Postnim plačana s gototM,
Leto X, St. 178
Liubliand, petek 2. avgusta 1929
Cena 2 Din
UreduBtvoi
ffr«^ TCMob HH^
3122, 9123. 5124, 3125 io U 26. ■aribor: Aleksandram cesta 13. TddH
St m.
Ceflei Kocenora	Tctetea iter. t9&
BofcopM aa aa vračalo. . OCU po
Frataraova al* li Tatefea it >122, 1123, 1124. I12S, 3124. oddelek; Unbtem. (Vetano* 4 Telefon fe 249(2.
Maribori Uetaandmn aaM It U Tetetoo St «66. PadraMca Celja i Kocemrna aRea SL 1
Tedeloe ti. 190 Kateal pri poit 6ek. »vodil. Uvbljaaa St 11-842; Praha &sk> 78.180t Wlea Nr. 105.241
Fiasko »Rdečega dne" po vsej Evropi
Za 1. avgusta napovedani komunistični izgredi so se povsod izjalovili - Delavstvo Jugoslavije in drugih evropskih držav je enodušno
zavrnilo moskovske pozive k nemirom
Ljubljana, 1. avgusta.
2?a danes je bila napovedana po celi Evropi nekaka generalna skušnja boljše-viške ofenzive za svetovno revolucijo. Načrt je bil izdelan do podrobnosti. Komunisti vseh narodov in vseh dežel naj bi danes z manifestacijami, demonstracijami, terorističnimi akti, atentati in kakor se že imenujejo bogata sredstva boljševiškega propagandističnega aparata, vrgli vso Evropo v nemir in nered ter ji pokazali, da boljševiška svetovna revolucija maršira. Še včeraj je radio iz Moskve pozival komuniste vsega sveta, naj točno in požrtvovalno izvršijo svojo »historično misijo« na dan 1. avgusta. Vse kaže, da so bili moskovski voditelji globoko uverjeni o vsaj delnem uspehu svoje na široko zasnovane akcije, ki naj bi bila_ svetu pokazala njihovo naraščajočo moč, lastni boljševiški armadi v Rusiji pa v tolažbo predočila, kako se vedno bolj približuje zmagi sovjetskega sistema po vsej Evropi.
Izvzemši manjše incidente, ki le še bolj podčrtavajo pomen samega fakta, pa je potekel 1. avgust povsod mirno in boljševiška ofenziva se nikjer ni razvila niti do početka. Moskovski vlasto-držci so se pošteno vračunali. Pokazalo se je, da ne znajo pravilno ceniti razpoloženja prebivalstva Evrope in niti ne razpoloženja samih pristašev in sim-patizerjev komunistične misli. Gotovo je v Evropi še mnogo nezadovoljstva z obstoječimi socijalnimi, gospodarskimi in političnimi razmerami, res je, da se pojavljajo zlasti med delavstvom širom Evrope mnoge radikalne struje — toda kruto se varajo moskovski vlastodrž-ci, ako menijo, da je Evropa v enajstem letu po zaključku svetovne vojne željna novih krvavih požarov in novih razdejanj. Široke mase evropskih narodov in ne nazadnje tudi ogromna večina evropskega proletarijata si želijo zboljšanje obstoječih razmer in resno stremijo za tem, toda celo tisti, ki so pristaši »svetovne revolucije« si v svojem srcu predstavljajo to revolucijo kot rezultat mirnega razvoja in nekrvave borbe. »Diktature proletarijata«, kakršno je uvedla sovjetska gospoda v Rusiji, pa je vse razborite evropske komuniste strah, saj dobro vedo, da je to v resnici diktatura nad proletarijatom.
V tem dejstvu leži skrivnost popolnega debakila boljševiške prvoavgu-stovske akcije. Široke mase delovnega ljudstva, ne izvzemši komunistično ori-jentirane, so se z malimi in neznatnimi izjemami danes postavile na stran ogromne večine ostalega naroda ter so tako izvedle naravnost uničujočo demonstracijo proti prevratnemu poskusu iz Moskve.
Miren potek današnjega dne je znova pokazal, da so pozitivne in konstruktivne sile v Evropi danes tako močne, da je zaman vsak poskus nasilno spremeniti obstoječi pravni in družabni red.
Kar se posebej Jugoslavije tiče, so zadnji dnevi znova potrdili, da je jugo-slovensko delavstvo po svoji ogromni večini nepristopno komandi sovjetskih gospodarjev. Želi si mirnega sožitja z ostalim narodom in stremi za svojimi cilji potom pravilno izvajanega principa socijalne solidarnosti. Naše delavstvo je trezno dovolj, da ve, da more svoie cilje doseči le v mogočno in zdravo se razvijajoči lastni domovini, ne pa na njenih razvalinah, kakor bi hoteli he-rostratični propovedniki boljševiške svetovne revolucije. Domovina pa ima zato dolžnost, da se vedno krepkeje razvija kot zaščitnica socijalnega napredka.
Zatrjuje se, da je moskovska ko-minterna izdala za 1. avgust ogromne denarje. Težke milijone zlatih rubljev so pobasali razni agenti m provokaterji, ki so v mesecu juliju preplavili Evropo. Če danes v Moskvi delajo bilanco svojega velikopoteznega podjetja, potem si morajo priznati, da je to podjetje na celi črti bankrotirate. Trezni politični račun ar ji bi morali iz tega izvajati kon-sekvence ter končno prenehati s politiko, ki stalno izolira ruski naTod, kateremu bi moralo biti mesto med voditelji sveta. Ako pa bi sovjetska gospoda navzlic današnji bridki izkušnji nadaljevala svoje nesmiselno početje, bo le potrdila glasove onih, ki napovedujejo skorajšnje spremembe v Rusiji ter razlaeajo najnovejšo bOljševiško akcijo kot obupno početje režima, ki je izgubil tla pod nogami in čuti, da se mu bliža neminovni konec.
-- 1
Beograd, 1. avgusta, m. Po podatkih, ki jih je prejelo notranje ministrstvo, je današnji dan potekel po vsej državi v miru in redu kakor vsak drug delovni dan. Tako delavstvo v mestih, kakor v industrijskih centrih izven večjih mest je redno vršilo svoje delo. Manifestacije in demonstracije, ki so jih napovedovali komunisti za današnji dan po vsej Evropi, v naši državi sploh niso prišle do izraza. Varnostni ukrepi, ki so jih podvzele oblasti, da preprečijo te manifestacije hi morebitne izgrede, so se izkazali za nepotrebne in jih nikjer ni bilo treba izvajati. Nikjer nI prišlo do kakega incidenta.
Beograd, 1. avgusta, m. Po poročilih iz Zagreba, Novega Sada. Subotice, Sarajeva, Ljubljane in drugih večjih centrov ni bil nikjer v državi kaljen red in mir. Policijske oblasti so povsod ukrenile vse potrebno ter že prejšnje dni aretirale komunistične voditelje, ki bi mogli biti nevarni, tako da do napovedanih demonstracij in izgredov sploh ni prišlo. Ponekod so komunisti sicer skušali na skrivnem širiti komunistično literaturo in letake, vendar pa niso imeli sreče, ker jih je policija povsod takoj izsledila in aretirala.
T. avgust v LJubljani
Ljubljana, 1. avgusta d. Kakor po ceR
Evropi, so se komunisti tudi v Ljubljani in okolici pripravljali, da proslave 1. avgusta kot »Rdeči dan« po navodilih iz Moskve. Morali bi prirediti demonstracije in izgrede, razdeljevati hujskajoče letake in sploh poskušati zanesti vznemirjenje in razburjenje med ljudi. Ljubljanska policija, ki ima komuniste stalno pod kontrolo, je zato v zadnjin 14 dneh poostrila nadzorstvo in aretirala par terorističnih agitatorjev. Tako je dosegla, da v Ljubljani »Rdečega dne« ni bilo niti opaziti. Vsa podjetja so poslovala normalno in s polno zasedbo. Tudi policija je izvedla svoje varnostne ukrepe tako diskretno, da jih prebivalstvo niti opazilo ni.
Komunisti so bfli zaradi policijskih ukrepov prisiljeni omejiti svoje delo na razdeljevanje bedastohujskajočih letakov in brošur, ki so jih dobrii iz Hrvatske ali iz inozemstva. Pa še pri tem niso imeli sreče, ker jim je policija tudi te letake in brošure zaplenila.
V zadnjem času je bilo v Ljubljani aretiranih osem komunistov, članov tukajšnjih teroristično-komunističnij celic. Njihova krivda je dokazana in so izročeni deloma ljubljanskemu deželnemu, deloma pa beograjskemu Državnemu sodišču za zaščito države.
V Trbovljah
Trbovlje, 1. avgusta r. Povodom najavljenih komunističnih demonstracij za 1. avgust so oblasti podvzele v vseh revirjih trboveljske premogokopne družbe, zlasti pa v Trbovljah, ki so bile nekoč močan center komunizma, obsežne varnostne ukrepe. Znano je, da so bih komunisti še pred par leti v Trbovljah zelo močni. Zadnja leta pa je komunizem tudi pri nas zelo izgubil na terenu; mnogo komunističnih organizatorjev in agitatorjev se je izselilo deloma v Francijo, deloma v Rusijo in drugam, preostali pa so razdeljeni na več frakcij.
Kljub temu pa so oblasti posvečale tudi trboveljskim komunistom vso pozornost Četudi komunisti niso mogli več nastopati javno, so tem živahneje delovali tajno in snovali svoje prevratne načrte. Ni izključeno, da je s tem v zvezi tudi to, da je trboveljska žandarmerija danes zaplenila povodom hišne preiskave pri skupini dalmatinskih delavcev več dinamitnih nabojev.
Ljubljanska tvrdka »Slograd« gradi v Trbovljah novo stavbo za veliko cementno tovarno. Ker ni primernega terena, mora razširiti stavbišče z razstreljevanjem skalovja, za kar potrebuje velike količine di-namita. Poslovodja tvrdke »Slograd« je davi pred pričetkom dela opazil, da mu je zmanjkalo iz vreče, kjer ima spravljen di-namit, več dinamitnih patron ter okoli 70 vžigalnikov. Domneval je, da je bilo vse to ukradeno ponoči. Na stavbišču namreč delajo noč in dan in se delavci po skuninah menjavajo. O svojem odkritju je nemudoma obvestil orožniško postajo, ki je poslala 8 orožnikov v gostilno Grebene, kjer stanujejo delavci, ki so bili ponoči na poslu. Orožniki so našli delavce še v postelji ter so takoj izvršili natančno hišno preiskavo. Po kovčegih, zabojih in ovojih perila so res našli ukradene naboje in vžiealnike.
Orožni«tvo je takoj aretiralo več delavcev in iih odvedlo na orožniško posfcrio, kier so bili zaslišani. Po zaslišanju je bi'a večina aretirancev izpuščena, nekatere, pri katerih so našli natrone, na so obdržali v zaoorih. S popoldanskim vlakom so jih odpeljali v zapore sreskega sodišča v Laškem. Vsi aretirani delavci so iz Dalmacije iz okolice Biograda na moru.
Kolikor je mogla ugotoviti prva preiskava, ki jo je izvršila trboveljska žandarmerija, aretirani dalmatinski delavci niso bili v zvezi s trboveljskimi komunisti, od katerih so živeli popolnoma ločeno. Zagovarjajo se, da so hoteli uporabiti dinamit za razstreljevanje skalovja na svojih posestvih v Dalmaciji in za ribolov. Nekateri med njimi so bili res tudi že kaznovani zaradi ribolova z dinamitom. Ali je ta zagovor resničen, bo pokazala preiskava. Vsekakor je za aretirance neprijetno in ob-težilno, da je bil dinamit ukraden baš na današnji dan. Predstavnik podjetja »Slograd« smatra, da je obramba aretirancev zelo verjetna, ker se take tatvine često dogajajo in Dalmatinci res uporabljajo dinamit za razstreljevanje skalovja pri svojih domačijah.
Sicer pa je današnji dan tudi v Trbovljah potekel popolnoma mirno. Delavstvo je red no vršilo svoj posel in nikjer ni prišlo do kakega omembe vrednega incidenta.

V Mariboru
Maribor, 1. avgusta d. Komunistični dan je v Mariboru potekel v popolnem miru. V vseh obratih se je vršilo delo nemoteno in ako ne bi bila varnostna služba pomnožena in pojačena še z orožniki, bi sploa ne bilo opaziti nobene spremembe v mestu. Ves dan ni prišlo niti v mestu niti v okolici do najmanjšega incidenta. V Mariboru pač ni ugoden teren za komunistične prevratne poskuse, čeprav je tu zelo razvita industrija in je delavski element najmočnejši. Policija je izvršila zadnje dni sicer številne preiskave, kj pa so bile vse brez uspeha. Pač pa so našli orožniki te dni v obmejnih krajih in skrivališčih precej propagandnih komunističnih brošur in letakov ter mnogo s strojem pisanih programatičnih navodil, tiskani/i večinoma ▼ Berlinu. Neki žel. strojevodja, ki je prinesel s koroškim vlakom večji zavoj takih letakov tudi r Maribor, je bil kar na lokomotivi aretiran. Tudi nekatere druge aretacije so bile izvršene.
Na Hrvatskem in t Slavoniji
Zagreb, 1. avgusta, č. Iz Karlovca, Osije-ka in Šibenika poročajo, da je današnji dan povsed potekel v najlepšem miru. Orožni -štvo in policija sta bila sicer pripravljena, vendar pa jima ni bilo treba v nobenem slučaju posredovati. Enako tudi iz nobenega drugega kraja Hrvatske in Slavonije ni poročil o kakšnih incidentih-
Novi občinski svetniki
v Zagrebu
Beograd, 1. avgusta, č. Kralj je sprejel ostavko sedmih zagrebških občinskih svetnikov, deloma pristašev bivše HSS, deloma frankovcev. Namesto njih so bili s kraljevim ukazom imenovani: mesarski obrtnik in podpredsednik Zveze hrvatskih obrtnikov Milan Rosenberg, trgovec Stepan Brca, glavni ravnatelj Eksportnega in importnesa društva ter rumunski častni konzul v Zagrebu Milan Milic, kovinar Stjepan Mece, gradbeni nadsvetnik v p. Avgust Pišačič, carinski posrednik Dragoljub Andrijaševič in bančni uradnik Vladimir Veselic.
Visoko poljsko odlikovanje ministrskega predsednika
Beograd, 1. avgusta, m. Včeraj ob 12.30 je poljski poslanik na našem dvoru goep. Ba-binski v spremstvu vojnega atašeja poljskega poslaništva posetil ministrskega predsednika generala Pero Živkoviča ter mu izročil visoko odlikovanje reda »Polonia Restituta< I. stopnje, s katerim ga je odlikoval predsednik poljske republike.
Slava kraljeve garde
Beograd, l. avgusta, č. Danes se je vršila slava V. polka kraljeve garde. Udeležili 60 6e je vsi v Beogradu navzoči člani vlade, ki so se sestali v mestu ter odšli korporativno na Topčider, kjer je bila svečanost
Avto padel v reko
Stari Bečej, .L avgtusta. č. V bližini BaČ-kega Gradišita je padel v Tiso avtomobil, pri čemer so se zgolj po naključju rešili štirje, v njem se nahajajoči potniki. Ko je avtomobil hotel na bregu za vozi ti na brod, da bi ste prepeljal na drugo stran Tise, se mu je nenadoma pokvarila zavora, tako da je zdrčal v Tiso. V avtomobilu je bilo več zavojev velike vrednosti, ki so se vsi v vodi izgubili Razen tega je voda odplavila tudi sukno avtomobilovega lastnika, v kateri je bilo 20.000 Din. Avtomobil so sicer pozneje potegnili iz vode, vendar pa je motor, bil močno poškodovan.
Smrt iz ambicijoznosti
Beograd, 1. avgusta, č. Davi si je pognal kroglo v prša orožniški narednik Krsta Mirkovič, ki je bil prideljen h komandi mesta Beograd ▼ zgradbi bivše Narodne skupščine. V pismu, ki ga je pisal svojcem, izjavlja, da je šel prostovoljno v smrt, ker ni imel potrebnih kvalifikacij za prestop v administrativno službo in za nadaljnje napredovanje.
Miren potek 1. avgusta tudi po ostali Evropi
Kljub nasprotnim direktivam iz Moskve se je delavstvo povsod skoro polnoštevilno udeležilo dela — Do večjih incidentov ni prišlo nikjer
Berlin, 1. avgusta r. Glede na napovedovanja komunistov, da bo L avgust kot komunistični »Rdeči dan« potekel zelo viharno, se je splošno pričakovalo, zlasti v Berlinu, na Dunaju in v Budimpešti, da bo prišlo do krvavih izgredov in sličnih dogodkov, kakor so se odigrali julija lanskega leta na Dunaju. Po vesteh, ki so dospele do 21. zvečer iz vseh evropskih centrov, ni Prišlo tekom današnjega dne nikjer do kakih pomembnejših izgredov ali kaljenja miru m reda. Obsežne varnostne mere, ki so iih vsepovsod podvzele oblasti, so onemogočile vse komunistične nemire. Komunisti so se večinoma zadovoljili s tem, da so poskušali razširjati komunistične letake in drugo literaturo, dočim do kakin večjih demonstracij ni prišlo. Ni pa izkliučeno, da bodo skušali tekom noči v posameznh večjih industrijskih centrih komunisii vpri-zoriti še kake demonstracije ali izvršiti kake sabotažne atentate. Spričo poostrene policijske službe pa je le malo verjetno, da bi kjerkoli prišlo do kakih resnejših dogodkov. Največja nevarnost je bila v Berlinu, na Dunaju in v Budimpešti, a baš v teh mestih je potekel današnji dan v najlepšem redu in mimo. Delavstvo se v splošnem ni niti zmenilo za komunistično agitacijo inBje redno vršilo svoi posel, kakor ob vsakem običajnem delovnem dnevu.
Mir v Berlinu
Berlin, 1. avgusta, g. Današnje demonstracije so potekle mirno. Udeležba pri zborovanjih komunistov je bila zelo majhna. Število udeležencev se ceni na 6 do 8 tisoč, dočim se je udeležilo antikomunističnih manifestacij socijalnih demokratov preko 20 tisoč oseb. Komunisti so razdeljevali letake, v katerih pozivajo k meščanski vojni proti imperialističnim državam. V splošnem so uporni govori komunistov naleteli na malenkosten odmev. Demonstracijske sprevode socijalnih demokratov, ki so se vršili šele po komunističnih manifestacijah, so stražili močni oddelki organizacije »Reichsbannerc Tudi v drugih delih države je bilo mirno. Komunistični list »Die Rote Fahne« piše, da ura odločitve še ni prišla. Nihče ne more reči, kdaj bo prišlo do odločilnega boja.
Mir v Rumuniji
Bukarešta, 1. avg. a. »Rador«: poroča, da do 6. ure popoldne ni bilo nikakih neredov v Rumuniji. Povsod je delavstvo prišlo redno na delo in se vzdržalo vsakršnih komunističnih manifestacij. Le v Kišinevu se je v neki ulici pojavila skupina kakih 100 komunistov z zastavo na čelu. Komunisti so hoteli kreniti na glavne ulice. Tu pa so jih zavrnili kordoni policije. Komunisti so nato poskušali prodreti policijski kor-don, nakar je došlo do medsebojnega streljanja. Z obeh strani pa so streljali v zrak, tako da je bil ranjen le zastavonoša komunističnih manifestantov. Policija je aretirala 30 komunističnih vročekrvnežev.
Bukarešta, 1. avgusta, g. Današnji dan je potekel mirno. Včeraj in predvčerajšnjim je
bilo aretiranih še nekaj komunistov. Policija je zlasti' v Besarabiji ukrenila ostre varnostne odredbe. Aretirala je več komunistov, ki so prišli iz sovjetske Rusij<-, da bi zanetili nemire. Vojaštvo in policija je bila vee dan v strogi pripravljenosti. V prestolnici ni prišlo nikjer do nemirov. Z dežele ni toč-nejših poročil, vendar pa izgleda, da se tudi tam ni kalil red in mir.
Avstrijski komunisti še obetajo nemire
Dunaj, L avgusta, o. Navzlic temu, da je potekel 1. avgust v Avstriji v redu in mira, se širijo med prebivalstvom govorice, da ni izključeno, da bodo poskušali avstrijski komunisti s kako prevratno akcijo šele koncem tedna. O tem je obveščena tudi vlada, ki je odredila za slučaj kakih naknadnih komunističnih izgredov vse potrebno.
Dunaj, 1. avgusta, g. Današnji dan je potekel popolnoma mirno. Na trgu Svobode se je zbralo nekaj komunistov, ki pa so naleteli na izredno močne straže, katere število je bile dosti večje od zbranih komunistov. Naenkrat je nastala še nevihta z močnim dežjem, ki je zbrane komuniste takoj razpršila. Do nemirov ni prišlo nikjer.
Na Češkoslovaškem ni policija niti enkrat intervenirala
Praga, 1. avgusta, h. Današnji dan ie ▼ Češkoslovaški republiki potekel popolnoma mirno in brez vsakih incidentov. Por W5:la do 21. ure velijo, da ni prišlo nikjer do nemirov. V veliki pripravljenosti je bila policija zlasti v Pragi in v Moravski Ostrovi, vendar pa nikjer niti enkrat ni intervenirala. V noči od včeraj na danes je policija v Pragi izvedla več hišnih preiskav. Med dragim tudi v generalnem tajništvu »Rdeče pomoči«, katere tajnika Urban in Wagstein sta bila aretirana.
Francosko delavstvo ni nasedlo pozivom Moskve
Pariš, 1. avgusta, g. Današnji dan je v Parizu in okolici potekel popolnoma mirno. Do. poldne je bilo aretiranih približno 20 oseb. Med njimi neki Poljak, pri katerem so našli avtomatsko pištolo. Opoldne je notranje ministrstvo izdalo komunike, da je od 254.000 delavcev pariške veleindustrije stavkalo samo 8000. Komunistična akcija je tako v Parizu propadla. Javna prometna sredstva poslujejo normalno. Tudi na deželi je delavstvo v zelo majhnem številu sledilo izdani paroli za stavko. V Ceute pri Montpellierju so stavkujoče demonstrante razgnali dra-goncL
Pari*, 1. avgusta, s. V teku noči je policija izvršila pri listu »Humani tec ponovno preiskavo. Aretiranih je bilo 6 komunistov. Davi je bil aretiran župan v St Denisu, ker je pozival delavstvo, naj zapusti dela
Mir v Bolgariji
Sofija, 1. avgusta, a. Bolgarska agencija poroča: Državne oblasti so bile zadnje dni podvzele tolikšne in takšne varnostne mere, da je današnji dan potekel po vsej Bolgarski v največjem redu in mira. Tako v prestolnici kakor v notranjosti države so izostale vse manifestacije in agitacije komunistov.
Italija in Youngov načrt
Rim, 1. avgusta, a. Agencija Štefani poroča, da je imel ministrski svet sejo v palači Chigi. Mussolini je poročal o mednarodni konferenci v Haagu ter o stališču Italije napram Toungovemu reparacijskemu načrtu. Nova ureditev reparacijskih dajatev po "foungovem načrtu pomeni kompromisno rešitev, ki so jo omogočile posamezne države s tem, da so od svoje strani popustile. Italija bi bila pripravljena sprejeti Youngov načrt ne glede na razne njegove pomanjkljivosti, ako bi tudi ostale države umaknile svoje specijalne zahteve ter podredile svoje interese splošni gospodiarski in politični konsolidaciji Evrope.
Sestanek med Mussolinijem in Venizelosom
— Rim, 1. avgusta. Grški predsednik vlade Venizelos ,ki se nahaja na poti po Evropi in ki bo obiskal prestolice zapadnih velesil, je imel danes dolg sestanek s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Na sestanku sta oba državnika razpravljala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Vprašanje porenske nadzorstvene komisije
Berlin, 1. avgusta S- Danes se je vršil ministrski svet nemške vlade, na kateTe«n je bil dosežen popolen sporazum o staliSčai Nemčije oa fcoroferenci v liaajgu in o vprašanja kontrole v Porenju.
Po seji ministrskega sveta je odšel k predsedniku Hirodentergu zranan® minister dr. Stre-semann in rrru poroča'! o stališču nemške vlade naipraim haašVi konierenci. Predsednik Hšmden-burg je osvojil stališče nemške vlade, da ne sme nemšika delegacija pod nobenim pogojem pristati na uvedbo kontrolne komisije po fe-prasmtv! PoTenja, kakor jo žele vopostaviti za-padne velesile. Končno je odobril predsednik Hindenbuirg stališče nemške vlade, ki ie pripravljena v skrajnem slučaja privoliti samo na ustanovitev kontrolne komisije v Poremju, ki • bi vršila srvoje funkcije do konca leta 1930- ko moraijo zavemiki izipTaaniti v smislu določb versaiileske mirovne pogodbe iadnjo porenskio zasedeno oooo.
