Leta LXVII	PoStnlna plačana V gotovini. \
1 Ljubljani, v torclc, 'dne 27. junija 1939
<sfev. 144 i
cena ž ain
Naročnina mesečno 25 Din, za možem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
telefoni nredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 «■» Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Čekovni račun: Ljubljana številka 10,650 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6,
Misli ob 20 letnici versajskega miru
: Danes je minulo 20 let, ko je bila v galeriji zrcal v kraljevskem gradu v Versaillesu pri Parizu podpisana mirovna pogodba, ki nosi ime versajskega miru in ki je končala vojno z Nemčijo ter ustanovila Zvezo narodov kot varuhinjo novega, v tej mirovni pogodbi določenega političnega reda v Evropi. Druge mirovne pogodbe, kot na primer saintgermanska, ali severska, ali tria-nonska ali neuillyska, ki so zaključile vojno z Avstrijo, Turčijo, Madžarsko in Bolgarijo, so bile sestavljene v duhu versajske mirovne pogodbe in tvorijo z njo eno. samo veliko enoto, ki ji je 20 let povojne zgodovine dalo'skupno ime: Versaillles.
Takrat, ko so z velikimi slovesnostmi podpisovali listino, ki je napravila konec strašnemu, štiri leta trajajočemu klanju omikanega človeštva, listino, ki je dala svobodno samostojno državno življenje skozi stoletja tlačenim narodom, so si domišljevali, da je bilo opravljeno delo, ki bo za dolge, dolge dobe, morda sploh za trajno, onemogočilo vojno. Mladi narodi so vstali ter so si z veliko pridnostjo začeli ustvarjati svoje nove domove. Stoletne krivice so bile pozabljene pod zagonom mladostnega življenja, ki ni dovoljevalo, da bi gledali nazaj, ampak samo naprej, naprej proti boljši bodočnosti. Zveza narodov je mogočno zaživela ob Ženevskem jezeru kot prostovoljno od vseh izbrana in od vseh spoštovana varuhinja novega roda, čuvar pridobljene svobode, zaščit-nica izravnanih pravic, zagovornica malih v družini velikih narodov.
Že takrat, ko se je mirovna pogodba podpisovala, so bili med državniki in zasebniki obeh strani, ne, samo tiste, ki je račun plačevala, ljudje, ki so dejali, da pogodba ni dobra, da nosi v sebi kal novih vznemirjenj, senio smrti. Rekli so, da je bilo v pogodbi preveč kompromisov, vse preveč mostičkov, ki so bili povezujem čez zevajoča brezna, vse preveč tajnih pridržkov in nestvarnih špekulacij glede bodočnosti. Da je v njej tudi mnogo nelojalnih zahrbtnosti in samoljubnih poželenj, namesto da bi bila pogodba, ki je zaključila najbolj krvavo poglavje v zgodovini človeštva, izhrusena, vseh osebnih nagibov očiščena in na zakone neminljivega prava zgrajena postava, po kateri si bodo narodi lahko uredili lepo medsebojno sožitje v skupnem stremljenju za duhovnimi in gmotnimi dobrinami.
20 let je minulo od slavnostnega dejanja v Versaillesu. 20 burnih let. Jubilej obhajamo sredi novih tegob, ki človeštvu stiskajo srce v strahu, da se ne bliža še hujša doba od one, ki jo je ver-sajski mir zaključil. V teh 20 letih se je versaj-ska zgradba zrušila. Meje, ki jih je potegnila, so odnesle nenadne politične burje. Svobode, ki jih je narekovala, so spet utonile. Sodelovanje, kot si ga je zamišljala, se je spremenilo v sovražna trenja. Sile, ki je mislila, da jih je zagrebla, so se nepričakovano dvignile in zavzemajo poveljujoče postojanke. Zavest dolgega miru se je plašno umaknila trepetanju pred novimi vojnami. Roke, ki so napele mišice za mirovno delo, kujejo orožje za nova uničevanja. O Zvezi narodov, tej s tolikimi upi ožarjeni mednarodni ustanovi, pa sredi prepirov, ki odmevajo po vsem svetu, in sredi hrupa orožarn, ki bljujejo morilno orožje, ni tako rekoč več ne duha no sluha. V zgodovini bomo redko kdaj našli mirovno pogodbo, ki bi bila v kratkem razdobju 20 let doživela usodo, kot jo je pogodba, sklenjena v Versaillesu.
Ni seveda naša naloga, da ob dvajsetletnici podpisa te mirovne listine gledamo nazaj in preiskujemo, kje ležijo vzroki njene usode. Ne bomo poslušali tistih,- ki' pravi jo, da se je zrušila zaradi tega, ker je bila premalo temeljita, ne tistih, ki trdijo, da je bila krivična, marveč je boljše, da prošlosti obrnemo hrbet in iščemo odgovor na vprašanje, kaj storiti- danes, • da se vrtinec, ki je človeštvo zajet, ne razpeni in ne pogoltne Evrope in njene omike.
Kakor nalašč prihaja glasilo Vatikana »Osser-vatore Romano«, ki je pretekli petek pod naslovom »Umetno ozračje« objavil članek, v katerem se zrcalijo mirovni ideali sedanjega vladarja katoliške Cerkve. Govoreč o propagandi zastruplje-vanja, ki se je razlila med javno mnenje in ki »z neprestanimi napadi, sramotenji in žalitvami tako rekoč z obema rokama razpihuje nasprotja, ki jih je itak dosti med posameznimi narodi«, pravi vatikansko glasilo, da smo prišli na razpotje, ko bo treba končnoveljavno izbrati. »Kdor zares želi miru, odkritosrčno in iskreno, ga ne bo pripravljal samo v diplomatičnih okoljih, marveč in predvsem med množicami in v vsem javnem mnenju, kajti sicer se zna zgoditi, da takrat, kadar bodo državniki mir iskreno hoteli, razjarjene in druga proti drugi nahujskane množice o miru ne bodo več hotele slišati.« Od Pariza do Rima, od Turina do Arcachona, od Berlina do Madrida govorijo o miru in ga na eni strani predstavljajo kot sad pravičnosti, na drugi strani kot plačilo za toliko prelite mlade krvi. Toda ta mir je na najvišjih vrhovih zavit v vedno hujši pesimizem. Obdaja ga nekako ozračje umetne vojne. Dan za dnem se dvigajo nove črne plasti, ki ga zavijajo, tako, da človeška srca vedno hujše občutijo bližajočo se katastrofo, ker sinjega neba ne vidijo več. Mir je postal podoben lepi zgodbi v nedosegljivi višini. Okrog podnožja gore pa se zbira vsa z zlobo prenasičena stvarnost, ki v to zgodbo ne veruje več in ki govori, piše in misli, kakor da bi miru zares ne bilo, niti hrepenenja po njem.« Članek potem poživlja vse odgovorne ljudi, ki jim je poverjena dolžnost, da vodijo usodo človeštva ,naj se zavedajo, da vsako resno mirovno delo predpostavlja nujnost, da se hrepenenje po miru vzdržuje med množicami, v javnem mnenju in zaključuje s sledečim stavkom: »Mi, ki verujemo v božjo previdnost verske in zgodovinske pravičnosti, opozarjamo, da ona hodi vedno le po tistih potih, ki so jih odprli in izravnali ljudje, ki so vredni, da jim božja previdnost ponudi odrešilno roko.«
Ob 20 letnici podpisA mirovne pogodbe v Versaillesu se bomo torej spomnili, da je »sredi ozračja umetne vojne« dolžnost nas vseli, da po želii sv. očeta z vsemi močmi gojimo iskreno in pošteno hrepenenje po miru, da bomo vredni, da nam božja previdnost ponudi odrešilno roko.
Boji na mandžurski meji
Uradno sovjetsko poročilo govori o 56 sestreljenih japonskih letalih
' !
Japonci imajo namen da zasedejo vso Mongolijo?
London, 26. juni ja. A A. Reuter poroča iz Moskve, da je bilo izdano uradno poročilo, ki potrjuje, da se že mesec dni vodijo na mandžurski meji velike borbe na zemlji in v zraku. V teku borb 22. in 24. junija jc bilo sestreljenih 56 ja-ponsko-inadžurskih ter 14 mongolskih in sovjetskih letal.
Uradno poročilo trdi, da je v zračnih borbah na mandžiirsko-mongolski meji sodelovalo čez 800 sovjetsko-mongolskih in japonsko-mandžurskih letal. Japonci so imeli 400 mrtvih ter veliko število ranjenih. Do omenjenih borb je prišlo zaradi napada japonsko-mandžurskih čet na Zunanjo Mongolijo. Uradno poročilo istočasno zanika japonske vesti, da bi bile mongolske ali sovjetske čete prekoračile mejo, vendar pa prizna, da so mongolsko-sovjetska letala slučajno letela nad ozemljem ob mandžurskih jezerih.
Francoska poročila
Moskva, 26. junija. A A. Havas: Ob priliki zadnjih spopadov ob mongolsko-mandžurski meji je mongolska vojska imela 40 mrtvih in 70 ranjenih. Med dokumenti, ki so jih našli pri treh japonskih generalštahnih častnikih, posebno pa pri podpolkovniku A d ž u m i, ki so padli v teku zad-
njega spopada, so našli avtentično odredbo generala K a m a t č u b a r e , poveljnika 23. japonske divizije, da mora divizija z lastnimi silami uničiti nasprotnika v Zunanji Mongoliji ter nhrečju reko Kalkin, in to v zraku in na suhem.
Dne 28. maja je skupina japonskih lovskih letal in bombnikov letela nad mongolskim ozemljem ter napadla dve letališči mongolske vojske. Mongolska letala s o se šele pozneje dvignila in stopila v borbo. V teku borb je mongolsko-sovjetsko letalstvo izgubilo 9 letal, Japonci pa dve letali, vendar pa so bili napadalci prisiljeni pobegniti ter se vrniti na svoja oporišča. Japonska letala so imela veliko prednost, ker se mongolska in sovjetska letala niso mogla pravočasno dvigniti.
Dne 22. junija šo japonska letala izvedla ponoven napad. Sovjetsko letalstvo se je spustilo v borbo s 95 letali ter sestrelilo 29 japonskih letal, medlem ko jih je izgubilo samo 12.
Že 21. junija so japonska letala po• novno napadla Zunanjo Mongolijo. Napada se je udeleiilo (10 letal, ki se jim je zoper-stavilo 60 mongolsko-sovjetskih letal. V teku borb je bilo sestreljenih 25 japonskih letal, medtem ko ju sovjetsko-mon-golsko letalstvo izgubilo samo dve letali.
Od tega dneva dalje ni bil zabeležen noben nov spopad na meji mongolske republike in Man-džuka. Sovjetsko-mongolske čete se nahajajo točno na državni meji vzhodno od reke Kalkin. Za časa spopadov, sovjetsko-mongolske čete niso prekoračile mejo. Samo letala so bila prisiljena leteli nad niandžurskim ozemljem, ko so preganjala japonska letala.
Tokio, 26. junija. AA. (Ilnvas): Agencija Domrj poroča, da postaja protizakoniti pritisk sovjetskih oblasti iih japonske ribiče vedno resnejši. Položaj postaja zaradi tega vedno težji, posebno še, ker se začne v kratkem čas velikih ribolovov. Sovjetske oblasti so prepovedale prenos ribiških priprav iz lovišč, kjer je ribolov bil na osnovi sporazuma prepovedan, v lovišča, kjer je ribolov po sporazumu dovoljen.
Za moskovskimi kulisami
Sovjeti zahtevajo vpogled v vojne načrte Francije in Anglije
Francoski generalni štab proti, ker se boji, da jih Sovjeti ne bi izdali Nemčiji...
Ziirioh, 26. junija. TG. Švicarski list »Neue Zlircher Zeitung«, ki skuša podajati nepristransko sliko o zunanjepolitičnih dogodkih piše o angle-ško-sovjetskih pogajanjih v Moskvi, da ni res, da bi bilo jamstvo za nedotakljivost baltskih držav edina ovira, ki preprečuje sporazum med. obema državama za sklenitev vojaške zveze. Sam angleški ministrski predsednik Chamberlain je pred spodnjim domom priznal, da se v Moskvi pogajajo tudi še »o nekaterih drugih vprašanjih«.
List je na poučenih virih izvedel, da spada med ta »druga vprašanja« prvenstveno tudi zahteva sovjetske vlade, da sc morajo začeti razgovori med generalnimi štabi Rusije, Anglije in Francije pred podpisom zavezniške pogodbe. Sovjetska vlada bi namreč rada vedela, kako zavezniške obljube, ki jih bosta Anglija in Francija dali na papirju, stvarno izgledajo v resnici. Sovjetska vlada hoče vedeti, če bodo zapadne velesile sploh v stanu pomagati sovjetski Rusiji, ako bi se zapletla v vojno, in v koliki meri bi mogle pomagati. Zato je razumljivo, da želi sovjetska vlada dobiti vpogled v vojne načrte, ki sta jih izdelala francoski in angleški generalni štab.
Do sedaj je ta sovjetska zahteva stala v ozadju za zahtevo po jamstvu za varnost baltskih držav. Toda na poučenih mestih vlada prepričanje, da jo bo sovjetska vlada takoj potisnila v ospredje, kakor hitro bo »baltski zahtevi«, ugodeno. Angleška vlada, ki se je jamstvu za baltske države najbolj upirala, proti zahtevi sovjetskega generalnega štaba nima velikih ugovorov. Aneleški štab jo pripravljen, položiti karte na mizo. Upira pase Francija, ki je bila v baltskih jamstvih popustljiva. Zakaj se upira francoski generalni štab. Pravijo, da je imel slabe izkušnje.
Sovfefi izdali francoski
■mimammmtBmmmmmmmBmmmmmmmamtamtmaaom^
načrt za križarko ■ Italiji
Pred leti, ko je v Parizu vladala še ljudska fronta, so sovjetski vladi »posodili« francoske načrte za gradbo oklopne križarke. Kaj je naredila sovjetska vlada? Naročila je gradbo sovjetske kriiarke v italijanski ladjedelnici v Genovi ter s tem načrte za križarko izročila italijanskim vojaškim izvedencem. Francoska vlada pa je stavila predpogoj, da se sme sovjetska vlada teh načrtov posluiiti edinole v svojih ladjedelnicah. Tako je sovjetska vlada Italijanom izdala vaine gradbene tajnosti francoskega vojnega brodovja. Francoski generalni štab se sedaj boji, da se nc bi ta igra ponovila in da ne bi Stalin, potem ko si je natančno pregledal vojne načrte francoskega generalnega štaba izjavil, da noče s Francijo podpisati nobenih zvez, marveč bi šel k prbtivniku! Kako lahko bi na ta način Nemčija prišla v posest francoskih vojaških načrtov ...
»F i g a r o « poroča iz Londona, da je angleški veleposlanik v Moskvi Seeds predložil Sovje-tom nove predloge. V angleškem zunanjem ministrstvu je vladalo sinoči prepričanje, da bo mogoče doseči zadovoljive uspehe- ako bosta angleška in
francoska vlada sprejeli predloge svojih predstavnikov v Moskvi.
Poročila o nemških pogajanjih z Rusijo
List poroča, da so prispele v London iz Berlina poročila, ki potrjujejo, tla namerava n c m š k a vlada predložiti sovjetski Rusiji dopolnitev gospodarskih sporazumov ter da bodo v kratkem predlagali Nemci sovjetski Rusiji tudi politična pogajanja. Nemške vodilne osebnosti smatrajo, da protikomunistični pakt ne hi bil ovira za sklenitev nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Rusijo. Protikomunistični pakt se po zatrjevanju nemških krogov nanaša samo na inozemstvo in ne na Rusijo.
London, 26. junija. TG. »Daily Tele-graph« poroča, da so v London sprejeli poročila, da se Nemčija zelo trudi, da bi sovjetski Rusiji dokazala, da ne bo imela nobenih koristi od zveze z Anglijo. Nemški zunanji minister je svoje pobude poslal v Moskvo potom nemškega veleposlanika von Schulenberga, ki je obvestil sovjetsko vlado, da je Nemčija pripravljena skleniti obsežno gospodarsko pogodbo ter da bi si lahko obe državi druga drugi obljubili, da se ne bosta napadali in da bosta dovolili, da vsaka na svojem prostoru dela kar hoče.
Nova angleška navodila
»Dnilv Telogrnph« prinaša danes članek svojega diplomatskega urednika, ki pravi, da so snoči dobili v zunanjem uradu novo obširno poročilo iz Moskve. Iz poročila sc vidi, da so zastopniki Velike Britanije in Francije dovolili nove koncesije sovjetskemu stališču in da se sme računati z ugodnim potekom nadaljnih pogajanj. — Diplomatski urednik pravi dalje, da sta londonska in pariška vlada sestavili nove dopolnilne smernice za svojo moskovske zastopnike.
Italija o turških paktih
»Giornale ditalia« o potrebi »naglih dejanj«
Rim, 26. junija, b. Odstop Aleksandrete Turčiji ne smatra italijanski tisk le za akt, ki je kompromitiral dosedanje stanje v Sredozemskem morju, temveč tudi kot precedens za splošno revizijo sistema mandatov, ki je na priporočilo vlado Velike Britanije in Francije bil ustvarjen z ver-sajsko pogodbo.
Direktor »Giornale d'Italia« Virgino Gaida opozarja na sledeče:
1.	Z odstopom Aleksandrete je Francija prekršila mednarodno obveznost, ker je kot matida-tarna sila odstopila Turčiji dol področja, ki je sestavno ozemlje Sirije. Mandat ne daje državi sile, ki je mandalarka vrhovne oblasti in zato ne more po svoji volji razpolagti s tem ozemljem, temveč je s tem prekršila mednarodne obveznosti ter izvršila dejanje, ki je v nasprotju s sklepom vseh onih sil, ki sn ustvarile mendntni sistem.
2.	Ta odstop je izveden proti volji sirijskega ljudstva in Arabci se zavedajo, da je Fran-ija kršila njihovo pravice ter z izročitvijo Aleksandrete izvedla nevarno diplomatsko mešelarstvo.
3.	Z enostranskim postopkom je Francija končnoveljavno razveljavila mandatni sistem, kar bo na škodo Francije in njenih zaveznic.
4.	Pred francosko-turškim paktom je bil sklenjen istotak pakt z Veliko Britanijo. Zaradi tega je Velika Britanija dobila obljube od Turčije, ki so še vedno tajne, nanašajo pa se na koncesije, ki dajejo britanskemu brodovju možnost, da 6e posluži luke Aleksandrete.
5.	Francosko-turški pakt, kot tudi britansko-turški sporazum imata za cilj neko misterijozne
Beck pojde v Moskvo
London, 26. junija, h. >Dnily E\pressc poroča iz Varšave, da se bo poljski zunanji minister polkovnik Beck v kratkem podal v Moskvo ter se pogajal za vzpostavitev boljših od-nošajev med Poljsko in sovjetsko Rusijo, licek ho storil vso mogoče, (la pridobi baltske države za sprejem sovjetskega jamstva v njihove meje. kar bo v velikem obsegu vplivalo tudi
na britansko-sovjetsku pogajanju.
oblike za organizacijo balkanskega miru, s čemer se bodo izzvale nove motnje in načela nova vprašanja, ki niso v skladu s potrebo miru.
6. Sporazum, ki sta ga Velika Britanija in Francija sklenili s Turčijo, predstavlja nov člen v verigi nbkoljevanja.
Gaida je končal svoj članek z opominom, da se Italija teh napadalnih nakan ne boji, temveč da se zaveda svoje sile in vseh možnosti za nagla dejanja v mednarodnem obrambnem sistemu.
Turki odgovarjajo
Ankara, 26. junija, c. Danes turško časopisje zelo ostro zavrača pisanje raznih tujih listov o tem, zakaj je Turčija podpisala najprej pogodbo z Anglijo, pozneje pa še s Francijo.
Ko je Turčija podpisala pogodbo z Anglijo, so tuji listi pisali, da bo Turčija v potrebi poslala v Egipt armado 100.000 mož braniti Nil in Sucz. Sedaj po podpisu pogodbe s Francijo pa pišejo listi, da bo Turčija poslala v Egipt armado 250 tisoč mož.
Listi zavračajo vse le trditve in poudarjajo, da se širijo te vesti iz teh namenov:
t. Egipt je bil včasih turška dežela in hi zato bilo treba opozoriti Egipt, da bi bila navzočnost turške armade v Egiptu nevarna za neodvisnost Egipta:
2.	javno mnenje v Egiptu se nnj zaveda, da zavezništvo z Anglijo nima nobene cene, ker je morala Anglija Turčijo obvezati, da ho hranila Egipt;
3.	turška armada bi morala iti v Egipt skozi Sirijo in Libanon ter Palestino, bivše turške dežele in vse tc dežele bi sc lahko temu uprle, boječ za svojo svobodo;
4.	angleški dominijoni sc nnj prepričajo, da jc Anglija žc tako slabotna, da ho njene prometne zveze v Sredozemskem morju morala braniti Turčija.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno, jasno.
Zcniunska vremenska napoved: Povečanje oblačnosti na zahodu s krajevnimi plohami, delno oblačno na vzhodu in na jugu. Ohladitev v zahodni polovici, toplo na vzhodu.
Končni sporazum na vidiku?
Po glasovih krogov, ki so navadno dobro poučeni, jo delo za sporazum storilo v zadnjih dueh velik korak naprej, Na eni strani so je razčiščenje v stranki JRZ začelo pod zelo ugodnimi znamenji in se čuti danes vladna stranka še močnejša, kakor je bila ter se upravičeno zaveda, da je večina srbskega naroda z njenim delom in nameni soglasna. Obe stranki, ki se trudita zn sporazum, to je vladni predsednik in dr. Maček, sta začutila nujno potrebo, da se še bolj liapnv vse sile, da pride do sporazuma. Pravijo, da se je našla nova oblika za rešitev hrvatskega vprašanja oziroma sporazuma in da sta se obe stranki sporazumeli plede izpremembe nekaterih predlogov, ki sta jih kakor verno, svoj čas skupno sprejeli in podpisali. Pravijo, da so te spremembe sklenjene v soglasju med obema in da ne bodo izzvale nobenih zaplet-Ijajev in motenj. Razgovori so bodo žc to dni začeli, ako se morda že niso.
Glasovi Inozemskega tiska
•»Journal de Genove« od 20. t. m. prinaša dopis Jeana Martina, ki je bil na Hrvatskem in se razgovarjal tudi z dr. Mačkom. Martin pravi, da fje popolnoma zmotno mnenje inozemstva, posebno Francozov, da hrvatsko misel podpihuje Nemčija. Nato podaja zgodovino tega vprašanja in pravi, da gre Hrvatom samo za pravico, ki_ jo hočejo doseči zakonitim potom, ne pa s silo. Švicarski novinar govori o osnutku sporazumu, ki sta ga bila podpisala dr. Maček in Cvetkovič in govori potem o političnem položaju, kakršen je danes. Pravi, da mu je dr. Maček dejal, da se borba za hrvatsko pravo odločno nadaljuje.
»Frankfurter Zeitung« prinaša poročilo svojega dopisnika iz Budimpešte, ki pravi, da je dr. Stojadinovič že takoj, ko je bil odstranjen od oblasti, skušal razbili JRZ.
»Schlesische Tagezeitung« Ima poročilo Iz Belgrada, v katerem je rečeno, kako nekateri skušajo zvariti skupaj nacionalni blok, ki naj re.si centralizem. Ta blok, pravi list, obstoja od 25 poslancev JRZ, ki jih vodi bivši trgovinski minister Kabalin, potem jo brezpomembna Ljotičeva skupina in tako zvani borbaši pod vodstvom Hodžere, ki prav tako kot Ljotič, ni dobil pri zadnjih volitvah nobenega poslanca. V Belgradu, pravi list, na ta blok gledajo s prepričanjem, da bo njegovo delo brez pomena in uspeha.
»Stampa« piše. da je predsednik vlade Dragiša Cvebkovič zadovoljen, ker se je otreeel nezanesljivih ljudi. On bo v skupščini imel vedno znatno večino. »Stampa« sodi, da je za vlado boljše, da se je dr. Stojadinovičevo deio razkrilo, ker se zdaj se nima več bati kakšnega nenadnega napada v primeru zaključitve sporazuma s Hrvati. _
»Piccolo« pa pravi, da Stojadinovič ni dosegel ničesar drugega, kakor da je izzval protireakcijo, ki je samo koristila Hrvatom in predsedniku vlade.
Opozicija dr. Budaka
Kakor je znano, ima tudi HSS svoje skrajno levo krilo, oziroma nekaj hudih opozicionalcev, ki so in delajo izven stranko, pa tudi v njej sami. To se je zopet pokazalo te dni, ko so izključili iz HSS katoliškega župnika v Sarajevu Božidara Bralo. Bralo je namreč napadel Mačkovega poslanca dr. Šutejn, češ da je s pomočjo policije prepovedal predavanje dr. Milana Budaka, ki je že delj rasa v opoziciji proti dr. Mačku, kakor tudi, da je dal zapreti nekatere mlade ljudi seljačkega po-kreta. Očital mu je tudi, da je dobil od belgrajske vlade denar. Dr. Šutej ogorčeno zavrača te klevete in pravi, da bo svoje nasprotnike izročil sodišču, če ne doprinesejo javno dokazov ali pa svoje trditve javne ne prekličejo.
Dr. Mile Budak potuje te dni po Bosni, kjer ima sestanke z opozicionainimi pristaši HSS. Predaval pa ni. Ko je bil v Sarajevu, se je oglasil pri nadškofu Šariču, pri katerem je bil dve uri in pol.
Sporazum ie državno vprašanje
Spričo praznika Vidovega dne 28. t. m. je' >Hrvatski dnevnik« objavil članek, ki se peča 6 tem praznikom in navezuje nanj načelne misli glede sporazuma. Vidov dan pomeni v življenju srbskega naroda, da se narod kljub sporom in sebičnosti velikašev more končno uveljaviti tudi proti močnejšemu sovražniku v ljubezni in trajnem delu za svobodo. V znamenju vidovdanskega odpora so srbski politični delavci v srbskem ljudstvu zbirali vse sile za odpor proli osvajalcem in so lako pripravili svoje narodno vstajenje. Zato nam bo razumljivo, zakaj so izbrali Vidov dan za datum uzakonjenja prve državne ustave skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1'ašič je bil namreč srbski državnik, ki Jugoslavije ni razumel kot novo državo, ampak jo je smatral samo, za razširjeno Srbijo. Toda s tem je smisel Vidovega dne in njegov moralni pomen izkvaril, ker ta misel je bila v tem, da se požrtvovalno brani lastna pravica, ne pa da se kršijo pravice drugih. Vidovdanska ustava je ustvarila lako brezdno med Srbi in Hrvati, da lo čutimo še danes. Deset let pozneje se je uzakonila brez parlamenta druga ustava, ki je očitno samo začasnega značaja. Toda prav tako. kakor so nekateri, ko se je razpravljalo o vidovdanski ustavi, nastopali tako, kakor (ia je ona večna, prav tako nastopajo danes Stojadinovičevi ljudje, ko gre za drugo ustavo. Tudi tej bi ti ljudje hoteli dati večnost, ki ji ne pripada, niti z ozirom na razmere, v kateri je bila objavljena, niti z ozirom opetovano jasno izrečeno misel njenega uzakonilelja samega. Ako je Jugoslavija skupna država Srbov, Hrvatov in Slovencev, potem mora nujno biti urejena tako, da se v njeni uredbi odražq volja vseh treh narodov, ki jo sestavljajo, tako da bodo zadovoljni vsi trije. To pa je mogoče doseči samo, če se bo država uredila sporazumno, in zaradi tega ideja sporazuma ni in rte more bili samo neka posebna hrvatska ideja, katera se šele mora boriti, da se uveljavi, ampak ta ideja je naravnost državna ideja. Kdor ni za sporazumno ureditev državne skupnosti Srl>ov, Hrvatov in Slovencev, ta sploh ni za to skupnost kot izraz složne volje, to pa pomeni, da je proli moralnim temeljem države sanie. Moč vidovdanske misli je bila v njeni etični pravicoljubnosti. Zaradi tega se bo mogla vidovdanska misel v srbskem narodu resnično poglobiti samo takrat, kadar bo tudi ona doprinesla svoj veliki delež k pravični ureditvi odnošajev s hrvatskim narodom, tako da bodo ti odnožaji sloneli na močnih temeljih prava in svobode tako hrvatskega kakor srbskega naroda. Kdor pa hoče zakriviti svojo hegemonističmo politiko z idejo Vidovega dne, ta taji tiste moralne sile, ki so ohranile srbski narod od propada in ki so temu srb skenui narodu omogočile osvoboditev od tuje oblasli.
Tabor prekmurske mladine
Minister dr. Krek o slovenski zemlji, ki sta jo posvetila sveta brata
Ciril in Metod
Murska Sobota, 25. junija.
Prekmurski mladinski' tabor v Murski Soboti je preteklo nedeljo pokazal, kako mogočno se je že razpredla po Prekmurju organizacija naše katoliške prosvete. Od blir-u in daleč je prihitela navdušena mladina na tabor. Najprej so udeleženci pred cerkvijo prirediti prisrčen sprejem gradbenemu ministru dr. M. Kreka, ki ni hotel zamudili te tako lepe manifestacijo prekmurske mladine.
Začetek slovesnosti je bil mogočen sprevod, v katerem je korakala katoliška prekmurska mladina skozi ulice Murske Sobote proti parku, v katerem je bil postavljen lično okrašen oltar za mašo na prostem. Na Selu sprevoda so vozili kolesarji, ki so okrasili uvoja kolesa s cvetjem, zelenjem in državnimi zastavicami. Za njimi so se zvrstili člani fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov. Pestro sliko sprevoda so oživljali številni prapori, katerih je bilo 20, za strumen korak pa sta igrali dve godbi krepke koračnice. Povsod ob poli je sprevod pozdravljal gost špalir navdušenih gledalcev.
V parku je bila najprej sveta maša, katero je daroval dekan Krantz, ki je imel tudi globoko zasnovan cerkveni govor. Po maši, katero je množica pobožno spremljala z ubranim petjem, 6e jo začelo veličastno zborovanje — glavna točka mladinskega tabora v Murski Soboti.
Na zborovanju je balo nad 6000 ljudi. Zborovanje je začel predsednik soboškega Prosvetnega društva Janko Škraban. Pozdravil je najprej gradbenega ministra dr. Miho Kreka, nato pa glavarja Bratino, dekana Krantza, poslanca Bajleca, kape-tana Vatovca, banskega svetnika in predsednika Prekmurskega tedna, murskosoboškega župana Hartnerja, ravnatelja soboške gimnazije inž. Zobca, prvega podpredsednika gasilskega društva Bogdana Pogačnika, predsednika soboške gasilske župe Josipa Benka, zastopnice katoliškega ženstva, župane okoliških občin in druge zastopnike prekmurske javnosti. Po pozdnavih je dal besedo lakoj gradbenemu ministru dr. Mihi Kreku, ki je po I lepem uvodu, v katerem je poudaril dve značil- ]
nosti iz pridige g. dekana Krantza, naslovil krasne besede na prekmursko mladino in je med drugim izvajal:
»V prestolnici naše prelepe Slovenske Krajine, ki sta jo 6 svojim delom prosvetila sveta brata
Ciril ili Metod in ki je v svoji tisočletni zgodovini znala ohraniti 6vojo slovensko samobitnost, praznuje danes praznik tiste mladine, ki je rojena v Jugoslaviji. Ta mladina pa je, hvala očelom in materam, ki so mladi rod pripeljali v skupno domovino, izpovedala, da hoče zdaj in v bodočo po naukih krščanske vere živeti, trpeti in se žrtvovati in živeti krepostno krščansko življenje.«
Potem je minister dr. Krek govoril o nalogah današnje mladine, ki naj 6e zlasti tu na meji izdejstvuje v kulturnih društvih in organizacijah, kjer naj kleše svoj značaj in širi obzorje, da bo ne samo privlačna sila za one, ki imajo 6rce, ampak da bodo tudi drugi imeli spoštovanje do te zemlje in do ljudi, ki prebivajo na njej. Končal je svoj temperamentni govor, ki so ga zborovalci večkrat prekinili z navdušenim odobravanjem in vzklikanjem, z izrazi trdnega upanja, da bo današnje zborovanje katoliške mladine dalo pobudo za razširjenje prosvetnih organizacij po vsem Prekmurju in da bo kmalu mogel pozdraviti vso mladino naše Slovenske Krajino z bratskim in sestrskim pozdravom: Bog živil
Za njim je spregovoril poslanec za mursko-soboški okraj g. Bajlec, ki so ga navzočni tudi navdušeno pozdravili. Poudarjal je veliko življenjsko energijo ljudstva v naši Slovenski Krajini, ki je v tisočletnem suženjstvu ohranilo svoj jezik in svoj narodni obraz. Zaupanje v Boga in v svoje voditelje je vodilo ljudstvo skozi zgodovino v svobodno državo. Tudi zdaj v teh težkih časih je naša edina pot, da se zgrnemo na taborih okoli 6vojih voditeljev.
Za poslancem Bajlecem sta govorila še zastopnica dekliških krožkov iz Murske Sobote Gizela Koudila in predsednik fantovskega okrožja Franc Kerec. S tem je bilo lepo zborovanje končano. Po zborovanju jo minister dr. Krek prisostvoval gasilskim vajam iu mimohodu.
vMARIBOHU
V DNEH 0D29.JUN.D02JUL.1Q3Q
Maribor, 21. junija,
Šc nekaj dni nas loči od MSadinskih dnevov, na katerih bo slovenska mladina na veličasten način manifestirala moč svoje ideje in razvoj svojih sil. Ze dolge mesece se vršijo za te velike dni priprave, ki postajajo sedaj vidne tudi že na zunaj.
Ves Maribor živi sedaj pod vtisom priprav za tabor. Veliko veselje je vzbudila vest, ki jo je objavil današnji »Slo.venec«, da je prevzel pokroviteljstvo mariborskega taboTa Nj. Vel. kralj Peter II. Prav tako vzbuja veliko zadoščenje sporočilo, da se ga bo udeležilo toliko odlič. dostov, med njimi člani vlade, senata in narodne skupščine. Zato je popolnoma umestno, da si bo nadelo mesto za te veličastne dni slavnostno obleko.
Vršijo se že velike priprave mesta. Mariborske ulice bodo okrašene tako, kakor bi bile lansko leto ob priliki namcr.avane proslave 20-letnice. Mestna občina bo okrasila kolodvor ter prostor pred kolodvorom in pa glavne ulice, to je Aleksandrovo ccsto, Glavni trg, Kralja Petra trg ter Masarykovo in Tržaško cesto do stadiona SK Železničarja. Na teh ulicah in trgih se bodo odigravali glavni zunanji dogodki izleta. Prostor pred kolodvorom bo imel dve vrsti zastavnih drogov, ki bodo med seboj povezani z zelenjem. Vzdolž vse Aleksandrove ceste do Slovenske ulice bodo na obeh straneh rdeči drogovi z zastavami. Slovenski in Gosposki ulici bodo zastave s hiš dale itak dovolj svečan izgled, zato pa bo tembolj e.kra-šen Glavni trg. Na vsak kandelaber pride zastava, okrog srednjega prometnega otoka pride venec drogov z zastavami. Lepo bo ozaljšan dravski most. Kralja Petra trg dobi pa tudi okrog prometnega otoka venec drogov in zastav. Isto sliko, kot Aleksandrova, bo imela Masarykova ter Tržaška cesta. Dobro je, da so bile že lansko leto pripravljene v asfaltu vseh ulic za zastavne stebre,
Posebna opozorila
Še je časi Uvežbajte pesmi!
Še enkrat opozarjamo, da se naučite vseh pesmi, ki so V taborski knjižici! Ni še prepozno! Zlasti praznik sv. Petra in Pavla lahko porabite, da jih dodobra uvežbate!	.' - •
Pritegnite tudi mladce in mladenke in šc druge, ki bodo prišli na tabor! — Ne pozabite na državno in fantovsko himno! Besedilo kakor ie v knjižici. Pri državni himni se slovenski del: Naprej zastava slave, kakor tudi sklep: Bog ohrani, blagoslovi po,novita, (V knjižici ponavljanja nista nazna-čena!l
Pozor! Šc dve pesmi!
Pri večerni pobožnosti na Slomškovem grobu v soboto zvečer bomo zapeli pesmi: Kraljevo znam'nje križ stoji in: Angel Gospodar. Ponovite tudi dve pesmi!
Pelje pri slavnostnem sprevodu.
Na vprašanje, ali bomo peli tudi pri sprevodu, odgovarjamo: da! Želimo, da čim več in čim lepše! Nič zato, če se pesmi ponavljajo! Saj se sprevod neprestano giblje! Zlasti koračnice, domovinske pesmi in himno, himno! — Torej vežba]te m se
Pr'prprVedprodaja žel. obrazcev in voznih listkov.
Da ne bo na dan odhoda prevelikega navala na železniške blagajne, pozivamo vse odseke in krol-> ke, da se na železniških postajah informiram o prcdprodaii žel. obrazcev in voznih listkov. Železniška dirckcija jc dovolila, da se predorodaia sme vršiti. Dogovorite se z načelnikom postaje! Takoi!
Vsem godbam! Kapelnike vseh godb, ki bodo prišle v Maribor, prosimo, da nri prihodu ali pa na zbirališču poiščejo našega referenta za godbe g. Vinka Hameršaka.
Slavnostna telovadna akademija v Narodnem gledališču. V soboto, dne 1. julija zvečer ob pol devetih zvečer bo v Narodnem gledališču slavnostna telovadna akademija, pri katerem bedo poleg domačih odsekov in krožkov nastopili na orodni člani vzorne vrste Zveze fantovskih odsekov iz Ljubljane in ljubljanska dekleta s krasnimi ritmč-imi vajami in efektim »Plešem Ziljank« v pri«t-M nih koroških narodnih nošah. Predprodaja vstopnic
je v obeh" prodajalnah Tiskarne sv. Cirila, zunanji udeleženci si naj vstopnice rezervirajo preko Pripravljalnega odbora. Cene so naslednje: Ložni sedeži od 32 din do 12 din, balkonski sedeži od 30 do 12 din, galerijski sedeži 15 do 8 din, parterni 6edeži 30 do 25 din. Stojišča 8, dijaki 6, din stojišča na galeriji 4 din.
Društvene zastave. Vse narodne noše, ki bodo prišle v Maribor na tabor, prosimo, da vzemejo si 6eboj tudi društvene prapore. Vendar naj bander pod nobenim pogojem ne nosijo s seboj. Le prapori bodo smeli f sprevod. Razume se, da morajo' tudi vsi odseki pi krožki prinesti svoje prapore.
Obrtniško stanovsko zborovanje. Rokodelske mojstre in obrtnike prosimo, da dajo 6Vojim pomočnikom v soboto dopoldne 2 uri dopusta, da se mo.rejo udeležiti ob 10 stanovskega zbora. Tudi mojstri pridite gotovo na zborovanje ter žrtvujte par uric za vašo skupno stanovsko stvar.
Učiteljsko in vzgojiteljsko stanovsko zborovanje. Poudarjamo, da je učiteljsko stanovsko zborovanje v petek, 30. junija, zamišljeno kot splošno vzgojiteljsko zborovanje. Zato 60 nanj povabljeni ne le učitelji, temveč splošno vsi, vzgojitelji, duhovniki, srednješolski profesorji ter vsi, ki 6e za vzgojo zanimajo.
Prihod na stanovske zbore. Ker se začnejo velika stanovska zborovanja za kmete in obrtnike že v 6oboto dopoldne ob 10, mora priti vsak, kdor se jih hoče udeležiti, že z jutranjimi vlaki v Maribor.
Velika udeležba tekmovalcev. Po dosedanjih prijavah 6odeč bodo letošnje tekme ZFO ene med največjimi, kar jih je doslej priredila naša Fantovska organizacija. Tudi dekleta so se prijavila v velikem številu in naši najmlajši, mladci in mladen-he, se bodo borili v Mariboru v plemeniti borbi v nad vse častnem številu. Poseben značaj bodo letošnjim tekmam dali najboljši orodni telovadci in lahkoatleti, ki nastopijo korporativno v Mariboru in bodo zastopali Jugoslavijo na letošnjih mednarodnih tekmah mednarodne katoliške telovadne športne zveze, ki bodo v avgustu v Liegu v Belgiji, Neverjetno 60 napredovali naši vrhunski telovadci.
Razne točke na javnem nastopu. Tiste o.dseke in krožke, ki imajo naštudirane kake lepe točke, obveščamo, da lahko s takimi točkami nastopijo pri glavnem nastopu. Vse prizadete odseke in krožke pozivamo, da se prijavijo vodstvu nastopa v 6oboto, dne 1. julija popoldne pri glavni skušnji, na kateri bodo svoje točke morali izvajati.
Čitajle navodila v taborni knjižici. Opozarjamo vse udeležence, da dobro preberejo vsa navodila v taborni knjižici. Odseki bodo razporejeni na prenočišča po okrožjih. Vsi, ki so se prijavili za prenočišča, bodo dobili ob prihodu v Maribor v pisarni pripravljalnega odbora nakaznice za preno-č šče. V pisarni se naj zglasi samo vodja skupine, da ne bo prevelike gnječe.
Telovadci, pozor! Ker morajo biti vsi telovadci za proste vaje že 1. julija popoldne v Mariboru zaradi glavne skušnje, se poslužite posebnih vlakov, ki bodo urejeni tako, da boste prišli žo opoldne v Maribor. Vsa pot do telovadišča bo obrobljena z mlaji in poti no morete zgrešiti!
Posebni znaki za predsedstvo in podzveznn odbornike. Posebni znak za predsedstvo in pod-zvezne odbornike bo moral vsak dvigniti osebno v pisarni glavnega pripravljalnega odbora (predsedstvom). Znake lahko dvignete v soboto popoldne nli v nedeljo zjutraj do pol osmih. Nihče ne bo mogel dobili teli znakov za več odbornikov!
Nov predsednik zemljeradniške stranke -
Klub poslancev zemljoradniške stranke je imel sestanek, na katerem je sklenil, da naj bo za pokojnim Jpvanovičem predsednik stranke dr. Milan Gavrilovii, pod ^igar vodstvom bo klub nadaljeval svoje delo med ljudstvom. Po pravilih stranke bi moral glavni odbor to izvolitev potrditi. Ker pa stranka še ni legalna, to odpade in je Gavrilovič odslej dejanski voditelj zemljoradniške strankb.
V bolnišnici usmiljenih bratov v yrbju pri Žalcu je umrl, zadet od kapi, zlatomašnjk, duhovni svetnik Martin Uljčnik v starosti 79 liet. Pokojni zlatomašnik, ki je nazadnje župnikovai pri Sv. Flo-rijanu v Doliču (dekanija Stari trg), je bil rojen dne 20. avgusta 18(10 pri Sv. Petru j>od Svetimi gorami. V mašnika je, bil posvečen dne 16. julija 1886. Potem je opravljal dušnopastirsko službo kot kaplan in kot župnik po raznih krajih obširne lavantinske škofije, kjer si je s svojo pridnostjo in vestnostjo povsod znal pridobiti ljubezen ljudstva. Naj v miru počiva!
