15. AVG. 1970 L. IX. ŠT. 30. glasilo delovnega kolektiva zp ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMF.HAN1KO. TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ »Aparati« Ljubljana Tudi v juliju uspe šna proizvodnja mniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmims | ISKRA COMMERCE LJIJRLJAM | | ŠIRI IN UTRJUJE § I predmet in obseg poslovanja na domačem in tujih tržiščih. V smislu ¡j = marketing koncepta razširja svoje področje v smeri raziskave in eko- j| = nomske propagande. j§ | SISTEMATIČNO VODI | š kadrovsko politiko in želi imeti strokovno usposobljenost vseh sode- 3 1 lavccv za področje marketinga. 3 J ŽELI | j| vključiti — kot to uspešno izvajajo po vsem svetu — strokovnjake iz 1 § proizvodnje in razvoja v komercialno službo, želi, da bi ekonomisti, inže- = = nirji itd. s svojimi bogatimi izkušnjami prispevali k še hitrejšemu razvoju 1 I podjetja v smeri marketing koncepta. | VABI 1 k sodelovanju strokovne delavce, ki dobro poznajo strukturo in pošlo- 3 j§ vanje ZP Iskra. 1 | IŠČE | 1 tehnični in ekonomski kader z izkušnjami v komercialnih poslih, zunanji 3 3 trgovini, vodenju podjetja itd. § | PRIČAKUJE | sposobne in dinamične strokovnjake z bogatimi izkušnjami, ki bi želeli 1 3 nadaljevati svoje delo v komercialni službi. = J NUDI 3 vsem sodelavcem strokovno izpopolnjevanje doma in v tujini. Delovna 3 3 mesta nudijo široko področje intenzivnega delovanja v okviru marke- 3 3 tihga s polno odgovornostjo za določeno strokovno področje. Pri višini = 3 osebnih dohodkov se v največji meri upošteva značaj dela, izobrazba in 3 1 uspeh. Nudi tudi pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov. 3 Ponudbe pošljite na ISKRA COMMERCE — Kadrovska služba, Ljub- 3 § ljana, Masarvkova 15. ...............iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiMMiiiiiiimiiimimiiiiiiiimMiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimtiMiiiiiiiiiiiiiiiiui »ELEMENTI« LJUBLJANA Obisk mladinske delegacije iz Manheima Izredno dober zagon, katerega si je pridobila proizvodnja v tovarni električnih aparatov v prvem polletju se je poznal tudi v juliju — prvem mesecu dnugega polletja, čeprav je ta mesec že nosil vse znake dopustniškega meseca«. Dinamični inačrt je to zmanjšanje kapacitet sicer upošteval, vendar so bili končni rezultati visoko iznad pričakovanih. Tako smo mesečno zadolžitev v celoti izpolnili s 125,3 % in dosegli predvideno kumulativo s 100,84%. Od tega smo inačrt za potrebe domačega trga izpolnili s 123,3 %, kar dtt kumulativo 102,81%, za izvoz pa s 144,9%, kar da še vedno samo 80,66 %'kumulative. Po posameznih skupinah izdelkov smo mesečne načrte izpolnili in prekoračili, razen pri industrijskih elektronskih napravah, kjer smo dosegli samo 43,5% načrtovane nar loge za domače tržišče in 393,5% za izvoz. Izvozno nalogo smo morali pospešiti zaradi zaostankov, saj je ku-mulativa kljub tako ugodni mesečni izpolnitvi le 44,59%. Za domače tržišče pa smo v sedmih mesecih izpoilnili tudi le 76,52% postavljene zadolžitve. V skupini stikalnih aparatov je bila mesečna naloga izpolnjena s 179,9%, tudi na račun zaostankov iz preteklega obdobja. Tudi tu je ku- niLilativna izpolnitev načrta še vedno nizka in je obstala na kazalniku 67,35. Ob tem smo imeli tudi nekaj izvoza, ki ni bil v načrtu, vendar je ta tako nepomemben, da bi rezultat spremenil kvečjemu za kakšno desetino odstotka. Najvplivnejša skupina zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav je bila v mesecu juliju ugodno izpolnjena, za domače tržišče s 143,8%, za izvoz pa s 130,3%. S takšno realizacijo mesečne naloge smo poboljšali tudi kumulativne indekse in dosegli 110,44% pri potrebah za domače tržišče in 84,15 % pri zahtevah izvoza. Rezervni deli in usluge so v mesecu izkazali 114-2% izpolnitve načrta, kar daje kumulativni indeks 71,04%. V mesecu avgustu je dinamični načrt prav tako nekoliko nižji od normale. Ce bo zagon še vzdržal, kar nam pa začetek meseca potrjuje, bomo ob koncu planskega obdobja zopet lahko z zadovoljno poročali o uspehih. Ce pa obenem poudarimo še zagotovilo IC, ki nam obljublja večja naročila, oziroma specifikacije za potrebe izvoza v drugem polletju, potem upamo da bo uspeh zagotovljen na celotnem področju in da lahko z najboljšimi upi pričakujemo tudi zaključek letošnjega leta. L. Mestna konferenca ZM Ljubljana goji že dalj časa prijateljske stike z enim naj- večjih zahodnonemških mest — Manhaimom. V zadnjem času so navezali stike tudi ljubljanski sindikati. Tako je že nekaj našito in nemških delegacij izmenjalo medsebojne obiske. V programu je že skoraj obvezen ogled posameznih podjetij. Tako je tovarno elementov za elektroniko obiskala 8-članska mladinska delegacija Manheima, ki se je mudila v Ljubljani. V delegaciji so bili tako mladinci, ki so že zaposleni, kot tudi tisti, ki so še v šolah. Ob prihodu v tovarno so delegacijo pričakali svetnik direktorja tov. Deržič, predsednik sindikata tov. Ladiha, predsednik in sekretar tovarniške konference ZM tov. Godec in tov. Židan. V uvodnih besedah je tov. Deržič v grobem orisal proizvodni program, organiza skih managerjev jih ima 89% eno ali več diplom. Sledijo jim Belgijci (85), Američani (83,8), a med Italijani (Dalje na 6 stm- immiiiiinnniiiniiiinininniininnr—-—■ ........................-im, ................ Kadrovska politika v delovnih organizacijah (Nadaljevanje in konec) Kot smo že naivedli v prej-, srnji številki, objavljamo v tej Številki kratek povzetek o vlogi in nalagah ZKS na področju kadrovske politike. Dotaknili se bomo ie sklepov, ki govorijo o uveljavljanju kadrovske politike v družbe no-poil i t ičn i h skupno- stih in delovnih organizacijah ter nalogah ZK. Sklepi se nanašajo tudi na ZK in metode za uveljavljanje kadrovske politike znotraj samoupravnih odnosov, kadrovske politike v ZK kot Pogoj za njen vpliv na družbeno kadrovsko politiko ter na naloge članov ZK v druž-beno-poliričnih organizacijah Pri uresničevanju kadrovske Politike. V poglavju, ki ga obravnavamo v tem članku se navaja, da je v boju za družbeno in gospodarsko reformo, za samoupravni sociali zem in vodilno idejnopolitično vlogo Zveze komunistov ustrezna kadrovska politika (temeljni pogoj za uspešen razvoj. Zato moramo komunisti pogosteje ocenjevati, v koliki meri je postala kadrovska politika področje javnih samoupravnih odločitev in koliko so postali njeni nosilci delovni ljudje. Kadrovsko politiko v druž-bano-političnih in delovnih skupnostih je treba koncipirati na zahtevah družbene in gospodarske reforme ter na osnovah njihovih razvojnih programov. Znanje postaja na vseh ravneh osnovni in odločujoči dejavnik uspešne- ga razvoja, ustrezno število, ustrezna izobrazba in usposobljenost ter ustrezna struktura kadrov pa so elementi, ki’ vse bolj odločilno vplivajo na proizvodnjo in samoupravljanje. Iz te ugotovitve izhaja obveznost komunistov, da nenehno opozarjajo na pomen znanja za prihodnost naše samoupravne družbe in da se zavzemajo za njegovo uveljavitev na vseh področjih družbenega življenja. Uveljavitev staMšč o kadrovski politiki v družbenopolitičnih skupnostih in delovnih organizacijah je odvisna predvsem od doslednejšega reševanja naslednjih vprašanj: (Navajamo le nekatera) L da pri programiranju razvoja delovnih organizacij in družbenoekonomskega razvaja družbenopolitičnih skupnosti upoštevamo kadrovske pogoje in potrebe; 2. da kadrovska politika postane temeljni element, na- črtovanje kadrov pa sestavni del srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih programov družbeno-političnih skupnosti in delovnih organizacij; 3. da ustvarjamo potrebne pogoje za nadaljnje uspešnejše uveljavljanje načela reelekcije in rotacije. Ena izmed ovir za njihovo uspeš-šejše uveljavljanje je neizdelan sistem ustreznega zaposlovanja oziroma iskanja ustreznega dela za ljudi, katere naj bi zamenjali. Pri tem moramo skrbeti za take rešitve, ki bodo omogočale posameznim v polni meri uveljaviti svoja znanja iin izkušnje; 4. da vplivamo na temeljito reformo in uskladitev programov vzgoje in izobraževanja, z dosežemo stopnjo razvoja proizvajalnih sil in samoupravnih odnosov; 5. optimalno zaposliti strokovnjake je naloga, ki jo po- stavlja dinamika nadaljnjega družbenega razvoja. To nalo. go bo moč uresničevati z izboljševanjem možnost, za uveljavljanje in izkoriščanje znanja z uporabo metod intenzivnega gospodarjenja, z boljšo organizacijo dela, z ustreznim delovnim vzdušjem in dejanskimi samerapravni-\ mi odnosi in ustreznim nagrajevanj etn, pri čemer imajo pomembno vlogo strok o v-njaki sami. To bo omililo vzroke težavnih kadrovskih situacij v delovnih organ racijah ter omejilo odhode ljudi v tujino; 6. vzpostaviti sistem stalnega usposabljanja delavcev na vseh ravneh in vseh smereh kot temeljno spodbudo za nadaljnji strokovni, znanstvo-no-tehnični in kulturni dvig delovnega človeka ter družbe spioh. Za zadovoljitev teh potreb delovnega človeka je potrebno usposobiti ves sistem šolskega izobraževanja. Učinkoviti vodilni — kaj je to? Pitcr Drucker, avtor knjige »Učinkovit vodilni« pravi, da je zares nemogoče razlikovati po tipu, osebnosti in talentu učinkovitega vodilnega od neučinkovitega. Eni so ekscentrični, drugi pretirano točni, tretji pa so venomer zaradi česa v skrbeh, četrti so zelo šarmantni in topli, peti pa imajo toliko lastne fiziognomije kot zmrznjena polenovka. Nekateri zelo resno preučujejo in so zelo učeni ljudje, drugi pa so komaj pismeni. Vzlic temu pa obstaja pet ukoreninjenih navad v mišljenju, ki so skupne vsem učinkovitim, vodilnim delavcem: — znanje, kako se čas učinkovito izkoristi, — večja usmerjenost na dobiček, oziroma na pričakovane rezultate kot pa na delo, ki ga je treba opraviti; — konccntriranost na vprašanje: kako zbrati delovno silo določene organizacije in jo napraviti produktivno; — določitev prave prioritete poslov; — znanje kako storiti učinkovito odločitev. Teh pet navad karakterizira učinkovitost vodilnega uslužbenca, ki je dolžan storiti nekaj, kar fizičnemu delavcu ni treba: namreč zagotoviti učinkovitost. Največja modrost, ki je ne moremo usmeriti v akcijo, je nesmiselna, pravi Drucker v svoji knjigi. Znanje kako uporabiti na učinkovit način čas se začne s spoznanjem, za kaj ga dejansko zapravljamo. -Mi- ISKRA — Tovarna elementov za elektroniko LJUBLJANA, Stegne želi zaposliti v svojem obratu ŽARNICE, Ljubljana, Kotnikova ul. 16 K D elektromehanika za vzdrževanje električnih naprav; Več KD strojnih ključavničarjev, ali KD finomehanikov, ali KD orodjarjev za vzdrževanje proizvodnih naprav. Zaželeno je vsaj nekaj let prakse. OD po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah pošljite v 15 dneh od dneva objave razglasa na Kadrovsko soc. oddelek Ljubljana, Stegne 17, ali se osebno zglasite v obratu »Žarnice« Ljubljana, Kotnikova 16. Tov. Marija Pogačnik iz obrata ATN nas je pred kratkim zapustila in odšla v zasluženi pokoj. Slovo je bilo prisrčno. Za darila in dobre želje se je upokojenka iskreno zahvalila, mi pa ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. ... »Elementi« Ljubljana Prijateljsko srečanje upokojencev Sindikalna podružnica tovarne »Elementi« vsako leto prireja prijateljsko srečanje upokojencev. Tudi letos je organizirala dne 11. 