Velike sleparije v Pariza
— Pariz, 1. avgusta. Policija je v torek aretirala bankirja Pottierja, ki je slično kakor Martha Hanau, predsednica podjetja »Gazette du Franc«, ustanovil celo vrsto fiktivnih podjetij z raznimi privlačnimi naslovi, kakor »Credit Foncier Continental«, »Continental Holding«, »Evropsko zvezno banko« in končno zemljiško kreditno banko Linberg - Plage ter ž njimi osleparil mnogo ljudi za 50 do 60 milijonov frankov.
Nov hitrostni rekord parnika »'Bremen«
Bremen. 1. anngusta & Para& »©ramen« oa svojem potovanjfu iz Newyonka v OIkm^cu-ps postavi nov rekord v smeri z zapada pirtMl vzhodu. Prekosil je rekord parnika »Maureta* o-ija-c za 5 K.
Promet na novosadski borzi
Novi Sad, J. avgusta, č. Upravni odbor tukajšnje produktne in efektne borze je imel včeraj svojo redno sejo, ki ji je predsedoval Gedeon Djundj&rskL Poleg poročil o tekočih poslih je tajnik borze podal tudi poročilo o delu in stanju borze v prvi polovici tekočega leta. V prvih šestih mesecih je bilo sklenjenih na novosadski borzi kupčij za 8841 vagonov blaga. Največji promet je bil meseca aprila, najmanjši pa meseca februarja. Materijelno stanje borze je v primeri z lanskim letom znatno napredovalo.
Socialna konferenca na Sušaku
Susak, 31. julija, p. Sušaška občina je naprosila ministra socijalne politike dr. Drinkoviča, naj bi se na povratku iz Splita, kjer se bo prve dni avgusta vršila konferenca o izseljeniškem vprašanju, ustavil na Sušaku, kjer bi se vršila konferenca predstavnikov lokalnih oblasti glede raznih perečih socijalnih vprašanj. Zlasti naj bi se razpravljalo o organizaciji izseljeništva na Sušaku. o zgradbi raznih socijalnih in zdravstvenih ustanov, h katerim bi prispevala večje vsote tudi sušaška občina.
Bolgarske priprave za pogajanja z Jugoslavijo
Neprestane konference ministrov - Burov pri kralju'Bo-"ju - Sofijski list o našem predlogu
Sofija. 1. avgusta r. Minister pravde dr. Kulev je dobil od vlade nalog, naj pripravi vse gradivo in vse podatke, ki so v zvezi z amnestijo in ki naj tvorijo podlago za zadevni odgovor jugoslovenski vladi
Danes je polkovnik Panov, ki je vodil bolgarsko delegacijo v Pirotu, obiskal ministrskega predsednika Ljapčeva. Polkovnik Panov se je informiral o političnem položaju. Z druge strani se izve, da bo polkovnik Panov imenovan najbrž tudi za člana delegacije, ki bo vodila s predstavniki ju-goslovenske vlade nova pogajanja v smislu najnovejše note vlade SHS.
Davi je minister zunanjih del Burov odpotoval v Varno, da poroča kralju Borisu o svoji misiji v inozemstvu in o novo nastali situaciji med Bolgarsko in Jugoslavijo. Snoči je Burov sprejel angleškega in italijanskega poslanika, katerima je poročal o svojem potu v zapadno Evropo' in o intervencijah v Parizu.
V vladnih krogih se širijo najrazličnejše vesti o jugoslovenskem predlogu za nova direktna pogajanja. Govori se, da je Burov za obnovitev teh pogajanj, ki pa naj rešijo samo tehnična vprašanja. V drugih vladnih krogih pa se ne izključuje možnost, da bo zahteval novi položaj izpremembo vlade, ker pomeni jugos'ovenska zahteva poooln fiasko zunanje politike Ljapčeva m Burova. Jugoslavija, pravijo ti krogi, bi gotovo ne
nastopala tako, ako se ne bi zavedala, da lahko računa na podporo zapadnih velesil. Zato je njena nota nov dokaz popolnega neuspeha pariške misije ministra Burova.
Sofija. 1. avgusta r. O noti jugosloven-skega poslanika glede pirotskih konvencij prše »Zarja«:
»Beograjska vlada predlaga, naj se prično udva pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarsko o likvidaciji dvolastniških posestev in o ustanovitvi nevtralnega pasu ob meji. Ta vprašanja naj se redijo pred ratifikacijo pirotskih konvencij. Jugoslavija pojasnjuie svojo zahtevo po likvidaciji dvolastniških posestev s tem. da opozarja na ugodne usoehe podobne likvidacije z Italijo in Madžarsko. Glede nevtralnega pasu predlaga Jugoslavija, naj bi obsegal v širino 10 km, vendar ne samo na boltrarsko ozemlje, kakor je bilo prvotno mišljeno, temveč tudi na jugoslovenski teritorij, da se na ta način prepreči prehod emigrantov iz Jugoslavije na Bolgarsko. V tem pasu se bodo smeli kretati le domači prebivalci, državni uradniki in obmejne straže.«
Sofija, 1. avgusta r. O včerajšnjem sestanku ministra ruraniih de! Burova z italijanskim podanikom se doznava še to. da je italijanski noslarik v imenu svoie vlade priporočal bo'carski vladi, nai sprejme direktna pogajanja z Jugoslavijo.
Definitivna sestava naše delegacije za repa-racijsko konferenco v Haagu
Glavna delegata sta zunanji minister dr. Marinkovic in finančni minister dr. Šv^iuga — Sklepi ministrskega sveta glede
finančnega zakona
Beograd, 1. avgusta, č. Sinoči se je vršila v prostorih ministrskega pred-sedništva v poslopju finančnega ministrstva seja ministrskega sveta: Na tej seji je vlada razpravljala o vseh dosedanjih finančnih zakonih, ki vsebujejo okoli 2 tisoč zakonskih določb, ki se ne nanašajo na proračun, marveč na razne druge zadeve, ki spadajo prav za prav v druge zakone. Že svoječasno je vlada Sklenila, da se iz vseh bodočih finančnih zakonov izločijo vsi oni členi, ki niso finančnega in računsko-teh-ničnega značaja ter da se ti členi, v kolikor so še potrebni, uzakonijo s posebnim zakonom. Na sinočnji seji je vlada razpravljala o tem, katere določbe dosedanjih finančnih zakonov prihajajo v poštev za novo uzakonitev. Prvotno število teh členov je bilo znižano od 2000 na 200 ter je bil izvoljen poseben odbor, v katerem so ministri Uzunovič. Srskič, dr. Kumanudi in dr. Švrljuga, ki naj definitivno sestavi tak zakon.
Vlada je nadalje razpravljala na sinočnji seji o poročilu ministrskega odbora, ki je proučeval reparacijsko vprašanje v zvezi s politično konferenco
vlad v Haagu ter odobrila stališče, ki ga naj zastopa naša delegacija na konferenci. Pri tej priliki je zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi oficijelno obvestil vlado, da je prejela n^ša država s strani angleškega in belgijskega poslanika oficijelen poziv za udeležbo na konferenci v Haagu. Ministrski svet je sklenil, da bo na čelu naše delegacije zastopal našo državo na konferenci v Haagu zunanji minister dr. Marinkovic, člani delegacije pa bodo finančni minister dr. Švrljuga, naš poslanik v Londonu dr. Gjurič, nač. finanč. ministrstva Milan Gjorgjevič, tajnik finančnega ministrstva Ljubiša Mikič m uradnik finančnega ministrstva Matijaševiič. Delegacija bo odpotovala iz Beograda v soboto opoldne.
Povratek dr. Marinkoviča v Beograd
Beograd, 1. avgusta, m. Zunanji minister dr. Marinkovic, ki je bival v svrho lečenja deli časa na Zlatiboru, se je danes popoldne ob 17.30 v spremstvu svoje rodbine in šefa svoie ga kabineta vrnil v Beograd.
Krasen prvi avgust na Bledu
Komunisti se niso mogli niti pokazati — Višek tujsko prometne sezone — Pešizlet Nj. VeL kraljice
JZeppeEn" leti proti Azorskim otokom
Včeraj zjutraj je odletel zrakoplov „Grof Zeppelin" v Ameriko - Ob 12. uri je bil preletel Valence ob Rhono
Bled 1. avgusta p. Tudi na Bledn je oroZ-ništvo ukrenilo zadnje dni vse potrebno, da že v kali zatre vsak poskus komunistične agitacije in demonstracije. Še tekom včerajšnjega dne je orožništvo aretiralo dva komunista in ju spravila na varno.
Današnji dan je tako potekel v popolnem miru in je bil idealno lep poletni dan. Kavarne so bile kakor običajno natrpane, a v kopališčih so se domačiji in tuji gostje kar trli za vsak prostorček in vsako prazno kabino.
S 1. avgustom so prispele na Bled nove partije inozemskih tujcev. Okupirali so prav zadnje sobe in prostore ne samo na Bledu, temveč tudi v njegovi bližnii okolici. Na promenadi okoli jezera, v kavarnah, v hotelskih vežah, v menjalnici pred zdraviliškim domom in drugod imaš vtis, kakor da Bled ne bi mogel sprejeti več gostov. Frekvenca je menda te dni dosegla ne samo letošnji rekord, temveč prekaša po zmernem računu vsa povojna leta.
Nj. Vel. kraljica Marija je napravila peš-lzla+ proti Boninjski Bell Kraljico sta
spremljala prestolonaslednik Peter in mali prinček Tomislav. Ta je bil na noti prav razigran in podjeten ter je zadajal svoji kraljevski materi neprestanega posla.
Teniški turnir na Bledu
Bled, 1. avgusta, p. Jutri se prične na Bledu mednarodni teniški turnir, ki bo trajal še v soboto in nedeljo. K tekmi je prišlo veliko število prvakov v tenisu iz vseh krajev naše države, kakor tmK iz inozemstva. Za prireditev vlada zlasti v letoviščarskih krogih veliko zanimanje.
Poljski poslanik pride na Bled
Beograd, 1. avgusta, m. Včeraj dopoldne se je vršil na poljskem poslaništvu svečan sprejem naših oficirjev, ki so sinoči odpotovali na Poljsko, da vrnejo poset poljskim oficirjem, ki so nedavno posetili našo dr-žavo. Ekskurzije se udeležujejo večinoma pripravniki generalnega štaba z generalom Beličem na čelu. Poljski poslanik g. Babin-ski odpotuje jutri na Bled, kamor prispe tudi niegova soproga, ki je bila i na letovišču v Novem.
Mednarodni počitniški kurzi v Ženevi
Ženeva, 30. julija.
V	okviru pri Društvu narodov ustanovljenega »Instituta za intelektualno kooperacijo« posluje v Ženevi »Biro za študij mednarodnih problemov«. Ta biro prireja vsako leto v času univerzitetnih počitnic kurze za akademike vseh narodnosti. Kur-ze vodi pomožni direktor Instituta za intelektualno kooperacijo, prof. Alfred Zimmera.
Predavalni jezik sta francoščina in angleščina, oba glavna poslovna jezika Društva narodov, predavajo pa priznani strokovnjaki mednarodnih problemov, večinoma univerzitetni profesorji iz najrazličnejših držav. Med predavatelji so n. pr.: Leon Brun-swigg, profesor pariške Sorbonne, estonski zunanji minister Piip, Maynard Keynes, angleški član reparacijske komisije sir John VVilliams, profesor berlinske novinarske in politične visoke šole Bonn, direktor Mednarodnega urada dela Hudson itd. Snov predavanj je letos med drugim: Kelloggov pakt, problem reparacij, mirovna organizacija Društva narodov, Društvo narodov kot moralna velesila, mednarodno pravo v modernem svetu, Estonija itd. V petek, 26. L m, je predaval beograjski profesor Ibro-vac o sodobni Jugoslovenski poeziji, gdč. Protičeva pa je v francoskem prevodu de-klamirala več naših Izbranih pesmi
Počitniških kurzov se udeležujejo študenti iz Evrope, Azije in Amerike. Letos je vpisanih posebno mnogo Američanov in Angležev- študentov in študentk. Skupno so zbrani zastopniki 19 držav; Jugosloveni so trije; po eden iz Ljubljane, Zagreba bi Beograda.
Predavanja se vrše dopoldne in »večer vsak dan razen sobot in nedelj, ki so namenjene odpočitku in ekskurzijam. O vsaki predavani snovi se vodi nato diskusija, najprej v krožkih po 15 oseb, enkrat na teden pa je generalna diskusija za vse slušatelje skupaj. Te diskusije so izredno zanimive, ker skušajo vsi govorniki po svojem znanju zastopati interese in nazore svojih držav. Tako kažejo te diskusije v malem, kako težki so sporazumi v mednarodnih problemih in kako težka je zato tudi naloga Društva narodov. -
Dijaki, slušatelji počitniškega kuraa, stanujejo po raznih penzijonih in eo namenoma razmeščeni tako, da študenti iste narodnosti ne stanujejo skupaj. Na ta način so prisiljeni, da navežejo stike s tovariši iz drugih držav, se med seboj spoznavajo in se tako uče tudi medsebojnega razumevanja in medsebojnega upoštevanja. To dvoje je pa glavni temelj za utrditev mednarodnega prijateljstva in sporazumevanja. Občevalni jezik je v tem Babilonu skoro izključno francoščina; mala, diskretna tablica v nekem ponzijonatu celo izrecno opozarja, da je »faire aet de courtoieie« uporabljanje francoščine, ki jo razumejo vsi udeleženci.
Za vse udeležence počitniškega kuraa pa skrbi prav po očetovsko direktor Alfred Zimrnera, ki je zato pri vseh tudi izredno priljubljen. Da slušateljem ni dolgčas, prireja vsakotedenske koncerte in izlete, pretekli teden pa je ~>-anžiral celo lepo plesno zabava
Ustanovitev župnije na Rakeku
Pred dnevi je »Jutro« objavilo kratko notico o ustanovitvi župnije na Rakeku. Znano je, da se nekateri Rakov-čani zavzemajo za to, da bi se ustanovila samostojna župnija. Baje je ljubljanski škofijski ordinarijat napravil na pristojne oblasti že primemo vlogo. Glede ustanovitve župnije smo prejeli z Rakeka naslednje kratko pojasnilo:
Kolikor je znano, se še ni vodila nobena akcija za ustanovitev samostojne župnije na Rakeku, temveč se je vedno delalo le na to, da bi prišel na Rakek samo duhovnik, ki bi vodil vse posle kot expositus cerkniške župnije. Cela akcija pa se ne gane z mesta iz razloga, ker hočejo gotovi možje doseči, da bi vaščani sami vzdrževali duhovnika. Kdo naj se danes obveže za biro, ko se povsod dela na to, da se še stare dajatve duhovščini ukinejo, ki nikakor ne odgovarjajo več ne duhu časa niti razmeram posameznikov, še manj pa dostojanstvu duhovščine.
V	občino Rakek spadajo vasi: Rakek, Unec, Ivanje selo in Slivice, katere slednje tri vasi tvorijo že itak samostojno župnijo s sedežem na Uncu. Prebivalstvo vseh štirih vasi zr okrog 2000 duš, od katerih odpade komaj polovica na vas Rakek. Ali kaže tedaj ustanavljati novo samostojno župnijo, ko ni pričakovati nobene pomoči od županstva za vzdrževanje cerkve, cerkvenih potrebščin m duhovnika? Ali ne bi morda kazalo ustanoviti eno župnijo za celo občino, ko so vendar vse štiri vasi tako blizu skupaj? Razen tega pa rakovška cerkev že davno več ne odgovarja potrebam in razmeram. Vprašanje ustanovitve samostojne župnije na Rakeku je treba torej z vseh vidikov tehtno premisliti, preden se napravi končna rešitev.-
Končno je treba pripomniti, da se večina Rakovčanov ne ogreva s posebno vnemo ne za samostojno župnijo ne za duhovnika. Večina želi, da ostane vse p" starem.
Pomirjenie med Rusijo in Kitaisko
London, J. avg. s. Kakor poroča »Kcu-ter« iz Šanghaja, se je vršil v Mandžuriji med sovjetskim generalnim konzulom v Harbinu in zastopnikom kitajskega ministrstva za zunanie zadeve prvi razgovor za ureditev rasko-kitajskega spora. Pri tej priliki se ie razpravljalo o času in kraju, kjer naj bi se sestala oficijelna rusko-kita»iska konferenca.
Fffedricbafaafca. 1. arveusta «. Zrakopto-v »On* Zeppe&M Je daras ob 3 JO odtotei u svoj veifci potet {reko AtianUistega oceana ▼ Ameriko in od žu p»eko Tihega oceana ▼ Tokijo. Orfiest se je izvršili gSadko in je zrakopfov po -vo&ui sad Bcndensfidu jezerom krenil prati francoski metfi. Zaradi rane ure Je oddetm prisostvovalo samo okrog 300 gledalcev. Na krovu «a-laoptova Je 19 potjrfcov ki 41 mož posadke. Potiski SO ve&noou zastopniki kooceroo* velik A časopisnih pocdiieM- Med potniki »ta tndt dve dana.
Lroa, 1. ajvjjBsta o. Ob M. mi 10 rmnrt so
opazili pturt? nad mestom kakih 1000 nwtrw visoko nemški arakop!ov »Zeippe.fec, ki J« vraei vrečico s poŠto. Radijska postaja zrakoplova Je naprosita brezžično za vtemendko poročite, kj Ji je bfto takoj javljeno. Zrakoplov je misli'! prvotno v®eti smer na Bordeaux, ker pa so nad osredrojo Francijo vremenske prilike neprimerne za potet, Je nadadtfevad polet proti Jmgooapa-
fa io kveafl proti Mont pe#ierjn.
Vajence s/R., 1. avgusta o. Nekaj nriort po 12. uri je letd nad mestom v smeri proti Gibrai-tarin arakoplov »Zeppelin-c. Kapetan dr. Eoke-bct je od-dai nad mestom brezžično brzojavko, da misli leteti proti Gibraltarju in od tamkaj proti Aaorsfcrn otokom, kjer ho usmeril polet oa Bertimidske otoke.
Lakeharst, 1. avemsta e. Mornariško tajništvo je »afoči3o poveljstva letaKšča v Lake-hurstu, nai pripravi vse poirebno za sprejem »Zeppe&na«. Vse ameri^e mornariške radio-postaie so prejele »aJogo, da stopijo čkn prej« v stik z radijsko postajo zrakoplova in mu pomagajo na njegovem pota preko Oceana.
M ar selile, 1. avgusta s. Po brezžični brzojavki paroika »Lafonv« so videti zrakoplov »Grof Zeppeiin« ob 15. uri med Marseillom in BaJeakum. PljiJ ie v južni smeri. Zrakoplov je bfl 3 stopinje 29 miwtrt vzhodne dolžine in 41 stopmj 29 miirat severne Širine.
Gias o nemško-francoskS vojaški zvezi
Nemčifa in Francija snujeta obrambno zvezo, za medsebojno
jamstvo nedotakljivosti sedanjih meja — Baje je v načrtu
skupni poveljniški svet za francosko in nemško vojsko
Pariz, 1. avgusta, d. Znani nemški veleindustrijec Arnold Rechberg, ki deluje že nekaj let za kar najtesnejše sodelovanje med Nemčijo in Francijo in ki je bil eden glavnih pokreriiteljev misli ustanovitve francoskb-nemškega kalijevega m železnega kartela, je objavil v »Avenirru« pismo, ki je vzbudilo splošno pozornost Rechberg piše naslednje:
Na zavrih sestankih, ki so se vršili med zastopniki nemške in francoske vodske in ki sem se jih udeležil tudi jaz, je bil izdelan natančni načrt za francosko-nemško vojaško zvezo. Nemčija m Francija se obojestransko obvezujeta jamčiti za nedotakljivost in obrambo svojih meja v primeru napada od katerekoli tretje strani. Med francosko in nemško vojsko se določa zato Številčno razmerje v iznosu 5 : 3. tako da bo štela francoska vojska 500 ono mož, ako bi jih imela nemška 300.000 mož. Dalje se bo ustanovil skutmi vrhovni poveljniški svet, ki ga bodo tvorili francoski in nemški generali. Naloga članov tega sveta bo obojestranska
kontrola delovanja francoske in nemške vojske ter izdelava načrtov za skupno obrambo francoskih in nemških mena.
Objava tega pisma je vzbudila v francoski in nemški javnosti veliko senzacijo, ker je Rechberg ž njo potrdil resničnost že dolgo časa krožečih vesti o privatnih razgovorih med zastopniki francoske in nemške vojske v svrho ugotovitve možnosti francosko-nemške vojaške zveze.
Lfubavna tragedija
Beograd, 1. avgusta č. Danes popoldne Je delavec OH&ič zaklal z velik,iim nožem svojo fijutoico Ano Grun. Zatem je sunil nož v lastna prša s tafco silo, da sj je pri sunikrn prebodrf prsmi koš v višini srca. Oba sta bila v hipu mrtva. Gfišjč je že de1§ časa zalezoval svojo tjuibico, kš pa ga Je v zadnjem času odMamjaJa. h teiga se mo je rodila strašna misel oa tumor IMvce in na samomor, ki za ie danes tiudi izvršil.
Hmeljski trg
Žatec, 1. avg. h. Tendenca minuk Malo prometa. Cene 700 do 850 Ko,
Tub je vohunil v korist Madžarske
Obremenilne izpovedi prič proti dr. Tuki, ki ga dolze, da je organiziral na Slovaškem revolucijo in prodajal svojo
domovino
Bratislava, 1. avgusta, h. Današnji dan je pomenjal višek razprave proti prof. Tuki, ker sta bila zaslišana kot glavni priči poslanec Karel Florjan Thomanek in bivši kapetan Karel Belansky.
Ob pričetku razprave Je bil nasliSan Mihael Mraz, ki je izpovedaL da je prol. Tuka organiziral skrivališča orožja. Kje se, nahaja to orodje, niso mogli dognati, vendaT pa je ugotovljeno, da je bilo orožje madžarskega in italijanskega izvora.
Poslanec Thomanek, ki je bil po L 1923. član finančnega odbora Slovaške ljudske stranke, je izjavil, da Tuka organizacije »Rodobrana, ni plačeval iz denarja stranke, temveč iz drugih virov. Na potovanju s Tukom na Dunaj je večkrat obiskal italijanskega novinarja Tamaro, s katerim je bil Tuka v zelo prijateljskih zvezah. Thomanek in Tuka sta bila v zvezi tudi z znanim urednikom Mandlom. Tuka je Thoma-neka seznanil tudi s Stjepanom Radičem, ki je takrat po svojem povratku iz Moskve
bival na Dunaju. Radič je v zaupnem razgovoru med štirimi očmi svaril Thomaneka pred Tuko, o katerem je izjavil, da ni Slovak. Tuka je peljal Thomaneka tudi v sovjetsko poslaništvo, kjer je bil Tuka zelo dobro znan. Pri konfrontaciji Tuka teh navedb ni zanikal in je le trdil, da je bil Tamaro prijatelj Slovakov in Čehov.
Nato je pričelo zasliševanje glavne priče Karla Belanskega, župana v Lučenou. Be-lanskv je bil aktivni avstrijski častnik. Po prevratu je služil v češkoslovaški vojski je Tuka seznanil z madžarskim častnikom zval naj deluje na to, da pride do revolucij« Slovakov proti Čehom. V to svrho ga je Tuka seznail z madžarskim častnikom budimpeštanske kadetske šole Kavaczetn. Kovacz je pozval Belanskega, naj vodi spi-jcmažo proti Češkoslovaški v korist Ma> džarske in Nemčije. V tem uradu je so deloval tudi angleški novinar Lockhardt. T; zasliševanja Belanskega je ugotovljeno, df je Tuka vodil špijonažo za Madžarsko.
Prekinitev angleško-ruskih pogajanj
Rusija odklanja angleško zahtevo po predhodni rešitvi spornih vprašanj in zahteva takojšnjo vzpostavitev normalnih odnos a jev
Moskva, L avgusta g. Rusko-angleška pogajanja so bila danes prekinjena, ker je državni tajnik Henderson odklonil vzpostavitev diplomatskih odnošajev, preden bi bila rešena sporna vprašanja glede medsebojnih zahtev. Dovgalevsky je izjavil, da ima navodilo od svoje vlade, naj vodi samo pogajanja o obliki nadaljnjih razgovorov glede spornih vprašanj. Sovjetska vlada smatra za potrebno, da se do takrat imenujejo poslaniki. Henderson je v svojem odgovoru z vso odločnostjo označil takojšnjo vzpostavitev diplomatskih odnošajev kot nemogočo ter je predlagal, naj se odpošlje v London sovjetska delegacija. Dne
31. julija je Dovgalevskr izročil angleškemu državnemu tajniku odgovor zunanjega komisarijata, ki povdarja, da je sovjetska vlada storila vse, da se olajša zbližanje med Sovjetsko unijo in Anglijo. Izjava Hendersona pa kaže, da angleška vlada noče neposredno vzpostaviti odnošajev, sicer ne bi stavila takih pogojev za vzpostavitev normalnih odnošajev. Glede na to je zunanji komisarijat prisiljen, da zahteva nova navodila predsedstva eksekutivnega komiteja Sovjetske unije, čije prihodnja seja bo proučila nove predloge angleške vlade. Poslanik Dovgalevsky je po izročitvi svoje note odpotoval v Pariz.
