: To so naši tržaški Tončki, Francki in Marjetke, otroci težakov, nosačev iz tržaške luke, kovinarjev iz plavžev, ladjedclniških delavcev . . . naši otro* ci. Njih starši so prišli v Trst z vseh strani dežele: oče je Tolminec, mati Pivčanka, ta deček ima žive istrske oči pa Bovčanko za mater.
Delavski otrok zgodaj dozori. Na cesti sliši in vidi mnogokaj ; tramvaj, železnica, avtomobili, množice ljudi so mu znani. Po dvoriščih se igrajo kope otrok. Moderna civilizacija kmalu za* jame otroka. Zato delavski otrok še posebno potrebuje dobre matere, ki ga nauči razločevati dobro od slabega. Z desetim letom, včasih še preje de* lavski otrok že zazna za življenske skrivnosti. S tem ni rečeno, da je iz* kvarjen Mnogi delavski otroci imajo duše kot bisere.
Pa so tudi žalostni slučaji. Oče slu* ži, mati boleha, oba dečka hodita v šolo in se o prostem času klatita po mestu. Tu po ulicah in ob luki je pra* va šola za bodoče potepuhe. Včasih takega fantička lakota ali prešernost nagneta, da stegne roko po tujem sa* dju,igračah, blagu. In že začne drčati navzdol — bolj žrtev težkih razmer kot grešnik. Prava beseda o pravem času ga še iztrga iz slabe družbe in postane vrl človek.
Ko delavski otrok dovrši ljudsko šolo — včasih še prej — mu starši po* iščejo delo. S 14.—16. letom že začne samostojno delati in rasti Pride v no* ve kroge, k mojstru v delavnico, v to* varno. Ze začne razumevati položaj delavskega stanu. Še je v družini, še prinaša kaj zaslužka materi, a že mu oko gleda, kako bi se osamosvojil.
V tej dobi hi morali starši in cerkev posebno sodelovati, da doraščajoče* mu pomagajo, najti pravo pot v mest* nem vrvenju. A to je huda reč, da je duhovnikov malo. Bodoči rod duhov* nikov bo našel v Trstu široko polje za dela krščanske ljubezni, posebej med delavsko mladino.
Otroci Nikogar.
Dne 27. septembra 1903 se je pomi* kal nenavaden pogrebni sprevod skozi temne ulice »zločinskega predmestja«
Zdrava družina.
Družina je najprvotnejša družba. Zato pa je tako silno važno, da se ohranijo njene svete pravice in /e* melji, na katerih sloni. Če država s cU vilnim zakonom slabi te temelje, slabi s tem samo sebe. Če vzgojo v šolah ureja po načelih, ki so nasprotni očet* ni m in maternim dolžnostim do otrok, škoduje s tem sama sebi. Ko bi ne bito družin, bi tudi države v pravem po* menu ne bilo. Kjer ni očetne oblasti, ne more biti tudi kraljeve ali cesarske. Zdrava družina je podlaga zdravim občinam, narodom, državam.
Janez Ev. Krek.
gospod. In vendar je bil sprevod nekaj prav posebnega: tisoč in pet sto deč* kov je korakalo pred krsto in mnogo tisoč dečkov je odkritih glav stalo na cesti in za njimi gruče ljudstva, možje in žene, vsi zatopljeni v spoštljiv molk. Med njimi so bili roparji, tatovi, sve* drači, poklicni morilci. Vsi so poznali moža, ki so ga zdaj mimo nesli in vsi ti tisoči revežev so žalovali za njim, ko da bi jim bil umrl najljubši prijatelj. Ko so nesli krsto skozi množico, je pristopila stara žena v capah, stegnila svoje koščene roke proti nebu in za* vpila iz solz: »O Bog. o Bog, vrni nam ga!«
Če ste vprašali otroke: kdo je ta mož?, so odgovarjali: oče vseh otrok, ki stopajo v sprevodu, oče mnogih tisočev, ki so raztreseni po vsej An* gli ji. Bil je oče sirot, početnik in or* ganizator skrbstva za zapuščeno mia* dino in posebej sirot, dobri doktor Rarnardo.
V svoji knjigi spominov doktor Bar* nardo opisuje, kako je odkril »otroke nikogar«. Nekega zimskega večera 1. 1866. je študent E amar do našel v svoji sobi neznanega razcapančka. Povedal je, da se imenuje Jakob, da mu je 12 let. Ni hotel iti domov. »Poj* di k očetu!« — »Ga nisem nikoli vi* del.« — »In mati?« — »Umrla v bol* niči.« — Barnardo ga je spraševal da* 1 je in kar obstal, ko mu je mali Jakob pravil, da je takih dečkov, ki so »otro* ci nikogar, cele trume. Ko se je zlako* teni deček nažrl, sta ponoči skupno šla v obiske. Na pločevinasti strehi konj* skega hleva sta našla 11 spečih razca* pančkov. Barnarda je kar pretreslo. Začel je te »otroke nikogar« zbirati in zanje skrbeti. Preskrboval jim je hrano, stanovanje, obleko, knjige, zdravila. Učil jih je moliti. Ko je po* stal zdravnik, se je pečal samo z za* puščenimi sirotami in jih na tisoče re* šil. Velikanska njegova za luga je bila, da je Angliji odprl oči, da je zagledala svoji sredi vojsko zapuščenih otrok
v Vzhodnem Londonu. Nič sijaja in lišpa ni bilo: saj ni mogoče, da bi v
v
tem mestu revežev umrl kak velikim začela zanje skrbeti.
Otroška re publ i
Nemški socialni demokrat j e so osnovali na otoku Namedv sredi reke : Rena rdečo otroško republiko. List : »Katholische Kirchenzeitung« z dne
k a.
14. julija t. 1. prinaša sledeči opis take republike:
»Dva tisoč delavskih otrok je prete* klo leto postavilo v okolici mesta Ki*
zla šotore in ustanovilo prvo otroško republiko. Izdali so veliko knjigo, na kateri se z ovitka smeje zdrav deček in vabi v otroško državo. Knjigo so se* stavili otroci sami. Na prvi strani je naslikan tekoč brzovlak, nabasan z otroci, ki vihtijo veliko rdečo zastavo z napisom: »Starše smo pustili doma in naj vrag vzame njihove skrbi.« Po* tem knjiga poroča, kako so otroke sprejeli. »Mi rdeči sokoliči smo delav? ski otroci. Ko letimo mimo tovaren in pojemo bojne pesmi, prihajajo delav* ci iz njih in nam veselo migajo, ker nas že poznajo. Mi pa jim kličemo: Prijateljstvo!«
Ko pridejo na mesto, postavijo šo* tore ih pripravijo ležišča. Sredi trga zaplapola velika, rdeča zastava. Tam se vršijo tudi velika zborovanja in shodi zaupnikov. Vsaka skupina šo* torov ima glavarja, dečka ali deklico, vsako šotorsko mesto vlada otrok*žu* pan, nad vso republiko pa je predsed* nik, tudi deček. Vse izvolijo otroci sa* mi, volilni boj se vrši kot med odrast* Irmi, z volilnimi shodi, letaki, tajnim glasovanjem. Razven tega poslujejo otroška sodišča. Mevžasti fantič, ki je pisal domov, da mu v republiki ni všeč, pride pred sodišče. Obsodijo ga, da mora v drugem pismu popraviti vse neresnične in pretirane podatke. Črez noč postavijo straže. Te skrbijo za 'red in mir in zabranjujejo kajenje vsem, tudi odrastlim, pa naj bodo gostje ali pomočniki taborišča. Rano zatrobi rog. Vsi pokoncu! Umijejo se in počešejo, potem nastopijo v kopah ni h oblekah k telovadbi. Kosilo jim v velikanskih kotlih kuhajo odrastli pomagači.
V knjigi so tudi jedki napadi na »nasprotnike republike«; slika kmeti* ča, ki želi dati republiki v najem kos zemljišča, pa se zgraža, da med dečki in deklicami ni potegnjena ograja iz bodeče žice. Potem slika katoliškega djuhovna, k“i otrokom v sosedni vasi prepoveduje obiskati republiko. — Obnašanje otrok med sabo je zelo prosto in prisrčno. Sramežljivosti ni, dečki in deklice spijo pod istim šoto* rom in skupaj telovadijo ...
Preden sodimo o tej otroški repu*
bliki, poglejmo na celoto. Odkod ta nova vzgoja? Iz nazorov socialne de* jnokracije, ki so brezverski. Otroška republika je velik poskus vzgojiti iz delavskih otrok moderne pagane.
Toda bilo bi smešno, le napadati to novo vzgojo in se ob njej zgražati. Treba je tudi priznati, kar je v tem dobrega in to porabiti. V otroški re* publiki se izživlja otroško stremlje* nje po večji samostojnosti. Delavski otrok najde v njej naravo, goro, reko, solnce. Zato tudi ti uspehi.
V bistvu pa je ta vzgoja zgrešena. Zakaj kdo naj da otroku moči, da bo
prav rastel, če mu zaprete pot do Bo* ga? Vsaka vzgoja, ki dejansko vodi otroke proč od Cerkve, je zgrešena, tudi če bi taki vzgojitelji zatrjevali, da so prijatelji vere.
Velika zmota je tudi, vreči otroke v politične borbe in netiti v nežnih sr* cih temne strasti sovraštva. Pustimo otroka, naj naravno raste v družini in cerkvi, da požene v samostojen, žlah* ten značaj.
Otroška republika je v celoti ža* losten slučaj, ki pa glasno kliče vzgo* jiteljem, da prihajajo novi časi in nove naloge.
Okno v svet.
Buharinov padec.
Že zopet se utrinja velika zvezda na boljševiškem nebu. Nikolaj Iva* novič Buharm, boljševiški prvak in mislec, je padel pri komunistični via* di v nemilost. Enajst let je bil ob strani Lenina in Trockega glavar boljševizma. Njegove knjige, posebej še sloveči »abecednik komunizma«, so se tiskale v milijonih izvodov in se prestavljale v razne jezike sveta. In še lani je Buharin, srčni prijatelj in mogočna desnica Stalinova, z neznan* sko odločnostjo treščil in zdrobil močno opozicijo, ki so ji načelovali orjaki Trocki, Zinovjev in Kamenov. Stranka je lani Buharina silno hvalila in mu spet izročila vodstvo komuni* stične internacijonale, katere 6. zbo* rovanju spomladi 1928 je predsedo* val.
Kaj je storil Buharin, da je z viso* kega mesta padel? Že ko je komu* nistična stranka lansko pomlad skle* nila, da zopočne živahno delo za na* glo industrializacijo dežele, Buharin ni bil prav zadovoljen. Še manj mu je bil všeč sklep, naj se na vaseh za* čne razredni boj proti »kulakom«, premožnim kmetom. Buharin je ob ja* vil več člankov, v katerih je pisal, da je treba podpirati kmetijstvo, tudi kulake. Šele iz prihrankov kmetijske* ga gospodarstva bo dežela dobila sredstva da izgradi industrijo. Na svetovno revolucijo zdaj ni misliti;
šele ko izbruhne nova vojna, bo revo* lucijski val narastel. Zato velja zdaj mirno razvijati lastne sile, in sicer s posebno podporo kmetijstvu.
Glavni odbor komunistične stranke je nato Buharina odstavil od glavnega uredništva »Pravde« in mu odvzel predsedstvo tretje internacijonale. Buharin je moral iti v Sočo, letovišče pod Kavkazom, kjer živi v blagem pregnanstvu.
Tako se boljševizem v notrini raz* kraja in v boju med brati padajo pr* vaki.
Mir na morju.
Angleški prvi minister Mac Donald bo 1. oktobra prišel v Wašington. Tam bo ostal cel teden. Razgovarjal se bo z odličnimi ameriškimi državniki, ka* ko bi zmanjšali število bojnih ladij. O tem vprašanju so se velesile že pre* cejkrat razgovarjale, domeniti se pa le še niso mogle.
Plameneči vzhod.
Spor na daljnem vzhodu med Rusi in Kitajci zastran vzhodno kitajskih železnic se bo po posredovanju Nem* čije polegel. 28. avgusta so Kitajci po* siali v Moskvo pismo, naj se pogaja* n ja prično. Rusi naj imenujejo pod* ravnatelje vzhodnokitajske železnice, opuste pa naj komunistično propa* gando v Mandžuriji. Sovjetska vlada bo začasno na to pristala.
Fr. Heller:
ODISEJ SE VRAČA.
»Ne, toda za marsikaj drugega. Smrekovi gozdi imajo posebne pred* pravice in so vrhu tega najstarejši na mestu. Sedaj pa smo, se mi zdi, do* speli!«
Majhen vlak ozkotirne železnice je s hitrim udarjanjem skušal potnikom povedati, da je cilj vožnje dosežen. Vozovi so ropotali čez premene na postajo. Vlak se je ustavil. Filip in nje* gov prijatelj sta skočila na peron in izročila uniformiranemu hotelskemu slugi svoje listke za prtljago.