Predsednik vlade na Bledu
Bled, 26. juniija.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki j» prispel včeraj na Bled, se je danes sprehajaj po blejskih ulicah. Dopoldne se je odpeljal v spremstvu šefa kabineta v Begunje v žensko kaznilnico, kjer ga je sprejela ravnateljica. Predsednik vlade si je z zanimanjem ogledoval poslopie in vrt kaznilnice. Zanimal se je tudi za ročna dela kaznjenk in jih nekaj kupil. Nalo se je vrnil na Bled in kosil v hotelu »Toplice« Okrog petih jiopoldne se je odpeljal v okolico Bleda. Predsednik vlade ostane še danes na Bledu, jutri pa bo verjetno odpotoval v Kosovo, kjer bodo velike svečanosti. Po praznikih pa se bo predsednik vlade zopet vrnil na Bled.
Vlomilca šipov in Karlovšek oddana ljubljanskemu sodišču
Maribor, 26. junija.
Kakor smo že poročali, je mariborska policija aretirala 18 letnega mehaničarskega pomočnika Dragotina Šipova iz Okučanov in 30 letnega krojaškega pomočnika Franca Karlovška iz Trbovelj. Včeraj je Šipo vpriznal vlom v trgovino Engelbert v Ljubljani, kjer je ukradel železno blagajno s 13.000 din. Vendar pa je odločno zanikal, da hi imel pri tem poslu pomagača. Danes jiopoldne pa se je pri ponovnem zaslišanju udal in priznal, da mu je pri tem vlomu pomagal Karlovšek. Tudi Karlovška so nato zaslišali in je priznal, da je sodeloval pri vlomu v trgovino Engelbert. Izgleda, da se bosta oba vlomilca omehčala in priznala tudi ostale vlome, ki jo bili na sličen način v opoldanskem času izvedeni v Ljubljani. Jutri zjutraj bo mariborska polici ja oba nevarna vlomilca odpeljala v Ljubljano ter ju izročila tamkajšnji policiji. Prvotno se je tudi domnevalo, da imata na vesti tudi kak vlom iz Maribora, pa ju je mariborska policija še uraVo-, časno izsledila in aretirala.
Osebne novice
Belgrad, 26. jun. A A. S. kraljevim ukazom so povišani: za kanonika 4/2 pri stolnem kapitlju v Mariboru Mihael U m e k , za kanonika v 5. skupini pri stolnem kapitlju v Mariboru dr. Franc Cukala in za kanonika v 6. skupini pri stolnem kapitlju v Mariboru Alojzij O s t e r c.
.....,,„,. Belgrajske novice ,
Belgrad, 26. junija, m. V dvorani ljudske- uni-yerz<» v Skoplju je pričel danes zasedati 9. kongres Združenja jugoslovanskih agronomov. Slovesnemu delu kongresa je prisostvovalo več zastopnikov civilnih in vojaških oblasti. Kongres je vodil novo izvoljeni predsednik Jovan Popovič. Po slavnostnem delu kongresa je bilo več strokovnih predavanj. Na včerajšnjem občnem zboru je bil podan predlog zagrebške sekcije izvršitve decentralizacije združenja.
Belgrad, 26. junija, m. Belgrajski župan Vladimir Ilič je sprejel danes projektanta berlinskega stadiona g. Marša. G. Marš je izdelal načrt za dva veleka stadiona, ki jih nameravajo zgraditi v Belgradu.
Belgrad, 26. junija, m S popoldanskim brzovlakom 6ta odpotovala v Zagreb zastopnika bivše SDS na pogrebu Joče Jovano.viča, dr. Bud:«avlje-vič in Venčeslav Vilder. Za časa 'svojega bivanja v Belgradu sta imela tudi več sestankov s srbijan-6kimi opozicionalci.
Belgrad, 26. junija, m. Davi sta se vrnila v Belgrad oba slovenska ministra dr. Krek in Snoj, ki sta se udeležila mladinskih taborov v Murski Soboti in Zagorju.
Belgrsd, 26. junija, m. Danes se je nadaljeval v Splitu kongres poštnega uradništva. Nadaljevala 6e je razprava o poročilu poslovnega odbora. Izvolien je bi! danc6 odbor s predsednikom Mihailom Grbičem na čelu.
Belgrad, 26. junija, m. S kraljevim ukazom je napredoval v 5. skuo. za zdravstvenega svetnika v Slovenjgradcu dr. Maks Pohar, dosedanji zdravstveni višji pristav v 6. skup.
Belgrsd, 26. junija m. V dvorani Delavske zbornice ie bil danes občni zbor deželne zveze zadrug za kmetijski kredit. Občnemu zboru ie prisostvoval tudi kraliev zastopnik. Navzoč je bil tudi kmetijski minister. V svojem govoru je povdarjal, da ima zadružna misel svojo bodočnost. Zadrngar-je poziva, naj poglobc delo v zadružništvu. Izvajanja kmetijskega ministra so navzoči vzeli z velikim odobravanjem na znanje. Po govoru je upravni odbor podal poročilo o poslovanju v pretgkli poslovni dobi.
V Španiji is csfglo še nekaj italijanskih in nemških prostovoljcev
London, 26. junija. AA. [Reuter), Odgovarjajoč na vprašanje v zvezi z italijanskimi in nemškimi četami v Španiji je državni podtajnk v Foreign Officeu Buttlcr izjavil, da je zadovoljen, da se jc večina italijanskih in neenših čel umaknila iz Spanje. Izrazil ie tudi prepričanje, da sc bodo uraak-nili iz Španije tudi oni, ki so dosedaj še ostali tam.
Glede pošpodovanja vojne ladje »Hunter« je Buttlcr izjavil, da ie vlada zahtevala odškodnino 127.000 funtov štcrlingov (33 milijonov din).
Drobne novice
TVnshington, 26. jun. AA. (Havas: Vojni list piše, da se proučuje nova vrsta topov proti tankom. Novi topovi so kalibra 37 mm. Projektili prebijejo oklope, debele 38 nun na daljavo 800 m. Topovi so zelo lahki ter zaradi tega uporabni za obrambo proti tankom.
London, 26 junija. \\. (Štefani). Lani so odprli grob lorda Bvronn v Nottinghamu. Osebe. ki so prisostvovalo odpiranju groba, so izjavile tc dni, da jo bilo bnlzomirano pesnikovo truplo šc lepo ohranjeno. Tako jo postavi jena na laž legenda, da naj bi bil pesnikov grob prazen, njegovo trplo pa pokopano na Grškem. Ko sn grob odprli, so ugotovili tudi to, da je bila pesnikova krajša noga desno.
Pismo iz Amerike
Ameriška javnost o sporazumu v Jugoslaviji
Ameriški radio in tisk za močno Jugoslavijo in za čim hitrejši sporazum
New York City, 12. junija.
Srednjeevropski dogodki zadnjih nekaj let so zbudili zanimanje povprečnega Amerikanca. Kar mu je po sporočilu od nekdaj tuje in zato nezanimivo, je postalo predmet važnih dnevnih poročil iz tujine. To novo zanimanje ni nastalo samo zaradi političnih sprememb v Evropi, temveč je predvsem posledioa -silne l>orbe v prilog evropskih demokracij. Vsak -značilen politični dogodek v Evropi tolmači in- razlega. Komentarji pa so naravnost dramatični in prikrojeni tako, da morajo vzbuditi pozornost tudi najbolj zagrizenih ameriških »isolaciontetovc,- to je tistih, ki zagovarjajo, da se naj-Amerika ne-vmešava v evropske zadeve. V hipu, loo -je - na pr. obelodanjena kakšna novica iz poljskega Pomorja, iz čeških mest ali kaj slienega, kar se nanaša na ekspan-zivnost osi Rim-Berlfn," že im&mo tu ne samo dolge komentarje po radiu, temveč interesantne radio govore strokovnjakov po. vpeli stolnih mestih Evrope in dri^gil) prizadetih krajih. Ameriški radio je postal za evropske politične razprave kakor živčevje, ki .zapiše yi živo predoči vsak dogodek. Kadar je njecjnarotfno ozračje posebno napeto, so glavne radjo-po^taje posvečene evropskemu položaju skoraj noč in dan. Vseskozi pa se po načinih vojne psihoze naglasa ogrožanje miru in neodvisnosti narodov, gazenje človečanskih pravic in demokratičnih načel svobode. To slednje podžiga zanimanje slehernega Amerikanca, kajti vse ameriško življenje, zgodovina in sporočila slone na teh načelih. Saitio mišljenje Amerikanca je zapopadeno v okviru teh načel, ki so nekak a p r i o r i nazor. Nje ne zanimajo toliko meje držav, revoltira.jo pa ob sami misli, da se V mejah najde zatiran narod.
Zanimanje za Jugoslavijo
Razumljivo je, da se z ozirom na nove razmere v Evropi ameriška javnost precej zanima za Jugoslavijo ter njeno notranje in zunanje stališče. Posebno notranji položaj v Jugoslaviji je važen za bodoči 'azvo.j v osrednji Evropi. Bo li končno dosežen notranji sporazum? V kakšni obliki? To so vprašanja, za katera se Amerika nemalo zanima. Ameriška javnost, kateri je močna in popolnoma neodvisna Jugoslavija pri srcu, želi sporazuma, ki bo služil kot podlaga potrebnemu razvoju dežele. Na splošno rečeno, Amerikancu je precej vseeno, če je Jugoslavija centralistična ali federativna. Glavno njegovo zanimanje je v sporazumu, pa naj bo dosežen v kakršnikoli obliki, in v razvoju močne državne oblike.
f Zelje newyorškega župana
Newyorški župan g. F. H. L a G u a r d i a je »Jokaj jasno očrtal to ameriško mnenje pri otvoritvi Jugoslovanskega paviljona na svetovni razstavi v Newyorku. V lepem govoru o Jugoslaviji, je poleg angleškega govoril tudi v srbo-hrvaščini:
»... Ainerikanec ima prirojen smisel za spoštovanje do naroda, ki se je po dolgih tujih robovih rešil in zedinil v enoto ter zgradil svojo državo... Do Jugoslavije čutimo v Ameriki to spoštovanje Nesporazum med njenim prebivalstvom pa nas močno dirne in razočara! Ali naj se zavržejo žrtve, katere so sinovi jugoslovanskih zcmclj doprinesli v vojni na domačih in tujih tleh. ... Amerikanci spoštujemo Jugoslavijo kot zemljo požrtvovalnih ljudi, junakov in pridnih rok. Kdorkoli je potoval skozi jugoslovansko državo, jo tudi ljubi. "Ne morete pa pričakovati, da ho Jugoslavijo ljubil povprečen Amerikanec, ki sliši in bere, da po 20 letih Jugoslovani še niso dosegli pravega sporazuma: »Ljubite se med seboj in vsa Amerika vas bo ljubila!«
Ameriški tisk o položaju
C , , * ' J .
, _______ r_____, ..,„ ...... »The New York
Herald Tribune«, konservativni dnevnik republikancev, je prinesel dolg uvodnik dne 6. junija. »Položaj za Jugoslavijo,« piše, »ni lahek v teh Časih, ko se črtajo nove smeri za zunanjo politiko. Dejstvo, da je 50% Jugoslovanske zunanje (trgovine usmerjene ', ' JL« . "i'. . '
Romunski kralj povabljen v Egipet
Bukarešta, 26. junija. AA. Egiptovski minister Abdel Fatah Jahija-paša je bil sinoči gost romunskega zunanjega ministra Gafenca in njegove gospe, ki sta mu priredila večerjo. V toku današnjega dneva bo egiptovski minister za zvnanje zadeve obiskal predsednika vlade Calinesca, nakar bo sprejet v avdienco pri kralju Karolu. Ni izključno, da bo egiptski zunanji minister ob tej priliki v imenu kralja Fuada povabil kralja Karola in zunanjega ministra Gafenca naj uradno obiščeta Kairo.
...	, . __... 4 Javno miš-
ljenje Jugoslovaiiov z ozirom na zunanja prijateljstva ter njihove simpatije za Francijo in Anglijo je tudi nam v Ameriki poznano... Položaj pa obremenjuje tudi vprašanje notranjega sporazuma. Šele ko bo dosežen zaželjeni sporazum, bo država lahko pokazala, , , _ ,. ko je Evropa že zagazila v čase, da se morajo vezati države in ustvarjati tabori.«
Enaki komentarji se čitajo skoraj dnevno po vsem važnejšem ameriškem časopisju, ko se v raznih političnih vesteh omenja Jugoslavija. Sporazum, ne glede na obliko, je ključ ne samo za uspešen razvoj neodvisne države, temveč tudi važen člen v zamotani srednje-evropski zunanji politiki. To je vsebina vseli ameriških člankov o Jugoslaviji.
Glavno je sporazum...
Kar se tiče jugoslovanskega časopisja v Ameriki, ki je važno za naselbine, je prav tako opaziti povoljno pisanje za zaželjeni sporazum. To nase časopisje predvsem podrčrtava sporazum in slogo, a ne oblike sporazuma, to jo okvira države
po novem sporazumu. Oblika, kot jo osnujeta ustava in zakon, ni toliko važna, silno pa je važno, v koliki meri se zakon spoštuje, koliko ima moralne podlage in koliko je sporazum zapisan v srcih, ki žele složnega dela v neodvisni državi.
V tem smislu moremo tolmačiti zlasti dogodke, ki so se odigrali po nekaterih hrvaških naselbinah širom Amerike tekom zadnjih nekaj mesecev. Skrajni separatistični elementi, ki ro-varijo proti vsakemu sporazumu, so bili izžviž-gani, nagnani z odrov in celo pretepeni na nekaterih hrvaških zborovanjih. Njih govore so preprečili njih nekdanji separatistični pristaši. Mnogo je do te spremembe v prid sporazuma pripomogla žalostna izkušnja s Češkoslovaško.
Kakor je pred časom zapisal vaš urednik v »Slovencu«, da zgodovina kliče narode pred zrelostni izpit, tako slutijo tudi vse naše naselbino po Ameriki, da je prišel čas, ko pokažemo svojo narodno in državno zrelost. Preizkusi pa se ta zrelost najbolje v končnem sporazumu, v katerem je pokazati sposobnost, dobro voljo in odločnost za složno delo v suvereni državi.
Andrej Kolial.
Angleško - japonski spor še noče prenehati
Japonci sedaj ovirajo de voz živeža v Hongkong Chamberlain
London, 22. junija. AA. (Reuter) Predsednik vlade je v svojem odgovoru Hendersonu izjavil, da japonska vlada še ni uradno oblikovala svojih obsežnejših zahtev krajevnim zastopnikom v Tjencinu. Na Edenovo vprašanje, ali temelje Chamberlainovi upi na stikih z japonsko vlado, čeprav Japonska ni zmerom izpolnila svojih obljub, je Chamberlain odgovoril:
Dobro nam jc to znano, toda upi, ki sem o njih govoril, temelje na razgovorih s tokijsko vlado. Upam. da bo japonska zmožna omejiti delovanje svojih podrejenih v Tjencinu.
Na pripombo nekega konservativnega poslanca, ali ne bo velika nevarnost od potrpežljive in spravljive politike predsednika vlade, politike, ki bi jo utegnili napačno pojmovati iii na Daljnem vzhodu i v Evropi, je Chamberlain odgovoril: Vse te pomisleke imam pred očmi.
Glede Tjencina listi ijasno poudarjajo, da je ' angleška vlada slej ko prej pripravljena olajšati krajevno ureditev sporov. V zvezi i morebitnimi represalijami pravi »Financial Times«, da so ministri proučili možnost pomorske demonstracije, ki bi utegnila biti učinkovitejša od gospodarskih represalij. Snoči so bili v angleških uradnih krogih optimisti. Splošno sodijo, da bi se to vprašanje moglo v kratkem urediti po diplomatski poti.
Japonsko obvestilo
»Samo ako Anglija spremeni politiko«
Tokio, 26. junija. AA. (DNB) Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil predstavnikom tiska, »da so vsa obvestila angleških listov o nedostojnem postopanju proti Angležem v Tjencinu zelo pretirana. Imamo vtis, da Chamberlain veruje lažem, ki jih širijo Angleži in Kitajci. Predsednik angleške vlade najbrž smatra, da jc že žalitev za angleške državljane, ako jih Japonska vojska nadzira. Sedanja napetost med Japonsko in Anglijo je nastala zaradi protijapon-ske politike, ki jo vodi Anglija. Tjencinsko vprašanje se lahko reši samo, ako Anglija odneha od proti,japonske politike. Japonska odklanja vsako odgovornost zaradi sedanjega napetega položaja ter se ne bo ustrašila nobenih angleških groženj.«
Ataman Semjonov v družbi z Nemci in Japonci
Tjencin, 26. junija. A A. (Havas) Včeraj popoldne se je pred predstavniki japonske vojske ter krajevnimi odbori nemških nacionalnih socialistov, italijanskih fašistov in španskih falan-gistov vršila parada protikomunističnih vojaških oddelkov. Med njimi so bili tudi oddelki Belo-rusov, ki so se parade udeležili v puškami, motoriziranimi strojnicami in dvema topovoma. V toku sprejema v poslopju protikomunističnega odbora so posebno opazili atamana Semjonova, ki je prišel posebno v ta namen v Tjencin. Atamana Semjonova smatrajo za vojaškega voditelja Belorusov na Daljnem vzhodu. Beloruski protikomunistični
f ogled na m««to Svatov
Odbor dela pod vodstvom japonske vojske ter šteje okoli 8000 članov. Kdor ne posluša odredb atamana Sejinonova, ga vlada v Pekingu takoj izžene.
Kitajci — obraze proti zidu
Hongkong, 26. junija, b. Poročajo, da je vrhovni poveljnik japonske vojske na Kitajskem general Sugiama tajno obiskal v eoltoto Tjencin, da so pouči o tamkajšnjem položaju. Ko je bil general Sugiama v mestu, so ustavili ves promet, vsi Kitajci pa so se morali obrniti z obrazi proti zidu.
V Svatovu huje
Japonci pregledujejo angleške ladje
Hongkong, 26. junija, li Japonske mornariške oblasti 60 včeraj izjavile, da morajo vse tuje ladje, ki prihajajo v luko SVatov, napovedati svoj prihod 24 ur poprej in da se morajo podvreči temeljitemu pregledu. V Izjavi Japonci poudarjajo, da so dovoljene pošiljke hrane za luke južne Kitajske.
Zaradi dogodkov v luki Svatov je nastala nova kriza v angleško-ruskih odnošajih. Današnji tisk objavlja izčrpna poročila o dogodkih v luki Svatov, kamor sta pripluli angleški ladji »Tsinan« in »Fausang« v spremstvu britanske vojne ladje »Scout«, ne da bi se poprej napovedali. Poveljniki ladij so tako'prekršili naredbo, da 24 ur poprej napovedo svoj prihod in prislanek v luki. Japonske mornariške oblasti so zaradi tega vložile oster protest pri angleškemu generalnemu konzulu in pregledale vse področje pristanišča, kjer so zasidrane navedene angleške ladje. Ker pa je zadržan tudi tovor z omenjenih ladij, ie ogrožena preskrba Hongkonga za dobavo sveže hrane. Doslej je bil namreč Hongkong odvisen od luke Svatov. Po zasedbi Kantona je dobival Hongkong vsa potrebna živila iz Amoja, po padcu Anioja pa je prihajala sveža hrana iz luke Svatov. Angleške oblasti So v zadnjem času vzdrževale redne proge med Hangkongom in Svatovom. da stalno preskrbujejo Hongkong z živili, ker je ta luka poslala vedno bolj odrezana od ostale Kitajske.
Tenis
Wimbledon, 26. jun. c. Danes so se začele v Wimbledonu tekme za svetovno prvenstvo v tenisu. Senzacija prvega dne je bila, da je že danes izpadel od nadaljnjega tekmovanja Nemec von Metaxa, ki ga je porazil Francoz Bossus.
Jugoslovanski teniški igralec Punčec je premagal Eduardsa v treh setih s 6:3, 6 :2, 6 :3, Mitič pa Cumbea (Nova Zelandija) v štirih setih, in sicer s 6:4, 11 :13, 6:3, 6:1.
Austin (Anglija) je premagal Asbotha (Madžarska s 6:1, 6:4 in 12 :10. Riggs (USA) je premagal Dhamia (Indija) s 6:3, 6: 0 in 6:4. Shayes (Anglija) je premagal Nikola ldesa (Grčija) z 2 : 6, 6 : 2, 7 : 5, 4 : 6, iii 6 : 2.
Maršal Goring — poveljnik italijanskega in nemškega letalstva v primeru vojne
London, 26. junija, b. Vojaški sotrudnik >Daily Telegraplia« poroča, da je konferenca, ki je bila med Goringom in italijanskim državnim podtnjnikom v letalskem ministrstvu generalom Valleom, končala s sporazumom, da bo nemško in»italijansko letalstvo v slučaju vojne postavljeno pod poveljstvo maršala Coringn. Tudi obe armadi na kopnem bosta pod nemškim poveljstvom, medtem ko bo mornariško poveljstvo prevzela italijanska admiraliteta.
s ^rlZ^*«' top«** r
rSSJV,o zona, =
ln *"ezn	. . .
KMMON
Velika iena
Sv. Katarina Sienska, ki jo je papež Pij XII. poleg sv. Frančiška Asiškega postavil za za-ščitnico Italije, je eden največjih ženskih likov zgodovine. Živela je v drugi polovici 14. stoletja, v katerem je imela v središču krščanstva vodilno vlogo ne samo kot verski geni), ampak tudi na področju javnega življenja. Bila je značilen zgled, kako se more v onostranstvo zamaknjeno pobožno življenje skladno družiti z živo skrbjo za tostransko omiko in za politično usodo naroda. Znan je njen portret od Tiepola v dunajskem dvornem muzeju, v katerem je umetnik mojstrsko izrazil sobiva-nje ognjevitega srca, praktičnega razuma in možate volje z najvzvišenejšo duhovnostjo v tej veliki duši. Bila je tudi umetnica, ki je zapustila literaturi razen drugih del ogromno zbirko pisem, ki jih je občudoval celo Goethe.
Katarinin čas je bil čas, ki jc naravnost gorel sovraštva, porajal najhujša socialna nasprotja in pretresal vso Evropo v notranjih razdorih in zunanjih vojskah med zakonitimi vladarji, nasilnimi samozvanci in mestnimi ljudovladami, ne da bi ljudi družila kakšna višja ideja političnega soživljenja; papeštvo pa se je nahajalo v tako imenovanem babilonskem suženjstvu v Avignonu, ko so posamezni vladarji tekmovali med seboj, kdo bo sveto stolico bolj spravil v odvistnost od sebe, oziroma od posameznih nacionalnih in državnih interesov tistega časa. Česar se ni zamislil nobeden izmed prvakov tiste dobe, je zamislila goreča duša Katarine Sienske, hčerke preprostega barvarja, kateri kljub njeni mistični za-nesenosti ni ušel noben količkaj važen pojav njene družbe in dobe in ki svojega blesteče-ga talenta ni zakopala in svoje luči ni postavila pod mernik, ker je krščanstvo resnično razumela kot kvas, ki naj prekvasi vse človeštvo. Politike svojega časa bodri, naj bodo značajni in pogumni, kakor se spodobi pravim vitezom (cavalieri). Prvake sienske ljudovla-de opominja, da jim je njihova oblast samo od Boga po ljudstvu zaupana ali posojena (pre-stata), in da bodo morali za njo dajati odgovor, če bodo vladali s silo namesto s pravico. Samozvanim mogotcem piše, da so v nevarnosti kakor Pilat, ki ni samo iz strahu za svojo oblast ubil Kristusa, ampak je pripravljal sam svoj padec. Najbolj slavna so njena pisma in njene ustne prošnje ter razgovori s papežem, ki se je vdal njenemu nepremagljivemu vplivu in se iz Avignona vrnil v Italijo, da more v enem najtežjih časov krščanske zgodovine Evrope svobodno vršiti svoje poslanstvo. Vneto je delala za reformo dominikanskega reda v Italiji in Nemčiji, poravnavala in presojala mestne spore v Italiji in poživljala francoskega kralja, naj ne trati svojih sil v medsebojnih spletkah in sporih krščanskih narodov Evrope, ampak naj se pomiri s svetimi nasprotniki in združi Evropo v obrambi zoper azijatsko barbarstvo in nevero.
In tako more služiti tudi danes sv. Katarina Sienska za zgled v času, ki ga na eni strani ogražajo primitivne osvajalne sile, na drugi pa brezverski matcrializcm.
Monakovo, 26. jun. AA. Jugoslovanski boksarji so izgubili borbo proti bavarskim bolAar-jem v Augsburgu z 11 :5 točkam.
»Mir a!i meč«
članek v »Relazioni iniernazionali«
Milane, 26. jun. Štefani: »Relazioni Interna-zionak pišejo, da bo treba ali s skrajnimi napori in splošno dobro voljo poiskati mirno rešitev obstoječih problemov, ali pa se bo treba odločiti za meč. Normalni odnošaji so mogoči, ako demokratične sile ustavijo politiko obkoljevanja, ki ima edini! namen ustaviti normalni razvoj Italije in Nemčije ter vzkratiti tema dvema državama življenjski prostor, ki jima je potreben. Anglija nosi MilSčii dpi odgovornosti zaradi sedanje napetosti
s svojo propagando. Sovjetska Rusija bi se zaradi svojih notranjih težav težko mogla odločiti za mednarodno pustolovščino. Med Italijo iu Francijo pa se na žalost kaže vedno večji prepad. — Italija lahko čaka. toda zahteva integralno rešitev problemov brez posredovanja tretjih držav. Cas kompromisov in samozatajevanja je prenehal. Italiji in Nemčiji ho moral svet priznali pravico do življenjskega prostora.
Film večno bajne in pravljične Indije, po romanu Jamesa Hiltona »Izgubljeni horizont« Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.
KINO UNION tel. 22-21
»NEKJE V TIBETU"
V glavni vlogi Ronald Colman in Jane Wyatt


Naša zunanja trgovina
Iz objavljenih podatkov o naši zunanji trgovini po državah je znašal v mesecu maju letos naš uvoz iz neklirinških držav 100.0 (lani maja 156.1) milij. din ali 23.69 (31.53)% vsega našega uvoza. Iz toga je razvidno, <la je lelos naš uvoz iz deviznih držav zaradi deviznih težkoč zelo padel. Nadalje je znašal maja letos uvoz iz klirinških držav 323.5 (maja lani 333.8) milij. din ali 76.31 (68.47)% vsega našega uvoza.
Nadalje smo maja letos izvozili v neklirinške države 185.3 (maja iani 185.7) milij. din ali 40.72 (41.63)% vsega našega izvoza. V klirinške države smo maja izvozili 281.1 (maja lani 259.9) milijonov din ali 59,28 (58.37)%. Iz loga je razvidno, da je izvoz v devizne države, ki nam do-
Cene modre galice ne bodo zvišane
Širjenje vesti, da 6c je modra galica podražila, je imelo za posledico veliko razburjenje in povpraševanje med našimi vinogradniki. Tovarne modre galice nam pa zatrjujejo, da 6e modra galica ne bo podražila. Vesti a podraženju modre galice izhajajo le iz vrst špekulantov, ki mislijo priti s tem na svoj račun, z namero, da dvignejo povpraševanje po inozemski galici, po kateri naši vinogradniki na žalost še vedno posegajo, čeprav je mnogo dražja in prav nič boljša od domače. Zaloge modre galice 60 v naši državi dovolj velike in tudi v tem pogledu ni vzroka za zaskrbljenost. Oblast pa bo ukrenila, da se bo navijanje cen na račun neinfor-mirano6ti in beganja potrošačev preprečilo.
Določitev cen pšenice
Pretekli teden smo poročali, da je bila za novo pšenico določena ]K) državi odkupna cena 165 din za 100 kg. V primeri s sedaj veljavno ceno pšenice proti koncu sezone pomeni to znatno zvišanje, kajti sedanja uradna cena znaša od aprila dalje 140 din, dočim je bila v začetku kampanjo lanskega julija cena 160 din.
Izvozna pariteta za julijski termin v Liver-poolu znaša 55 din, napram Rotlerdam 45 din, odn. na podlagi ccne za efektivno blago 57 din.
Iz Budimpešte poročajo, da je madžarska vlada odredila kot odkupno ceno pšenice skozi vse lelo izpremenljivo reno. Tako je za julij in avgust določena cena na 19—20.50 pengii, nato ee cena zvišuje in doseže v maju—juniju 1940 20 do 21.50 pengo. Lanska cena je znašala povprečno 20 pen-go. Obenem je madžarska vlada prepovedala ter-minsko kupčijo v pšenici. Za pospeševanje izboljšanja kakovosti je vlada odobrila onim kmeto, vnlcem, ki bodo dobavili 'boljše" kot povprečno izvozno kakovost 25 vinarjev višje ceno za met. stot.
Madžarska računa, da bo lahko od izvoznega presežka prodala v inozemstvu v kampanji 1939-1940 okoli 7.5 milij. met. stotov. Letino cenijo na 27.94 milij. met. stotov (lanska letina je dala v manjši Madžarski 26.9 milij. met. stolov).
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke za 22. junij kaže naslednje glavne postavke (vse v milij din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. junij):
A k l i v a : zlato v blagajnah 1.908.75 (+ 0.3), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.919.54 (+0.32), devize izven podlage 529.2 (— 29.54), kovani denar 287.34 (— 1.6), posojila: menična 1.919.1 (—2.1), lombardna 90.4 (—0.02), skupno posojila 1.809.55 (—2.1), razna aktiva 2.110.55 (+ 11.33).
Pasiva: rezervni sklad 241.14 (+ 0.85), bankovci v oktobru 6.952.6 (— 112.7), drž. terjatve 40.75 (+ 10.1), žirovni računi 1.102.9 (+ 64.4), razni računi 776.8 (— 1.2), skupno obveznosti po vidu 1.920.44 (+ 73.3), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 281.3 (+ 17.5).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.873.0 (— 39.37), skupna ' podlaga s premijo 2.466.6 (+ 0.4), od tega samo zlalo v blagajnah s premijo 2.452.74 (+ 0.4), skupno kritje 27.79 (v prešnjem izkazu 27.67)7", od lega samo z zlatom v blagajnah s premijo 27.64 (27.51)%.
Izkaz kaže predvsem znatno zmanjšanje obtoka bankovcev, kar je v zvezi z natnim povečanjem naložb na žirovnih računih. Tudi posojila banke so se v manjši meri zmanjšala. Kakor v prejšnjem izkazu tako je tudi od 15. do 22. junija naš devizni zaklad zmanjšan.
V zadnjih tednih so bile glavne postavke izkazov Narodne banke naslednje (v milijonih din):
31.	ma ja
8.	junija
15.	junija
22.	junija
31.	junija
8.	junija
15,	junija
22.	junija
zl. zakl.
2.464.9 2.466.0 2.466.2 2.466.6
devize
524.5
586.6 558.8 529.2
obtok bank. 7.297.6 7.208.8 7.0S5.3 6.952.6
posojila 1.835.2 1.829.5 1.811.66 1.809.55 žiro 927.6
1.056.4
1.038.5 1.102.9
bavlja devize, ostal neizpremenjen, dočim je narastel izvoz v klirinške države.
Glavne države v naši zunanji trgovini so bile aprila in maja naslednje (v milij. din):
Uvoz
Izvoz
	april	maj	april	maj
Nemčija	194.4	199.7	109.5	113.5
Italija	48.8	47.4	54.9	43.9
Ceškomoravska	26.9	30.3	63.85	80.0
Anglija	22.8	21.8	22.4	34.3
Madžarska	17.1	17.8	29 J 6	26.3
USA	16.2	15.7	37.7	35.6
Romunija	11.0	13.0	5.5	5.4
Francija	11.9	13.0	5.15	5.9
Belgija	6.0	6.1	54.2	44.9
Stanje naših kliringov
Po podatkih Narodne banke je bilo dne 22. junija 1939 stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s tanjem dne 15. jun 1939): Aktivni kliringi: Nemčija 14,541.000 (—3,955.000) mark, Češkomoravska 3,578.000 (—6,522.000) kron, Turčija 16,422.000 (+ 147.000) dinarjev, Bolgarija 1,335.000 (—2.000) din in Španija 2,935.000 pezet.
Pasivni kliringi: Italija 40,09.000 (+1,460.000) din, Poljska 18,221.000 (+1,946.000) din, Švica 1,667.000 (—42.000) din, Belgija 1,831.000 (1.000) belg, Madžarska 6,924.000 (+4,191.000 din, Romunija 5,222.000 (—1,620.000) din in Bolgarija 959.000 dinarjev.
Iz pregleda je razvidno, da se je znatno zmanjšal naš aktivni 6aldo v Nemčiji pa tudi v češko-moravskem protektoratu. Med pasivnimi kiiringi pa jc narasla naša pasivnost v prometu z Italijo, Madžarsko in Poljsko, dočim se je zmanjšala v prometu z Romunijo.
Kliring s češkomoravskim protektoratom. Po vesteh iz Belgrada je na o6novi pogajanj v Kolnu zagotovljen način plačila vseh naših terjatev za izvoženo blago v češkomoiavski protektorat s porabo presežkov izvoza za državna plačila in zato ni več potrebe za trgovanje s čeki na kron.
Zveza hranilnic
Zveza hranilnic kr. Jugoslavije v Zagrebu je izdelala svoje jx>slovno poročilo za 1938, iz katerega posnemamo:
Od lela 1931 do 1935 so se vloge v hranilnicah in bankah zmanjšale za 5 milijard dinarjev, nato pa so do konca 1938 spet narasle za okoli dve milijardi dinarjev. Istočasno pa so se vlogo pri dveh zavodih povečale za 6koraj dvo milijardi dinarjev.
Glede likvidnosti zasebnih denarnih zavodov ugotavlja jx>ročilo, da je uredba o slvarjaraj.u poslovnih rezerv in nalaganja v državne papirje naložila hranilnicam in bankam nova bremena. Zniževanje obrestne mere odvaja znatna sredslva v državne denarne zavode, s|)loli bi bilo to vprašanje nujno jiotrebno urediti. Žrtve, ki jih nalaga likvidnost našim hranilnicam, so velike: skoraj eno tretjino vlog so držale v gotovini, nekatere celo 40—50%.
Zveza je tudi pokrenila akcijo, da naj bi nekaleri, gotovo privilegirani zavodi ustanavljali 6vojih podružnic v krajih, kjer bi se lahko ustanovile občinske hranilnice, vendar doslej brez uspeha. Tudi so je Zveza zavzemala za noveliranje uredbe o občinskih hranilnicah, ki zelo ovira delo teh občekorislnih ustanov.
Gospodarski odnošaji med Poljsko
in Nemčijo
Varšavo, 24. junija. Zaradi politične napetosti med Poljsko in Nemčijo se čuti zastajanje trgovine med obema državama, ki se je zadnje leto v redu in lepo razvijala. Ta trgovina je sedaj po poljskih informacijah resno ogrožena zaradi tega, ker je veliko jioljskega kapitala zamrznjenega v Nemčiji.
Finančni urednik agencije Transcontinentale Press piše, da si je Nemčija v zadnjem času na Poljskem oskrbela velike količine rudarskih proizvodov in žita, ni pa obratno dobavila Poljski ono blago, ki bi ga morala po pogodbi. Nemčija se je namreč obvezala, da bo v teku štirih let letno dobavila Poljski za 30 milijonov zlotov strojev in drugih industrijskih izdelkov, in sicer v zameno za poljske poljedelske proizvode. Ista agencija sedaj piše, da je Nemčija sicer uvozila poljskih pridelkov v veliki množini, toda Poljska ni dobila obljubljenega in v pogodbi določenega materiala. Zaradi tega je Poljska sedaj sklenila, da bo občutno omejila svoj izvoz v Nemčijo, in sicer zaenkrat za bodoče tri mesece. Uvoz je bil zmanjšan za 55%.
»Transcontinentale Press« pravi dalje, da se
OSVAJALCI VSEPIIRA
Premiera letalske filmske mojstrovine v naravnih barvah
Režija: William \Vellman, tvorec
filma »KRILA«_____
Več let so se vršile priprave za snetB&pj® 'ef?a velefilma ki je posvečen ljudskemu duhu
in hrabrosti	mm flM|CA <c|< 21-24
'■K;,:<
Predstave ob 16,19 ln 21
Sava
splošna zavarovalna delniška družba v Zagrebu, je imela dne 24. junija t. 1. svoj redni sedemnajsti glavni letni oljčni zbor za preteklo poslovno leto.
Iz poročila ravnateljstva in sklepnih računov je razvidno, da je družba »Sava« zaključila svoje jioslovanje 6 primernim dobičkom 1,789.698 din 91 par in da plača 11% dividende. Skupni dohodek premij »Save« znaša 34,673.129 din 5 par. Družba je zvišala svoje nepremičnine z nakupom zgradbe na vogalu Zrinjskega trga in Praške ulice, nepremična imovina je izkazana v bilanci z 12,378.944 din 36 par.
Tehnične rezerve »Save« znašajo 12,525.134 din 8 par, garancijski fondi pa 38,793.842 din 65 par.
Od svoje ustanovitve je »Sava« izplačala 294,230.439 din 53 par odškodnine, kar najbolj zgovorno dokazuje važnost te^ naše družbe v gospodarskem življenju naše države.
Opatija in Jugoslovani
Majniška številka revije »Abbazia e la riviera del Carnaro« je bila izdana z namenom, da posebno v Jugoslaviji širi propagando za Opatijo. Revija prinaša članke v hrvaškem, italijanskem, nemškem in madžarskem jeziku. Med drugimi je objavljena tudi novela pod naslovom »Puffi zna zašto se 6mije« od g. Oskarja Borčiča. V tej noveli je prikazano, kako so se povsem slučajno sestali stari znanci in sicer Nemci, Srbi in Hrvatje, in kako sklenejo, da morajo ta sestanek proslaviti. Vsak od njih pripo,roča svoj hotel oziroma penzijon. Za nas je zanimivo, da naši rojaki priporočajo »Mirana«, Čcrvarja - Tomažiča, posebno pa hvalijo pension »Riviera«, čigar lastnica sama vodi kuhinjo. Zato je hrana res prvovrstna. Cela vrsta naših rojakov se je o tem prepričala, pri čemer je posebno ugodno še to, da ima »Riviera« svoje lastno kepališče, — Moramo pripomniti, da vodijo naši rojaki v Opatiji razen tukaj navedenih hotelov in pensionov, še mnogo drugih podjetij te vrste. Tudi ta podjetja 60 pod najboljšim, zelo solidnim in skrbnim vodstvom, ter priporočamo našim turist >ir., da 6« pri izberi hotelov skušajo držati načela »Svoji k svojim«.
*
Nova delniška družba. V Kuli je osnovana d. d. Tvornica sukna Franje Brandeker z glavnico 3 milijone din. Vpis delnic 25. junija do 1. julija, ustanovi občni zbor 10. julija.
I
KINO SLOGA
Telefon 27-30
Flash Gordonovo drugo potovanje na Mars j
__Danes poilednjlč t	Q
Opozorilo vinogradnikom
Vinogradniki, ki še svojih vinogradov niso tretjič škropili proti peronospori, se opozarjajo, da škrojilienje izvršijo takoj po cvetenju vinske trte. Ugotovljeni so do sedaj štirje izbruhi bolezni, vendar škode še niso občutne v vinogradih, ki so bili pravočasno in pravilno škropljeni.
V prihodnjih dneh pa je pričakovati močnejšega nastopa bolezni, zaradi česar bo škropljenje l>0 cvetenju posebno važno za omejitev bolezni. V svrho istočasnega zatiranja grozdnih sukačev (»črvičkov«) nai se bordoška brozga uporablja v zvezi z arzenovimi sredstvi (»Urania zelenilom«), Banovinski vinarski in sadjarski zavod, Maribor.
Skupni davek na usnje. Objavljena je naslednja uredba o skupnem davku na poslovni promet: Če proizvodnik predelane kože to predeluje naprej v usnjeno blago (čevlje, jermene, torbice, sedla itd.), se smatra kot osnova za skupni davek prodajna cena na veliko porabljene kože. davek «e ima pa plačati napram onemu mesecu, v katerem je bilo usnieno blago prodano (opravljen promet). Za vse nabave za račun države in samoupravnih teles, ki bi se izvršile po 30. juniju 1939 na podlagi že sklenjenih pogodb do tega dne 6e plačuje skupni davek po dosedanjih odredbah.
Odlog plačil za davke. Ministrski svet je odobril d. d. Kanal Kralj Petra v Belgradu odlog predpisanih davkov do 26. julija 1945
je 1. 1925 zgodilo isto, da je Nemčija nekako bojkotirala Poljsko, kar pa je bilo Poljski v veliko korist. Kajti bila je prisiljena, da je zgradila svoje pristanišče v Gdyniji in da si je poiskala novih trgov za svoje naravne pridelke. Obenem pa je tudi bila prisiljena ustvariti lastno težko industrijo. Ako se je sedaj zgodilo, da se je trgovina Poljske z Nemčijo zmanjšala, pa se je močno povečala z Anglijo, Francijo, baltskimi državami, z Romunijo, s Sovjetsko Rusijo, Madžarsko in drugimi državami. Trgovina Poljske s temi državami je na-rastla za 21%. Poljski agrarni proizvodi, pa tudi njeni industrijski, najdejo povsod tržišče in Poljska lahko kupi, česar potrebuje, to je stroje, avtomobile in kemične izdelke tudi v drugih državah. Ista agencija pravi, da gospodarski bojkot Nemčije Poljski ne more nič škodovati, ker razpolaga z dvema velikima pristaniščema, z Gdanskim in Gdinjo, preko katerih gre 78% poljske zunanje trgovine. Zato Poljska ne bo nikdar popustila nemškim zahtevam po Gdansku, ker je to mesto za Poljake življenjskega pomena, kakor je svojčas Hitler sam izjavil.
Gospodarski položaj v protektoratu in na Slovaškem
Iz poročila češke Narodne banke za drugo polovico maja in sredo junija je posneti, da je nastopilo na denarnem trgu popolno poinirjenje. Vlog je ravno toliko kot dvigov. Val nakupovanja konzumnih predmetov je popolnoma prenehal, le za nepremičnine je še nadalje znatno zanimanje. Večje izpremembe razdelitev kapilalov so nastopile zaradi napredujoče arizacije podjetij. Industrijska proizvodnja lepo narašča. Vlada pomanjkanje kvalificiranih delavcev in podjetja lahko dobavljajo samo na daljše roke, zaradi česar se pojavlja znatno povpraševanje po surovinah. Naročila pritekajo nadalje povoljno. Zunanja trgovina v maju je bila znatno, čeprav se večajo težkoče pri izvozu.
O slovaškem gospodarstvu pa je bilo objavljeno poročilo Slovaške narodne banke, ki pravi, da je bila na denarnem trgu znatno likvidnost, žiroračuni so narasli, zahteve po kreditih so se zmanjšale. Nazadovanje vlog pri denarnih zavodih je ponehalo. Zamenjava bankovcev po 5000, 1000 in 500 kron je bila izvršena gladko do 31. maja, tudi zamenjava bankovcev po 100 kron se je zaključila lažje kot je bilo pričakovati. Cene žila so stalne, niso pa še urejene cene živine, zlasti ne prašičev Zaposlitev v slovaški industriji je enakomerna. Gradbena sezona je slaba, cementarne pa delajo dobro, ker delajo za izvoz. V primeri s težkočami, s katerimi se bori slovaška industrija, je zaposlitev slovaške industrije zadovoljiva.
Bilance
Sartid. Glavnica 45.0, bilančna vsota 127.56 (114.5), investicije v letu 1938 4.0, skupno 81.8 (87.8), brutodonos 11.5 (10.9), čisti dobiček brez prenosa 0.38 (1.6) milij. din.