Osebne vesti s poste
Imenovani so za pogodbene poštarje: Josip Ferenčak v Studencih pri Mariboru, Darinka Roppel pri Sy. Urbanu poleg Ptuja, Jolanka Kanižaj v Prosenjakovcih, Minka Velikonja roj. Vehovar v Poljanah nad Škof jo Loko in Francka Habjan v Pristavi; za služitelja sta postavljena Josip Dobrin na Ljubljani 1 in Fr. Špende v Mozirju.
Premeščeni so: k ljubljanski poštni upravi inšpektorji: dr. Metod Kirigin iz Zagreba. Nikolaj Pavlič iz ministrstva in dr. Fr. Janžekovič iz Skoplja; pb. ur. II-3 Ana Kupec iz Ljubna v Šoštanj, Alojzija Ceme iz Moravč na Maribor 2, Mara Gorjanec iz Vinice pri Črnomlju v Metliko, Franja Ka-pus iz Gorja pri Bledu v Tržič, Angela Fazzini iz Št Vida pri Stični na Ljubljano 1, Vera Jan iz Šmartna pri Litiji na Maribor 1, Mara Podjed iz Vidma pri Krškem v Krško, V. Nusbeck iz Loškesa potoka na Ljubljano 2, Poldka Friedl iz Štor v Celje, Drago Miložič-Lindič od Sv. Lovrenca na Pohorju na Ljubljano 1, Fr. Zehelj iz Dravograda v Mežo, Marija Kasjak iz Cerkelj ob Krki v Dobrno, Francka Vrtačnik iz Litije na Maribor 1, Ema Tri'ler iz Škoije Loke na Ljubljano 1 in Hilda Čop iz Pod-narta na Jesenice na Gorenjskem: pb. ur. 11-4 Ana Lenko iz Polzele na Ljubljano 1, Terezija Kenda iz Gornje vasi v Žiri, Ivanka Grad iz Stične v Grosuplje. Francka Zgonc iz Pristave v Celje, Amalija Ponde-lak iz Strnišča na Maribor 2, Amaiija Ka-lan iz Podplata na Ljubljano 1, Vladimir Šenk od Zg. Sv. Kun^ote v Beograd, Angela Bernik iz Križ na Gorenjskem na Ljubljano 1, Ana Kos n Loke nri Zidanem mostu na Zidani nioct, Elizabeta Hrovat z Zidanega mostu na Ljubljano 1, Vera Plehan od Sv. Troiice v Slov. goricah v Hrastnik. Justina Florjančič iz Studenca pri Ljubljani v Ptuj. Ana ŠVrbec iz Ptuja v Litijo in Mara Grims iz Železnikov v Škofjo Loko; pb. ur. II-5 Marija Praznik iz Dobrne v Slov. Bistrico: telef. III-3 Terezija Lovšin iz Toplic pri Novem mestu v Žužemberk, Ljudmila Baiec iz Nove vasi pri Rakeku v Kočevje, Ema Buridan iz Jur-šincev v Celje. Marija Drobnič iz Gornje Lendave v Radeče ori Zidanem mostu. Angela Šavpah iz Dobrovnika na Maribor 1 in Franja Hiadnik od Sv. Tomaža pri Ormožu v Ptuj: služ. 2. skupine Tosip Šunko iz Maribora 2 v Celje in Josip Kok iz Celja na Maribor 2.
Odslovitev iz službe: porodbena pošta-rica Marija Lešnik ▼ Oplotnici je bila od-PtfSčena.
Ženitve fn molitve: teh. uradnik Maks Rem« pri ob'a«tni nb. upravi Je vzel za ženo Francko Martinčevo. ob. ur. 11-3 Pavel Rabič v Laškem telef. III-3 Marto Burger iz Ptula. pb. ur. II-4 Pavel Žak v Marenbergu Tončko Po*oreutz. pb. ur. II-5 Hinko FaJdiea na .Mariboru 2 poštno uradnico
ri-5 Ljubico Glaser iz Ljubljane 1, žvaničnik 1. skupine Jakob Vovk na Ljubljani 1 Marijo Marinko, zvan. 3. s k. Josip Falouč na Ljubljani 1 Marijo Belihar, služ. 2. sk. Stanislav Moravec v Brežicah zvan. 3. sk. Angelo Mlakar iz Brežic.
Izpiti za vodstvo pogodbenih pošt so napravile: Anica Čebular, Julka Fajdiga, Frančiška Plaznik, Amalija Vovk, Natalija Skuhala, Zdenka Kanižaj, Angela Vardjan in Cirila Vehovec.
Slovo južnosrbskih kmetovalcev od Ljubljane
jbljana, 1. avg.
Kmetovalci iz Južne Srbije so se danes požurili, da si v kratkem dopoldnevu ogledajo še Ljubljano. Že zgodaj je bik) v žrebčarni, kjer so jim bila napravljena prav udobna prenočišča, prav živahno. Z dvema avtobusoma so jih odpeljali v mesto. V spremstvu strokovnega uradnika g. Kureta so se ustavili najprej pred mestno klavnico. Ži-vinozdravnik dr. Kune jim je pojasnil vse manipulacije in posamezne naprave Vpričo njih so zaklali enega vola. Z občudovanjem so motrili moderne hladilne naprave. Ostali so na klavnici nad eno uro. Ker ni čas pripuščal, so opustili ogledovanje naprav ter so krenili na Ljubljanski grad, od koder je bil sicer krasen razgled, toda gorski velikani so bili tudi danes zakriti z meglenim pai-čolanom. Z Gradu so se gostje napotili na Vodnikov trg, kjer so se mnogo zanimali za tržne cene raznih pridelkov. Po glavnih ulicah so krenili v Tivolski park. Spotoma so se zanimali za vsako znamenitost. Povpraševali so celo, čemu tračnice v Ljubljanici... Ogledali so si končno še velesejmske prostore, nakar so odšli proti glavnemu kolodvoru. V restavraciji pri Mikliču so zavžfli malo južino, nakar so se po presrčnem slovesu odoeljali z opoldanskim dunajskim brzovlakom proti Št. Jurju rn Mariboru. _
Žrtve rudniške katastrofe
? Nemčiji
— Berlin, L avgusta. Državni predsednik, pruski ministrski predsednik in vlada eo nakazali večje podpore rodbinam rudarjev ponesrečnih pri vraldenburSki premogovniški katastrofi, ki je zahtevala • kasneje umrlimi 30 smrtnih žrtev.
Naši Kraji in ljudje
Francek Dolenc -šestdesetletnik
Na robu Škofje Loke, malo dalje, kjer so tekdaj na Sekališču sekali zločincem roke fa glave, so na Gavžniku obešali hudodelce in nedolžne. Tam se je pred kakimi 70. leti krvavo znamenje preselilo na vogal mogočne domačije, ki je zrasla iz teh s krvjo ta grozo napolnjenih tal
Koralžen Slovek Je moral bffl, Id se ni tel okrog krvavega znamenja vzdihujočih duš in si je na tem kraju postavil svoj dom. Ez starodavne družine Dolenčev, ki se je razmnožila do meje loškega gospodstva nad Vrhniko po vseh hribih in dolinah čez Poljansko dolino in pod Blegašem v Selško dolino, je bil gospodar Jožek. Kupčeval je na vse strani dežele z vsem, vozil je blago čez Ljubelj in bratil se je s Hrvati V novi ponosni hiši se mu je na današnji dan pred M. leti rodil sin Francek.
Tineta, Janeza in Jerico Je oče šolal, Francka pa je obdržal pri sebi, čeprav se je tudi Janez kmalu vrnil z realke. Premožna hiša je bila vedno polna študentov, v velikih počitnicah pa so prihajali tudi Hrvatje, ki jih je vodil Tine s seboj. Tu se Je učfl za izpite slepi Stjepan Radič in zlagal slovenske pesmi na lepo, idealno Jerico. Najlepše rože so cvetele v vrtu in polna pesmi je bila lopa na njem. Ce ni prepeval in fantoval s študenti, je i rancek pohajkoval po gozdovih ali pa skrivaj lovil ribe v Selščici in z vejami zagrnjenih potokih.
Zdrav, sočen in okrogel je bil kakor vinska jagoda, ki so jo pesmi osladile. Zaradi ckroglosti in zdravja so mu rekli Bulček.
Pred njimi in po Jožkovih se loška soseska ne spominja takih fantov. Vse, kar je bilo mišičastega in predrznega, se je zbralo okrog njih, prav tako kmečki sinovi kakor Študentje. Vse se je balo in vse je spoštovalo to cavallerijo rusticano. Zaradi koraj-že in moči viteških manir napram nasprotnikom in zaradi mogočno se v noč razle-gajočega petja. Muzika je bila pri Jožku doma. Ob klavirju je prepevala Jerica in z njo študentje in domači. Na vasi so Jož-kovi peli naprej. Francek še vedno poje veselo in prešerno, Jerica prepeva direktorju konservatorija Hubadu; Janezu in Tinetu pa o Vseh svetih prižgo sveče pri fari
Mladi gospodar Jožkov Francek se Je ženil. Kam pa. V mesto po najlepšo je šel, po milo in drobno plavolasko Julko in iz zakajene kavarne očeta Venca Payerja je pripeljal svojo tiho in mirno, vedno skromno družico za gospodinjo na veliko in vedno večjo domačijo. Po potresu je bila Že dolgo je tega. in kdo pozna gospo soprogo povsod znanega veleindustrijalca Dolenca? Zelo, zelo malo je takih Franckovih znancev, da bi jo poznali, a vsi ti pravijo, da ni boljše, bolj ljubke in vedno enake, kakor Je gospa Julka. Samo za hišo je vedno živela in pazila, da so zrasli sin Franci in Danka ter Slavka, vsi trije mladiči iz_so-kolskega gnezda. !	""
Deset tisoči Sokolov, Gsočl lovcev fn ribičev, tisoči delavcev in vsi napredni Slovenci se danes spominjajo Francka.
Domača občina, ki ga je večkrat izvolila «a župana, ga hvali kot ustanovitelja ga-sUrega društva in glavnega pomočnika viteza Strahla pri graditvi vodovoda, kot vedno agilnega, požrtvovalnega in nesebičnega občinskega svetovalca in ustanovitelja ogromne lesne industrije, ki preživlja tisoče družin.
Iz gozda Je njegov razmah Ir gozd je njegov dom, njegov najboljši in najzvestej-
6 prijatelj. Nik do gozda tako ne Dubi, ne varuje in ne goji, kakor on. Milijone in milijone smrek je zasadil in vseh teh mladih zelenih milijonov vrhovi danes šume Franc-kovo ime. Tisoči žuljavih rok njegovih delavcev, ki jih je vedno smatral le za svoje pomočnike, mu danes segajo v vedno odprto desnico in voščijo vse najboljše, kakor tndi on vedno le dobro želi njim.
Lastnika obsežnih gozdov je najljubša zabava lov, seveda le kraljevsko plemenit V njegovih ogromnih revirjih je vedno več divjadi vedno več divjih petelinov, srnja-di, gamsov in jelenov. Ustvaril jim je v Kokri paradiž, da so v njem varni iTcd lakoto pozimi in imajo poleti zavetje pred krvoločnimi strelci Čeprav so po potokih in rekah povodnji uničile bogastvo rib, se v njih varno razvija nov in pomnožen zarod, ki ga je nasadil najbolj strastni ribič Francek. K> -<»»«».*..
Ta veliki prijatelj natnre Je seveda tndi velik ljubitelj vrtov in rož. Prekrasni strokovno gojeni nasadi sadnega drevja, redkih inozemskih iglavcev in stotine najple-memtejših vrtnic in cvetiic obdajajo njegovo domačijo v Stari Loki, njegove Štemarje v škofji Loki ki si jih je namenil za počitek na stara leta, in njegov g^ad Hrib Preddvorom. In še vedno misli, odkod bi še kaj narf čii In kakega vrtnarskega arhitekta in ometnika bi še poklicai, da to krasoto še o.cpša.
Za njegov Hrib mu Je prof. 5vč napravil osnutke za opravo v narodnem slogu, Maksim Gaspari pa je soKe okrasil s svojimi slikami. Najbolj ponsen je Francek na celo zbirko Groharjevih najboljših slik, saj ima razen drugih njegovih glavnih del tudi slavnega »Sejalca« — ter na svoje pn-j&te'jstvo s skoraj vsemi slovenskimi umetniki, zlasti pa z nekdanjimi Ločani, z Gvi-denerr Birollo, Matejem Slerne.iom in Ri-hardem Jakopičem, ki je mm?o let stanoval pri njem v Stari Loki Grohar pa na njegovih Štemarjih.	~
Vse to, kar smo o Francku navedli, je le majhen njegov del, vse ostalo pa je Sokol in zopet Sokol.
Njegovo delo je Sokol ▼ Škofii Loki hi mnoga sokolska društva v bližnji in daljni okolici. On je postavil prekrasen Sokolski dom v Škofji Loki in z njegovo pomočjo so jih postavili drugod, jih še postavljajo in jih tndi še bodo postavljali, saj je naj-stainejša in vsem sokolskim proračunom skupna postavka njegovo ime. Najljubši v sokolski družini mu je seveda naraščaj. Gorje štantu s slaščicami, če se mu približa od sreče zardeli in od veselja žareči Francek s trooo najmlajših Sokoličev! Čebljanje in vriščanje otrok trga le njegov poskakujoči in vzpodbujajoči: »Ke-ke-ke-ke na alstn — zdravo!«
Njegovo srce je dom Sokolov hi njegov dom je njih dom. Vsak poštenjak je gost v njegovi hiši. ki pogosto odpira svoja gostoljubna vrata tudi prvakom naroda in države, večkrat pa Francek s ponosno in radostno vdanostjo oozdravi tudi najvišjega gosta — kralja. Francek je te časti tudi vreden.
Šestdeset let. na vendar kakor vinska ja-roda še ves zdrav, okrogel in sočen - . Tak še mnogo let!
Jubilej uglednega Vrhničana
Te dni je praznoval g. Nace Kunstelj, lastnik splošno znane in ugledne gostilne »Pri Nacetu« na Vrhniki, v krogu svoje dobre žene, sorodnikov in prijateljev svoj 60. rojstni dan.
Nace Kunstelj je prava vrhniška korenina, mož markantne in orjaške postave. Med drugimi vrlinami ga diči kremenit značaj, dobrodušnost in velika vnema za Sokolstva Vrhniškemu Sokolu je zvest čten in ponosen zastavonoša. Nad 30 let je že naročnik »Slovenskega Naroda« in tudi »Jutru« je zvest odkar izhaja. Slavljenec
je velik ljubitelj narave. Rad se bavt z lovom na kače, ki jih žive polovi Letos je nalovil že več lepih eksemplarjev modrasov za ljubljanski Zoa
Uglednemu Vrhničana želimo še mnogo srečnih let ^^^^
K votlinam pri Hudi luknji
se peljemo v nedeljo okoli d. zjutraj iz Maribora do Gornjega Doliča. Ker sem dobil mnogo vprašanj, kako dolgo bo trajalo raziskovanje, sporočam, da za iste samo en dan, ki se ne udelže natančne preiskave, kakor n. pr. kopanje itd., ki bo pa trajalo nedogleden čas. Oni torej, ki si hočejo votline le površno ogledati, je dana možnost povratka še isti dan. Seveda se lahko tudi ženske udeležijo ekspedicije.
Ravnokar sem dobil od Sv. Vida nad Valdekom pismo, da je pred kakimi 7 leti g. Jurij Mirkac, posestnik, vodil neko družbo v te votline ter so našli v votlini Špe-hovki dve živi do 50 cm dolgi živali podobni prašičem. Bili sta popolnoma goli, rdečih oči, bele barve, kratkih nog in kratkega repa ter jako grbaste kože. Nenavadnih obiskovalcev sta se živali tako prestrašili, da sta stali nepremično m si jih je vsak lahko natančno ogledal. Upati je, da jih tudi sedaj najdemo. V Pilanci so tedaj tudi našli veliko okostje, ki pa ni bilo od sedaj živečih živali.
Ekspedicija bo torej na vsak način Jako zanimiva. Odredil sem, da se bodo do nedelje napravile zasilne steze do votlin in torej dohod ne bo pretežaven. Ne pozabite fotografičnih aparatov in zanesljivih svetil jk!	_ J. Pajtler.
Iz zgodovine požarnih nesreč
Kranj, 1. avgusta
Ob priliki nedeljske gasilske manifestacije v Kranju in proslave 50-letnice delovanja domačega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva in slovesne blagoslovitve male motorne brizgalne prinašamo zanimivo črtico o večjih in nevarnih požarih, ki so v zgodovini mesta Kranja zelo spreminjali lice mesta in obeh predmestij.
Meseca avgusta 1. 1668. je pogorelo ,v mestu 53 hiš popolnoma in 8 hiš na pol, 4 hiše so podrli, ko so požar lokalizirali. Ogenj je nastal v stanovanju Otilija Offre-dija, ritmojstra pri polku Gonzoge, stanujo-čem v Kunsteljnovi hiši. Naredili so po požaru Kranjci vpričo župnika Ivana Mihaela Ferrija zaobljubo, da bodo imeli vsako leto v nedeljo po prazniku sv. Lovrenca v čast sv. Florijana po mestu procesijo s sv. Reš-njim Telesom, da bi bili v prihodnje obvarovani take nesreče. Procesija je bila pa čez 4 leta prepovedana, ker niso škofijstva prosili za dovoljenje.
Dne 20. avgusta 1. 1749. popoldne ob 4. je pokončal Kranj najstrašnejši požar. Zgorelo je 290 hiš in 20 pristav ter 20 oseb, ki so bile stare od 12—70 let. Vseh 20 mrli-čev so zakopali na pokopališču sv. Kocija-neu Zgorel je tudi mestni arhiv z listinami in izvirnimi mestnimi svoboščinami. »Imamo lepe stare listine, a jih nikomur ne pokažemo,« so rekli Kranjci Valvazorju. Pa bi bili le prav storili, ako bi jih bili pokazali, bi bila vsaj njih vsebina rešena za zgodovino.
L. 1783. so Kranjci prosili cesarja, naj jim da napraviti iz državnega arhiva prepise starih mestnih svoboščin. Dobili so nekoliko prepisov iz raznih arhivov. Zgoraj je bilo omenjeno, da je 1. 1749. zgorelo 290 hiš. Bilo je pač mnogo hiš le lesenih, ki so zaradi požara popolnoma izginile. Na njihovem mestu so meščani napravili vrtičke. Število hiš je bilo po požaru tako zmanjšano, da je 1. 1758. mesto s predmestjima vred imelo samo 201 hišo.
Dne 18. maja 1811. popoldne ob pol 2. je nastal požar, ki je v dveh urah npepelil mesto z vasema Huje in Klanec. Zgorelo je 181 hiš. Ostala je samo cerkev v Pun-gertu s sosednjimi hišami, potem savsko predmestje in grad. Francoski intendant Boselli je dal oceniti škodo, ki Je znašala 300.000 in je ukazal nabirati milodare. Francoski cesar je daroval 24.000 frankov. Nabiralo se je tudi po cerkvah.
L. 1832. dne 25. septembra ob 9. zvečer Pa je požar pokončal 26 hiš in U gospodarskih poslopij v savskem predmestju, ki je bilo prej požara obvarovano. Škodo so cenili na 33.128 goldinarjev. Začelo je goreti pri mlinu pod mostom.
L. 1838. 19. novembra zvečer so zgorele 3 pristave zunaj mesta, 1. 1861. dne 1. junija zvečer je pa ob potu na pokopališče zgorelo 7 pristav.
30. maja 1867. je pogorela hiša št. 38 v kokriškem predmestju. Zadušili so se ob požaru posestnik Ivan Golob, žena Katarina in 20-letna hči Ivana ter mitničarjeva žena Ana Mikše, ki je bila zlezla v peč in se je spekla. Zgorelo je ta dan — bil je Vnebohod — še 19 lesenih poslopij ob Ce-
Nova mestna hiša na Poljanah
Stranke se selijo v novo mestno hišo na Poljanah. Da se spravi pod streho v redu in brez zmešnjav pohištvo kakih 200 strank, je mestni magistrat odredi! za posamezne stranke iz istih traktov posebne selitvene dneve. Preseljevanje se je začelo 1. avgusta in bo trajalo do ponedeljka 5. avgusta, ko bo gro najemnikov že pod streho. Nova mestna hiša bo sigurno izdatno omilila ljubljansko stanovanjsko bedo, dasi je bilo samo 10 odst. prosilcev tako srečnih, da jim je bilo dodeljeno stanovanje v tej orjaški, vsem zahtevam moderne hi-gijene in udobnosti odgovarjajoči stavbi.
Naša slika kaže pogled od Polakove tovarne preko Ljubljanice na ogromni stanovanjski kompleks.
Danes!	Senzacij a!
„Harold ima §i
Danes!
olo"
glavni vlogi
Bomba smeha s kraljem humorja Harold I Joyd - om
Publika vriska od -smeha ! ! ! Pridite, da po-zabite na vse življenske težave! Danes ob 4, pol 6., po4 8. in 9.	Din 2, 4, 6 žn 8.
Telefon 2124.
itn i kino Matica
lovški cesti. Začelo je goreti v Šmonovi pristavi Oče Golob je hišo št 38 na novo zgradil. Pozneje sta bila posestnika Andrej Praprotnik in Mihael Pantar, sedaj je Lovro Rebolj.
Ni čuda, da ima mesto, ki ie preživel« že toliko požarnih nesreč, tako dobro in staro gasilno društvo.
Klepar - žrtev poklica
Kočevje, 1. avgusta V sredo okrog 10. dopoldne se je pripetila v Kočevju sredi mesta težka nesreča, katere smrtna žrtev bi bil kmalu postal je-dva dvajsetletni kleparski pomočnik Tone Žagar kleparja g. Fr. Hutteria iz Kočevja.
Podjetnik Ivan Zurl je dvignil na Glavnem trgu svojo doslej enonadstropno hišo v dvonadstropno z visokim podstrešjem. Streha je nad hišo že postavljena, treba jo je bilo le še obiti s pločevino in vstaviti žlebe. Kleparska dela je prevzel kleparski mojster g. Hutter, ki je poslal na streho svojega pomočnika. Ta je znosil po strmem odru in lestvah vso pločevino kvišku in začel že s pritrjevanjem žlebov. Povzpel se je na rob strehe proti Romovi hiši, da bi tam najprej ustavil. Odrinil je nekaj opek in se sklonil, da bi prijel za žleb. Ta čas se je opeka udala in fant je zgrmel s truplom naprej na tla. Najprej je padel na rob strehe g. Roma, od tu pa na tla, kier je nezavesten obležal. Iz ust m brade mu je tekla curkoma kri Pasantie, ki so bili priča težki nesreči, so priskočili na pomoč. Mestni stražnik, ki je tam slučajno služboval, ga je dvignil in nesel v naročju do hiše kleoarja Hutterja, ki od mesta nesreče ni daleč. Tu so ponesrečenca položili na posteljo in poklicali zdravnika g. dr. Rothla. Fant si ie bil zlomil nogo. eno roko pa močno spahnil. Druge težke poškodbe je dobil na glavi, zlasti na bradi in čeljusti Spahnjeno roko mu je zdravnik zravnal in ranjenca povezal. Ob 11. so Žagarja z vozom prepeljali na kolodvor, od tu pa z vlakom v ljubljansko deželno bolnica
Smrtna žrtev fantovskega spora
Ljubljana, 1. avgusta Pred Mullerjevo gostilno v Janševi ulici v Šiški je prišlo včeraj okrog polnoči med nekimi fanti ter Ivanom in Avgustom R. do krvavega pretepa. Na licu mesta je obležal s predrtimi prsi in prerezano žilo odvodnico 28-letni pripravnik za strojevodjo Stanko Fabjan, močno ranjen pa železniški kurjač Avgust Zaje.