»Brzojavno sva naročila dve sobi v hotelu,« je rekel Filip. »Ali veste, ali je to urejeno? Moje ime je profesor Pelotard iz Londona.«
»Da, vse v redu, gospod profesor. Ali naj vama pokažem pot v hotel?«
»Hvala, bova že našla.«
Filip in Lavcrtisse sta šla skozi ča* kalnico na majhen, siv trg pred po* stajo. Na najvišji stopnji starih kame* nitih stopnic se je Filip ustavil in se dolgo ogledoval.
»Čisto kot je bilo.« je končno za* mrmral. »Hotel, urarjeva trgovina, dve banki in velika prodajalna jestvin.
Natančno kot je bilo. Ali verjame* te, Lavertisse, da je to moje rojstno mesto Kristianshamn?«
»Težko.«
»Pojdite! Postopajva malo po ce* stah!«
Filip je prijel svojega prijatelja pod pazduho in ga vlekel skozi majski cestni mrak. Komaj kaka plinska sve* tiljka je bila prižgana. Dolge vrste si* vih, enonadstropnih hiš so se dotikale druga druge; tu in tam jih je prekinil kak vrt, ograjen z deskami, čigar bresti so radovedno moleli svoje po* ganjajoče veje na cesto. Šipe v oknih so se svetile v večerni zarji. Za večino
šip je viselo zrcalo. Tu in tam je bilo videti vojašnice iz opeke, nesramne prekinitve idile; sem ter tja kinema* tograf z rumenožarečimi lučmi in be* sno barvanimi lepaki naravnost čudo* vite neokusnosti. Pred njimi pa so sta* le majhne skupine ljudi; sicer so bile ulice skoraj čisto prazne, samo tu in tam so se ob hišnem zidu ali v vratih pojavili šepetajoči pari. Na nekem voglu nasproti ljudskega vrta je le* žala dvonadstropna hiša, pred katero je Filip obstal.
»Tu je bila nekdaj odvetniška pi* sarna, Lavertisse.«
»Vaša, profesor?«
»Da! Moja! Pred sedmimi leti.. Dvo* mim, da še obstoja.«
»Samo sedem let! Ali se res ne bo* jite, da ...«
»Mene da bi spoznali? Niti naj» manj. Jaz sem se spremenil, česar o mestu ne morem trditi, in samo na Ita* ki spoznajo človeka po tolikoletni odi»
Manjšinsko zborovanje.
26., 27.. in 28. avgusta so se sestali v Ženevi zastopniki narodnih manjšin k svojemu V. zborovanju Na dnev» nem redu so bile sledeče točke: 1. Društvo narodov v odnosu do naro» dov. 2. Naloge manjšinskega tiska. 3. Delovanje mednarodnih zvez na polju narodnostnih vprašanj. 4. Razgovor o izdaji statističnega priročnika. 5.
Ustavitev mednarodnega zavoda za narodoznanstvo. 6. Manjšinska biblio» grafija. 7. Organizacijska vprašanja.
Na zborovanju je bilo sprejetih več važnih sklepov. Svetovni tisk prh znava zborovanju veliko stvarnost in pravi, da bo imelo odmev pri Društvu narodov. Važen sklep je zlasti o usta* novitvi Mednarodne zveze manjšim skih časnikarjev. To bo mogočna sila, ker bo včlanjenih več ko 700 listov.
jim Bog pošlje ploho dežja, da si na» pustijo v vaški vodnjak Lojevski po» tok. Ta pa jim vedno prinese kak pri» delek: v maju n. pr. kosti od črešenj, katere so lojevski otroci pozobali, — sedaj ko postaja mehko, se bodo vi» dele že pežine od grozdja, blato lojev» skih peric in krav, ker imajo tam na» pajališče itd. Seveda morajo potem cvetrožke mamice nekaj dni čakati, da se vleže ta »fondač«. Naravno, da so merodajni možje vse to uvideli in so vodovod obljubili, samo treba je podrezati. Sedaj končam, čeprav nisem še vsega naštel, in izražam željo, da bi tudi naši ljudje kaj zaslužili in ne samo inženirji.
Planina, — (Smrtna nesreča).
—	18. 8. 1929. smo pokopali na do» mačem pokopališču Franceta Pipana, moža in družinskega očeta ki ga je pri kopanju kamenja za zidanje dne 13. t. m. utrgajoča se brežina zasula, mu zlomila rebra, tako da je radi no» tranjega poškodovanja umrl v tržaški bolnišnici. Žalostna vest o tako nena» doma pretrganem mladem življenju je pretresla vso bližnjo okolico še zlasti, ker je pred komaj 7 leti tudi njegov mlajši brat Janez pri razstre» ljevanju nekega čoka nesrečno končal svoje mlado edenindvajsetletno živ» ljenje. Pokojni France je bil res zgled neumorno delavnega, poštenega go» spodarja, ki se je z marljivim delom in dobrim gospodarstvom povzpel do lepega imetja. Oddahni se, dragi France, vsaj tamkaj in počivaj v ne» beškem miru; preostalo družino pa Bog potolaži!
Osek. — (Nesreča. — Smrt.)
—	Ponesrečil se je s patrono sinček tukajšnjega gostilničarja in trgovca Otmar Gleščič. Vrtal je z žico v pa» trono, katera se je razpočila in ranila fanta v obe roki. Močen strah je po» vzročil neprevidni otrok v družini in menda je celo mati, ki je ravno točila vino, pozabila pipo zapreti. Starši, pa» zite na otroke in če vidite, da se otro» ci igrajo z nevarnimi rečmi, naj brez usmiljenja poje brezovka! — Nena» doma je umrla v Vitovljah dobra go»
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz Vipavske doline.
Goče pri Vipavi. — (Novi z v o» novi. — Ceste. — Redka po» roka.) — Po težkem in dolgem pri» čakovanju smo vendar enkrat doča» kali novih zvonov. Samo če jih bomo mogli spraviti v vas; cesta je nam» reč v tako brezupnem stanju, da skoro ni moči več voziti po njej.
Merodajna oblastva se nujno na» prošajo, da se za stvar zavzamejo.
Ker se Občinarji že kakih pet let samo kregajo, kadar pridejo skupaj, in se vsaka seja s prepirom konča, naprošamo gosp. prefekta, da se za stvar odločno zavzame.
Letina kaže srednje. — Dne 24. av» gusta se je zgodil redek dogodek: po» ročila sta se dva brata z dvema sestra» ma, in sicer gosp. Franc Debevc, vele» posestnik na Gočah, z gdč. Marjetico Vovk in gosp. Josigp Debevc, organist in trtorejec, z gdč. Julko Vovk. Mia» dima paroma obilo sreče!
Dornberški Tabor. — V četrtek 29. avgusta je zvonček sv. Trojice ozna» nil, da je preminul 60»letni Ulrih Pia» huta. Rajni je bil večletni cerkveni ključar, odbornik Ljudske posojilnice in občinski starešina. Vse ga je spo» štovalo; to je pokazal tudi pogreb, kjer je moški, zbor pod vodstvom g. Sakside ubrano zapel par žalostink. N. p. v m !
Prvačina. — (Smrt.) — Dne 28. avgusta je v visoki starosti 78 let na veke zaprla svoje oči blagopokojna
gospa Frančiška Šušmeljeva. Leta 1918. je nenadoma umrl za malarijo njen starejši sin Albert, ki je bil za časa vojne upravitelj prvaške občine. Radi bridke in nenadne izgube ljubljenega sina se je materi um zmračil. 1929. je zgubila ljubljenega soproga Josipa, večletnega podžupana. O priliki nje» gove smrti se ji je duh za kratek hip zbistril, in sicer samo toliko, da je stopila k njegovemu odru ter se po» slovila od njega z besedami: »Zbogom Joško! Na svidenje!« Nato je zopet padla v svoje prejšnje žalostno in obupno stanje. Pokojnica je bila do svoje bolezni zelo pridna, skrbna ter od vseh visoko cenjena gospodinja. N. v m. p.!
Rihemberk. — (Obljube, ob» ljube, obljube.) — Ne mine mesec, da bi ne završala po občini ka» ka novica: Električna razsvetljava, telefon, uravnava Branice, da ne go» vorim še o radiju, kinematografu itd., pa vse to se mi zdi kakor vetrič, ki pi» hne preko naše doline in ne pusti no» benega sledu. Taki so naši ljudje: da» nes kričijo, jutri se več ne zmenijo za to, kar jim je bilo obljubljeno. Pa smo prišli do prepričanja, da če danes kdo kaj obljubi, ga moraš vedno drezati, ako hočeš videti dejanja. Kako se je zgodilo CvetrožnOm in bližnjim va» sem? Zgodaj v spomladi jim je bil obljubljen vodovod že za to poletje; inženirji so tudi naredili načrt ali vo» da še vedno izvira v Kamenščeku za Čukom. Cvetrožni morajo čakati, kdaj
seji. Tudi nimam psa, ki bi prevzel vlogo zvestega Argosa.«1)
»Ffm. In Penelopa,2) profesor?«
»Penelopa! Je ni bilo. Toda pač — bila je, a ni bila z Odisejem niti po» ročena in snubci so bili že pred Odi» sejevim odhodom številni in vsiljivi. Misliti je morala na drugo kot na tka» nje. Trenutek, Lavertisse pojdiva še par korakov naprej! Penelopa je sta» novala tu zraven ... pri vrtnih vra» tih ... da, prav tukaj.«
Filip je svojega prijatelja potegnil še za par korakov in stala sta pred ve» liko, na zunaj imenitno, starinsko hi» šo. Pogledal je v okna drugega nad» stropja. Nekaj jih je bilo razsvetlje» nih in skozi polodprte šipe je bila sli» sati nerazumljiva zmešnjava glasov. Zdelo se je, da je tam zbrana družba. Pred vrati je čakala kočija in Laver»
*) Pes, ki je vrnivšega se Odiseja po d va j» setletni odsotnosti takoj spoznal.
*) Zvesta Odisejeva žena.
tisse je zdajci videl, da je njegov pri» j atei j in delodajalec pristopil k stare» mu kočijažu, ki je korakal ob kočiji sem in tja. Med njima se je razvil po» govor, ki je precej dolgo trajal. Kon» čno je Filip naredil z roko kretnjo proti žepu v suknji, na katero je ko» čijaž odgovoril z odločnim, skoraj jeznim odkimanjem; nato je bil Filip zopet tukaj in je prijel Lavertisse»a pod pazduho.
»Človek takoj opazi, v kateri deželi je, ako naleti na koga, ki ne mara na» pitnine,« je rekel. »Pojdite, greva v hotel.«
»In Penelopa? Ali je...«
»Pst! Boste že potem slišali.«
Lavertisse ga je začudeno pogledal; ni bil vajen takih čustvenih izrazov. Šla sta hitro po cestah, dokler nista bila pred novozgrajenim, nadutim ho» telskim pročeljem. Filip ga je trenutek ogledoval.
»A tako. prezidali so,« je rekel. »Tu
je.«
Vstopila sta in šla, za njima vratar, v svoji dve sobi v prvem nadstropju. Filip je namignil vratarju, marljivemu mlademu možu s plavimi, na sredi razčesanimi lasmi in prikupljivega smehljanja, naj še ostane; zdelo se je, da nekaj premišljuje. Končno je po» gledal vratarja, medtem ko je med prsti vrtel desetkronski bankovec.
»Gotovo precej dobro poznate ljudi v okolici, kaj ne?«
»Da, gospod profesor, zdi se mi da.«
»Najbrže veste, kako živijo in... hm... kaj delajo? Sodim, da imajo svoje veselice tu v hotelu.«
Vrtnar se je mnogoobetajoče smeh» ljal.
»Tu in tam imamo majhne priredit» ve,« je rekel. »In ob takih prilikah se tudi večkrat sliši to in ono o tem in onem...«
(Dalje.)
spodinja in skrbna mati Antonija Ušaj dne 21. avgusta. Padla je, si nekoliko o črtila nogo in v malo dneh je bila mrlič. Pokopali smo jo dne 22. avg. ob obilni udeležbi sosedov in znancev na vitovskem pokopališču pri Sv. Luciji. Naj v miru počiva v doma» či zemlji! — Zopet pripeka solnce in vetrček suši že tako suho zemljo, a težko pričakovanega dežja od nikoder ni. Jesenskih pridelkov bo tudi malo.
Vitovlje. — Sporočamo pobožnim romarjem, da bo na praznik rojstva prebl. D. M., to je prihodnjo nedeljo, pri romarski cerkvi M. B. na: Vitov.-. Ijah običajni romarski shod. V soboto zvečer bo molitev in spovedovanje, na praznik pa dve sv. maši s pridiga» ma, in sicer ob pol sedmih in ob dese» tih. Sploh pa sc opaža, da je vedno bolj priljubljena ta božja pot vipav» skim vernikom, ker tudi ob navadnih nedeljah romajo razne Marijine družbe s svojimi voditelji k Materi božji vitovski, kjer nemoteno opravijo svoje pobožnosti.
iz Brd. * i
Brda. — Lanska letina nas je še precej potlačila v dolg, ker smo morali živež kupovati. Letošnji pridelek nam kaže boljše. Vinska letina bo pa prav lepa in kapljica bo žlahtna. Vinorejci se že sprašujejo, kakšne cene bo vino imelo. Tako povpraševanje je neume» sino, saj je največ od njih samih odvis» no. kakšna bo cena. Lepo pripravljen pr:dele'-., nič razdiranja cen, pa bo »bric« vrgel denarja šc za lanske dol» gove poplačat. — Pa kaj ko smo sami prvi, ki hodimo le v take gostilne, kjer ne prodajajo domače kapljice, češ, tam je ceneje. Res je, zato pa hodijo naši krčmarji po vino v zaloge, ne pa h kmetom. — Če ne bo krnet kmeta podpiral, bodo drugi živeli na naš račun.
