0 šolski reformi. VIII. Kaj je z žensko izobrazbo in vzgojo? Predvsem se obračam proti dvojni morali, ki je posledica današnjih gospodarskih in kulturnih razmer. Največji lahkoživci pripovedujejo z najsvetejšo resnostjo, da je poklic žene raaterinstvo. Vprašam : Zakaj se z isto resnostjo ne pripoveduje dečkora, da je njih poklic očetovstvo ? Eavno v tera, da S8 to ne godi, se kaže nadoblast raoža nad ženo, ki jo je rodil današnji gospodarski red ; sedanja vzgoja, ki sloni na tem gospodarskem redu, pa daje tej nadoblasti vedno uovega netiva. Za kaj gre pri enakopravnosti žene i možem ? Ne gre za to, da bi bila žena vse tisto in ravno tisto kakor mož, marveč gre za to, da se more svobodno razvijati sorazmerno 8 svojimi telesnimi in duševnimi zmožnostmi. Nič več ! Emancipacija žene od možev« nadoblasti pojde roko v roki z emaneipacijo moža od gospodarskega reda, ki je rodil njegovo nadoblast nad ženo. Naloga vzgoje bi morala biti, da pripravlja to osvoboditev, da zbuja naravnejše pojmovanje spolnega življenja, ki je ravno tako vprašanje moža kakor žene. Doslej prevladuje nazor o človeku kot središču vesoljstva, na njegovo mesto mora priti prirodoslovno-biološki nazor, ki nas uči, da pojmujemo človeka v zvezi s prirodo. Potem odpade tudi metafiziški nazor o spolnem življeoju, ki smatra spolnost za nizki in naravnost živalski nagon, kvečjemu za nfkakšno nujno zlo, dočim je v resnici naravna funkcija človeškega organizma, ki se seveda ne sme rabiti lahkomišljeno in prezgodaj. Zato je treba presojati vzgojo z ozirom na obojoo mladino, moško in žensko, upošteTajoč pri tem različne funkeije, ki jih imata v človeški družbi mož in žena, toda ne pozabIjajoč, da so enako potrebne za dosego skup- nega cilja. Ne sme pa zabresti ta vzgoja, da bi iz enostrauske prpmise o nekakšni absolutni nujnosti materinstva onemogočevala ženi uspo8obljenost za samostojno življenje, h kateremu jo sili današnji go^podarski red in to, prosim, ne samo neomoženo, marveč tudi omoženo, kar Vflja zlasti za delavske sloje. S tem je tudi dokazano, da i materinstvo, oziroma zakon ni sredstvo, ki bi bilo z njim reš^no žensko vprašanje, ker se ne da ločiti od moškega vprašanja. Kako ; ovršno in neodkritosrčno je dandanes geslo, da je poklie žene materinstvo! Tista družba, ki razglaša to geslo, ne stori skoro ničesar ali vsaj jako malo, da bi pripravljala ženo na ta njen baje najsvetejši poklic. Ali današnja ženska izobrazba io vzgoja usposoblja ženo' za ta njen poklie ? Kaj še ! Saj to se ne spodobi, da bi žena vedela o tem prej, kakšne so njene fiiiološke funkeije, preden je ne izuM fait aceorapli, dostikrat po mnogih blodnjah in razočaraojih, pretresujočih njeno dušo in telo ! Po praviei se 20. stoletje imenuje stoletje otroka in prej, npgo govorirao o dolžnostih otrok do staršev, je treba poudarjati dolžnosti, ki jih imajo starši do svojih otrok ne samo, ko so se že rodili, marveč še preden so zagledali luč sveta. Sedaj pa vprašam : Ali daje današnja družba ženi (in isto velja seveda tudi za rnoža) tak p.uk iu tako vzgojo, da se zaveda svojih dolžaosti nasproti sebi in svojemu zarodu ? Na to odgovarjam: Dokler je družba na stališču, da je za ženo vse dobro ; dokler ,je ne pouču.je in ne vzgaja za utnevanje najvišjega ia najvažneišega inisterija, iz katerega se poraja človeška družba, ki z njim stoji ali pade: dotlej je geslo o svetosti materinstva fraza !