Gostilniška uslužbenka Julijana Jerinova, nslužbena do včeraj v Urbančevi gostilni na Tržaški cesti, je dobila novo mesto v Mullerjevi gostilni na Janševi cesti. Pred-snočnjim je prosila starejšega sina prevoz-
Kulturni pregled
Bestdesefletnica Luisa Efsenmana. Dne 31. Julija je dopolnil šestdeseto leto znani francoski slavist profesor pariške Sorbonne Louis Eisenman. Ta naslednik znamenitega r,c*nisa je vodja Instituta za slovanske študije v Parizra, urednik revije »Le Monde slave« in najboljši poznavalec srednjeevropskih in slovanskih vprašanj. Eisenman je začel svojo znanstveno karijero s proučevanjem avstro-ogrske zgodovine, kar ga je privedlo k temeljem slovanskih problemov. Kot 851etni docent je izdal 700 strani obsegajočo studijo o avstro-ogrskem dualizmu, ki mu je prinesla velik sloves v znanstvenem svetu. Na osnovi tega dela, ki je značilen plod francoske erudicije in temeljitosti, je postal profesor sodobne zgodovine na vseučilišču v Pijonu. Tu je L 1908. promoviral pri ujem sedanji češkoslovaški zunanji minister dr. Eduard Beneš. L. 1912. je prevzel na Sor-bonni stolico za madžarski . jezik, kulturo in literaturo. Med svetovno vojno mu je znanje slovanskih jezikov dodelilo važno mesto v francoski informativni službi; bival je nekaj časa v Švici in tvoril vez med slovanskimi emigranti in francosko vlado. Poslej se je popolnoma posvetil slovanskim študijam in je z živo in 3 tiskano besedo seznanjal francoski svet z našimi vprašanji in problemi. Isrial je več spisov, M se tičejo slovanskih zadev. Nedavno smo v interviewu z
njim označili njegove stike z Jugoslovani. Tn je zlasti poudaril, kako nujna bi bila majhna francoska enciklopedija o jugoslovenski kulturi. Simpatičnemu francoskemu znanstveniku želi tudi slovenski svet še mnogo let življenja in dela!
Slovenci v beograskih revijah. Beograjski mesečnik »Život i rad« je objavil v avgu6to-vi številki na uvodnem mestu članek o pokojnem dr. Žerjavu iz peresa Dim. D. Ziva-Ijeviča. Pisec govori o položaju Sloveneev v času, ko se je pojavil na torišču javnega dela dr. Žerjav, in prehaja k njegovemu življenju in delu, ki ga opisuje z velikim umevanjem in toplo ljubeznijo. >Gregor Žerjav je imel vse lepe odlike svojega plemena, poleg tega pa je bil rojen politik, prav tako kot se rodi pesnik ali umetnik. Ni bil zapeljivec množice, ni je fasciniral z ognjevitimi govori, marveč jih je počasi, drugega za drugim, prepričeval in organiziral.« Na koncu pravi: »Umrl je velik, neizprosen, brezkompromisen Jugosloven, s svojim življenjem oa je zapustil lep primer, kako je treba delati.« — Dalje sta izšli v tej številki dve pesmi Alojza Gradnika (»Ko rascvetani kri no vi«, »Jesen 1916«) v prevodu Gustava Krekleca. V rubriki umetnost je Gustav Krklec prevel iz »Jutra« članek o kiparju Ivanu Zajcu, med beleškami pa se omenjata knjigi: Benkovič, >Heinejeve pesmi« in Štele, »Celjski strop«.
Literarno življenje r črni gori je v stanju progresivnega razvoja. Predstavlja ga v prvi vrsti dobro urejevani mesečnik »Zapisi«, ki izhaja na Cetinju in prinaša poleg leposlovnih tudi znanstvene sestavke. List ustvarja v Črni gori literarno tradicijo, ki je prej ni bilo. Razen Cetinja se začenja uveljavljati tudi Podgorica. Izmed spisov, ki so izšli v zadnjem času, vzbujajo pozornost »Misli« podgoriškega Larochefoucaulda en miniature Pera Gjurišiča. V črnogorsko vrsto srbohrvatskih književnikov se šteje tudi Mičun V. Pavieevič, čigar anekdote iz črnogorske preteklosti eo dovolj znane.
Beograjska znanstvena afera. V beograjskih iiterarnih in znanstvenih krogih je vzbudila nenavadno pozornost polemika med največjo avtoriteto v srb6ki literarni vedi in kritiki Bogdanom Popovičem in docentom primerjajoče književnosti na beograjski univerzi dr. Vinkom Vitezico. Dr. Vitezica je izdal dve znanstveni knjigi »Pregled svetske književnosti« in »Poetika«. V osmi knjigi »Priloga za književnost jezik i folklor« je objavil Bogdan Popovič oceno obeh knjig, izmed katerih je bila ena posvečena njemu samemu. Popovič je obe knjigi ocenil Zflo strogo in dognal: 1. nesamoetojnost avtorjevega dela, 2. pomanjkanje strokovnega znanja, B. napačne sodbe in slab okus, 4. pomanjkanje »akribije«, 5. stilistične in jezikovne napake in 6. znanstveno neiskrenost Z ozirom na to kritiko piše »Život i rad«: »Članku g. Popoviča ni moči oporekati. Dokumentiral ga je sam g. Vitezica, zato je ocena umestna. Toda pri tem se nam samo
po sebi vsiljuje nekaj drugega. Mladi docent je več kot pet let predaval primerjajočo književnost baš po teh svojih učbenikih. Po njih je vzgajal in vzpodbujal srednješolske učitelje in rušil pri izpitih študente beograjske univerze. Vprašanje je, kdo je odgovoren za tako grozne grehe nasproti omladini in za posledice skrajno nevestnega dela na tem področju naše »vede«. Vsekakor ne 9a-mo gg. Vitezica in Bogdan Popovič, marveč tudi vsi oni na univerzi, ki so omogočili' izvolitev človeka, ki je tako žalostno končal svojo profesorsko in znanstveno karijero.« Zdi se, da je zadnji 6klep malo prezgodnji. Dr. Vitezica se ne uda tako zlahka. Te dni je objavil oster odgovor, v katerem se je osmelil napasti brez pardona največjo srbsko literarno - teoretično avtoriteto. Očita g. B. Popoviču, da ni imel nikdar prave linije pri svojem delovanju in da je s svojo zgovornostjo fasciniral druge in ei tako ustvaril okolico, ki je nekritično sprejemala vse, kar je spisaL Vsekakor je ta konflikt zanimiv in značilen; nadaljnji njegov razvoj utegne pokazati, kdo ima prav. Bilo pa bi napak, če bi ga tolmačili kot izraz an i možnosti do »prečanskih« znanstvenikov, ker je g. Popovič daleč od takih čuvstev.
Šolan creme aH olje •
dokazano najboljše za so točenje. Dobi se povsod A. KANC sinova, drogerlja, Ljubljana Židovska alica I.
nika, ki ima hlev v dotični hiši, Ivana R„ da ji zapelje njene kovčege in ostalo imovino z vozom v Šiško. 25-Ietni Ivan je bil takoj pripravljen storiti ji uslugo in je zvečer okrog 21. res zapregel ter naložil na voz vso njeno robo. Nato sta sedla na voz tudi onadva in je Ivan pognal po Tržaški cesti gori proti Šiški. Ko sta obstala pred Mullerjevo gostilno, se je Jerinova nekaj časa pogovarjala s svojo novo gospodinjo in odnesla kovčege v svojo sobo. Zatem je povabila voznika v gostilno, kjer je poklicala na mizo nekaj pijače in sta oba pila. Istočasno se je nahajala v gostilni pri sosednji mizi družba petih moških, ki so prepevali in si nazdravljali. Seveda so takoj opazili pri drugi mizi Jerinovo in voznika, nakar so ju jeli siliti k svoji mizi. Jerinova In Ivan R. sta se nekaj časa branila, slednjič pa, ko oni niso odnehali, sta se vdala in prisedla. Pozneje so skupno popili par litrov vina in prepevali vesele in žalostne. Družbi je jelo proti polnoči vino že siliti v glavo. Ob policijski uri sta se Ivan R. ter Jerinova poslovila, nakar je stopil voznik na cesto, da pogleda, kako je s konji Istočasno je privozil s kolesom do gostilne tudi Ivanov brat Avgust ter pozval že na vozu sedečega brata, ki je nameraval odpeljati domov, da mora konje nemudoma spraviti v domači hlev. Šlo bi morda vse v redu in ne bi prišlo do krvavega dogodka. da se niso istočasno vsuli iz gostilne tudi prejšnji gostje, ki so stopili k vozu m zahtevali od Ivana, da jih na vsak način potegne z vozom do kavarne Izlakar na Celovški cesti. Avgust se je njihovemu pozivu uprl in jih ni hotel poslušati. Za njihove muhe tudi Ivan ni bil navdušen in je potihoma sklenil, da pelje naravnost domov.
Že nekoliko okajeni fantje pa niso odnehali
— Moraš nas peljati! so komandirafi! — Nikamor se ne boste vozili, — se je uprl zopet Avgust — konji morajo v hlev.
Ker je fantovska družba uvidela, da ne bo šlo zlepa, so pričeli zmerjati, nakar se je kmalu razvil med družbo: Avgustom Zajcem, Ivanom Fabjanom, Berčššem ter drugimi in obema bratoma prepir. Pe nekaj trenotkih je eden izmed družbe skoči) na Avgusta, ga podrl na tla in pričelo se je splošno pretepanje. Na tleh ležeči Avgust je pozval že na vozu sedečega brata na pomoč in sicer tedaj, ko je eden izmed fantovske družbe prinesel na bojišče bpato in kol. Ivan R. videč, da gre za res, je tedaj na poziv brata skočil z voza in pričel deliti udarce s pestjo. Videč pa, da postaja položaj čedalje bolj nevaren, je v razburjenosti — tako saj pravi sam — posegel v žep in Izvlekel nož. Nenadoma sta ostala v pretepu le Ivan R. in Stanko Fabjan m je drugo imenovani čez trenutek skočil v stran ter zavpil prijemši se za prša: »Oj, z nožem me je! . . .« Naslednji trenutek se je opotekel v stran ir. padel po tleh. Takrat je skočil vmes tudi kurjač Avgust Zaje, a je tudi ta kmalu obležal na tleh z dvema ranama v životu. Po tleh se je po-cedila kri.
Po končanem dogodku Je na vpffle opozorjeni stražnik Sirnič prihitel na krvavo bojišče in našel ibs žrtvi pretepa na tleh v nezavesti. Priklical je takoj neka! pasan-tov, ki so obvestili rešilno postajo n sta bila oba težko ranjena odpeljana z rešilnim avtom v splošno bolnico.
Ivana R. je stražnik našel na dvorišču hiše št. 18 v Janševi ulici, kjer se je vlegel na tla in zaspal.
Napovedal mu Je takoj aretacijo fn ga odpeljal na stražnico v Šiški, od tam pa davi na policijsko direkcijo, kjer so zaslišali njega in nekaj prič.
Ranjen Fabjan je davi že na vse zgodaj v bolnici zaradi notranjega krvavenja umrl. Zelo težko poškodovan je tudi drugi ranjenec, Avgust Zaje, ki ima dve rani v prsih.
Tako nesrečno preminuli Stanko Fabjan Je rojen leta 1901. in je doma iz okolice Maribora. V Ljubljani se je pripravljal baš na izpit za strojevodjo, ki bi ga imel položiti tekom prihodnjih 14 dni. Njegovo truplo so dali prenesti v mrtvašnico v splošni bolnici. Truplo nesrečnega Fabjana, ki je moral umreti zaradi narodnega prepira, bo jutri obducirano, nakar se bo vršil pogreb iz mrtvašnice splošne bolnice.
Ivan R., ki trdi, da je zagrešil zločin le v silobranu, je bil že danes popoldne odveden v zapore deželnega sodišča.
*3UTlR0c St 178
4
Petek, 2. VTH. 19»
Amaterji!
Foto - kino aparati
potrebščine
BTovi veliki katalog in cenik Tam }e brezplačno na razpolago
A.« Kane	1 i
M, Kane	|
Domače vesti
»Življenje m svet" štev. 5.
Pravkar je izSa štev. s tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Zdravljenje tuberkuloze z dijeto (Epo-halno odkritje nemškega zdravnika) Knat Hamsun (Ob njegovi sedemdesetletnici — s sliko) Španski vrtovi (z dvema sKkama) Skrb za potomstvo v živalskem svetu Veleletalo »Do X« (s tremi slikami) Moje ponočne pustolovščine (Rosita
Forbesova) Botanični vrt ▼ Monakovem (Inž. C.
Jeglič — z dvema slikama) Par ameriških humoresk (Prev. Fr. B.
— s sliko Marka Twaina) čarovniški procesi na Slovenskem Zdravljenje mrtvoudnosti s »pritiskom« Splavarji (Povolžan) lepote In strahote Brazilije (s sliko) Po Dunavu od Beograda do Železnih
vrat {D. Ravljen — s sliko) Rovi vidiki v boju s tuberkulozo (Izsledki ameriških zdravnikov) Številki, ki jo krasi risba kiparja M. Pirnata »Dekliška glava«, je priložena lepa umetniška priloga »Spla-rar pod celjskim starim gradom« (po originalu Sv. Erhartiča). »Življenje in svet« izhaja tedensko fa stane polletno 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din, posamezna številka pa samo 2 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
*	Razpis službe prometnega zdravnika.
Oblastna uprava humanitarnih fondov pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje službo honorarnega prometnega zdravnika s sedežem v Dolnji Lendavi. Vsak kompetent mora dati pismeno izjavo, da pristaja na pravilnik za zdravniško službo bolniškega fonda državnega prometnega osobja, ki je na vpogled pri postajnem načelniku v Dolnji Lendavi in pri upravi fondov v Ljubljani. Prošnje se sprejemajo do 25. avgusta.
*	Razpis službenih mest v mostarski oMasti. Komisar oblastne samouprave v Mostam razpisuje večje število službenih mest gradbene stroke, in sicer: mesto grad benega referenta s kvalifikacijo diplomirane ga inženjerja; mesto pomožnega tehnika s kvalifikacijo srednje tehnične šole, sedem cestnih nadzornikov z večletno prakso in večje število cestarjev. Interesente opozarjamo na celotni razpis na magistratnem poslopju v Ljubljani
*	Himen. Poročil se je dr. Bogdan Petelin sodnik pri deželnem sodišču v Ljubljani, z gdč. Slavo Markičevo. — V torek se je poročil g. dr. Pavel Karlin, profesor na ženski realni gimnaziji v Ljubljani in tajnik Vodnikove družbe, z gdč. Ivo Kosmovo, — V Ljubljani sta se poročila g. Matevž Bombae iz Amerike in dolgoletna naročnica »Jutra« gdč. Kristina Drole, uradnica pri Ohlačilnici na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Čestitamo!
*	Zabranieni knjigi. Z odlokom ministra sta notranje zadeve sta zabranjena uvoz in razpečavanje v naši državi knjigi »Jugoslavija«, ki je izšla na Madžarskem v madžarskem jeziku rn knjigi »Aquiloti sui Adri-atico«, ki je izšla v italijanskem jeziku v Milanu.
*	Zračni promet Zagreb-Beograd-Skop-
fle se bo »vršil v letošnji sezoni od 1. avgusta do 31. oktobra. Pristojbina za vožnjo od Zagreba do Skoplia znaša za osebo 950 Din, od Beograda do Skoplia pa 450 Din. Ob nedeljah se promet ne" vrši.
*	Petdeset let dela. Naš roiak tipograf Vekoslav Janežič, nameščen pri zagrebški »■Tipografiji*, d. d„ je 1. avgusta praznoval petdesetletnico, odkar se je posvetil tipografskemu poklicu, jn 42 letnico svojega delovanja pri omenjenem zavodu. Rojen v Ljubljani leta 1863. je dne 1. avgusta 1879 vstopil kot vajenec v tiskarni Kleinmayr & Bamberg, po končani učni dobi pa se je napotil po svetn. Našel je nameščenje v zagrebški tiskarni Ig. Granitz, kier je ostal do današnjega dne. Jubilar je kliub težkemu svojemu poklicu še danes čil in zdrav.
*	Češkoslovaški gostje v Dalmaciji Predvčerajšnjim so odpotovali iz Sarajeva češkoslovaški gostje, ki so sodelovali na kongresu delegatov češkoslovaško-jugosloven-skih lig. Pri odhodu so se od niih prisrčno poslovili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Odpotovali so v Dalmacijo, kjer bodo ostaFi nekoliko dni in si ogledali našo ri-vijero.
*	Prenos posmrtnih ostankov naših bojevnikov iz Francije. Kakor smo že omenili, so bili dne 28. julija na svečan način na našo križarko »Dalmacijo« vkrcani posmrtni ostanki naših bojevnikov, ki so brli svoje« dobno pokopani v Franciji. V pristanišču je bala pred našo križarko nameščena njena posadka. Admiral Daville s komandantom mesta na čelu republikanske garde je Izkazal počaščeni e našim bojevnikom. Bataljon francoske pehote z vojaško godbo je defiliral pred krstami naših iunakov, ki so bile okrašene s cvetjem francoske zemlje. Prefekt občine je y svojem govoru nanašal, da Je Francija čuvala doslej grobove naših junakov kakor grobove svojih lastnih sinov, ter jim je želel miren večni počitek v svobodni Jugoslaviji. Potem je francoska vojaška godba intonirala jugoslovensko himno. V spremstvu francoske kri-žarke »Entrepide« je v ponedeljek »Dalmacija odplula iz marseillskega pristanišča ter T sredo prispela v Toulon, kjer io je fran-poska mornarica pozdravila z 31 topovski-
mi streti. Na »Dalmaciji« je bila prirejena svečanost, kateri je prisostvoval tudi zastopnik francoske vlade. Po končani svečanosti je naša križarka odpotovala v Ajaccio ter prispe v Split 15.. t m. kjer se pripravlja svečan sprejem.
*	Domžale za slavnostni zsrodovinskl dan. Vse hiti in se pripravlja za 4. avgust. Dnev no se priglašajo za udeležbo razna društva in klubi ter narodne noše. Prireditev bo redka posebnost z obilno zabavo, za katero bodo skrbele razne godbe in pevska društva. Da ne bo komu žal, naj se brezpogojno napoti v prijazne Domžale k slavnosti. Poleg vlakov bo osem velikih avtobusov dovažalo in odvažalo goste ob vsakem poljubnem času.
UjMrniire«
Če potujete samo enkrat na leto
si morete ohraniti spomin na to potovanje dvakrat tako dragoceno s foto-graffično kamero. Navodila za fotografiranje dobite pri nas ustmeno ali pismeno. Zahtevajte naš najnovejši cenik Maj 1929!
Lumiere plošče, papirji in kemikalije so najboljše.
DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešernova 5.
*	Dar Narodni galeriji. G. dr. Valentin Krisper je podaril 2 Strojeva portreta iz leta 1844, predstavljajoča darovalčevega. deda Antona in očeta Valentina Krisperja. G. Kari pl. Strahl pa je poklonil 9 Languso-vih listov z 29 večinoma koloriranimi študijami figur in kostumov iz Rima in okolice iz let 1825-26. — G. Veno Pilon je podaril 2 svoji oljnati sliki: »Žena na kanapeiu« in »Portret dame«. Slike in risbe so bile uvrščene v umetnostno zbirko Narodne galerije, ki izreka vsem trem darovalcem toplo zahvalo.
*	Smrtna kosa. Na Klancu pri Kranju je včeraj preminul g. Ivan Schiffrer, župnik v pokoju. Truplo blagega pokojnika bodo v soboto 3. t. m. ob 9. dopoldne prenesli v župno cerkev v Kranju, odkoder ga bodo po sv. maši prenesli na pokopališče v Kranju. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin!
*	Akcija za znižanje cen v dalmatinskih hotelih. V zadnjem času je posebna komisija pregledala gostilne in hotele v Dalmaciji, da ugotovi prilike, ki vladajo v posameznih podjetjih. Končavši svoje delo ie komisija ministrstvu za trgovino predlagala, naj delegira sreska poglavarstva kot nadzorno oblastvo za hotel in jim pusti svobodne roke, da kaznuje krivce. Upati je, da se bodo na ta način primerno znižale cene za stanovanje in hrano tujcem, ki posetijo naš Jadran.
Kino Ideal ®/Samo še danes! „Saxofon Suzi" Any Ondra
Ob 4., pod 8., 9.
Din 2, 4 ia 6.
*	Kongres jugoslovenskih gostilničarjev.
Zveza gostilničarjev v Beogradu pripravlja kongres gostilničarjev cele naše države, ki se bo vršil v drugi polovici tekočega meseca v Beogradu. Na kongresu se sestane-jo zastopniki vseh gostilničarskih udruženj Srbije, Slovenije, Vojvodine, Slavonije in Dalmacije. Na kongresu se bo razpravljalo o aktualnih vprašanjin gostilničarske obrti, zlasti o znižanih samoupravnih in državnih in mestnih doklad ter ostalih bremen, ki ogražajo gostilničarsko obrt.
*	Pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu so razpisana službena mesta: šefa matematično-statističnega odseka (kategorije A) šefa odseka za uvrščanje poslov (kategorija B) in referenta matematične stroke (kategorija B). Interesnte opozarjamo na razpis v 79. številki »Uradnega lista« z dne 1. avgusta.
*	Izpopolnitev avtobusne proge Vransko-Celie in nazaj, lastnik Ivan Kotar, bo od 27. t m. takole izvedena: Dnevno: Vransko, .odhod 15., Celje prihod 16.. Celje odhod 18.30, Vransko prihod 19.30. Ob nedeljah in praznikih: Vransko, odhod 19. Celje prihod 30. Celje odnod po večerni predstavi Celje, mestni kino.
*	Ureditev Plitvičkih lezer. Minister šum in rudnikov je imenoval posebno komisijo, kateri je poverjena naloga, da prouči načrte za ureditev Plitvičkih jezer. Kakor znano so Plitvička jezera proglašena za narodni paTk in se sedaj namerava pričeti z zgradbo hotelov in drugih naprav na Plitvičkfn jezerih.
*	GasHno društvo v Sv. Jurflu ob Južni železnici bo priredilo v nedeljo. 4. t m. tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov za motorno brizgalno. Dobitki tombole so zelo lepi n. pr. živ prašič, vreča moke. moško kolo itd. Vabimo na mnogoštevilno udeležbo. Začetek ob 3. url popoldne. Tombolske karte po 3 Din komad.
*	Licitacija za zgradbo mostu čez Sorto v Škofji Loki, ki je bila razglašena med in-serati .v našem listu dne 31. julija, se bo vršila 16. t. m. ob 11. dop.
*	Spominski dan bivših volakov se btf tudi letos slovesno praznoval na Brezjah, ia sicer 11. t ia.
*	Koprivnišk! profesor]! brez stanovanj.
Kakor poročajo iz Zagreba, ie šest profesorjev državne realne gimnazije v Koprivnici zahtevalo premestitev, ker ne morejo dobiti v Koprivnici primernih stanovanj. Zaradi tega je tamkajšnji mestni župan sklical sejo občinskega sveta, ki naj najde način, kako bj se vprašanje stanovanj za profesorje povolino rešilo.
*	Naša vojna mornarica potrebuje tri gradbene inženjerje, dva inženjerja za gradbo ladij, enega inženjerja elektrotehnika in šest strojnih inženjerjev. ki bi se morali specijalizirati za zrakoplovstvo, oziroma za torpedno orožje ali za artiljeriio.
*	Za zidarske in tesarske moistre. Nedavno je uničil požar v Zg. Besnici več gospodarskin poslopij. Ker se nameravajo poslopja na novo pozidati že pred prihodnjo zimo, se pozivajo zidarski in tesarski mojstri, da se v svrho dogovora in prevzema dela oglasijo čimprej pri Jožefu Knifi-cu, posestniku in gostilničarju v Zg. Besnici, postaja Sv. Jošt pri Kranju.
*	Veliko škode letošnjih elementarnih nezgod. Polagoma prihajajo podrobna poročila o škodah, ki so jih povzročile letošnje pomladne in poletne elementarne nezgode. Toča je močno poškodovala poljske pridelke in druge nasade v mnogih občinah na Dolenjskem; zlasti je močno pobila poljske pridelke v nekaterih občinah krškega sreza dalje v novomeškem in črnomeliskem STe-zu. Nevinte s tooo so posebno diviale v ob. čini Podzemlju pri Gradacu, dalje v Št. Janžu in Št. Rupertu na Dolenjskem, r Razborju, Boštanju, v Loki pri Zidanem mostu, Jurkloštru pri Laškem, v Sevnici, v Št. Juriju pri Grosupljem in v Kovorju pri Kranju. Zelo huda je bila tudi v Tuhinjski dolini. Cenilne komisije so ocenile škodo ter sedaj izdelujejo podrobna poročila na podlagi zapisnikov. Kakor nam javljajo iz Novega mesta, cenijo celokupno škodo, ki so jo letošnje elementarne nezgode povzročile v novomeškem srezu, približno na 2 milijona Din. Še večja je škoda v črnomelj-skem srežu.