Kmečki fant.
Gor. Cerovo. —- V nedeljo srno imeli običajno procesijo ?; Najsvetei» šim. Kljub vročini je bila udeležba precejšnja. Samo to moramo pove» dati, da bodo morale pri procesiji nositi stare mamice nebo in drugo. Fantje, kje ste? Da se pri bodoči pr o» cesi ji ne zgodi več kaj takšnega, da si bomo morali iz sosednje vasi sposo» diti par fantov, ki bodo nebo in sveče nosili. — Kakor drugod, tako je tudi pri nas začela pritiskati suša; vodnja» ki so se posušili in še ni nobenega zna» menja z:: dež. Krompir smo no večini izkopali; pridelka je nekaj več ko la» ni, koruze je v hribih srednje, v nizkih legah kaže dobro.
Medana. — (Rožni ca, b a r j a r
i n d r u g o.) — Bolj slovesno kot druga leta smo letos obhajali praznik Marijinega vnebovzetja. Kar nas je presenetilo, je bilo igranje orkestra., ki smo ga letos prvič culi v naši cer. k vi. Orkester, sestavljen iz raznih briških igralcev na vij olino, se je postavil pri veliki maši. Mnenja o u-spehu so različna. Tudi pevci so se izkazali pohvalno. Le škoda, da so med njimi nekateri, ki bi radi organi» s tu bolj ukazovali kot ga ubogali. Popoldne smo poklicali k običajni
procesiji s kipom Matere božje god» bo iz Biljane. Po procesiji je igrala na dvorišču vaške gostilne še dolgo v noč. Nekaterim fantom je že obudila željo po skakanju. Ti»le fantje so pa zato v nedeljo 25. m. m. naredili bar j ar in se po dveh letih zopet po steno zasukali. Pri tem seve ni manj» kalo punc, niti takih s »kotli« na tri »štuke« in z moko po obrazu, kakor pravi v zadnji štev. »N. L« nekdo iz Šmarij. Da, bile so celo take, ki so imele krila samo na en »štuk«, ker so dva nižja pozabile doma z rokavi vred. Največ plesalcev in plesalk je bilo iz Furlanije.
Do sedaj nam letina dobro kaže, a kakšne kazni nam Bog še lahko noš» Ije. Smo preveč mlačni. Še celo v Ma» rijino družbo, ki je bila prve čase po ustanovitvi tako goreča, se je naselila neka brezbrižnost. Proč z mlačnostjo! Zajmimo novega poguma in naprej!
Iz Istre.
Kubed. — (V 1 o v 1 j e n i tatiči. — M i s i j o n). — Popravila na naši šoli so v polnem teku; upamo, da bo do začetka šolskega leta delo dovr» seno.
V noči med 24. in 25. avgustom so vlovili neke tatiče, ki so kradli gro» zdje. Naslednji dan so jih gnali v za» por tako je prav, da se bodo drugi varovali!
Naznanjamo, da bomo imeli v Ku bedu od 8. pa do 16. septembra sv. misijon. Vabimo naše okoličane, da »e ga udeležijo v obilnem številu. Kako bo reč potekla, bomo že no» ročali.
Opazovalec.
Jelšane. — (Ples pa le m ora bit’...). — Zanimivo je, kako smo na naš shod v avgustu prišli do plesnega dovoljenja. Domača oblastva ga niso hotela dati. Pa smo šli na Reko in tam dosegli, kar smo hoteli. No, je pa ven» dar potekel dan precej mirno. — Pri nas čutimo nekoliko suše. Navadno ko najbolj rabimo vodo, pa se pri vodo» vodu kaj pokvari. Že prej je bil celo zimo pokvarjen, da smo morali 3 ure daleč hoditi po vodo. Zdaj se je pa motor pokvaril.
Iz Reške doline.
Košana. — (S a d j e.) Letos je košanska dolina precej bogata na sad» ju. Posebno češplje so po nekaterih krajih zelo bogato obrodile: pa tudi hrušk in lepih namiznih jabolk ne bo manjkalo. Sicer nam je burja napra» vila prav pri sadnem drevju veliko škode, a ker je otresla vse manj vre» dno sadje, zato moremo postreči tr» govcem s prvovrstnim blagom. Vabi» mo sadne trgovce, naj ne zamudijo ugodne prilike, ako hočejo dobiti le» pih, zdravih češpelj za izvažanje v ko» Maricah, za lupljenje in sušenje. Oglej» te si vasi Buje, Košano, Kal in Svšico.
Padež. — Mislili smo. da bodo za» jezili potok Padež pri Ribcu pod Su» bor jem. To vodo so nameravali izrab» Ijati. Zdaj so se na vsi načrti zrušili. Tudi upanje, da bomo kaj pri delih zaslužili, je splavalo po vodi. Tako
smo brez skrbi, da bi nas voda iz je» zera ali pa povodenj zaslužka zalila.
Kozijane. — Iz naše vasi se ni še nihče oglasil v Novem listu. Namesto za pero primemo rajši za kozarec. Pred kratkim smo imeli troje plesov. Vse se je rado zavrtelo. — Povedati moramo tudi, kako se pri nas obnaša» jo fantje med mašo. Krušijo omet od stene in ga mečejo po dekletih. Ima» mo tudi take ptičke, ki po noči prepe» vajo. Morda bi bilo dobro če bi jim dali v roke kako poučno knjigo, ne?
Iz goriške okolice.
Podsabotin. — (V a š k e no v i c e). — pred časom smo imeli kar dva požara. Vpepelil je ogenj poslopje An» tona Gravnerja. Blizu stoječe poslopje so ognjegasci še pravočasno rešili. Hujše je pa prizadet Jožef Terčič, ki je skoro ob ves imetek. K sreči sta oba zavarovana. — Naši mlečnozobi fantje pravijo, da se hodijo ženit; pa se cele noči okoli klatijo. Starši, popa» zite malo! — tujina še nima dosti na» šib moči. Zclaj : e jih še nekaj naprav» lja. Ali se res tam za morjem cedi med in mleko? — Šc za drugo smo reveži pri nas: naše ceste se morajo ponot» niku kar smiliti. Nihče se ne zgane, da bi jih popravil. — Lastnega dušnega pastirja pogrešamo že več časa. Ker poznamo pomanjkanje, imamo malo upanja.
Solkan. — V nedeljo 1. t. m. proti 11 uri zvečer je na nerazumljiv način nastal ogenj v hiši Andreja Gabrijel» čiča, po domače Marušiča. Velika hi» ša, v kateri je bilo več najemnikov, je kljub vsem naporom sosedov in ognjegascev zgorela do tal. Pogorelo je tudi celokupno pohištvo in vse bla» go, ki je bilo v hiši. Bog nas varuj takih nesreč.
Št. Maver. — (Nekje v F r a n» ciji.) — Naši izseljenci v Franciji, niso Bog ve kaj srečni. Slišimo o njih le žalostne vesti. Tako nam je prišla tužna vest, da je v tamkajšnji bolniš» niči umrl štiridesetletni Figelj Jožef. Rajni je bil nenavadno razvitega ra» zuma. Bil je eden najboljših mizarjev, čeprav je bil samouk. V soboto se je tu doma brala sv. maša za njega. Dru» žini in sorodnikom naše sožalje! Nje» mu pa naj bo lahka tuja zemlja!
Iz Gor.
Sv. Lucija. — (Cerkvena ur a in orgle. — Premestitev,-Izseljevanje. — Letoviščar» j i. — Vodovod. — Cest e.) — Uro v zvoniku že imamo. V kratkem bomo dobili tudi orgle, ki jih tako ne» strpno pričakujemo. Razveselili se pa bomo, kadar nam zadonijo iz kora ob mogočni naši pesmi v čast božjo. — Doznali smo v veliko žalost, da nas bo v kratkem moral zapustiti naš dobri in tako priljubljeni č. g. župnik lože Abram. Odšel bo v Pevmo pri Gorici, kjer mu iz srca želimo obilo božjega blagoslova! — Tudi pri nas se je pojavila izseljeniška bolezen. Naj» boljši fantje zapuščajo dom in še celo taki, katerim ni prav nobene sile. Ostanite zvesti rodni drudi! Ne izse»
ljujte se brez velike potrebe! — Letos viščarjev imamo precej lepo število in so prav zadovoljni v tem našem pla« nilskem svetu. Tudi hribolazce je v'« deti skoraj vsaki dan. — Naš vodovod s svojo vodo že davno ne zadostuje. Že par let se proučuje in raz motri va, kaj naj se ukrene, da bi imeli zadosti dobre vode. Bilo je že več pametnih predlogov, celotno vprašanje pa še ni rešeno.
Občinske ceste so v zelo slabem stanju. Tu pa tam se že kaj malega popravi, pa radi pomanjkanja denar« ja ne more občina vsega vzdrževati. Bo treba robot ali pa v oprtniku nositi.
Ponikve « Rute. — V 81. letu sta» rosti je Bog poklical k sebi dobrega vernega moža Janeza Piska. S prid» 1'ostjo in varčnostjo si je pridobil lepo imetje. V svoji oporoki se ni zmislil le na svoje sorodnike, marveč tudi na reveže in pa na cerkev. Naj mu bo Bog obilen plačnik!
Srpenica. — (Žrtev Save.) — Prejeli smo žalostno poročilo iz Za» greba, da je vtonil v Savi 16 letni mia» denič Maksimiljan Braz iz Srpenice. Novica nas je vse globoko pretresla. Ta nesrečni slučaj se je zgodil pri» biižno na ta način: V nedeljo 11. avg. se je kopalo več mladeničev v Savi, med temi tudi omenjeni mladenič. Ko 1 o se že vsi do dobra nakopali, so se šli oblačit; samo on, tako je usoda ho« tela, je skočil še enkrat v vodo in ni ga bilo več na spregled. Čez četrt ure je kruta Sava prinesla truplo na po» višje. V torek 13. m. m se je vršil ve» ličasten pogreb, kateremu je priso« stvovala velika množica ljudi; vencev je bilo toliko, da se ne da sploh popi» sati. Njegovi zemeljski ostanki so bili preneseni v gospodarjevo grobnico, pri katerem je bil uslužben.
Komaj eno leto je bil v tujini in in s kakim veseljem do dela je šel tja! Blagemu pokojniku ohranimo trajen spomin! Težko prizadetim bratom in sestram pa izrekamo naše iskreno so» žal je!
Mengore pri Volčah. — (Obnov« i j c n a božja po t.) — Vodstvo Marijinega svetišča na Mengorah spo» roča, da je cerkev obnovljena in da se bo slovesno blagoslovila na običajni mengorski »semenj«, to je v nedeljo 15. sept. ob 9 in pol. Za letos se bo spovedovalo v soboto popoldne pred blagoslovitvijo v farni cerkvi v Vol« čah.	Cerkveno vodstvo.
S šentviškogorske planote. — (R o« mali s m o.) — 18. avgusta so šli naši fantje in dekleta v obilnem številu na Sv. Višarje. Eni so se peljali z vozom, drugi z avtomobilom:	vsi pa so lepo
opravili versko pobožnost in so se na potovanju, kakor na Sv. Višarjah vzorno in pohvalno obnašali. To pri« bijemo s posebnim zadoščenjem, ker so naše romanje od gotove strani ob» šojah, obsojali tudi gotove voditelje. Marsikdaj obsojajo zlo, kjer ga ni, molče pa tedaj, ko bi bilo res potreb« no govoriti in — obsojati. Naslednjo nedeljo 25. avgusta so pa šli starejši na Barbano. Tudi teh je bilo precej z Gore in Ponikev. Tako je prav. Saj ni človek samo za delo, prav je, da se«
daj po težkem poljskem delu da tudi duši svoje.
Grahovo. — V petek nas je obiskal g. prefekt. Spremljal ga je goriški g. kvestor. Bil je prisrčno sprejet. O najnujnejših občinskih zadevah sc je razgovarjal z g. občinskim načelnikom in obljubil svojo pomoč. Z G ra» hovega se je pokrajinski načelnik peljal do Podbrda, kjer je obiskal razne urade in šel do meje. Prebivalstvo je g. prefekta povsod dostojno sprejelo, za kar je bil visoki gost očividno zelo hvaležen.
Drežnica. — (Cerkev. -—S t r e» b u h o m za k r u h o m. — V r i s k a? mo pa le!) — Cerkev popravljamo od zunaj, čeravno je bolj potrebna po« pravila znotraj. Delo gre tako počasi naprej, kakor vojna odškodnina, ki jo je vozil polž. Nov most nam je občina napravila čez potok »Ročic;«, ki veže cesto iz Greznice na Koseč. Bil je skrajni čas, ker je bil stari vojaški most v slabem stanju.