7. srečanje v Rogu — Baza 20. Velika večina upokojencev se je udeležila srečanja, in jim ni bilo žal, ker je dan bil izredno lep, kot nalašč za prijeten izlet. Iz Ljubljane smo se z aivto-busom odpeljali do Žužemberka, kjer so se pridružili upokojenci iz' obrata »Keramični kondenzatorji« s svojim kombijem in harmoni-kašem. Ob zvokih vesele harmonike smo se odpeljali v Rog do nove planinske koče. kjer so nas že čakali upokojenci iz obrata »Upori« Šentjernej. Tov. Janez Gliha je na kratko orisal razvojno pot tovarne ter obratov »Upori« in »Kondenzatorji«; slednji je pred kratkim slavil 10-letnico obstoja. Posebno je podčrtal nastanek teh obratov, ki so začeli svoje delo v neprimernih prostorih z majhnim številom ljudi in zrasli danes v važne dejavnike gospodarstva tega kraja. »Naši upokojenci so s svojim delom mnogo doprinesli k razvoju, zato menimo, da je dolžnost sedaj zaposlenih, da jih ne pozabijo, in da vidijoi da tudi oni ne bodo pozabljeni, ko bodo prišli v zaslužen pokoj«! — jc zaključil tov. Gliha. Nato je znani in odlični šentjer-nejski oktet zapel nekaj par. tizanskih ¡n narodnih pesmi, ki so marsikomu prikradle solze ganotja v čudovitem okolju. Izredno lepo vreme, prijetno vzdušje, pesem, ki vzbuja plemenita čustva — to je doživetje, ki ga ni mo-pozabiti. Vse prisotne so postregli z okusno malico, prisotni upokojenci pa so prejeli tudi simbolično darilo 100 din. Odpravili smo se v Bazo 20. Tam nam je vodič opisal (Dalje na 6. strani) iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiHiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiimiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ta namen je potrebno sodelovanje delovnih organizacij med vzgojno izboraževal-rurni ter drugimi ustreznimi ustanovami; 7. spodbujali moramo, da se bodo integracijski procesi izražali tudi na področju IkadTOv, saj lenti pomenijo nujen pogoj za boljšo izkoriščenost raznih strokovnih potencialov. Povezovanje strokovnih delavcev iz raznih delovnih organizacij omogoča popolno izkoriščanje njihovega znanja, sposobnosti in njiihovih delovnih izkušenj pri reševanju vprašanj v posameznih, zlasti v manjših delovnih organizacijah in družbeno-političnih skupnostih. Organizirano povezovanje strokovnjakov je še posebej pomembno za manj razvita področja kot ena izmed oblik naporov za hitrejši razvoj teh območij; 8. ker so materialne možnosti pomemben dejavnik v odločanju mladih za nadaljnji študij, mora biti sistem štipendiranja tudi v prihodnje eno od osrednjih sredstev družbene kadrovske politike. S kar najučimkovitejšim družbenim dogovarjanjem je potrebno bistveno izpopolniti sedanji sistem materialne pomoči; doseči bi morali krepitev štipendijskih skladov, izpopolniti in objektivizirati merila za podelitev štipendij, upoštevati perspektivne potrebe in uveljaviti tudi večje možnosti študijskih posojil; z načrtno štipendijsko politiko bo mogoče doseči Audi primernejšo socialno in regionalno strukturo dijakov in študentov. Da bi dosegli nadaljnje kvalitativne premike v kadrovski strukturi delovnih organizacij sli je potrebno prizadevati zlasti v naslednjih smereh: 1. komunisti v delovnih organizacijah morajo nada- ljevati idejnopolitični boj za uveljavljanje spoznanj o ključnem mestu in odločilni vlogi človeka v vsaki proizvodnji in v vsakem delovnem procesu; 2. zveza komunistov mora spodbujati in doseči povezanost samoupravnih dejavnikov kadrovske politike znotraj delovnih organizacij. Doseči je treba maksimalno koordinacijo med dejavniki kadrovske politike in istočasno zagotoviti njihovo odgovornost za naloge na kadrovskem področju, ki pa morajo biti jasno definirane; 3. v delovnih organizacijah moramo doseči, da bo kadrovska politika jasno opredeljena in vgrajena v samoupravnih aktih kar je tudi v skladu z realizacijo 15. ustavnega amandmaja. En tem je treba zagotoviti, da bo strokovno pripravljena in sprejeta od celotnega kolektiva, saj gre za bistveno vprašanje življenjskega interesa vseh delovnih ljudi v kolektivu in ni le naloga posameznih dejavnikov. 4. delovne organizacije morajo stalno proučevati svojo kadrovsko strukturo ter jo prilagajati potrebam razvoja in interesov delovnega kolektiva ter »nalogam im vsebini dela. V ta namen je treba stalno izpopolnjevati sistemizacijo delovnih mest in skrbeti, da so v njenem okviru jasno nakazani kriteriji, načini im možnosti napredovanja zaposlenih. 