*	Huda nevihta pri Konilcah. Iz Konjic nam poročajo, da so imeli 30. julija ponoči nad Ločami hudo nevihto s strašnim grmenjem in treskanjem. Strela si ie poiskala žal, tudi žrtev. Udarila ie v kočo posestnika Ribiča na Koblah. Ogenj je uničil kočo, ki si jo je Ribič s svojo pridnostjo komaj dobro postavil, ter 'nlev s senom. Zavarovalnina je bila. kakor običajno pri nas, le malenkostna.
*	Samomor mlade uradnice. V vojvodinski Adi je v torek izvršila samomor občinska uradnica Rožika Valajeva. ki je bila že dalje časa nameščena pri občinski upravi in je tudi stanovala v občinski hiši. Istega dne je po pošti prejela pismo. Ko ga je prečitala, se je kmalu poslovila od uradništva, češ da odhaja in da se ne bodo več videli. Uradniki so smatrali to kot šalo. Rožika se je podala v svojo sobo. Kmalu nato je počil revolverski strel. Rožika si je pognala kroglo v desno sence in je takoj mrtva obležala. Najbrže je izvršila samo--mor zaradi nesrečne ljubezni.
*	Obledele obleke barva t različnih barvah In pllslra tovarna Jos. Relch.
*	TrSJe samomori. Iz Konjic nam pišejo: Pred nekaj dnevi se je obesil v Zbelovski gori pri Ločah viničar Lovrenčak. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. Pred tedni se je ustrelil na Zbelovem neki 25 letni mladenič — baje iz istega vzroka. V bližnjih Lažah pa se je obesil neki 70 letni prevžitkar. Od življenja se je prostovoljno ločil baje zaradi tega. ker je že predolgo živel, kakor se ie sam večkrat izraziL
Iz l.iiihliane
u— Srečno pot! Včeraj opoldne je odšla iz Ljubljane Skupina celjskih gozdovnikov. Nameravajo iti peš do morja in nazaj. Pot jihv odi čez Krim, mimo Cerkniškega jezera skozi kočevske gozdove, preko Rimjaka do Sušaka. Odtod bodo šli ob obali do Senja, nato pa čez Plitvička jezera domov. Želimo našim mladim, ki obnavljajo slavne po-potniške tradicije starih slovenskih študentov, srečno pot in dobrega vremena, pa nič utrujenosti.
u— Preseljevanje strank. V avgustovem terminu se je začelo preseljevanje strank, katerim , so bila stanovanja odpovedana. Pričakovati je bilo, da bo nastal večji kaos vendar se preseljevanje vrši še precej mirno. Veliko vrvenje je na dvorišču nove mestne hiše na Poljanski cesti. Začele so se vseljevati prve stranke, ki jim je mestni magistrat dodelil stanovanja. Včeraj se je vselilo okoli 15 strank.
i— Nezgoda na Dunajski cesti. Ko Je včeraj ob 7.50 zjutraj vozil mestni avtobus po Dunajski cesti v mesto, je pred njim peljala mimo palače zavarovalnice »Jugoslavija« svoj mali voziček 43 letna Frančiška Erjavčeva iz Kleč, nameniena na trg. Na umikališču pred kavarno »Evropo« ie stal tramvaj, a istočasno je od pošte gori prinajal drugi. Da se izogne s tračnic, je Erjavčeva izprva pravilno potegnila svoj voziček na desno. Ker pa so tračnice zadržale kolesa, je Erjavčeva potegnila napačno v levo. Tedaj pa je tik za njo pri-vozil mestni avtobus. Šofer je še naglo krenil na desno, vendar je avtobus zadel ob voziček ter podrl njega in Erjavčevo. Šofer je nezgodo takoj prijavil v bližini službujočemu stražniku. Erjavčevo je rešilni voz prepeljal v bolnico, kier so pregledali njene poškodbe, ki pa so k sreči lažjega značaja in se je Erjavčeva sama lahko podala v domačo oskrbo.
— Maje nezgode. Ko se je peliala v sredo zvečer okrog 9. zjutraj trgovska vajen-ka Milka Korenova, stanujoča na Taboru 4 na kolesu z Marijinega trga proti Sv. Petra nasipu, Ji je nenadoma privozil nasproti nepravilno po levi strani neznan, okrog 25 letni kolesar in jo spodnesel. Korenov* je padla zaradi karambola po tleh in se občutno poškodovala na glavi in na levi roki. Povzročitelj karambola se je takoj dvignil in odjadral naprej, še preden sa je mogel Dgitimirati stražnik. — Nekako
istočasno se je vozil s kolesom oo Gajevi ulici v smeri proti Beethovnovi ulici dijak Oskar F., in sicer ob levem hodniku. Za njim je privozil na stojišče v Gajevi ulici avtomobilski izvošček Jurij M., ki se mu je hotel F. ogniti, a ga je vozečega na drugi hodnik podrl na tla. F. je pri padcu odne sel nekaj prask, težje pa je bilo poškodovano njegovo kolo. — Lojze H. se je peljal dopoldne po Trubarjevi ulici in mu je priskočil nasproti pes dr. Jorpa C. Zaradi nenadejanega napada se je Loize ustrašil in padel po tleh. Pri padcu se je precej pobil, tako da'je moral iskati zdravniške pomo ČL
u— Med ženskami. Mala komaj 4 letna Bogdana iz Rožne doline je skakala v sredo popoldne po hodniku pred hišo in se je v njo zaletel pes zasebnice Antonije B. Otrok se je prestrašil in je nonitel k mami. Mati Antonija Š., stanujoča v isti hiši, se je zaradi teh pasjih manir razburila in napravila napram lastnici psa neko opazko. To je pa sosedo tako pograbilo, da je sko čila proti Tončki Š. ii izpulila šop las in io treščila ob steno. Pri tem si ie Tončka Š. odrgnila tudi kožo na roki, par je pa zopet njo tako vjezilo, da ie odšla na poli-• cijo in prijavila prehudo sosedo. Zadeva se bo obravnavala pred sodiščem in bosta imeli baš obe ženski samo sitnosti.
u— V Ljubljano Ju Je vleklo. V sredo
zvečer je patruljajoči stražnik opazil v bližini kemične tovarne dve sumliivj dekleti ki sta skušali pobegniti. aZradi niunin sumljivih kretenj je postal stražnik pozoren ter ju je ustavil. Pozval ju je s seboi na stražnico, kamor sta se, seveda, branili iti, a sta morali končno vendarle pristati na to. Na stražnici so spoznali v prvi 26 letno bivšo služkinjo Ano B. iz kamniškega okraja, v drugi pa 21 letno Terezo G. iz okolice Škofje Loke. Obe dekleti sta bili iz Ljubljane izgnani za dobo več let Obe sta tudi zasledovani že dalje časa zaradi raznih tatvin. Tereza je pobegnila šele pred kratkim iz splošne bolnice, kjer je ukradla pred pobegom bolniški plašč, srajco in par čevljev. Obe mladi navihanki sta bili oddani sodišču.
Iz Maribora
a— Delo rešilne postaje v preteklem mesecu. V mesecu juliju je dosegla rešilna postaja rekord. Dočim je od januarja do julija bilo povprečno 170 do 180 primerov mesečno, beležimo ob sklepu 198 primerov, od katerih odpadeta na nezgode pri delu in na cestan 102 primera. Intervencij v bolezenskih slučajih je bilo 62. zaradi porodov in splavov 25, zaTadi poskušenih samomorov 8. Od vseh teh ponesrečencev jih je umrlo 10. Kronika naše rešilne postaje je vsekakor zelo pestra in delo njenih nameščencev težavno in požrtvovalno.
a— Nova smrtna žrtev kolesarske nesreče. Že dne 22. julija je trgovec Milko Škerlec iz Sv. Tomaža pri Ormožu pri Betnavskem ribniku pri Mariboru, kakor smo svoječasno že poročali, padel tako nesrečno s svojega motornega kolesa, da je dobil težje poškodbe. V mariborski bolnici so zdravniki storili vse, da rešiio mladeniču življenje, vendar pa je bil ves njihov trud zaman. V noči od torka na sredo je Škerlec podlegel poškodbam. Njegovo truplo so položili včeraj popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežiu k večnemu počitku.
a— Avtobusni Izlet na Plitvička Jezera.
Vsi, ki so se dosedaj prijavili za avtobusni izlet na Plitvička jezera, se pozivajo, da <=e zanesljivo udeleže sestanka, ki se bo vršil v soboto, 3. t. m. ob 5. popoldne v pisar-ni mestnega avtobusnega podjetja, PKnar-niška ulica št. 5. Razpravljalo se bo o programu potovanja ter o preskrbi prenočišč v posameznih krajih.
a— Liter kisle vode — 8 Din. K nedavni notici pod tem naslovom nam sporoča lastnica točilnice v Grobelnem, da ie ta cena oosledica velikih režijskih stroškov, ki jih imajo kolodvorske restavracije in točilnice. Prvič je izredno visoka najemnina za te lokale, potem pa je dnevna izguba, ko se mora pijača med kratkim pristankom vlakov donašati v vagone in se mnogo kozarcev razbije in odpelje s potniki. Tudi raz-našalec večkrat ne utegne pobrati zapitkov Pri prodaji vode ni govora o 300% dobičku. temveč kvečjemu o dobičku od 15 do 20%.
a—Zaplenjeno kolo. V Slovenski ulici je ustavil včeraj policijski stražnik nekega kmečkega fanta, ki se je peljal na kolesu. Ker deček ni mogel točno pojasniti, odkod ima kolo, mu ga je policija zaplenila. Kolo ie znamke Puch. Morebitni oškodovanec ga dobi takoj na policiji.
1 poletni vročini
ima na ledu ohlajeni
Kino Ljubljanski dvori 1
_ Telefon 2730_I
izvrsten okus in je najbolj zdrava osvežujoča pijača, ki jači telo, ne da bi težila želodca.
+
Vsemogočni }e danes ofc 10. uri ipo kratki k> nručm bolezni, poklical k sefci 9-Jeitno - edinko
kuško Hojan
nčenfeo IV. razr. 8. š.
IRogreto se bo vršil v sobot«, dne 3. a<vigr"sta, ob MS. uri iz splofine bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, X. a-v£usta 1029. Užaloščena rodbina: Hojan Janko.
utenes prv;čl
Poaor! Bombe ! Eksplozija!
PAT m PATAHON!
I
Ob 4., četrt na 7., pol 8. in 9.

Iz Celja
e— Oddaja občinskega lova Velika Pirešica. Zakupna doba ža občinski lov v občini Velika Pirešica je potekla že 30. junija t. 1. in se je zato vršila dne 27. junija pri tukajšnjem srbskem poglavarstvu javna dražba omenjenega lova, ki pa je končala brez uspeha. Zaradi tega je razpisal celjski sreski poglavar ponovno javno dražbo lova v občini Velika Pirešica, ki se bo vršila v petek 9. t m. ob 10. pri referentu sreskega poglavarstva v Celju, II. nadstr., vrata 7 Lovišče meri 4390 ha, izklicna cena ie 2000 Din. Poleg tega mora izdražitelj plačati še 20% oblastno doklado na zakupnino Lovska družba kot izdražitelj je mogoča le do vključno 8 članov.
e— Obnovite srečke, sicer bo prepozno! Opozarjamo vse dosedanje nove igralce v državni razredni loteriji, da pravočasno obnovijo svoje srečke za igranje v II. razredu 18. kola. Ker bo žrebanje že v torek 6. t m., bo mogoče srečke zamertjati, oziroma jih nabaviti najpozneje do ponedeljka 5. t. m. Kdpr se do nedelje ne bo zglasll in srečke obnovil, bo njegova srečka prodana drugemu interesentu.
e— Že druga počitniška kolonija Hrvatov pri nas. Poročali smo že. da je uredil Higiienski zavod iz Varaždina na gradu Prešniku prijetno letovišče za varaždinsko bolehno deco. Kakor čuiemo. namerava zdaj tudi zagrebški Higijenski zavod urediti podobno počitniško kolonijo na Polzeli v Savinjski dolini. Za mesečno oskrbo bo računal zavod po 800 Din za osebo.
e— Normalen 1. avgust. V Celju je potekel 1. avgust kliub dolgotrajnemu napovedovanju hudih dogodkov in kliub vsema strahu popolnoma mirno in normalno. Mesto in Gaberje nista niti malo izpremenila svojega vsakdanjega lica.
e— Smrtna kosa. V Celju ie preminula včeraj po mučnj bolezni v najlepši mladosti 23 let gdč. Elvirica Trampuševa. Pogreb prerano umrle mladenke bo v soboto 3. t. m. ob 16. na mestno pokopališče. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
e— Dražba košnje. Mestna občina celjska odda na dražbi košnjo otave za leto 1929. in sicer v ponedeljek 5. t. m. ob 9. dopoldne na Sp. Lanovžu in v torek na mestnem pokopališču. Izdraženo košnjo je treba plačati takoj na kraju dražbe.
e— Izgubljen Pas z uro. Policiii je prijavil jetniški paznik Peter Prainik. stanujoč v Aškerčevi ulici, da ie izgubil v torek popoldne med 18. in 20. nro med potjo od doma skozi mestni park in čez Anski vrh do Polul svoj klotasti pas, v katerem se je nahajala tudi njegova srebrna ura.
e— Kdo je izgubil volno? Na policiji je oddal službujoči stražnik Gregor Podgor-nik v sredo v papir zavito veliko štreno pletilne volne, katero je našel v Prešernovi ulici. Lastnik naj se zglasi na celjski policiji.
Vino ima svojo moč
Ljubljana, 1. avgusta Zrak je nekam soparen in puhti iz zemlje, včasi pa tudi iz prevročih glav. Zlasti je opažati, da pritisne vročina posameznika k tlom takole na večer, ko odhaja od Dalmatinca. Navadno se ne reši slabost do pozne ure, ko obleži na cesti in pozneje na »pričnah« v zaporih policijske direkcije.
Posebno huda je bila snoči, ko se je lovila policija po ulicah za izgredniki. Nekaj napetega je bilo v zraku. Če se je tam nekje za vogalom pojavila bližajoča se senca, se je že uprlo v tisto smer budno oko postave.
Toda, še preden je prihitel do mesta, ie stražnik opazil, da leži dozdevni nevarni element na tleh in da od njega kar puhti vino ali celo špirit
Najprvo so spravili na policijo brezposelnega delavca Jožefa L., ki je molil na l jubljanskem polju od sebe vse štiri. Obležal je piian kot čep in so ga morali prepeljati v mesto na »ciz5«. Ko se je dodobra prespal, so mu izprašali vest in dognali, da se ga je napil zaradi jeze, ker ni smel v notranjost mesta, to pa zaradi tega, ker ima za dobo petih let prepovedan povratek.
Okrog kolodvora je postopa! 42-letni Janez O., doma iz Radeč. Svoječasno je popravljal stare čevlje, pa se je naveličal tudi tega in hodi raje okrog brez vsakega posla. Janez je imel včeraj srečo. Nenadoma mu je prišel nasproti neki Milan K. Poznala sta se menda že dalie časa in ker je čutil Milan pri sebi nekaj novcev. Je povabil tovariša, ki je bi! seveda takrat že neznansko žejen, v neko dalmatinsko gostilno. kjer sta si napolnila želodec do vrha. Pozneje je Milan Janeza zapustil in se zavlekel spat, kdo ve kam. Janez pa. ki je nostal zaradi zavžite pijače na moč koraj-žen, je privozil barko po Miklošičevi cesti pred hotel Union, kier je pričel zabavljati na vse preteče. Nekaj časa je nadlegoval pasante z žaliivkami, pozneie pa, ko se ie umiril, je pričel prositi milodarov. Ko je videl, da ni uspeha ne v tem ne v onem, je slednjič klecnil od Pijanosti na tla in skušal zaspati na hodniku. V takem staniu ea je našel stražnik, ki ie seveda brž telefoniral po »Zelenega Henrika« in so pi-jančka odpeljali v zaoor.
Hudega mačka je dr! zjutraj tudi 20-!«tni delavec brez stalnega bivališča Jože S. Par dni je raktads! drva na kolodvoru in zaslužil nekaj kovačev. §e gorke ie nesel v neko žcanjarno, odkoder je nameri! korak proti Taboru in se vlegpt tik pred vhodom v vojašnico vojvode Mršiča. Tam ležečega so spravili oo konci vojaški stražarji, ki so ga izročili policiji in je moral tudi ponj prifl policijski voz.
Iz Kranja
*—• Obrtno gibanje. Mesar Karel Eksler namerava napraviti v Roženvenski ulici no--▼o prodajalno za suho meso na ulico. Sre-ski poglavaT je razpisal za sredo dne 7. tega meseca komisijonelni ogled
r— Za nedeljski pokrajinski det gasilcev v Kranju ob priliki 50 letnice domače-ga društva in blagoslovitve male motorne brizgalne prihajajo nove prijave. Pričakuje se udeležba gasilcev iz cele Gorenjske, ljubljanske okolice, kamniškega okraja in celo z Dolenjske.
r— O letošnji vodovodni nakladi. Mestna občina Kranjska razpošilja te dni položnice v svrho plačila samostojne 5 odst občinske vodovodne naklade za letošnje leto. Zakaj znaša letos odmerjena vodovodna naklada znatno višji znesek, smo dobili na merodajnem mestu naslednje pojasnilo: Vodovodna naklada se odmerja po čisti hišni najemnini z odbitkom 25 odst. Kor pa je najemnina po novem davčnem zakonu znatno višja, je porastla tudi vsota vodovodne naklade. Po informacijah od) oblastnega odbora morajo plačati vodovodno naklado tudi posestniki novih hiš, ki so sicer državnih davkov proste. V sedaj določeni obliki se bo plačevala vodo->Fodna naklada poslednjič.
r— Vandalizem. Neznani »prijatelji« Izrednega doma so zopet porezali mlade cvetlične nasade ob fasadi Narodnega doma. Kakor lansko leto so tudi sedaj porezali ob koreninah mlade plezalke, da jih je moral vrtnar izkopati. Nato so šli še na mali občinski vrt poleg dr. Sabothyjeve pristave, kjer so pohodili cvetlično gredo in porezali vrhove trem mladim smrekam. Razpisana je nagrada 5000 dinarjev onemu, ki prijavi storilce. Ime »vaditelja ostane tajno.	,,
Iz Kamnika ''**fe
ka—• Nedavno poročilo o smrti Ivana Ocepka dopolnjujemo v toliko, da ni njegova nenadna smrt v nobeni zvezi s pijačo, ki jo je zavžil v gostilni pri Prusniku. Pokojnik sploh v tej gostilni ni pil piva, naročil si je samo četrtinko vina, a še preden je vino pokusil, mu je postalo slabo. Zavesti ni izgubil. Se istega večera je bil operiran v splošni bolnišnici v Ljubljani, kjer so ugotovili perforacijo želodca. Njegova smrt je torej posledica že stare bolezni in ni v nobeni zvezi s kako pijačo.
ka— Za ruski rdeči križ je nabral g. Ev-gen Lesevitzkv v krogu domačinov in emigrantov znesek 1000 Din. Predsednik odbora Ruskega rdečega križa za Slovenijo g. Štrandtman je posla! omenjenemu gospodu za zbirke svojo zahvalo.
ka— Zadnja pot dr. Dereanija. Pogreb blagopokojnega zdravnika dr. Julija Dereanija v torek popoldne je pričal najboljše o dobrem slovesu in priljubljenosti pokojnega. Dr. Dereanija bodo pogrešali vsi, najbolj pa siromašni sloji, katerim je bil vedno pripravljen pomagati tudi brezplačno. Svojo bolezen si je nakopal pri izvrševanju svojega težkega pokPca letos v hudi zimi. Ob vsakem vremenu in vsakem času je bil trpečim na pomoč. Prakso ie pričel izvrševati v Kamniku po smrti dr. Samca. Leta 1912. je prevzel tudi županske posle in jih vodil preko vojne do letos 18. aprila. Kamrričani in okoličani ga bodo ohranili v častnem in hvaležnem spominu.
» m »•»
17, S
2— Kraljeva zahvala. Ravnateljstvo meščanske šole je prejelo na udanostno brzojavko iz dvorne pisarne naslednji odgovor: Po nalogu Njegovega Veličanstva kralja se srčno zahvaljujem za izjavo udanosti, katero ste poslali ob priliki desetletnice Vaše šole. Minister dvora: B. D. Je vtič.
č— Smrtna kosa. V ljubljanski bolnioi je umrl tržiški gostilničar g. Blaž Hribar. Oteklina desnega očesa, kateri ni posvečal zadosti pazljivosti, mu je pritisnila na možgane in povzročila smrt. Počivaj v miru!
č— Žalostna smrt priletne žene. V skrajni razburjenosti se je Jožefi Ahačičevi omračil um in se je nesrečnica v silni razburjenosti obesila. Pokopali so jo v ponedeljek. Blag ji spomin!
Iz Ljutomera
1}—• Razstava perutnine. Kakor smo že poročali, bo v sredo, dne 14. t. m. v Ljutomeru splošna živinska razstava. Poleg drugih vrst domačih živali bo zastopana tudi perutnina, ki bo razstavljena v posebnem oddelku v ličnih železnih gajbah. Prijavljenih je že okoli 20 družinic štajerske kokoši. Vsaka družina sestoji iz enega petelina in treh kur, katere je posebna komisija že odbrala po vaseh. Perutnina se pripelje na razstavo že na preddan, nakar bo takoj ocenjena; tako bodo obiskovalci že takoj ob otvoritvi razstave našli na vsaki gajbi poleg ostalih podatkov tudi uspeh strokovne ocene. Na to prireditev se opozarjajo vsi ljubitelji perutnine, predvsem tudi vse kmečke gospodinje. Potrebno je, da posvečamo tej važni in dobičkanosni panogi našega gospodarstva odslej več po-zornqsti.
lj— Higijena podeželja. Nedeljski »Slov. Narod« je v dolgem članku opisal, kaj vse je storil Higijenski zavod v Ljubljani po raznih krajih Slovenije za povzdigo higije-ne našega podeželja. V tem opisu pa zelo pogrešamo številne kraje mariborske oblasti, ki so tudi potrebni asanacije. Sploh je fe te oblasti omenjen samo vodovod v Hočah. V ljutomerskem okraju so ponekod higijenske razmere jako slabe; opozarjamo samo na občine Presika in Slamnjak, kjer se često pojavljata driska in legar in to Ie zaradi slabe pitne vode in nehigijen-skih studencev. Merodaini krogi naj store vse, da se pozanima Higijenski zavod za te slabe razmere in jih v doglednem času odpravi
Sokol
K 20-letmci Sokola na Viču
Letos L maja je poteklo 20 let, odkar je bilo zasejano Tyrševo sokolsko seme med naprednimi Vičani, ki je rodilo lep in obilen sad. Znani septembereki dogodki, ki so zlasti starejši sokolski generaciji še v živem spominu, so še bolj utrdili narodno in na-pl-edno misel med Slovenci, kar se je zlasti pokazalo v tem, da so sokolska društva rasla sirom Slovenije. Naravno, saj so bila v onih burnih in težkih časih za Slovence edino žarišče napredne in slovanske misli.
V staroznani gostilni pri »Bobenoku« na Glincah je bil 1. maja 190© ustanovni občni zbor viškega Sokola, ki bo praznoval letos v mesecu septembru svoj 201etni jubilej, združen z zletom ljubljanske sokolske župe. Proslava se bo vršila v najširšem slogu in so.se v ta namen že konstituirali posebni odseki, ki so sd nadeli nalogo izvršiti vse priprave, da bo proslava v ponos ne le domačemu društvu, ampak tudi vsemu ostalemu jugoslovenskemu Sokoletvu. Po dosedanjih propozicijah se bo vršila 7. septembra zvečer interna proslava z akademijo v čast bratom ustanoviteljem in dobrotnikom, ki že dvajset let stojijo zvesto v vreah viškega Sokola. Glavna zletna dneva pa bosta 14 in 15. september. Na predvečer bo po občini bakljada, drugi dan v nedeljo 15. septembra pa župni zlet s tekmami, slavnostnim občnim zborom, veliko iavno telovadbo in narodno veselioo. Pri celi proslavi bo sodelovala priznana godba »Sloga« iz Ljubljane. Najznačilnejše momente iz zgodovine agilnega viškega Sokola in njegovih požrtvovalnih voditeljev in ustanoviteljev bomo še priobč'li, da bo tudi širša javnost informirana o delovanju jubilanta na polju duševne in telesne kulture.