Zopet se pripravlja večje število fantov in deklet iz naše občine v Bue» nos Aires. Doma ni kruha, ni dela. — Suš;i nas je tudi letos pritisnila in nam pokosila več kot polovico otave, pa., kaj zato: mi vriskamo in pojemo cele noči, tako zahteva doba modernega časa.
Iz tržaške okolice.
Barkovlje. — (Slavje s v. Jer» n e j a. — Novi organist. — F a«
1 i r a n a Sagra.) — Slavnost sv. Jer« neja je letos dosegla vrhunec. Naša borna cerkev je bila vsa v zelenju in cvetju. Vse je šlo v najlepšem redu. V lepem številu so bile zastopane tudi sosednje župnije. — S tem dnevom je nastopil službo tudi novi organist, ker nas je prejšnji radi spora s pevci krat« komalo pustil na cedilu. Z novim or« ganistom so bili vsi že prvi dan zada» voljni, ker je pokazal, da se tudi stara, »lajna« lahko izkaže, če pride mo’stru v roke. Ravnotako je tudi s petjem; pianissimo je tudi prvič prišel v velja« vo. Ker je ravno novi organist, ne bi bilo slabo, če bi v zbor pomešali še ka« kega mladega fanta — posebno če bi bilo mogoče tenorista in baritona. — Običajna »Jernejeva šagra« je šla po vodi. Hoteli so jo napraviti kar dva tedna prej. Žalostno je videti že tretjo nedeljo prazen »tavolac«. Saj jih je stal okolu poldrugi tisoč lir, Mogoče jih bo spametilo za drugo leto. Uva» ležni smo oblastvu, ker jim ne da do« voljenja.
S Pivke.
Zagon. — (C e r k v e n i shod. — Ciganke.) — Dne 25. avgusta smo obhajali v lično prenovljeni cerkvici sv. Jerneja domače opasilo v splošno zadovoljnost vaščanov. Komaj je pa zapustil preč. g dekan cerkvico, je za« hreščala v samotni gostilni na »Man« dergah« harmonika in zasukali smo se. Bogato obiskovani ples je trajal pozno v noč in še — čez noč! Prav po« steno smo požehtali god sv. Jerneja, ki bi še bil pa gotovo najraje preselil s svojim sedežem še dalje od vasi, ka« kor je v resnici. V plesnem metežu so
se pridno vrteli tudi bratje in sestre Hudoroviči, ki taborijo že nekaj let sem na Soviču pri Postojni. Plesalci so jih bili veseli, ker so bile v noši in vedenju dostojnejše, kakor pa marši« katera druga plesalka.
Iz idrijskega kotta
in okolice.
Pozdravljen) — Ker je dose» diinji g. kaplan, začasno odsoten, ga ic v nedeljo nadomestoval č. g. Budin novi idrijski kaplan. Ob tej priliki se je s prisrčnim nagovorom predstavil meščanom kot bodoči glasnik božje besede in izročil vsem Idrijčanom vdane pozdrave. Naj sprejme bodoči g. kaplan tudi od strani meščanov to« pie pozdrave z zagotovilom, da bo njegovo duhovno delo v naši Idriji spremljano s hvaležnostjo in molitvi« jo Idrijčanov.
Dve žrtvi Idrijce. — Na istem mestu, kot je 7. avg. lansko leto vtonil Drago Lapajne sta dne 27. m. m. vtonila dva vojaka od 11. sanitet« nega oddelka iz Vidma. Prišli so nam« reč v Idrijo radi razkužitve vseh vojaških prostorov. Opoldanski oddih sta reveža vporabila za kopanje in v nesrečo ravno na mestu, kjer je Idrijca zelo globoka in nevarna in kjer je zadnjih 30 let zgubilo življenje že okrog 25 oseb. Daši sta bila dobra pia» vača, sta vendar oba našla smrt v v« lov‘h Idrijce in to komaj teden dni pred odložitvijo vojaške suknje. Prvi. Didonc Emilij je doma iz padovanske okolice in je sin 14«članske revne dru« zine. Njegov tovariš Gabrijel Briaco je iz okolice Neaplja. Ta se je imel sedaj poročiti, toda nesrečna Idrijca je vzela življenje njemu — srečo pa izvoljenki. Prvi je bil star 23, drugi pa 21 let. Na kraj nesreče ie takoj prihitelo več ljudi in po 8 minutah sta. dva moža spravila iz vode prvega, ki ie hi! bolj pri obrežju. Drugega, ki je le« žal na najglobokejšem in nevarnem mestu, je kljub svoji življenjski ne« varnosti še) iskat Anton Čuk, to je fant, ki je že lansko leto prinesel ven. omenjenega fanta. Ker je, kot znano, tisto mesto skrajno nevarno, zasluži ta fant za svojo požrtvovalnost in Iju« bežen do pomoči bližnjemu ne le jav« no pohvalo, pač pa tudi primeren od« zi v« nblastev. — Oba nesrečneža sta bila no 15 minutah iz vode, toda vse prizadevanje, da bi ju spravili k zave« ‘■ti. je bilo brezuspešno. V četrtek sta bila ob navzočnosti dveh sorodnikov prvega z veliko slovesnostjo pokopa« na. — Ta slučaj naj bo pa zopet v do« kaz. kako skrajno potrebno je hai ukreniti, da se preprečijo že enkrat te vedno ponavljajoče se nesreče.
Novi grobovi. — Dne 27. m. m. ie umrl 65«letni Jakob Kavčič, obč. hlapec in priznan vremenski prerok. Zanimivo je, da ni bil v življenju nikdar bolan in je prerokoval, da bo tudi brez daljše bolezni umrl. In res je po par dnevni bolezni umrl. — V starosti 65 let je 26. m. m. umrl g. An« ton Vončina, vpok. žgalniški paznik. — Dne 30. m. m. ie umrla na Zemlji Ana Jereb, rud. vdova. N. v m. p.!
Sp. Idrija. — Dne 2. t. m. se je tu poročil Ivan Krivic z Marijanco Po« dobnikovo. Oba novoporočenca sta vestna cerkvena pevca in prepričani smo, da bosta to ostala tudi v novi do« bi življenja Bog daj srečo!
Sred. Kanomlja. — Pret. teden je bilo ob belem dnevu, ko so bili vsi ljudje na delu, vlomljeno v hišo po« sestnika Franceta Velika j ne (p. d. pri Hladniku). Neznan tat je odnesel v denarju nad 300 lir.
Vojsko. — V nedeljo je pri nas opravljal č. g. župnik iz Tribuše, ker je naš gosp. na rimskem romanju. — Letina kaže letos jako lepo in upamo na obilen pridelek.
Breznica. — Te dni se poročita Franc Vončina, idr. rudar s hčerko po« sestnika Primožiča. Obilo sreče!
Ledine. — V zadnjem »Novem li« s tu« smo čitali, kako drage so pristoj« bine za kuhanje žganja. Pri nas je tu« di letos dosti češpelj in dosti bi se po« sebno slabejšega blaga spravilo v ra« bo, če bi bilo možno. Iz številk pa vi« dimo, da bo treba z vso vnemo sušiti, kajti največ nam vrže, če imamo do« ma dosti suhega sadja. Kot vidimo je kuhanje žganja pri nas izključeno in zato si moramo na drug način po« magati.
S Krasa.
Sv. Ivan pri Devinu. — (Vodo« vod. — Stara porušena cer« k e v). — Vsakdo pozna našo čudo« vito podzemno reko, ki privre na dan pri naši vasi izpod mogočnih skal v par močnih izvirkih. Vsem pa ni zna« no, da izvira ta čudovita krašlca reka daleč tam pod našim beloglavim oča« kom Snežnikom. Teče po površju z imenom Reka prav do škocijanskih jam, v katere se izliva. Od tu nada« ljuje svoj podzemni in skrivnostni tek po osrčju našega Krasa in se zopet prikaže na dan šele pri naši vasi in dobi ime Timav. Pred vojno smo imeli pri izvirku pod cesto staroznan mlin, ki je bil pa od granat popolnoma po« rušen. Po vojni smo dobili zopet nov mlin pri enemu gorenjih izvirov. Bil je kar najmodernejše opremljen. Ž njim smo se ponašali do pred krat« kim, ko so pričeli graditi nov tržaški vodovod, ki je speljan ob novi trža« ški cesti. S tem dejstvom je prene« halo tudi delovanje našega mlina. Na njegovem mestu bodo mogočne vo« dne črpalke, ki bodo črpale in pogan« j ale vodo do novega rezervoarja, ki ga grade ob naj višji točki ceste nad Sesljanom.
Naša od vojne porušena cerkev še vedno čaka graditeljev. Povsod po Krasu so že končali s pozidavo porušenih cerkva. Kdaj pride vrsta na nas, ne vemo. Želimo pa si čim Prej.
Nabrežina. — (Smrtna n e s r e* č a.) — Dne 16. p. m. se je dogodila v kamnoseški delavnici v »Cavi Roma« ni« velika nesreča, ki je zahtevala člo« veško žrtev. Med delom je 69«letni klesar Dominik Katanaro, radi hude« ga udarca neke verige, ki ga je zadobi v tilnik, ostal na mestu mrtev.
Mavhinje. — (Poroka). — Pre« , tečeni teden se je poročil gosp. Joško ; Furlan z gčno Angelo Pahorjevo iz j Nove vasi. Bilo srečno!
Cerovlje. — (N a b i r a n j e r o j a). I — Malokdaj se oglasimo iz naše vasi. \ S tem pa še ni rečeno, da ne čitamo nam vsem zelo priljubljenega »No« j vega lista«.
Suša nam je uničila koruzo, krom« j pir, fižol. Zadnji dež pa nam je pri« ! nesel tolažbo, da bomo imeli vsaj je« ; senske pridelke: ajdo in repo. Da si opomoremo od hude suše, smo letos ; nabirali prav pridno roj. Kar lepo je videti naša dvorišča, ki so ga polna. : Posušenega prodajamo v Tržič po 34 lir kvintal.
Devin. — Kot drugod je tudi pri ' nas suša skoro vse vzela. Ribji lov že \ dolgo let ni bil tako slab kot letos. To so dejstva, ki nam pravijo, da se bo ! treba pripraviti še na precej trdo zimo, in nam svetujejo vsestransko varče« ! vanje. _	!
Vižovlje. — (Drevored. — Naš vodovod. — Po zaslugi našega j g. obč. načelnika je bil zasajen drevo« ; red, ki gre od naše postaje do Ses« ljana. Suša je grozila novemu dre« voredu z neizprosno smrtjo; zato je bilo treba voziti vodo in zalivati mlada drevesca.
Pred letom smo imeli še vodovod. Toda zgodilo se je, da so nam kar ce« vi pobrali in jih odpeljali; to menda
Objave.
»Mladika«.
Nekateri naročniki katoliškega leposlovnega mesečnika »Mladike«, ki jo urejuje pisatelj F. S. Finžgar, se pritožujejo, da niso prijeli za d« njih številk. Dobili smo obvestilo, naj potrpe, ker se bo zadeva kmalu gladko uredila.
Vzpored Mascagni«jevih koncertov v Posto jnski jami.
Vzpored zadnjih dveh koncertov, ki ju bo vodil slavni mojster Mascagni prihodnjo nede« Ijo 8. t. m., je sledeči:
I.	Koncert — ob 13.30 uri.
1.	Rossini — Sinfonija iz opere »11 Barbiere di Siviglia«.
2.	Puccini — Preludij iz IV. dela opere »Ma« non«.
3.	Catalani — »Danza delle ondine« iz opere »Loreley«.
4.	Smetana — Ovcrtura iz opere »Prodana ne« vesta«.
5.	Mascagni — Intermezzo iz opere »L’ amico Fritz«.
6.	Berlioz — Madžarska koračnica iz opere »La dannazione di Faust«.
II.	Koncert — ob 16. uri.
1.	Beethoven — Overtura iz »Leonora III«.
2.	Sibelius — Valzer triste.
3.	Saint«Sacns — Danza macabra.
4.	Catalani — »A sera«, notturno.
5.	Mascagni — Preludij iz opere »I Rantzau«.
6.	Rossini — Sinfonija iz opere »Viljem Tell«. Tudi za ta dva koncerta je vožnja po želez«
niči znižana za 50 odstotkov in posebni vlaki bodo vozili v Postojno iz Trsta, Reke in Vid« ma. Vstopnice, ki dajejo pravico do obiska ja« me in do koncerta, stanejo 12 lir. Dobijo se v predprodaji v Gorici pri potovalnem uradu A. Le Lievre — Corso Vitt. Emanuele 9 in v Tr« stu pri informacijskem uradu kr. jame na Piaz« za d ella Borsa.
na povelje g. občinskega načelnika. Sicer pa nam je on še letos obljub« ljal zopetno vpostavitev vodovoda in prepotrebno električno napeljavo. Čakamo na izpolnitev obljub.