Jugoslovanski Lloyd, Split. Iz poslovnega poročila posnemamo, da je odstopil predsednik družbe g. Paško Baburica, ki sedaj stalno prebiva v Čilu. Družbino brodovje je ostalo neizpremenjeno. Družba ie lani kupila, nato na novo zgradila Hotel Excel6ior v Dubrovniku. Promet na južnoameriški liniji narašča. Pri glavnici 60.0 milj. din znaša čisti dobiček 8 2 (33.68), c prenosom vred 27.03 (39.31) mlij. din. Dividenda za 1938 znaša 28.88 (30) din na delnico (čistih) imenske vrednosti 100 din.
Borze
Dne 26. junija 1939,
Denar Angleški funt 258.--Nemški čeki 14.30
V zasebnem kliringu so nemški čeki ostali neizpremenjeni na 14.30. Praga je beležila v Zai grebu srednji tečaj 150, v Belgradu 150.40.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.183.77G dinarjev, v Belgradu 5.165.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 922.000 din.
Ljubljana -
London 1 funt . , „ Pariz 100 frankov » Ne\vyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov , Milan—Trst 100 lir , Praga 100 kron . . Amsterdam 100 gold. Berlin 100 mark . , Bruselj 100 belg , ,
Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin I marka ,,,,,, 14.20— 14.40 Svobodno tržišče: .... 256.40— 259.60 144.85— 147.15 5459.35—5519.35 1237.17—1247.17 2906.93—2944.93 931.52— 913.52
Uradni tečaji: , , . 206.10— 209.30 , , . 116.38— 118.68 . . , 4384.84—4444.87 , , . 995.00—1605,— , , , 231.85— 234.95 , , , . 149.25— 15075 .... 2336.50—2374 , . , 1770.62—1788.38 . . , 748.75— 760.25
Ljubljana
London 1 funt ....,., Pariz 100 frankov « . , , , Newyork 100 dolarjev , , , , Ženeva 100 frankov , Amsterdam 100 gold, Bruselj 100 belg . ,
■ > > a a a v
a a • a
Zagreb — Zasebni kliring: Praga 100 kron ...... 148.80— 151.20
Solun 1 drahma	31.15— 31.85
Belgrad — Zasebni kliring:
Praga 100 kron...... 149.20— 151.60
Solun 1 drahma . . , , , B 30.90— 31.60
Curih: Belgrad 10— Pariz 11.75375, London 20.77, Newyork 443.6875, Bruselj 75.475, Milan 23.34, Amsterdam 235 55, Berlin 177.95, Stockholm 106.925, Oslo 104.35, Kopenhagen 92.725, Sofija 510.—, Praga 15.—, Varšava 83.62, Budimpešta 87.—, Atene, 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25. Helsingfors 9.1475, Buenos Aires 102.75.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 467.50—471.50 v Zagrebu 468 —470 v Belgradu 469 —470
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99.50 uo 100.50, agrarji 62.50—63.50, voj. škoda promptna 467.50—471.50, begi. obv. 88—89, dalm. agr 86 do 87, 8% Bler. pos. 100.50-102, 7% Bler. pos. 93 do 94, 7% pos. Drž. hip. banke ICO—101, 7% stab. pos. 100—101. _ Delnice: Nar. banka 7.400-7.600, Trboveljska 172—177.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99.25 den., agrarji 62.50 denar, voj. škoda promptna 468—470, dalm. agr. 85—85.50. 4% sev. agr. 59.50—60.50, b% šumske obv. 81-82.50, 8% Bler. pos. 100 den.
tP ' pos- 02 den-> 7% slab. pos. 99.75 denar, — Delnice: Priv. agr. banka 213 den., Trboveljska 172.50—175, Sladk. tov. Osijek 80 den., osj. livarna 150—165, Jadr. plovba 320 den.
...	Drž- papirji: 7% inv. pos. 100.50 do
101 (100.50), agrarji 62.50-63 (63), vojna Skoda promptna 469—470 (469), begi. obvez. 87.75—88 (87.75), dalm. agr. 85.50—86 (85.75), 4% severni agrarji 6% šumske obv. 81.25—82 (82, 81.25) 8% Bler. pos. 100.50 din., 7% Bler. pos. 92.50 'den., T/O pos. Drz. hip. banke 100 dem (100 50) — Delnice: Narodna banka 7.400—7.450 (7 400) Priv. agr. banka 210-212 (drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bač. 6rem. 152—154 slav. 153—155, ban. 151-153. _ Ječmen bač! r1"6,"!-- H0™147'50" - Koruza bač.. bač. nariteta Indjija 123-124. — Tendenca čvrsta. — Promet srednji.
Iz trgovinskega ministrstva. Za upravnika uprave turizma v rangu načelnika je postavljen g. Jasa Grgaševič, dosedanji inšpektor, šef odseka za turizem. Za načelnika oddelka za pouk je postavljen g. Mihajlo Djukič, dosedanji inšpektor,' sef odseka za trgovinsko-obrtni pouk.
Iz zgodovine naših hranilnic. Pod naslovom »Zablode na škodo našega hranilništva« prinaša nranuniski vestnik iz Zagrebn v slovenščini kra-tes sestavek vseuč. prof. in načelnika g. dr. Rudolfa Andrejka. Znani naš strokovnjak in poznavalec naše zgodovine piše, da Kranjska hranilnica nikdar ni bila ustanovljena z nemškim kapitalom. Ugotavlja, da hranilnica sploh ni bila ustanovljena z nobenim kapitalom, saj ni bilo nobenega ustanovnega sklada. Nadalje pravi, da premože-' nje, ki si ga je Kranjska hranilnica počasi pridobivala ob pomanjkanju lastnega kapitala, ni bilo samo slovensko ali samo nemško, ker teh problemov sploh nI bilo mogoče postavljati v tej obliki do leta 1860. Denar Kranjske hranilnice je prvih 50 let pritekal le s Kranjskega in Kranjska bila 95% slovenska avstrijska dežela. Poleg tega ne moremo snovalcev Kranjske hranilnice šteti niti po rodu niti po njihovem kapitalu med Nemce, s tem pa je odpravljena tudi trditev, da je bila ta hranilnica ustanovljena z nemškim kapitalom. Tudi ugovor, da je bil denar, katerega so ti ustanovitelji upravljali, nemški, ne drži, kakor je razvidno iz navedenih izvajanj.
Dobave: Štab utrjevanja v Ljubljani sprejema do 30. junija ponudbe za dobavo železne podzemne cisterne za bencin; do 3. in 4. julija sprejema ponudbe za dobavo cisterne za bencin in nafto. — Dravska delavnica v Ljubljani 6prejema do 4. julija ponudbe za dobavo zakovic, vijakov, svedrov, matic itd.; do 5. julija pa ponudbe za dobavo nafte in raznega olja.
L i c i t a c j i e : Pri strojnem oddelku ravn. drž. železnic v Ljubljani bodo naslednje licitacije: dne 27. junija za dobavo bandaž; dne 8. julija za dobavo obleke, kap, pogonskih in okenskih jermen; dne 10. julija za dobavo vzmeti; dne 11. julija za dobavo pločevine; dne 14 julija za dobavo firneža, sikativa, železnega minija, katrana, karbolineja; dne 15. julija za dobavo pisarniškega materijala. — Dne 30 junija bo pri Štabu dravske div. oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del za popravilo kopališča v vojni bolnišnic; dne 8. julija pa licitacija za popravilo konjušnice. — Pri Upravi smodnišnice v Kamniku bo dne 26. julija licitacija za dobavo kcnopljine preje; dne 27. julija pa licitacija za dobavo aluminija v prahu.
Izredno zasedanje banskega sveta
Obravnava novega viničarskega reda
Ljubljana, 26. junija.
Danes se je ob pol 10. dopoldne sestal v stekleni dvorani banske palače na Bleivveisovi cesti na izredno zasedanje banski svet, ki ga je sklical ban dravske banovine dr. Marko Natlačen glede na pooblastilo v finančnem zakonu za 1. 1939-40, po katerem naj po zaslišanju banskega sveta spremeni in dopolni uredbo o viničarskem redu z dne 20. julija 1928. Izrednega zasedanja so se udeležili skoraj vsi člani banskega sveta in točno ob pol 5 je g. ban začel sejo. Po uvodnih formalnostih je ljubljanski podžupan dr. Ravnihar predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pozdravno brzojavko predsedniku vlade in notranjemu ministru g. Dragišu Cvetkoviču.
Za tem je ban dr. Marko Natlačen imel splošen ekspoze, k uredbi o službenem razmerju med vinogradniki in viničarji.
Govor g. bana
Posebno skupino našega pol jedeljskega delavstva tvorijo viničarji. Od svojih gospodarjev dobivajo stanovanje, zemljo za obdelovanje, večinoma tudi živino v oskrbovanje in izkoriščanje ter druge prejemke v denarju in naturalijah zato, da obdelujejo gospodarjev vinograd. Če spadajo k vinogradu še druge kulture, so v večini primerov viničarji dolžni obdelovati tudi te. Zahteva se, da je viničar strokovno usposobljen in da obdeluje vinograd v izmeri najmanj 1 orala.
Ze v bivši Avstriji so uvideli, da se morajo službenena razmerja viničarjev urediti na zakonit način. V bivši Štajerski so izdali v ta namen poseben deželni zakon že leta 1886, ki so ga izpopolnili 1. 1898. Ko smo dobili v Jugoslaviji ljudske samouprave, je bilo med raznimi vprašanji, ki so zahtevala novo ureditev, tudi vprašanje viničarjev. Zato je oblastna skupščina mariborske oblasti — drugod v Sloveniji viničarjev ni — sklenila dne 20. julija 1928. uredbo o viničarskem redu, s katero je zaščitila viničarje.
Sčasoma pa se je pokazalo, da uredba ni več sodobna. Pomanjkljiva je zlasti v tem, da so mogli vinogradniki brez navedbe razloga odpovedati službo viničarjem vsako leto v času od 1.—15. avgusta. To se je moglo zgoditi tudi tedaj, če so viničarji le zahtevali svoje pravice, ki jim gredo po viničarski pogodbi in po viničarskem redu. Viničar, ki se je selitve bal, je zato raje molčal in trpel. Viničar, ki je vzlic temu vztrajal na svojih pravicah, pa je bil v nevarnosti, da se mora vsako leto seliti. Česte selitve niso bile kvarne samo za viničarje, temveč tudi za vinogradništvo sfimo.
Poudarjam, da niso v s i vinogradniki tako ravnali. Tudi ne morem reči, da jih je bila večina. Slučaji pa so bili, in sicer še prav pogosti.
Druga hiba uredbe je bila ta, da ni določila minimalne mezde. Ker so bili obvezni naturalni prejemki razmeroma nizki, je viničar trpel pomanjkanje tam, kjer so tudi mezde bile nizke. Toliko bolj je bila želja, da se mezde minimirajo tudi za viničarje, ko so se z banovo odredbo z dne 31. julija 1937. določile minimalne mezde industrijskim, trgovskim in obrtnim delavcem, viničarjem kot izrazitim poljedelskim delavcem pa ne.
V	veljavni uredbi je ostalo odprto tudi vprašanje oskrbe viničarjev za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti in smrti. Po § 6. zakona o zavarovanju delavcev more minisler za socialno politiko in narodno zdravje izvesti tudi zavarovanje poljedelskih delavcev, med katere spadajo tudi viničarji. Do tega zavarovanja do danes ni prišlo zaradi posebnih razmer. Viničarji so tedaj ostali nezavarovani in želja je bila, da se najde vsaj nadomestilo za zavarovanje v kakršnikoli obliki.
V	takih prilikah se je gospodarski položaj viničarjev slabšal od dne do dne. V okrajih Ma-ribor-desni breg in levi breg, kjer viničarji oskrbujejo večinoma zaokrožena vinogradniška posestva, t. j. posestva, ki imajo poleg vinograda kot glavne kulture še njive, travnike in gozdove, je življenje še znosno. V teh okrajih viničarji uživajo več deputatne zemlje, kakor jim po veljavnem viničarskem redu pripada. V bližini mest prodajajo tudi mleko in povrtnino. Slabše je v okrajih, kjer ni toliko deputatne zemlje in kjer si viničar mora pomagati z delom pri drugih gospodarjih-kmetih, da se more preživljati. To so v glavnem ljutomerski okraj in severni del ptujskega. Zelo slabo je v Halozah, kjer deputatne zemlje ni/ Tu viničar živi skoro izključno od dnine za vinogradniško
delo, ki je nizka, živež večinoma kupuje. Pri ha-loških viničarjih sla doma pomanjkanje in beda.
Že so se jele pojavljati posledice takega gospodarskega stanja viničarjev. Kvalificirana viničar-ska anladina je zapuščala domove in šla iskat kruha v tovarne.
Tako je vprašanje spremembe in dopolnitve veljavnega viničarskega reda dozorelo in Narodno predstavništvo je v finančnem zakonu za 1. 1939-40 sklenilo pooblastilo, na osnovi katerega sme ban po zaslišanju banskega sveta spremeniti in dopolnili uredbo o viničarskem redu z dne 20. julija 1928. Da se to delo olajša, se je dne 20. aprila t. 1. v Mariboru vršila anketa, na kateri se je dosegel sporazum v točkah, ki zadevajo usposobljenost viničarjev, obvezno pismeno pogodbo, glavno prejemke, letni obračun, delovni čas in nadure. V načelu se je dosegel tudi sporazum, da se ustanovi viničarski sklad in da se vinogradnikom, ki jim kmetijstvo odnosno vinogradništvo ni glavni poklic, predpišejo prispevki za ta sklad. Ni pa bilo sporazuma o tem, da se za viničarje uvede neka vrsta službene stalnosti, t. j. da vinogradnik in viničar moreta za neko vrsto let pogodbo odpovedati samo izjemoma iz razlogov, ki so vnaprej točno določeni. Vendar je to vprašanje toliko tesno povezano z ureditvijo službenega razmerja viničarjev sploh, da nova uredba ni mogla iti mimo njega.
Načrt uredbe vsebuje v glavnem sledeče nove ustanove:
1.	Uvedena je obvezna kvalifikacija vi-ničarja, ki si jo le-ta pridobi z dovršitvijo vinarsko šolo ali 9 mesečnega viničarskega tečaja, ali pa s triletnim zaposlen jem pri vinogradniških delih in s položenim viničarskim izpitom.
2.	Določene so obvezne minimalne mezde, ki so dele na letne in zimske ter na one za kvalificirano in nekvalificirano delo.
3.	Ustanovljena jc relativna službena stalnost viničarjev, t. j. tekom 5 let moreta vinogradnik in viničar odpovedati pogodbo samo iz razlogov, ki so v uredbi točno določeni. Da bi se morebitna trdota teh predpisov omilila, se je uvedlo takozvano poizkusno leto, t. j. prvo leto pedetne dobo, na čigar koncu vinogradnik in viničar moreta odpovedati pogodbo brez navedbe razlogov. Tudi se jc število razlogov, iz katerih se pogodba more izjemoma odpovedali pred časom, toliko pomnožilo, da se ni bati, da bi se z uvedbo službene stalnosti ustvarjala neznosna razmerja med gospodarjem in delavcem.
4.	Ustanavlja se viničarski sklad, iz katerega se bodo črpala sredstva za preskrbo viničarjev vsaj v najtežjih slučajih bolezni, delane-zmožnosti in smrti. V sklad prispevajo tisti vinogradniki, ki imajo viničarje in ki jim jo dohodek iz vinograda ali kmetije postranski zaslužek, ker imajo drugačen glavni poklic, od katerega živijo.
Kruh v konzervah
V današnjem času tehnike uporabljamo kon-ze^ve^ ki se o njih našim prednikom še sanjalo ni. Dandanes nimamo le konzerv rib, mesa, mleka, sadja, zelenjave, jajec in sira. Zdaj smo dobili tudi kruh v konzervi — in sicer brez skorje.
S to zadevo se bavi higienski zavod v Magde-burgu. Profesorju, ki to proučava, pomaga seveda pek, ki naredi testo za kruh. To testo se, ko je že vzhajano, neprodušno zapre v kovinasto škatlo. Škatla pride v peč pri vročini 120—125 stopinj Celzija.
Tako konzerviran kruh traja delj ko 6 mesecev, ne da bi se pokvaril. — Profesor, ki je iz-našel konzerviranje kruha, pravi, da bo tak kruli zlasti potreben za časa vojne, dalje če razsajajo bolezni ali za na ekspedicije. Dalje pa konzerviran kruh ne izgubi prav nič svoje teže, in ker je brez skorje, se ga tudi nič ne zavrže. — Okusa je prav takega kot navaden kruh, le malo dražji bo..,
š
Paragrafi na gramofonskih ploščah
Mehiška vlada je uvedla jako svojsko novost. Doslej se zlasti indijanska plemena v južni Me liiki niso kar nič zmenila za paragrafe, češ da ne razumejo španščine. Zdaj pa je dala vlada objaviti paragrafe v vseh indijanskih narečjih kar na gramofonskih ploščah, ki jih vladni avtomobili prevažajo iz kraja v kraj in oznanjajo Indijancem
Gre za takozvana gosposka vinogradna posestva, ki naj hi prispevala v sklad.
V pravnem pogledu načrt ni na višku. Temu pa niso krivi pravniki. Načrt vsebuje predpise, ki so plod sporazuma med viničarji in vinogradniki ne samo po svoji vsebini, temveč tudi po svoji obliki. Takih mest ni kazalo spreminjati, ker spričo sporazumno določenih predpisov nevarnost ni velika, da bi se različno tolmačili. Načrt vsebuje tudi predpise, ki so v viničarskih redili tradicionalni, čeprav nimajo nikake pravne vrednosti.
K razpravi o osnutku novega viničarskega re-
da se je priglasilo 10 Članov banskega sveta in sicer Šerbinek Ivan za okraj Maribor I. b., dr. Mi-lar Fero za mesto Maribor, Ferdinand Hartner za Mursko Soboto, Franc Slavič za Ljutomer, Klekl Josip za Lendavo, Zorenč Alojzij za Šmarje pri Jelšah. Član sveta za ljubljanski okraj odvetnik Marjan Marolt je nakazal nekaj pravnih pripomb glede nove uredbe. Govorili so še Marko Novak, Rozman in Sadravec. Posebno obširen je bil Rozman, ki je kot zastopnik vrhovne Zveze viničarjev v Ljutomeru ves osnutek uredbe obdelal skoraj točko za točko.
G. ban je za tem poudaril, da je s tem današnjim zasedanjem bil izpolnjen pogoj, ki ga določa finančni zakon glede nove uredbe. Članom sveta, ki so dali predloge in nasvete, pa je dal zagotovilo, da bo skušal uvažnvati vse tako. da ho uredba čim boljša tako za ene, kakor tudi za druge. Ker je bila s tem naloga zasedanja opravljena, se je g. ban, potem ko se je vspiu zahvalil za sodelovanje zaključil izredno zasedanje ob 12. dopoldne.
Le kolar zna narediti kolo
kakor more perilo čisto oprali le dobro milo. Terpentinovo milo Zlatorog da goslo belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo^ prijetno poduhteva in astane dolgo trdno*

TERPENTINOVO Mita
Sv. oče blagoslavlja slovenska bisernoporočenca
Ganljiv obred biserne poroke pri Sv. Petru v Ljubljani

Ljubljana, dne 26. junija.
V nedeljo sta v cerkvi sv. Petra obhajala svojo biserno poroko Janez in Terezija Košmerlj, 6tarša še-mpeterskega župnika g. Alojzija Košmer-lja. Oče mladeniško nosi svojih 87 let, mati, ki je dala življenje 13 otrokom, pa pri svojih 80 letih ne kaže niti 60. Prišla sta od Pikčeve (ali pa starem: Betoncove) domačije v Sodražici, ki sta jo vzorno vodila in povečala, a je božja volja tako hotela, da sta kljub 13 otrokom ostala sama doma — brez naslednika, ki bi ta grčavi, žilavi in krščanski rod peljal naprej.
Šempcterska fara se je čutila zelo počaščeno, da je g. župnik svoje starše pripeljal v nieno sredo, da obhajata svojo biserno poroko. Vsa fara ie sodelovala, da bi bila slovesnost čim bolj prisrčna Cerkev je bila vsa v cvetju. Prod terkviio ie stal krasen slavolok. Pred sv. mašo, ki jo ie bral sin -župnik, se je pred cerkvijo nabralo ogromno ljudstva, sredi katerega so bela dekleta in narodne
noše delale ganljiv špalir starima slavljcncema, ki sta prišla v cerkev v sprevodu, obdana Oid 6vatov. Pod slavolokom sta ju pozdravili dve mali deklici vzorne krščanske Velikonjevc družine, ki sta dcklamirali pozdravne pesmice tako lepo, da se je vse jokalo. Izročili sta biseroparočencema prelepe šopke, vse ovite v zlate okraske.
Med obredom je bila cerkev polna faranov. Župnik sam je imel slavnostno pridigo in cerkev je parkrat zaihtela, ko je cypi<ovai dolgo, a pogumno nevklonljivo vztrajno krščansko in slovensko pot svojih staršev, ki sta pred biserni oltar od svojih 13 otrok pripeljala samo dva sina, medtem ko je ena hčerka v Ameriki, ostali pa so že vsi pri Bogu. Orgle so bučale kat na največje praznike, cerkveni zbor je pel kot pri največjih slavnostih. Za priči sta nastopila oba cerkvena ključarja: višji računski inšpektor g. Albin Zaje in ugledni obrtnik g Ivan Žan, tako, da jc fara tudi na zunaj pokazala, da v polnem obsegu deli veselje slavljencev ir. svojega župnika
Po cerkvenem obredu, ki jc bil v svoji pri-prostosti, iz katere pa diha spoštovanje Cerkve do dobrih staršev, ki so v službi vere in cerkve dočakali visoko starost, sta se *'avljenca spet v sprevodu med pritrkavanjem zvonov in 6kozi gost špa-lii vrnila v župnišče.
V župnišču jc slavljenca in svate čakalo nepričakovano veselje. Poštni sel ie prinesel brzojav v latinščini, na katerem je bil podpisan papežev državni tajnik kardinal Maglione in ki se je glasil: »Janezu in Tereziji Košmerlj, ki obhajata svojo biserno poroko, pošilja sveti oče z očetovskimi voščili svoj blagoslov«. Kn so brzojav prebrali, sla si oba Pikca obrisala oči in Pikčev oče so prijeli svojo ljubljeno Terezijo za roko ter rekli: »Kaj ne, sedaj pa so vse težave pozabljene!« In mati 13 atrok, ki so v duhu videli roko sv. očeta, ki jih iz daljave blagoslavlja kot v zahvalo za dolgo zvestobo in kot v jamstvo za še lepša bodočnost, so tiho prikimali. Vsem pa je leglo na dušo ono sveto veselje, ki ga chčuti le tisti, kdor je doume! duho"no povezanost vseh kristjanov z namestnikom boižjim, ki vodi njegovo Cerkev. Lepšega zaključka ta slovesnost ni mogla dobiti. Naj blagoslov sv. oče-ta spremlia bi-sirni zakonski par do skrajnih meja človeškega, življenjal
Vital Vodušek:
Ameriške novice z zračno pošto
Chicago, 16. junija 1939.
Z letalom, ki prinese tole pismo preko morja, se bodo pripeljali že prvi povabljeni potniki, večinoma časnikarji. O tem poletu seveda zdaj ze mnogo pišejo. Deset dni nato pa se prične redni potniški promet. Prvi poleti se bodo držali še južne smeri, s pristankom na Azorih in na Portugalskem; nato bodo pa vzeli severno smer, do Irske in Angleške, ki je pa zdaj še prepolna ledenih gora, ki zapirajo severna morska pristanišča. Cika-žani se pa seveda že odločno potegujejo, da bi 6e pričeli severni poleti kar tu, saj bi preko Kanade res ne bilo prav veliko dlje kot od vzhodne obale.
Letala sama so težka nad 40.000 kg in imajo po 1600 konjskih sil. Vsako bo imelo 9 do 11 mož posadke. Sprejelo bo pa v začetku le po 25 potnikov, dasi bi na letalu lahko prenočilo že zdaj vsaj 30 ljudi. Prtljage seveda ne smete vzeti veliko s seboj, le najnujnejše. Povrhu vam pa dovolijo še kakih 100 kg, če plačate za vsak kilogram okrog 90 din.	,	.
Vožnja sama je pa razmeroma silno poceni: 375 dolarjev v eno smer, obe vožnji 675 dolarjev. To je celo manj kot prvi razred na velikih par-nikih — a s to vožnjo zamudite samo 44 ur časa. Ni čudno, da jih hoče že vse polno leteti v F.vropo: že za prvi polet, 28 junija, se jih je priglasilo preko 600 in nekateri so ponudili kar dvakrat toliko, samo da bi prišli takoj na vrsto. Pa bodo morali kar nekaj tednov čakati.
Poleg potnikov bodo letala seveda še vedno prenašala pošto; te same je bilo pa doslej kar malo, menda še nikdar več kot kakih 60 ali 70 kg. Zares. Ljudje se pač te pošte še niso privadili.
Zdaj se bomo pa menda res kmalu vozili z letalom. Malih letal je tu vedno več. Za prav majhen denar se lahko že izučiš za pilota. Kakor kak čoln si lahko tukaj izposodiš tudi letalo, za eno uro ali več — seveda stane še vedno nekaj dolanev. V malih letalih pa je potovanje res poceni. Prav včeraj se je pripeljal s takim ietaiom iz Deuverja
v Chicago 16 leten fant obiskat svojo staro mater. Bencin ga je stal okrog 1000 din; za vlak bi plačal dvakrat toliko. Letel je s približno hilrostjo 230 km na uro, ves korajžen in vesel. Cez deset dni se pa spet vrne z letalom domov.
Angleška kraljevska dvojica, ki je prevozila 16.000 km in jo je videlo okrog 15 milijonov ljudi, se je zdaj vrnila domov. Nedvomno sta kralj in kraljica s svojo ljubeznjivostjo osvojila srca Američanov. Res je pa tudi, kot sem omenil že zadnjič, da tukajšnje časopisje političnega pomena tega potovanja ni podčrtavalo. Golovo pa sta odnesla od tu najlepše vtise. Roosevelt je znal biti domač: že v \Vashingtonu, kjer se je šel s kraljem po vročih sprejemih iepo kopat in plavat v domači basen — še bolj pa na njegovem posestvu v Hyde Parku, kjer sta zopet s kraljem pošteno plavala; potem pa je Roosevelt kralja in kraljico še precej jiitro vozil s svojim avtom po posestvu, da je onim iz Scotland Yarda močno utripalo srce (Roosevelt ima infantilno paralizo, da sploh ne more hoditi sam; vedno se opira na palico in svojega spremljevalca; sam pa se vozi s svojim Fordom, ki ima vse potrebne stvari, prirejene za roko). »Prekratko je bilo,« je dejal kralj ob slovesu. »Vso srečo na pot,« pa je pomahal za njimi ameriški predspdnik.
Razveseljivo je zanimanje, ki ga kažejo v zadnjih časih ameriški katoliški krogi za socialna vprašanja. V čikaškem semenišču bo letos že drugič velik 14 dnevni kurz o vseh trenutno najvažnejših socialnih vprašanjih, posebej za duhovnika. V Clevelandu pa so imeli te dni velik katoliški socialni shod, kjer so govorili najbolj znani katoliški sociologi; udeležilo se ga je pa nad tisoč delegatov in 36 škofov in nadškofov, govoril je pa tudi katolik — ameriški pravosodni minister Murphy. Mnogi govorniki so bili zelo radikalni in odločni. Povedali so pa tudi pravo besedo o ameriški demokraciji, ki je Američanom vedno na ustih, še tistim, ki nimajo nikjer nobene pravice: da je bridka stvar s to demokracijo, dokler je skoraj štiri
petine delavstva (poleg 11 milijonov brezposelnih) čisto v rokah mogočnih nesocialnih delodajalcev.
Pri ameriškem delavskem gibanju (mimogrede omenjeno: v Ameriki ni nobenih versko ali narodnostno opredeljenih strokovnih organizacij) je pa najbolj žalostno to, da sta AFL — Ameriška delavska federacija — in CIO, to sta edini ameriški delavski strokovni organizaciji, ki štejeta zdaj okrog osem milijonov delavcev, v silnem medsebojnem sporu. Mnogo se je trudil zlasti Roosevelt, da bi jih spravil (pravijo, da zato, ker bi potem pač združeno zanj nastopili), a zdi se, da je medsebojno sovraštvo prehudo. Čudno, kajne, ko ni kakih verskih ali narodnih razliki Pa je menda tem več osebnih.
Razdor med tega dvema organizacijama se je žalostno pokazal v zadnjem tednu po velikih avtomobilskih tovarnah, kjer sta celo druga proti drugi povzročili hude štrajke. Glavni ravnatelji se pa seveda smehljajo ...
O 11 milijonih brezposelnih še vedno govorimo in bo številka menda kar držala. Mnogi seveda zvračajo krivdo za to na Roosevelta; tako je prerokoval tudi prejšnji predsednik Hoover, da bi republikanska vlada s svojo politiko hitro tako uredila razmere, da bi vsi Ii milijoni našli delo — in da bi se narodni dohodek dvignil na 100 milijard dolarjev, medlem ko bi Roosevelt v nekaj letih upal doseči 80 milijard, a pravi, da bi bilo že to prav zelo dobro.
Te dni bo pa menda ameriški kongres potrdil tudi nov zakon o nevtralnosti, ki bo prinesel posebno dve spremembi: odpravil bo prepoved prodaje orožja katerim koli vojskujočim se državam (to je veljalo doslej), močno pa bo povečal predsednikovo oblast v vseh trg. zadevah v času vojne.
V ameriški javnosti je sicer mnogo kričanja za politiko osamljenosti, češ »Roke proč od Evrope« — podobno, kakor sp ob vsaki primerni in neprimprni priliki kriči o demokraciji in pobija z njo vse vprek — menda se pa nikjer drugod javno mnenje tako hitro ne zasuče, kot prav tu. Sicer pa statistični urad o ameriškem javnem mnenju ugotavlja vedno večji odstotek onih, ki bi šli v primeru vojne kar hitro Evropi na pomoč.
Nedvomno pa je prav Roosevplt in za njim ampriški zunanji minister odločno proti politiki osamljenosti.
V čikaški akvarij je pred nekaj dnevi poseb-na ekspedicija s Tihega oceana pripeljala nad 3000 novih rib in ribic, med njimi posebno redko humuhumus in še bolj redko ribo s prečudnim imenom humuliuinunukunukiiapua. Brez šale.
Nad Chicago pa smo dobili še neke druge živalice kar z domačim imenom kobilice, in sicer tiste, ki zažive menda samo vsakih 17 let. Teh je pa priletelo na milijone in milijone in so posamezne travnike in gozdiče kar zagrnile. Dolge so približno po 4 cm in vriščijo, da je kaj. Včeraj je imelo nekje v okolici neko društvo svoj piknik, pa so prav po svotopispmsko pridrvele kobilice nadnje, da so jih bili naenkrat polni in so jo morali prav hitro odkuriti. A do 1. julija bodo že poginile, pravijo izvedenci.
Naj končam te novice še s kratkim poročilom o obeh svetovnih razstavah, Newyorku in S. Fran-riscu. Newyorška je imela v šestih tednih sedem milijonov in pol obiskovalcev, sanfrančiška pa v skoraj štirih mesecih samo nekaj nad 3 milijone in pol. Newyorška seveda ni le trikrat tolika, tem-vpč tudi trikrat živahnpjša. In ko se že nad new-yorško pohujšiijpjo, da ima prpcej čudnih zabav, je pa menda v tpm oziru na oni v San Franciscu šp slabše. Neki advokat v San Franciscu sploh ni hotel na svoj avlo pritrditi letošnjih tablic, na ka-tprih je v Kaliforniji polpg številke tudi ime razstave, češ da ne bo delal propagande za nemoralne prireditve ...
Np\vyorška pa torpj kar dobro gre, Čeprav ob priliki kraljevega obiska ni bilo toliko navala, kot so pričakovali: ravnatelji razstave so bili hudi na župana, čpš da je dal ljudem prpvpč prilike, da so kraljpvo dvojico videli drugod, in jim zato ni bilo trpba hoditi na razstavo. Poleg glpdišč in zabavišč, ki so mpnda najbolj trpela, pa sp pritožujejo zaradi njpne konkurence tudi mnogi drugi, tako da jp po Npwyorku izginilo žp marsikaj napisov z dobrodošlicami obiskovalcem. Seveda pa jih bodo še vedno zelo veselo pozdravili, zlasti one, ki bodo prišli preko morja.
te novice
Koledar
Torek, 27. junija: Hema (Ema), vdova, Ladislav, kralj.
Sreda. 28. junija: Vidov dan. Irene j, Škot, m.
Novi grobovi Smrt 13 letnega »Slovenčevega« prijatelja
Koroška Bela, 25. junija.
Medtem, ko smo se z vso vnemo pripravljali na velike mariborske dni, jo med naše mlade vrste posegla kruta smrt in nam ugrabila mladega tovariša Jožeta Jurca.
Pred dobrim tednom jo z drugimi šolarji vred, ves vesel Odšel na izlet na nuš Jadran, da bi se naužii sonca in lepoto. Toda tam ga je prijela sončarica, da jo doma moral oditi naravnost v bolnišnico, kjer je davi ob C po kratkem toda hudem trpljenju umrl.
Pokojni Jože je kontaj dopolnil 13. leto. Zaradi svoje vesele narave je bil priljubljen pri vseh tovariših, poznala pa ga je vsa ■ vas, saj jo vsako nedeljo raznašal po naših hišah Slovenca«.
Pokojnega bomo spremili k večnemu počitku iz bolnišnice Bralovske skladnice na pokopališče na Koroško Belo v torek ob 10. Naj počiva v miru. Svojcem naše sožaljel
-j- Nenadoma jo umrla na poti v cerkev dne
25. t. m. ga. Marija Logar roj. Rožnik p. d. Kmetova mama, posestnica iz Vrzdenea pri Horjulu. Na poli k jutranji maši jo je zadela srčna kap ter je izdihnila v naročju svojega sina in hčere. Bila je odločno katoliška žena ter dobra in skrbna mati svojim otrokom. Med vojno je veliko trpela od soldaleske. Doživela je lepo starost 70 let. Naj počiva v miru.
Osebne novice
—	V Laporju sta se poročila veleposestniški sin Jože Kaukler in Julčka Kodri s Križnega vrha. Čestitamo!
—	Diplomiran jc bil za inž. agronomije na zagrebški univerzi 20. t. m. g. Sorec Egon, sin šol. upravitelja v Sclih pri Ptuju. Čestitamo!
= Na zagrebški univerzi so dne 19. junija t. 1. bili diplomirani za Inženirje agronomije: g. Janko Košir iz Škofje Loke, g. Anton Marolt iz Pod-poljan in g. Anton Simončič iz Hotemeža. Iskreno čestitamo!
= Za sodna pristava 8. skupine sta imenovana dr, Konrad Blejec pri okrajnem 6odišču v Logatcu, in Czerny Igo, pri okrajnem sodišču v Vel. Laščah, dosedaj sodna pripravnika okrožnega sodišča v Ljubljani.
=t Duhovniške novice iz lavantlnske škofije. Umeščena sta bila g.: Anton Ravšl, provizor v St. Ilju v Slov. goricah, kot župnik Istotam in Franc Močnik, župnik v Sv. Štefanu pri Zusmu, kot župnik v Sloprcah. — Postavljeni so bili gg.: Ivan Atelšek, župnik v Braslovčah, za upravitelja deka-nije Braslovčc; Franc Križan, kaplan v Braslovčah, za provizorja v Belih vodah; p. Viktorin Sivavec, kaplan v Marenbergu, za provizorja v Zagorju; Jojtef Petrovič, kaplan pri Sv, Trojici v Halozah, »a provizorja v Sv. Štefanu pri Zusmu; Jožei Voš-nj»k, kaplan v Smartnem ob Paki, za provizorja istotam, — Nastavljeni so bili gg. semeniški duhovniki: Štefan Čergulj za kaplana v St. Ilju v Slov. goricah; Dušan Dogša za kaplana v Marenbergu; Alojzij Feguš za kaplana v Braslovčah; Simon Vr-hevšek za kaplana pri Sv. Juriju pod Taborom. —- Dopust se je dovolil g Ivanu Ogulinu, provizor-}u v Belih vodah; obenem se mu je dodelilo službeno mesto 2. kaplana v Šoštanju. — Vpokolen je bil g. Alojzij Šoba, kn.-šk. duhovni svetovalec in župnik na Zdolah. — Ordinacije. Dne 25. marca 1939 v mariborski stolnici ostiariat in lektorat: Matej Krof, Alojzij Ambruš, Simon Črešnik, Anton Drovcnik, Alojzij Jesenk, Alojzij Kandolf, Ivan Lah, Jožef Lončar, Zdenko Lovše, Franc Supan. — Subdiakonat: F. Albert Falež Ord, Cist. Ref. — Diakonat: Matija Balažič, Božidar Božič, Franc Drevcnšek, Ivan Erjavec, Jožef Gjuran, Jožef Gut-mian, Maksimilijan Prah, Mihael Grešak, Franc Za-gradišnik, Karel Zel. — Dne 29. maja 1939 v mariborski stolnici tonzura: Martin Belej, Franc Bračič, Jakob Fidcršek, Jožef Flls, Rudolf Gašparič, Er-nest Hren, Ludvik Jeza, Avgust Kerčmar, Ivan Lapuh, Stanislav Lorber, Jožef Maherl, Karel Pečov-nik, Štefan Seruma, Leopold Valant, Jožef Vogrin, Maks Žitnik. — Eksorcistat in akolitat: Matej Krof, Srečko Podpečan, Alojzij Ambruš, Simon Črešnik, Anton Drovenik, Alojzij Jescnek, Alojzij Kandolf, Ivan Lah, Jožef Lončar, Zdenko Lovše, Franc Supan.
V hribih ln na morju se dobro drže
Slamiževe mesne in sadne konzerve
—	Obisk mednarodnih tekem v Liegeu. Vse člane ZFO in prijatelje naše organizacije, ki bi hoteli iti z našimi mednarodnimi tekmovalci na tekme v Liegeu (Belgija), prosimo, da se prijavijo ZFO najkasneje do 30. t. m. Celotno potovanje bo trajalo okrog 12 dni. Stroški so preračunani na približno 2000 din za osebo. Ker je pri prireditvah na sporedu tudi defile, bi bilo želeti, da bi v njem sodelovalo čim več članstva v krojili. Obenem si bomo ogledali tudi mednarodno razstavo. Na poti bi pa ogledali Motiakovo, Koln, Bruselj in bi se vrnili pri zadostnem številu interesentov preko Nizozemske. Ker je že do sedaj prijavljenih 8 narodov za tekme, bo ta prireditev letos gotovo največja telovadna prireditev v zahodni Evropi.
—	Denarni zavodi v dravski banovini nn Vidov dan, t. j. dne 28. t. in., ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov v dravski banovini.
—	Slomškova družba vabi tvoje člane in članice na stanovsko zborovanje, ki ga prireja Prosvetna zveza v Mariboru ob priliki velikega mladinskega tabora, ki bo od 29 junija do 2. julija t, 1. Zborovanje za učiteljstvo bo dne 30, junija ob 3 popoldne v Karlinovi dvorani (Dijaško semenišče), Koroščcva ul. št. 12, Spored predavanj jei »Slomšek in sodobni učitelj«, »Vzgojna naloga sodobne vaške in mestne šole«, »Učitelj-posrcdovalec verskih vrednot«. Predavali bodo: dr. Vinko Brumen,
dr, Kari Ozvald, urednik Fr. Terscglav. Teme pre-davnaj so aktualne, imena predavateljev pa so jamstvo, da se bo udeležba splačala, K udeležbi pa vabimo tudi radi tega, da pokažemo kot doslej še vselej solidarnost z drugimi 6ianovl našega naroda, t. j. s kmeti, obrtniki in delavci. Kadarkoli je bila še v Mariboru kaka večja ljudska prireditev, še vselej je bilo tudi učiteljstvo častno zastopano, tako leta 1920., 1936. in po pravici pričakujemo večjo udeležbo tudi sedaj. Vsak naš član, naj pomisli, da bo zborovanje v Mariboru, kamoT ga kli-četa verska in narodna skupnost. Dne 30. junija tedaj vsi solidarno na zborovanje v Mariborl — Odbor Slomškove družbe,
—	Frančiškanska tiskarna blagoslovljena. V nedeljo 25. junija je bil izvršen slovesen blagoslov nove frančiškanske tiskarne v Ročnem pod Šmarno goro. Obrede je opravil gen. vikar, stolni prošt prelat Ignacij Nadrah. Ob 3 popoldne so bile slovesne pele litanije Matere božje v kapeli sv Antona. K pobožnosti je prišla velika množica ljudi iz okolice, posebno časlno pa so bili zastopani tretjeredniki iz Ljubljane. Po pobožnosti v cerkvi je krenil sprevod na pročelje tiskarne, kjer je množica zapela najprej pesem sv. Frančiška. Nalo je imel g. stolni prošt pomenljiv in udaren govor o trdnjavi katoliške tiskarne in o nasprotnikih njenih. Iz srca je čestital fančiškanom in tretje-rednikom k velikemu delu in uspehu. Novi tiskarni je želel vso srečo in ves blagoslov. Nato ije izvršil zanimiv obred blagoslova tiskarskega poslopja in tiskarskih strojev. Med obredi v stavbi so ljudje zunaj navdušeno prepevali. Po blagoslovitvi si je množica ogledala tiskarno in stroje. Prišli so frančiškanski bratje-tiskarjl, pognali stroje in so ljudem razkazali s vrt; o umetnost. Pri slovesnosti je bil navzoč frančiškanski provincinl p. Gracijan dr. Heric, p. Ananija iz Ljubljane ter urednik in upravnik Cvelja.
—	V Mariboru bo od 1. do 21. julija tečaj za angleški jezik. Za slušatelje ljubljanske univerze sta na razpolago dve prosti mesti. Interesenti naj se javijo v sredo 28. t. m. ob 11 v germanskem seminarju univerze.
—	Čebelarjem! Čebelarsko društvo v Ljubljani potrebuje za vsak okraj po dva bolezenska strokovnjaka in po enega čebelarskega predavatelja oziroma mojstra. Zato bo društvo priredilo v jeseni za predavatelje in mojstre posebne izpite, za bolezenske strokovnjake pa večdnevne tečaje. Opozarjamo na to čebelarje, ki bi sc hoteli udeležiti izpita ali tečaja, da 6e čimprej priglase glavnemu društvenemu tajništvu, ki bo dalo vsa nadaljnja navodila.
—	Otrok utonil v jami. Kavčičevo, po domače Žngarjevo, družino iz Smartna pri Litiji je v so-l>oto zadela nesreča, ki je zahtevala smrt 15 mesečne hčerke Rozke. Otrok se je igral na dvorišču v navzočnosti svoje matere. Ko pa se je mati za kratek čas odpravila v hišo, dn zakuri, je otrok zašel do poldrugi meter globoke jame, ki služi za napajanje živine, ln padel vanjo. Čez čas jo mati otroka pogrešila in ga začela iskati, dokler
ga ni našla v jami. Otroku so nudili vso pomoč, vendar mu tudi došli zdravnik ni mogel pomagati,
ker je bil otrok že mrtev. Z nesrečno Žagarjevo družino sočustvuje vsa okolica.
—	2e v prvih 3 urah boste lahko opazili blagodejni učinok kolesterina Solea-krenie po bar-zunastt nežnosti kože. — Solea-krema za boljšo prehrano kože.