Bratska društva pozivamo, da se temeljito pripravijo na ta pomembni jubilej. Zaeno praznuje tudi ljubljanska sokolska župa svojo 251etnioo. Zato moramo zlasti gledati, da bo število telovadcev odgovarjalo župi kot eni najmočnejših v JSS, in pa, da bo tudi število krojev v povorki čim večje. Župni zlet mora biti sijajna manifestacija naše moči, naj nas navdaja z novim navdušenjem za veliko Tyrševo sokolsko idejo. Čakajo nas še velike naloge in pred nami je II. jugoslovenski vsesokolski zlet v Beogradu 1. 1930
Bratje, sestre, naraščaj in deca, pridite vsi polnoštevilno in temeljito pripravljeni, da dostojno proslavimo jubilej naše župe in Sokola na Viču! Zdravo!
Sokol v Rajhenburgu bo to nedeljo imel svoj veliki letošnji praznik. Pričakuje se veliika udeležba z vsega Posavja. Dovoljena je polovična vožnja. Pri javnem nastopu kakor tudi pri nato sledeči ljudski zabavi bo svirala domača gasilska godba. Priprave so izvršene v najlepšem redu in lahko vsi udeleženci računajo na vsestransko zadovoljiv uspeh rajhenburškega eokolskega slavja.
Šport
Izpremembe nogometnega prvenstvenega tekmovanja v Sloveniji
ISISK Maribor in SK Rapid bosta stavila na glavni skupščini LNfa, ki se bo vršila v soboto, nastopen skupni predlog:
Za sezono 1929-30 naj se organizira na področju LNPa enoten prvi razred, ki naj ga tvorijo prva dva kluba v Ljubljani in Mariboru ter prvak Celja, to je pet klubov. Šesti klub, ki bi bil eventuelno v tem prvem razredu, naj se določi potom kla-lifikacijskih tekem, med tretjeplasiranima kluboma Ljubljane in Maribora. Od teh kvalifikacijskih tekem bi se vršila ena v Ljubljani, druga pa v Mariboru. Finančne propozicije naj prizadeti klubi sami določijo na medklubskem sestanku. Preostali klubi naj se razvrstijo v razrede po okrožjih. Okrožni prvaki teh okrožij prvega razreda bi tekmovali koncem prvenstvenega leta med seboj za prvenstvo in za napredovanje v enotni prvi razred. Zadnji klub v enotnem prvem razredu bi nazadoval vsako leto v odgovarjajoči okrožni prvi razred. Število klubov v enotnem prvem razredu v nobenem slučaju ne bi smelo biti večje nego šest.
SK Željezničar (Zagreb) ; SK
IT
V bo krop^co ter obvlada pole« t®ft vje registre
' noiaometne tehnike. Ilirija nastopi v svodi najmočnejši postavi ter apa, da bo častno zastopala ljubljanski nogome-t.
Tekima se vrši na igriščn Ilirije in prične ob 18. uiri. Ta dan se vrši tudi prng-pong turnir med obema kluboma, m sicer v kopališču Ilirije od 10.—1.2. m 14.—>17. are. To bo dni® pintg-pong turnir, ki se vrši v Ljubljani. Jakost igra-čev Zagreba nam sioer ni znana, vendar je pričakovati, da bodo ilirijanskim zaisfopnrkom naj-man.je enakovredni. Tekmovanje se vrši samo v stečaju letpega vremena, m sicer v kopalnih oblekah.
V nedeljo bomo imeli priliko v drugč pozdraviti v Ljubljani že dobro znanega gosta, moštvo zagrebških Željeraiičarijev. Da moštvo res neikaj zna, je pokazalo s svojima zasl-uže-nama zmagama nad prvakom Primorie in Her-mesom, kd je bil tacaš v iziredno dobri formi. To pot nastopijo Zagrebčani proti Iliriji, ki bo skušala popraviti zadnja poTaza ljubljanskega nogometa hi pokazati, da je Ljubljana v nogometu Zagrebu enakovredna. Naloga Ilirije ni rarvtro laihlka, kajiti nasprotnik razpolaga z enajst orioo, ki je v vseh delih zbalansirana in ima radi dcigoJetmega tekmovanja s samimi močnimi možitvi zadosti rutine, da je opasma tudi najmočnejšim nasproti!! ftoim. Posebno izvrstna je obramba, ki razpolaga s krasnimi odbojnimi udarci. NapadaJna vrsta prav nič ne zaostaja, s svojo prečimo »-'ako kor-brnacijo se z lahkoto preigra in ima tudi dobre strelce, ki uspešno zaklničnijejo napade. Moštvo je fV-čno rzred-
Gospodarstvo
Rekordni izvoz pšenice v juliju ~ '
Rapid : Sfeirm
Po daljšem presledku ho r Mariboru zopet mednarodna nogometna tekima: graSki Starm : Rapid. Letošnja sezona na zelenem poljru je mrtva. Lani je biilo v Mariboru mnogo več tekem. Klubi so izrabili vsak termin za tekme. Letos vlada v tem pogleda: veliko mrtvite, ki mu je iskati vzroka v slabi kondiciji moštev ter finančnih težavah klubov.
Nedeljska tekma bo mariborski publiki dobrodošla. Graški klubi so v Mariboru pogosti in priljubljeni gosti. Z lepo in fair igro so se prikupili naši pmbFiki. Tekme z graškiiimi klubi so vedno dobro posečane. Rapid je trenutno po da.ljši pav^i, ki jo je uporabil za vesten trening, v dobri formi, taikio da Sturm i njim ne bo imel posla. Teikima se bo pričela ob 17. uit. Sodil bo g. Nemec.
Juniorske rodom etne tekme za pokal SK Ilirije
Medkfabski odbor za izvedbo juincorskth tekem za prehodni pokal SK Ilirije je na seji 31. m. m verificiral vse tekme I. kola in sicer: Ilirija I : Mladika 4:1, Primorje : Slovan 3:2, Jadran : Ilirija II 3:2, Mars : Rakovnik 7:0, Hermes : Savica 3:1 in Slavija : Reka 0:0 izžrebana v korist Slavije. V dveh tekmah je bil najavljen protest, ki pa kasneje formalno m bil vložen; medklnfoski odbor teh protestov zato meritorno sploh ni pretresal.
Zmagovalci I. kola igrajo v II. kolu med seboj po že izžrebanem redu v soboto 3. t m. in v nedeljo 4. t. m. na prostoru SK Ilirije in sdcer:
1.	Ilirija : Jadran v soboto ob 18.13.
2.	Primorje : Svoboda v nedeljo ob 8.
3.	Slavija : Mars v nedeljo ob 9.15.
4.	Celje : Hermes v nedeljo ob 16.30 pred tekmo Ilirija I : Željezničar.
MedkfcbskS odbor je izžrebal 31. t. m. tudi že nasprotnike za III. kolo; igrali bodo v tem kolu: zmagovalca gornjih tekem 1. in 4. ter zmagovalca 2.'In 3. Ako juniorji SK Celja v nedeljo v II. kota zmagajo, bodo igrali v III. kolu na svojem igršču v Celju; potovati bo moral v tem primeru tOTej ljubljanski klub, in sioer v smlsliu tekmovalnega pravilnika na svoje stroške.
Za 3. in 4. t. m. je odredil M. o. službo ka-koT sledi: redit eljekj nadzor v soboto g. Peva-lek, reditelje postavi SK Mrija; v nedeljo dopoldne rediitelfefci nadzor g. Vičič, vtsak klub postav,j za svojo tekmo po 3 dobre, nepristranske in starejše red-«te'Ve, za redit eljstvo v nedeljo popoldne skrbi SK Ilirija. Nastop službe vselej pol nre pred določenim pričetkom tekme. Vsak kfab naj postavi za svojo tekmo starejšega stranskega sodnika. — M. o.
Službene objave LNP
Tajništvo objavlja naslednje sklepe predsedstva ©z. poslovnega odbora na seji dne 31. julija 1929:
VercJioirana je prv. tekima Grafika : Elan 1:0, odigrana 211. ViIiL v Ljubljani. — Odobrene tekme: Maribor : VšK 28. Vil. v Varaždiniu, Maribor : CŠK 4. VIII. v Čakovou, Blirdja : Željezničar, Zagreb, 4. VJII. v Ljubljani, Primorje : OTiemit, Sušak, 28. Vili. na Sušalau. — O ined-demtm, ki ga je povzročil SK Železničar povodom pokalne tekme Maribor : Železničar 21. Vili., bo sklepal upr. odbor. — Poziva se M. o. v Maribora, da vuovči sodniške takse po Din 70.— za vse tekme za Ilgeriev pokal. — Tret-!'č sc pozivajo klubi Primorje, Slovan in Šoštanj, da pošljejo podsaveznj statistične podatke ki seznam dijakov po obeh okrožnicah z dne 10. VII., in s:cer v rokni 3 dni. — SK Krakovo prejme v zadevi igr. M. Maliča pismen odgovor, Istotako SK Reka v zadevi igr. Zuccato in Koten.
Odjavljeni so igrači: Erman Josip (SK Jadran); Divila Josip (SK Ilirija); BergeT Josip, Meke Franc in Pilnaver Ivan (SK Amajter). Na novo so bili verificirani igrači: s pravico igranja dne 9. avgusta 1929: za SK Svoboda Maribor: Cesar Ivan in Logar Franc; za ISSK Maribor: Šoštarič Ivo;
s pravico igranja dne 2. februarja 1930: za SK Železničar: Konrad foic; za SK Ilirija: Malic Mdrko.
Zavrne se prijavnica igr. Hardinke Franca za SK Rapid do predložitve pedsavezne izkaznice; SK Železničar se obenem poziva, da javi do 5. VIJl. ali obstoje kaki zadržka proti prestopu -navedenega igralca.
Po § 10. o. p. se dovoli z današnjim dnem nastopanje v prijateljskih tekmah za SK Mirijo igr. Mirku Maliču.
Čitajo se za novoprijavljeni SK Olimp. Celje igrači Hrastnk Adolf, Janežič Otmar, Regner Andrej, Gobec Ivan, Ho!zTnger Anton, Kamer Ferdinand, Kožiuh Iivo, Gobec Framjo, Trebičaik Ciril, Uršič Anton, Lešeik Simon, Hajsšnger Stanko, Fl.is Alfred, Lavrinc Jože. Z navedenimi igrači ima absolvirati SK Olimp poskusne tekme za sprejem v JNS, ki mu j:h bo odredil po-d-savez. Formalna verifikacija igračev sledi, čiim postane SK Olimp redni član JNS. Tajnik II.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes v petek trening o!d boys tearna in tren:ng skupine I'I razen ju-niorskega moštva, ki igra z Jadranom. Old boys igrajo v nedeljo v Trbovljah z SK Amaterjem. — Načelstvo.
ŽSK Hermes. Zaradi ponovnih prekrSitev v k.lfbn se zopeit suspendira igralec Himko Kos. ŽSK Hermes.	,
VREMENSKO »OROrP O
M-teoroIošk? zavod ▼ Liubllanl. 1. avgusta 1929. '••"•Sina barometra	b.
Kraj	Cm		Temper.	. - S *	Smer vetra	is	Padavine	
					io brzina	•s J		
Opazovanja				D as ».	v m »n tek.		Vr*ta	▼ mm d« 7. ar*
ljubi J" na		758-2	21	70	mirno	0		• •
Maribor		75-"3	21	71	mirno	1		•
Zagreb	ti	757»	23	70	WSW 4			•
Beograd		758-7	2'	fi'i	mirno		•	•
Sarajevo		760-2	22	60	mirno			•
Dubrovnik								
S koplje	7.	760-1	26 •	50	NE 1	1		•
Split		759-2	26	60	mirno	2		
siri letini smo, kakor znano, ▼ preteklem gospodarskem letu izvozili razmeroma malo pšenice. V drugem polletju preteklega l«ta •e bil izvoz še prilično živahen ter smo izvozili 16.220 vagonov v i rednosti 410 mili-jouGv Din. V početku tekočega leta pa je izvoz jšenice 6koro povsem zastal. V prvem četrtletju smo izvozili komaj 5b0 vagonov in št le v drugem četrtletju je izvoz nekoLkt oživel, lako da smo v tem četrtle.i.i izvo žili 4437 vagonov Skupaj je torej iivoz pšenice v nreteklem gospodarskem letu znašal 21.238 vagonov v vrednosti oou n.ilijo-nov Din. Ta količina pa predstavlja '-omaj polovco one količine, ki smo jo v tem go-sp".l:trtkem letu nameravali iz-o/'ti. Vzrok slabemu izvozu je bil na eni strani ta. da smo še koncem juniia imeli v zalogah znatne količine stare pšenice, na drugi strani pa se je tudi konzum pšenice v naši državi od lani znatno dvignil na škodo kon-suma koruze. Pasivni kraji, kjer se je, običajno konfumirala le koruzna moka, so zaradi visokih cen koruze pričeli konsumi-rati pšenieno moko. Tudi za živinsko krmo se je porabilo precej pšenice, ki je bila vse leto znatno cenejša kakor koruza.
Čim smo se približali novi letini p« se je položaj bistveno soremeniL Producenti so spoznali, da bo letošnja letina pšenice in koruze prilično dobra, zato so hitro soravili na trg še zaloge iz prejšnje letine. Ker so pri znanem padcu cen v juniju naše cene padle pod izvozno pariteto, je nastala možnost za živahnejši izvoz pšenice. Tudi nova pšenica je prišla kmalu na trg in izvoz je hitro zavzel ogromne dimenzije. Na obvodnih postajah se že od julija z mrzlično naglico natovarjajo šlepi, ki gredo potem po Donavi večinoma preko Brajle v inozemstvo. Po cenitvah poznavalcev razmer je bilo r juliju izvoženih okrog 300 šlepov ali 12.000 vagonov stare in nove pšenice, kar predstavlja ogromno vrednost četrt milijarde Din. Tako smo samo v juliju izvozili dvakrat več pšenice kakor v vsem prvem polletju. Čuijejo 9e že glasovi, da nam bo na spomlad primanjkovalo pšenice, če bomo še dalj časa izvažali v takem obsegu. Ogromen izvoz pšenice v juliju bo vsekakor znatno izboljšal našo trgovinsko bilanco. S pritokom deviz pa se bo tudi občutno popravilo stanje Narodne banke, kajti pričakovati je, da se bodo devizne rezerve v kratkem močno dvignile. Izvoz pšenice financirata letos po večini Dunaj in Budimpešta.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 29.0, najnižja 16.0. Solnce vzhaja ob 4.45, zahaja ob 19.26, luna vzhaja ob 0.41, zahaja ob 18.0. Dunajska vremenska napoved za p«tek: Poslabšanje z nevihtami- hladneje.
= Za npravnike konkurznih mas naj se postavljajo trgovci. Na zadnji sep uprave Beograjske trgovske zbornice je bila od strani Udruženja trgovcev s kolonijalnim blagom predložena spomenica, v kateri prosi udruženje zbornico, naj se na merodainih mestih zavzame za to, da se v bodoče za upravnike konkurznih mas pri konkurzih trgovskih tvrdk postavljajo le trgovci, ki po v 6troki verzirani. Taka praksa bi mnogo koristila dolžnikom kakor tudi upnikom.
= Konvenciia glede Poštne hranilnice na Dunajn. V ^Službenih novinah« je objavljena konvenciia. eklenjena 1. 1922 v Rimu med Avstrijo, Italijo, Jugoslavijo, Romunijo in Češkoslovaško glede prenosa terjatev in de-pojev, ki izdajajo iz poslovanja Poštne hranilnice na Dunaju, kakor tudi dopolnilni sporazum k tej konvenciji. Ta konvencija je stopila v veljavo 10. junija t. L, ker je tega dne Poljska kot zadnja dTŽava deponirala pri italijanski vladi svoje ralifikacijske listina.
i = Podružnica Hrvatske banke na Sušak«. Iz Sušaka poročajo, da je bila 1. avgusta o tvor j en a podružnica Hrvatske banke na Sušpiku. V tej banki ima, kakor znano, milanska Banca Commerciale Italiana od preteklega leta odločujoč vpliv. Prvotno je bilo nameravano, da Banca Commerciale sama otvori na Sušaku svojo podružnico. Pozneje pa se je odločila, da svoje posle vodi preko podružnice Hrvatske banke.
= Pol miliiona delavcev v angleški bombažni industriji ijprtih. V zvezi z depresijo v svetovni tekstilni industriji je zlasti angleška bombažna industrija zadnje mesece prišla v sila težak položaj. Pri zaposlenosti cd komaj 60 do 70 odstotkov kapacitete obratujejo aneleške predilnice že z znatnim deficitom. V nasprotju z drugimi državami je situacija v ansleški bombažni industriji tem bolj težavna, ker so še drugi vzroki, ki so to industrijsko panogo dovedli v krizo. Ta pred vojno cvetoča panoga angleške industrije je v zadnjib letih zaradi industrializacije v druaib deželah pričela propadati. V Indiji, v Egiptu in na Japonskem so vzrasle nove industrije, ki z usnehom predelujejo cenene domače sirovine. Oddajni trg angleških predilnic se je torej znatno zožil. Vrhu tega so te nove industrije opremljene z najmodernejšim? stroji in zato tem lažje konkurirajo z angleškimi podjetji. Kriza v angleški bombažni industriji ima torej kroničen značaj, samo da se je letos zaradi splošne depresije na svetovnem tekstilnem trgu še poostrila. Angleški industriici na še niso uvidel'. da je kapaciteta njihovih podjetij prevelika in da je treba neracijonelne in zastarele obrate zapreti. Anslija ima danes v svojih predilnicah 57 milijonov vreten, to je 35 odstotkov vseh vreten na svetu. Samo v Old-Hamu. ki ima komaj 15^.000 prebivalcev, je 21 milijonov vreten, to je toliko, kakor v Franciji, Nemčiji in Švici skupaj. Lancasbir-ski industriici skušano sedaj v poostreni situaciji doseči od delavcev pristanek na občutno znižanje mezd, kar so pa delavci odločno odklonili. Da izsilijo od delavcev pristanek, so iniustrijci ustavili obratovanje v tvorn-cah. Talko -bo v kratkem v angleških predilnicah brez posla okrog 500.000 delavcev. Kakšne posledice bo imelo to izprtje na svetovni tekstilni trg in na podjetja sama, se danes še ne more predvideti. Mnogi dvomijo, da bi znižanje mezd moglo trajno sanirati angleiko bombažno industrijo. Tu bi bila potrebna temeljita operacija v smislu racionalizacije in združitve življenja zmožnih podjetij in prilagoditve na skrčene oddajne možnosti. Vsekakor pa predstavlja sanacija angleške bombažne industrije eno najtežjih povojnih gospodarskih vprašanj in more imeti za angleško gospodarstvo dale-kosežne posledice.
= Letošnji Lipski jesenski velesejcm, ki jo v zvezi s tehničnim, stavbnim in tekstilnim velesejmom in velesesnom za športne predmete, se bo vršil od 25. do 31. avgusta. Kakor vsako leto, je tudi letos na aaSitu avstrijskih. češkoslovaških in nemških želez-nir-ah 25odstotni popust. Ker dajejo nemške železnice letos posamezne karte za vornjo v Lipsko in za vožnjo iz Lipskega, je dana obiskovalcem možnost, da se pri povratku vozijo v drugi smeri, tako da imajo mož-
nost obenem posetiti tudi Dunajski velese-jem, ki se bo pričel 1. septembra.
= Odtok zlata iz Anglije. Zaradi nizkega intervalutarnega tečaja devize na London se že nekaj tednov opaža močan odtok zlata iz Anslije. Samo v pondeliek je moraia An-olelka banka oddati za 2.9 milijona funtov zlata; od 12. junija pa je oddala že za 17.7 milijona funtov zlata (za okrog 4.0 milijarda Din). V tej situaciji je povišanje diskontne mere skoro neizbežna
Borze
1. avgusta.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več potrebe je bilo v devizah na Prago, Curih in Trst Deviza na Dunaj se je danes ponovno okrepila ter je dosegla že 8.0283. Tudi deviza na Newyork se je nekoliko okrepila, dočim je deviza na London za malenkost nazadovala.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popustila. Poštna hranilnica jintervenirala šele pri nižjih tečajih. Za aranžma se je Vojn" škoda trgovala po 403, pozneje pa po 405 (včeraj je notirala 406 _ 407), za kasa pa po 405. Investicijsko je prilično čvrsto pri 86.25 — 87 brez prometa, agrarne obveznice pa so bile zaključene po 51.50. Tržišče zasebnih vrednot je dalje zanemarjeno. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v Union-banki po 202, v Jugobanki po 80.75 in v Srpski banki po 152. Med industrijskimi vrednotami pa je bila zaključena samo Tr-boveljska pri nižjem tečaju 455.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.84, Berlin 13 5575 do 13.5875 (13.5725), Bruselj 7.9189, Budimpešta 9.937, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0113—8.0413 (8.0263). London 275.97—276.77 (276.37), Newyork 56.735 do 56.935 (56.835), Praga 168.23—169.03 168.63) Milan 296.75—298.75 (297.75).
Zadreb. London 275.97 — 276.77, New-vork 56.725 — 56.925, Pariz 222.21 — 224.21, Milan 296.747 — 298.747, Curih 1094.4 — 1097.4, Berlin 1355575 — 13.5875, Dunaj 8.0113 — 8.0413, Prasa 168.23 — 169.03.
Curih. Zagreb 9.125, London 25.22, New-york 519.66, Pariz 20.3675, Milan 27.18, Berlin 123.94, Dunaj 73-25, Beograd 9.125, Praga 15.38, Bukarešta 3.08125, Budimpešta 90.65, Sofija 3.75, Varšava 58.25.
Dunaj. Beograd 12.44 — 12.48. Berlin 168.80 — 169.30, London 34.38 — 34.48. Milan 37.055 — 37-155, Newyork 708.25 do 710.75, Pariz 27.765 _ 27.865, Praga 20.9575 Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljub. kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ruše 275—285, Stavbna 50 d., Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 405 — 406, kasa 4f:5 — 406, za avgust 405.5 — 407, za december 418 — 421, investicijsko 86.25 — 87, agrarne 51.25 do 51.5; bančne vrednote: Praštediona 852.5 do 859, Union 202 — 203. Srpska 152 — 153, Jugo 80.75 — 81, Na.rodna 8175 — 8250, Po-Ijo 15.75 _ 16; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 49, Gutmann 205 den., Slaveks 96 — 100, Slavonija 140 bi., Šečera-na 425 — 440, Narodna mlinska 20 d<=n., I.je-vaonica 185 — 200, Vevče 128 den., Isis 17 bl., DubrovaSka 480 — 500, Trbovlje 452 do 455, Split cement 620 blago.
Beograd. Vojna škoda 406 — 407, za december 420, investicijsko 87.25 — 87-50. agrarne 52, Narodna banka 8320.
Blagovna tržišča
-f S tržišča jajc. Na tržišču jajc se je p*, ložaj zadnje tedne poslabšal. Povpraševanje je v inozemstvu precej popustilo in tudi cene so povsod nekoliko nazadovale. Naše izvozne tvrdke so pravtako znižale cene. Na-kupovalci plačujejo sedaj 1.05 — 1.10 Din za komad.
+ Žitni trg (1. L m.). Glede na včerajšnjo okrepitev tečajev v Chicagu je bilo danes tudi na kontinentalnih tržiščih razpoloženje prijaznejše. V Vojvodini je položaj v glavnem nespremenjen. Baška pšenica stane 220 do 222.50 Din, potiska ter ob kanalu pa 235 Din. Koruza se je -okrepila na 210— 212.50 Din, moka pa je ostala nespremenjena pri 320—325 Din.
+ Ljubljanska blagovna borza (1. L m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 10 vagonoov, in sicer 8 vagonov te-6tonov in 2 vagona oglja. Povpraševanje je za zdrave, naravne, neobrobljene bukove plohe (45, 50, 55 mm, od 35 cm šir. navzgor od 2.50 m dolžine navzgor), dalje za brzojavne drogove (po možnosti samo borove) in za vsako množino bukvih deščic, a -ravnih ali parjenih, ostrorobih, 60 cm dolžine, 12 cm širine in 2.5 odnosno 2.7 cm debeline. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni pšenice in 1 vagon ovsa. Nudi se pšenica (slov. post mlevska tarifa, plač. 30 dai): baška stara po 275 do 27750, baška nova, uzančno blago po 275—277.50; moka: »01, fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 400 — 402.50, koruza: slabša, zdrava, rešetana, si. postaja plač. 30 dni, navadna tarifa po 267 50 do 270, mlevska tarifa po 260—262.50; ječmen: baški, slov. postaja, navadna tarifa po 265 do 270.