Sesljan. — (Novo zgrajena cerkev.) — Našo cerkev sv. Jožefa, ki je bila od vojne vihre porušena, so nam letos na novo zgradili. Lahko rečemo, da je dosti lepša od pred« vojne in prav značilna. Bo menda edina te vrste na Krasu. Kdaj bo po« svečena, pa še ne vemo.
Sveto. — V četrtek 29. avgusta nas je na vse zgodaj prebudil plat zvona. Gorelo je pri Antonu Jablonščeku. Skušali smo gasiti. Toda zgorelo je go« spodarsko poslopje. Ubranili smo pa kljub pomanjkanju vode vsaj sosedne hiše .Pri gašenju so pridno pomagali tudi orožniki in financarji iz Komna. Že več let ni bilo pri nas ognja, Bog nam prizanesi s to nesrečo.
Semenj sv. Egidija, ki slovi daleč na okoli, smo slovesno praznovali. Sejmarjev od vseh strani je prišlo prav obilo. Cerkveno slovesnost je vo« dii preč. g. dekan. Potočilo se je tudi precej terana, ki so ga na »osmicah« prodajali po štiri štirideset. Otrokom je pa »ringlšpil« odnesel zadnje pri« hranke. — Dežja zdaj že močno po« trebujemo; sicer pa Kraševci močno tarnamo, če nas Bog dva dni pozabi, mi pa nanj že v ponedeljek več ne mi« slimo.
Opozorilo.
Goriško županstvo nas obvešča: Ljudje naj se zlasti zdaj pred žetvijo ne poslužujejo polj» skih potov, ki vodijo le na njive in niso za jav« no uporabo. Čuvaji imajo nalogo skrbno na to paziti in kaznovati krivce.
Shod na Planinski gori.
V	nedeljo po malem šmarnu se obhaja na starodavni božji poti na Planinski gori pogla» vitni romarski shod. Spored:
Na predvečer ob 6. govor in večernice.
Z dovoljenjem prečast. knezonadškofijskega ordinarijata v Gorici bo prva sv. maša ob 12'h popolnoči. Druge se lahko berejo še pred zoro.
V	nedeljo dvojna božja služba ob 6. in 10.
Celonočno češčenje presv. Rešnjega Telesa
se bo vršilo pred izpostavljenim Najsvetejšim od 6. ure v soboto zvečer do 6. ure v nedeljo zjutraj.
Svetoletni odpustki se dobijo za ta shod z dvakratnim obiskom, ako se vrši v procesiji, ako posamič, pa s trikratnim obiskom romar« ske cerkve
Sosedne in druge župnije so povabljene, da prevzamejo po eno uro nočne molitve.
Od 6. do 7. zvečer skupna ura.
Od 7. do 8. zvečer: župnija Planina.
Od 8. do 9. zvečer: župnija Studeno.
Od 9. do 10. zvečer: župnija Hrenovice.
Od 10. do 11. ure zvečer: župnija Postojna.
Od 11. do 12. zvečer: župnija Slavina.
Od 12. do 1. popolnoči: župnije Senožeče, Košana, Vreme.
Od 1. do 2. popolnoči: moška ura.
Od 2. do 3. popolnoči: župnije Knežak in Zagorje.
Od 3. do 4. popolnoči: župnije Trnovo in Jelšane.
Od 4. do 5. popolnoči: dekanija Cirknica, župnija Logatec.
Od 5. do 6. ure zjutraj: skupna unu
Molili bomo iz knjige »Večna molitev«, kri* žev pot v čast presv. R. T., rožni venec, vmes pa peli, da ne bomo zaspali.
Nočno češčenje naj bo v spravo za mnoge grehe teme, ki se godijo v naših krajih in dru? god. Sedanji sv. oče Pij XI. priporoča tako mo* litev. Naj bo to tudi naš dar za njegovo zlato sv. mašo. — Planinska Mati božja, pribežališče grešnikov, vas vabi vse: mlado in staro, pra? vične in grešnike: Pivka in Kras na goro, delat pokoro!
Spoved naj opravi že doma, kdor more.
Duhovnijski uradi so naprošeni, da to obja? vijo vernikom.
Log pri Vipavi.
Cerkveno oskrbništvo naznanja, da se bo vršil na Mali Šmaren 8. t. m. kakor vsako leto običajni cerkveni shod. Spovedovanje se prične prejšnji dan v soboto ob 4. uri popoldne.
Dne 14. in 15. bo tudi kakor lani velik shod mož in fantov. Spored teh dveh dni je sledeči:
Sobota 14.: Ob 4. popoldne se prične spove? dovanje. Ob 6. zvečer I. govor. Po govoru pete litanije Matere božje in blagoslov. Nato skup? na ura molitve. Od 10. zvečer do 5. zjutraj nočno češčenje presv. Reš. Telesa v cerkvi v Logu.
Nedelja 15.: Ob 5. se prične spovedovanje. Ob 6. zjutraj II. govor. Po govoru sv. maša s petjem pred sv. Reš. Telesom in obenem ob? bajanje — skupno sv. obhajilo mož in fantov. — Druge sv. maše še ob pol osmih, ob osmih in ob pol devetih. Ob 9. sv. maša s petjem pred sv. R. T.; med sveto mašo III. govor. Po sv. maši pete litanije Srca Jezusovega, Te Deum in blagoslov. Po blagoslovu je shod končan. — Ženskam 14. in 15. vstop v loško cerkev ne bo
Kaj se sliši po
Težko je biti slaven.
To neverjetno resnico je okušal zna? ni ameriški letalec Lindberg, ki je prvi priletel iz Amerike v Evropo. Lind* bergh se je pred kratkim oženil. Pred, med in po poroki so ga časnikarji fo? tografi in prosilci tako nadlegovali, da jim je moral kar ubežati. Dolgo časa niti vedeli niso zanj. Te dni ga je pa neki časniški poročevalec iztek? nil visoko gori v zraku. Lindbergh je namreč ravno poučeval svojo mlado ženko, kako se mora letalo voditi. Fotograf je vse njegovo ljubeznivo učenje ujel na ploščo. Ko je Lindbergh opazil nad seboj enega neprestanih zasledovalcev, se je brž spustil na zemljo.
Življenje v številkah.
Nekaj strašnega je, kar poje človek, če živi 70 let. Nič manj kot pet želez? niških voz naloženih vsak s petimi tonami živil zgine v njegovem želod? cu. Tako je izračunal neki nemški uče? njak. Človek porabi med drugim 225 kvintalov kruha, 18.000 kilogramov mesa, 12.000 jajc, 1750 kil soli, 25.000 litrov raznih pijač. Koliko vse to sta? ne! Družinski očetje, ne berite tega, sicer se vam lasje zježijo! Bolj po? mirjevalne so pa sledeče številke: te? kom 50 let življenja spi najmanj 9000 dni, ravno toliko časa odpade na be? denje. Okoli 500 dni v življenju je bo? lan in le 400 dni časa porabi za zabave in razvedrilo. —• Nekateri seveda žive ravno narobe.
dovoljen. — Večerjo prinesite seboj! Prenoče? vali bomo lahko v cerkvi ali v okolici. Možje in fantje! Kristus Kralj kliče svoje apostole! Po Mariji k Njemu!
Opozarjamo
vse one, ki žele postati vodniki, tolmači ali gorski nosači, da morajo vložiti na prefekturo posebno prošnjo na kolkovanem papirju za 2 liri. To morajo storiti do 30. septembra 1929.
Pobožnost za može in fante
pri Dev. Mar. Oberšljanski pri Komnu.
Ob priliki vsakoletne proslave Marijinega Imena v starodavnem Marijinem svetišču v Oberšljanu se bo vršila pobožnost za može in fante s sledečim vzporedom:
Sobota, 14. septembra 1929. Zvečer od 6. ure naprej spovedovanje. Ob 7. uri I. govor. Nato celonočno češčenje sv. Rcšnjega Telesa po do? ločenem sporedu.
Nedelja, 15. septembra 1929. Ob 5. uri zju? traj se prične spovedovanje. Ob 6. uri sv. ma? ša pred izpostavljenim sv. Reš. Tel. z govorom in skupnim sv. obhajilom. Ob 10. uri slovesna sv. maša s slavnostnim govorom, blagoslovom z Najsvetejšim in-zahvalno pesmijo Te Deum.
Listnica uredništva.
V. /., Selo pri Volčah: Obrnite se v Vaši za? devi na tisto mesto, kamor ste prvikrat vložili prošnjo. Če želite in nam sporočite, kam ste po? siali prvo vlogo, bomo posredovali lahko tudi mi.
Robič: Vprašali smo pri pristojnem oblastvu in zvedeli, da še ni določeno, kdaj bo drugi del letnika 1909. poklican pod orožje.
N. F., Skrilje: Vašega težkega čakanja za se? daj še ne moremo olajšati. Kar smo zgoraj za? pisali, velja tudi za Vas!
svetu.
Nevjorški berači.
V ameriški metropoli New Jorku je 6 do 7000 tisoč stalnih beračev. Ta tru? ma izvabi iz žepov usmiljenih mešča? nov vsaki dan po 125.000 tisoč dola? rjev. Povprečni beračev »zaslužek« znaša 25 do 30 dolarjev na dan (en dolar je 19 lir). Znajo pa tudi ti berači na vse mogoče sleparske načine vzbu? jati usmiljenje mimoidočih. Najbolj navadna zvijača je vreči se na tla in »umirati» od lakote. Brž bo gruča usmiljenih src nabrala precejšnjo svo? to za berača, ki bo kar za bližnjim oglom že zopet »umiral« od lakote.
Japonski nebotičniki.
Na Japonskem so napravili načrt, po katerem zgrade popolno nasprotje ameriškim nebotičnikom t. j. poslopje, ki bo imelo osemdeset nadstropij pod zemljo, oziroma, pravilneje rečeno, osemdeset podpodij. Ta načrt je ro? dila težnja, graditi hiše, ki bi prestale tudi tako močne potrese, kakršen je bil 1. 1923. v Tokiju. Ta podzemeljska stavba se zgradi v glavnem mestu, v Tokiju. Poseben rov bo dovažal pod? zemeljskim prostorom zrak in solnce. V rovu bodo velika zrcala postavlie? na tako, da bodo odbijala svetlobo prav do najglobljega prostora. Solnčni žarki bodo seveda izgubili medpoto? ma od zrcala do zrcala mnogo na svoji moči. Vsako stanovanje bo opremlje? no s telefonom, električno lučjo in ra? diem. Vzpenjača bo vodila ljudi iz naj? nižjih stanovanj v višja Urna površi?
no. Ta načrt je napravil japonski arhi? tekt Minamoto, izdelovanje je pre? vzela družba Shin Nippon Construc?' tion Company. Stroški bodo znašali dva milijona dolarjev. Posebna pred? nost bo toplota; stanovanja bodo ime? la isto temperaturo kakor kleti: pozimi gorkoto, poleti hlad.
Umiranje za poskušnjo.
Stari, dlakocepski, vpokojeni sodni svetnik dr. M. je dal oni dan svoji slu? žabnici navodila za slučaj svoje smrti. »Če umrem,« je poučeval svojo zvesto Filomeno, »morate najprej okna od? preti, potem vzeti iz desnega miznega predala mojo oporoko in jo nesti na sodišče.« — Nekega dne Filomena kljub ponovnemu trkanju ne dobi od? govora. Odpre vrata in vidi starega svetnika nepremično na postelji leža? ti. Z obupnim krikom »Gospod svet? nik so mrtvi,« se vrže nad predal iščoč oporoke. »Saj ni prav,« zagrmi svetnik s postelje, «najprej odprite okno, sem vas učil.« __________
„Auri sacra fames“.
»Prokleto hlepenje po zlatu«, so peli stari latinski pesniki, je že marsikoga pogubilo.
Čujte zgodbo o usodi španskega zla? tosledca!
Hrepenenje se vžge.
Sredi preteklega stoletja je živel mlad, plemenit Španec Silvio Ribeira, ki je bil prav tako bogat hrepenenja po zlatu, kot je bil zlata samega ubo? žen. V letih svojega učenja je bral po? topise španskih osvojevalcev v kra? Ijestvu plemena Inka. To je bilo mo? gočno pleme na tleh sedanje južno? ameriške države Peru. Iz časov zad? njega vladarja Attahualpe je mladi Španec bral: Zavojevalec Pizarro, ne? nasiten zlata, je vjel Attahualpeovo hčer in zahteval za njo tako bajno vi? soko odkupnino, da ni niti sam verjel vanjo — velikansko dvorano bi dve tretjini na visoko napolnil s samim zlatom. Vladar pa je dal zlata do stro? pa. Tedaj se je Špancev polastila blaz? na žeja po zlatu. Dati so hoteli prince? zinjo nazaj le, če jim Inka pokažejo svoje neizčrpljive zlate rudnike. Niso hoteli. Princezinja je umrla pod Špan? skimi biči, Attahualpa in tisoči nje? govih pa so poginili razmesarjeni. — Toda zlati rudniki so ostali skriti.
Gre za zlatom.