—	Dve prometni nesreči. V soboto, 24. junija ob 1 popoldne je nekdo podrl s kolesom 80-letno tovnrniško delavko Smolej Ljudmilo iz Prinisko-vega pri Kranju. Sitiolejeva je hotela v tovarno »Jugobruno« na delo, ko je nepričakovano zadel vanjo kolosar. Pri padcu je dobila Smolejeva črne podpludbe na desni nogi in notranje poškodbe. — V nedeljo, 25, junija se je ob pol 11 ponesrečil Janez Brezar, 41-letni skladiščnik tvrdke Brleelj, doma iz Vapolja št. 13. Brezar je vozil s kolesom domov. Na križišču Ceste na Golnik in Jezerske ceste ga je dohitel avtomobil. Namesto da bi skočil ob strani cesto je v zmedenosti skočil pod avtomobil in pri tej nesreči dobil 3 cm dolgo in pol cm široko rano v nogo, razen tega pa tudi druge poškodbe, Ponesrečencu je nudil pomoč kranjski zdravnik g. dr. Herfort, nato pa so bolnika z rešilnim avlom odpeljali na njegov dom.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčire.
—	Z lipo je padla in se hudo poškodovala. V 6oboto popoldne je obirala lipovo cvetje 41-letna žena tovarniškega delavca Antonija Štefo iz Pre-doslja pri Kranju. Stopila je preveč na konec veje in zdrsnila na tla. Pri padcu si je zlomila več reber in dobila tudi druge notranje poškodbe. Hudo poškodovano so prepeljali s kranjskim rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico.
—	Pri sončenju uporabljajte Tsebamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DR0GERIJA GREGORIC, Ljubljana, Prešernova 5.
—	Dve moški kolesi ukradeni. V soboto pred-poldne je doslej še neznan tat ukradel g. župniku Leharju Josipu od Sv. Lenarta pri Veliki nedelji moško kolo znamko »Puch«, vredno okrog 600 din. G, župnik se je peljal e kolesom do travnika na Bresnioi, kjer so njegovi delavci sušili. Kolo je zapeljal na rob bližnjega gozda v 6enco. Opoldne se je hotel g. župnik peljati domov, a je v veliko presenečenje opazil, da kolesa ni več tam. Sum jc padel na nekega delavca, ki je tam kosil. Obveščeni orožniki od Sv. Marjete niže Ptuja so naredili preiskavo, a brez uspeha, šele po večurnem iskanju po gozdu se je delavcu Ko.račecu Cirilu posrečilo, da ie kolo našel v listje zakopano ter nepoškodovano. Orožniki poizvedujejo. Pred par dnevi je bilo ukradeno moško kolo tudi Janžeko-viču Ivanu v Fičancih. Kolo je bilo dobro ohranjeno,
flllj^lBtfKlll^^
* Morskega volka so ujeli ribiči pred Cavta-tom med otokoma Supetar in Pelegrin. Morski volk je dolg več ko dva metra in pol ter ima v gobcu dve vrsti ostrih zob. Ribiči so prepeljali morsko zverino v Dubrovnik ter jo razstavili na ladji, kamor jo hodi gledat mnogo domačih in tujih ljudi. Zdi se, da je ta volk tisti, ki so ga že
Obiščite
POSTOJNSKO JHmO
PRI TRSTU IN OPATIJI (ITALIJA) -. ODPRTA CELO LETO POJASNILA: ENIT, TERAZIJE 16, BEOGRAD
Morilec, ki zahteva
zase smrtno kazen
Franc Mimik Ie bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora Ribiča « Tržiču
Ljubljana, 26. junija.
Ta teden je zadnji pred sodnimi počitnicami, ki bodo trajale tja do 15. avgusta. Kazenski sodniki hite, da pospravijo svoje mize in urede razne akte. Danes je zasedal po daljšem času Veliki senat, ki je obravnaval kar dva zločina umora. Velikemu senatu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, kot sosodniki so bili gg. Rajko Lederhas, dr. Julij Fellalier, Anton Šporn in dr. Leon Pompe. Javno obtožlx> je zastopal drž. tožilec g. Branko Goslar.
Prvi je prišel na vrsto 24 letni akviziter in potnik, drugače delavec, Fran Mimik iz Liboj pri Celju. Obložen Je bil umora, dalje večjih in manjših sleparij, ponarejanja domačih listin in poneverb. Dalj časa je lani Mirnik potoval po Sloveniji. Iskal ,|e svoje žrtve med služkinjami, ku* haricami in gospodinjami. Po raznih krajih Slovenijo je ponujal »Slovensko kuharico*, a pri boljših osebnoslih tudi dražje knjige, Obtožnica mu je naprtila kar 72 sleparij, toda vsota je malenkostna. Ore za okoli 8000 din. Zaradi raznih goljufij je bil 1. 1933 obsojen nn 1 lelo in 6 mesecev robije. Na Silvestrovo 1. 1037 se je bil seznanil z 52 letnim čevljarjem v Tržiču Sikstom Ribičem. Pri njem je večkrat prenočeval
Lani novembra se je zopet pokazal pri Ribiču v Tržiču. Ponoči od 29. na 30. novembra sla bila sniiia z Ribičem v sobi. Okoli 21 pa je Mirnik izvršil strašen zločin. Z nekim trdim predmetom — sam pravi s polenom — je trikrat, udaril Ribiča po glavi, da je bil na mestu mrtev. Ribiču je pobral 1500 din gotovine, mnogo obleke, perila, čevlje in nekaj dragocenosti. Nato je pobegnil. Po dveh tednih so Mimika orožniki prijeli v bližini Celja.
Obtoženec Fran Mirnik je pred sodniki na-pravil vlis nenavadno skesanega zločinca, ki Je mirno priznaval vse zločine, ki je v podrobnostih opisoval grozen umor in ki je venomer zHhtcv.il sam najstrožjo kazen, smrt nn vešalih. Pripovedoval je, da se je poprej seznanil z neko kuharico, ki jo je spremljal na »Pulerhof«. Vzkliknil je: »Oropati sem jo hotel. A Ijudin so vedno mimo prihajali.c Glede Ribiča je zatrjeval: »Kar padlo mi je v glavo, dn bi njega oropal.< V lekarni je kupil dva uspnvalna praška, ki ju je pozneje zvečer vsipal Ribiču v čaj. V čaj jo vsul tudi čo-kolndo. Ker Ribič ni zaspal, ga je 9 polenom močno udari! po desnem sencu. Nato je šel v kuhinjo po vrv in sekiro, da bi ga zvezni In mogoče še enkrat udaril. Bil je mrtev. Sodnik-volanl: »Ali sta sploh imeli namen Ribiča umorili?« Obtoženec
hladnokrvno: »Imel sem namen!« »Zakaj?« »Da bi ga oropal!« »Zakaj 6e je vam lako mudilo?« »Da bi hitro pobegnil in daleč odšel.« Kmalu na-, to pa je sodnikom zanikal, da bi bil imel nameh moriti in nazadnje svečano zatrjeval' »SIcer sem bil takrat vsega zmožen. Nisem bil pijan.« Predsednik: »Kaj hočete doseči s takim priznanjem?« Obtoženec: »On je mrtev. Jaz selil smrtno kazen zaslužil.«
Razprava je trajala od 8,30 tja do 12.30. Po končanih procesualllih formalnostih je sledila sodba, ki jo je obtoženec mirno, skoraj apatično poslušni, pogled uprt v tla, roke križem zadaj na Ikrbtii. Bil je zaradi zločina umora, zločinov prevare, zločina ponarejanja listin in poneverbe obsojen na dosmrtno ječo, kakor tudi v trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Mirnik je prejel le za umor dosmrtno robijo, drugi zločini niso pri določitvi Bodbe več prišli v poštev. Po sodbi je Mirnik vzkliknil:
»Sodbo sem slišal. Priložujem se proti mnli kazni! Zahtevam smrtno kazen!« Ko mu je predsednik pripomnil, da ima tridnevni rok za premislek, je odvrnil hlastno: »Sem se že premislil.«
21 letni iant zabodel svojega bratranca
Veliki senat Je nato prešel k drugI razpravi znradi umora. Državni tožilec je obložii 21 letnega posestnikovega iti zidarjevega sina Filipa Bogatela, domn iz Goropeke. občina Žirl, zločina umora, da je 21. maja zvečer ob priliki neke veselice v Račevem zabodel z lovskim nožem 42 letnega kočarja in delavca Vinka Jereba, ki sla si bila bratranca. Bili so v gostilni. Med obema je prišlo do besedičenja. Pozneje je Bognlnj Jereba povnbll ven na proslo. Na vrtu. ne da bi bila kaka besedica Izgovorjena, je Bogataj potegnil lovski nož in z njim zamahnil v levi del vratu. Cel nož mu je zasadil v vrat. Prereza! mu je žilo odvodnico, Jereb je lin mestu izkrvavel, liržnvni tožilec Je zngovarjal stališče, dn gre tudi za pravi zločin umora po § 107 k. z„ ne pa za navaden uboj po 8 178 It. z. Veliki senat jo nasprotno zavzel stališče, dn je treba Bogatajev*) dejanje označili za zločin uboja po S 178 In mu je zato senat prisodil 4 letn rnbije. Pokojnikovi ženi pn ima plačali odškodnino v znesku lotit) din. Bogataj je sodbo jokajoč sprejel na znanje. Pritožil se je zaradi previsoke kazni.
Ljubljana, 27. junija
Gledaliiče
Opera. Torek 27.: Traviata. Gostujeta Christy Solari in Zlala Gjungjenac. Dobrodelna predstava na korist Mestnega prehodnega otroškega doma. Izven. — Sreda, 28: Prodana nevesta. Slavnostna predstava v proslavo Vidovega dne. Izven. Znižane cene. — četrtek, 20.: zaprto. Petek, 30.! Fal-staff. Ked Četrtek.
Radio Ljubljana
Torek, 27. junija: 12 Mojstri ples.19 glasbe
(ploščo) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 OjH>ldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Samospevi in dvospevi ob spremlje-vanju klavirja: ga. Dragica Sokova, gdč. fetefka Korenčanova, g. prof. M. Lipovšek — 18.40 Pomen narodne svobodo in blagostanja (g. prof, E. Boje) — 10 Napovedi, poročila — 10,30 Deset minut zabave — 10.40 Nac. ura: Književni pregled (Zivko Miličevič) Belgrad — 20 Vesela dijaška zabava (plošče) — 20.20 Fr. Bevk: Partija šaha, komedija (člani Nar. gledališča) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zdaj pa veselo (Radijski orkester).
Drugi programi
Torek, 27. Junija, Belgrad: 20 Gotovčeve skladbe — 21.10 Klavir — Zagreb: 20 Plošče — 20.30 Prenos lz Osijeka — Praga: 20 Igra — 21 Ork. konc. — 23 Češka gl. — Sofija: 10.30 Nar. gl. — 20 Kom. konc. — 21 Vok. konc. — Varšava: lil Moniuszkova kantata — 21.55 Klavir — 22.15 Kom. konc. — Budimpešta: 10.25 Norveške pesmi
—	20.30 Harmonika — 21.05 Klavir — 22 Clg. ork. — Trst-Milan: 17.15 Planino — 21 Verdijeva opera »Rigoletto« — Him-Bari: 21.30 Siinf. kOnc.
—	Berlin: 10 Čakovsl-ega koncert — 20.15 Plesna gl. — Hamburg: 20.15 Mozart-Verdi — Lipsko: 10 Vojaški konc. — 20.15 Operni konc. — Kbln: 20.10 Nova filmska g!. — Beromtinster: 20.05 Pihala — 21.50 Komorni konc. — Strasbourg: 20.30 Duhovna glasba.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
nekaj dni prej opazovali pred Dubcem blizu Dubrovnika. Kakor poročajo hrvutski listi, se za tega morskega volka zanima ljubljanski muzej ter ga želi imeti.
*	Dalmatinski delavci se vračajo iz Nemčije. Iz Splita porOčnjo hrvatski listi 24. junija: Davi se je vrnila v Split skupina 50 delavcev, največ iz okraja linotski, ki so bili pred mesecem dni odšli v Nemčijo. Največ jih je bilo zaposlenih pri delih nove avtomobilske cesle ter so vsi hoteli ostati v Nemčiji vsaj leto dni če ne še več. Vrnili pa so se že čez mesec dni, češ da so v Nemčiji razmere za naše delavce sila težke, da imajo po 60 pfenigov na uro, da pa je treba od tega plačevati prevoze z avtobusom ter druge odbitke, tako da za hrano ostane le mulo, za dom pa nič. Poleg tega je hrana slaba.
*	Nova župnija blizu Sušaka. Senjska škofija je ustanovila novo župnijo Drenovo blizu Reke.
*	Vsa družina z avtom padla v prepad. V
petek zvečer je blizu Foče padel v prepad avto inženirja Radomira Saviča. V avtu. ki ga je šoftral sam Savlč, se je vozila njegova družina, žena, sin, 15 letna hčerka, ki je te dni naredila malo maturo v Prijepolju, ter šofer Ilija Trifunovič. Zdi se, da se je volan nekaj pokvaril. Ko je namreč inž. Savič na ovinku hotel zaviti, avto ni ubogal ter je, preden je Savič mogel ustaviti, zdrknil po strmini v globočino. Medtem ko je bil pri padcu inženir sam vržen iz avtomobila ter je priletel tako srečno, da je bil le lažje poškodovan, so bili huje poškodovani žena, sin in šofer. Hčerka je bila na mestu mrtva.
*	Egiptski princ v Mostarju. V petek zvečer se, je pripeljal v Mostar egiptski princ Jusuf Ke-mal ter ostal tam dva dni.
*	Strela ubija. V petek popoldne je bila nad Subotico velika nevihta. Deček Štefak Teleki in njegova 8-lelna sestrica Magdalena sta stekla pod neko drevo, kamor je kmalu nalo udarila strela ter oba ubila. — Tudi v okolici Bjelovara je divjala nevihta. Kmet Miloš Pavlovič je takrat na polju deval seno v kopice. Strela je udarila vanj In ga ubila.
Slovenski Lurd — Rajhenburg
Letos 8. junija je minilo deset let, kar je pokojni sv. oče Pij XI. s svojim pismom povzdignil cerkev Lurške Marije v Rajhenburgu v baziliko. Slovesno razglasitev tisočglavim množicam, ki so poromale v Slovenski Lurd. je izvršil pokojni la-vahtlilskl škof dr. Karlin dne 8. septembra 1929. Isti dan jg prevzvišeni blagoslovil nove mogočne orgle v rajhenburški baziliki.
Lelos pade zaključek običajne vsakoletne tri-dnevnice (2. julij) ravno na dedeljo. Rajhenburžani pričakujemo ta dan mnogo romarjev od blizu in daleč, da tako skupaj z njimi slovesno obhajamo desetletnico bazilike.
Za 8. in 9. julij so priglasili svoje romanje k nam Mariborčani. Za to priliko je Krščanska ženska zveza za Maribor poskrbela za posebni romarski vlak.
Imcnitnlk kot brodolom«. Kapitan hdjes »Halo!« Pridite gori, ker sle reScnl!«
Brodolomcci »Hvala, v tovorni ladji ee vendar ne morem voziti, ker imam vozni listek prvega razreda na luksuzni ladji,«
UUBUANA
Prebivalstvu Ljubljane!
Dne '28. junija praznujemo Vidov dan kot spominski dan padlih borcev za vero in domovino.
Na poslopjih državnih, banovinskih in mest-tiih uradov, zavodov in podjetij bodo ta dan raz-obešene državne zastave.
Pozivam meščanstvo, da v slavo za vero in domovino padlim junakom na Vidov dan okrase svoje domove z državnimi zastavami. Obrtna in trgovska podjetja morajo biti med slovesnim opravilom v stolnici od 10 do 11 zaprta.
Zupan mesta Ljubljane: dr. Juro AdleSič, 1. 1.
— Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. soo. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
1 Krajevna zveza zavarovalnic v Ljubljani nas obvešča, da zavarovalnice na Vidovdan, t. j. 28. t. m. ne poslujejo.
1 Sprejem v I, razred drž. učiteljske šole v Ljubljani. V prihodnjem šolskem letu 1939-40 bo v I. razred drž. učiteljske šole v Ljubljani sprejetih lahko 80 učencev in 40 učenk. Sprejemali se bodo gimnazijci z nižjim tečajnim izpitom in oni meščan-skošolski učenci, ki eo opravili završnt izpit s prav dobrim ali odličnim uspehom. Predpisana starost: do 17 let, t, j. oni, ki so rojeni še 1. 1922. Oni pa, 'ki so rojeni 1. 1921, morajo takoj prositi prosvetni oddelek kr. banske uprave za spregled starosti. Prošnje (10 din kolek) za sprejem v I. razred je treba vložiti po pošti ali osebno pri ravnateljstvu do 15. avgusta. Na prošnjo naj vsi prosilci napišejo tudi poklic in točen naslov (bivališče) staršev z navedbo okraja. Prošnji priložite: 1, izpričevalo o nižjem tečajnem, oziroma završnem izpitu in 2. krstni list. Oni učenci, ki 6o rojeni 1. 1921, tudi dovoljenje kr. banske uprave o spregledu starosti. Vsi učenci, ki se bodo prijavili, naj 6e 28. avgusta ob pol 8 zglasijo na učiteljski šoli, nakar bodo na Šolski polikliniki (Aškerčeva ulica nasproti Srednje tehnične šole) zdravniško pregledani. Po zdravniškem pregledu pride vsak učenec nazai v šolo, kjer bo izpit iz petja. Meščanskošolski učenci delajo nato še izpit iz slovenščine (pismeno in ustno) in matematike (ustno). Razpored zdravniškega pregleda in izpitov bo 28. avgusta zjutraj objavljen na oglasni deski v veži drž. učiteljske šole v Ljubljani. — Ravnateljstvo,
1 Završni izpiti na Drž. trgovski akademiji v Ljubljani so se vršili od 3. do 24. junija pod predsedstvom odposlanca ministrstva trgovine in industrije Ivana Kona, direktorja v p. Izpit so naredili tile kandidati-nje: Accetto Borut, Mirko Ambrožič, Baloh Majda, Borštnik Sonja, Brinskelle Marija, Brinšek Jadranka, Czurda Danica, Dejak Henrik, Dolinšek Drago, Dular Janez, Franki Bogoljub, Habič Avgust, Hočevar Slavka, Jamnik Bogomir (z odliko), Jošt Milena, Klun Ciril, Kon-čar Darko, Kos Milan, Košak Josip, Kovač Ljudmila, Kramar Milica, Kruljec Vlasta, Mikolič Milena, Otoničar Vita, Pfefferer Emilija, Pogačar Franc, Rotar Marija, Rupnik Milica, Šmid Aleksander (z odliko), Suc Zdenka, Uršič Nada, Verlič Anka, Vranešič Marta, Zalta Matilda, Zidenč Evgen, Zorman Ciril in privatistl Kramer Zma-gomir, Rihar Stelan in Tančič Viktor.
1 Ivan Škerlj — utonil. Kakor je poročal po-nedeljski »Slovenski donu so pogrešali 69 letnega posestnika Ivana Škerlja z Tržaške ceste št. 137, Ljubljana, ki se je pred tednom odpravil od doma in se ni več vrnil. V soboto so našli delavci v Savi blizu Litije moško truplo, v katerem so ugotovili pogrešanega Škerlja z Viča. Sorodniki so truplo včeraj prepeljali na dom, odkoder bo pogreb na viško pokopališče. — Domnevajo, da je Škerlj po nesreči zašel v vodo.
1 Završni izpit na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se je vršil od 5. do 23. junija 1039 pod predsedstvom g. direktorja Josipa Gogala. Pripuščenih je bilo k izpitu 65 kandidatov in kandidatinj. Izpit so napravili: a) z odličnim uspehom: Capuder Ana; b) s prav dobrim uspehom: Mlejnik Miloš, Škrbec Ivan, Ursič Marjan, Thaler Karel, Cakš Irena, Gorišek Bozidara, Govekar Marija, Kogovšek Marija, Kopčavar Silva, Kralj Majda, Kržišnik Vera, Marin Ana, Na-dišar Bogomira, Pavlin Marija, Rozman Silva, Se-dej Majda, Zerovnik Frančiška; c) z dobrim uspehom: Bahovec Jože, Bevc Franc, Cvirn Feodor, Jager Valentin, Krištof Boris, Oven Miro, Pergar Franc, Primožič Bogomir, Schneiter Erik, Stančič Rafael, Tavčar Anton, Ažman Ljudmila, Belcijan Marija, Berbuč Zmagoslava, Blaznik Herma, Caj-zek Cecilija, Cijderman Ljudmila, Cernič Verena, Erznožnik Valentina, Ferjančič Vanda, Golinajer Božena, Gostinčar Marija, Homan Marija, Jelovsek Julka, Knez-iPodgornik Slavica, Kocjan Emilija, Kozinc Danica, Lenart Marija, Lusovec Helena, Marušič Julijana, Merhar Marija, Pezdirc Katarina, Preželj Ivana, Rotter Gabriela, Seliškar Milena, Sežun Marija, Skubec Edita, Tiringar Frančiška, Zorič Božena; z zadostnim uspehom: Klobčič Stane, Klopčič Milan, Iliibner Rado, Zaje Karel, Mi-lavec Milena, Stare Dragica, Šubic Nada, Turk Hidla. Odklonjen ni bil nihče niti za 3 mesece niti za celo leto. — Trgovska ,industrijska in bančna podjetja, ki nameravajo sprejeti v službo kakšno novo pisarniško moč, naj se blagovolijo obrniti na ravnateljstvo Drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, ki bo rado priporočilo sposobne absolvente in absolventinje.
1 Drevi se izkaže Ljubljana v operi, kako je že po nekaj gostovanjih pridobil njeno pohvalno priznanje g. Christi Šolari s svojim prekrasnim petjem, predvsem pa, kako je ta odlični predstavnik italijanske pevske umetnosti namah osvojil njene simpatije, ko je zvedela, da bo iz lastnega nagiba pel v korist najbednejši ljubljanski deci ki ima svoje zavetje v Mestnem prehodnem otroškem domu v stari cukrarni. Z g. Šolanjem pa drevi v »Travialti« nastopi tudi naša priljubljena ga. Zlata Gjungjenac-Gavella v vsem sijaju svojih dunajskih uspehov — hkrati bomo pa obhajali veselo svidenje z vso našo z lavorjeni ovenčano opero po zmagoslavnem gostovanju v Trstu. L>re-vi nam je torej v operi zajamčen vsestransko slovesen večer!	.	, „
1 Vpisovanje v državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Vpis učencev in učenk v i. in II. razred bo dne 1., 2. in 4. septembra 1939 od 8—12. V I razred se sprejemajo učenci (-ke), ki so dovršili štiri razrede srednje šole z nižjim te-čajnim izpitom ali štiri razrede meščanske sole z završnim izpitom in nimajo na dan vpisa veC »ejio 17 let. Učcnci(-ke), ki imajo na dan vpisa
več nego 17, pa manj kot 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem banske uprave, ki si ga je treba preskrbeti med počitnicami. Sprejemajo se samo učenci (-ke) iz teh-le okrajev: Ljubljana, Ljubljana-okolica, Logatec, Novo mesto, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Kamnik, Litija, Krško, Kočevje in Laško. Učenci(-ke) ki žele vstopiti v I. razred, se morajo javiti osebno v spremstvu staršev dne 26., 28. ali 29. avgusta 1939 med 8—12 in predložiti prijavo za vpis, ki se dobi pri šolskem slugu za 50 par in jo je treba kolkovati z 10 din, dalje spričevalo, rojstni list in davčno potrdilo, na podlagi katerega se odmeri šolnina. S srednjih in meščanskih šol se sprejemajo prvenstveno učenci(-ke) z odličnim in prav dobrim uspehom in vzornim vedenjem. Dtoe 30. avgusta bo konferenca, ki bo odločila, kdo »e sprejme in kdo se odkloni. Dne 31. avgusta ob 10 bo na raz-glasni deski objavljen 6eznam sprejetih, ki se morajo definitivno vpisati dne 1„ 2. ali 4. septembra in plačati, kakor bo razglašeno na uradni deski. Nesprejeti bodo prejeli dne 31. avgusta svoje listine pri šolskem slugu. Vpis v II. razred bo dne 1., 2. ali 4. septembra med 8—12. Učenci (-ke), ki žele vstopiti v II. razred, morajo predložiti prijavo, kolkovano s 50 din, spričevalo I. razreda in davčno potrdilo ter plačati, kakor bo razglašeno na uradni deski.
1 Češnjeva nedelja. V nedeljo Janeza Krstnika so Trnovčani prav slovesno praznovali svojega pa-trona. Bila ni presoparna. Po vseh krajih okoli Dobrunj, Sostra, Sv. Lenarta, na Orlem in drugod je bilo živahno vrvenje po češnjevih vrtoviji. Sadjarji so nabrali ogromne množine lepih češenj. Kupčije so drugače srednje. Veliko je zanimanje sedaj za dolenjske hrustavke, ki so na drobno po 1.50—2.50 din. Ponedeljkov sadni trg v Ljubljani
je bil izredno dobro založen s čežnjami. Bilo je	»it	Roparski roman? RoparsM
nad 350 jerbasov in košar češenj raznih vrst. Bile	miKTODOV. i0, vendar nič romanu nI
so nekatere prav poceni, drugo dražje. Splošne
podobna ta zadeva, kajti
na prostoru za gozdne sadeže ob slolni cerkvi. Veliko je bilo lepih gozdnih jagod iz smledniške med
cene so 3-7 din k*. Prijeten vonj se je razvijal mikrob, 0,acni, bakterije) ^po^JM) tjjjg
go
jo na trgu že slročjega fižola po 7 din kg, 6tročji
ugodno priliko, ~ • id< i i rei
K.i o j. iu • " .	u u >_ zvočerrPoteVo^tanelo'zobjo zdravi i Domači 'proizvod,
rovnice so bile 2 din liter in celo cenejše. Mnogo zvtceri i uujiu v=wuojv t
iz litijskih in so bile 3—4 din
zobmi. Saj kar prežijo na	j„„,„m
hi uničili zobe. Redna nega zob a Chlorodontom BupefiJ8ke strani, a tudi -- N «n.CrtMK>m>. i«» lohBtalnl nega varuj«
kamniških krajev^ Gozdne jagode ^'^^chlorodont zjutraj - Chlorodont predvsem
okolice, od turjaško in grosupeljske strani, a tudi da
ode P^-----—	, •
isto ceno. Bo- zobe pokvare. Chlorodont zjutraj
liter, vrtno
grah je po 3 din kg. Marelice 60 se znatno pocenile. Včeraj so bile že od 8—12 din.
1 Mesto venca na knsto pokojne soproge odbornika društva g. Perka Matijo, pos. in lesnega industr. iz Ljubljane je darovalo Kreditno društvu Mestne hranilnice ljubljanske 150 din podpornemu skladu za slepe otroke. Iskrena hvalal
i Umetnotnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sreda, 28. junija izlet v Podbrezje, Kropo in Kamno gorico. Odhod iz Ljubljane s Kongresnega trga ob 2 popoldne. Avtobus 30 din. Zglasiti 6e je do srede ob U v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu.
1 Zastopstvo pododbora Združenja rezervnih oficirjev položi v čast in spomin padlih borcev za osvobojenje in zedinjenje našega naroda na Vidov dan po končani službi božji v stolnici venec na spomenik blagopokojnega kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja pred mestnim magistratom. K tej žalni svečanosti, katere 6e udeleži tudi naša vojska, vabimo zastopnike V6eh nacionalnih, patriotskih organizacij, akademsko mladino in celokupno javnost. — Uprava pododbora v Ljubljani.
1 Modelarji ljubljanskih pomladkov. V četrtek dno 29. t. m. priredi ljubljanski oblastni odbor izlet niodeiarjev, združen z modelarskimi tekmami. Točno ob pol osmih zjutraj odhod izpred realne gimnazije v Vegovi ulici, odkoder se odpeljemo na Bloke, kjer se bodo vršile tekme. Na Blokah bo prirejeno skupno kosilo. Podrobna navodila dobite na Vido* dan pri vodjih pomladkov.
K	□		m	MARIBOR«
Maribor se pripravlja
na mladinske dneve
Mesto bo veličastno okrašeno - Pozi« hišnim posestnikom
Maribor, 25. junija.
Še nekaj dni nas loči od mladinskih dnevov, na katerih bo slovenska mladina veličastno manifestirala moč svoje ideje in razvoj svojih sil. Ze dolge mesece se vršijo za te velike dni priprave, ki postajajo sedaj vidne tudi že na zunaj.
Ves Maribor živi sedaj pod vtisom priprav za tabor. Veliko veselje je vzbudilo poročilo, da je prevzel pokroviteljstvo mariborskega tabora Nj. Vel. kralj Peter II. Prav tako vzbuja veliko zadoščenje sporočilo, da se ga bo udeležilo toliko odličnih gostov, med njimi člani vlade, senata in narodne skupščine. Zato je popolnoma umestno, da. si bo . nadelo mesto za te veličastne dni slavnostno obleko.
Vršijo se že velike priprave za okrasitev me-sifaT"Mariborske ulice bodo okrašene tako, kakor bi bile lansko leto ob priliki nameravane proslave 20-letnice. Mestna občina bo okrasila kolodvor ter prostor pred kolodvorom in pa glavne ulice, to je Aleksandrovo cesto. Glavni trg. Kralja Petra trg ter Masarykovo in Tržaško cesto do stadiona SK Železničarja. Na teh ulicah in trgih se bodo odigravali glavni zunanji dogodki zleta. Prostor pred kolodvorom bo imel dve vrsti zastavnih drogov, ki bodo med seboj povezani z zelenjem. Vzdolž vse Aleksandrove ceste do Slovenske ulice bodo na obeh straneh rdeči drogovi z zastavami. Slovenski in Gosposki ulici bodo zastave s hiš dale itak dovolj svečan izgled, zato pa bo tem bolj okrašen Glavni trg. Na vsak kandelaber pride zastava, okrog srednjega prometnega otoka pride venec drogov z zastavami. Lepo bo ozaljšan dravski most, Kralja Petra trg pa dobi tudi okrog prometnega otoka venec drogov in zastav. Isto sliko, kot Aleksandrova, bosta imeli Masarykova in Tržaška cesta. Dobro je, da so bile že lansko leto
pripravljene v asfaltu vseh ulic jame za zastavne stebre.
Gotovo se bodo tudi vsi lastniki liiš odzvali pozivu ter bodo primerno okrasili svoja |wslopja, ne samo z zastavami, temveč tudi z zelenjem. Prav tako tudi najemniki stanovanj. Pa tudi trgovci bodo imeli lepo priložnost, da povečajo privlačnost svojih izložb s primerno ureditvijo in okrasitvijo. Ves Maribor mora sodelovati pri tej veličastni manifestaciji slovenske mladine ter mora dati tej manifestaciji tudi primeren zunanji okvir.
V soboto 1. julija zvečer bo Maribor slavnostno razsvetljen. Mestna občina pripravlja razsvetli-. tev svojih javnih poslopij. Žarometi bodo razsvetljevali frančiškansko baziliko, mestni grad '"magistrat in spomenik na Glavnem trgu. Na magistratu bodo nameščene tudi girlande izžarnic. Prav tako bo slavnostno razsvetljeno igrišče.
Stadion na Tržaški cesti, na katerem se bo vršil glavni nastop slovenske mladine ter športne tekme, se velikopotezno pripravlja, da bo dobil posebno slavnostno obličje. Posebej pa bo še okrašena tribuna, ki bo določena za častne goste in odličnike. Na stadionu se povečujejo sedaj doliodi, gradijo se okrepčevalnice in šotori, napeljuje so vodovod okrog igrišča, tako da bo pripravljen, da bo mogel sprejeti čim številnejše množice. Požrtvovalno so prispevali za okrasitev stadiona in mesta zlasti zunanji odseki, ki so pripravili veu-ce, zelenje in mlaje.
Maribor bo v mladinskih dneh podoben prav ogromnemu mravljišču. Samo rednih članov Fart-tovskih odsekov ter Dekliških krožkov je prigla-jčilih do sedaj nad 10.000. Ogromen pa bo naval ostalega občinstva iz vseh delov Slovenije. Saj l>o že sama bližnja okolica mesta dala več desettisoc ljudi.
m Na državni trgovski akademiji v Mariboru
so bili završni izpiti v ča6U od 5. do 24. junija. Predsedoval jim je g. Mihajlo Presl, inšpektor kr. banske uprave. Izpit je opravljalo 54 javnih kandidatov in kandidatinj ter 7 privatistov. Uspeh izpitov je: odličen 7, prav dober 18, dober 30, zadosten 5, odklonjen na tri mesece 1. Izpit so opravili Berglez Adolf, Detiček Albert (pd.), Dobrajc Anton (odi.), Gajšek Stanislav (pd.), Hlade Franc, Hmelj Franc, Jager Helfried, Janžckovič Ladislav, Kličck Josip, Kralj Radomir, Kuhar Štefan (pd.), Kumer Gustav, Lah Anton, Lah Martin (pd,), Lam-pret Janko, Mikek Lecnn, Mišič Vojmir, Može Miroslav, Mraz Maksimilijan (pd.), Potočnik Filip (odi.), Praprotnik Marjan (odi.), Valenček Vladimir (pd.), Živko Aleksander, Mejavšek Miroslav, Mimik Bogdan, Rudolf Zmagoslav, Štcfančič Draga (pd.), Tretjak Fran (pd.), Trobec Adalbert, Ivan Zigart, Berglez Julijana, Čerpes Justina. Faninger Tatjana, Goršek Franja (pd.), Gračner Hildegarda (o,dl.), Grmek Antonija, Hladnik Štefanija (odi.), Hohmiiller Vera, Ipavec Ladislava (pd.), Janžckovič Adela (pd.), Jereb Nada, Karčič Hildegarda (pd.), Klavora Slava (pd.), Knez Hilda, Kolar El-frida (odi.), Krivec Areta, Lešnik Milena, Lovec Jo6ipina (pd.), Makoter Emilija, Ostrouška Marija (pd.), Paller Ana, Potisk Ernestina, Rozboud Zora, Sešck Vera (odi ), Zaberl Ana (pd.), Zula Milena.
Stampilje
za signiranje zabojev, vreč, sodov, kamna itd. in štampilje iz gumija.
„S0FRA" Maribor, GregoržKeva 24.
m Na vseh mariborskih ljudskih šolah bo v
petek 30. iunija od 8 do 12 vpisovanje za šolsko leto 1939-40. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih ki za nje predlože krstni list.
m Organizacija obrtnikov v okolici. V Hočah se snuje podružnica Slov. obrtnega drštva v Mariboru. V nedeljo je bilo uspelo obrtniško zborovanje v Slomškovem domu, katerega sa sc poleg domačinov udeležili iz Maribora Sojč, Bcsak, Sem-ko, Knez in Kac kot delegati Slov. obrtnega društva. Na zborovanju so bili izvoljeni v pripravljalni odbor: Predsednik Glasar, Kac Alojz (Hotinja
vas), Stantc Josip (Razvanje), BabiČ Ivan (Sv. Miklavž), Leskovič Alojz (Hoče), Fyrlan Josip (Hoče).	. .
m Domačija zgorela. V Laporju je ponoči nastal požar ter je zgorel dom posestnika Jerneja Brgleza, pd. Iskreta. Gospodarsko poslopje so na srečo rešili. Kako je ogenj nastal se ne ve.
m Otroški vrtec v Studencih pri Mariboru priredi jubilejno razstavo od 28. do 30. junija vsak dan od 8 do 12 ter od 14 do 18.
m 5-letni fantek utonil v mlaki. V Jamskem dolu je šel 5-letni sin viničarja Franca Deučmana na abisk k svoji babici, ki stanuje kakih 500 korakov proč. Ker babice ni bilo doma, se je igral pri 1 meter globoki jami, polni vode. Po nesreči je padel v mlako ter utonil. Ko je prišla babica domov, ga je našli v vodi že mrtvega._
MIKLOVA ZALA
v Narodnem gledališču 29. tn 30.1, m.
m Smrten padec s kolesa. Poročali smo že o nesreči, ki je zadela posestnika in čevljarskega mojstra Pučka Jožefa od Sv. Trojice v SI. gor. Padel je s kolesa tako, da si je zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa mu nisa mogli več pomagati ter je siromak podlegel poškodbam,
m Prijet vlomillc. Izdelovatelj cementnih izdelkov Franc Ozim iz Smetanove ulice 79, je v nedeljo popoldne spal v svoji sobi, pa je v spanju začul, da se nahaja nekdo v sosednji jedilnici. Planil je kvišku ter videl dva moška, ki sta naglo bežala iz hiše. Eden je držal v roki njegovo listnico, v kateri je bila 800 din gotovine. Ozim je tekel za obema ter je prepoznal svoja nekdanja dclavca, ki ju je nedavno odpustil. Bila sta to 28-letni Franc Heuffel in 30-letni Fric Deii. Heutfla je policija potem izsledila ter zaprla, vendar pa svojo krivdo odločno zanika.
m Čigavo je kolo v Dravi? V nedeljo so našli pasanti kolo, ki je ležalo v Dravi ob desnem bregu pod dravsko brvjo. Spravili so ga na 6uho ter izročili policiji. Kolo je črno plcskano ter dobra ohranjeno, vse tovarniške številke pa so z njega odpiljene. Lastnik ga dobi na policiji.
m Ogromne količine češenj privažajo in prinašajo sedai na trg okoličani. Letošnji sad pa ni posebno prida, ker je zaradi deževnega vremena brez pravega okusa ter jako gnije. Zaradi tega so lepe, dobeie češnje — hrusiavke še vedno precej drage. Poleg češenj so sc izmed zgodnjega sadja pojavile na trgu tudi marelice, ki 60 jih pripeljali
Ivan Likar — 85 letnik
Celje, 25. junija.
V	torek bo obhajal v Celju svojo 85-letnico eden najstarejših in najzavednejših Slovencev g. vladni svetnik Ivan Likar. Kdo gu ne pozna, kdo ga no ljubi, kdo ga ne spoštuje, če pozna njegovo plodonosno življenje, če pozna zgodovino njegovega življenja, ki je bilo življenje za narod, slovenska društva, čitalnice itd.
Doma jo iz Cerknega iz Julijske Krajine. Njegov oče je bil organist. Že v mladih letih se je naučil orglanja in igranja na violino. Šolo jo dokončal z odliko v Idriji, pozneje pa se jo posvetil trgovskem poklicu. Pri pevskem društvu in dra-matskih predstavah v Čitalnici jo pozneje deloval skupno z direktorjem srednje tehnične šole v Ljubljani Ivanom Šubicem in poznejšim mariborskim knezoškofom dr. Andrejem Karlinom, ki sta bila takrat še dijaka.
V	Celje je prišel g. Likar 1. 1876. Tu je stopil v pisarno dr. Josipa Serneca in ostal tukaj 18 let. Pozneje mu je banka Slavija izročila celjsko zastopstvo, katerega je vodil do 1. 1922. Tudi v Celju je mnogo sodeloval pri godbenih društvih, Celjskem pevskem društvu, pri katerem deluje že nad 45 let. Zveza jugoslovanskih pevskih društev ga je za več kot 25-letno aktivno sodelovanje v pevskem društvu odlikovala s častno diplomo. G. Likar pa je sodeloval tudi v drugih društvih. Zlasti se je odlikoval v političnih borbah med Slovenci in Nemci ter je nastopal vedno kot zvest narodnjak in zaveden Slovenec. Leta 1932 ie bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Ob njegovi 85-letnici želi vsa celjska javnost, da ga Bog ohrani še mnogo let. Naj živil
Celje
c Lep zbor Mladine JRZ v celjskem okraju.
V nedeljo je bil v Domu v Celju redni letni občni zbor M,JRZ celjskega okraja. Udeležilo se ga jo veliko število delegatov posameznih krajevnih organizacij, prišli pa so tudi člani in prijatelji, med njimi podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčič, tajnik banovinske MJRZ g. Cešnovar iz Ljubljane, in drugi. Zborovanje je vodil predsednik g. Kroflič Jože, ki je takoj po pozdravu predlagal vdanostno brzojavno pismo našemu voditelju g. dr. Anionu Korošcu. Nato je poročal o notranji in zunanji politiki g. Mihelčič. V svojem govoru pa se je dotaknil tudi važnosti vprašanja naše organizacije z ozirom na organizirano mladino. Zbo-rovalci so njegov govor večkrat prekinili in mu priredili navdušene aplavze. Za njim je govoril o delu organizacije in o načrtih tajnik banovinsko MJRZ g. Cešnovar, nakar je predsednik g. Kroflič Jožo poročal o delu v preteklem letu. V vseh občinah celjskega okraja so enotno organizirane edinice naše MJRZ. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. Krofličem na čelu.
c Tvrdka Knez & Pacchiaffo je darovala mesto venca na grob ge. Kouiiarjeve din 200 Vincenci-jevi konferenci.
c Narodni poslanec skupščinski predsednik g. Alojzij Mihelčič, ki je imel v nedeljo popoldne politični sestanek v Šmartnem v Rožni dolini, si je popoldne oglodal z okrajnim načelnikom g. dr. I. Zobcem iz Celja po toči opustošene kraje okoli Žalca, št. Pavla, št. Petra, Latkovi vasi in Polzele. Toča je oklestila hmeljovke tako, da so prazne, oklestila pa je tudi sadje in napravila veliko škodo na žito. Oba bosta intervenirala pri banski upravi za pomoč tem krajem, ki so tako hudo prizadeti, g. Mihelčič pa bo interveniral v Belgradu pri finančnem ministrstvu za odpis davkov. Prebivalstvo bo svojemu poslancu hvaležno I
c Težka motociklistična nesreča. Na Polulah pri Celju je padel z motorja 40 letni mehanik Ojstrež iz Spodnje Hudinje in dobil težke poškodbe po glavi. Ranjenega so pripeljali v celjsko bolnišnico.
c V Zagradu pri Celju jo umrla Terbovc Ur.-šula. Naj v miru počiva!
c Konji so se splašili in vrgli z voza 45 letnega hlapca Turka Franca iz Sv. Florjana pri Rogatcu, da si je revež zlomil desno nogo pod kolenom. Kolo je šlo čezenj in mu prizadjalo težke poškodbe po vsem telesu. Podivjane konje so komaj uslavili.
Smrtna nesreča g. Borisa Jenka
Ljubljana, 26. junija 1939.
V noči od sobote na nedeljo se je peljal iz Bleda v Bohinj znani ljubljanski športnik Boris Jenko, 6in primarija dr. Jenka. Vodil je majhen avtomobil Tojiolino, znamke Fiat. V Soteski je prezrl, da zavija cesta čez most na desni breg Save in je zapeljal po stari cesti naprej Hitro pa je zapazil, da je zavozil po napačni cesti ter se je hotel vrniti. Ker je stara cesta že precej zanemarjena in precoj ozka, avtomobila ni mogel obrniti, ampak je vozil nazaj tako da je skozi odprta vrata gledal nazaj. Ker ie opuščena cesla brez prometa, jo je ob robovih zarasla visoka trava in tako ni videl, da mu je avto z zadnjimi kolesi že prišel čez rob ceste. Takoj nalo so io avlo zazibal in prevrnil 15 m globoko v 6trugo Save. Avlo je obležal napol v vodi in napol na suhem, Boris Jenko pa je pri padcu odletel iz avtomobila in udaril z glavo ob skale v strugi. Zlomil si je dvakrat tudi desnico. Pri padcu je Borisu Jenku počila lobanja in je bil najbrž na mestu mrtev. Spremljevalka, ki se je vozila z njim, je po srečnem naključju odnesla samo nekaj prask in hitela po pomoč v bližnjo železniško čuvajnico, odkoder so telefonirali po reševalni avto na Bled. Delavci iz bližnje žage, ki jih je železniški čuvaj poklical na pomoč, niso mogii ničesar pomagali, ker je bila vsaka pomoč zaman V temni noči je bilo kaj čudno videli, kako iz struge šumeče Save sveti močan reflektor, ki ie kljub velikemu padcu ostal nepoškodovan. Hudo prizadeti družini primarija dr. Jenka naše iskreno sožalje.
iz Subotice in iz Dalmacije ter breskve z Dalmacije.
m Motorno kolo mu ie odpeljal. Mehanik Ivan Kranjc v St. Lenartu v SI. gor. je brzojavno obvestil mariborsko policijo, da mu je bila ukradeno iz delavnice 7000 din vredno motorno kolo Puoh. Sumi, da mu ga je odpeljal 18-letni Anton Levant iz Konjic.