5. komunisti v delovnih organizacijah morajo bili pobudniki in nosilci prizadevanj po kontinuiranem im sistematičnem idejnopolitičnem izobraževanju vseh zaposlenih. S tovrstnim izobraževanjem ustvarjamo enega izmed pomembnih pogojev za vključevanje delovnih ljudi v diružbeno-politično. in samoupravno aktivnost; 6. doseči je treba kontinuirano planiranje kadrovskih potreb znotraj sleherne delovne organizacije v skladu z nadaljnjim razvojem. Ti plani morajo biiti vgrajeni v sam razvojni program, zajemati pa morajo vse elemente celovitega načrtovanja kadrov; 7. delovne organizacije morajo še nadalje ostati pomemben nosilec štipendiranja in kreditiranja. S povečano načrtnostjo, razširitvijo baze štipendiranja, z večjim upoštevanjem elementov sociaLnih razlik in realnih stroškov študija bomo povečali učinkovitost štipendijske politike kot temeljnega sredstva kadrovske politike v delovnih organizacijah; 8. za nadaljnje uveljavljanje pripravništva v delovnih organizacijah je potreben b°j zoper odpore pri sprejemanju pripravnikov, potrebno je urediti pripravništvo v sa- »ELEKTROMEHANIKA« Kranj, obrat ATN — linija peres za ploščati rele »Elektromehanika« Kranj Perspektive razvoja telefonskik naprav Jugoslavija spada med telefonsko najslabše razvite države Evrope in je število telefonskih priključkov na sto prebivalcev daleč izpod evropskega in tudi svetovnega poprečja. Po drugi strani pa je naša država že dosegla stopnjo srednje razvite industrijske države z močnimi tendencami po nadaljnjem razvoju na vseh področjih gospodarstva od industrije do turizma in prometa. Zaradi tega je širjenjejn modernizacija telefonskega omrežja izredno pomembna. Na področju telefonije bo torej zagotovo prišlo do močne dolgoročne ekspanzije. To potrjuje plan razvaja PTT prometa Jugoslavije in naše proizvodnje telekomunikacij- moupravmi zakonodaji delovnih organizacij ter s strokovnim mentorstvom in spremljanjem strokovnega razvoja pripravnikov zagotoviti njihovo ustrezno zaposlitev ter uspešno vključitev v samoupravno m družbenopolitično delovanje; 9. v mnogih delovnih organizacijah ni organizirana kadrovska služba aJi pa je njena strokovnost slaba, zato pa je ovirano uresničevanje progresivne kadrovske politike. Skrb delovnih organizacij za ustanavljanje kadrovskih služb in za njihovo strokovno usposabljanje je zatorej ključnega pomena. Taka prizadevanja bodo kadrovskim službam dala ustrezno mesto med strokovnimi službami v delovnih organizacijah. Nesporno je ta problema-*ika kadrovske politike zelo 'ažna in postaja vsak dan b°lj pomembna tako v svetu m tudi pri nas. • skih naprav do leta 1975. Ta proces je življenjskega pomena za ISKRO kot enega glavnih proizvajalcev telefonskih naprav v državi. Resno smo se angažirali tudi na razvoju elektronske tehnike z lastnim strokovnim kadrom in v tesnem sodelovanju z razvojnim oddelkom v okviru ITT. Po predvidevanjih bomo proizvodnjo telefonskih naprav povečali do leta 1975 za več kot dvakrat. Proizvodnjo javnih ATC bomo povečali celo za tri in pol krat. Prodaja elementov bo naraščala že v naslednjem letu na račun ploščatih telefonskih relejev, nato bo postopoma upadala, ker bomo vse več relejev potrebovali za poveča- Priznanii svetovni ekonomisti dajejo že prednost kadilom pred kapitalom. Tudi v našem podjetju stojimo pred obravnavo • kadrovske politike na odboru za poslovno politiko ZP in na delavskem svelu ZP. Praiv taiko pa mora tudi naš novi statut ZP vsebovati določene inštrumente, ki naj omogočijo tako v Z P kot v posameznih organizacijah realizirati kadrovsko politiko, kot jo ■ navajajo r^avedeni sklepi CK ZKS. V naših organizacijah ZP sprejemajo akte o sistemizaciji delavnih mest, ki pa morajo prav tako izražati vse principe kadrovske politike, vsebovane v teh sklepih. Nesporno je CK ZKS to problematiko obravnaval v pravem času. Naloga na delovnih kolektivih, zlasti pa na članih ZKS je^ da se v praksi konkretizirajo in izvajajo. P. G. nje proizvodnje avtomatskih telefonskih central. V zadnjih letih smo proizvodnjo povečali letno za okrog 30%. Tudi vnaprej bo proizvodnja močno naraščala. Sedanji prostori, v katerih proizvajamo avtomatske telefonske naprave, so ibili dograjeni v letu 1964. Že za sedanji obseg proizvodnje so prostori znatno pretesni. Zato sc je vodstvo tovarne in obrata ATN odločilo za razširitev proizvodnih kapacitet.- 31. julija je bila otvoritev proizvodnega oddelka obrata ATN na Blejski Dobravi, kjer bodo izdelovali žične oblike, relejne enote in justirali releje. . Največja investicija v naslednjih letih je predvidena z gradnjo novih proizvodnih prostorov poleg sedanjih pro-štorov obrata ATN v Kranju. Potrebna finančna sredstva so že zagotovljena. S pridobivanjem novih proizvodnih prostorov pričakujemo večji obseg proizvodnje, ki bo lahko v večji meri zadovoljila domače in tuje tržišče. V obdobju petih let bomo potrebovali prek 1000 novih sodelavcev za proizvodnjo avtomatskih telefonskih naprav. Skladno bo treba skrbeti za poslovne uspehe. V prvi vrsti moramo zasledovati produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Franc Fajmut, inž. DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Srska loka Tel. 22-221, tat. 333. ISKRA — Tovarna elementov za elektromehaniko LJUBLJANA, STEGNE št. 17 razglaša prosto delovno mesto VARNOSTNEGA INŽENIRJA Pogoj: višja tehniška varnostna šola ali inženir strojne stroke in 5 let prakse, ter posebni strokovni izpit o varstvu pri delu. • OD-po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne. Nastop je možen takoj. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah pošljite v 15 dneh od dneva objave razglasa na Kadrovsko soc. oddelek Ljubljana -Stegne št. 17. Prevoz od centra do tovarne je preskrbljen. Na svetovnem šahovskem prvenstvu gluhih je 4, mesto zasedel tovariš Jože Kerec V Zavodu za avtomatizacijo srečamo lahko skromnega tovariša ob tiskarskem stroju — Jožeta Kercca. Toda le maloštevilni vedo, da se Jože že vrsto let pridno ukvarja tudi s šahom. Njegovi rezultati so med najboljšimi v Jugoslaviji. Na republiških šahovskih prvenstvih gluhih je do sedaj dosegel že osemkrat 1. mesto. Tudi na državnih prvenstvih je dosegal vedno odlične rezultate. Letos je na tekmovanju v Zagrebu zasedel 4. mesto. Nato se je udeležil svetovnega prvenstva gluhih na Finskem. Med izbranimi šahisti vsega sveta je zasedel odlično 4. mesto, za kar mu vsi iskreno čestitamo ter mu želimo še mnogo uspehov. »To pa je naša Pavla Krmelj« — poročajo iz Iskrinega obrata v Lipnici. Podatki: rojena 1950, dela na stroju za ozobčanje, delno v vrtalnici in tudi drugje. Pravi da je z delom zadovoljna. Prosti čas porabi za varovanje otrok, rada opravlja domača dela, predvsem pa rada kuha. Prijateljsko srečanje upokojencev Naš počitniški dom v Poreču Dopustniki v naših počitniških domovih zadovoljni Misliti bo treba na povečanje kapacitet, predvsem v Poreču Kaj pa naši počitniški domovi? ... me je pred kratkim povprašal ta in oni. Je hrana v redu, jo je dovolj, je osebje prijazno, in še in še bi se dalo govoriti o vprašanjih. čakajte, sem si dejali, ne bom šel na ogled na lice mesta, ker je to malce daleč v enem dinevu pa tudi ne moreš napisati o počutju tistih, ki so bili, in ki so trenutno Iha počitnicah v naših domovih. Vprašal bom kar tiste, ki so že prišli z dopusta. Tako sva se srečala s tov. Francetom Šilarjem, mojstrom v pomožni meriliaici obrata EMI v kranjski tovarni, ki je bil na dopustu v Poreču. Razgovor je bil takle: »Zvedel sem, da ste bili na dopustu v Poreču. Ste bili sami ali z družino?« »Z družino oz. bolj točno, z ženo, ki je tudi zaposlena v Iskri in hčerkama: Natašo in Vlasto.« »Ste bili že večkrat tam aa dopustu?« »Letos tretjič, čeprav letos nisem stanoval v domu, sem bil s sobo, ki ml jo je preskrbela Počitniška skupnost, kar zadovoljen.« »Pridem na najbolj občutljivi del vprašanj: kako ste DOPISUJTE V I S K R O bili zadovoljni s hrano Vi, žena in hčerki?« »Lahko rečem, da smo bili vsi zelo zadovoljni; hrane je bilo dovolj, bila je pestra in okusne: « »Kaj pa postrežba_______ Je bilo treba morda preveč čakali ... Kakšen odnos je imelo strežno osebje?« »Tudi s postrežbo je bilo vse v redu. Osebje je bilo marljivo in ljubeznivo ... Nimam pripomb oz. le eno: dem je premajhen. Misliti bo treba na razširitev. Veste v Poreču je lepo. Za vsakega jc nekaj. Rad gledam ladje, jahte, ribiče ... Plaže so blizu. Za mladino pa je zabavnega življenja tudi dovolj.« »Kam pa drugo leto na dopust?« »Verjetno spet v Poreč!« Tako sva kramljala s tovarišem Šilarjem, ki je v kranjski Iskri zaposlen že 22 let. Vesel sem bil razgovora, kajti kot -dolgoletni Iskraš, bi tov. Šilar prav gotovo dal kaj kritičnih pripomb na ra» čun doma v Poreču, če bi bik) to potrebno. Iz razgo-vtira pa je jasno, da je kritika odveč, razen tiste pripombe, da je dom pramtij-heo. čeprav upam, da so se tudi drugi dopustniki dobro počutili v naših domovih, ne bi bilo napak , če bi uredništvo dobilo več mnenj o počutju dopustnikov v naših domovih. Pišite, uredništvo bo rade volje objavilo prejete dopise; proti honorarju, seveda! ABC (Nadaljevanje s 4. strani) njen nastanek, značilnost posameznih barak, kdo je v njej prebival, o bojih v tern kraju in sodelovanju okoliških vasi. Med upokojenci so bili tudi aktivni borci prav s tega področja, zato so podoživljali ta čas in ostalim pripovedovali o življenju v tem kraju v času NOB. Tako je tov. Viktorija Mrzlikar govorila o svojem delu in situaciji v Bazi 20. Ob pomanjkanju vsega — od brane do obutve, od orožja do, zaklonišč, so bila njihova srca prežeta z vero v zmago in svetlejšo bodočnost. Tovarištvo se je kovalo skozi trpljenje in pomanjkanje. Normalno je bilo, da si slekel nogavice, čevlje, obleko ali jopo, ter dal tovarišu, ki je šel po nalogu v mrzlo, deževno in nevarno noč. Ko je obujala te spomine, skorajda ni moč verjeti, da je vse to sama doživljala. Če pomislimo, kako smo se danes pripeljali po lepi cesti z udobnim avtobusom, postreženi s hrano in pijačo, kako smo danes oblečeni, se zdi teh minulih 25 let kot blažilo prejšnjega trpljenja. Danes lahko uživamo sadove tega boja, prav gotovo pa brez takega tovarištva kot je bilo takrat. Tov. Anton Radešček se je tudi oglasil ¡n pripovedoval o hudih ofenzivah, o napadih sovražnika z vseh strani, ki pa ni mogel premagat: roških borcev'. Bili so skoraj brez orožja, po ena puška na nekaj borcev, brez zaklonišč in brez hrane. Sovražnik je »prečesal« celo roško področje, toda postojank ni odkril. Vasi okrog Roga so bile močne straže in so vedno prek veze obveščali partizane o premikih sovražnika. Ogledali smo si posamezne barake, se vpisali v knjigo obiskovalcev, nakar je ponovno zapel šentjernejski oktet. Polni globokih vtisov smo se vrnili v avtobus in se odpel j ah v Dolenjske Toplice na kosilo. Tu nam je tov. Gliha prebral pozdrave in dobre želje tistih upokojencev, ki so ostali doma priklenjeni na posteljo ali iz drugih razlogov. Tudi mi smo se jih spomnili in obžalovali, da niso med nami in zaželeli, da se drugo leto vidimo. Po kosilu smo se ob zvokih harmonike nekajkrat zavrteli. Nekateri so izkoristili čas za kopanje v toplicah. (Nadaljevanje s 3. strani) je 77,8 odstotkov takšnih z diplomami. Najnižji odstotek med diplomiranimi imajo Angleži, 40,2%. Razvrstitev po vrsti izobrazbe kaže, da je 51 % Evropejcev končalo fakultete tehnične ah kakšne druge smeri, medtem ko je 35 odstotkov končalo ekonomsko in 14% pravno