Silvio Ribeira se je odpravil čez mo? rje, da se nasiti zlata, ki se ga veliki conquistador (osvojevalec) Pizzaro ni mogel. S seboj je nesel mladi plemič tudi gorko ljubezen do lepe deklice, ki je oče ni hotel dati njemu, nemaniču.
Že pol blazen radi neznosne vro? čine je pogumni zlatosledec blodil po Andah (visoko pogorje, ki se vleče ob zanadni obali južne Amerike).
Nekega dne je skozi grmičevje za? zijala vanj odprtina naravnost v zem? ljo. Po vseh štirih je zlezel noter in prišel v teman, strm rov. Počasi je pol? zel vedno globlje in globlje. Zrak je postajal težek; od nekod je udarjalo na uho šumenje podzemskih rek. Pod prijemi rok se je krušilo kamenje in se s strahotnimi odmevi kotalilo v podzemske dvorane. Končno so noge
otipale v steno vsekane stopnice. Mia« di Španec je hodil dolgo, dolgo. Na« nadoma so stopnice prenehale. Ustavil se je v strahu, da mu zmanjka tal v zevajoči temini. Zdaj se je Silvio spomnil, da ima s seboj svetilko.
Skrivnost zlate gore.
V njenem svitu je opazil, da se na« haja v visoki dvorani — po stenah se blešče zlate žile. Toda še predno je Španec napasel svoj pogled ob neiz« mernem bogastvu, je ugledal k stenam
prihuljene človeške postave z dolgimi, izsušenimi rokami. Tedaj se je pleme« niti Silvio Ribeira mrtev sesedel v osrčju zlate gore.
Ko so severni Amerikanci ob koncu prejšnjega stoletja odkrili te velike zlate rudokope, so našli poleg mumij (trupla mrtvili, ki v suhem in nepro« dušno zaprtem zraku ne razpadejo) iz časov plemena Inka tudi mrtvega španskega zlatosledca. Želja po zlatu ga je pogubila.
Za umnega gospodarja.
Tržni pregled.
Žita in moke: Svetovna trgovina z žitom je zelo nestalna. En teden skočijo cene navzgor, drugi teden navzdol. Nevarnost pred rusko« kitajsko vojsko je cene dvignila; ko p.i je ne« varnost minila, so cene zopet padle. Radi ve« sti, da je v Argentiniji suša, so sc cene dvig« nilc, ko pa je prišlo iz Kanade poročilo, da je letina bolje izpadla, kot so pričakovali in ra« čunali, je cena zopet padla. Iz tega sledi, da sc trgovina z žitom ne razvija v enotni smeri.
V	Evropi je trgovina s pšenico najbolj živa v podonavskh državah, v Jugoslaviji, Romuni« ji, Bolgariji in Ogrski, ki edine v Evropi lahko izvažajo. Ker so bile pred tedni cene v teh dr« žavah nižje kot v Ameriki, je bilo povpraša« vanje po podonavski pšenici zelo živo in veči« na zalog je že prodana, največ v Francijo, na Holandsko, na Norveško in Švedsko, deloma pa v Turčijo.
V	Italiji ponujajo kmetovalci pšenico na pro« daj in zato so cene nižje kot pri inozemski pšenici (z vključeno carino). Cene so sledeče (za 100 kg);
88 lir
95 lir 85 lir 200 lir 178 lir 185 lir 200 lir 166 lir
mehka pšenica	od	120 do
trda pšenica	od	132 do
koruza (franko Trst)		
rž	od	100 do
ječmen	od	100 do
oves češki oves domači fižoli (jugosl. kok)
bela moka št. I bela moka št. 0 bela moka št. 00 furlanska moka št. 0 Živina: Cene so v splošnem nespremenjene, v zadnjem času celo nekoliko slabše kot prej. Teleta so iva mrtvo težo po okoli 7 lir, na živo pa po prilično 5.60 L za kg. Seveda zavisi cena od teže teleta. Debeli presici so po 6 do 6.50 L za kg, mladi pa po okoli 100 lir glava.
h rma: Če bi ir eli živinorejci več denarja, hi bilo seno dražje, tako so cene tam, kjer so bile pred mesecem dni, četudi je bil precej pičel pridelek otave in tudi jesenska paša ne kaže dobro. Otrobi so po 70 lir, orehove tropine po 102 liri za kvintal.
I ino: Čitaj poseben članek o vinski kupčiji. X' zadnjem mesecu so cene nadalje padle za kakih 20 lir pri hi. V notranjosti države (pred« vsem v Emiliji) ponujajo vino tudi po 5 lir za stopinjo alkohola; seveda so to le slabe j ša vi« na, ki so na poti v kleteh in niso kot za žga» njekuho. Dobra navadna vina ponujajo po 10 do 12 lir za stopinjo alkohola.
Mleko in mlečni izdelki so v splošnem ne« spremenjeni v ceni. Mlekarniško maslo gre na debelo po okoli 15 lir, v Trstu ga prodajajo na drobno po 19 do 19 60 L. Dobrega tolminskega sira ni v trgovini. Kdaj bomo res napredovali tudi v tem oziru? Čas bi bil.
Umetna gnojila: 18°/o Thomasov a žlindra st n« ne »10 do 32 lir franko Trst. superfosfat 20 do 22 lir franko tvornica, žveplenokisli «monijak (,0 do 95 lir, apneni cianaimd 72, kalijeva sol (40"/o) pa 65 lir za kvintal.
Sadni irg: Ni posebnega blaga.
Grozdje: Žlahtnina in rebula gredo po 1.30 do 1.70, palestinka po 2.20 lir. Iz inozemstva je povpraševanje !c po rebuli in palestinki.
Hruške: Na trgu ni mnogo hrušk in tudi te niso mnogo vredne.
Jabolk domačih je prav malo. razen iz Reške doline in Brkinov, kjer je še nekaj letin*). V Trstu in v Gorici so jabolka na debelo po 80 do 1.10, v Reški dolini pa po 50 do 60.
Češpelj je mnogo v Reški dolini, deloma tu« di na Krasu. Povpraševanja iz inozemstva je zelo- malo, posebno ker se ne morejo naše češplje kosati z debelimi iz Jugoslavije. V Tr« stu in v Gorici gredo češplje po 50 do 90, v Reški dolini po 35 do 40. Največ češ;pelj se po« rabi za lupljenje, mnogo za domačo rabo.
Breskev domačih je prav malo ali na nič. Od žlahtnih vrst dozori sedaj vrsta Hale, katera pa je pri nas še zelo malo razširjena. Ostale sedanje breskve so stare domače, ki navadno niso niti bile cepljene. Cena domačim je okoli 1.50 do 2 liri, žlahtnim 4 do 4.50 lir za kg. Opa« ža se, da kmetje zelo povprašujejo po breško« vib kosteh, torej bodo sadili breskve.
Smokev je precej, torej niso vse pomrznile. Cena jim je 1 do 1.20.
Krompir se je nekoliko zboljšal v ceni in gre po 35 do 40 lir za kvintal.
Zelenjadni trg: Fižol v stročju gre po 1 do 1.40, za luščenje po 1.80, koče po 60, paradiž« niki po 25 do 30.
O vinskem trgu.
Po deželi so nekateri brezvestneži začeli trditi, da je »Novi list« kriv, da so cene vinu padle. Ker sem pisal do sedaj vse vesti o vinskem trgu, pre« vzemam tudi vso odgovornost. Zato sledeče! Kaj je krivo, da so cene vinu padle, Poglejmo:
1.	Kdo pije vino? Predvsem pijejo vino mladi ljudje, moški od 20. do 40. leta, ki delajo, zaslužijo in tudi — pi« jejo. Kdor pogleda po deželi, lahko u« gotovi, da je pri nas mladega sveta
j prav malo; doma so ženske, starci in | otroci. Mlade moške je požrla tujina, i mnogo Argentinija in Brazilija, delo« S ma Jugoslavija. Iz tega razloga je v na« i ši deželi manj konsumentov, užival« i cev vina, in vina se manj proda
2.	Zadnja leta se je opažalo, da so od aprila do avgusta cene vinu stalno rastle in so se mnogi kesali, da so vino prej prodali po nizki ceni. Tako so mislili mnogi tudi letos in so držali vi«
no nazaj. Tudi gostilničarji so se v splošnem zgodaj založili. Deloma je bilo upravičeno upanje na poznejše visoke cene radi hude zime, ki je uni« čila mnogo trt. Mislilo se je, da bo pri« hodu ji pridelek pičel in zato bo vino drago. Toda prišlo je drugače.
Zima je res uničila mnogo trt, a ne v taki meri, kot se je mislilo v začetku. Na drugi strani pa so letos ostale trte tako obrodile, kot že dolgo ne. Širom cele Italije je cenjen letošnji pridelek na okroglih 45 milijonov hektolitrov vina, za 2% manj kot lansko leto. V Julijski krajini bo pridelek po cenitvi 15% višji kot lani, in sicer na Gori« škem za 10%, v Istri pa za 20%. Nižji pridelek kot lani bo le v Poadižju, kjer je zima v resnici uničila mnogo trr in v nekaterih krajih Lombardije in Emilije, kjer je toča hudo klestila.
Približala se je trgatev in potreba po praznih kleteh. Kdor je imel še, oziro* ma še ima vino na prodaj, se ga skuša rešiti. Ker so ostanki v kleteh mnogo višji kot se je mislilo in ker so zato ponudbe bolj siljene, je iz tega razlo« ga tudi cena padla.
3. Radi visokih cen, ki o jih zalite« vali naši kmetovalci spomladi za svoj pridelek, je bilo uvoženega v Julijsko krajino iz notranjosti v naše kraje le > fabrika«, to je ponarejeno vino, do« čim je res, da imajo v Romagni in v Toskani vse polno vina, ki je po alko« holu vavnotako močno kot naše vi« pavsko, tudi iste barve, le da je vi« pavsko bolj dišeče, aromatično. Neki trgovec je kupil na Vipavskem 9 od« stotno vino po 2.50 L, istočasno pa toskansko, 10 odstotno, po 1.20 L. Mo goče prodajajo gostilničarji to toskan« sko vino pod imenom vipavca, a dej« stvo je, da ga ljudje radi pijejo.
Z visokimi cenami domačega vina od« piramo vrata vinu iz notranjosti in te« ga naj se naši vinogradniki dobro za« vedajo. Vedno več prihaja v deželo vina iz notranjosti in vedno več ga bo prihajalo, če ne bomo v tem oziru kre« nili na druga pota. Vzdihljaji in klici: pijte domače vino tu ne pomagajo, ce« na igra tudi veliko vlogo.
4. Kakšni izilledi so za letošnje cene?
Novi pridelek vina bo imel skoro gotovo nižje cene kot lani ker ponuja« jo že danes novi mošt iz Kalabrije po 10 lir za stopinjo alkohola. Bati se je tudi, da bo naša dežela letos preplav« ljena z grozdjem iz notranjosti, kjer je še nad 20 milijonov hi neprodane« ga vina lanske letine, in sicer šibkega vina, katerega bi bilo treba prekuhati v žganje. Ker je to vino na poti v klc« teh, bodo mnogi vinogradniki v notra« njosti skušali prodati grozdje in prav verjetno je. da ga bo prišlo prav mno« go tudi v našo deželo, mnogo več, kot ga je prišlo prejšnja leta. Torej niso izgledi za letošnji pridelek najbolj rožnati, na vsak način ne bodo cene ob trgatvi višje kot lansko leto 5. Ka j začeti?
Mislim, da se bližamo polagoma iz« ravnanju cen Naše vino ne bo mnogo dražje kot ono iz notranjosti. Izjemo v tem oziru bodo delala vedno le po« sebna vina, kot je kraški teran, briška rebula, a res le iz rebule, grganje in ne
iz drugih malovrednih trt. Vipavska dolina še nima splošno vpeljane spe* cijalitete, a jo bo morala vzgojiti, ker po mnenju podpisanega se prej ali slej pri nas ne bo izplačalo navadno (ne špecijalizirano) vinogradništvo. Kdor pa ne misli gojiti špecijalitet, naj se raje posveti špecijaliziranemu sadjarstvu.
Še mnogo in mnogo bi se dalo pisati o tem predmetu, a za enkrat naj zgor« nje zadostuje. Na vsak način pa je treba pogledati resnici v oči, ker le če bodo kmetovalci vedeli za golo resni« co, če bodo do dobra poznali razmere, bodo znali najboljše varovati lastne gospodarske koristi.
Inž. Josip Rustja.
Osuševanje Prevala.
Poročali smo, da je umrl g. inž. Gino Tonizzo, ki je napravil načrte za osušenje Prevala in šempaškega polja. Radi njegove smrti se pa osu« sevalna dela pri Prevalu ne bodo mno« go zakasnila, ker je odbor že naročil drugemu inženirju, da dokonča na« črte.
Uvoz
plemenskih živali iz inozemstva.