*) Iz teh premis, iz te teoretične podlage izvajajmo sedaj praktičoe zaključke, kar se tiče ženske izobrazbe in vzgoje. Odstraniti je treba dosedanji dualistični sistera, ki loči spola drug od drugpga, da ju poučuje in vzgaja vsakega posebej brez ozira na sknpnost. To je enostranska vzgoja, ki zbuia poželjenje in strasti tpr daje tako spolnemu nagonu od vsega početka nezrtravo snif r; zakaj zapomnimo si, da to, kar ni vsakdanje, draži in provzroča radovednost. Nasprotno vpliva skupna vzgoja dečkov in deklic ali koedukacija blažilno, ker kroti strasti, ako mladina še ni popolnonia pokvarjeoa. Da pa bo vedno manj pokvarjene inladine, zato j*» dolžnost družbe, da odstranja gmotno in dtiševno bedo, ki zakrivIjata pokvarjenost mladine. Toda ne z miloščino in moralizovanjem, marveč s kulturno in socialno politiko ! Poleg tega je treba upoštevati, da nevednost še ni nedolžnost, ampak da jp rpsnična nedolžnost ona, ki spaja jasno spoznanjp s trdno zavestjo o dalpkosežnosti in veliki odgovornosti spolnega nagona. To se pa doseza s poukom in glavno z vzgojo, ki naj ustvarja dispozicije za prirodno pojmovanje spoluosti. Potrebujprno telesne in dnševne dietetike, ki krepi telo in čisti naše naziranje in čuvstvovanje ter daje vsemu našemu stremljenju socialno-higiensko smer v soglasju s prirodo in etiko, ki se morata ujpmati. Pri tem je neizogibni pogoj ta, da se rodovina iu šola vzajpmno podpirata, da ostala družba ne podira, kar zida, šola. V Ijudski in mpščanski šoli se skupno vzgajajo dečki in deklice. To* je v dobi, ko se spolnost začenja š^le pojavljati, zato pa mora higiensko-ptični pouk, ki bi nadomeščal verouk, ustvarjati di-pozicije, da dobi spolski nagon pripravljena tla, oporo, da ne zaide na npprirodna pota. ki vodi.jo v propast. Podajati splošno pouk o spohiosti, smatram pri tej stopnji za neumpstno. Odločno pa obenem zamptam, da se eventualuo vprašujoči otroški duši dajejo dvomljivi in lažniivi odgovori naraesto resnice, zavite v primerno obliko, ki bi se prilpgala sprejemljivosti mladine v posamezuih fazah njenpga razvoja. Torej; Na tej stopn)i naj šola pripravlia iD uvaja dečke in d^klic« v spolni sv-t s priraprno telpsno iu dušnvno vzgojo, ne da bi sr direktoo dotikala spolnpga vprašanja. V posarapznih slučajih pa, ko se spolnost že pojavlja, uaj šola roko v roki z rodovino vodi spolno vzgojo; zakaj najsubtilnejša navodila v tera vprašanju mora šola brezdvomno prcpuščali domu. Tu vidimo. kako važno je za ueitelja, da pozna fitiološke in psibuloške procese človeškpga razvoja, da more ali sana ali v zvpzi s šolskim zdravnikom uspešno voditi spolno vzjrojo v sporazumu z rodovino. *) 0 spnlnem vprašmju in o gpolni vzgoji, prinaši izi>orn« članke časopis nNatar und Sehule". (Lipsko in Beilin) Po prpbiti Ijudsko-meščanski šoli nastopaj odločitev Kdor ostane samo v nadaljevalni šoli, ta naj dobi pri pouku o zdravstvu po.jasnila o spolnosti ; kdor pa gre v enotno srednjo šolo ali v razne strokorne šole (poljedelske, obrtne, tigovske), ta se naj seznani tu s tem vprašanjem. Mislira, da starost na tej stopnji šolstva oraogočuje ia naravnost zahteva. da se izprpgovori odkrite bpsede v spoluem življenju. Ta posel bi mogli uspešno vršiti zlasti šolski zdravniki. Gospodinjske šole. urpjene krajevuim prilikam primerno, ali višje dekliške šole so nampnjene posebej ženski mladioi. Vzgajajo naj ženo za zakonsko življVnje, podajajoč ji izobrazbo iz doraačpga gospodarstva, zdravstva io vzgojeslovja; ne smejo pa pri tera zaneraarjati onpga pouka, ki ga potrebuje žena kot član človeške družbe eneko kakor raož brez ozira na spol. Ženi naj pa bo odprta tudi pot do vseh strokovnih šol, do enotne srednje šole, učiteljskib. akademij, vseueilišča itd., da more doseči isto izobrazbo ia si na isti načio služiti svoj kruh kakor raož, ako so jo gospodarske razraere prisilile do tpga ali ako čuti v sebi zmoždOsti in veselje do samostojnega življenja. Tudi tu sta vzgoja in pouk skupna. čim več moške in žen>-ke mladine bi se oglašalo, tem več bi seveda moralo biti šol. Pri ženski kakor pri moški vzgoji ne gre za uniformiranje, temveč za iudividualiziranje, ki ne duši in ne mori osebnosti, ampak jo goji in krppi. Odstranimo umetno ograjo dualističnega uazora ia slppilo dvojne morale, potera postaue napredek žene tudi napred^k moža iu' narobe, s tem pa obenem napredek človeške družbe obče.