fakulteto, oziroma diplomiralo na fakultetah za družbene vede. Leta službe. — Koliko lot delajo anketirani vodilni v svojih podjetjih? Poprečje službenih let znaša v teh podjetjih 18 za Evropce in 22,7 za Američane. Več kot 45 odstotkov Američanov dela v -istem podjetju več kot 20 let, pri Evropcih pa 45%. , Pri Italijanih in Zahodnih Nemcih je število left najmanj vplivalo na njihovo kariero: več kot dve tretjine italijanskih managerjev je manj kot 20 let v istem podjetju. Tudi starostna doba italijanskih managerjev je nižja kot v drugih deželah. drugi pa so si ogledali okolico. V slovo nam je še enkrat zapel šentjemejški oktet, .nakar smo se pripravili za odhod proti domu. Ni bilo upokojenca, da ni izrazil zadovoljstvo in željo da se še srečamo. Besede zahvale tov. Praška, so bile odraz naše hvaležnosti, da kot upokojenci nismo pozabljeni, zato gre zahvala samo. upravnim organom, vodstvu in sindikatu tovarne. Kolektivu iskreno želimo še mnogo delovnih uspehov in dobrih odnosov tudi vnaprej! Na svidenje čez leto dni! Ali delajo vodilni podjetij samo za svoje podjetje, ali pa imajo tudi druge naloge? Odgovori so očitno v zvezi s finančno strukturo industrijskih skupin v raznih deželah, kjer včasih akciomar-ske zveze podjetniških skupin omogočajo, da ima ista oseba več kot eno zadolžitev. V poprečju več kot 26% evropskih managerjev nima zadolžitev izven podjetja. V Ameriki znaša ta odstotek 21 %, kar meri na večjo medsebojno povezavo med podjetniškimi grupacijami. V Evropi jc odstotek šefov brez drugih zadolžitev naslednji: v Franciji 6,4 %, v Britaniji 41,2%, v Zah. Nemčiji 433 %, v Belgiji 14,3 % in v Luksemburgu 31 odstotkov. To so. vsebinski pogledi evropskega manaigcrstva: pr» Til, ki osvetljuje poleg žc znanih tudi nekatera nova dejstva. (Po LE MONDE) Mi — Pred kratkim smo ga predstavili v gasilski uniformi, zdaj pa kot kaže, v civilu in v družbi. To je vozač avtocare tov. Anton Šemrl, ki je pred kratkim odšel v zasluženi pokoj. Ob odhodu so mu sodelavci pripravili prisrčno odhod nico in ga obdarili, za kar se jim je iskreno zahvalil, skupna fotografija pa mu bo spomin na slovo od Iskre. Managerji, kdo so in koliko zaslužifo Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Program vsebinskih priprav . na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije ELEKTRÔMEHANÏKA SKLEPI 5. SEJE POSLOV NEGA ODBORA TOVARNE (25. 7. 1970) 9 Poslovni odbor je sprejel program proslave 20. obletnice samoupravljanja v tovarni, združeno s podelitvijo spominskih ur jubilantom, ki so že 20 let v tovarni. Za izvedbo programa proslave poslovni odbor zadolžuje kadrovsko službo, ki naj ! o tem tudi na običajni način j obvesti delovni kolektiv. • Poslovni odbor je obrav: naval plan investicij za leto 1970/71 in ga z določenimi korekturami pri posameznih postavkah daje DS v potrditev. • Poslovni odbor je bil seznanjen o pogodbi o po-slovno-tehničnem sodelovanju, ki je bila sklenjena med skupščino občine Jesenice in Elektromehaniko Kranj o izgradnji delovnih prostorov za razširitev obrata ATN. • Predloga za spremembo ; sistematizacije delovnih j mest, ki jih je. poslal DS teh-I ničnih služb, poslovni odbor j ni obravnaval, pač pa je I predlog odstopil organizacijski službi tovarne. V skladu : s sklepi samoupravnih organov iz prejšnjega mandatnega obdobja poslovni odbor ne more spreminjati obstoječe sistematizacije, razen v primerih, kadar je to povezano z organizacijskimi spremembami v poslovanju posameznih obratov ali služb. Vse predloge za spremembe sistematizacij delovnih mest zbiia organizacijska služba in jih bo v skladu z veljavnimi tovarniškimi akti upo-j števala pri izdelavi nove si-| stematizacije za celotno tovarno za prihodnje leto. 9 Poslovni odbor je sprejel na znanje, da so se pričela zemeljska dela za nove proizvodne prostore obrata ATN v Kranju ter sklep odbora za osobne dohodke o Pričetku izplačevanja rezervnega sklada tovarne. SKLEPI 6. SEJE POSLOV NEGA ODBORA TOVARNE (30. 7. 1970) Poslovni odbor je razpravlja! o poslovanju tovarne v I. Polletju 1970 in ugotovil naslednje: *• Tovarna je kot celota Posegla proizvodni plan za T polletje za 10%, čeprav so posamezni obrati različno Presegali svoje planske naloge. To je vsekakor uspeh, ki °bcta, da bo kolektiv dosegel oz. presegel letni proizvodni plan. 2- Število zaposlenih jc večje kot je določeno v gospodarskem planu. V tem obdob- ju je bilo zaposlenih (poprečno) 11 oseb več kot je bilo planiranih. To je zaskrbljujoč faktor, saj se v II. polletju predvideva, da bo zaposlenih še nekaj delavcev. Poslovni odbor meni., da je povečanje števila zaposlenih možno le tam, kjer se obeta tudi višja proizvodnja. 3. Storilnost, izračunana iz vrednosti proizvodnje in poprečnega števila zaposlenih, je v primerjavi z istim lanskim obdobjem večja, saj izkazuje indeks 112 (računano po PPC). Zaskrbljujoč pa je pokazatelj, da je indeks storilnosti nižji kot v istem obdobju lani, če storilnost računamo iz poustvarjene vrednosti in poprečnega števila zaposlenih, kar kaže, da bo letos manj dohodka na zaposlenega kot v istem obdobju lani. 4. Osebni dohodki se gibljejo v mejah, ki so bile začrtane z gospodarskim planom. 5. Planirani stroški so bili v I. polletju presežem za 5%. ' Večji stroški porabljenega materiala gredo na račun več- | je proizvodnje, kot je bila | planirana. Zaskrbtj ujoči pa j so stroški proizvodnih stori- . tev. Delno gre tu za nerealno planiranje, po drugi strani pa za povečano oddajo materiala zunanjim kooperantom. Obstaja pa tudi možnost, da so bili ti stroški že v gospodarskem načrtu prenizko planirani.. 