Zadnje dni je obiskal naše kraje komendator De Simone, glavni živi« norejski nadzornik pri ministrstvu za narodno gospodarstvo. Nadzornik je hotel ugotoviti, v kakšni meri je treba v naše kraje še uvažati čisto« krvno plemensko živino, predvsem i
bike. Ugotovil je, da je simodolska pasma pri nas ( Vipavska, Furlanija) že v toliko enotna, da ni treba dotoka čiste krvi izjnozemstva in da je že na« stopil čas, ko se lahko začne z odbi« ran jem plemenskih živali ter se usta« no vi j o organizacije živinorejcev za nastavitev rodovnika. Nasprotno pa da je treba pri bekmski in sivo rjavi švicarski pasmi še vedno uvažati iz inozemstva čiste plemenske živali.
Nagrajenci pri žitni bitki.
Goriška deželna komisija za žitno bitko je v svoji seji dne 27. avgusta nagradila tekmovalce za leto 1928«29 in dala med drugimi:
3. V oddelku za veleposestva pri« znalno diplomo in kolajno gg. Štefanu pl. Premersteinu iz Idrije in Rejcu G; ril ti iz Cerknega.
2.	V oddelku za srednja posestva 8. nagrado Mlečniku Angelu iz Ruk o« vice, in
3.	v oddelku za mala posestva 9. na« grado Mozetiču Josipu iz Bilj.
Vinarska zadruga v Kopru.
V nedeljo dne 25. t. m. se je vršil v Kopru sestanek vinogradnikov, da se ustanovi posebna vinarska zadruga za kopersko okolico. Na sestanku je bila ustanovitev sklenjena. Član po« stane, kdor vplača delež 100 lir in lahko odda zadrugi letno vsaj 5 kvin« talov grozdja. Tod območje zadruge spadajo med drugimi vasmi tudi M a«
Ì rezige in Dekani.
Nove postave.
AH je mogoče odreči se dediščini po italijanskem zakonu ?
Našim ljudem je znano, da je bilo po av« sirijskem zakonu vedno mogoče odreči se de« di.ščini. Potrebno je bilo samo skleniti tozadev« no pogodbo z oporečnikom pred notarjem ali pred sodnijo. Odpoved dediščini je bila poseb« no v navadi, ko se je sin ali hči ločil ob pri« liki poroke iz družine.
Tedaj je oče dal sinu ali hčeri primeren zne« sok in pred notarjem je oče nato sklenil s si« nom ali hčerjo pogodbo, v kateri sta se odpo« vedala vsaki nadaljnji dediščini po očetu. To je veljalo po avstrijskem zakonu do 1. julija 1929. leta.
Kaj pa določuje glede odpovedi dediščini italijanski civilni zakon?
Člen 944. italijanskega civilnega zakona do« ločuje, da se ni mogoče odpovedati dediščini po osebi, ki je še živa. Otroci se ne morejo to« rej odpovedati nasledstvu po očetu ali materi, dokler sta ista še živa.
Po italijanskem zakonu sploh ni mogoče skle« pati pogodb glede dediščin e, ki bi komu pri« padla po osebi, ki še živi. Pogodbe ni mogoče skleniti glede dediščine ne z osebo, po kateri Si ti pripadla dediščina, ne s tretjimi osebami, ietudi bi oporočnik na to pristal.
Tudi ni mogoče prodati pravic do nasledstva po osebi, ki še živi, četudi hi ta oseba v to privolila.
Ali je odpoved dediščini pred 1. julijem 1929. veljavna?
Mnogi so se že odrekli dediščini pred 1. ju« lijem 1929. Vse te odpovedi so neveljavne, če je medtem oporočnik umrl. Če si pa kaj dobil
od oporečnika zato, da si se odrekel naslcd« stvu, potem se to všteje v dediščino, ki jo imaš dobiti po oporečniku.
Kdaj se pa po italijanskem zakonu lahko odrečeš dediščini?
Tudi po italijanskem zakonu se lahko odre« češ dediščini, toda le po smrti osebe, po kateri imaš pravico dedovati. Dediščini se moraš iz« rečno odpovedati, in sicer pred okrajno sodni« jo (pretorjem), v katere okoliš spada oporoč« nik. Zakon ne predpisuje nobenega roka za odpoved dediščini; zato se po smrti osebe, po kateri imaš pravico dedovati, lahko vsak čas pred pristojno preturo odpoveš dediščini.
Kaj je z darovanjem in zapisom (legatom)?
Oporočnik ti je v testamentu zapisal n. pr. hišo ali določen kos zemljišča; ti se po njegovi smrti odpoveš dediščini po njem; s to odpo« vedjo pa nikakor ne izgubiš pravice do zapu« ščene hiše ali zemljišča. Zapis ti kljub odpo« vedi pritiče. Istotako ohraniš pravico do more« bitnega obdarovanja po oporečniku, četudi si se odrekel dediščini po njem.
Odpoved in nujni delež.
Če se odrečeš dediščini, izgubiš istočasno tudi pravico do tako zvanega nujnega deleža (parte legittima). To si dobro zapomni.
Ali se lahko odpoveš dediščini pogojno?
Ne! Dediščini se moraš odpovedati izrecno, ne da bi stavil kakšne pogoje.
Odpoved in upniki.
Lahko se zgodi, da bi se kdo hotel dediščini samo radi tega odreči, da bi s tem osleparil svoje upnike. To bi bilo nepošteno. To je za« kon predvideval in zato določuje člen 949. ital. civilnega zakona, da imajo upniki pravico za«
htevati od sodnije, da se njim prepusti dedi» ščina, ki pritiče njihovemu dolžniku. Na za« htevo upnikov sodnija odredi v tem slučaju, da imajo oni pravico do dediščine dolžnikove, in sicer v toliko, da so krite njihove terjatve.
Če pa je več dedičev, lahko poplača upnikom dolg onega, ki se je odrekel dediščini, eden iz« med dedičev. V tem slučaju ostare.odpoved v veljavi. Del dediščine, kateremu se je dolžnik odrekel, pritiče potem dediču, ki je dolg plačal.
Predujmi in brodarska podjetja.
V uradnem listu z dne 31. avgusta 1929., št. 203 je bil objavljen kr. od« lok « zakon od 9. avgusta 1929., št. 147, ki pooblašča finančnega ministra, da da brodarskim društvom in drugim za« sebnim brodarskimi podjetjem pred« ujme na račun terjatev, ki jih imajo brodarska podjetja v Julijski krajini nasproti bivši Avstro « Ogrski zaradi zaplembe ladij in drugih transportnih sredstev, ki jo je izvršila Avstro«Ogr« ska. Gre za terjatve, ki jih je bilo tre« ba prijaviti do 24. aprila 1925. na pod« lagi dogovora med Italijo in Avstrijo od 6. aprila 1922. Podelitev predujma je odvisna od tega, da so bile te ter« jatve ugotovljene in priznane od pri« stojnih avstro « ogrskih uradov. Pra« vico do predujma imajo samo italijan« ski državljani in podjetja, v katerih prevladuje italijanski kapital.
Prošnje za predujem je treba vložiti na finančno ministrstvo do 31. decem« bra 1929. Naslov je tale: Ministero delle Finanze — Servizio danni di guerra e debiti amministrativi della cessata monarchia austro « ungarica — Roma. V ta namen ima finančno ministrstvo na razpolago 7 milijonov lir.
IZJAVA.
Podpisana izjavljam, da nisem plač« niča dolgov, katere napravi moj sin Gruden Ignacij.
Gor. Tribusa št. 67, 2. 9. 1929.
GRUDEN MARIJA.
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Florenc & C.o
Tt^ST, via Vidali 9, tel. 84~03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
Dapovmbmno
izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BUIA
TRST - Corso Boritoli! 35
Napisi in javni oglasi.
V Uradnem listu z dne 31. julija 1929. št. 177. je bilo objavljeno, da je bil proglašen za zakon kr. odlok od 9. maja 1929. št. 762, ki je spremenil ne* katere določbe starejših odlokov, ki se tičejo napisov in javnih oglasov.
Kr. odlok od 9. maja 1929. št. 762 je spremenil člen 4. kr. odloka od 11. fe* bruarja 1923. št. 352 in člen 16. kr. od* loka on 14. junija 1928. št. 1399 v toli* ko, da je določil, da se mora plačati za napise in javne oglase v tujem je* ziku petkratna pristojbina in in ne sa* mo štirikratna, kakor sta določevala ukinjena člena imenovanih odlokov. Nekateri občinski načelniki so upora* bili kr. odlok od 9 .maja 1929. št. 762 tudi za napise v slovenskem jeziku in so zato predpisali za napise v sloven* skem jeziku petkratno pristojbino.. Tako je n. pr. moral plačati vaški čev* ljar v Kojskem za napis v slovenskem jeziku 183 lir.
Ko je stopil v veljavo kr. odlok od 11. februarja 1923. št. 352 v novih po* krajinah, (imenovani odlok je stopil v veljavo dne 1. januarja 1924.) je mi* nistrstvo izrecno razglasilo v svoji okrožnici, da se slovenski in nemški jezik ne smeta smatrati za tuja jezika. Zaradi tega imajo občine pravico za* tevati od napisov v slovenskem jezi* ku samo navadno pristojbino in ne petkratne, ki jo predpisuje zakon od 9. maja 1929. št. 762 samo za napise in oglase v tujem jeziku.
Naprošamo gospoda prefekta, da da občinskim načelnikom natančna navodila glede tega predmeta, da ne bodo naši ljudje po nepotrebnem tr* peli znatne škode.
Vprašanja in odgovori.
V prašanje št. 160: Do konca avgusta mi ra* dič na vrtu prav dobro raste, potem pa hipo* ma pregnije, tako da je korenina v zemlji zdrava, od zgoraj pa je sadež vničen in nimam radica za zimski čas. Kaj naj napravim?
Odgovor: Ste v zmoti, če mislite, da Vam radič pregnije sam od sebe. Pregnije zato, ker ga je nagrizla ličinka kakega živalskega škod* ljivca, katerih je v vrtu mnogo. Proti tem škodljivcem se morate boriti tako kot piše članek »Vrtni škodljivci« v 17. št. »Novega li* sta«. (Kalijevo umetno gnojilo!)
Vprašanje št. 161: Imam petelinčka, ki ima na vsaki nogi po en prst več kakor drugi; na zadnjem prstu ima poleg tega še enega prira* ščenega, tako da ima na vsaki nogi po pet pr* stov. Ali bi bilo mogoče prodati petelinčka v kakšen muzej ali cirkus; mogoče bi bil» naj* bolje deti ga v kozico?
Odgovor; Več prstov na nogah kuretine ni nobena redkost, zato storite skoraj najbolje, da ga denete v kozico in ga potem še dobro za* lijete s teranom. Tako Vam bo petelinček na* pravil največ veselja.
Vprašanje št. 162 (Brezposelnost): Kar vpra* šujete, je budalost. Saj nismo pristojni dr* žavni urad in tudi ne špijonska agencija, ki naj ustreže mogoče Vašim zahrbtnim željam. Obrnite se na pravi naslov, to je na dotičnika.
Pa brez zamere!
Vprašanje št. 163: Kje naj kupim slovnico španskega jezika in koliko stane?
Odgovor; Kupite jo v Kat. bukvami v Go* rici; stane okrog 16 lir.
Zahvala.
Najlepše se zahvaljujemo gospodu drju. Karlu Bussi-ju, občinskemu zdravniku v Tolminu, za velik trud in skrb pri zdravljenju naše nepozabne
Mare.
Družini: Miknž Bukovec.
Zahvala.
Najlepše se zahvaljujemo ki so na katerikoli način dobro naši nepozabni
Mari,
nam pomagali v njeni težki bolezni in jo spremili na njen zadnji poti.
Družini: Miknž-Bukovec
Na prodaj je posestvo v Pudobu, Stari trg pri Ložu (prej last Rosina), obstoječe iz obširne enonadstropne hiše, gospodarskih poslopij, žage z vodno turbino, mlina, obširnih gozdov, travnikov in njiv. Natančnejši podatki se dobijo pri ravnateljstvu „VZA-JEMNE POSOJILNICE" v LJUBLJANI r. z. z o. j. na Miklošičevi cesti štev. 7, poleg hotela Union.
Lekarna Castellanovich - Trst
Via C. Belli, ogel via dell'Istria 7
(nova hiša)
PRODAJ** s
S M I L A ] O D
zdravilo za čiščenje krvi; steklenica stane 10 lir.
ACQUA deir ALAB ARDA
voda proti izpadanju las; stane 6 lir.
Pazite na spremembo naslova 1
G L Y K O L
splošno zdravilo proti oslabljenju živcev; stane L. 7 50.
PRSNI SIRUP
za otroke 5 lir. Za odrasle L. 7 50.
ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON IZBOREN PO OKUSU. UČINKUJE Z GOTOVOSTJO PRI OTROCIH IN ODRASLIH.
PRODAJA SE V RUDEČIM ZAVITKIH PO 50 CENT.
Kemlčno-leltorniškl savod .Alle Madonne della Salute* Cev Refi. Godina . Trieste. I
'	S. Ciecomo.
Glavni zastopnik In založnik za Italijo in kolonija: Adolfo Ceche! • Trieste Via S. Nicolò fili
Vprašanje št. 164: Ali je dovoljeno voziti se v dveh na kolesu?
Odgovor: Ni postave, ki bi to prepovedovat la, lepo pa ni.