KULTURNI OBZORNIK
Bolgarska knjiga
Po več drugih je nazadnje le prišlo tudi do recipročne jugoslovansko-bolgarske razstave knjig. Vsekako je karakteristično, da sta bili obe razstavi odprti isti dan (18. t. in.), prva v Belgradu, druga v Sofiji. Pomena teh dveh razstav ne morem v dovoljšnji meri podčrtati. Na naši, kakor tudi na bolgarski strani so oblasti, šo bolj pa zasebniki pokazali veliko mero ljubezni in truda, da je vse delo, ki ni bilo malenkostno, uspelo. Obenem so na otvoritev razstav odšli posebni odposlanci z bolgarske in naše strani. Od bolgarske strani se nahajajo te dni v naši državi pesnica Liza Bagr-jana, dalje Dora Todorova, Nade Bolgar (žena, ki se peča z gledališko kritiko), podpredsednik bolgarsko-jugoslovanske lige advokat Miho Dragijev, slikar Penčo Cieorgijev in knjigarnarja-založnika Filip Čipev in Hadžijev. Ob lej priliki in posebej še, ker se te dni vrši v Ljubljani letni občni zbor Jugoslovansko-bolgarske lige, katerega se bo udeležilo tudi nekaj bolgarskih gostov, bom v naslednjem spregovoril na kratko o bolgarski knjigi na splošno.
Videz je, da bolgarski narod knjigo visoko ceni. Do tega prepričanja namreč pride človek, če iz meseca v mesec sledi številne bibliografske izpise, ki jih prinašajo na platnicah, še večkrat pa kar na zadnjih straneh teksta bolgarske književne revije ali pa književni tednik »Literaturen glas*:. Ni dolgo tega, ko sem bral simpatično poročilo, da si marsikatero za možitev godno dekle preskrbi med drugim tudi primerno zbirko knjig, ki jih prinese svojemu možu za dolo. Vsekakor je 3000 čitalnic in knjižnic, kolikor jih imajo v Bolgariji, lepa številka, ki je zlasti važna zato, ker iz nje vidimo, da se prav potom knjižnic širi duhovna kultura tudi na podeželje, zlasti še, ker — kakor bomo pozneje videli — prodaja knjig v Bolgariji ni tako lahka, kakor marsikje drugod, pa pridejo zato izposojevalnice knjig bolj do veljave. Bolgarska inteligenca, ki bi morala biti največji odjemalec na knjižnem trgu, je sorazmerno siromašna in pogosto ne zmore denarja za nove knjige (isti slučaj doživljamo zadnja leta tudi pri nas!!), pa jih kupuje ali po antikvarnah in podobno, ali pa si jih enostavno izposoja.
Izvirna bolgarska beletristika je sorazmerno mnogoštevilna. Za Bolgare je karakteristično, da traja pri njih še dandanašnji pesniška povodenj, ki je recimo, pri nas že prod več leti uplahnila. Seveda s tem nimam namena reči, da ne uspeva proza. Uspeva in celo dobro uspeva. Posebej na področju zgodovinskega romana je ustvarjeno dosti novega, dasi ne morem reči vedno klenega. Kljub lanski smrti najpopularnejšega bolgarskega pripovednika Jordana Jovkova in drugega, Antona Strašiniirova, imajo Bolgari še vrsto pisateljev, ki pišejo zrela umetniška dela in dosegajo pri občinstvu velik uspeh. Posebej je treba omeniti Klina Pelina, Nikolaja Rajnova, Dobri Nemirova, Konstantina Konstantinova, Ilijča Volena, Svetoslava Minkova, Slavča Krasinskega, Orlina Vasileva, Georgi Karaslavova in Angela Karalijčeva med prozaisti.
Med pesniki bi omenili pri nas že znano Lizo Bngrjano, Jordana Statijeva, Ase na Razcvetnikova, Nikola Furnadžijeva, Diniitra Panteleeva, Hrista Radevskega. med kritiki pa zlasti Vladimirja Vasileva, Nikolaja Dončeva, Borisa Jocova, Georgi Ganeva, Jordana Badeva, Georgi Konstantinova in Ivana Radoslavova.
Seveda je zanimanje veliko tudi za starejše pisatelje in pesnike, tako predvsem za Vazova, .!a-vorova, Boteva, Lilijeva, Slavejkova itd. Med dra-
matiki pa imajo uspeh dela Štefana Kostova, Strašimirova, Jovkova, Vasila Drumeva, Rača Stoja-nova in Štefana Savova.
Bolgarska knjiga je v našem denarju sorazmerno poceni. Povprečno stanejo knjige 20—60 levov. Seveda bolgarski založniki zalagajo najraje dela že znanih in priznanih pisateljev (kakor povsod!). Zlasti odkar je uveljavljen zakon o avtorskem pravu, morajo biti založniki še opreznejši. Seveda imajo tudi Bolgari pisatelje, ki so dosegli visoke honorarje, tako zlasti Jovkov, pa Pelin, Trajanov, Rajnov, I.ilijev, Kostov itd., ki je pogosto dosegel številko 8000 levov po tiskovni poli. Seveda pa so normalni honorarji zdaleč manjši, tako da večji del bolgarskih književnikov živi skromno življenje in so v mnogih primerih navezani na državno pomoč. Zabeležiti pa je treba, da se je bolgarska država v skrbi za svoje književnike izkazala kakor malo katera druga v Evropi. V tej smeri bi ji mi prav lahko sledili.
Med vsemi knjigami vržejo največ mladinske in pa šolske. Mladinska literatura je, kakor je bilo že parkrat poudarjeno na straneh tega lista, na dostojni višini, tako da so sami Bolgari opravičeno ponosni nanjo. Izdaje so pogosto sila bogato opremljene, zadelo ilustrirane (Bolgari imajo nekaj talentiranih ilustratorjev mladinskih del) in kar je najvažnejše — kljub več kot dobri opremi — poceni.
Omeniti moram, da je pri Bolgarih prevodna književnost zelo razvita, kar je v precejšnji meri v škodo domači književnosti. Zlasli veliko prevajajo Ruse. Klasike imajo vse prevedene, prevajajo pa v veliki meri tudi sodobne ruske pisatelje, tudi [lesnike. Znana je tesna povezanost bolgarske književnosti z rusko. Zalo je razumljivo, če je bolgarski prevod Puškinovega »Evgenija Onje-ginar doživel že pet izdaji Od novejših prevajajo zlasti Alekseja Tolstega, Gorkega in Šalohova. Na splošno je še danes ruski vpliv v bolgarski kulturi močan, tako n. pr. sofijska opera večinoma daje same ruske skladatelje. Seveda prevajajo precej tudi iz francoske, nemške in angleške književnosti, dočim smo — čudno — ostali Slovani sorazmerno zapostavljeni, če izvzamem Poljake, ki so prav tako dobro zastopani. Prevodi iz srbohrvaščine so se pojavili v večji meri šele pred kratkim, prevodi iz slovenščine pa so — razen nekaj malenkosti — docela sporadičen pojav.
Po zadnjih statistikah imajo Bolgari okrog 450 listov in skoraj 400 revij in v tem oziru prekašajo (po številu listov!) celo Angleže. Število dnevnikov se vrti okrog 30. Izključno književne revije imajo Bolgari tri: »Zlatorog« (ureja Vladimir Vasilev), >Umetnost in kritika« (Georgi Canev) in »Bolgarska misel« (M. Arnaudov). Med ostalimi so omembe vredne še naslednje revije: »Filozofski progled« in »Slara Planina«. Aklualen je. tudi književni tednik »Literaturen glas« (D. B. Mitov).
Če omenim še glavne založnike, bo tale pregled približno končan. To so »Hemus«, dalje založbi T. F. Čipeva in Hrista Daneva (zadnji izdaja večinoma šolske knjige). Seveda je še več manjših založniških podjetij, posamezniki • pa tudi sami izdajajo svoje knjige. Naklada knjig (s področja beletristike) se vrti med 1000— 2000, najpppular-nejši pisatelji pa dosezajo tudi 4000 izvodov. Zanimivo pa je, da pisatelji prejemajo honorar ne kakor pri nas skupno, ampak procentualno.
Taka je podoba današnje bolgarske knjige. Škoda je samo, da Ljubljana ne bo deležna te razstave, ki je pomembna zlasti zaradi tega, ker je njen glavni cilj, da nam prikaže razvoj povojne bolgarske književnosti, ki res ni majhen. T. P.
Zaključek gledališke sezone v Mariboru
1. N e s t r o y : Utopljene a.
Konec sezone je uprizorilo mariborsko gledališče Nestroyjevo burko »Utopljenca«, v režiji Vladimirja Skrbinška.
Ne«troy je vzlic časovni o,dmaknjcno.sti svojih oseb in problemov vendarle tudi še danes zabaven in zanimiv. Zabaven za gledalca brez predsodkov, ki uživa nad Ncstroyjcvimi zabavnimi modrijani in norčavimi zapletki, in zanimivi za ljudi s predsodki, ki najdejo v tem krotkem bidermajerskem ciniku sledove ro,mantične nostalgije in kritike.
Delo jc bilo v tukajšnji uprizoritvi znatno predelano in dopolnjeno, mimogrede povedano — ne popolnoma v slogu izvirnika in v korist predstave. Dopolnila so bila glasbena in tckslna. Prvo je oskrbel tukajšnji kapclnik J. Jiranck, druge D. Gorin-šek. Ti dostaviti so. neglede na stilno neskladnost, v veliki meri zavlekli tempo predstave, ki mora biti burkasto nagel in poskočen.
Situacijska in deloma tudi besedna komika uprizorjenega dela se razvija ob igralski sili dveh izrazito smešnih oseb — ključavničarja Smole in najemnika Buče. Zlasti prva oseba — Smola, je nosilec Nestroyjeve svojevrstne šaljivosli in — njegove življenjske ironije. Žal, da g. D. Gorinšck kot ključavničar ni doccla zadovoljil. Nc da bi mu nemara primanjkovalo krepkih komičnih učinkov, v tem pogledu je celo pretiraval in zlasti pre-drastično podčrtaval ključavničarjevo nagnjenje k pijači. S temi in takimi vnanjimi poudarit pa je karakterno figuro docela šablonizirai in prezrl njc-r.o človeško vsebino — tragikomičnost njenega značaja, ki je ves nestroycv«ki. Bolje je bil igran sicer enostavnejši Buča. Mo.tila ic samo očitno ko-kopirana dolenjščina, ki je P, Kovač ne obvlada.
Bogataš Štefan g. Vlad. Skrbinška je bila prijetno razgibana odrska ustvaritev. Zelo ljubka in vedra je bila gdčna. J. Igličeva kot Katrica. Gdčna. Igli-čeva sc igralsko dobro razvija, kar ji bo kot su-breti v veliko korist, Družbo poklicnih prisklednikom — Štiflcrja, Robiša, Senico in Jalna — so prijetno zaigrali in odpeli gg. Angelo Jarc. Anatol Manoševski, Ivo Anžlovar in Edo Verdonik. Vode-tovo je igrala z učinkovito norčavostjo gospa Vida Kovičeva Omeniti še moramo: Justa Košuto kot notarja, Milana Košiča kot Anto.na, M. Harastoviča kot Franceta in Danico Savinovo kot Miciko. Hlapce pri Buči so igrali gg. Fr, Blaž, L. Standeker in B. Brunčko,
2. Potovanje v Benetke.
Louis Verneuil in Georges Berr, Potovanje v Benetke. Komedija v treh dejanjih. Predstava v korist Združenja gled. igralcev. Režija g. E. Ver-donika.
Za benefično predstavo si je izbralo Združenje igralccv Verncuilova komedijo »Potovanje v Benetke«, ki sc odlikuje s tekočim dialogom, vedrim humorjem in učinkovitim happyendom. Od svojega moža nekoliko zanemarjena mlada ženica najde po nenevarnih blodnjah z na mo,č nenadarjenim »za-peljivccm« navsezadnje skesano pot v zakonski pristan.
Podjetno ženico je igrala zelo prepričevalno gdč. Branka Rasbergerjeva. Njenega moža Michela je upodobil z nekoliko rutinsko, razgibanostjo g, Lj. Crnobori. Tragikomični zapeljivcc g. Eda Vcrdo-nika je bil neroda, kakršno dejanje zahteva. Zvito-repega komornika je igral g. L. Standeker, Ed. Chardonna g. P. Rasbcrger.	—o.
Kažipot v Krko na Koroškem
Salezijanski zavod v Ljubljani, ki že nekaj let organizira slovenska romanja v Krko na Koroškem na grob svete Eme, je zdaj v svojih knjižicah št. 134 a izdal poseben Kažipot v Krko na Koroškem na 72 straneh. Izdelala sta ga prof. dr. lloman Snvnik, znani geograf in poznavalec slovenske zemlje, ter ravnatelj salezijancev gospod dr. Fr. Knific. Tako sta se združila zemljepisec in bogoslovec, da podasta vse zanimivosti dežele in cerkvenih spomenikov, ki spominjajo na življenje svetnice sv. Eme, o kateri se danes splošno širi mnenje, da je bila slovenskega rodit. Prvi — zemljepisni del — je razdeljen v več poglavij, v katerih pisatelj opisuje način potovanja iz raznih slovenskih središč v Krko. bodisi preko Celovca in Gospe Svete ali pa tudi preko Beljaka. Tako opisuje pot skozi Karavanški predor pri Jesenicah v Celovec, pot, po kateri se pride iz Ljubljane. Potem pot iz Maribora do državne meje pri Pre-valjah ter skozi Podjuno v Celovec, kateremu je posvečeno posebno poglavje z ozirom na pomen, !.:	jtfigl v slovenski kulturni zgodovini. Nie-
mu*isledi "opis Vrbskega jezera in Otoka. Iz Celovca vodi pot k sv. Enii preko Gosposvetekega
polja, kateremu je pisatelj posvetil nekaj lepih besed, opisujoč pomen slovenskega knežjega usto-ličenja, ki ga podaja natanko, po vetrinjskem opatu. Posebna pot pelje tudi preko Beljaka in mimo Osoj, kraja Mulca osojskega, poljskega kralja. Ko opiše še pot iz Celovca proti Ljubelju in iz Celovca na Jezersko, je zaključen prvi — zemljepisni del, ki uvaja romarja v spoznavanje slovenske Koroške in njenega pomena za nas ter jo tudi prikazuje s številnimi slikami.
Drugi del pa je posvečen spominom na sveto Etno, Pisatelj podaja natančno zgodovino krške cerkve od ustanovitve (1043), ko jo je ustanovila sv. Ema, potomkinja slovenskega koroškega plemiča Svelopolka in torej slovenskega rodu. Nadalje zasleduje usodo cerkve v času beuediklink (1043 do 1070), do zidanja stolnice (1160), ki jo je začel škof Roman kot spomenik na grob ustanoviteljice Eme. Sledi opis stolnice, kakor je raslla v raznih dobah, gotski, renesančni, zgodnjem, visokem in poznem baroku, do ukinitve samostana po Jožefu II., ko je ta stolnica postala podeželska cerkev. Po mrtvih letih (1788—185)0) je sledila poživitev cerkve (1890-1023 benediktinke). Leta 1926 se je začela popolna prenovitev ter so samostan prevzeli redovniki salvalrojanci. Odkar pa je 6veta
Maroški sultan Sidi Mohamed, ki je blizu Pariza v gradiču de Camp na oddihu, je prišel v Pariz na obisk k ministrskemu predsedniku Daladierju.
25 smotk, zvečer detektivski roman
Dr. Colijn, holandski ministrski predsednik, ki je te dni obhajal svojo 70 letnico, ima — kakor vse velike osebnosti — tudi svoje slabosti, ki se je o njih nabralo mnogo anekdot in je vprav zato ljudstvu priljubljen. Tako je dr. Colijn strasten kadilec smotk. Neznanske množine smotk porabi, in sicer na dan najmanj 25. Teh 25 smotk mora biti vedno pripravljenih kje blizu njega, da kar poseže po njih. Nobeno posvetovanje ministrov, nobena seja ne mine, ne da bi imel dr. Colijn pred 6eboj polno škatio smotk. Ko je bila v Londonu gospodarska konferenca, kjer je bil dr. Colijn na čelu holandskega odposlanstva, ga je obiskal neki angleški časnikar, ki je hotel videti, kakšno je v hotelski sobi tega velikega državnika. Poročal je, da je bilo v njegovi sobi jako pusto, a na mizi je videl dvoje stvari: zabojček smotk in sv. pismo.
Ko se je dr. Colijn nekoč z nekim visokim uradnikom peljal z vlakom, mu je dejal: »Rad bi vam ponudil kako smotko, pa ne morem, ker jih
imam samo 25 pri sebi.« Vendar pa dr. Colijn ni suženj tobaka. Vsako leto enkrat se za dva ali več tednov zdrži kajenja. Takrat se ne dotakne niti ene smotke. Pravi, da to stori samo zato, da si utrjuje voljo. Saj bo vsak kadilec vedel, kako težko se je odreči kaji, čeprav le za nekaj tednov.
Dr. Colijn ima pa še drugo strast, in 6icer branje detektivskih romanov. Dr. Colijn, ki ima čez dan polno glavo dela, ne more podnevi čitati, pač pa bere ponoči, in sicer od polnoči do ene, preden zaspi. »Če imam kdaj kak jako hud dan,« je sam dejal nekoč, »pa berem v tej nočni uri kak angleški detektivski roman«. Tako se je izjavil šele pred nekaj dnevi. Komaj pa so po svetu zvedeli za to njegovo slabost, so mu že začeli iz vseh krajev pošiljati detektivske romane. Iz tega je razvidno, kako je dr. Colijn med ljudstvom priljubljen, čeprav, ali nemara prav zato. ie kot državnik trd in neizprosen.
S I* O M T
BSK: Slavija (Praga) 3:0
BSK je včeraj nastopil v svoji prvi letošnji tekmi za srednjeevropski pokal. Na domačem igrišču v Belgradu je sprejel češke nogometaše, moštvo SK Siavije. V tej prvi tekmi je požel velik uspeh, saj se po včerajšnjem rezultatu že skoraj lahko smatra, da si je priboril vstop v drugo kolo. Pred sodnikom Italijanom Scorzo-11 i jem sta moštvi nastopili v sledečih postavali: Slavija (Praga): Truhlar, Daučik. Pruha, Nožir, Koperki, Horak, Vacek, Bičan, Vytlačil. BSK pa: Mrkušič, Stojiljkovič, Dubac, Manola, Dragičevič, Lecliner, Glišovič, Vujadinovič, Valjarovič, Božo-vič, Podhraški. — BSK je takoj začel z nevarnimi napadi, toda njegov napad je imel pred vrati gostov izredno smolo. Zlasti mnogo je delal napak Božovič. Kljub premočni igri je prišlo do prvega gola za domače šele v 29. minuti prvega polčasa, ko je streljal Božovič ter s silnim udarcem pod vratarjem plasiral v mrežo 1:0 za BSK. V prvem polčasu so Cehi sicer imeli dve, tri prav povoljne šanse za spremembo rezultata, vendar so jih zato domači imeli neprimerno več ter bi bili lahko vodili s tremi do štirimi goli prednosti že v tem polčasu. V drugem polčasu so Belgrajčani svojo premoč še stopnjevali; potisnili so Cehe v popolno obrambo. Slavi ji je prelil prav katastrofalen poraz; edina sreča je bila v tem, da je včeraj BSK-ov napadalni trio glede
streljanja popolnoma odpovedal. BSK-ov notranji trio je igral tako slabo in si kvaril sam sproti vse sijajne pozicije, da je končno začelo belgrajsko občinstvo samo protestirati proti njegovi slabi igri. V napadu je bil zelo dobro razpoložen Glišovič, preko njega pa so včeraj igrali neverjetno malo. BSK včeraj ni imel posebno zanesljive obrambe, zalo pa je imel neverjehio sijajno halfovsko linijo, v kateri so bili odlični vsi trije, Manola, Dragičevič in Lecliner. Ti trije naši lialfi so Čehom onemogočili vsako akcijo in razbili že v začetku igre napad Siavije tako, da je poleni do kraja igral raztrgano. V drugem polčasu kljub ogromni premoči domačih dolgo časa lii bilo gola. Šele v 25. minuti je Glišovič pobegnil, imenitno podal Valjareviču, ki je z dveh metrov neubranljivo potisnil v mrežo — 2:0 za BSK. V 30. min. je prišlo do prostega strela proti Slavi,ji. Glišovičev ostri strel je mimo vratarja švignil v mrežo in že je bilo 3:0 za BSK. Do kraja igre so BSK-ovci inieli še celo vrsto neverjetno lepih šans, pa niso izkoristili nobene več. — Po včerajšnji tekmi je že skoraj gotovo, da bo BSK odšel namesto praške Siavije v drugo kolo tekmovanja za srednjeevropski nogometni pokal, kajti Slavija ga skoraj ne bo utegnila poraziti v Pragi s tako visokim rezultatom.
Turnir ob 10 letnici SK Korotana
V	nedeljo je bil na igrišču SK Korotana na Rakovniku jubilejni turnir SK Korotana ob priliki desetletnice tega kluba. Na turnirju so poleg slav-ljenca sodelovali še trije drugi ljubljanski klubi: Grafika, Jadran in Mars. Dopoldanskih in popoldanskih tekem se je udeležilo prav lepo število gledalcev, ki so bili priče solidnih nogometnih iger.
Mars : Grafika 3:0
Najprej sta dopoldne nastopili moštvi SK Grafike in SK Marsa. Po energični in živahni igri, v kateri se proti koncu že niso več posebno trudili, so Marsovci premagali svoje nasprotnike s 3 : 0. Marsovci so bili vso tekmo v veliki premoči ter bi bili lahko zmagali z izdatnejšim rezultatom. Mars je danes menda edino ljubljansko prvorazredno moštvo, ki vsako srečanje vzame za resno in vselej igra odločno.
Jadran : Korotan 5:2
Čeprav je Korotan nudil v drugi dopoldanski tekmi močan odpor, so izkušenejši in boljši Trnov-•ani zmagali v zložni igri s 5 : 2. Obe moštvi sta predvedli prav lep in dopadljivi nogomet.
Grafika : Korotan 1:0
Popoldne se je jubilejni turnir SK Korotana nadaljeval. Slavljenec SK Korolan, ki je bil dopoldne premagan od SK Jadrana, je igral popoldne 7. drugim dopoldanskim premagancem SK Grafiko. Obe moštvi sta bili precej izenačeni in je zmaga pripadla srečnejšim. Grafika je pokazala nekoliko več nogometnega znanja ter ie zmago dejansko zaslužila.
Mars : Jadran 3:2
V	zadnji tekmi sta se pomerila oba dopoldanska zmagovalca, Mars in Jadran. Mars je zopet opravičil dobro mnenje, ki ga ima o njegovi igri
Ema bila prišteta svetnikom, rasle njena slava vedno bolj. Ob koncu pa pisatelj poda še natančen opis notranjščine romarske cerkve. Ves Kažipot krase zanimive slike, ki ponazarjajo tekst. Na zadnji strani je priložena tudi zemljepisna skica slovenske Koroške in poti do Krke.
vse letošnje lelo ljubljansko nogometno občinstvo. Moštvo je zaigralo neverjetno ambiciozno, dovolj ostro in požrtvovalno ter je premagalo Trnovčane popolnoma zasluženo in prepričljivo z rezultatom 3 : 2. Mars zdaj skoraj od tekme do tekme bolj napreduje in obeta, da se bo še do letošnje jeseni razvil v prav dober klub, s katerim bodo morala prav resno računati vsa slovenska prvorazredna moštva. Prireditelj, jubilant SK Korolan, je turnir organiziral in izvedei v vsakem pogledu odlično.
Nekaj* domačega športnega sporeda
Na Jesenicah je bil olimpijski dan s prav bogatim sporedom. Dopoldne je bila nogometna tekma med juniorji Bratstva in Kovinarja; zmagalo jp Bratstvo s 4:2. 01) 11 dopoldne je bil šlafetni tek okrog Jesenic. Zmagalo je Bratstvo pred Gorenjcem in Kovinarjem. Popoldne je bil tableteniški turnir, pri katerem je zmagal Leon Miceli, član Gorenjca. Razen tega je bil popoldne tudi prav lepo uspeli lahkoatletski nieeling, pri katerem je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. Končno je bila še nogometna tekma med Bratstvom in Kovinarjem. V tej tekmi je zmagalo Bratstvo z 10 : 1. — V Murski Soboti je bila lepa plavalna prireditev, na kateri so nastopili v prvi vrsti mariborski plavači. udeležilo pa se je je tudi mnoco domačih plavačev. — In končno je bila še v Kranju kolesarska dirka, pri kateri je v turistični skupini na progi 34 km zmagal Sajovic, na dirkalni progi 46 km pa Barlelj. Dirko je organiziral in izvedel I. GMK. — V Litiji pa je bilo tekmovanje v teku čez drn in strn. Pri tem tekmovanju je že tretjič zapovrstjo zmagalo moštvo SK Ilirije, ki jc pri kategoriji posameznikov zasedla obe prvi mesti, prav tako pa si je s svojo ekipo osvojila tudi prvenstvo za moštva. —• V Celju je bil v korist olimpijskega fonda teniški turnir na teniškem prostoru SK Celja. Nastopili so štirje igralci in ena igralka. — Na Glaziji pa je bila popoldne tudi nogometna tekma med juniorji SK Celja in I. SSK Maribora. Mladi igralci so svojo nalogo vzeli zelo resno. Po lepi in temperamentni igri je Celje zmagalo z 2 :1.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Jnanslovanska limskolportna rt'na. Tragično 1« umrl dolgoletni tekmovalec - reprezentant g. ,t e n k o Burin. Zve/mi odborniki, čimii zvez.nin odsekov in tekmovalci, udeležite se pogreba, ki bo daue» ob 5 Iz Loouiščat
Koliko ladij je leta 1938 požrlo morje
(Vihar, ogenj, ledene gore)
Tretja vaja za »Igro o kraljestvu božjem«
bo na praznik sv. apostolov Petra in Pavla, t. j. 2IK junija točno pol pol štirih popoldne. Vrhovni režiser želi, da se te vaje polog vseh onih, ki so bili na Stadionu preteklo nedeljo, zanesljivo udeležijo tudi tisti, ki bi v smislu danih navodil in okrožnic brez dvoma bili predvsem poklicani, da sodelujejo. Zopet in zopet moramo poudarjali, da »Igra o kraljestvu božjem« ni igra v običajnem smislu, temveč je. to igja onih, ki jim beseda o kraljestvu božjem ni zgolj prazna krilatica. Ta igra je. igra in življenje nas vseh, razodeva se nam pa sedaj tako, nato drugače. Tu ni mogoče, da bi kateri koli režiser šel od osebe do osebe in ee z njo dogovarjal, tu je potrebna le velika volja vseh organizacij, kongregacij in drugih, čeprav samo za to priliko sestavljenih občestev. Zato prosimo vse, ki se jih to tiče, naj storijo za 20. junij svojo polno dolžnost.
Narodne noše za »Igro o kraljestvu božjem«.
Vse tiste gospe in gospodične, ki imajo lepo narodno nošo ter dovolj poguma, vabimo, da se na praznik sv. Petra in Pavla udeležijo skupne vaje na Stadionu.
Ljubljanskim trgovcem!
Za čas evharističnega kongresa v Ljubljani leta 1935 so se glede okrasitve posebno odrezale ljubljanske trgovine. Letos bo v Ljubljani mednarodni svetovni kongres Kristusa Kralja. Inozem-ci bodo od vseh strani sveta prihiteli v našo Ljubljano, Ljubljana pa mora v kongresnih dneh pokazati še posebno slovesno sliko. K okrasitvi kongresne Ljubljane so močno poklicaue tudi trgovine, da prirede vsaj zadnje dni pred kongresom svoje izložbe v smislu kongresa. To bo ves ostali sijaj še povečalo. V. izložbe prosimo da denete tudi
Motociklistična nesreča pri Kronovem
Novo mesto, 26. junija.
Ko so se snoči vračali člani fantovskega odseka iz Novega mesta z odsekovne prireditve v Šmarjeti in so s svojim vozom že prešli vas Kro-liovo, so zapazili, da prihaja za njimi motor s prikolico. Nenadoma, ko se je motor približal že na kakih 100 in, pa je luč motorja ugasnila in brnenje utihnilo. Fante na vozu je navdala zla slutnja in so voz ustavili ter šli pogledat, kaj se je zgodilo.
Našli so štiri motocikliste, tri moške in eno žensko ležati v travi ob cesti v nezavesti. Motor ]ja je ležal nekaj korakov dalje razbit v travi. Člani fantovskega odseka iz Novega mesta so ponesrečencem takoj priskočili na fKmioč. Po dolgem naporu so tri ponesrečence spravili k zavesti, vsem so izmili rane ter jih za silo obvezali. Istočasno so o nesreči obvestili orožniško postajo v Kronovem, odkoder sta km,alu nato prispel^ dvft orožnika. Iz Novega mesta pa so naročili gasilski avto, ki je po preteku ene ure že prispel na kraj nesreče in odpeljal ponesrečence v kandijsko bolnišnico. Trije ponesrečenci so dobili lažje poškodbe, četrtega, Dumbovečaka Stjepana iz Družinske vasi, pristojnega v okraj Zlatar, pa so obdržali v bolnišnici. Vendar tudi njegovo stanje, kakor nam poročajo iz bolnišnice, ni nevarno. Kaj je povzročilo nesrečo, bo težko dognati.
Huda nesreča na brežiškem mostu
Brežice, 26. junija.
Danes dopoldne okrog pol dvanajstih se je zgodila na brežiškem mostu huda prometna nesreča, katere žrtev sta poslala 72 letni Martin Kožar, posestnik iz Vel. Malenc, občina Čatež pri Brežicah, ki je dobil hude notranje fioškodbe in na glavi, ter posestnik Baškovc Martin iz Mrzle vasi, tudi v občini Čatež. Baskov pa je dobil le lažje poškodbe na nogah. Po pripovedovanju očividcev se je nesreča pripetila takole:
Iz Dalmacije se je čez Zagreb peljal s svojo družino v avtomobilu neki Anglež na Bled. Ko je že avto zavil na brežiški most, je tujec opazil zmoto, ker bi se moral peljali jx> cesti v Novo mesto. Ko je bil nekako na 6redi betonskega mostu, je avto pravilno ustavil na desni strani in hotel nato zapeljati nazaj. Za njim sta se po mostu pripeljala s parom konj omenjena posestnika, ki sta bila namenjena v Brežice. V trenutku, ko je hotel avtomobilist z avtom nazaj, je bil voz
lepa kongresna vabila, kl jih bodo te dni razna-šali po trgovinah. Vabila predstavljajo 6liko kongresnega znaka v modrem in rdečem tisku. Vsein, ki bodo naši prošnji ugodili, gaj je istočasno prošnja vse katoliške Ljubljane, se za izkazano prijaznost že v naprej zahvaljujemo I
Kongres — prireditev za vse!
Slišimo ugovore, da bo kongres prireditev le posameznih zastopnikov, ne pa prireditev mas! Ponavljamo in zopet ponavljamo, da bo letošnji kongres prireditev širokih in velikih množic. Posebno še kongresna igra v soboto zvečer. Zato je zaprošena četrtinska voznina, zato se bodo vse zunanje prireditve vršile na Stadionu, da se bodo kongresa udeležili vsi, ki morejo. Vsa Slovenija, vsa Jugoslavija, da, ves svet je poklican, da v velikih množicah z mogočno manifestacijo 6voje katoliške misli proslavi nebeškega Kralja. Pokažimo prav s svojo mogočno udeležbo, da smo katoličani, ki znamo svoje katolištvo javno in neustrašno izpričati! Ob kongresu imamo edinstveno prihko, da pred vsem svetom pokažemo, kako močni in solidarni da smol
Kupujte kongresne razglednice,
ki predstavljajo sliko Kristusa zmagovalca. Saj je cena razglednici tako neznatna, malenkostna, le 1 dinar. S to malo žrtvijo pa kongresu lahko zelo veliko koristimo. Segajte po njih in kupujte jih! Kristus Kralj bo vsako žrtev 6toterno povrnil!
Priglašajte mladino!
Mladini je na kongresu določen poseben dan. Zato je mora na Stadionu biti zbrane čim več. Veliko prijav smo že prejeli, od ponekod naravnost rekordno število. Prosimo pa vse, ki udeležbe mladine še niso prijavili, da to store čim prej. S tem pospešujemo priprave na kongres in lajšamo delo odborul
R konji oddaljen od avtomobila kakih 15 m. Konja sta se splašila in zavozila v železno ograjo mostu. Pognala sta se mimo avtomobila, ki ga je voznik ustavil, ko je videl splašene konje. Pri nenadnem sunku sta oba posestnika padla na tla. S"!are\;ši, Martin Kožar, ei ni mogele pomagati in ga je voz še nekaj metrov vlekel dalje. Ko se jim je posrečilo pomiriti konje, je tuji avtomobilist naložil težko ranjenega Kožarja na svoj avto in ga odpeljal v brežiško bolnišnico.
Kdo je prav za prav zakrivil nesrečo, zdaj preiskujejo orožniki, ki so bili poklicani na kraj nesreče. Verjetno pa je, da je vzrok nesreče le nesrečen slučaj.
Vlomi in tatvine v celjski okolici
Celje, 26. junija.
. Človek bi skoraj ne verjel ljudskim govoricam o raznih vlomnih tatvinah in poskušenih tatvinah, če ne bi bilo potrjeno po številnih pričah in uradno. Pa je žal tako. Tatvine in vlomi se kar ponavljajo, kljub temu, da je vsa policija in ves orožniški aparat na nogah, da je skoraj povsod palrola. Skoraj ni noči, da ne bi bilo kje kakega poskusa vloma.
V Bukovžlaku pri Celju so še dosedaj neznani storilci vlomili v gostilno Sodin in pri belem dnevu odnesli 15.000 din gotovine.
Koštomaju v Čretu pri Celju je neznanec ukradel pri belem dnevu 800 din. Ža storilcem še ni sledu.
Pri Skalni kleti, skoraj v mestu, je v soboto zvečer neznanec skušal vlomiti v trgovino gospe Šege. Hotel je priti v skladišče. Ker pa se mu to ni posrečilo, je poskušal priti v trgovino skozi okno pri vratih, ki pa ne pripada skladišču. Tu namreč stanuje neka gospa, ki je slišala ropot in takoj vstala in klicala na pomoč. Ljudje so v strahu pred zločincem v spalnih srajcah poska-kali_ skozi okno. Hrup je pregnal vlomilca, da je zbežal, vendar je bil toliko predrzen, da je ponovno prišel okrog ene ponoči. Tudi topot so ga pregnali, ker so še bdeli. Če ne bi bil hiter, bi ga bili linčali s kamenjem in morda s čim drugim tudi.
Istega večera je prišel do gostilne Prietovšok na Krekovi cesti neki moški in hotel vdreti. Na srečo pa eo domači bili še pokoncu in eo tatu pregnali. Je že poskušal, kje bi lahko vdrl.
Upokojeni ravnatelj bivšega mestnega mlina g. Možina je imel v svojem stanovanju v Jenkovi
Nedavno jo izšel seznam ladij, ki so se v letu 1938 ponesrečile na morju. Iz seznama je razvidno, da so se nesreče v letu 1938 pomnožilo nasproti letu 1937. Tega leta je bilo uničenih 328 ladij, a lani kar 349!
Podrobno pove seznam, da se je 63 parnikov ponesročilo zaradi viharja; 30 se jih je razbilo; 32 so jih jo uničilo, ko sta trčili ladja v ladjo; 20 so jih jo izgubilo, a usoda treh je bila zape-čatega z ledenimi gorami.
Tak seznam je suhoparen. Posamezne nesreče so pač le seštete in vsote so števila, ki niso samo za statistike zanimiva. Saj so ta števila dokaz, da zahteva paroplovstvo navzlic napredkom v tehniki, navzlic spopolnjeni varnosti še zmeraj svoje žrtve, ki se jih pač ne bo mogoče nikoli povsem izogniti.
Sleherna poedina nesreča na morju je nezgoda, ki so listi o njej bolj ali manj obširno poročali. Ko pride čas jesenskih in pomladanskih viharjev, se kopičijo vesti o nesrečah na morju. Pojavi se po pet ali še več imen ladij in na vsaki ladji so se do poslednjega diha ljudje borili zo-
Prosvetna slovesnost V Lomu nad Tržičem
Kranj, 26. junija.
Mala gorska vasica Lom nad Tržičem, skrita med hribi in dolinami, jo v nedeljo slavila v lepi slogi in skupnosti 20-letnico Prosvetnega društva.
Ob pol 3 je domači g. župnik Karel Špar-hakel opravil ob asistenci gg. kaplanov Vovka iz Kranja in kaplana iz Vodic slovesne pete litanije, pri katerih je prav lepo prepeval domači cerkveni pevski zbor. l'o litanijali se je formiral velik sprevod od župne cerkve po vasi ter nato na slavnostni prostor na Kobežev vrt.
Tabor je začel predsednik Prosvetnega društva g. Meglič, ki je pozdravil vse goste in člane, posebej pa prvega društvenega predsednika g. Hariša. G. župnik Šparhakel je nato prebral dve udanostni brzojavki, in sicer Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku, kar so vsi navzočni z navdušenjem sprejeli na znanje. Tr-žiška godba je zaigrala državno himno. Z enakim navdušenjem je bila sprejeta brzojavka voditelju slovenskega naroda g. dr. Korošcu.
Zborovalce so pozdravili predsednik Prosvetnega društva iz Tržiča g. Ahačič, v imenu dekanijskega prosvetnega odbora pa g. Vovk. Slavnostni govor je imel zastopnik PZ g. dr. Janko Kalan iz Kranja. Potem je mešani pevski zbor iz Loma zapel šest narodnih pesmi prav dovršeno in občuteno.
Taboru je sledil telovadni nastop. Prvič jo nastopila lomska mladina, ki je organizirana v FO in DK, člani, članice, mladci in mladenke, in vzbudila pri gledalcih zasluženo priznanje. Najbolj pa so ugajali mladci v svoji preprosti domači obleki. Nazadnje je nastopila še vzorna vrsta iz Kranja in Vodic z vajami za Maribor s Francetom Kermavnerjem na čelu. Pri' prireditvi je igrala tržiška cerkvena godba in domači godci. Po telovadbi se je razvila prijetna domača zabava. Povemo naj še, da so se slovesnosti v Lomu udeležili številni gostje iz Kranja, zlasti pa iz Tržiča, med njimi tržiški župan e. Majeršič in tovarnar g. Kozina Ahačič z družino.
66 stopinj mraza
Iz Rima poročajo, da se je iz mesta Guidonia pod poveljstvom jx>lkovnika Pezzija dvignilo višinsko letalo 13.000 metrov visoko in je bilo dve uri v ozračju. Ko so letalci pristali, so poročali, da so imeli v tej višini 66 stopinj mraza.
Dežela stoletnih ljudi
Tako se po pravici naziva Bolgarija. Na milijon ljudi jih je 426, ki so stari 100 let ali več. Na drugem mestu je Kolumbija, kjer je na milijon prebivalcev 311 stoletnikov. Na tretjem mestu pa je Brazilija s 140 stoletniki na milijon ljudi.
ulici poseben obisk. Neznanec mu je ukradel vec oblek in tudi nekaj jestvine.
Policijski agent g. Rojnik Stanko je aretiral na celjskem kolodvoru 40 letnega znanega žeparja Carica iz Vratnega blizu Varaždina. Baš jo je hotel odkuriti z vlakom in odnesti ukradenih 1779 din. Ta zlikovec je opetnajstil več celjskih trafikantov na ta način, da je prišel v trafiko in kupil kakšno malenkost. Ponudil je 50 din kovanec, nato priložil še nekaj dinarjev, češ naj mu dado nazaj, ker ima rad skupaj. Trafikantinja je to storila, on pa ji je ponudil svoj kovanec in še njenega, naj mu da 100 din bankovec. Tako ee mu je posrečilo, da je ogohjufal več ljudi.
per prirodne sile. Na vseh ladjah so storili častniki in moštvo svojo dolžnost. Izpolnili so svojo dolžnost do trenutka, ko jo bilo treba pomisliti na rešitev svojega lastnega življenja. Pa koliko jo bilo treba šo za to golo življenje tvegati! Kolikokrat jo bilo treba razpolagati rešilno čolne, kolikokrat so sc še ti čolni obupno borili zu obstoj, preden so pripluli do brega!
• V seznamu so našteto vse nevarnosti, ki morejo ogražati kako ladjo. To so: viharji, pečine, trčenje (v megli), požar in ledene gore. O tistih ladjah, ki so so moralo borili z vsemi temi nevarnostmi in so se le olele, pa seznam seveda ničesar ne poroča.
Pa izgubljeno ladje! Mnogo govoric se pleto okrog njih. Nekateri kar ne morejo verjeli, kako bi mogla izginiti velika ladja z ljudmi in opremo vred I A vprav za zgled, da se tudi take nesreče morejo pripetili, je žalostni konec trgovsko šolsko ladje' »Admiral Karpfanger«. Izginila je — in nihče ne ve nili besedice o njej! Saj so ob Kap llornu taki viharji, da vržejo tudi največjo ladjo ob pečine in se raztrešči ko jajčna lupina.
Nesrečni otok
Guverner francoskih otokov Reunion ie izdal naredbo, da bodo odslej reševali ljudi, ki so na otoku St. Paul, samo še proti odškodnini, ki jo je treba vnaprej vplačati. — Otok St. Paul, ki je v južnem delu Indijskega oceana, je vprav preklet otok, ki ni le zahtevni mnogo človeških žrtev, marveč je stul vlado Reunionu že mnogo denarja. Spet in spet odplujejo majhne ribiške ladje v bližino St. Pauln, kjer je mnogo rib, a tudi polno nevarnih čeri. Namesto bogatega iova pa so se ribiči v mnogih primerih potopili, ko se jim je ladja razbila ob čereh St. Puula. Vsi opomini, naj se ribiči varujejo tega otoka, so bile ko bob ob steno. Preveč je ljudi izvabilo upanje na bogati plen. Zatorej hočejo zdaj z omenjeno naredbo preprečiti in vsaj zavirati drzne vožnje v tiste kraje. — Otok St. Paul je sploh otok samih žaloiger. Vprav pred letom so pozabili poslati po delavce neke francoske tvrdke za izdelovanje ribjih konzerv. Ko so se slednjič spomnili nesrečnih delavcev in poslali ladjo ponje, je bilo že tri četrtine ljudi mrtvih zaradi skorbuta in bolezni beriberi.