6. Sedanja vrednost osnovnih sredstev izkazuje le še 41 % njihove nabavne vrednosti, kar pomeni, da se uporabljajo v proizvodnem procesu tehnično in ekonomsko zastarela osnovna sredstva. 7. Zelo kritično je stanje z obratnimi sredstvi. Zaloge na razredu 3 so od začetka leta narasle za okrog 5 %, na razredu 6 pa za okrog 19 %■ Glede na akutno pomanjkanje obratnih sredstev je poslovni odbor sklenil, da bo o tem vprašanju razpravljal na posebni seji. (Nadaljevanje z 2. strani) Poleg tega bodo potrebne tudi znanstvene analize nekaterih današnjih družbenih pojavov in problemov. Ob teh »okroglih mizah« naj bi sodelovali tako tisti, ki bodo prašanja lahko osvetliti idejno in teoretično, kot tisti, ki lahko odgovore argumentirajo z izkušnjami iz vsakdanje prakse. Prav zalo bomo take sestanke organizirali na vseli nivojih — po podjetjih, občinah, področjih in v republiki. Tako pogojno imenovane »okrogle mize« bi morale imeti naslednje osnovne značilnosti: 1. verificirati morajo točno opredotjeno temo, material (bodisi monografijo, sintetični material enega od štirih tematskih področij, pripravljene teze za tak sestanek itd.); 2. razpravljati morajo predvsem o dilemah in sprejemati svoja stališča o njihovem reševanju tako z vidika teorije kot z vidika prakse; 3. popravljati morajo gradivo oziroma argumentirana staMšča, ki bi jih po potrebi kasneje obravnavali tudi organi družbenopolitičnih organizacij oziroma organi družbenopolitičnih skupnsti; 4. zveznemu odboru za sklic in pripravo II. kongresa in še zlasti njegovim strokovnim skupinam ter referentom morajo posredovati svoje odgovore z zbranimi argumenti in predlagati, naj jih upoštevajo pri oblikovanju kongresnega gradiva in referatov. Sekretariat opozarja vse dejavnike in še zlasti občinske koordinacijske odbore, da odložitev kongresa ne sme spremeniti ritma priprav. Predložitev je le obveznost in možnost za večjo intenzivnost in boljšo kvaliteto dela ter terja glede na zahtevnost vključevanje vseh družbenih dejavnikov. Zato sekretariat pričakuje, da bodo zlasti občinski koordinacijski odbori pripravili svoje delovne programe ker bodo le tako lahko zagotovili dovolj množično verifikacijo stališč v praksi. Mimo tega pa pričakujemo, da se bodo v to zahtevno delo vključila tudi strokovna društva (so- ISKRA — tovarna kondenzatorjev Semič sprejme v delovno razmerje 1. VEC ELEKTROINŽENIRJEV jaki ali šibki tok za delo v razvpju, tehnologiji in proizvodnji kondenzatorjev; 2. GRADBENEGA TEHNIKA ali GRADBENEGA DELOVODJO za investicijsko vzdrževanje gradbenih objektov, instalacij in vodenje dokumentacije. Stanovanja so zagotovljena. OD po dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazil o strokovnosti sprejema kadrovska služba ISKRE tovarne kondenzatorjev Semič 15 dni po objavi. 8. Izvoz v prvem polletju kaže 60 % planiranega celotnega letnega izvoza. Obrat števcev je v tem obdobju že presegel svoj letni plan izvoza; obrat telefonije in panoga kinoakustike sta tudi presegla polletni plan izvoza, do-'čim so nekateri obrati in panoge pod planom. Omeniti je tudi dejstvo, da gre okrog 65 % vsega izvoza na konvertibilna področja. 9. Prodaja na domačem trgu je bila v I. polletju nekaj večja kot jo določa gospodarski plan. Ta presežek izvira iz večje proizvodnje, kot je» bila planirana. 10. V I. polletju je tovarna ob 53% izpolnitvi proizvodnega plana dosegla 51 % celotnega dohodka in 65 % ostanka dohodka. . ISKRA COMMERCE, Nabavna organizacija KRANJ, Okthamska 2 p r o d a na javni licitaciji OSEBNI AVTO CITROEN DS-21 Prostornina v ccm 2100, moč: 105 KM, leto izdelave: 4967, prevoženih 140.000 km. Izklicna cena je 30.000 N din. Licitacija bo v torek, 18. 8. 1970 ob 8. uri v prostorih Nabavne organizacije Kranj, Oldhamska 2. Interesenti morajo položiti kavcijo v višini 1.000 N din, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti ali po dogovoru. Ob 9. uri istega dne imajo pravico licitirati tudi zasebniki pod enakimi pogoji. ciološko društvo, društvo ekonomistov, pravnikov itd.). Sekretariat je prepričan, da je treba izvoljene delegate vključiti v vse te razprave, torej ne samo v razmišljanja, ki jih bodo organizirali v njihovih volilnih enotah* Smatramo, da morajo biti delegati pripravljeni na kongres tako, da bodo ob razumevanju posamičnih proble* mov lahko na kongresu nastopali s splošnimi problemi razvoja naše družbe. To pomeni, da delegati sicer ne smejo zanemariti izkušenj svojega kolektiva oziroma vseh kolektivov, ki jih bodo zastopali na kongresu, pri tem pa se morajo dvigniti nad prakticizem, ki ga vsiljuje ocena posamičnega. Pričakujemo, da bodo delegate tako usmerila tudi vodstva delovnih organizacij ki naj bi spoznala, da z delnimi rešitvami ne moremo zagotoviti skladnega in celovitega druž. benoekonomskega razvoja. Sekretariat želi, da bi mu z vseh omenjenih posvetov, tudi tistih, ki jih bodo organizirali občinski koordinacijski odbori oziroma politični aktivi — posredovali povzetke stališč in predlogov za rešitev obravnavanih problemov. Kritiko dosedanjega naj spremljajo argumentirani predlogi za drugačne rešitve. Koordinacijski odbor bo v svojem biltenu posredoval ocene s takih posvetov vsem političnim aktivom in zlasti vsem izvoljenim delegatom. | Dopisujte | 1 v ISKRO! | «■■■■BIIIIBBIBBIIIliaiillla ZAHVALA Ob smrti mojega očeta TOMAŽA TOMŠETA se zahvaljujem vsem sodelavcem .TR-ATN za izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Lojze z družino «nimfi i1 i-.vg.