+ Novosriska blagovna borza (1. ivgu-sta). Tendenca prijaznejša. Promet: 64 vagonov pšenice, 3 vagone moke, 19 vagonov koruze, 5 vagonov ječmena in 3 vagone ovsa. Pšenica: baška 215 — 217.5; baška potiska 227.5 — 230; sremska in banaška 212.5 do 217.5. — Koruza: baška 205 — 210. — Ječmen: baški novi 160 — 165. Oves: baški in sremski za avgust 185 — 190; banaški 180 _ 185. Moka: baška >0g< in >0gg< 317-5 do 327.5; »2<r 297.5 — 307.5; >5« 277-5 do 287.5; »6< 260 — 270; >7« 230 — 240; >8« 140 _ 150. Otrobi: baški in banaški 120 do 125.
+ Dunajska borza za kmetijske proizro>le (31. julija). Razpoloženje na dunajski borzi je bilo v splošnem nekoliko mirnejše. Pipu šcanje na inozemskih tržiščih je povzročilo, da so ponudniki deloma znižali cene. Več zanimanja je bilo za sklepe cif Braila do Rotterdama in Amsterdama. -Za baško in bahaško kakor tudi potisko pšenico so ponud-riki zahtevali 156 Kč eks šlep Dunaj. V koruzi je razpoloženje dalje čvrsto, ker obstoja deloma bojazen, da bo letina frpela zaradi suše. Promptna koruza stane 1.47 — 1 48 Kč, za marec _ april pa 1.25 eks šlep Dunaj. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina franko Dunaj: pšenica; domača 35—36, madžarska potiska 39—40; rž' marchfeldska 29.75 — 30.25, madžarska 2850 — 29; koruza: podonavska 33 —33.50, laplatska 34.50 — 35. Moka sO« v trgovini na debelo: domača 60—63. madžarska 60— 6L50, jugoslovenska 58—60.
»JUTRO« št 178 ===============^^	G —	Petek, 2. VSI. 1929
Jugoslovensko Ganz d. d.
Iz življenja in sveta
Bencin zdravi tuberkulozo
Dr. Kairiukstis, ravnatelj psihijatrič« oe klinike v Kalvariji na Litovskem, je objavil uspehe svojega raziskovanja o vplivu bencina na jetiko. Z injekcija« mi te snovi, ki jo poznamo drugače samo kot kurivo za motorje,
zdravi težje slučaje oliučne ta kirur-gične tuberkuloze.
SIcer medicincem bencin ni popol« noma neznano lečilo. Že nekaj časa sem ga uporabljajo na predlog budim« peštanskega klinika prof. Koranyija proti Ievkamiji (belokrvnosti) in sicer s prav dobrim uspehom. Eksperimen« talno in praktično je dokazano, da se po injekcijah bencina število belih krv« nih telesc zelo zmanjša. Litovski zdrav« nik pa doseže z injekcijami zmanjša« nje telesne temperature in po nekoliko dneh popolno odpravo mrzličnih napa« dov. To pomeni, da
bencin telo razstruplja.
V ostalem pa ne uporablja čistega bencina, temveč ga pomeša z oljem. Za začetne stadije bolezni zadostuje dve injekciji 30 odst mešanice, v težjih
slučajih začenja z vbrizgavanjem *t» g te mešanice in jo počasi povečuje, med manjšimi serijami injekcij pušča daljše presledke in začenja nato znova. In* jekcije se vršijo v muskulaturo. Za ta način zdravljenja ni treba, da bi ležal pacijent po kakšnih bolnišnicah, tem« več ga lahko zdravi vsak spreten zdrav« nik doma; samo to je potrebno, da mu naloži mir. Kolikor se zdi, bencin ne učinkuje direktno, temveč samo
povečuje obrambne sile organizma.
Zanimivo je, da je metoda prof. Kai* riuktisa uporabna tudi za kronična obolenja sapnikov ki niso tuberkuloz« nega značaja.
Jlezerptti častni Qi 4	t tt nof*edni£«
dobijo fini platneni kovercoat popolnoma enak predpisanemu volnenemu blagu pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Kroj s čepico samo Din 584.— do 680.—
Iz Newyorka poročajo o hudi vročini
Bo že bodo, če prenočujejo ljudje po javnih parkih in si omtšBolejo po Javuth eesrafc mrzle prhe, pod katerimi se hladijo čisto neženirano v kopalnih kostumih in z živahni vred, Mt
kaže gorenja slika.
Strupeni plini uhajajo se vedno
Dodaitno k včerajšnjim poročilom o najdbi celega skladišča strupenih pli« nov v Wilmersdorfu (Berlin) poročajo, da je policija zaprla ves prizadeti del tega kraja. Nevarne pare uhajajo še vedno iz razbitih steklenic, ki so za« kopane v zemlji, nihče se jim ne more približati brez plinske maske. Nove poizvedbe so ugotovile, da niso v zem« lji zagrebene samo steklenice s pli* nom, ki povzroča solzen je in ki je ko« likor toliko nenevaren, temveč da so med njimi tudi steklenice s smrtonos« nimi plini. Oblasti še vedno ne vedo, kako naj bi čim hitreje in čim uspeš« neje odstranile strašno nevarnost sredi obljudenega kraj-!.
Poljub na morskem bregu v Gradežu
V 20 letno brhko češkoslovaško go« ipodično se je na morskem bregu v Gradežu zagledal mlad Italijan. Govo« rila sta in skupaj hodila po vročem pesku. Vroča pa je postala tudi ljube« zen mladega Italijana, ki je na najžir vahnejšem brežnem mestu poljubil le« po Čehoslovakinjo. V tem trenutku sta bila že pri zaljubljenih dva polica« ja. ki sta prijela fanta in dekle ter ju odvedla v zapor. Ljudie so gledali in nekateri glasno protestirali. Zaslišali so takoj oba ter ju nato odvedli na so« dišče v Červinjanu. Pregrešila sta se proti nravnosti in čaka ju kazen. Rod« bina mladega Italijana je skušala po« sredovati, da bi pustila gospodiča na svobodo, češkoslovaška kolonija se je zavzela za svojo članico, pa zaman. Obveščen je bil o dogodku tudi če« škoslovaški konzulat v Trstu, da bi iz« posloval svobodo aretirani češkoslova« ški gospodični. Sedaj sta mlada člove« ka v červinjanskem zaporu že skoro 14 dni pa še ni poročila, ali ju spustijo ali ju zadene ostra kazen.
Prenevarni diplomat
Lep mlajši gospod, tajnik uglednega inozemskega poslaništva, je prejel podnevi na glavni kodanjski ulici v navzočnosti številnih prič donečo zaušnico. Prisolil mu jo je neki danski inženjer šn sicer po naročilu večje skupine varanih mož. Sklenili so v skupni seji kaznovati diplomata, ki je odnašal preveč zmag pri njihovih ženah. Seveda so upali maščevalci, da se bo zaoeljivec pritožil sodniji in naposled radi razburjenja v javnosti tudi zapustil dansko prestoiico. A tepeni diplomat se je potuhnil. Policija je samo obvestila inže-njeria. da ne sme na ta način maščevati osebne krivice... Pravijo da bo inže-n.ierja kmalu Posnemal še drugi zakonec izmed zarotnikov. Žrebali so in bodo po vrsti tako dolsro udrihali po nevarnem gospodu tarniku. dokler ne bo za vselej zapustil dežele Danske.
Darwinova bila
V navzočnosti mednarodnih znanstvenikov in kraljevih zastopnikov je bil v Londonu otvorjen »nacionalni spomenik Charlesu Darwinu«. V to svrho je bila kupljena in skrbno restavrirana mala hiša, kjer je živel oče sodobne zoologije. Darwinova stara pisalna miza je obilno polita s črnilom. V malih predalčkih se nahaja zbirka čudnih stvari, kakor jih imajo šolarčki: odtržki vrvice, peresa, slike, kamenčki, kratkomalo — smeti ali igrače? Kaj je s tem počenjal Danvin? Na mizi leži njegova priljubljena velika pestra svilena žepna ruta. Zapustil jo je nekoč stari kuharici. Njeni vnuki so jo podarili muzeju. Pred hišo se vleče kako miljo dolga peščena stezica, po kateri se je 40 let sprehajal Darwin. Zdaj je ograjena, da je ne uporabljajo navadni smrtniki. Še vedno leži na svojem prostoru velik piloski kamen. Darwin je na njem sedel dolge ure, ko je opazoval gliste deževnice.
V spomin izgubljenemu letalcu
Na poseben način so proslavili v Calalsu dvajsetletnico prvega (Blčriofcovega) poleta čez Roka vski preliv. Postavili so gorenji spomenik svojemu rojaku, mlademu letalskemu mehanika Brazy}u, ki Je Ml član na tragičen način Izginule »Latbamove« posadke. »Lathamovo« ekspedl-cijo, Id se Je odpravila, da poliče žrtve NobMo-ve polarne pustolovščine, sta vodila, kakor znano, Amundsen ki Guilbaud.
Zopet potniki - zastonfkarji na »Bremenu«
Kakor poročajo iz Newyorka je od« peljal parnik Severonemškega Lloyda »Bremen« na povratku v domači pri« stan zo"et dvojico potnikov«zastonj« karjev. To pa nista prava »slepa«, temveč neprostovoljna potnika. V zmešnjavi, ki je vladala na parniku, ko so dovolili občinstvu poset ladje, nista mogla pravočasno u stopiti in ta« ko sta po sili odpotovala v Evropo. Tako vsaj trdita onadva.
Zakon čuva
ime •Pyr«nidon" pred fnlzifikati. Čuvajte pa tudi sebe pred škodo in zahtevajte izrečno
sredstvo, ki se je že tisočkrat obneslo pri glavobolu, zobobolju in migreni
Pristne samo v originalnem zavoju
Alain Gerbault,
nekdanji teniški mojster, se je vrnil te dni, kakor smo že poročali, po šestletnem potovanju z majhno Jadrnico po morjih vsega sveta, v Le Havre, potem ko so se že bali, da ga Je pogoltnilo morje neposredno pred francosko obalo.
1 Čudežna rešitev J*
Francosko vojno letalo je na poti iz Bourgeta izgubilo ravnotežje v nepričakovani »zračni jami« in je krmar Seil-lier zaradi nenadnega sunka zletel ven. Na srečo se je pravočasno odprlo padalo. ki ga je po predpisih imel pritrjenega na hrbtu: Seillier je srečno pristal na tla. A hujši je bil položaj opazovalca, poročnika Ivonneta. Nepričakovano je ostal sam v znatni višini, ne da bi znal voditi letalo! A Ivonnet ni izgubil glave. Stegnil se je preko krmarjevega sedeža naprej in s konci i>rstov vendar dosegel krmilo. Naravnal je poševno viseče letalo in pritisnil ročaj z napisom »Stop!«. To je bilo vse, kar je znal. Plin je bil zaprt in je letalo zdrvelo dol. Ob tleh se je pričelo najtežje. Dvakrat je zadelo ob klance, ne da bi pristalo. Naposled se je zarilo v ilovico in se razbilo. A Ivonnet je pravočasno skočil ven in si rešil življenje. Imel je čudežno srečo!
Moderna garaža
Tudi garaže, ki datirajo šele od na« rastka avtomobilskega prometa, se de« Iijo že v stare in moderne. Moderne garaže so razvrščene po nadstropjih, kajti pritlična garaža v velikem mestu pomeni grozno zapravljanje prostora in denarja. Pritličja po velikih mestnih zgradbah so neznansko draga. Tudi v Parizu imajo že sedemnadstropne ga« raže. V Ameriki, v deželi nebotični« kov, so garaže precej na visokem. Ne« ka velika ameriška družba daje avto« mobilistom na razpolago novo avto« matično garažo, ki ima 24 nadstropij in lahko dobro shrani tisoč avtombi« lov. Tri silna dvigala spuščajo avtom o« bile gor in dol. Služba je točna in hi« tra, tako da ni treba nobenemu čakati dolgo na avtomobil, ki ga je dal spraviti. Par trenutkov se med tem po« mudi v pritlični čakalnici in čitalnici.
Roparski golobi
Do danes smo ix>znali zgolj plemenite poštne golobe, ki so se tako izkazali med vojno. A znani ljubitelj golobov, dr. Alphosyne v Newyorku, se je zdaj obrnil na policijo v drugi zadevi. Bogve od kod sta k njemu priletela dva goloba. Oba sta prinesla eno in isto pismo z zahtevo... 10.000 dolarjev. Ček bi moral Alphosyne privezati kateremukoli izmed obeh golobov na nožico, sicer bi mu postregli neznani dopisniki z revolversko kroglo. Policija je nasve-tovala, naj golobu izroči samo pismo. V njem je stalo, da se boji pošiljatelj zaupati zračni pošti ček na visoko vsoto in prosi, naj določijo katerikoli kraj za osebni sestanek. Goloba sta odletela, ko so jima natvezili prej dve majhni ameriški zastavici, da bo videti, katero smer ubereta. Policisti so ju opazovali s kukali na strehi. Goloba sta se sukala nekoliko časa okoli hiše Ln potem nenadno zletela v smeri proti Newjerseyu. Policijski avto, ki je odhitel tja. ju je kmalu izgubil izpred oči. Nepoznani roparji seveda niso nasedli policiji in s tem se je zgodba končala. Zdaj je zanjo zvedela javnost. Vendar še vedno
spremlja dr. Alphosynea poseben detektiv, ki ga varuje pred napadalci, in ni izključeno, da bo oni dobil novo neprijetno golobjo pošto.
------
Dopisi
STRAllSČE PRI KRANJU. Sokolsko društvo priredi danes popoldne ob 4. kegljanje na dobitke na vrtu g. P. Šmida na Gašteju. Kegljalo se bo od 4. dalje in bodo krasni dobitki večinoma v zlatu in dolarjih razstavljeni. Serija stane samo 2 Din. Za dva dinarja lahko dobiš krasno darilo v zlatu. Vabimo vse prijatelje kegljanja k udeležbi. Poleg kegljišča ie krasen senčnat vrt. Sokolsko društvo pripravlja tudi za 11. t m. ob 15. na Pantah veliko tombolo, ki bo ena največjih na Gorenjskem. Že sedaj so pripravljeni krasni in bogati dobitki. Tablice za tombolo stanejo samo 3 Din. Ker je število srečk letos omejeno, priporočamo,* da se vsak pravočasno preskrbi s tablicami.
KROŠKA BELA-JAVORNDC. Sokolsko društvo Koroška Bela-Javornik priredi dne 4. t m. ob 15. iavni nastop. Po nastopu javna veselica s plesom. Vabimo vsa bratska društva in prijatelje Sokola, da posi-tijo to prireditev. Železniške zveze so ugodne. Na svidenje!
ALEKSANDROVO NA KRKU. Gospod
urednik, »Jutrovčke« ste poslali v Martin-šico. mi »Jutrovci« pa smo jo mannili dalje proti jugu. Lepo je tu. Kdor se hoče malo pogreti, mu solnce rado postreže z 51 stopinj C toplote, Ni čuda, da potem idealno kopališče kar mrgoli kopalcev, ki se v 36 do 27 stopinj gorki vodi komaj malo ohlade. Izborno domače vince — po 6 do 8 Din — nam hladi in gasi neutešljivo žejo. V večernem hladu pa zadoni ob obali slovenska pesem, katere zvoki se izgubljajo v daljavi nad morsko površino, ob kraja pa šepečeio valovi, kakor da si Dripovedj-jejo, da ta lepa pesem opeva krasoto na-i šega morja. »Inspekcijon« pri »JadnniK, ki že dolgo časa zvesto vrši svoio službo, pa se jezi, ker ne prejema redno vašega lista. Včasih prejmemo kar dve številH drugi dan pa zopet nič. Ne vemo. kie vedno zastajajo, ker le prav redko se dogodi, da prejmemo list redno. Ali ne bi mogli nam v tem oziru malo pomagati. Ker ie težko čakamo poročil, kako se godi Vam »sevei-njakom«.
BRASLOVČE. Tukajšnje Sokolsko drts štvo bo priredilo 15. t. m. tombolo in javni nastop z veliko veselico. Prireditve se bodo udeležila tudi sosednja bratska društva. Čisti dobiček tombole gre v fond za grad-bo Sokolskega doma. Prijatelje našega društva prosimo, da si še ob pravem času nabavijo tombolske karte. Tombolski dobitki bodo; kolo, gramofon, kultivator, vreča moke, otroški voziček in nebroi manj dobitkov. Dne 15. t m. naj ne ostane nihčs doma!
Ocarfnjenje
vseh uvoznih in izvoznih m tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
autom. regulatorje, za tvor niče, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja
Vodna
NUUNb G F SCHNEITER, Skofja Loka lllrninP podjetje za zgradbo vodnih turbin
Konkurenčne cene. Zahtevajte ponndbe. Prvovrstne referenc*
100°/0 uspeh z
GANZ-OTimi
Motorna dvoživka
Neka tvrdka v Cuxhavenu (Nemčija) Je zgradila za nemško obalno finančno stražo vozilo, M ae giblje lahko po suhem in po vodi, nekakšno sintezo avtomobila in motornega fai- Sttka mam kaže ta Jmrgozni izum na poskusni vožnji po obrežnem močvirju.
»Mojster, al] Je vaš ta portret mlade deklice?« »Oa.«
»AH ml morete povedati naslov njenega frizerja?«
&ecgf<i«f	Zagreb
Karadjordjeva ul. 75	Draškoviceva uL 27
Tel 23-90, 44-33	,,k Tel. 55-87
Mlcfiel Zčvaco:
189
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
1 V tretje je Espfnosa z ledenim glasom velel: »Pojdi va dalje!« In v ^tretje je dodal, da ©i zločin nesrečneža, ki je tulil in hropel pod žarečima kleščami, nič v primeri s Pardaillanovim zločinom.
Neverjetna, pošastna pot se je tako nadaljevala po vsej neskončni galeriji, bi je bila zdaj polna rjovenja, ihtenja, prošnja, pre-tenj in bogofcletstev ubogih žrtev, ki so morali zaradi mkvizitor-jevega krvoločnega brezumja trpeti toli strašne muke.
Od tistega, ki so ga živega ščipali s kleš'čami, sta prišla do fistega, ki so mu z železnim kijem razbijali ude, nato do tistega, ki so mu iztikali oči, do tistega, ki so mu izdirali jezik, do tistega, •ki so ga mučili na natezalnici, do drugega, ki so ga trpinčili z vodo, m spet do drugega, ki so mu bili zavili roke v mokre, s soljo napolnjene kože, nato pa so jih sušili nad gorečim ogljem.
Vrata ene izmed celic se niso odprla. Eden izmed menihov je odprl linico in Pardaillan ie zagledal pol tucata mačk, ki so jih bili s tem, da jim niso dali vode, nalašč napravili stekle in so jih zdaj spustili na nagega obsojenca, da so ga živega trgale na kose.
Najstrašnejše in najbolj nezaslišane muke, ki si jiih more izmisliti poblaznela domišljija, So se vrstile pred vitezovimi očmi. Skozi dvajset, trideset odprtih vrat se je neprestano razlegalo vpitje in rjovenje, ječanje in zaklinjanje, ki bi bilo moralo omehčati tudi tigrovo srce.
In pri slehernih vratih je Espinosa ponovil svoj večni: »Pojdlva dalje!« za katerim je vedno sledila prisporedba nesrečneževega zločina s Pardaillanovim, češ da ni nič v primeri z njim.
Naposled je vendar že prišel konec galerije strahot Pardaillan je mislil, da je zdaj rešen more, ki ga je davila delj nego uro. Vzlic svojim naporom in svoji stoiški trdnosti je čutil, kako se mn rfiaje razum. In usmiljenje, ki ga je čutil do nesrečnih žrtev, je bilo tolikšno, da je pozabljal edini namen te peklenske razstave grozovitosti: pokazati mu, da se vse, kar je videl, ne more primerjati s tem, kar je bilo namenjeno njemu! .
XV.
Tamtalova gostija.
Na koncu strašne galerije je bilo nekaj stopnic, na desni pa je galerija prehajala v visok zid. Stopnice so vodile v nekakšen vrfcič in zid je ločil ta vrtič od velikega vrta.
Ko je stopil Pardaillan pod milo nebo in začutil okoB sebe oživlja jo čo toploto bleščečega solnca, je globoko zasopel. Bilo mu je, kakor da prihaja iz kraja, kjer ni biHo ne zraka, ne svetlobe. Preteče se je ozrl na Espinoso, ki je še vedno molče stopal pokra} njega, i.n pomislil:	. -------
»Ne vem, kaj mi pripravlja ta zločinski svečenik, toda bogme, čas je bilo, da se je razkazovanje njegovih bogaboječih zvestev končalo.«
Da bi se mu oč6 spočile od groaot, bi so Sh bile videle, jih je spustil po cvetočih gredicah. Tedajcd pa se je zdrznil in zamrmral:
»Vraga, kakšen vrt pa je to?«
Povod temu vzkliku je bila posebna uredba vrtača, fcr jo je bfl
šele zda-j opazni.
Od stopnic, po katerih je bJ prišel, do nedafjnje priOSSne zgradbe, ki je bala videti v kaj slabem stanju, je utegnil bil vrtič kakih deset ali dvanajst metrov širok.
Po dolgem je meril od zMu, ki je nadaljeval galerijo, pa do druge zgradbe, ki je imela takisto samo pritličje, kakih trideset metrov. Tako je bil ta vrtič stisnjen med tri poslopja in visok zid.
A to ni bilo tisto, čemur se je Pardaillan začudil. Začudil se je temu, da je bil vrtič po vsej dolžini presekan z nizkim prezidkom, na katerem je stala gosta ograja iz močnah železnih drogov.
Enako močno in gosto železno omrežje se je spuščalo od strehe ene teh zigradb in slonelo na pokončni ograji. Vse skupaj je bilo podobno ogromni kletki.
PasdLne-plezalke so se ovijale okoK drogov in se vzpenjale do vrha čudile kletke, tako da je nastajal zelen obok in deloma zakrival stvari, ki so se godfle pod njim.
Espinosa, ki ga je še vedno čuvalo njegovo meniško spremstvo, je zavil na levo ter krenil naravnost proti zgradbi, ki je stala ob dolgi strani vrtrča.
In že je vitezu oledenela kri: kakor hitro se je začul šum njunih korakov po peščeni stezi, je nastalo onkraj zelenega zastora v kletki nekakšno dirjanje. Nato se je oglasil hrup, prerivanje, pokanje vej; pokazali so se vpadli, votK človeški obrazi z vročično žarečrmi očmi in z vsreh strani je zaječala pretres1 iiva tožba:
»Lačni smo!... Lačni smo!... Jesti!... Jesti!...
Skoro tik nato ie kriknil osoren glas:
*Le počakajte, psi, takoj vas naženem v pesjak!«
Začulo se je žvižganje biča m bolestno tuljenje zadetih, nato pa brezumen beg in vmes prejšnji glas, ki je pri slehernem udarcu ponavljal:
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
tfC&or hoče po posti naslov ali Gafco drugo informacijo ticoco mo matih oglasov naj priloži v mttam/eah a /Is• sicer no bo areiol odgovora / * £^sWW
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Klepar, pomočnika
eprejme takoj Tomaž Su-iteršič, klepar, Sodražica pri Ribnici.	23919
Par šteparic
dobro izurjenih sprejmem. Ponudbe na poštni predal fc. 13, Kranj.	25005
Kuharico
im iez 30 let staro. M bi tr,iravljala tudi druge hišne tx>s1b. iščem za. takoj za Beograd, k družini brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26999
Klepar, pomočnika
pridnega, dobro kvalificiranega in vojaščine prostega Ef,-e;me v stalno službo R. Jakelj, Slavenjgradec.
23880
Žagarja in hlapca
sprejme takoj Franc Kovač r Zagorju.	25877
Vajenca
n mairifakturito trgovino ▼ Ljubljani, ob lastni oskrbi sprejmem. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Marljiv 12=.	26019
Zidar, mojstra
3» napravo fa»ade izven me-rta — v najkrajšem času ič'"em. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fasada«.	25976
Več močnih dečkov
ki bi imeli veselje za iz-učitev na strojih, sprejme tovarna čevljev. Kandidatom ee nudi lepa bodočnost. Ponudbe na poštni predal štev. 13 — Kranj.
25904
Ključavničarja
dobr0 irvežbanega posebno v izdelavi .pločevinastih in drugih štedilnikov, sprejmem. Imeti mo-ra vsa učna spričevala, da po potrebi lahke tudi dobi svojo obrtno pravico. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prilično«.	259S7
Usnjar, vajenca
>ridnega »prejme Franc SebuJar, Ig1 pri Ljubljani.
25992
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite — Ljabljana, bleiweisova e. št 52 Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta. Poučujem tudi privatno.	25756
Delavca
za rarvažanje sprejmem takoj. Natančneje se izve v Komenskega ulici štev. 34 26033
Prldo učenko
sprejme šivilja v Mariboru. Cvetlična ulica štev. 351.