Uboj zaradi meje
Maribor, 26. junija.
Pred malini senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se danes zagovarjala zaradi uboja oče in sin. Obložena sla 22-letni Franc Mlakar in njegov 52-letni oče Janez Mlakar, posestnik iz Vereje pri Šl. Vidu pri Ptuju, ker sta 21. januarja t. 1. v Vereji ubila posestnika Jožefa Ko-driča.
Vzrok žalostnega dogodka jc bil spor za neko pot, ki vodi čez Kodričevo posestvo. Mlakarjevi so po tej poti vozili, Kodrič pa jim je branil. Večkrat so se zaradi tega sosedje že resno spo-rekli. Dno 21. januarja jo Kodrič izvedel, da so Mlakarjevi spet vozili po prepovedani poli. Ves divji je kričal okrog hiše, da bo Mlakarjevim že pokazal. Šel je j>otein k sosedu, pa Mlakarja ni našel doma. Popoldne se je nekoliko pomiril ter se jo spet odpravil k Mlakarju, da enkrat razčisti stvar s temi vožnjami. Srečal je Mlakarja blizu hiše ter sta se potem mirno pogovarjala. Ko sta prišla pred Mlakarjevo hišo, ga je Kodrič mirno vprašal: »Sedaj pa povej, kaj in kako misliš narediti.« Ta je nekaj odvrnil, kar je Kodriča spet hudo razburilo ter je v jezi začel kričati. Mlakar pa je skočil v vežo ter prišel na prag s sekiro v roki. Kodrič je videl nevarnost ter jo prijel Mlakarja in oba sla se zvalila na tla ter se borila. V tem hipu pa je pritekel Mlakarjev sin s kolom v roki. Udaril je Kodriča z vso silo trikrat po glavi. Vsi udarci so bili smrtni, ker je pod vsakim počila lobanja. Obležal je nezavesten ter kmalu umrl.
Oba Mlakarja sta se danes zagovarjala s silo-branom. Krivdo pa je prevzel na sebe sin Franc, dočim pravi oče, da se Kodriča sploh ni dotaknil ter tudi taji, da bi mu bil grozil s sekiro. Franc Mlakar je bil potem obsojen zaradi prekoračenja silobrana na 1 leto strogega zapora, njegov oče pa je bil oproščen.
Slovenska Bistrica
V sredo, dno 28. t. m. ob pol 9 zvečer gostuje na odru Slomškovega doma Narodno gledališče iz Ljubljane z dramo »Atentat«, ki nam kaže vrtince modernega življenja. V glavnih vlogah nastopata prvaka drame: g. Ivan Levar in gospa Danilova. Prijatelji prave umetnosti ne zamudite redke prilike!
SLEPEC
Detektivska povest
Kinloch je napeto poslušal, da bi sprevidel, ali je nemara še kdo drug v tisti hiši. Ko se mu je pred gorečo klado odrevenelost otajala in so 6e mu jele vračati duševne sposobnosti, je bila prva človeška lastnost, ki se mu je bila po vsem videzu vrnila, njegova naglo rastoča radovednost, kaj je s to žensko. Čisto jasno mu je bilo. da je ona globoko zapletena v zločin; čutil je za trdno, da ga je bila odpeljala samo zato, da bi bila rešila onega drugega. Toda ne toliko na ta dejstva, pa tudi ne na to, kakšne resne posledice bi la nesreča utegnila imeti, so 6e mu zdaj predvsem vračale misli, marveč samo na to, kdo je ženska in kakšna je. In tukaj morajo vsi tisti, ki imajo vid, enkrat za vselej umeti neka dejstva, ki jih je pozneje navajal dr. Dunn. Ta dejstva so: mišljenje slepe osebe je vedno delavnejše in živahnejše kakor mišljenje človeka, ki vidi. Slepec živi bolj izključno v lastni duši. kajti na mnogotere načine je navezati samo na samega sebe in malone gotovo je, da si mora zaradi izeube telesne delavnosti pomagati s stopnjevanim duševnim življenjem. Posledica in kakor nekakšna nadomestitev za izgubljeni vid je slepcu, da mu nekateri drugi čuti postanejo ostrejši — tip in sluh sta mu neizmerno bolj, spomin in notranji vid pa tudi bolj razvita. Naš razlog za o|>ozorilo. da je la dejstva treba imeti pred očmi. jo osnovan s tem. da mnogo ljudi gleda na slepca kot na nekakšno bolj ali manj nebogljeno bitje. To velja samo glede enega izmed njegovih peterih čutov; v drugih štirih pa ima slepec po vsej verjetnosti mnogo prednosti pred tistim, ki ga pomiluje.
Potemtakem bi tn ali oni utegnil misliti, da !s bil Kinloch "lede odgovora na vprasanie, kdo je bil a" i ti k a k šri a j e bila ta ženska, popolnoma nebogljen, izvzemši če bi uiu bila sama hotela
dati kakšno pojasnilo. Ampak on sam ni tako mislil; Kinloch je, sedeč tisto noč ondi, sklenil, da mora dobiti odgovor za te in za druge. Mož namreč ni čutil nikakršne obveznosti do ženske. Saj je bilo povsem jasno: čeprav ga je bila odpeljala iz morebiti več ko nerodnega položaja, je to storila samo zato, ker bi njegovo navedbe o dogodkih, če bi mu jih verjeli, utegnile to zadevo napraviti še bolj nerodno bodisi za storilca ali pa nemara tudi zanjo.
Tudi ženska, si je mislil, je morala pravkar začeti napeto misliti. Bodisi, da je ta hiša v Min-nisi imela kakšne zveze z njenimi srečnejšimi dnevi, ali pa zato, ker vse do trenutka, ko sta dospela v zavetišče te hiše, ni imela dosti priložnosti, še manj pa volje za premišljevanje. Kinloch tega ni vedel. Neznansko malo mu je imela povedati tisto noč. Pa je vendarle morala imeti svojo oči na njem, kajti ko se je po večerji vrnil k ognjišču. je na mah opazila zaspanost, ki se je bila prikradla nadenj, pa ga je zato odpravila v njegovo sobo. Saj bo zajtra dovolj časa za razgovore o načrtih, je opomnila.
Drugo jutro pa je Kinloch sprevidel, da celo v tisti zapuščeni hiši njun položaj ni izven nevarnosti. Zelo zgodaj ga ie prebudilo odločno trkanje na vrala, ki mu je sledil poziv k zajtrku. Odločnost v trkanju je obrnilo nase njegovo jx>zornost: prihajalo je od osebe, ki je po vsem videzu prevzela ukazovan.je. Kinlocha ni bila volja, da bi se bil na mah dvignil, hotel je nekoliko uživati v mehki in topli postelji, v kakršni že leta in leta ni ležal. In ko je sedel in si pogladil ščelinaslo brado, ni bil zaradi tega prav nič bolj voljan pospešiti svoje kretnje. Pri vsem tem pa se jc le odplazil iz sobe, malone vesel, da se ni mogel videti, kakšen je.
Po zajtrku mu je postalo jasno, kako kočljiv je njegov položaj. Neka stara ženska, gospa Sped-dingovn, je imela priti v hišo pospravljal in za tisti dve uri, ko se bo mudila p/i hiši, se bo moral Kinloch skriti. To je bilo na videz kaj lahko.
Moral bo samo ostati v svoji sobi. sobi, v katero, ker je bila domnevno nenastanjona, stara gospa ne bo imela priložnosti stopiti. Kakor pa se je namerilo, sta bila prišleca malone na mestu ujota; kajti Kinloch še ni dobro odložil žlice, ko je bila stara ženska že pri vratih. V svoji prevneti ustrež-ljivosti je prišla že pred dogovorjenim časom. Kinloch je brez diha smuknil v nekakšno omaro v kotu majhne predsobe, v kateri sta zajtrkovala. In njegova gostiteljica je vrala omare zaprla prav v hipu, ko je starka odprla druga. Kinloch je slišala vse, kar se je dogajalo.
»Dobro jutro, gospa. Mislila sem, da bo najbolje priti danes malo bolj zgodaj, za primer, če bi se bilo kaj pripetilo.«
»To je bilo dobro od vas, gospa Speddingova. Ste morda mislili, da bom prismodila slanino ali mleko razlila?«
Gospa Speddingova se jc zasmejala.
>Ne, gospa ni čisto tako, čeprav bi bilo tudi to mogoče, ko niste vajeni sami delati. Pač pa mi je bilo v mislih, da bi vas bilo utegnilo biti to prvo noč slrah. ko ste bili sami, in je, kakor beremo, toliko nočnih vlomilcev na svetu.«
Medtem ko se je dama smejala, ali bolje, ko se je skušala smejati, je Kinloch čutil, da se s hrbtom tesno naslanja na vrala omare ni se boji bolj, nego bi si gospa Speddingova mogla misliti. A morala se je bati tudi tega, kar je pričakovala, da bi slara ženska utegnila vklikniti, če bi ga bila, slišala.
'»No, vidite, da se prav nič ne bojim.«
Po njenem drhtečem glasu bi bil Kinloch mogel sklepati, da je to izgovorila v smrtnem strahu; toda stara ženska je hlipajoč drdrala dalje.
»Ne, gospodična — gospa, hočem reči — ampak vseeno, če mi oprostite, izgubili ste svoje rožice. Čisto bledi ste. Snoči sem to pripisovala vašemu potovanju, zdaj pa vidim, da ni to vzrok.«
Glas je nenadoma umolknil in sledilo mu jc močno drhtečo vprašanje:
»Kaj pa je, gospa Speddingova?«
»Mislila sem, da ste sami tukaj.«
Kinloch ni mogel uganili, kaj je bila starka videla, ampak čutil je, kakor da je njuna igra že izgubljena.
»Zakaj pa sklepale, da nisem?« se je oglasilo tiho od druge strani vrat.
»Miza je pripravljena za dva in dva sta rabila pribor!«
V mučnem odmoru, ki je temu sledil, se je starka zasmejala.
»Oh, vidim, kaj je s tem — pogled na dve skodelici je |)opolno iznenadenje zame; toda listale na drugi strani jc menda ona, ki ste jo rabili snoči.«
»Tako trudna sem bila snoči, gospa Speddingova.«
Nastalo jo naglo ropotanje, stara gospa je začela pospravljati posodo. Kinloch je pričakoval novega vzklika. Na srečo je vnema po klepetanju odvrnila starki pozornost, pa ni odkrila, kar je Kinloch pričakoval, da bo odkrila, in kar Im njemu njegov tip takoj povedal — da sta bili namreč obe skodelici topli.
»Oh, upam, da vas bo zrak tukaj v Do\vnu okrepil. Saj ste se tako lepo razvijali v njem, ko je bil on še majhen.« Ob tem spominu je vzdihnila. »Ljudje vas še niso pozabili, gospa Stella. In lo nic spominja, kako smo gledali vašo sliko v časopisih, ko sle se poročili. Tolputt — saj se gotovo še spominjate gospoda Tolpntta na pošti — on jo je ovil okoli nekega lonca s ter-jakom, ki je bil namenjen za gospo Prebblovo, in ni prav nič opazil, da ste bili vi. A je že tako, moški sploh nikoli ničesar ne opazijo, razen lislo, kar jih kje udari. Toda gospa Prebblova jo videla, kdo je bil na sliki — le zaupajte ji! — pa jo je Izrezala ter jo kazala vso naokoli. Bila je tista vaša slika, ko sle pod oblokom mečev stopali iz cerkve in držali šopek rož v roki. Srečni ste bili videti! Po vašem smehu bi vas bila spoznala k'jer koli. Da, mislim, da nam je ravno tisti smeh najprej povedal, kdo je na sliki.«
Otroški kotifek.
Pravljica iz gozda
(13) Žalostna mala Kukica se je temu sama umaknila. Vzela je svoje malo imetje in odšla v širni svet. Toda ne sama. Zlato-kljunček, edini prijateljček, je odšel z njo rekoč: »Tudi jaz grem s Teboj, da Te bom čuval in branil!«
(14) Tn potovala sla po gozdovih in travnikih, rez jezera in polja. Zlatokljunček je ob spremljevanju svoje kilarice prepeval sladke pesmice in s tem služil denarček za Kukico in za sebe. Kmalu so njegov mili glasek poznali vsi prebivalci gozda. Rožice so ga pozdravljale kot prijateljčka, blizu in daleč so čebljali ptički le o sladkem pevčku Zlato-kljunčku.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po i din. — Za pismene odgovor« gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
I
Službe iscejo
Krojaški pomožnik
za splošna dela — išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10102.
Mizarski pomočnik
Iščo službo. — Naslov v mlekarni v Florjanski ulici št. 40, Ljubljana.
Kuharica
sprejmo službo v župni-šču. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10226.
Mlad poklicni šofer
z znanjem slov., srbohrv. ln nemškega jezika, Išče službo. Naslov v upra-vl »Slovenca« pod 10.185. a
Trgovski pomožnik
špecerist ln manufaktu-rlst želi premeniti mesto. Tonudbe upravi »Slov.« pod »Pošten« 10.123. (a
mm\
Kleparskega vajenca
sprejmem takoj. - Stanko Grašlč, Kranj.	(v)
Vajenke
za umetno vezenje ln predtisk sprejme Matek & Mlkeš, Ljubljana, Frančiškanska ulica.	(v)
Mehanične obrti
se želi Izučiti 14 letni deček. - Ponudbe upravi »Slovcnca« pod 10.071. v
15 letni fant
se želi izučiti mlinarske obrti v pošteni hiši. Naslov: Porčlč Peter, Se-benje, Križe pri Tržiču.
HK
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je umrl v 73. letu starosti naš ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče itd., gospod
Ivan Hrovatin
posestnik v Dolu pri Borovnici
Pogreb blagega pokojnika bo v torek 27. junija ob 5 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Borovnici.
Dol pri Borovnici, dne 26. junija 1939. Žalujoče rodbine: Hrovatin, Drašler, Petkovšek.
Zahvala
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ob bridki izgubi naše ljubljene mame, gospe
Frančiške Ocvirk
roj. Zaje
jo obiskali v njeni bolezni, pospremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti, izrekamo našo prisrčno zahvalo.
Sv. mašn zadušnica se bo darovala v torek, dne 27. junija ob 7 zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana, dne 25. junija 1939.
Žalujoči ostali.
»HI« !!]•]
Več pletilj
dobro izurjenih — takoj sprejme Tajner Franc, Črnomelj.	(b
Dekle za vse
sprejmem. Olebov, KrCe-vina 7, Maribor (za Kal-varljo).	(b
Šofer
priden, trezen in obenem mehanik, so sprejme k tovornemu avtomobilu. -Plača po dogovoru. Kovač Josip, Prisojna ul. 5, Ljubljana.	(b)
nHruH
uSEJSSEl
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra C. 14, LJubljana.	(1)
Prvovrstno kolo
dobro ohranjeno, prodam. Nasipna 33, Pobrežjo pri Mariboru.	(J)
Orehova jedrca
zdrava in lepa, po 20 din in oreho po 6 din nudi Sever & Komp., LJubljana.	(1
Delovodjo
lesno stroke sprejme Industrija lesnih izdelkov iz mehkega lesa. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lesna industrija 10« št. 10399.	(b)
Kupimo
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Kupujemo
arniko, lipovo cvetje, korenino beladone in vse ostalo zdravilno rastlinje. Ponudbe z vzorci poslati na »Jugodrog«, Subotlca 107.	(k
I
Automofor
Motorno kolo
I
od 150—300 ccm, kupim ali zamenjam za tricl-kelj po izberi. - Marinko, mehan. delavnica, Hrast-je, p. Moste.	.(k)
Vnajevti
IŠČEJO:
Posestvo
ali mlin in žago vzamem v najem. Naslov v upravi »Slovcnca« pod 10.005. m
ODDAJO:
Tovarniške prostore
v Ljubljani, primerne za vsako industrijo ali skladišče, takoj oddamo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10412.	(u)
Najfinejše salame
domače in ogrske, polno-masten polemendolski sir — dobite pri I. Buzzoltni, Llngarjeva ulica, delika-tesa. Telefon št. 26-28.' r
Za potovanje
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandrova c. 13
Telefon 22-07.
4 vinski sodi
od 30 hI naprej naprodaj. Poizve se pri J. Oražem, Moste, Ljubljana.	,(1
IE23S3
Mreže
za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34. (1)

ODDAJO:
Sobico
oddam eni ali dvema gospodičnama v bližini Škofje Loke. Poizve se: Starman, Sv. Petra c. 58
m

Javljamo tužno vest. da je po dolgotrajni in mučni bolezni
Urška Kalan
posest, in gostilničarka v Škofji Loki
previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb pokoj niče bo v ponedeljek izpred hiše žalosti, Mestni trg, ob 17 (5) popoldne na farno pokopališče.
Škofja Loka, 25. junija 1939.
Žalujoči ostali.

Travnika
prodam za 15.000 din. — Ljubljana, Prule S. (p)
Tovarna
popolnoma urejena, za barvanje, čiščenje apre-tur itd., tekstilna, z vsemi ptroji in dobro zaposlena, jo povoljno naprodaj. Informacije: Martl-nušlč, Varaždin.	(p)
Prav poceni naprodaj
enonadstropna stanovanjska hiša ob glavni cesti, lokalom, veliko senčnato dvorišče, na dvorišču še majhna parterna hiša s hlevom, kletjo in shrambami, poleg velik vrt za zelenjavo, v Ljubljani. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.196. p
Javna licitacija na carinarnici v Vilharjevi ulici
V petek, dne 30. junija ob 9 se bo vršila in
sklicno ceno:
javna prodaja raznih predmetov s sledečo
1 avto Fiat, 6 cil„ 27 HP„ s sklicno ceno 5000 (lin.
174 kg volnene preje s sklicno ceno 6600 din.
1 selitev stanovanjske opreme, tež. 3950 kg, sklicu« ceno 8500 din.
I stabilni motor, rabljen, sklicna cena 800 din.
I volnena preproga, sklicna cena 300 din.
103 kg specialnega lepila, sklicna cena 500 din.
Razen tega nekoliko rabljenih koles ter drugih drobnarij.
Iz pisarne glavne carinarnice v Ljubljani štev. 12848.
Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha!
Dotrpela je naša ljubljena žena, mama, hčerka, sestra in svakinja, gospa
Marija Urbas roj. Arhar
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 27. t. m. ob 18.30 iz hiše žalosti Trata št. 3 na farno pokopališče v Št. Vid.
Maša zadušnica se bo darovala v sredo, 27. t. m. ob 6. Trata, Rogatica, Logatec, dne 26. junija 1939.
Žalujoče rodbine: Urbasova, Arhar-Kopinova in ostalo sorodstvo.
Krajevni šolski odbor na Črnučah naznanja, da je v nedeljo, dne 25. junija umrl gospod
Rudolf Žnidarčič
šolski upravitelj na Črnučah
Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 27. junija ob 4. popoldne v Kamniku.
Rajnega g. upravitelja, ki si je za zgradbo nove šole na Črnučah pridobil velikih zaslug, ohranimo v hvaležnem spominu.
Na Črnučah, dne 26. junija 1939.
®fr
Smrtno se je ponesrečil v Bohinjski Soteski naš nadvse ljubljeni sin-edinec, brat in nečak
Boris
družabnik tovarne in rez. inž. poročnik
Na zadnji poti bomo spremili našega nepozabnega Borisa v torek, dne 27. t. m. ob 5 popoldne izjired mrliške veže Šlajmerjeva ulica (Stara pot 2) na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 26. junija 1939.
Globoko žalujoča rodbina šef-primarija v pok. dr. Ivana Jenka
Postranski zaslužek
dobi vsak v svojem okraju z nabiranjem naročil za povečane slike. - Ponudbe na Toporiš, Osijek Beogradska 6.	(z
Potrta žalosti naznanjam v svojem imenu in v imenu sinov Cirila in Marjana, da nas je naš dragi soprog, oče. brat. stric in svak, gospod
Rudolf Žnidarčič
upravitelj narodne šole na Črnučah, rez. kapetan I. ki.
dne 25. junija ob pol )4 v Kamniku, po večletnem trpljenju za vedno zapustil.
Pogreb dragega nam pokojnika sc bo vršil v torek 27. junija ob 4 popoldne iz hiše žalosti Graben št. 14 na Žale. Kamnik, dne 25. junija 1939.
Angela Žnidarčič, roj. Nerimn. soproga: Ciril, Marjan, sinova; Ivan, brat. Rodbine: Žnidarčič, lNerima, Bavdck, Dobnik, Kožar.
Naznanjamo žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil naš družabnik in poslovodja, gospod
ioris Jenko
Neumornemu sodelavcu ohranimo časten spomin!
Tovarna filca, d. z o. z., Mengeš
la jugoslovansko tiskarno v Ljubijani: J ože Kramarič
izdajaieij: inl JuŽe Suuja
Urednik: Viktor Cenčift
p LJUBLJANA
Prebivalstvu Ljubljane!
Dne 28. junija praznujemo Vidov dan kot spominski dan padlih borcev za vero in domovino.
Na poslopjih državnih, banovinskih in mestnih uradov, zavodov in podjetij bodo ta dan raz-obešene državne zastave.
Pozivam meščanstvo, da v slavo za vero in domovino padlim junakom na Vidov dan okrase svoje domove z državnimi zastavami. Obrtna in trgovska podjetja morajo biti med slovesnim opravilom v stolnici od 10 do U zaprta.
Zupan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič, 1. 1.
— Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Joselove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15 485. 25. V. 35.
1 Krajevna zveza zavarovalnic v Ljubljani nas
obvešča, da zavarovalnice na Vidovdan, t. j. 28. t. m. ne poslujejo.
1 Sprejem v I. razred drž. učiteljske šole v Ljubljani. V prihodnjem šolskem letu 1939-40 bo v
I, razred drž. učiteljske šole v Ljubljani sprejetih lahko 80 učencev in 40 učenk. Sprejemali se bodo gimnazijci z nižjim tečajnim izpitom in oni meščan-skošolski učenci, ki 60 opravili završnt izpit s prav dobrim ali odličnim uspehom. Predpisana starost! do 17 let, t. j. oni, ki so rojeni še 1. 1922. Oni pa, ki so rojeni 1. 1921, morajo takoj prositi prosvetni oddelek kr. banske uprave za spregled starosti. Prošnje (10 din kolek) za sprejem v I. razred je treba vložiti po pošti ali osebno pri ravnateljstvu do 15. avgusta Na prošnjo naj vsi prosilci napišejo tudi poklic in točen naslov (bivališče) staršev z navedbo okraja. Prošnji priložite: 1. izpričevalo o nižjem tečajnem, oziroma završnem izpitu in 2. krstni list. Oni učenci, ki so rojeni 1. 1921, tudi dovoljenje kr. banske uprave o spregledu 6tarosti. Vsi učenci, ki se bodo prijavili, naj 6e 28. avgusta ob pol 8 zglasijo na učiteljski šoli, nakar bodo na Šolski polikliniki (Aškerčeva ulica nasproti Srednje tehnične šole) zdravniška pregledani. Po zdravniškem pregledu pride vsak učenec naza< v šolo, kjer bo izpit iz petja. Meščaoakošolski učenci delajo nato še izpit iz slovenščine (pismeno in ustno) in matematike (ustno). Razpored zdravniškega pregleda in izpitov bo 28. avgusta zjutraj objavljen na oglasni deski v veži drž. učiteljske šole v Ljubljani. — Ravnateljstvo.
1 Završni izpiti na Drž. trgovski akademiji v Ljubljani so se vršili od 3. do 24. junija pod predsedstvom odposlanca ministrstva trgovine in industrije Ivana Kona, direktorja v p. Izpit so naredili tile kandidati-nje: Accetto Borut, Mirko Ambrožič, Baloh Majda, Borštnik Sonja, Brinskelle Marija, Brinšek Jadranka, Czurda Danica, Dejak Henrik, Dolinšek Drago, Dular Janez, Franki Bogoljub, Habič Avgust, Hočevar Slavka, Jamnik Bogomir (z odliko), Jošt Milena, Klun Ciril, Kon-čar Darko, Kos Milan, Košak Josip, Kovač Ljudmila, Kramar Milica, Kruljec Vlasta, Mikolič Milena, Otoničar Vita, Pfefterer Emilija, Pogačar Franc, Rotar Marija, Rupnik Milica, Šmid Aleksander (z odliko), Šuc Zdenka, Uršič Nada, Verlič Anka, Vranešič Marta, Zalta Matilda, Ziderič Evgen, Zorman Ciril in privatisti Kramer Zma-gomir, Rihar Štefan in Tančič Viktor.
1 Ivan Škerlj — utonil. Kakor je poročal po-nedeljski »Slovenski donu so pogrešali 69 letnega posestnika Ivana Škerlja z Tržaške ceste št. 137, Ljubljana, ki se je pred tednom odpravil od doma in se ni več vrnil. V soboto so našli delavci v Savi blizu Litije moško truplo, v katerem so ugotovili pogrešanega Škerlja z Viča. Sorodniki so truplo včeraj prepeljali na dom, odkoder bo pogreb na viško pokopališče. — Domnevajo, da je Skerlj po nesreči zašel v vodo.
1 Završni izpit na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se je vršil od 5. do 23. junija 1939 pod predsedstvom g. direktorja Josipa Gogala. Pripusčenih je bilo k izpitu 65 kandidatov in kandidatinj. Izpit so napravili: a) z odličnim uspehom: Capuder Ana; b) s prav dobrim uspehom: Mlejnik Miloš, Škrbec Ivan, Uršič Marjan, Thaler Karel, Cakš Irena, Gorišek Božidara, Govekar Marija, Kogovšek Marija, Kopčavar Silva, Kralj Majda, Kržišnik Vera, Marin Ana, Na-dišar Bogomira, Pavlin Marija, Rozman Silva, Se-dej Majda, Žerovnik Frančiška; c) z dobrim uspehom: Babovec Jože, Bevc Franc, Cvirn Feodor, Jager Valentin, Krištof Boris, Oven Miro, Pergar Franc, Primožič Bogomir, Schneiter Erik, Stančič Rafael, Tavčar Anton, Ažman Ljudmila, Belcijan Marija, Berbuč Zmagoslava, Blaznik Herma, Caj-zek Cecilija, Cuderman Ljudmila, Cernič Verena, Erznožnik Valentina, Ferjančič Vanda, Golmajer Božena, Gostinčar Marija, Homan Marija, Jelovšek Julka, Knez-Podgornik Slavica, Kocjan Emilija, Kozinc Danica, Lenart Marija, Lusovec Helena, Marušič Julijana, Merhar Marija, Pezdirc Katarina, Preželj Ivana, Rolter Gabriela, Seliškar Milena, Sežun' Marija, Skubec Edita, Tiringar Frančiška, Zorič Božena; z zadostnim uspehom: Klobčič Stane, Klopčič Milan, Hubner Rado, Zaje Karel, Mi-lavec Milena, Stare Dragica, Šubic Nada, Turk Hidla. Odklonjen ni bil nihče nili za 3 mesece niti za celo leto. — Trgovska ,industrijska in bančna podjetja, ki nameravajo sprejeti v službo kakšno novo pisarniško moč, naj se blagovolijo obrniti na ravnateljstvo Drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, ki bo rado priporočilo sposobne absolvente in absolventinje.
1 Drevi se izkaže Ljubljana v operi, kako je že po nekaj gostovanjih pridobil njeno pohvalno priznanje g. Christi Solari s svojim prekrasnim petjem, predvsem pa, kako je ta odlični predstavnik italijanske pevske umetnosti namah osvojil njene simpatije, ko je zvedela, da bo iz lastnega nagiba pel v korist najbednejši ljubljanski deci, ki ima svoje zavetje v Mestnem prehodnem otroškem domu v stari cukrarni. Z g. Solarijem pa drevi v »Traviatic nastopi tudi naša priljubljena ga. Zlata Gjungjenac-Gavclla v vsem sijaju svojih dunajskih uspehov — hkrati bomo pa obhajali ve selo svidenje z vso našo z lavorjem ovenčano opero po zmagoslavnem gostovanju v Trstu. Drevi nam je torej v operi zajamčen vsestransko slovesen večeri
1 Vpisovanje v državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Vpis učencev in učenk v 1. in
II. razred b6 dne 1., 2. in 4. septembra 1939 od 8—12. V I. razred se sprejemajo učenci(-ke), ki o0 dovršili Štiri razrede srednje šole z nižjim te čajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z završni m izpitom in nimajo na dan vpisa več nego 17 let. Učenci(-ke), ki imajo na dan vpisa
več nego 17, pa manj kot 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem banske uprave, ki si ga je treba preskrbeti med počitnicami. Sprejemajo so samo učenci(-ke) iz teh-le okrajev: Ljubljana, Ljubljana-okolica, Logatec, Novo mesto, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Kamnik, Litija, Krško, Kočevje in Laško. Učenci(-ke) ki žele vstopiti v I. razred, se morajo javiti osebno v spremstvu staršev dne 26., 28. ali 29. avgusta 1939 med 8—12 in predložiti prijavo za vpis, ki se dobi pri šolskem slugu za 50 par in jo je treba kolkovati z 10 din, dalje spričevalo, rojstni list in davčno potrdilo, na podlagi katerega se odmeri šolnina. S srednjih in meščanskih šol se sprejemajo prvenstveno učenci(-ke) z odličnim in prav dobrim uspehom in vzornim vedenjem. Dne 30. avgusta bo konferenca, ki bo odločila, kdo se sprejme in kdo se odkloni. Dne 31. avgusta ob 10 bo na raz-glasni deski objavljen seznam sprejetih, ki se morajo definitivno vpisati dne 1., 2. ali 4. se[> lembra in plačati, kakor bo razglašeno na uradni deski. Nesprejeti bodo prejeli dne 31. avgusta svoje listine pri šolskem slugu. Vpis v II. razred bo dne 1.. 2. ali 4. septembra med 8—12. Učenci (-ke), ki žele vstopiti v II. razred, morajo predložiti prijavo, kolkovano s 50 din, spričevalo I. razreda in davčno potrdilo ter plačati, kakor bo razglašeno na uradni deski.
1 Češnjeva nedelja. V nedeljo Janeza Krstnika so Trnovčani prav slovesno praznovali svojega pa-trona. Bila ni presoparna. Po vseh krajih okoli Dobrunj, Sostra, Sv. Lenarta, na Orlem in drugod je bilo živahno vrvenje po češnjevih vrtovih. Sadjarji so nabrali ogromne množine lepih češenj. Kupčije so drugače srednje. Veliko je zanimanje sedaj za dolenjske hrustavke, ki so na drobno po 1.50—2.50 din. Ponedeljkov sadni trg v Ljubljani
je bil izredno dobro založen 8 češnjami. Bilo je <
« i..,., prežene uiiKrouo is u»u iou» iu n i» i u m 1"
jagode ,0be pokvare. Chlorodont zjutraj — Chlorodont predvsem no. Bo- ivcčorl Potem ostanejo zob jo zdravil Domači proizvod.
... _______ __ ._ .	U««. m!ln>nlinir Roparski roman? Roparski
nad 350 jerbasov in košar češenj raznih vrst. Bilo DCJ* IIllKrODOV« i0> vendar nič romanu ni so nekatere prav poceni, drugo dražje. Splošne ^mmmm podobna U zadova, kajti cene so 3—7 din kg. Prijeten vonj se jo razvijal mikrobl (bacili, bakterije) so povsod. Tudi v ustih na prostoru za gozdno sadeže ob stolni cerkvi. me(j tobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, Veliko je bilo lepih gozdnih jagod iz smledniške da bi uničili zobe. Redna nega zob s Chlorodontom okolice, od turjaške in grosupeljske strani, a tudi |irežone mikrobe iz ust. Toda lo stalna nega varuje
iz litijskih in kamniških krajev. Gozdne jag"'1'' -*-—'----.i.....i r-ui—
so bile 3—4 din liter, vrtne prav isto ceno. rovnice so bile 2 din liter in celo cenejše. Mnogo je na trgu že stročjega fižola po 7 din kg, stročji , grah je po 3 din kg. Marelice so se znatno pocenile. Včeraj so bile že od 8—12 din.
1 Mesto venca na krsto pokojne soproge odbornika društva g. Perka Matijo, pos. in lesnega industr. iz Ljubljane je darovalo Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske 150 din podpornemu skladu za slepe otroke. Iskrena hvala!
1 Umetnotnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo, 28. junija izlet v Podbrezje, Kropo in Kamno gorico. Odhod iz Ljubljane s Kongresnega trga ob 2 popoldne. Avtobus 30 din. Zglasiti se je do srede ob 11 v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu.
1 Zastopstvo pododbora Združenja rezervnih oficirjev položi v čast in spomin padlih borcev za osvobojenje in zedinjenje našega naroda na Vidov dan po končani službi božji v stolnici venec na spomenik blagopokojnega kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja pred mestnim magistratom. K te) žalni svečanosti, katere se udeleži ludi naša vojska, vabimo zastopnike vseh nacionalnih, patriotskih organizacij, akademsko mladino in celokupno javnost. — Uprava pododbora v Ljubljani.
1 Modelarji ljubljanskih pomladkov. V četrtek dne 29. t. m. priredi ljubljanski oblastni odbor izlet modelarjev, združen z modelarskimi tekmami. Točno ob pol osmih zjutraj odhod izpred realne gimnazije v Vegovi ulici, odkoder se odpeljemo na Bloke, kjer se bodo vršile tekme. Na Blokah bo prirejeno skupno kosilo. Podrobna na-i vodila dobite na Vidov dan pri vodjih pomladkov.
MARIBOR
Maribor se pripravlja
na mladinske dneve
Mesto bo veličastno okrašeno - Poziv hišnim posestnikom
Maribor, 25. junija.
Še nekaj dni nas loči od mladinskih dnevov, na katerih bo slovenska mladina veličastno manifestirala moč svoje ideje in razvoj svojih sil. Že dolge mesece se vršijo za te velike dni priprave, ki postajajo sedaj vidne tudi že na zunaj.
Ves Maribor živi sedaj pod vtisom priprav za talior. Veliko veselje je vzbudilo poročilo, da je prevzel pokroviteljstvo mariborskega tabora Nj. Vel. kralj Peter II. Prav tako vzbuja veliko zadoščenje sporočilo, da se ga bo udeležilo toliko odličnih gostov, med njimi člani vlade, senata in narodne skupščine. Zato je popolnoma umestno, d» .si __bo nadelo mesto za te veličastne dni slavnostno obleko.
Vršijo se že velike priprave za okrasitev mesta. Mariborske ulice bodo okrašene tako, kakor bi bile lansko leto ob priliki nameravane proslave 20-letnice. Mestna občina bo okrasila kolodvor ter prostor pred kolodvorom in pa glavne ulice, to je Aleksandrovo cesto, Glavni trg, Kralja Petra trg ter Masarykovo in Tržaško cesto do stadiona SK Železničarja. Na teh ulicah in trgih se bodo odigravali glavni zunanji dogodki zleta. Prostor pred kolodvorom bo imel dve vrsti zastavnih drogov, ki bodo med seboj povezani z zelenjem. Vzdolž vse Aleksandrove ceste do Slovenske ulice bodo na obeh straneh rdeči drogovi z zastavami. Slovenski in Gosposki ulici bodo zastave s hiš dale itak dovolj svečan izgled, zato pa bo tem bolj okrašen Glavni trg. Na vsak kandelaber pride zastava, okrog srednjega prometnega otoka pride venec drogov z zastavami. Lepo bo ozaljšan dravski most, Kralja Petra trg pa dobi tudi okrog prometnega otoka venec drogov in zastav. Isto sliko, kot Aleksandrova, bosta imeli Masarykova in Tržaška cesta. Dobro je, da 60 bile že lansko leto
1 pripravljene v asfaltu vseh ulic jame za zastavno stebre.
Gotovo se bodo tudi vsi lastniki hiš odzvali pozivu ter bodo primerno okrasili svoja poslopja, ne samo z zastavami, temveč tudi z zelenjem. Prav tako tudi najemniki stanovanj. Pa tudi trgovci bodo imeli lej>o priložnost, da povečajo privlačnost svojih izložb s primerno ureditvijo in okrasitvijo. Ves Maribor mora sodelovati pri tej veličastni manifestaciji slovenske mladine ter mora dali tej manifestaciji tudi primeren zunanji okvir.
V soboto 1. julija zvečer bo Maribor slavnostno razsvetljen. Mestna občina pripravlja razsvetli-tev svojih javnih poslopij. Žarometi bodo razsvetljevali frančiškansko baziliko, mestni grad, magistrat in spomenik na Glavnem trgu. Na magistratu bodo nameščene tudi girlande iz žarnic. Prav tako bo slavnostno razsvetljeno igrišče.
Stadion na Tržaški cesti, na katerem se bo vršil glavni nastop slovenske mladine ter športno tekme, se velikopotezno pripravlja, da bo dobil posebno slavnostno obličje. Posebej pa bo še okrašena tribuna, ki bo določena za častne goste in odličnike. Na stadionu se povečujejo sedaj dohodi, gradijo se okrejičevalnice in šotori, napeljuje so vodovod okrog igrišča, tako da bo pripravljen, da bo mogel sprejeti čim številnejše množice. Požrtvovalno so prispevali za okrasitev stadiona in mesta zlasti zunanji odseki, ki so pripravili vence, zelenje in mlaje.
Maribor bo v mladinskih dneh podoben prav ogromnemu mravljišču. Samo rednih članov Fantovskih odsekov ter Dekliških krožkov je priglašenih do sedaj nad 10.000. Ogromen pa bo naval ostalega občinstva iz vseh delov Slovenije. Saj bo že sama bližnja okolica mesta dala več desettisoč ljudi.
m Na državni trgovski akademiji v Mariboru
so bili završni izpiti v času od 5. do 24. junija. Predsedoval jim je g. Mihajlo Presl, inšpektor kr. banske uprave. Izpit je opravljalo 54 javnih kandidatov in kandidatinj ter 7 privati6tov. Uspeh izpitov je: odličen 7, prav dober 18, dober 30, zadosten 5, odklonjen na tri mesece 1. Izpit so opravili Berglez Adolf, Detiček Albert (pd.), Dobrajc Anton (odi.), Gajšek Stanislav (pd.), Hlade Franc, Hmelj Franc, Jager Helfried, Janžekovič Ladislav, Kliček Josip, Kralj Radomir, Kuhar Štefan (pd.), Kumer Gustav, Lah Anton, Lah Martin (pd.), Lam-pret Janko, Mikek Leon, Mišič Vojmir, Može Miroslav, Mraz Maksimilijan (pd.), Potočnik Filip (odi.), Praprotnik Marjan (odi.), Valenček Vladimir (pd.), Zivko Aleksander, Mejavšek Miroslav, Mimik Bogdan, Rudolf Zmag06lav, Štefančič Draga (pd.), Tretjak Fran (pd.). Trobec Adalbert, Ivan Zigart, Berglez Julijana, Čerpes Justina, Faninger Tatjana, Goršek Franja (pd.), Gračner Hildegarda (odi.), Grmek Antonija, Hladnik Štefanija (odi.j, Hohmiiller Vera, Ipavec Ladislava (pd.), Janžekovič Adela (pd.), Jereb Nada, Karčič Hildegarda (pd.), Klavora Slava (pd.). Knez Hilda, Kolar El-frida (odi.), Krivec Areta, Lešnik Milena, Lovec Josipina (pd.), Makoter Emilija, Ostrouška Marija (pd.), Paller Ana, Potisk Ernestina, Rozboud Zora, Sešek Vera (odi.), Zaberl Ana (pd.), 2ula Milena.
Stampilje
za signiranje zabojev, vreč, sodov, kamna itd. in štampilje iz gumija.
„S0FRA" Maribor, Gregorjeva 24.
m Na vseh mariborskih ljudskih šolah bo v
petek 30. iunija od 8 do 12 vpisovanje za šolsko leto 1939-40. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih ki za nje predlože krstni list.
m Organizacija obrtnikov r okolici. V Hočah se snuje podružnica Slov. obrtnega drštva v Mariboru. V nedeljo je bilo uspelo obrtniško zborovanje v Slomškovem domu, katerega so se poleg domačinov udeležili iz Maribora Sojč, Besak, Sem-ko, Knez in Kac kot delegati Slov. obrtnega društva. Na zborovanju so bili izvoljeni v pripravljalni odbor: Predsednik Glasar, Kac Alojz (Hotinja
vas), Stante Josip (Razvanje), Babič Ivan (Sv. Miklavž), Leskovič Alojz (Hoče), Furlan Josip (Hoče).
m Domačija zgorela, V Laporju je ponoči nastal požar ter je zgorel dom posestnika Jerneja Brgleza, pd. Iskreta. Gospodarsko poslopje so na srečo rešili. Kako je ogenj nastal se ne ve.
m Otroški vrtec v Studencih pri Mariboru priredi jubilejno razstavo od 28 do 30. junija vsak dan od 8 do 12 ter od 14 do 18.
m 5-letni fantek utonil v mlaki. V Jamskem dolu je šel 5-letni sin viničarja Franca Deučmana na obisk k svoji babici, ki stanuje kakih 500 korakov proč. Ker babice ni bilo doma, se je igral pri 1 meter globoki jami, polni vode. Po nesreči je padel v mlako ter utonil. Ko je prišla babica domov, ga je našli v vodi že mrtvega._
MIKLOVA ZALA.
v Narodnem gledališču 20. »n 30. t. m.
m Smrten padec s kolesa, Poročali smo že o nesreči, ki je zadela posestnika in čevljarskega mojstra Pučka Jožefa od Sv. Trojice v Si. gor. Padel je s kolesa tako, da si je zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati ter je siromak podlegel poškodbam.
m Prijet vlomilec. Izdelovatelj cementnih izdelkov Franc Ozim iz Smetanove ulice 79, je v nedeljo popoldne spal v svoji sobi, pa je v spanju začul, da se nahaja nekdo v sosednji jedilnici. Planil je kvišku ter videl dva moška, ki sta naglo bežala iz hiše. Eden je držal v roki njegovo listnico, v kateri je bilo 800 din gotovine. Ozim je tekel za obema ter je prepoznal svoja nekdanja delavca, ki ju je nedavno odpustil. Bila sta to 28-Ietni Franc Heuffel in 30-letni Fric Deii. Heuffla je policija potem izsledila ter zaprla, vendar pa svojo krivdo odločno zanika.
m Čigavo je kolo v Dravi? V nedeljo so našli pasanti kolo, ki je ležalo v Dravi ob desnem bregu pod dravsko brvjo. Spravili so ga na suho ter izročili policiji. Kolo ie črno pleskano ter dobro ohranjeno, vse tovarniške številke pa so z njega odpiljene. Lastnik ga dobi na policiji.
m Ogromne količine češenj privažajo in prinašajo sedai na trg okoličani. Letošnji sad pa ni posebno prida, ker je zaradi deževnega^ Vremena brez pravega okusa ter jako gnije. Zaradi tega so lepe, dobele češnje — hrustavke še vedno precej drage. Poleg češenj »o se izmed zgodnjega sadja
Bolgarija in Nemčijat
Kjoseivano v bo 5. julija v Berlinu
Berlin, 26. julija, c. Danes so v Berlinu uradno objavili, da bo bolgarski predsednik vlade in zu-naji minister Kjoseivanov prišel v Berlin dne 5. julija. Obisk bo uradnega značaja in bo trajal dva dni.
Kjoseivanov bo imel več sestankov z zunanjim ministrom von Ribbentropom in bo sprejet tudi pri Hitlerju. Politično važnost teh razgovorov vsi poučeni krogi zelo povdarjajo. Pač pa bodo gospodarski razgovori še precej omejeni, ker ni verjetno, da bi bila že ob tem času podpisana nova gospodarska in tgovinska pogodba. Pogajanja za to pogodbo še niso dovolj napredovala.