--.yy«ua ZAHVALA Ob prerani izgubi moje mame MARIJE GAŠPERLIN se zahvaljujem vsem sodelavcem v delavnici za štanca-nc dele — obdelovalnica obrata ATN, za izraze Sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Cilka Belšak »■roHMiBir-iiTtBTirrsz-v,,^ -7- ega Gremo na Triglav! Uspel izlet na Mofee Planinsko društvo Iskra prireja jeseni ob zaključku sezone obiskov visokih gora dvodnevni izlet na Triglav. V soboto 19. septembra bomo zjutraj odpotovali s posebnim avtobusom oz. s posebnimi avtobusi — odvisno od števila prijavljcncev — iz Ljubljane proti Gorenjski do Rudnega polja na Pokljuki. Tam bomo izstopili in odšli naprej peš po poti mimo Vodnikove koče in prespali na Kredarici v višini 2500 m. Naslednji dan v nedeljo 20. septembra se bomo povzpeli zjutraj na^vrh Triglava, od tam pa odšli po drugi, zahodni poti na Dolič in naprej do Trente, kjer nas bo pred našim počitniškim domom čakal najeti avtobus. Izlet ni preveč težka tura. Zmogel jo bo vsak, tudi nevajen planinec, ki je količkaj zmožen nekajurne hoje na dan. Prevoz z avtobusi od Ljubljane naprej plača planinsko društvo ZP ISKRA. Vso hrano in pijačo ter prenočnino plača vsak za sebe. Prenočišče bo rezervirano v koči v naprej za vsakega prijavljen-ca. Zagotovljeno -je strokovno vodstvo izleta, za vrtoglave tudi spremstvo. Izleta se lahko udeleži vsak član ZP Iskra, ne glede, če je vpisan v planinsko društvo. Edini pogoj je, da ima na izletu vsaj zasilno gorniško opremo kot so gojzar-ji ali močni čevlji s profilni-mi podplati, vetrni jopič, toplo obleko, zaščito proti morebitnemu dežju in seveda kar tudi nujno sodi zraven — koš dobre volje. Odhod avtobusa je za sedaj” v soboto zjutraj izpred osrednje stavbe Iskra Commerce na Kotnikovi 6. Avtobus sc bo seveda tudi ustavil v Kranju, da bodo vstopili tisti, ki tam stanujejo. Povratek bo po dogovoru v večernih urah v nedeljo 20. septembra. Vabimo zlasti sodelavce iz naših proizvodnih organizacij in tudi ISKRA RIZ, da izkoristijo ugodno priložnost in si ogledajo našo najlepšo goro Triglav. Prijave pošljite približno do 10. septembra, preprosto z dopisnico vodji izleta: Marjanu Kralju, Iskra Commerce, Ljubljana, Masarykova 15. O podrobnostih izleta bo-mot' našem glasilu seveda še poročali. Marjan Kralj Planinsko društvo »ISKRA« je v soboto 8. avgusta 1970 organiziralo za svoje člane izlet na Kofce nad Tržičem. Iz Ljubljane smo sc odpeljali ob 6. uri zjutraj, v prijetni vožnji smo prispeli do Tržiča v pičli uri. Tu nas je čakal vodič - domačin, vnet gornik »šimen«. Nato smo se peljali po strmi gozdni poti do vojaške karavle »šija«. Od tu smo šli peš, že vsi nestrpni, do planinskega doma na ICofcah (1505 m). Nekateri iz skupine so bili prvič na tako zahtevnem podvigu, toda z mnogo poguma in volje, da premagajo vse težave, ki so pred njimi. Pri koči smo imeli dobre pol ure postanka, da smo 9e malo pokrepčali odložili odvečno prtljago in se tako pripravili za vzpon na Veliki vrh (2088 m). Iz koče na Kofcah je naša skupina krenila ob pol desetih. Cez slabi dve uri so prvi že dosegli vrh, ostali pa kmalu za' njimi. Ko smo se sestali na vrhu dvatisočaka, smo bili vsi zadovoljni nad uspehom in prečudovitim razgledom, ki nam ga je nudil Veliki vrh. Naj omenim, da je bila v skupini članica našega društva, ki ima že več kot šest križev in pionir petih let; oba sta vse težave poti junaško, samostojno prenašala. Po krajšem postanku na vrhu smo se po enoinpolurni hoji vsi srečno vrnili dp koče. Navdušeni nad uspehom, ki smo ga dosegli in prijetno utrujeni, smo se v koči dobro okrepčali z okusnim kosilom in hladno pijačo. Tu smo se še malo razgledali in odpočili, naikar smo odšli do avtobusa in se odpeljali proti domu. V Ljubljano smo prispeli ob 18. uri. Vsi smo bili enotni: »Želimo si še takih izletov, z večjo udeležbo!« S. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, jidustrije za elektromehaniko. telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj !Mllllllllllllllllllllllllllllllllllltllll!lltllllHlllllllllllllllllllllttlllilllllllllinilllllllllMlllllllillllinilllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllllllllllllIllllllllllli¡lllllllllllllt!lIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIUillllllllllllltllllll!llllllllllllllllllllllliII Počitniški dom Iskra v Trenti Zanimivosti in lepote Trente Trenta zajema tri doline: Zadnja Trenta, Zadnjica in Zgornja Soča, ki so obdane z najvišjimi vrhovi Julijskih alp (Razor, Triglav, Kanjavec, Jalovec, Bovški Grintavec, Pihavec itd). Odprta pa je le k vasi Soča. V tem kraju je bilo od XVI. do XVIII. stoletja primitivno rudarstvo in topilničarstvo, sedaj' se pa prebivalci bavijo s planšarstvom. Trenta je kraj alpskega karakterja, izredne naravne lepote in priljubljeno planinsko letovišče. Po izgradnji ceste od Bovca čez Vršič 1620 m v času prve svetovne vojne, se je začel razvijati turizem. V bližini te ceste, pod Travnikom, je izvir Soče, ki po stopničastem terenu pada z brzeami v dolino. Tam, kjer se začne cesta ovinkasto vzpenjati na Vršič, je spomenik Julija Kugyja (1858—1944), delo kiparja Jake Sa-vinška. Glavno središče tega kraja je Na Logu 622 m, drugo središče pa je Pri cerkvi 713 m.