25672
Mlado natakarico
ne čez 20 let staro, ki govori nemško, slov. in po mogočnosti tudi hrvatsko, dobro izurjeno v stroki, sprejmem. — Takojšnje ponudbe na naslov: Bartula Parač, restavracija in kavarna »Tomislav«, Sol:n — Dalmacija.	26006
Trg. pomočnika
poštenega in zanesljivega sprejmem kot skladiščnika in sest3vljatelja komisi;o-nov, ter dobro izvežbanesra ps.katerja poštnih paketov. Anton Savnik. Skofja Loka Prednost imajo tisti, ki so Se bili zaposleni y ka"-šni razpošiljalnici.	25983
Posredovalnica Ogrinc
Miklošičeva cesta štev. 28
rabi samo za nedeljo 10 natakaric za Bled (vožnja povrnjena), za stalno prvo hotelsko sobarico e kavcijo, več natakaric, kuharic in služkinj.	26036
Jelonošo
točaja in nčenca (Pikolo) sprejmem Naslov v oglas, oddefku »Jutra«.
22037
Inštruktorja (co)
matematike za sedmi razred realne gimnazije iščemo takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26052

Pisarniška moč
■perfe&tna m popolnoma samostojna koresipondentka,. zmožna nemščine, slovenščine, srbohrvaščine in deloma angleščine, želi premeniti 6lužbo. Plača Din 1500. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Večletno spričevalo«.
25940
Korespondentka
samostojna in z večletno prakso, želi premeniti mesto. — Vešča je nemščine, slovenščine in strojepisja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Maribor ali Ljubljana«.	25939
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetja najmanj 5 kg. potem čisti beli puh po Din 300 kg. L Brozovič. ke-mička čistions perja. Za greb, Ilica 82.	183
Razne lesene
modele
za razne stroje železolivar-ne, ca. 1 vagon poceni proda Eliaš i Lah, Zagreb — Nikoli 6eva 10.	25527
Prodam
zaradi bolezni prvovrstno pekarijo na n&jprometnej-šem kraju v Splitu. Ponudbe na Anton Preskar, pekarna, Split, Obrov 14.
25696
20 % kronske bone
kupujem za gotov denar. Ustne ali pismene ponudbe na naslovi Milan Hflusler Zagreb, Ilica 43/4L 26010
Model za izdelovanje cementnih cevi
t dobrem stanju, .premer 70—100 cm tako; kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Model 100«.	2598S
Otroški voziček
športni, za ležati in otroško košarico za- spati, vse prav, dobro ohranjeno 'po"' nižki ceni prodam. Naslov- V «gL oddelku »Jutra«.; v. 25teg
Za zdravnike!
Prodam domačo lekarno (pohištvo, steklenice, tehtnice itd.), kompletno 5ur-urgično, "porodniško in ' gi-nekologično orodje. Na.-:lov v oglasnem oddelku Jutra 26049
Krajevne zastopnike
(potnike). « stalno mesečno plačo poleg provizije, sprej. memo za stalno za Itrkrati-v»n predmet za vso državo. Cenj. ponrdbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobra nr o vizija«.	25556
Šiviljo na dom
iščem za nekaj dni — tudi za večerne ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 25951
Jazz-band
trio-kapelo
po možnosti « saksofonom sprejmemo takoj ali p 1. avgustom Hrana, stanovanje in fiksna plača. Zahtevajo se slike. Brzojavne ponudbe na naslov: Uprava hotela Fiedler, Makarska, Dalmacija.	25713
Praktikant
18 let star, agilen. izučen v špecerijski in galanterijski stroki, želi mesta v večji manufakturni trgovini v mestu ali tudi na deželi — za čas prakse brezplačno. — Tozadevne ponudbe pod »Praktikant 156« na oilas. oddelek »Jutra«. 25881
G. Th. Rottnan:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Gospod
s lcavcijo želi kakršnokoli službo, ki bi jo opravljal s (kolesom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25991
Trgovski pomočnik
mešane stroke, 32 let star. vešč nemškega in slovenskega jezika, išče mesto za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »J.utra« pod šifro »Vesten »113«.	26013
Vdova
Trridna in zdrava, srednjih let, enate velikosti, išče službo gospodinje, kuharice ali kaj primernega. Vešča je šivanja in v>ega gospodinjstva. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vdova«.	£6002
Mayerjev Konver-zacijski Leksikon
najnovejša izdaja poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26034
Radioaparat
štiricevni, zvočnik, več prvovrstnih slušalk, akumulator prodam za polovično ceno. Gregorčičeva št. 32.
36018
10L
Tako je moral sedeti vso nož. Podgane in pajki so lazili po njem, on pa ni imel niti rok svobodnih, da bi jih zapodil. Edo ve, nemara ga bodo jutri celo obtožili nmora in uboja in ga zašili za vse žive dni. Kaj ho z njegovo ubogo ženo, kaj bo z Minko! Prvič, odkar ni bil več otrok, se je gospod Kozamurnik bridko razjokal.
Mesto sluge
nlj Vaj sl-ičnega išče zdrav in močsn lSletoi. mladenič, ki govori nemško in slov. Nastopi lahke takoi. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra.
26025
Prodajalka
■verzirana v mešani in ma-mifaktnrni stroki, išče na-meščenja v mestu ali na deželi. Ponudbe pod šifro ^Boljša samo.=tojna meč« na oglasni oddelek »Jutra«.
26026
Mesto
praktikantinje
pri zobotehniku ali droire-ristu iščem za absolventko nižje gimnazije. Ponudbe na og7asni oddelek »Jutra« pod »Avgust 43«. 26045
Štedilnik
s ploščami, dobro obran len ugodno naprodaj na Go-sposveteki cesti štev. 6
28958
Avto
5*12 UP, P. M. s. tx,
sedaj v rabi kot tovorni avto, takoj poceni proda Anton Ivane, Ptujska gora, Slovenija.	23891
Do 3 milijone Din
kupim hišo na Dunajski cesti, šelenburgovi ulici Miklošičevi cesti ali bližini opere. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez vsakega posredovalca«.	25936
Enodružinsko MŠo
novo, s vrtom, v bližini Ljubljane prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Nova hiša
dvodružiru&a, 20 minut od Cel ja, za glavno eesto naprodaj za «.000 Din. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.	25876
vno
komfortno, po d kleten«, z najmanj 4 sobami kupim za Bežigradom ali pa is/to-tam ležečo parcelo, — Ponudbo z naslovom in eeno na oglasni oddelek »Jutra« ped »Komfortno«. 25802
Tvorniško poslopje
ki ima vsaj sledečo F*ro?tor-nino: cca 600 mJ za delavnice, cca 400 m' stranskih .prostorov kot n. pr. skladišča itd., kupimo ali vzamemo v najem. Ponudbe z zahtevki poslati takoj na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tovarna 84«.	25984
Dvodružinsko hišo
novo, tri četrt ure od Ljubljane, ob Tržaški cesti prodam za 65.000 Din. Na'icv v oglasnem oddelku »Jntra« 26032
Avto
prvovrstne znamke, dvo- ali trisedežen, v dobrem stanju kupim proti takojšnjemu plačilu. Sprejmem — tudi takoj mladega, poštenega in zanesljivega šoferja. Prednost imajo tisti, ki se razumejo na druge stroje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut-a« nod značko »Avto-šofeir 156«.	2S882
Avto
osebni, štirisedežni. francoski Dijon Buton fabrikat . T ze'° dobrem stanju in ped ugodnimi plačilnimi pogoji poceni proda Hartner, Murska Sobota 25799
Hišo ali vilo
v eeni dc 150.000 Din, v Rogaški Slatini ali na Bledo
kupim. Ponudbe na naslov: A. W., Koninginnestraat Nr. 3, Eysden-St.-Barbe — Limburg, Belgien. 26023
Otroško posteljico
belo, dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista 38«.	25911
Šest foteljev
zofo in >mar0 za obleko
po najnižji ceni prodam. Naslov v oglasnem oddel'ku »Jutra«.	26054
Zlata avba
in dve svileni narodni noši
naprodaj v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 6/III 2599Š
Pisarniške prostore
3—4 6ob v I. nadstr., v centru mesta oddam. Ponudbe i natančnimi podatki pod »Pripravno« na ogl. oddelek »Jutra«. 25945

Pridftkl
Ca. 100 hI vina
pristnega spodnještajerskega prodam skupaj ali v deljenih partijah po Din 4.50 1. Po-odim sode. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kapljica«.
25856
ŠfUM.

Dijakinja
išče stanovanje pri boljši nemški družini. Cenj. ponudbe na naslov J. Kibic, Snežnik, p. Stari trg-Rakek 35996
Stanovanje
▼ mestni hiši za Bežigradom, obstoječe ix ^obe, kuhinj« in pritiklin, x nizko najemnino, zamenjam i enakim na Poljai^s-ki ali Ahacljevi cesti, event. -kaki drngj. mestni hifi sredini mesta. ..Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Selitev takoj 300«. 26048
Sobo in kuhinjo
opremljeno, oddam tistemu, ki odkupi pohištvo. Mesečna najemnina 300 Din. Po-, nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »5000'29 26029
Stanovanje
▼ mestu, komfortno, oddam
proti odškodnini boljši stranki 2—3 oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 1S29<.
36028
Stanovanje
visofcopritliinc, z veliko kuhinjo in sobo, je od V, v vili g. Fortiča, Holz-apflova ulic* 17. 36043
Boljši sostanovalec
iprejme. Ogledati samo 'idne. Naslov v Ogla«.
se si dopol oddelku »Jutra«.
25975
Lepo sobo
oddam solidnemu gospodu na Bleiwoisovi cesti 9/n S	25980
Opremljeno sobo
v sredini mesta fšč-e gospod s 1. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »F. M.«	25977
Sostanovalko
sprejmem r Ljubljani, Tržaška cesta 38.	26001
Preprosto sobico
e seipariranim vhodom, »ko mogoče x gaSperčkom ali štedilnikom iščem. Ponudbe pod »Tikoj ali pozneje« na oglasni oddelek »Jutra«.
35094
Dva akademika
iščeta mirno in svetlo sobo e 15. avgustom. — Ponudbe na oglasni oddelek. »Jutra« pod »Tehnik«.	26022
inji
iarmm
Stranka 2 oseb
šče stanovanje 1 ali 2 sob. Najemnina 6e plača za pol leta naprej. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod ^ifro »Tudi za več 14«.	26014
Stanovanje
2—3 sob, z vsemi pritiklinami, za tričlansko rodbino išče s 1. novembrom A mrlo Jugosl. petrolejsko d. d.. Miklošičeva 14.	25979
Opremljeno sobo
x uporabo kuhinje oddani
zakonskemu paru brox otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36007
Opremljeno sobo
v novi vili oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	. 36012
Sobo
s separiranim vhodom oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26008
Opremljeno sobo
event. e hrano oddam gospodu. Naslov r oglasnem oddelkn »Jutra«. 26038
Sobo
z vhodom iz sto prte, jgfe-ta 3 sestri. — Ponudbe na ogla.«, oddelek »Jutra« pod »Lepa soba 12«. 96043
~ Separirano sobo
po mogočnosti za takoj — blizu gL kolodvora ijs£e gospodična. — Ponudbe na oglas, oddeflek »Jutra« pod šifro »Uradnica 039«.
Opremljeno sobo
mesečno, separirano takoj oddam solidnemu gospodu na Cankarjevem nabrežju št. 9.	36010
Lepo sobo
parketirano — s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj 1—2 osebama v Kolodvorski ulici št. Si,iU, desno.
36053

Manon
Prosim natančni naslov. — Tajnost ostane častna zadeva. Diskreten 35176.
36006
J. K.....
KedaJ prejmem zopet kakšno dopisnico? — Riko.
36053
Prijateljstva
samostojno gospodično želi premožen gospod. — Cenjene dopise, če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strogo diskretno 1838«. 36004
Marjetice
Zal ni mogoče — pričakujem obširnejše pisemce — pozdravljena.	36070
V oglasnem oddelka «Jutra»
]e dvigniti sledeča pisma:
Angleški seter, A. M. F., 15. avgust, Blondmka, Ben-zijski motor, Blagor nJim, ki ee ljubijo. Ceha, Cista Dve sestri, Daimacija,
Dobro, Doga, Dober človek Dobra duša, Dcpofldan. Fo-topomočnica. Frizerska va^ jetfka, Garažni mojster. Gostilna, Gentilhoi-.e, Grosuplje, Triglav 1885, Gostilna 631, Hrano, Iskrenost 100, Idealna ljubav 33603, Jesen 833, Kopalnica, Kako živite?, Kontrolna 79, Kavcija Komfortno, Kolo proti takojšnjemu plačilu, Leghorn Lokai 1000, Ljubljana 555. Lokal IS, Mirna stranka, Merkur, Mladinski zavod. Miren, M. 262, Mehan. delavnica, Mizar 35161, Mir0-iubje, Mlad in pošten, Nesebično prijateljstvo, New-home, Obratovališče. Oko-Stadiona, Oprava 38. Oddam taioj, Opremljeno, Perfektna 310, Pri jate! isk
zakon j«, PceTOmJa lo"ko,
mobila. Pridnost, Plačilni. £ekan;a 385, Plačilo takoj! Prenavljanje 118, Pisatelj, Parkete, Pošteno dekle °4 Pekarija 385, Plačilni, Poti nik 35433, Poštena snažna, Promet, Pošten 403, Prijatelj 37, Po možnosti v mestu, Poletje 31, Pomožni monter, Praksa. Posredovalec, Preskrba 98. R, Stene-tipi^tka, Suha sobica. Strogo, Soba. Stalen 47, Stanovanje september 774. Samostojna dama. Sreča, Stroja, Sušilnica, Snažen in pošte« 219, Sopotnik 613, Salon, Šoštanj. Takoj dežela. Takoj 3000, Točen plačnik. Tiha stranka, Učenec 350, Trgovina. Trajno. Tnrrovco. i očilec, Takoj 300. Ugodna lega, Ugodno 660, Uradnik, lgodnaprilika9702. Uradnica 107, Vesten 10, Vesten tehnik, Vselitev v jeseni. Veletrgovina 3000. Vir ljubezni 29, Vila 375000. West, Zvesta ljubezen 111, Zanesljivo 530, Zvesta prijateljica 34, Za svojo sorodnico. Zanesljiva moč 168, Zvestoba 555, Znana špecerijska trgovina štev. 33, 50, 100.
500. 30 minut od glav. kol., 3000 mesečno.
Krojaški mojster
vdovec srednjih let poroči takoj gospodično ali vdovo z nekoliko premoženja. Prednost imajo šivilje. — Ponudbe na upravo Jutra v Mariboru pod »Zadovolj-nost«.	"	26067
Staro berdo
kupi Cerar, Ježica. 26030
Par konj
starih 8 let, z opremo, voz. kason. truga itd. takoj naprodaj na Poljanski e. 55.
S5S7S
Stroj drobilnik
za sadje in 2 majhna kot-ls za kuhanje žganja poren; prodam. Naslov v oglasnea oddelku »Jutra«. 2589'
Jaremnike
(fabrikat Tophan}. po enegj za 18, 24 in 30£4'\ popol-noma kompletne z zraver spadajočimi kladriimi vozovi (Klotzwagen), že rablje-nimi, a dobro ohranjenim* tako; porabnimi, ugodne, prodam. Naslov pove ogla«" oddelek »Jutrac. 25981
Bele emajlirane ploščice
za stensko oblogo, štedilnike i. t < dobavlja in polaga najcenejše
KERAMIČNA ZADRUGA Ljubljana, Tesarska ulica štev. 3.
PoWS cd' f«tosfi naznanja mo vsem sorodjifkoim, prirate-Sean n zmaooeim fružno vest, da smo v Mariboru, dne 1. a egoista 1929 potožili k večnemu počitke našega iskreno ljubljenega sina, obiramo brata in svaka, gospoda
Nilkota Škerlec
<r®wvea ia poštarja pri Sv. Tomažu
katteTi se je 22. jiulija 1929 na trajen način ponesrečil.
Sv. maša zaduSnica se daruje 2. avgiusta 1929 oib 7. uri t župrt cericvj s*. Magdalen« v Maribor«.
Obenem prosimo vse znam ce, da ofcanijo b!agofw'ko jiiika v najboljšem spominn.
Maribor, Sv. Tomaž, Ormož, dme 1. aivgtisfa 1929. Žaiuioa rodbitri SKERLEC in Dr. KONŠEK.

Dve žhnnici
naprodaj na Mas.arvkovi cesti št. 19, pritličje, desno.
26000
Avto
štirisedeJen. mal0 rabljen, ki rabi zelo malo bencina, nemške znanfte. pripraven za trgovce, ™> zelo ugodni ceni proda Florjančič. Dunajska cesta.	aRo]«
Antikvitete
novodošle. Agenturna ln komlstiska trgovina, Stn-dentovska ulica 7, Linh-
Sveže maline
v vsaki količ>ni kupa je Lotto Rogelj na Vrhniki.
Polnojaremnik
(Vollgatter) 500 mm ter rablieno sesali o n vino kupi J. Jare, Murska Sobota.	85890
Prepo za sadje
kupim. Naslov v oglasnem 26071 oddelku »Jutra«. 26044
Nekaj pohištva
ter kletke in priprave za gojitev harških kanarčkov prodam po ugodni ceni radi selitve. — Ivan Rozman, Rimska cesta 30. 35090
Police in pulte
Špecerijske ter manofaktur-ne, iz češnjevega lesa, poli-tirane, v dobrem stanju poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Različno pohištvo
klavirske note, zdravniške potrebščine in druge najrazličnejše predmete proda Agenturna rn IcomieijsH* trgovina v LJubljani, Stu dentorska ulica 7. «069
Javljamo tužno vest, da nas je danes, dne 1. avgusta, ob 9. uri dopoldne, previden s tolažili sv. vere, zapustil za vedno naš brat, stric, svak, prečastiti gospod
Ivan Schiffrer
župnik v pok. na Klanca pri Kranju
#
Pogreb bo v soboto, dne 3. avgusta, ob 9. uri dopoldne. Truplo se bo preneslo zi hiše žalosti na Klancu v župno cerkev v Kranju, kjer bo sv. maša za pokojnega, odtod pa ga pcmesemo na pokopališče v Kranju k večnemu počitku.
Kram|f dne 1. avgusta 1929.
Žalujoči ostali.
Posteljo
it trdeiga lesa, politirano. poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25027
tT &Tmi* 17Š 7
8
Petek, 2. VM. 1929
Izvleček: zz programov
r^psmrr p^^ 2. joGla.
UOBLJANA. 1230: Reoročtrdrzm rfas-oa. — 13: Napoved časa. borzne vesti, re-prodacirana zlasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra.
—	20: Gospo cEnjska nra. — 20.30: Veseli večer. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
Sobota. 3. iulija.
LJUBLJANA 12.30: Reprodncfrana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18. Koncert radio-orkestra. — 20: Delavska ura. — 20.30: Prenos proerama, iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba.
—	20.30: Večerni koncert — BEOGRAD 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 17.25: Popoldanski koncert — 20.25: Koncert orkestra. (Vmes poročila). — 22: Veseloigra.
—	22.35: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Klavirski koncert — 16.55: Lahka godba.
—	18.05: Klavirske skladbe 6tarih mojstrov.
—	20: Veseloigra. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22.25: Lahka godba. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage. — 21: Prenos koncerta iz Moravske Ostrave. — 22.25: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 20.30: Poljuden orkestralen in pevski koncert. — 22.45: Godba za oles. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra.
—	18.30: Komorna glasba. — 20.15: Auber-ieva opera >Fra Diavolo«. — BERLIN 17.30: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20: Igralski večer in godba za ples. — FRANKFLTRT 16.15: Popoldanski koncert
—	20.15: Koncert lahke glasbe. — 21.15: Porenski večer. — Godba za oles. — LANGENBERG 17.35: Koncert orkestra. — 20: Zabaven večer. — Lahka godba in Dles.
—	STUTTGART 16.30: Popoldanski koncert — 19: Orkestralen koncert. — 21.45: O ti moški. — O te ženske. — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.10: Ciganska godba. — 18.30: Orkestralen koncert. — 19.45: Igra.
—	22.20: Koncert orkestra. — LONDON 19.30: Koncert lahke godbe. — 21.30: Miro-zov voiaške sodbe. — 22.06: Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert.
—	21: Donizettijeva opera »Ljubljenka«.
—	22.40: Godba za ples. — STOCKHOLM 17: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Komedija. — 21.45: Godba za Ples.
Jsčettto ®]&ietromehanifca
Potrebujemo elektrarnehamika, ki se obenem razume na zračno železnico. Pogoji, udobno stanovanje in mesečna plača- po pogodbi, nastop službe takoj. Reflektanti naj se pismeno obrnejo na Tupinolom »Meterize« društvo s. o. j. Vranjic kod Splita*, Dalmacija. 9947
f L, MIKUŠ
Mestni trg št. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palio — —
Oddaja
mizarskih del
za Mestno hranilnico v Ormožu
in sicer za nazidek drugega nadstropja. Interesenti naj se zglasijo pri Gradbenem podjetju Marko Štuhec v Ormožu, kjer dobijo vse informacije do 5. avgusta t L
•• • •• - V-a*- - • —7. «5t-
DOBER NAKUP
Bv2a Vaš promet, zato oinSSte g* • /* • • g* •
JUipsšct jesenski velesejetn
Splošni, tehnični fn stavbni ve-lesejem	25.—31. avgusta
tekstilni velese-
jem	25.—28. avgusta
velesejem športnih predmetov 25.—29. avgusta
Vsa pojasnita s« dobe pri častnih zastopnikih
S
za ljubljansko oblast: Stegu, Ljubljana, Gledališka 8. — Telefon 2925. za mariborsko oblast: Dr. Scheichenbaaer, Tre Svobode 3.
Naša nad vse ljubljena
V
Eluirica Tramp:
se je danes ob 4. uri popoldne po kroti, mukepolni bolezni preselila med nebeške krilatce v svoji nežni mladosti 23 let.
Pogreb bo v soboto 3. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Glavni trg 16, na mestno pokopališče.
Predrag!, predobri, nepozabni nam Elvirici bodi lahka zemlja, kamor ti bomo sledili tudi mi!
Celje, dne 1. avgusta 1929.
Globoko žalujoS: Miloš Trampuš, oče; Mira Schneider roj. Trampuš, sestra* inž. Herman Schneider, svak.
Naznanilo.
Čast sam }e siporočdti, da smo v interesu naših odjemalcev
osnovali tvornično podružnico v Novem Sadu na Malem Lunami,
flsjer izdelujemo prav talko kakor v beograjski tvornici v poznam kakovosti vsakovrstne asfaltne in kaitranske proizvode, kaikor a. pr. strešno teipenlko Grozit, asfalt sko in kaitransko leiperako, katran črnega premoga, karbolineij, asfalt siki mastite, bitumen tat
S spoštovanjem
Beo<gTadska Fabrika Asfalta in Katranskih proizvoda, Filiala Novi Sad, na Malom Limami, Stražilova ulica.
Telefon 26-74 — BrzojavS: Grozft Novisad.
Razpis.
Ž«pan®tvo trga Trbovlje razpisuje oddajo inštalacSje električne razsvetljave v občinskem kopališču.
Ofertalni pripomočki se dobe med uradnimi urami v občinski pisarni.
Ponudbe je vložiti najkasneje do II. avgusta 1929 do 12. ure. Kasneje dospele se ne bo upoštevalo.
Županstvo trga Trbovlje,
3il. julija 1929.
Zupan: Ig. Sitter, s. r.
Zahtevajte od svojega trgovca da prodaja
Jt originalno
ugobanat-palent^moka
prikateri bo sicer nekolika manje zasluzil pac pa veste vi bolj zadovoljni 5 5Vojinx kruhom in pecivom.
Mocemo popolnoma izcistiti zalogo ostanteov parov čevljev v naših trg©-in smo vsled tega
pri teh ostanieih
znatno
cen
TT
'Čevlji, Qi so vsevpre/e najboljše Hvalitete prodajamo v £jubljani samo v nasi trgovini na m&le/esandrovi cesti do 25. t. m« odnosno dolcler ta xaloga traja• Cenjeno občinstvo se na to ugodno priliteo vljudno opozarja.
TSovama čevljev v Urzlcu
!Podružnice prodajaln s
JUjubljana Zagreh (Beograd Sarajevo
Urejuj« Davorin Bavljtn. izdaja z« konzorcij .Jutra, Adali Ribuikar, Za Narodno tiskan* d. d, kot Uskamarja Jrraac je^ršek, Zn m^tni del je odgovor«, Alojzij Novak. V« s Ljubljani.