Iz Češke
Dva nemška policista - obsojena
Praga, 26. junija. AA. (DNB). Dva nemška policista, ki sta bila zapletena v umor v Nachodu, je vrhovno nemško sodišče v Pragi obsodilo vsakega na 15 let težke ječe, na 10 let izgube častnih pravic in na plačilo sodnijskih stroškov. Sodišče je ugotovilo, da sta kriva in da sta bila zapletena v ta uboj.
Tenis v Wimb!edonu
London, 26. julija. AA. (Reuter). V Wienble-donu so bile odigrane danes te-le teniške tekme: Kukuljevič je premagal Kighena (Holandija)6 : 1, 4 : 6, 6 : 1, 6 : 0, Drobny (Češka) jc premagal Kitajca Hoa s 6 : 1, 6 : 2, 6 : 4, Palada Worbly-a s 6 : 0, 6 : 0. 6 : 0, Canepele-Coopcr 7 : 5, 6 : 4, 6 : 3, Seyis-Nikolaides 2 : 6, 6 : 2, 7 : 5, 4 : 6, 6 : 2, Tlocinski-Savata 6 : 2, 6 : 0, 6 : 3, De Ste-fani-Bavarowsky 3 : 6, 6 : 4, 7 : 5, 7 : 5, Sigetti-Robertson 12 : 10, 6 : 4, 6 : 4, Elwood Cook (Amerika) — Boussus (Francija) 1 : 6, 6 : 4, 6 : 0, 6 : 3, Auslin-Asbolh 6 : 1, 6 : 4, 12 : 10, Ceiner- Gen-tienne 6 : 1, 9 : 7, 6 : 2, Abduc Selam-Metaxa 6 : 2, 6 : 4, 3 : 6, 6 : 4.
Atene, ,26. junija. AA. (Atenska agencija) Kralj Jurij in prestolonaslednik Pavel ter presto-lonaslednica Katarina so se danes dopoldne ukr-cali s svojim spremstvom na Krfu na jahto »Helas«, s katero potujejo v Italijo. Grška kraljevska rodbina bo prisostvovala v Florenci poroki grške prin-cesinje Irene z vojvodom Spoletskim.
Ivan Likar — 85 letnik
Celje, 25. junija.
V	torek bo obhajal v Celju svojo 85-letnico eden najstarejših in najzavednejših Slovencev g. vladni svetnik Ivan Likar. Kdo ga ne pozna, kdo ga ne ljubi, kdo ga ne spoštuje, če pozna njegovo plodonosno življenje, če jiozna zgodovino njegovega življenja, ki jo bilo življenje za narod, slovenska društva, čitalnice itd.
Doma je iz Cerknega iz Julijske Krajine. Njegov oče je bil organist. Že v mladih letih se je naučil orglanja in igranja na violino. Šolo je dokončal z odliko v Idriji, jiozneje pa se je posvetil trgovskem poklicu. Pri pevskem društvu in dra-matskih predstavah v Čitalnici je pozneje deloval skupno z direktorjem srednje tehnične šole v Ljubljani Ivanom Šubicem in južnejšim maribor sli i m knezoškofom dr. Andrejem Karlinom, ki sla bila takrat še dijaka.
V	Celje je prišel g. Likar 1. 1876. Tu je stopil v pisarno dr. Josipa Serneca in ostal tukaj 18 let. Pozneje mu je banka Siavija izročila celjsko za stopstvo, katerega je vodil do 1. 1922. Tudi v Celju je mnogo sodeloval pri godbenih društvih Celjskem pevskem društvu, pri katerem deluje žo nad 45 let. Zveza jugoslovanskih pevskih dru štev ga je za več kot 25-letno aktivno sodelovanje v pevskem društvu odlikovala s častno diplomo G. Likar pa je sodeloval tudi v drugih društvih Zlasti se je odlikoval v političnih borbah meri Slovenci in Nemci ter je nastopal vedno kot zvesj narodnjak in zaveden Slovenec. Leta 1932 je bi' odlikovan z redom sv. Save V. stoj>njo. Ob njegov 85-letnici želi vsa celjska javnost, da ga Bog olira ni še mnogo let. Naj živi!
Smrtna nesreča g. Borisa Jenka
Ljubljana. 26. junija 1939.
V	noči od sobote na nedeljo se je peljal n Bleda v Bohinj znani ljubljanski športnik Boris Jenko, sin primarija dr. Jenka. Vodil je majhen avtomobil Topolino. znamke Fiat. V Soteski je prezrl, da zavija cesla čez most na desni breg Savo in je zapeljal po stari cesti naprej Hitro pa je zapazil, da je zavozil po napačni cesti ter se je hole! vrniti. Ker je stara cesta že precej zane marjena in precej ozka. avtomobila ni moge obrniti, ampak je vozi! nazaj taUo da je skozi od prta vrata gledal nazaj. Ker ie opuščena ccstr brez prometa, jo je ob robovih zarasla visok: trava in tako ni videl, da mu je avlo z zadnjim kolesi že prišel čez rob ceste. Takoj nato se ic avto zazibal in prevrnil 15 m globoko v 6trugf Save. Avto je obležal najx>l v vodi in napol na suhem. Boris Jenko pa ie pri padcu odlelcl iz avtomobila in udaril z glavo ob skale v strugi Zlomil si je dvakrat tudi desnico. Pri padcu jc Borisu Jenku počila lobanja in je bil najbrž na meslu mrtev. Spremljevalka, ki se je vozila ? njim, je po srečnem naključju odnesla samo nekaj prask in hitela j>o pomoč v bližnjo želez niško čuvajnico, odkoder so telefonirali po reševalni avto na Bled. Delavci iz bližnje žage, ki jih je železniški čuvaj poklical na pomoč, niso mogli ničesar pomagati, ker je bila vsaka pomoč zaman V temni noči jo bilo kai Čudno videli. kako iz struge šumeče Save sveti močan reflektor, ki jo kljub velikemu padcu oslal ne-
poškodovan. Hudo prizadeti družini primarija dr Je
Jenka naše iskreno sožalje.
poiaviie na trgu iudi marelice ki 60 iih pripeljali iz Subolice in iz Dalmacije ter breskve z Dalmacije.
KULTURNI OBZORNIK
Bolgarska knjiga
Po več drugih je nazadnje le prišlo tudi do recipročne jugosiovansko-bolgarske razstave knjig. Vsekako je karakteristično, da sta bili obe razstavi odprti isti dan (18. t. m ), prva v Belgradu, druga v Sofiji. Pomena teh dveh razstav ne morem v dovoljšnji meri podčrtati. Na naši, kakor tudi na bolgarski strani so oblasti, še bolj pa zasebniki pokazali veliko mero ljubezni in truda, da je vse delo, ki ni bilo malenkostno, uspelo. Obenem so na otvoritev razstav odšli posebni odposlanci z bolgarske in naše strani. Od bolgarske strani so nahajajo te dni v naši državi pesnica Liza Bagr-jana, dalje Dora Todorova, Nade Bolgar (žena, ki se peča z gledališko kritiko), podpredsednik bol-garsko-jugoslovanske lige advokat Miho Dragi jev, slikar Penčo Georgijev in knjigarnarja-založnika Filip Cipev in Hadžijev. Ob tej priliki in posebej še, ker se te dni vrši v Ljubljani letni občni zbor Jugoslovansko-bolgarske lige, katerega se bo udeležilo tudi nekaj bolgarskih gostov, bom v naslednjem spregovoril na kratko o bolgarski knjigi na splošno.
Videz je, da bolgarski narod knjigo visoko ceni. Do tega prepričanja namreč pride človek, če iz meseca v mesec sledi številne bibliografske izpise, ki jih prinašajo na platnicah, še večkrat pa kar na zadnjih straneh teksta bolgarske književne revije ali pa književni tednik »Literaturen glas«. Ni dolgo tega, ko sem bral simpatično poročilo, da si marsikatero za možitev godno deklo preskrbi med drugim tudi primerno zbirko knjig, ki jih prinese svojemu možu za do!o. Vsekakor je 3000 čitalnic in knjižnic, kolikor jih imajo v Bolgariji, lepa številka, ki je zlasti važna zato, ker iz nje vidimo, da se prav potom knjižnic širi duhovna kultura tudi na podeželje, zlasti še, ker — kakor bomo pozneje videli — prodaja knjig v Bolgariji ni tako lahka, kakor marsikje drugod, pa pridejo zato izposojevalnice knjig bolj do veljave. Bolgarska inteligenca, ki bi morala biti največji odjemalec na knjižnem trgu, je sorazmerno siromašna in pogosto ne zmore denarja za nove knjige (isti slučaj doživljamo zadnja leta tudi pri nas!!), pa jih kupuje ali po antikvarnah in podobno, ali pa si jih enostavno izposoja.
Izvirna bolgarska beletristika je sorazmerno mnogoštevilna. Za Bolgare je karakteristično, da traja pri njih še dandanašnji pesniška povodenj, ki je recimo, pri nas že pred več leti uplahnila. Seveda s tem nimam namena reči, da ne uspeva proza. Uspeva in celo dobro uspeva. Posebej na področju zgodovinskega romana je ustvarjeno dosti novega, dasi ne morem reči vedno klenega. Kljub lanski smrti najpopularnejšega bolgarskega pripovednika Jordana Jovkova 111 drugega, Antona Strašimirova, imajo Bolgari še vrsto pisateljev, ki pišejo zrela umetniška dela in dosegajo pri občinstvu velik uspeh. Posebej je treba omeniti Elina Pelina, Nikolaja Rajnova, Dobri Nemirova, Konstantina Konstantinova, Ilijča Volena, Svetoslava Minkova, Slavča Krasinskega, Orlina Vasileva, Georgi Karaslavova in Angela Karalijčeva med prozaisti.
Med pesniki bi omenili pri nas že znano Lizo Bagrjano, Jordana Statijeva, Asena. Rawvetnikoya„ Nikola Furnadžijeva, Dimitra Panteleeva, Hrista Radevskega, med kritiki pa zlasti Vladimir,ia Vasileva, Nikolaja Dončeva, Borisa Jocova, Georgi Ganeva, Jordana Badeva, Georgi Konstantinova in Ivana Radoslavova.
Seveda je zanimanje veliko tudi za starejše pisatelje in pesnike, tako predvsem za Vazova, Ja-vorova, Boteva, Lili jeva, Slavejkova itd. Med dra-
matiki pa imajo uspeh dela Štefana Kostova, Strašimirova, Jovkova, Vasila Drumeva, Rača Stoja-nova in Štefana Savova.
Bolgarska knjiga je v našem denarju sorazmerno poceni. Povprečno stanejo knjige 20—60 levov. Seveda bolgarski založniki zalagajo najraje dela že znanih in priznanih pisateljev (kakor povsod!). Zlasti odkar je uveljavljen zakon o avtorskem pravu, morajo biti založniki še opreznejši. Seveda imajo tudi Bolgari pisatelje, ki so dosegli visoke honorarje, tako zlasti Jovkov, pa Pelin, Trajanov, Kajnov, Lilijev, Kostov itd., ki je pogosto dosegel številko 3000 levov po tiskovni poli. Seveda pa so normalni honorarji zdaleč manjši, tako da večji del bolgarskih književnikov živi skromno življenje in so v mnogih primerih navezani na državno pomoč. Zabeležiti pa je treba, da se je bolgarska država v skrbi za svoje književnike izkazala kakor malo katera druga v Evropi. V tej smeri bi ji mi prav lahko sledili.
Mod vsemi knjigami vržejo največ mladinske in pa šolske. Mladinska literatura je, kakor je bilo že parkrat poudarjeno na straneh tega lista, na dostojni višini, tako da 60 sami Bolgari opravičeno ponosni nanjo. Izdaje so pogosto sila bogato opremljene, zadelo ilustrirane (Bolgari imajo nekaj talentiranih ilustratorjev mladinskih del) in kar je najvažnejše — kljub več kot dobri opremi — poceni.
Omeniti moram, da je pri Bolgarih prevodna književnost zelo razvita, kar je v precejšnji meri v škodo domači književnosti. Zlasti veliko prevajajo Ruse. Klasike imajo vse prevedene, prevajajo pa v veliki meri tudi sodobne ruske pisatelje, tudi pesnike. Znana je tesna povezanost bolgarske književnosti z rusko. Zato je razumljivo, če je bolgarski prevod Puškinovega »Evgenija Onje-ginac doživel že pet izdaji Od novejših prevajajo zlasti Alekseja Tolstega, Gorkega in Šalohova. Na splošno je še danes ruski vpliv v bolgarski kulturi močan, tako n. pr. sofijska opera večinoma daje same ruske skladatelje. Seveda prevajajo precej tudi iz francoske, nemške in angleške književnosti, dočim smo — čudno — ostali Slovani sorazmerno zapostavljeni, če izvzamem Poljake, ki so prav tako dobro zastopani. Prevodi iz srbohrvaščine so se pojavili v večji meri šele pred kratkim, prevodi iz slovenščine pa so — razen nekaj malenkosti — docela sporadičen pojav.
Po zadnjih statistikah imajo Bolgari okrog 450 listov in skoraj 400 revij in v tem oziru prekašajo (po številu listov!) celo Angleže. Število dnevnikov se vrti okrog 30. Izključno književne revije imajo Bolgari tri: »Zlalorog« (ureja Vladimir Vasilev), »Umetnost in kritika« (Georgi Canev) in »Bolgarska misel« (M. Arnaudov). Med ostalimi so omembe vredne še naslednje revije: »Filozofski pregled« in »Slara Planina«. Aktualen je tudi književni tednik »Literaturen glas« (D. B. Mitov).
Ce omenim še glavne založnike, bo tale pregled približno končan. To so »Hemus«, dalje založbi T. F. Cipeva in Hrista Daneva (zadnji izdaja večinoma šolske knjige). Seveda je še več manjših založniških podjetij, posamezniki pa tudi 6ami izdajajo svoje knjige. Naklada knjig (s podroSja beletristike) se vrti med 1000 —2000, najpopularnejši pisatelji pa dosezajo tudi 4000 izvodov. Zanimivo pa je, da pisatelji prejemajo honorar ne kakor pri nas skupno, ampak procentualno.
Taka je podoba današnje bolgarske knjige. Škoda je samo, da Ljubljana ne bo deležna te razstave, ki je pomembna zlasti zaradi tega, ker je njen glavni cilj, da nam prikaže razvoj povojne bolgarske književnosti, ki res ni majhen. T. P.
Zaključek gledališke sezone v Mariboru
1. N e s t r o y : Utopljenca.
Konec sezone je uprizorilo mariborsko gledališče Nestroyjevo burko »Utopljene a«, v režiji Vladimirja Skrbinška.
Nestroy je vzlic časovni odmaknjenosti svojih oseb in problemov vendarle tudi še danes zabaven in zanimiv. Zabaven za gledalca brez predsodkov, ki uživa nad Nestroyjcvimi zabavnimi modrijani in norčavimi zapletki, in zanimivi za ljudi s predsodki, ki najdejo v tem krotkem bidermajerskem ciniku sledove ro.mantične nostalgije in kritike.
Delo je bilo v tukajšnji uprizoritvi znatno predelano in dopolnjeno, mimogrede povedano —• ne popalnoma v slogu izvirnika in v korist predstave. Dopolnila so bila glasbena in tekstna. Prvo je oskrbel tukajšnji kapelnik J. Jiranek, druge D. Gorin-šek. Ti dostavki so, neglede na stilno neskladnost, v veliki meri zavlekli tempo predstave, ki mora biti burkasta nagel in poskočen.
Situacijska in deloma tudi besedna komika uprizorjenega dela se razvija ob igralski sili dveh izrazito smešnih oseb — ključavničarja Smole in najemnika Buče. Zlasti prva oseba — Smola, je nosilec Ncstroyjeve svojevrstne šaljivosti in — njegove življenjske ire.nije. Zal, da g. D. Gorinšek kot ključavničar ni docela zadovoljil. Nc da bi mu nemara primanjkovalo krepkih komičnih učinkov, v tem pogledu je celo pretiraval in zlasti pre-drastično podčrtaval ključavničarjevo nagnjenje k pijači. S temi in takimi vnanjimi poudark pa je karaklemo figuro docela šabloniziral in prezrl njeno človeško vsebino — tragikomičnost njenega značaja, ki je ves nestroyevski. Bolje je bil igran sicer enostavnejši Buča. Mo.lila ie samo očitno ko-kopirana dolenjščina, ki je P. Kovač nc obvlada.
Bogataš Štefan g. Vlad. Skrbinška je bila prijetno razgibana odrska ustvaritev. Zelo ljubka in vedra jc bila gdčna. J. Igličeva kot Katrica. Gdčna. Igli-čeva se igralsko dobro razvija, kar ji ho kot su-breti v veliko korist. Družbo poklicnih prisklednike,v — Štiflerja, Robiša, Senico in Jalna — 60 prijetno zaigrali in odpeli gg. Angelo Jarc, Anatol Manoševski, Ivo Anžlovar in Edo Verdonik. Vode-tovo je igrala z učinkovita norčavostjo gospa Vida Kovičeva Omeniti še moramo: Ju6ta Košuto kot notarja, Milana Košiča kot Anto.na, M. Harastoviča kot Franceta in Danico Savinovo kot Miciko. Hlapce pri Buči so igrali gg. Fr. Blaž, L. štandeker in B. Brunčko.
2. Potovanje v Benetke.
Louis Verneuil in Georges Berr, Potovanje v Benetke. Komedija v treh dejanjih. Predstava v korist Združenja gled. igralcev. Režija g. E. Ver-donika.
Za benefično predstavo si je izbralo Združenje igralcev Verneuilova komedijo »Potovanje v Benetke«, ki sc odlikuje s tekočim dialogom, vedrim humorjem in učinkovitim happyendom. Od svojega moža nekoliko zanemarjena mlada ženica najde po nenevarnih blodnjah z na mo.č nenadarjenim »za-pcljivcem« navsezadnje skesano pot v zakonski pristan.
Podjetno ženico je igrala zelo prepričevalno gdč. Branka Rasbergerjeva. Njenega moža Michela je upodobil z nekoliko rutinska razgibanostjo g, Lj. Crnobori. Tragikomični zapeljivcc g. Eda Verdo-nika jc bil neroda, kakršno dejanje zahteva. Zvito-repega komornika jc igral g. L. Štandekcr, Ed. Chardorma g, P. Rasberger.	—a.
Kažipot v Krko na Koroškem
Salezijanski zavod v Ljubljani, ki že nekaj let organizira slovenska romanja v Krko na Koroškem na grob svete F.me, je zdaj v svojih knjižicah št. 134 a izdal poseben Kažipot v Krko na Koroškem na 72 straneh. Izdelala sta ga prof. dr. Iiomrrn Savnik, znani geograf in poznavalec slovenske zemlje, ter ravnatelj salezijancev gospod dr. Fr. Knific. Tako sta se združila zemljepisec in bogoslovec, da podasta vse zanimivosti dežele in cerkvenih spomenikov, ki spominjajo na življenje svetnice sv. Eme, o kateri se danes splošno širi mnenje, da je bila slovenskega rodu. Prvi — zemljepisni del — je razdeljen v več poglavij, v katerih pisatelj opisuje način potovanja iz raznih slovenskih središč v Krko, bodisi preko Celovca in Gospe Svete ali pa tudi preko Beljaka. Tako opisuje pot skozi Karavanški predor pri Jesenicah v Celovec, pot, po kateri se pride iz Ljubljane. Potem pot iz Maribora do državne meje pri Pre-valjnh ter skozi Podjuno v Celovec, kateremu je posvečeno posebno poglavje z ozirom na pomen, ki" ga "je imel v slovenski kulturni zgodovini. Njemu sledi opis Vrbskeaa jezera in Otoka. Iz Celovca vodi pot k sv. Etni preko Gosposvetskega
polja, kateremu je pisatelj posvetil nekaj lepih besed, opisujoč pomen slovenskega knežjega usto-ličenja, ki ga podaja natanko po vetrinjskem opatu. Posebna pot pelje tudi preko Beljaka in mimo Osoj, kraja Mulca osojskega, poljskega kralja. Ko opiše še pot iz Celovca proti Ljubelju in iz Celovca na Jezersko, je zaključen prvi — zemljepisni del, ki uvaja romarja v spoznavanje slovenske Knroške in njenega pomena za nas ter jo tudi prikazuje s številnimi slikami.
Drugi del pa je posvečen spominom na sveto F.mo. Pisatelj podaja natančno zgodovino krške cerkve od ustanovitve (1043), ko jo je ustanovila sv. Ema, potomkinja slovenskega koroškega plemiča Svetopolka in torej slovenskega rodu. Nadalje zasleduje usodo cerkve v času benediktink (1043 do 1070). do zidanja stolnice (1160), ki jo je začel škof Roman kot spomenik na grob ustanoviteljice Eme Sledi opis stolnice, kakor je rastla v raznih dobah, gotski, renesančni, zgodnjem, visokem jn poznem baroku, do ukinitve samostana po Jožefu II., ko je ta stolnica postala podeželska cerkev. Po mrtvih letih (1788—1890) je sledila poživitev cerkve (1890—1923 benediklinke). Lela 1926 se je začela popolna prenovitev ter so samostan prevzeli redovniki 6alvatrojanci. Odkar pa je 6veta
Maroški sultan Sidi Mohamed, ki jo blizu Pariza v gradiču do Camp na oddihu, je prišel v Pari« ua obisk k ministrskemu predsedniku Daladierju.
25 smotk, zvečer detektivski roman
Dr. Colijn, holandski ministrski predsednik, ki je te dni obhajal svojo 70 letnico, ima — kakor vse velike osebnosti — tudi svoje slabosti, ki se je o njih nabralo mnogo anekdot in je vprav zato ljudstvu priljubljen. Tako je dr. Colijn strasten kadilec smotk. Ne*znanske množine smotk porabi, in sicer na dan najmanj 25. Teh 25 smotk mora biti vedno pripravljenih kje blizu njega, da kar poseže po njih. Nobeno posvetovanje ministrov, nobena seja ne mine, ne da bi imel dr. Colijn pred seboj polno škatlo smotk. Ko je bila v Londonu gospodarska konferenca, kjer je bil dr. Colijn na čelu holandskega odposlanstva, ga je obiskal neki angleški časnikar, ki je hotel videti, kakšno je v hotelski sobi tega velikega državnika. Poročal je, da je bilo v njegovi sobi jako pusto, a na mizi je videl dvoje stvari: zabojček smotk in sv. pismo.
Ko se je dr. Colijn nekoč z nekim visokim uradnikom peljal z vlakom, mu je dejal: »Rad bi vam pouudil kako 6motko, pa ne morem, ker jih
imam samo 25 pri sebi.« Vendar pa dr. Colijn ni suženj tobaka. Vsako leto enkrat 6e za dva ali več tednov zdrži kajenja. Takrat se ne dotakne niti ene smotke. Pravi, da to stori samo zato, da si utrjuje voljo. Saj bo vsak kadilec vedel, kako težko se je odreči kaji, čeprav le za nekaj tednov.
Dr. Colijn ima pa še drugo strast, in sicer branje detektivskih romanov. Dr. Colijn, ki ima čez dan polno glavo dela, ne more podnevi čitati, pač pa bere ponoči, in sicer od polnoči do ene, preden zaspi. »Če imam kdaj kak jako hud dan,« je sam dejal nekoč, »pa berem v tej nočni uri kak angleški detektivski roman«. Tako se je izjavil šele pred nekaj dnevi. Komaj pa so po svetu zvedeli za to njegovo slabost, so mu že začeli iz vseh krajev pošiljati detektivske romane. Iz tega je razvidno, kako je dr. Colijn med ljudstvom priljubljen, čeprav, ali nemara prav zato, je kot državnik trd in neizprosen.
ŠPORT
BSK : Slavija (Praga) 3:0
BSK je včeraj nastopil v svoji prvi letošnji tekmi za srednjeevropski pokal. Na domačem igrišču v Belgradu je sprejel češke nogometaše, moštvo SK Slavije. V tej prvi tekmi je požel velik uspeh, saj se po včerajšnjem rezultatu že skoraj lahko smatra, da si je priboril vstop v drugo kolo. Pred sodnikom Italijanom Scorzo-nijem sta moštvi nastopili v sledečih postavah: Slavija (Praga): Truhlaf, Daučik, Pruha, Nožir, Kopecki, Ilorak, Vacek, Bičan, Vytlačil. BSK pa: Mrkušič, Stojiljkovič, Dubac, Manola, Dragičevič, Lechner, Glišovič, Vujadinovič, Valjarovič, Božo-vič, Podhraški. — BSK je takoj začel z nevarnimi napadi, toda njegov napad je imel pred vrati gostov izredno smoio. Zlasti mnogo je delal napak Božovič. Kljub premočni igri je prišlo do prvega gola za domače šele v 29. minuti prvega polčasa, ko je streljal Božovič ter s silnim udarcem pod vratarjem plasiral v mrežo 1:0 za BSK. V prvem polčasu so Cehi sicer imeli dve, tri prav povoljne šanse za spremembo rezultata, vendar so jih zato domači imeli neprimerno več ter bi bili lahko vodili s tremi do štirimi goli prednosti že v tem polčasu. V drugem polčasu so Belgrajčani svojo premoč še stopnjevali; potisnili so Cehe v popolno obrambo. Slavi ji je pretil prav katastrofalen poraz; edina sreča je bila v tem, da je včeraj BSK-ov napadalni trio glede
streljanja popolnoma odpovedal. BSK-ov notranji trio je igral tako slabo in si kvaril sam sproti vse sijajne pozicije, da je končno začelo belgrajsko občinstvo samo protestirati proti njegovi slabi igri. V napadu je bil zelo dobro razpoložen Glišovič, preko njega pa so včeraj igrali neverjetno malo. BSK včeraj ni imel posebno zanesljive obrambe, zato pa je imel neverjetno sijajno halfovsko linijo, v kateri so bili odlični vsi trije, Manola, Dragičevič in Lechner. Ti trije naši halfi so Čehom onemogočili vsako akcijo in razbili že v začetku igre napad Slavije tako, da je potem do kraja igral raztrgano. V drugem polčasu kljub ogromni premoči domačih dolgo časa ni bilo gola. Šele v 25. minuti je Glišovič pobegnil, imenitno podal Valjareviču, ki je z dveh metrov neubranljivo potisnil v mrežo — 2:0 za BSK. V 30. min. je prišlo do prostega strela proti Slaviji. Glišovičcv ostri strel je mimo vratarja švignil v mrežo in že je bilo 3:0 za BSK. Do kraja igre so BSK-ovci imeli še celo vrsto neverjetno lepih šans, pa niso izkoristili nobene več. — Po včerajšnji tekmi je že skoraj gotovo, da bo BSK odšel namesto praške Slavije v drugo kolo tekmovanja za srednjeevropski nogometni pokal, kajti Slavija ga skoraj ne bo utegnila poraziti v Pragi s tako visokim rezultatom.
Turnir ob 10 letnici SK Korotana
V	nedeljo je bil na igrišču SK Korotana na Rakovniku jubilejni turnir SK Korotana ob priliki desetletnice tega kluba. Na turnirju so poleg slav-ljenca sodelovali še trije drugi ljubljanski klubi: Grafika, Jadran in Mars. Dopoldanskih in popoldanskih tekem se je udeležilo prav lepo število gledalcev, ki so bili priče solidnih nogometnih iger.
Mars : Grafika 3:0
Najprej sta dopoldne nastopili moštvi SK Grafike in SK Marsa. Po energični in živahni igri, v kateri se proti koncu žo niso več posebno trudili, so Marsovci premagali svoje nasprotnike s 3 : 0. Marsovci so bili vso tekmo v veliki premoči ter bf bili lahko zmagali z izdatnejšim rezultatom. Mars je danes menda edino ljubljansko prvorazredno moštvo, ki vsako srečanje vzame za resno in vselej igra odločno.
Jadran : Korotan 5:2
Čeprav je Korotan nudil v drugi dopoldanski tekmi močan odpor, so izkušenejši in boljši Trnov-•ani zmagali v zložni igri s 5 : 2. Obe moštvi sta predvedli prav lep in dopadljivi nogomet.
Grafika : Korotan 1:0
Popoldne se je jubilejni turnir SK Korotana nadaljeval. Slavljenec SK Korotan, ki je bi! dopoldne premagan od SK Jadrana, je igral popoldne z drugim dopoldanskim premagancem SK Grafiko. Obe moštvi sta bili precej izenačeni in je zmaga pripadla srečnejšim. Grafika je pokazala nekoliko več nogometnega znanja ter je zmago dejansko zaslužila.
Mars : Jadran 3:2
V	zadnji tekmi sla se pomerila oba dopoldanska zmagovalca, Mars in Jadran. Mars je zopet opravičil dobro mnenje, ki ga ima o njegovi igri
■ ^'AflMnanMMnm^HHBnni
Ema bila prišteta svetnikom, raste njena slava vedno bolj. Ob koncu pa pisatelj poda še natančen opis notranjščine romarske cerkve. Ves Kažipot krase zanimive slike, ki ponazarjajo tekst. Na zadnji strani je priložena tudi zemljepisna skica slovenske Koroške in poti do Krke.
vse letošnje leto ljubljansko nogometno občinstvo. Moštvo je zaigralo neverjetno ambiciozno, dovolj ostro in požrtvovalno ter je premagalo Trnovčane popolnoma zasluženo in prepričljivo z rezultatom 3 : 2. Mars zdaj skoraj od tekme do tekme bolj napreduje in obeta "da se bo še do letošnje jeseni razvil v prav dober klub, s katerim bodo morala prav resno računati vsa slovenska prvorazredna moštva. Prireditelj, jubilant SK Korotan, je turnir organiziral in izvedel v vsakem pogledu odlično.
Nekaj domačega športnega sporeda
Na Jesenicah je bil olimpijski dan s prav bogatim sporedom. Dopoldne je bila nogometna tekma med juniorji Bratstva in Kovinarja; zmagalo je Bratstvo s 4:2. Ob 11 dopoldne je bil štafetni tek okrog Jesenic. Zmagalo je Bratstvo pred Gorenjcem in Kovinarjem. Popoldne je bil tableteniški turnir, pri katerem je zmagal Leon Miceli, član Gorenjca. Razen lega je bil popoldne tudi prav lepo uspeli lahkoatletski meeting, pri katerem je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. Končno je bila še nogometna tekma med Bratstvom in Kovinarjem. V tej tekmi je zmagalo Bratstvo z 10 : 1. — V Murski Soboti je bila lepa plavalna prireditev, na kateri so nastopili v prvi vrsti mariborski plavači, udeležilo pa se je je tudi mnogo domačih plavačev. — In končno je bila še v Kranju kolesarska dirka, pri kateri je v turistični skupini na progi 34 km zmagal Sajovic, na dirkalni progi 46 km pa Bartelj. Dirko je organiziral in izvedel I. GMK. — V Litiji pn je bilo tekmovanje v teku čez drn in strn. Pri tem tekmovanju je že tretjič zapovrstjo zmagalo moštvo SK Ilirije, ki je pri kategoriji posameznikov zasedla obe prvi mesti, prav tako pa si je s svojo ekipo osvojila tudi prvenstvo za moštva. — V Celju je bil v korist olimpijskega fonda teniški turnir na teniškem prostoru SK Celja. Nastopili so štirje igralci in ena igralka. — Na Glaziji pa je bila popoldne tudi nogometna tekma liied juniorji SK Celja ln I. SSK Maribora. Mladi igralci so svojo nalogo vzeli zelo resno. Po lepi in temperamentni igri je Celje zmagalo z 2 :1.
Vesti športnih zvez. klubov In društev
Jugonlovanulia zim.iknSportna zmza. Trajričnn Je umrl dolgoletni tekmovalec - reprezentant a. .1 e n k n Hori». Zvezni odborniki, člani zveznih odsekov in tekmovalci, udeležile so pogreba, ki bo dance ob 5 Iz Leonišča!
I1UBI1ANA
O načrtih za ureditev ljubljanskega železniškega vprašanja
LJubljana, 27. junija.
Združenje Inženirjev in arhitektov v Ljubljani je v ponedeljek zvečer priredilo debatni večer o ljubljanskem železniškem problemu. Inž. Drago Leskovšek je obdelal doslej znane predloge za rešitev ljubljanskega železniškega vozla in povedal mnogo zanimivih številk, ki doslej še niso bile znane.
Železniški promet
Ljubljanski železniški problem je trojen. Je najprej čisto železniško-tehničen, drugič je problem cestnega prometa v Ljubljani in je nazadnje najvažnejša ovira pri razvoju ljubljanskega mesta. Ljubljanska postaja je glede na poslopja in železniške naprave danes skoraj prav takšna, kakor je bila pred devetdesetimi leti, ko Je prvič stekla do Ljubljane Južna železnica. Kljub temu, da bo ljubljanska postaja obhajala čez dva meseca devetdesetletnico svojega obstoja, bi morda še kako mogli potrpeti s premajhnimi postajnimi napravami, če se ne bi železniški promet tako silno razvil. Pred devetdesetimi leti je prihajal na ljubljansko postajo en par brzovlakov na dan. Danes vozi v Ljubljano dnevno štirinajst parov brzih vlakov in 40 parov potniških vlakov, tovornih vlakov pa raje ne štejemo. Potniški promet je tako zelo narastel, da ie Ljubljana približno enaka Belgradu. Ob posameznih dnevih, zlasti pa ob poletnih nedeljah pa je ljubljanska postaja po osebnem prometu mnogo močnejša kakor Belgrad. Od vseh mest v Jugoslaviji ima eamo še Zagreb močnejši osebni promet.
Cestni promet
Železniška proga pa seka v LJubljani najvažnejše prometne žile, na katerih je promet z vozili tudi že hudo narastel. Zadnje štetje pred dobrim tednom je pokazalo, da vozi čez prelaz na Tyrševi cesti v 24 urah 970 vozil in 3825 koles samo z ene strani. Doslej zaznamovani maksimum pri prelazu na Tyršcvi cesti pa je dosegel v 18 urah 2045 vozil in 9600 kolesarjev. Ce upoštevamo, da so na prelazu včasih zaprte zapornice celo do pet minut, potem lahko razumemo, da so v takem primeru nekoč našteli 70 kolesarjev, ki so čakali, kdaj se bodo zapornice dvignile. Na prelazu na Gosposvetski cesti je promet nekoliko manjši, vendar tudi še zelo močan, zlasti pa poleti, ko z Gorenjske prihajajo tuji avto-mobilisti. Vse polno je še drugih prelazov, ki jih železnica zapira. Posebno znan je prelaz na Janševi cesti za šišenskim kolodvorom, ki je zaprt povprečno tri ure na dan. Pa tudi prelaz na Tyrševi cesti je nekoč odnesel že lep rekord. Bil je namreč v 24 urah zaprt skupno nad 5 ur.
Največja ovira razvoju mesta	1
Zemljevid mesta Ljubljane pa pokaže, kako Zelo reže v meso razvoju mesta ljubljanski kolodvor. Ljubljano oklepa železniška proga in «d Šmartinske ceste pa do Tyrševe na dolžino 1200 metrov ni nobenega prehoda čez kolodvor. Tudi od Tyrševe ceste do prehoda na Janševo cesto ni pomembnejšega prelaza, tako da ta del proge zopet zapira 1300 metrov dolg pas. In vendar živahna gradbena delavnost v smeri ob Tyrševi cesti jasno kaže, kam se bo v bodoče Ljubljana razvijala.	,
Vse te probleme sedaj predelava tehnični biro, ki je bil ustanovljen po nalogu prometnega ministra dr. Spaho pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. Ta biro je bil ustanovljen zato, da izdela podroben in točen načrt za poglobitev ljubljanskega kolodvora in proge. Prav tako pa
pretresa pomembnost vsakega drugega načrta za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja. V zadnjem času ie vzbudil precej pozornosti načrt inž. Klopčarja, ki je predlagal, naj ostane vse pri starem, rešitev cestnega, tramvajskega in drugega prometa pa naj da podvoz pod železniško progo in ob njej na obeh straneh poglobljeni cesti na odseku od Tyrševe do Gosposvetske ceste. Ta rešitev je od projektanta bila ocenjena na 6 milijonov din. Tehnični biro je napravil točen preračun in ugotovil, da bi stala 16 milijonov din, čeprav jo moramo smatrati kot izhod za silo.
Drug stvaren predlog je načrt prof. arh. Plečnika, ki predlaga, naj gredo Tyrševa in Gospo-svetska cesta z velikimi nadvozi čez progo. Izvedba teh dveh nadvozov je ocenjena na 30 milijonov din.
Načrt g. Vidica, ki Je predlagal trikotniški kolodvor med sedanjo gorenjsko progo in železniško progo proti Rakeku na prostoru, kjer so zdaj železniška skladišča, ni izvedljiv, ker bi imela postaja prekratke tire. Ker naj bi bil ta kolodvor in vsa proga dvignjena, bi zahteval še večje gradbene stroške kakor poglobitev kolodvora.
Vsi drugi predlogi glede na načelno odločitev, da naj bo kolodvor prehoden (ne čelni I) in da naj ostane 6redi mesta, sploh ne pridejo v poštev za rešitev ljubljanskega železniškega problema. Poglobitvi železniškega kolodvora in proge se očitajo velikanski milijoni, ki bi jih njena izvedba požrla. V tem primeru moramo ločiti stroške za poglobitev od stroškov za ureditev kolodvora in stroškov za preložitev kurilnic in ureditev ranžirnega kolodvora. Vse te preureditve so nujno potrebne že iz železniško-tehničnih razlogov in bi stale svoje milijone, pa naj bi ostal kolodvor v sedanji višini, ali pa če bi bil poglobljen ali nadvišan. Poglobitev sama pa bi stala po točnem obračunu, ki ga je tehnični biro zdaj že izdelal, 45 milijonov din. Če primerjamo to številko s stroški za nadvoza na Tyrševi in Gosposvetski cesti, ki zasilno rešita le cestni promet na teh dveh prelazih na škodo lepote mesta in prijetnosti cestnega prometa, potem poglobitev ni predraga, saj reši ugodno skoraj vse železniške prelaze v Ljubljani.
Zatem je govoril 5e univ. prof. inž. Horvat, ki je orisal vse dolgotrajne napore mestne občine za rešitev ljubljanskega železniškega problema. Kot tretji je govoril inž. Stanko Dimnik, ki je poudaril, da mora najugodnejša rešitev železniškega problema zadovoljiti najprej železnico, zatem ljubljansko mesto in nazadnje cestni promet. Načrt inž. Klopčarja rešuje samo zadnje. Država sama priznava pomembnost rešitve takih železniških vozlov in je zato za Skoplje določila 200 milijonov, s katerimi bo urejen tamkajšnji kolodvor. Za preureditev belgrajskega kolodvora in njegovo modernizacijo pa je pripravljen načrt, ki bo zahteval 400 milijonov din. Zato ni preveč, če zahtevamo v Ljubljani ureditev in poglobitev kolodvora, ki bo vsa kompletno izdelana z vsemi železniškimi napravami stala 150 milijonov din, katere pa bomo jjotrebovali v etapah v daljši gradbeni dobi.
Ob zaključku je bilo sklenjeno, da bo Združenje glede na pomembnost tega problema priredilo poseben debatni večer, na katerem bodo razpravljali o trditvah, ki so jih iznesli vsi trije predavatelji. (Op. ured.: To poročilo prinašamo zaradi informacije, ne da bi se s tem zavzemali za eno ali drugo rešitev.)
hod 15. julija ob 3 popoldne, prihod 17. julija zvečer. Izlet se vrši z avtobusi preko Gorenjske, Soške doline, Gorice in Trsta in vrača preko Postojne in Rakeka v Ljubljano. Celokupni stroški za potni list, prehrano in prenočišča znašajo 380 din, Vsak udeleženec izleta mora poslati 2 sliki — ako je izven Ljubljane, potrdilo sreskega načelstva — rojstne podatke, ima očeta in matere ter točen naslov na Zvezo bojevnikov, Ljubljana, Masarykova cesta, hotel Miklič—Metropol. Prijave se sprejemajo do 30. junija med 8. in 12. ter 16. in 19. uro.
1 Konec šolskega leta na trgovski nadaljevalni šoli. V lepo okrašeni dvorani Trgovskega doma je bil včeraj ob pol 15 krasen zaključek šolskega leta na trirazredni strokovno-nadaljevalni šoli Združenja trgovcev v Ljubljani. Šola je štela 246 učencev in učenk. Predsednik šolskega odbora g. Anion Verbič je uvedel svečanost s kratkim in lepim nagovorom, želeč mladini v življenju lepe uspehe, pozdravil je oba zastopnika Zbornice TOI svet. g. Albina Smrkolja in tajnika dr. Ivana Plessa, dalje tajnika Zveze trgovskih združenj dr. Pustiška, predsednika ljubljanskega Združenja trgovcev g. Viktorja Medena ter člane šolskega odbora in uprave gg. .Tanka Cepona, Frana Koj-ška, Frana Mravljalia in Josipa Štruklja. G. predsednik Verbič je nato 14 marljivim in odličnim učencem naklonil kot nagrado hranilne knjižice z vlogami od 50—500 din. Nagrajeni učenci in učenke so se za nagrado g. predsedniku prisrčno zahvalili. Zapeli 60 državno himno, nakar je bila
rovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpi- . ,	i' | Ze od nekdaj cenimo
rattih	„ Imej cista usta! ,jUdi,ki imajo«st»ust«
1 Spremenljivo vreme. Od 21. t. m. smo imeli	mrnrn^ \n blesteče zobe. Orodje,
lepo, a zelo soparno vrenje. Kmetje so hiteli od	Btalno rabi - kakor naši zobje - je treba seveda
zore do poznega večera pospravljati pokošeno ee- d ne„ovali. Zjutraj in zvečer zobno Metko in no. Včeraj zjutraj pa eo je vreme začelo ktea l. chlorodon^ pa .obe očistiti v vseh smereh I Nič strahu: Tu in tam je rosilo, kar je nekoliko oviralo košnjo bj £r£negejo. Le slabo nege ne vzdrže I Zato: in susenje sena. Vremenske napovedi nam napo- cuJorodonf kvalitetno zobno paatol Domači proizvod, vedujejo nagel vremenski preobrat in niso izključeni še veliki nalivi. Rahel dež je pač ponagajal koscem in grabljicam, jjo mestu pa 60 ljudje boječe vpraševali, kakšno bo vreme za praznike, kajti zasnovali so načrte za razne izlete in ture na visoke gore. Na Barju so v glavnem veliki travniki že pokošeni, treba pa je še teden dni lepega vremena, da bo košnja končana.
1 Idrijčani bomo praznovali 431. praznik sv. Aha-cija, t. j. 431 letnico zgodovinsko važnega rudniškega dogodka v idrijski dolini, v nedeljo 2. julija na »Zemlji«. Zbrali se bomo ob 16 pred cerkvijo sv. Florjana, odkoder se bomo skupno podali na »Zemljo«, k »Tičku na gričku«. Na »Zemlji« bo preskrbljeno za smeh in zabavo, za stare in mlade. Iz pestrega programa izdajamo samo nekatere točke, ki so se izvajale stoletja in stoletja na naši starodavni »Zemlji«. Plezali bomo na mlaj po zlat cekin, streljali z golobom, spuščali rakete, plesali idrijsko polko, le mesto vola bomo pekli prašička, jedli, originalne idrijske žlikrofe in po stari navadi trosili med udeležence stare tolarje itd. Zabavali nas bosta dve godbi. Vstojjnine ne bo nobene. Vabljeni vsi rojaki in njihovi prijatleji.