Vprašanje št. 165: Ali se pride po suhem v Ameriko?
Odgovor: Na suhi ladji pač.
Vprašanje št. 166: Ali lahko poškodujem ta» tu, ki mi hodi krast?
Odgovor: Lahko ga, a potem bo tat kazno« van zastran kraje, Vi pa še bolj radi telesne poškodbe.
Vprašanje št. 167:	Ali imam pravico do
skrajšane vojaške službe, ker sem sam, nimam ne očeta ne matere ne sestre in ne brata. Imam teto, ki mi pomaga, da se učim za krojača in jaz ji pomagam na polju. Sem letnika 1910. in senj napravil predvojaške vaje z najboljšim uspehom.
Odgovor: Nimate pravice ne do najkrajše ne do skrajšane vojaške službe.
Vprašanje št. 168: Jedi mogoče dobiti v Mit lanu kako službo, bodisi v zasebnem podjetju ali pri kaki tvrdki?
Odgovor: V vsakem mestu je vedno kaka služba nezasedena, a težko jo je najti, posebno če je mnogo takih, ki jo iščejo. Odsvetujemo Vam iti v Milan samo z namenom, da najdete tam primerno službo, katero bi Vam mogel najt ti le stalno tam bivajoč prijatelj.
Vprašanje št. 169: Ali bi zadostovalo samo umgtno gnojilo na novo prekopanem svetu za njivo, na katero mislim sejati pšenico in korut zo?
Odgovor: Če je rastla prej na dotičnem sve« tu trava ali detelja, pognojite pšenici in koruzi (pred setvijo) na vsakih 100 m2 s 5 kg supert fosfata in 2 kg kalijeve soli. Če pa ni rastla ne trava ne detelja, potem morate dodati še polt drugi kg žveplenokislega amonijaka. Če pa je dotični svet lapornat in ni tam rastla ne trava ne detelja, bi bilo najbolje gnojiti za koruzo s hlevskim gnojem, pšenici pa lahko gnojite z nat vedenimi umetnimi gnojili.
Vprašanje št. 170: Rad bi kuhal žganje iz češpelj, ker so tako poceni. Koliko bi moral plačati od kotla, ki drži 43 litrov?
Odgovor:	Čitajte posebni članek v zadnji
številki in izračunajte!
Vprašanje št. 171: Imam šibek pridelek vina in bi rad kupil v Istri nekoliko kvintalov grozdt ja ter drugo leto otvoril osmico. Ali bom dobil dovoljenje?
Odgovor: Po črki zakona ne bi smeli dobiti dovoljenja za osmico, ker ni vino le pridelek iz lastnih vinogradov.
Vprašanje št. 172: Ali je Vam kaj znano. ta= ko §e pri. nas govori, da ima vlada namen nei kaj omiliti zakon o davščinah na žganjekuho?
Odgovor: Nam je znano samo to, da je vlat da že omilila davščine na žganjekuho, a le do 31. decembra t. 1. in to le za žganje iz šibkega vina lanske letine. O drugih olajšavah ni got vora.
Vprašanje št. 173: Sem edini sin (prvorojet nec) matere vdove in sem z dobrim uspehom dokončal predvojaški tečaj. Koliko časa bom moral služiti? Kdaj naj delam prošnjo?
Odgovor: Vi imate pravico do najkrajše voi jaške službe (3 mesece). Če pa hočete biti dele« žen te ugodnosti, morate dopolniti z dobrim uspehom oba predvojaška tečaja. Prošnjo vlo» žite ob priliki nabora.
OPOMBA: Prosimo vse naročnike, da stavi« jo lp jasna in resna vprašanja. Ne mučite ubo» gega urednika, da mora par ur študirati, pre» den spozna, kaj naročnik hoče. Tudi nas ne trapite z domislicami, ki se rode včasih v zgo* vorni družbi!
ZDRAVNIK
Dr. L. SIMONITI
bivši asistent noriške bolnišnice
sprejema
vsak dan od 10 — 12 in od 3 — 5.
GORICA
Piazza Vittoria 2241
(Travnik)
MODNI SALON
Velika izbera jesenskih in zimskih klobukov zadnjih novosti, po zmernih cenah.
Preoblikovanje in po» pravila po naročilu.
Borica, via Mazzini 6 (ex via Municipio)
Priporoča se Petra Mozetičeva.
LLOVD LATINO
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agencija Gorizia, Corso Vitt. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko Odhodi iz Genove:
9. septembra 1929^ s parnikom
mendoza
v Rio Janeiro in Santos	L 1850
v Montevideo in Buenos Aires L 1850
19. septembra 1929. s parnikom
FLORIDA
v Rio Janeiro in Santos	L. 2100
v Montevideo in Buenos Aires L. 2150 Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue» nos Aires 19 dni.
RUDOLF JURMAN
GORICA
VIA DIETRRO IL CASTELLO N.ro 23
Tovarna orgel.
Izdeluje nove orgle ter izvršuje točno in natančno vsakovrstna popravila po najbolj ugodnih cenah. Izdeluje po naročilu nove igralnike in sapnice.
Tvrdka je ravnokar postavila nove orgle v
Števerjainu.
Prodaja
hiš, posestev, trgovin itd. po različnih cenah pri
Km Troha, Maribor»
Aleksandrova cesta 18.
Zdravnik
dr. GRESIC EMILIO
CO
Dl
to
to
to
to
Dl
Dl
to
Iti

oce
sprejema
v Gorici na Travniku
Piazza della Vittoria št. 5 (na isti strani, kot je cerkev).
Prodom
NOVE ORGLE, pnevmatične, 7 regi-sttrov cena L. 9.500.— STARE, dobro ohranjene, 16 registrov
L. 1 SODO-
NOVE mehanične, 12 reg. L. 18 000.— GLASOVIH dunajski cena L. 1.800,— PIANINO dobro ohranjen L. 1.500.— Več NOVIH PIANINOV od 3.500 naprej.
TUDI NA OBROKE.
TOVARNA ORGEL IV. KACIN GORICA, NA PLACDTI 29
i Tvrdka Teod. Hribar - Gorica |
U	CORSO G. VERDI št. 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh .Jg g», vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in ^ platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse sv potrebno za njihovo popolno opremo.
U BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, jg
iggaMiassBHiSBSSBSsseeeeBSiSBiBeiBfiiaBHeBiSisig
Josip Kerševani, Gorica
Piazza Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
Rflehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev. 5
Fff- Bencin ,,Lampo"
Telefon it. 415,-Brzojavke: KERŠEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
Valuta — tuji denar.
Dne 4. sept. si dal ali dobi! za:
l dolar	19.07 lir
I angl. funt	92.68 lir
100 dinarjev	33.62 lir
100 šilingov (avstr.)	269.402 lir
100 čeških kron	56.61 lir
100 nemških mark	455.25 lir
100 švic. frankov	368.-- lir
100 franc, frankov	74.78 lir
100 helg. frankov	266.— lir
Beneške obveznice 72.30; obveznice	
»Consolidato« 79.45.
Loterijske številke
od sobote 31. avgusta:
Bari	14
Florenca	81
Milan	56
Neapeij	20
Palermo	7
Rim	47
Turin	81
Benetke	27
79	61	55	77
30	22	61	89
58	69	12	90
37	85	21	34
19	13	42	59
18	64	25	76
76	66	12	78
45	4	1	8
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 8. sept.: Trenta, Podgrad, Buje, Završje, Čepič, Kozljak, Sveti» vinčenat.
Ponedeljek, 9. sept.: Bistrica, Koba» vid, Dekani.
Torek, 10. sept.: O pr tal j, Bale, Aj = dovščina, Št. Peter, Škofije.
Četrtek, 12. sept.: Gorica, Sežana.
Sobota, 14. sept.: Materija, Cerkno, Sv. Križ na Vip., Grožnjan.


ZDRAVNICA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asisteutinja kr. klinike zaporodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema
od tO. - 12. in 15. - 16. ure
GORICA, Corso Vitt. Em. III. štev. 59.
V -P W
»VV

Semenska pšeaiica
izbrana
Th omaso va ^žlindra
po najugodnejših cenah
pri O. Cairlotto
Gorica, piazza Cavour 3
JI buon mercato"
TRST — Via Arcata 16 — TRST
Velika zaloga moških in deških oblek. — Izbera najnovejših flanelastih hlač, delavskih oblek in posameznih hlač in jopičev.
Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne.
Odgovorni urednik: dr. Engclbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Riva Piazzutta štev, 18.
HHali Bi
s>
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 Uro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo.
Ljudska posojilnica v Štanjelu na Krasu vabi svoje člane na občni zbor, ki se bo vršil dre li. septembra 1929. oh 8. uri predpoldne v uradnih prostorih. Načelstvo.
Oddam v najem boljšo restavracijo s pre» nočiščem na deželi. Informacije daje uprava.
Krojač sprejme učenko. Trst, via Vaidiri--v o 15nII., Jerič.
Suh orehov hlod, dolg 2 m 60 cm, debel 35 do 40 cm kupim takoj. Potrebujem ga za kip Kristusa za šentp e tersko cerkev. Gorše France, k:par, Gorica, via Cipressi 4/1.
Žganjekuha z dvema kotloma x siediseli Vipave se odda v najem po ugodnih pogojih. Naslov : Magazzino agrario. Leban, Vipaeco.
Sobo solnčno v Gorici (vila) s hrano od» dam. Naslov pove uprava.
Tvomica sodavice na prodaj z vsem in» ven tar jem. Tvomica se tudi lahko preseli. Po» drobna pojasnila pri Rudollu Babiču, M a tul je 83 (Mattuglie, Carnaro).
Redka prilika! 11 'Sa Z gostilno, trgovino in trafiko se radi družinskih razmer proda. Na» slov pove uprava.
Dečka 1 Spletnega, močnega, kdo sprejme za učenca v katerikoli poklic? Čermelj Karol, Bi» lje 109, p. Renče.
Posestvo z zemljiščem, na poljancih, odda» ljeno 20 minut od Sv. Lucije (Tolminsko) je na prodaj. Zemljišče je prvovrstno in vse v taieni kosu zraven hiše. Cena ugodna. Naslov: Mihael Fortunat, Kozaršče 27.
Potrebujem s prvim oktobrom zakonski ]iar brez otrok (tudi umirovljcn mali uradnik) za obdelovanje trte v lepem kraju ob Kvarne» ru. Pišite upravi !
Kuharica, stara od 20 do 30 let, zmožna samostojno voditi dobroidočo gostilno v več» jem prometnem trgu se sprejme takoj. Naslov pri upravi.
Delavec, oženjen, brez otrok, vešč trtoreje in poljedelstva išče službo za oskrbnika ali vra» tar j a. Naslov pove uprava.
Dve opremljeni sobi se oddasta uradni» kom ali dijakom. Via Pastello 21/11., Gorica.
V Temnici na Krasu je na prodaj mlad, lep bik.
Agenta potnika proti proviziji, tudi nu deželi, za prodajo pisalnih strojev, pisarniških potrebščin, tehničnih stvari, radio=aparatov, ki je že deloval kot agent, išče tvrdka Simandl, Corica, Corso Verdi št. 1.
Prodam kameni ta vrata (kolono), pri» pravna za dvorišče. Naslov: Kobjeglava št. 24.
Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna. Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze» lenjadnemu trgu).
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Stefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Tropinovec pristni, dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Duru» hergu.
Domača vina, namizna in sortirana, od» daja po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipaeco). Podružnica v Idriji.
Upravo hiš v me,stu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst. Ventisettembre 65, Tel. 83—34.
Grozdne mline, Stiskalnice, slamorezni» ee m vse druge kmetijske stroje svetovno zna» ne tvrdke Mayfarth, kakor tudi dvokolesa in šivalne stroje prodaja po zelo nizkih cenah Franc Saunig, Gorica, via Carducci 25.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem» brc 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No» vi list« in »Istarski list«.
Kupujem prage, bukove, hrastove in do»
bove, izgotovljene; pa tudi sam prevzamem sekanje. Naslov pove uprava.
Priporoča se gostilna Mirka Komiki v Idriji (via Trieste). Toči izvrstna vina iz kleti Kmetijskega društva v Vipavi, podružnica v Idriji, in sicer: namizno, pincla, rizling, »člen in črni refošk.	________
Poživljam osebo, ki je našla v torek zjutraj na Korzu med trgovinama Felberbaum in Pa» Indetto svileno šerpo, da jo takoj izroči upravi lista proti nagradi, drugače bodo sitnosti z oblastmi.
GORICA, Koren (Piazza E. d’Amicis) štev. 1
trgovina čevljev	„
Trpežno blago po nainlžjih cenah. Prepričajte se sami! GREGORIČ & URŠIČ P
Gostilna »Alle Corriere11
v Trstu vis Romagna H. 4 (tih Caffè Fabrisi
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istt» sko vino ter kraški teran. Postajališče potn. avtomobilov in shajališče ljudi z dežele. Uljudno se priporočata
ŠTRANCAR in PERIC
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlauaty
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-11.
Ob sredah ln sobotah ordinila
v POSTOJNI
NOVI list
1929
070(450 36=163.6)