1 Izlet na Sv. Višarje, Sv, Goro, soška bojišča, Gorico in Trst se vrši 15., 16. in 17. julija 1939. Od
Vsaka marelica ]e uganka. — Toda brez črvov In ostalih neprijetnosti utlvate mare-llSnl bonbon 50S s črto
PK01Z.V0D »UN ION« ZAGREB
1 Farno žegnanje pri Sv. Petru v Ljubljani.
Na predvečer praznika sv. Petra in Pavla, 28. ju-nija, bodo ob pol 8 slovesne litanije vseh svetnikov z blagoslovom. Po Ave Mariji slovesno zvo-nenje v farni cerkvi in po podružnicah. — Na praznik, 29. t. m., je v šenipeterski cerkvi slovesnost farnega patrona in celodnevno češčenje sv Rešnjega Telesa. Svete maše bodo kakor ob nedeljah in praznikih, zadnja sv. maša bo ob 11. Sveto Rešuje Telo se izpostavi ob 6. zjutraj in ostane izpostavljeno do 6 zvečer. Ob 9 bo slovesna sv. maša e sodelovanjem orkestra. Darovanje za cerkev bo po stari navadi ob 6. zjutraj, ob 9. in ob 2. popoldne. Sklep celodnevnega češčenja bo ob pol 6 zvečer s kratko pridigo, slovesnimi petimi litanijami Srca Jezusovega, z zahvalno pesmijo in blagoslovom. — Lepo vabimo vse tarane in druge ljubljanske vernike, da la dan pridejo počastit Jezusa in njegovega prvega apostola k fav. Petru.
1 Ciril-Metodovo kresovanje za Bežigradom se bo slovesno izvršilo 4. julija zvečer ob pol 9. Vsa društva se zbero pred župniščem m s. preskrbe bakle. Podoknica novomašniku g. Stojami Novaku. Poje Ciril-Metodijski pevski zbor. Igra godba poštarjev. Nato sprevod na nova Plečnikovo avenijo, kjer bo kres. Slavnostni govornik 2- h, .J" vabljeni Edina cerkev posvečena sv. Cirilu m metodu v Sloveniji je naša župna cerkev v Bežigradu. Pridimo počastiti naša duhovna očetal
1 Uradi mestnega poglavarstva v proslavo Vidovega dno danes za stranke ne poslujejo, na kar opozarjamo meščanstvo, da ne bo imelo brezuspešnih polov.	, , ,,.
I Tombola v Mostah. Ali že imate tablice za tombolo Prosvetnega društva Moste-Ljubliana, ki bo 6. avgusta ob 15 na prostoru poleg cerkve Sv. Družine v Mostah7 Aku ne, si ph hitro nabavite_ Tako ugodne prilike ne boste imeli več. Samo 3 dinarje in dobili boste spalnico, kolo, šivalni stroj, moško obleko, vaz drv, vrečo moke, jedilni pribor
kratka svečanost končana. Šola je letos pokazala prav lepe uspehe.
1 Promet kopalnih vlakov na progi Ljubljans-Škoija Loka. Pričenši od četrtka 29. iunija dalje bodo vozili na progi Ljubliana-Škofja Loka in obratno ob lepem in za kopane ugodnem vremenu kopalni vlaki. Kopalni vlak bo odhajal iz Ljubljane ob delavnikih, razen ob sobotah, nedelah in praznikih in dnevih pred prazniki ob 14.35 in prihajal v Škofjo Loko ob 15.04. Ta kopalni vlak se bo vračal iz Škofje Loke ob 18.15 in bo prihajal v Ljubljano ob 18.50. Oba kopalna vlaka bosta imela postanek na vseh postajah in postajališčih. Ob sobotah, praznikih, nedeljah in dnevih pred prazniki je določen vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.30 in prihaja v Škofjo Loko ob 1409 ter se vrača iz Škofje Loke ob 18.51 in prihaia v Ljubljane ob 19.25 kot kopalni vlak. Kopalni vlak bo vozil samo ob lepem vremenu in bo dnevno do 12 na postajah razglašeno, ali vozi kopalni vlak ali ne. Odprava potnikov se vrši s povratnimi kopalnimi kartami, ki veljajo samo za vožnjo s kopalnimi vlaki. Kopalne vlake lahko uporabljajo tudi potniki z vsemi ostalimi voznimi izkazi .
1 Kavarna »Emona« ne ho ukinjena. V zadnjem času so se po Ljubljani .razširile govorice, da bo kavarna »Emona« ukinjena, njeni lokali pa ujx>rabljeni za trgovske. Kakor šaro izvedeli na merodajnem mestu, 60 take govorice brez vsake podlage, ker je lastništvo to priljubljene ljubljanske kavarne za daljšo dobo let spet podaljšalo najemninsko pogodbo s hišnim lastnikom in torej kavarna ne bo ukinjena, pač pa bo celo renovirana.
1 Neznan motociklist je podrl 42 letnega delavca Gregorja Kocjana iz Jernejeve ceste v Ljubljani. Pri padcu se je delavec potolkel po nogah in rokah ter se nato zatekel v ljubljansko bolnišnico.
1 Lahkomišljen potnik. Neka ljubljanska trgovina je najela mlajšega potnika za prodajo svojega blaga. Potnik je dobil lepo zbirko vzorcev, ki je bila vredna 800 din. Preden je šel z n>o na pot, mu je gospodar dal še večji zavoj naročenega blaga, katerega naj bi oddal trgovcu na Bledu. Potnik je res blago oddal in vzel 1200 din, ki jih je plačal naročnik za dobavljeno blago. Pa ga je srbel žep in si je na Bledu privoSčil vseh dobrot, ki so pripravljene za tujce. Kmalu je bil suh, tako da ie zastavil še zbirko vzorcev. Tudi ta denar je pognal. Sedaj pa je konec potovanja in zadnja postaja je sodišče.
1 Prometna nesreča kolesarja. V ponedeljek po-
Eoldne se je zgodila ob gasilskem domu v Zgornji iški prometna nesreča, katere žrtev je bil jurist Mitja Goreč. Trčila sta skupaj avto in kolesar, pri čemer je M. Goreč dobil poškodbe na glavi. Zdravi se v Šlajmerjevem domu.
Kosovske slovesnosti so se začele
in še nad 300 drugih lepih dobitkov. Torej le po tablicah!
1 Lichtenthurnor zavod. Vpisovanje v Ljudsko šolo je 30. junija in 1. julija od 8-12. Zdravniški pregled učenk novink pa je 30. junija ob 5 popoldne, zato naj se pridejo učenke novinka vpisat dne 30. junija. Pri vpisovanju je treba predložiti: krstni list, ozir. družinsko knjižico in izkaz o cepljenju koz. Naknadnega vpisovanja meseca septembra letos ne bo.
1 Rezervne oficirje vabimo, da ee udeleže v počastitev padlih borcev za našo svoboda na Vidov dan slovesnega rekvijema v stolnici ob 10, oziroma svečanega parastosa v pravoslavni cerkvi ob 11. Zlasti pa tudi pietetne svečanosti polaganja venca pred spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja v znak hvaležnosti vsem žrtvam za naše osvobojenje. Svečanost pred spomenikom se bo vršila po končanem cerkvenem obredu v stolnici v navzočnosti zastopnikov vojaške in civilne oblasti ter počastne čete z zastavo in godbo. — Uprava pododbora rezervnih oficirjev, Ljubljana.
1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo opravljal od srede do 8 zvečer pa do petka do 8 zjutraj me«tni zdravstveni 6Vetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št, 15-11, telefon št. 32-84.
1 Počitniški protialkoholni tečaj za učitelje in učiteljice — bo j>riredila Liga proti alkoholizmu v Ljubljani od 16. do 23. julija. Začetek tečaja 17. julija. Udeleženci imajo za časa bivanja v Ljubljani prosto hrano in stanovanje. Poleg predavanj so predvidene vsak dan ekskurzije in sicer v bolnišnico za duševne bolezni na Studencu, brezplačen izlet v Lukovico in na Rakitno, ogled socialno-po-litičnih ustanov mestne občine ljubljanske itd. — V tečaj se lahko prijavi vsak učitelj in učiteljica. Sprejelo se bo samo 40 kandidatov. Prijave s točnim naslovom pošljite do 10. julija na naslov: Liga proti alkoholizmu v Ljubljani, Gosposvetska 2-11. Vsak prijavljenee bo takoj po prijavi prejel podrobna navodila.
Zobozdravnik
dr. Vladimir VolovSek
ne ordinira do 17. jnlija_
1 Stanovanjske odpovedi. V prvi polovici tega lela ie bilo pri okrajnem sodišču po<lanih že 900 odpovedi za izpraznitev stanovanjskih sob in raznih lokalov. Odpovedi zadevajo v prvi vrsti mala stanovanja Avgusta je pričakovati veliko preseljevanje strank, kajti samo junija je bilo vloženih za avgustov lermin 45 odpovedi, za avgust pa je bilo vloženih od februarja naprej do 200 odpovedi. Lastniki navajajo kot glavni razlog odpovedi: neredno plačevanje najemnine, kršitev hišnega reda in zdrahe.
I Maturanti dri. realke v Ljubljani iz lela 1929. proslavimo 10 letnico mature 1. julija t. 1. zvečer v gostilni pri KerSiču v Šiški, Frankopan-ska ulica.
1 Za mestne revele ▼ stari cukrarni je daroval 250 din pooblaščeni graditelj g. Ivan Bricelj v Slomškovi ul. 19. Mestno poglavarstvo izreka da-
Priština, 27. 'junija. AA. Na Kosovem je že tri dni nenavadno živo. Vse naselbine med Šar-Planino, Golesom in Trepčo so slavnostne razf>o-ložene in se lelos še posebej pripravljajo na proslavo Vidovega dne, tega velikega praznika nacionalnega stremljenja k življenju in svobodi. Vse kosovsko prebivalstvo je okrasilo svoje hiše z zelenjem in državnimi zastavami. Iz vseh krajev se zgrinjajo množice ljudstva v Prišlino. Včeraj je prišel tudi patriarh, slovesno sprejet od mnogoštevilnega prebivalstva, obenem s skopljanskim metropoliitom Josifont in škofi Serafinom, Irene-jem, Venemijanom, Jovanom, Nektarijem in Savo. Z vseh strani Jugoslavije prihajajo žp danes v Prištino in na Kosovo mnogoštevilni romarji. Romarji prihajajo v skupinah in posamič celo iz Splita, Zagreba in iz drugih naših krajev s skrajnega severozahoda, največ je pa kmetov v narodnih nošah iz Vojvodine in okolice Petrov-
grada, Sombora, Subotice in Vukovarja ter iz okolice Jeline, Gračanice, Sarajeva, Foče in dru; gih bosenskih in hercegovskih mest. Prišlo je tudi pevsko društvo »Gusler« iz Osijeka, delegacija društva Kneginja Zorka iz Jagodine, narodna ženska zadruga iz Novega Kaštela, zastopniki cerkvenih občni iz Savnika, Bosenske kupe, Pirote, dalje šumadijski čelniki iz Kragujevca, člani narodne odbrane iz Malega Crniča, društvo srbskih rekrutov iz Južne Srbije itd. Vsi ti se bodo jutri zgrnili pred porto in v cerkev v Gra-čanici ter na kraju, kjer je padel Miloš Obilič. Na kraju, kjer je našel smrt knez Lazar, bodo prižgali velike voščenke.
Davi zarana sla škofa Emilijan ln Jovan služila arhijerejsko službo božjo v Gračanici. nocoj ob 6.30 ije pa v Gračanici bila žalna slovesnost za kneza Lazarja.
Japonska se hoče pogajati z Anglijo
London, 27. junija AA. Reuter: Japonsko poslaništvo v Londonu je dobilo tole obvestilo: Ja-pfaska vlada je pristala na predlog angleško vlade in se odločila za pogajanja v Tokiu za ureditev raznih vprašanj, nastalih zaradi položaja v Tjencinu. Japonska vlada bo zaradi olajšanja razgovorov poklicala prizadete uradnike iz Tjencina.
London, 27. junija. AA. Reuter je izvedel iz dobro poučenih krogov, da je japonska vlada predložila dva predloga kot osnovo za pogajanja z angleško vlado.
Prvi predlog sestoji v tem, da ne bi smeli tjencinske koncesije izrabljati Kitajci za proti-
Hitler obišče Madžare?
London, 27. junija, b. »Daily Herald« poroča, da namerava nemški državni kancler Hitler meseca julija obiskati Budimpešto. Številna potovanja visokih nemških strankinih funkcionarjev v Budimpešto so vsa zvezana s pripravami za Hitlerjev obisk.
Tenis
Wimblcdon, 27. junija, c. Danes so igrali pari gospodje ter ženske posamič. Med doubli je vzbudil senzacijo poraz nemškega para Gdpferd in Menzel. Menzel ves čas ošabno dopisuje v svoje liste, da je tako rekoč nepremagljiv in da bo glavna zvezda t°ga turnirja. Toda danes je bila nemška dvojica z Menzelom poražena od francoske dvojice Brugnon-Borotra, in sicer v petih setih.
Wimbledon, 27. junija. AA. Reuter: Kraljica mati Mary je tudi danes gledala teniške tekme v Wimbledonu. Pri tekmah je Francozinja ga. Matier premagala gdč. Porkovo (Češka) 6:4, 6:1, ga. Rperlingova (Danska) pa Kitajko Boahing s 6:2, 6:0.
Drobne novice
Rim, 27. junija, b. Sveta stolica je dala dovoljenje za imenovanje novega poljskega poslanika v Vatikanu g. Kazimirja Pateja.
Rim, 27. junija, b. Poročajo, da bo v kratkem odpoklican iz Londona italijanski veleposlanik Grandi. Poučeni krogi trdijo, da so te novice zaenkrat še preuranjene.
Sofija, 27. jun. A A. Štefani: Vlada je sprejela uredbo o razširitvi holgarsko-italijanskih trgovskih sporazumov na Albanijo.
Burgos, 27. jun. AA. Franco je nadaljeval z obiski severnih krajev Španije. Včeraj je prispel v Lugo v Galiciji,
japonske intrige, po drugem predlogu naj bi pa tjenrinska koncesija ne smela služiti za forsiranje kitajskega denarja na Severnem Kitajskem nasproti denarju, ki ga mislijo uvesti Japonci. Izvedelo se je, da angleška vlada gotovo ne bo mogla pristati na drugi predlog.
Dirke v št. Jerneju 29. junija
Že dolgo časa je Št. Jernej važno središče naše konjereje, ki se vedno bolj uveljavlja. Zlasti bo to sedaj vidno pri letošnjih dirkah in drugih prireditvah, ki bodo letos prirejene v res velikem obsegu.
Ze lani je bilo dograjeno veliko dirkališče, ki je letos bilo še bolj izpopolnjeno. Dirkališče ustreza po 6voji dolžini mednarodnim predpisom, tako da bomo lahko primerjali rezultate naših diik z drugimi rezultati na drugih dirkališčih in tako primerjali lahko kakovost naših konj.
Lani bi imele biti tudi na novem dirkališču dirke, vendar je slabo vreme preprečilo tekmovanje. Letos pa upajmo, da bo boljše, kajti dirke bodo na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija
Program tega dne je kaj pester. Prejšnjega dne, v 6redo, jb veliko premovanje konj po banovinski komisiji, na sam praznik dopoldne pa bo razstava premiran.h konj ter bodo razdeljene tudi nagrade.
Popoldne bo slovesno odprto novo dirkališče, takoj nato pa bo spravod konj in dirka. Popoldanske prireditve se začno ob 14., t. j. ob 2.
Na sporedu je 12 raznih dirk: dirka Dolenjska, dirka Ljubljana, lov za trak, dirka Makfilko, dirka Št Jernej in okoliške občine, dirka Ljubljana, drugi Heat, rajalne vaje šentjernejskih dirkačev, dirka Ljubljana, tretji Heat, jajčna tura. spominska dirka svetnika Anžiča in končno ravna galopska dirka za vse konje brez izenačenja teže. Vse dirke bodo v smislu dirkalnih predpisov za Srednjo Evropo.
Zanimanje je veliko ne samo v 8t. Jerneju, temveč tudi pri drugih lastnikih konj. Tako je priglašenih že večje število konj za dirkanje iz Ljubljane, Zagreba in Štajerske, tako da bodo neka tere točke odlično zasedene. Pri eni točki bo sodelovalo tudi do 10 konj, kar bo dirko napravilo še bolj privlačno.
Iz Ljubljane priredijo ob tej priliki poseben izlet z avtobusom »Putnika«, katerega se bo poslu-žilo veliko število Ljubljančanov in bodo tudi od drugod prišli številni udeleženci.
Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da ee bo teh slovesnosti udeležil tudi ban g. dr. Marko Natlačen.
Vrlim Šentjernejčanom, ki so se toliko trudili za uspeh prireditve, želimo veliko uspeha.
KULTURNI OBZORNIK
češka katoliška skupnost
Češko kulturno življenje pred usodnimi dogodki je bilo zelo razčlenjeno, raznovrstno ter ee je drobilo v najrazličnejšo frakcije. Tudi katoličani eo se sami delili. Večina so je zbirala okrog »Lidovih listov« kot glasilu politično organiziranih katoličanov, drugi pa ob reviji »Rad«, zamišljeni predvsem kot leposlovna revija. Tu so se zbirali nekomproniisni desničarski katoličani, odlični kulturni delavci, so bili v ostri opoziciji proti politiki »Lidovih listov« in vodili z njimi razne prepire. Še bolj radikalna pa je bila »Obnova*, ki je napadala vse, kar «e je družilo z masarykovsko orientacijo in ne najmanj prav vodilne katoličane, simpatizirajoč vse bolj z agrarci in celo fašisti. Po usodnih dneh pa se je češko življenje vse bolj začelo poenostavljati ter so sedaj tudi katoličani dali parolo: vsi v eno fronto! ln posledica tega je, da so se obe reviji »Rad* in »Narodna obnova« pridružili »Lidovim lis tonu kot centru skupnih podvzemov. »Lidove listv« pišejo: »To je bilo nujno in naravno. Ta razdeljenost med nami je škodovala češkemu katolištvu, ki se je takoj po prevratu tako uspešno pokazalo. Zdaj je tu razdeljenost vsaj za nekaj časa prestala, vsaj na tem majhnem področju« — namreč z notranjo zvezo teh treh revij — mesečnikom, tednikom in dnevnikom. »Nastala je naloga, da bi v korist naroda in bodočnosti mogli dati iz sebe vse, kar vre iz katolištva kot živa sila. Ni bilo mogoče več čakati, zlasti še, ko se je pokazala povezanost Verskih stvari z narodnimi kpt nujni, prvotni iu večni znak naših narodnih teženj ter je zvestoba svetovaclav-skim idealom postala prisega vsega naroda, ki končno teži po zedinjenju v Duhu. Kulturne in verske posledice, ki jih je treba pričakovati od te zedinjajoče akcije čeških katoličanov, so gotovo vredne, da se 6 pogumom začne za uresničenje visokega cilja.«
Tako pišejo »Lidove listy« v nedeljski številki, v kateri sodelujejo že vsi vidnejši mlajši katoliški kulturni delavci, zlasti še, ko je uredništvo naprosilo prav zaradi te zedinjajoče težnje vse
Zlata knjiga grafičnega delavstva
Črtice iz njene zgodovine (1867—1938).
Organizacija grafičnih delavcev je pred kratkim praznovala 70 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je izdala lepe jubilejne številke svojih revij, pa tudi — kur je še večje in trajnejše vrednosti — pripravila in zda] izdala pričujočo knjigo, zgodovino 6voje rasti in svojega uspeha. Anton Strekelj se ni ustrašil truda ter je segel po prvih virih, v kolikor se je dulo, in listal po naših starih dnevnikih, da je mogel napisati zanesljivo zgodovino grafične organizacije, ki je ponos svojega stanu ter tudi dokaz, kaj slovenski delavec zmore z lastno močjo ter da 6e je strokovno in socialno zavedel že pred 70 leti.
Prvi del opisuje rast organizacije od prvih po-četkov v 1. 1807 pa do zadnjega časa. Je to ne-kašen letopis, iz katerega stopajo pred nas obrazi organizatorjev slovetiskuga li&ka, pa tudi prvi slovenski stavci, ki so znali posloveniti ta stun iu ga dvigniti na zavidno socialni), višino^ŽivlioJij^JO let v naši t is k a rek i jMogf Ve V+Mi^raiTiafflT ter pomeni tako ta knjiga tudi važen donesek k slovenski kulturni zgodovini, kajti tiskarnarji in stjiv-ci so vedno igrali veliko vlogo v kulturnem živ-, ljenju vsakega naroda, pa tudi našega. Stare fotografije članov organizacije, posebej ali v skupinah, so postavljene skrbno v tekst ter se tako organizacija zahvaljuje svojem delavcem — zdaj že večinoma pokojnim — za njihovo delo. Udeležujemo se raznih slavnosti in proslav, tudi pogrebov — na pr. oktobrskih žrtev 1. 1908, ko je padel član organzacije strojnik Lunder — ter raznim gostovanjem njihovega pevskega zbora v inozemstvu (Dunaj, Pragu). Tako je prvi del posvečen zunanji rasti organizacije.
Drugi del pa notranjim uspehom organiziranega nastopa. Tu se opisujejo vsi nastopi za zboljšanje socialnega stanju grafičnih delavcev, kajti organizirali so se v svrho zboljšanja svojega položaja, ne pa zaradi paradnih nastopov. Vidimo, kako je stopalo v ospredje od časa do časa različno vprašanje, vprašanje zakona, knjigoveško vprašanje, razni štrajki ter zadržanje organizucije v takih primerih in uspehi.
Tako je torej ta knjiga, ki jo grafični delavci imenujejo »zlata knjiga«, predstavila širši javnosti delo in napore grafičnega delavstva v Sloveniji, kateremu želimo, da bi se njihova organizacija, ki je dosegla lep uspeh v 701elnem jubileju, še dalje lepo razvijala v dobro svojih članov in napredek vse slovenske tiskarske kulture.
Nekaj poljskih kulturnih novic
Nagrada za najboljše poljsko znanstveno delo o jetiki. — Zdravniško društvo v Lodzu na Poljskem je razpisalo nagrado za najboljše poljsko znanstveno delo o jetiki, tiskano med leti 1930 do 1938. Nagrado v znesku 750 zlotov (ca 7000 din) je razsodišče priznalo docentu dr. J. Zeylandu v Poznanju za delo »Jetika pljuč pri otrokih« (Gružlica pluc u dieci).
Dela Pilsudskega prevajajo v hebrejšČino. — Te dni je izšel v iiebrejščini prevod dela pokojnega maršala Pilsudskega o predsedniku Poljske republike Naruto\viczu, ki je edini od poljskih suverenov padel kot žrtev atentata. Ze prej pa so Zid je preveli monografijo o Pilsudskem, ki jo je spisal znani pisatelj Sieroszewski, predsednik Poljske literarne akademije, ter tudi Pilsudskega avto-biografijo: Moji prvi boji. S temi prevodi hočejo poljski Zidje pokazati svoj patriotizem do poljske republike.	;
Velika razstava poljskih vojnih motivov. — V zavodu za propagando umetnosti v Varšavi je zdaj zanimiva umetnostna razstava pod naslovom »Pet pokolenj poljskih batalističnih slikarjev«, to je slikarjev vojnih motivov, torej od začetka 18. veka do današnjega dne. Razstavo je odprl prosvetni minister v krogu umetniških in vojnih osebnosti ter se je udeležil razstave tudi maršal Rydz Smy-gli. Razstava ima namen, pokazati občinstvu zbirko znamenitih del likovne umetnosti, ki so pognale iz narodnih tradicij ter s o obenem izraz globoke ljubezni do domovine in njene obrambe. Prav tako pa naj ta razstava koristi tudi sedanjemu rodu umetnikov, dokazujoč, da vojni motivi ne nasiljujejo umetnosti ter jo ne silijo h kompromisom, temveč da prav tako zahtevajo celega umetnika z močno vizijo in globokim čustvom. Na razstavi so dela vseh najvažnejših poljskih umetnikov od Orlo\vskega, Mirhalo\vskega pa do Jul {{ggsaka, Matejke, Grottgora, Prandia, Oielmos-neltga"ter do seniora sedanjih slikarjev, znanega slikarja konj iu vojnih scen Woj. Kossaka, ter tudi
kulturne predstavnike za glas v anketi: »Raj se pričakuje od čeških katoličanovP« Prvi uvodnik — že prejšnjo nedeljo 18. t. m. — o tem vprašanju je napisal pisatelj Jaroslav Durijch, doslej v ne-prijateljskem razmerju do »Lidovicb listov«, do časopisa, ki ga je 6voj čas v llusovem vprašanju puslil pasti. On je napisal uvodnik »Ustalitev«, v katerem je poudarjal, da v času vseh relativnosti in sprememb more rešiti posameznika kakor tudi narod samo vera v edino trdno točko, ki je — Bog. Kdo to veruje, bo našel ravnovesje v sebi, trdnost zase in tudi za narod. Ne preostane nam drugega, kakor pokoriti se temu, kar uči katoliška cerkev. Mi moramo dane6 kakor kristjani in zlasti kakor katoliški kristjani upati in verovati v to, da Rog ve, kaj hoče, in da smo vsi ljudje in vsi narodi samo orodje k uresničenju velikega dela, katerega obrisi pa so nam zdaj še prikriti,.. Ne mislimo tedaj samo kot sužnji tega dne in te ure, mislimo rajš: kot 6e spodobi tem, ki tudi v okolnostih in slučajih, težjih kot jih morejo prenašati, hočejo ofiati in tudi ostanejo svobodni sinovi, sinovi Božji.« Tako je napisal Jaroslav Duri/ch. Za njim se je oglasil pesnik Vnclav Renč, v petek kritik J. Strakoš, v soboto pisatelj Jan Čep, ki so pripravili tla za omenjeno anketo in zgoraj omenjeni članek v »Lydovich listih«, ki ga je napisal to nedeljo kulturni urednik J. Krejzh. Obenem pa so se oglasili še drugi v kulturi vodilni katoličani s svojimi doneski, tako p. dr. Brlijo, urednik več duhovnih revij, Oldrieh Iirdllk, kritik, pesnik Jan Zahradniček, dedič Bfezinovega duha in besede, dr. Bedrich Fučik, bivši ravnatelj Me-lantricha in znani katoliški publicist, kritik Miloš Dvorak, pisatelj Zdenek Skoumal, član PEN-kluba, Zdenek Smid in drugi. O mislih teh odličnih čeških katoličanov bomo ob priliki še podrobneje poročali. Danes sem hotel samo opozoriti na ze-dinjajočo akcijo med češkimi katoličani, ki se žele čim tesneje povezati v katoliški skupnosti ter vsaj v kulturnem področju in notranji obnovi delati skupno za velik cilj katoliškega preporoda češkega naroda.	td
najmlajših, ki jih misel na vojno in obrambo domovine zopet umetniško tvorno inspirira. Razstava je tako v malem podoba poljskih zmag in osvobodilnih vojn, porazov in uspehov poljskega orožja, tragičnih, a junaških podjetnosti za časa Kosciu-skega, napoleonskih vojn.jiesrečnih poljskih vstaj, ki jim je Grottger dal klasično podobo, ter inspiracij ob poljski vojaški preteklosti, kakor jo je gledal Matejko. Razstava je v vsakem oziru zanimiva, za sodobnost pa naravnost simboličnega pomena.
V Krakovu so odkrili spominsko ploščo slikarju Machalu. Stachoiciczu, ki je bil pravi čestilec krakovskega mesta, njegovih spomenikov ter okolice. Umrl je leta 1825. V svojih slikah je častil Kosciuskov krakovski nastop, legijone kneza Jožefa ter slikal za svojo privatno zbirko zgodovinske spomenike svojega rojstnega mesta ter noše in običaje krakovske okolice. Zdaj se mu je mesto zahvalilo za veliko ljubezen, ki ga je vezala lia Krakov.
Nova pesniška skupina na jagiellonski univerzi. V Krakovu se je ustanovila na univerzi zanimiva skupina mladih pesnikov, ki si je dala ime »Nova lirika«. Skupino vodi pesnik Andrej Rymsza, ki je tudi imel načelni govor, kjer je poudarjal, da je namen nove lirike — opreti fee zopet na narodno pesem ter črpati iz naroda kot izvira poljske narodne kulture. Skupina hoče likvidirati sedanje pesniške tokove, kot so avant-gurdizem, su,-realizem, avtentizem, v neko enotnost, oprto na narodni primitivizem in narodno izraznost. Večera mladih pesnikov sta se udeležila tudi predstavnika krakovskih lileratov, pesnik Jalu Kurek in pisatelj \Vitold Zechenter. Tudi zanimiv sodoben znak.
Knden Bandroirski — gost francoskega Pen-kluba. — Eden najboljših poljskih sodobnih pisateljev je gotovo Juli Kaden Bandro\vski, tajnik varšavskega Penkluba. Zdaj ga je povabil francoski Penklub v Pariz, kjer ga je pozdravil kritik V i g n a u d kot enega največjih predstavnikov hti-manitarizma v sodobni evropski književnosti. Njegov portret pa je podal znani katoliški. pisatefj, prevajalec Reymonta in drugih poljskih pisateljev. Paul C a z i n. • Gost Kaden Bandrovvski pa je v svojem govoru podčrtaval vse zveze, ki so vezale poljski narod s francoskim v času vse zgodovine, zlasti pa v sedanjem času tesnega sodolovanja.
Spomenik Kristusa Kralja v Varšavi. — Poljaki postavljajo na najlepših mestih v svojih prestolnicah spomenike Kristusa Kralja. Tak spomenik poznamo že iz Poznanja. Zdaj pa je sklenila tudi Varšava, da postavi ogromen spomenik Kristusu Kralju tudi na vidnem mestu v svoji prestolnici Varšavi ter so imeli te dni komisijski ogled. Hoteli so ga, postaviti na Trgu treh križev, toda komisija je iz estetskih, urbanističnih in zgq-dovinskih razlogov to mesto odklonila ter predlagala, naj se spomenik postavi ob vhod v Saški vrt, največji varšavski park, ob os Maršalovske ulice, največje varšavske ulice. Temu mestu ustreza tudi načrt, ki ga je žirija sprejela in je delo kiparja St. Jackowskega.
Maršal Badoglio je prispel v Albanijo, kjer je bila v Tirani vpričo njega velika vojaška parad*
Japonska čeka na Kitajskem Hsin-Min-Hui
Luč. verski list za mladino je zaključil svoj četrti letnik. Reči moramo, da »Luč« jx>d uredništvom p. Krizostonia Sekovaniča ne ostaja samo na svoji višini, ampak napreduje tako |>o svoji vsebini, ki ustreza mladim dušam v vidnem poglabljanju v la čudoviti svet, kakor po čedalje bolj prikupni obliki. Svojo vzgojno nalogo doseza »Luč« brez vsiljevanja 1» izberi otroku najbolj ugajajočih tem in po osvetljevanju vsega tistega v življenju, kar nagiba v svoji preprosti resničnosti k dobremu in lepemu, ne da bi sililo v ospredje poduče-vanje z visokega stala ali pa s ponarejeno naiv nosijo, s čimer mnogi listi mladino od sebe odbijajo. Tako je »Luč« v rokah svojega urednika resnično sodobna v najboljšem pomenu s svojo vsakokratno ljubko povestjo, pesmimi in sklad bami ter šaljivimi zgodbami, med katerimi je »Balončkova misijonska pot« iz peresa samega p. Krizostonia pravi biser. Ta tudi slike kažejo roko, ki umeva bitje, kakor se odraža v otroški duši", zato si je »Luč« priborila odlično mesto v literaturi, namenjeni slovenski mladini, ki je ne navaja samo k plemenitemu mišljenju, ampak jo izobražuje tudi v lepočutju, ki je najboljša opora na poti do Dobrega.	F. T.
Nemški alpinisti so zavzeli »Deviški vrh« v Himalaji. — Kakor poročajo iz Miinchena, 60 trije monakovski turisti no sedemdnevni turi zavzeli vrh Teut Peak v skupini Sikki (7363m), kamor do z*»j še ni stopila človeška noga.
»Ali pridete nocoj na protlangleško zborovanje?«
»Me ne zanima.«
»Kdor pride, dobi pol dolarja!«
»To je pa že bolj zanimivo! Ali pride lahko vsa družina?«
»Pridite, kolikor vas hoče I Dvorana mora biti polna!«
In dvorana se zares napolni. Po vseh kitajskih mestih se potikajo zaupniki zveze Hsin-Min-IIuija, ki jo je ustanovila japonska armada, da bi izzvala sovražnosti zoper Angleže. Ta politični klub nadzira časopisje in kino in se že poldrugo leto trudi, da bi pokazala ljudstvu Angleže kot najhujše sovražnike Daljnega vzhoda.
Na povprečnega kitajskega delavca ne vplivajo dosti. Nanj ima dejstvo večji vpliv kot pa besede. Odkar so Japonci pri njih, delavcem zmeraj hujša prede.
Ni čudno, da ima v takih prilikah japonsko orožništvo vedno polne roke dela. To orozništvo je isto, kar. je, v Rusiji Čeka. Vohunstvo te zveze je razvito prav povsod, v vseh kitajskih tvrdkah in družinah irt tudi inozemci so zmeraj pod njenim nadzorstvom. Pri tem uporablja tudi njih sluge in služkinje, da naj jim ovajajo svoje gospodarje. Na ta način so zlasti nadzorovani uradniki poslaništev, kakor tudi inozemski dopisniki.
V vsa večja mesta je že prišlo na tisoče Ja-[xmcev, ki gledajo na Kitajsko kot na novo obljubljeno deželo. Večidel so to kramarji, ki si hočejo tu pridobiti bogastvo. Mnogi so že vse izgubili, kar so nekoč imeli, in so se morali vrniti na Japonsko. S Kitajci ni moči dosti kupčevati. Japonski trgovci prodajajo sandale, kimone in evropske obleke, ki pa Kitajci"nimajo ^misla-zamje. V japonskih restavracijah in kavarnah so tako
slabe pijače in jedače, "da noče noben Kitajec vanje. Nasjjrotno pa so kitajske restavracije zmeraj polne Japoncev, saj je kitajska kuha na glasu„ da je najboljša na svetu!
»Hunking pade jutri!«
Ovaduška zveza Hsin-Min-Hui skuša seveda t vzemi pripomočki navdušiti Kitajce za Japonce in njih vladanje. Tako pišejo, na primer, listi o samih miroljubnih načrtih Japoncev in le o tem, kako neradi da se bojujejo in se, tako rekoč, solznih oči polaščajo kitajske zemlje... Mimo tega tudi venomer zatrjujejo, da bo Čangkajškova prestolnica Hunking vsak hip padla, da je tako rekoS že padla.
Ce se Japoncem, navzlic podobnosti s Kitajci« vendarle ne jiosreči pridobiti si prijateljskih misli Kitajcev, je to predvsem vzrok v tem, ker s9 nobena višja kitajska osebnost noče vezati z ja-1 ponskimi odličniki v Tokiu. Niti maršal Vupajfu noče poslušati njihovih vabljivih klicev, niti na mr. Vangčingvaj, bivši adjutant dr. Sunjatsena, kil je bil prvi predsednik kitajske republike. General Doihara se je bil lani v Indokini sešel z mr. Van-gom in mu je predlagal, naj se v Kantonu ali Hankovu snide z japonskim ministrskim predsednikom princem Konojem. A Vang je odvrnil,_da bi lahko princ Konoje prišel v Hanoi, če ga želi videti... Dasi je mr. Vang sprt s Čangkajškom, se vendarle ni liotel dati Japoncem v pest.
Vlada v Pekingu sestoji iz samih manjvred-nih lutk, ki nimajo nikogar iz ljudstva za seboj, zatorej je vzela Hšin-Min-Hui vso to zadevo v roke, češ da Kitajcem bolj naravnost pokaže, kako da so Japonci mogočni in kako da so beli kitajski prijatelji iz Evrope strahopetni.
Š I* © M T
Še nekaj domačih nedeljskih rezultatov
V	Zagrebu je bilo v nedeljo žensko lahko-, atletsko prvenstveno tekmovanje. Poleg zagrebških klubov sta nastopila tudi dva slovenska kluba, in sicer SK Planina iz Ljubljane ter mariborski SK Rapid. Prav lepe uspehe je dosegla Mariborčanka Brandšteterjeva, ki je pri teku na
| 60m izenačila z 8 sek. državni rekord ter zmagala tudi pri teku na 1C0 ni s 13.2 sek. Tudi čas Schweigerjeve (Planina), v teku na 100 m je bil prav dober. Brandšteterjeva je zmagala s 4.73 m tudi pri skakanju v daljino.
V	nedeljo je priredila svoje tekmovanje za I lahkoatletsko prvenstvo tudi zagrebška podzveza.
Tekmovanje ni uspelo v tolikšni meri kot so se bili prireditelji nadejali, kajti majkali so nekateri najboljši tekmovalci za posamezne discipline. Rezultati niso posebno dobri.
V	nedeljo sta priredila svojo prijateljsko tekmo tudi zagrebški Gradjanski in Concordia, ki je bila precej okrepljena ter je nudila Gradjan-skemu močan odpor. Tekma je končala s 3:2, potem ko je bila tudi v prvem polčasu izenačena — 1:1. V nedeljo je pri Concordiji po dolgem času spet zelo ugajal Žemljic, ki je pridno in uspešno nosil pred gol Gradjanskega nevarnost za nevarnostjo. Pri Gradjanskem je najbolj ugajal Antolkovič, dober pa je bil tudi nadarjeni W61fl.
i V O s i j e k u je tamkajšnja Slavija prema-| gala Zemun s katastrofalnim rezultatom 8:0. —
V	Skopi ju je SSK premagal Borca s 6:0, v ' Pod gorici pa je Bata, ki je v Borovem svojo
prvo tekmo z Balšičem igrala neodločeno s 3:3, končno le zmagala, in sicer z 1:0 v podaljšku. —
V	Novem "Sadu je Vojvodina premagala su-totiškega Zaka s 3:2.
Dogodki v inozemstvu
V	Kodanju je nemška nogometna reprezentanca premagala Dansko z rezultatom 2:0. Danci so bili skoraj vso tekmo v premoči, Nemci so zabili gole in zmagali 1
V	Braunsclnveigu je SK Jugoslavija iz Belgrada premagala po zelo lepi igri tamkajšnji »Eintracht«. Jugoslavija je prikazala krasno nizko igro preciznih pasov. Edini gol je zabil Aca Petrovič v padcu. Zelo dober je bil tudi tokrat vodja napada Blagoje Marjanovič.
V	Bologni je bila v nedeljo odigrana povračilna nogometna tekma v tekmovanju za srednjeevropski pokal med FC Bologno. letošnjim italijanskim nogometnim prvakom in med romunskim klubom Ventts iz Bukarešte. Bologna je zmagala po odločni in lepi igri z rezultatom 5:0. Romuni so v tej tekmi popolnoma odpovedali in sploh niso nudili resnega odpora.
V	25. min. prvega polčasa je zabil prvi gol za Bologno Saussone. V prvem polčasu Italijani kljub ogromni premoči niso mogli dati Romunom nobenegn gola več. V drugem polčasu ie že v prvi minuti povzpel na 2:0 Moini, nato pa je v 20. min. zabil 3:0 Regusoni, v 38. min. spet Re-
gusoni, ki je tudi postavil končni rezultat te tekme v 43. min., ko je zabil peti gol. Prisotnih je» bilo 10.000 gledalcev, sodil pa je Čeh Christ.
V	Budimpešti je Ujpest vrgel iz nadaljnjega! tekmovanja za srednjeevropski pokal milanski klub Ambrosiano. Ujpest je zmagal s 3:1. Svojo prvo tekmo pa je bil izgubil samo z 2:1; zato j» zaradi boljše goaldiference ostal v tekmovanju ter se plasiral za drugo kolo, v katerem se ba pomeril z zmagovalcem srečanj med BSK-om in praško Slavijo. Pričakovati je upravičeno, da sa bo Ujpest v drugem kolu pomeril z BSK-om.
V	Curihu sta se v nedeljo pomerili nogometni reprezentanci Švice in bivše Avstrije (zdaj Ostniark). Švicarji so zadnje čase v nogometu izredno napredovali, kar izpričujejo izborni rezultati, ki jih njihova državna reprezentanca stalno dosega z najboljšimi moštvi drugih držav. Tudi v nedeljo so dosegli lep uspeh, saj so z Avstrijo igrali neodločno 0:0.
Wimbledonski furnir se je pričel
Wimbledonski turnir, največja teniška prireditev amaterskih igralcev in igralk v vsem letu, se je pričel. Zarij se je bilo letos prijavilo 118 igralcey in 86 igralk z vsega sveta. Jugoslavija je poslala 6voje štiri mušketirje, Punčeca, Pallado, Kukuljeviča in Mitiča, ter igralki Florianovo in Kovačevo. Otvoritvenemu dnevu je prisostvovala celo angleška kraljica-mati Mary, ki je bila navzoča, ko je Roderich Menzel premagal Angleža Petersa 6:1, 6:2,6:3. Največje i>resenečenje prvega dneva je vsekakor poraz nemškega igralca Georga von Metaxe, ki je izgubil svoj boj z mladim francoskim državljanom Arabcem Abdesselamom z 2:6, 4«6, 6:3 in 4:6. Naši mušketirji so se odrezali v prvem kolu odlično. Kukuljevič je premagal ho-landskega igralca Hoghana 6 6:1, 4:6, 6:1 in 6:0, Pallada je odpravil VVolbrieja s 6:0, 6:0, 6:0, Punčec je premagal Edwardsa s 6:3, 6:2, 6:3, MitiS pa je odpravil Novozelandca Cobhama 6 6:4, 11:13, 6:3 in 6:1. Mladi češkoslovaški igralec Drobny je premagal Kitajca Clioja a 6:1, 6:2, 6:4, Italijan Canepelle Cooprav s 7:5, 6:4, 6:3, Shayes Nikolai-desa z 2:6. 6:2, 7:5, 4:6, 6:2, Tloczinsky Sawatha s 6:2, 6:0, 6:3, De Slefani Ba\varowskega e 3:6, 6:4, 7:5, 7:5, Szigethy Robertsona z 12:10, 6:4, 6:4, Ehvood Cook Boussusa 7. 1:6, 6:4, 6:0, 6:3, Bunny Austin Asbotlia s 6:1, 6:4, 12:10, Cejnar Gentiena s 6:1, 9:7, 6:2, Riggs Dhamila s 6:3, 6:0 in 6:4. Za letošnjega favorita na tem turnirju veljata v splošnem Amerikanec Donald Mac Neill, ki fe zmagal v pariškem turnirju za mednarodno teniško prvenstvo Francije, ter Anglež Bunnv Austin. Zanimivo pa je. da so angleški teniški »kibici« o razmerah drugod po svetu tako malo obveščeni, da stavijo za končnega zmagovalca letošnjega wimbledonskoga turnija takole: na Bunnyja Au-stina 2:1, na našega Kukuljeviča, ki je pred kratkim Austina gladko premagal, pa kar 33:1! Lepo bi že bilo, če bi bil letošnji zmagovalec v wimble-donskem turnirju res Jugoslovan!
7.a Izlet planincev v bnlpnrtke planine sprejem* društvena pisarna prijave iln 1. julija t. 1. V pisarni SPI) v LJubljani, Aleksandrova cesta 4 I., je na rasi polago tudi podroben program za izlet.