>■
Javor -povod za kreg
■
Prvič okusili pico

Rdeči revirji so žurirali
• • •

«M

'HiTwuap

Sv
www.boledna.iom
tel.: 03/S419-715
Nagradna igra:
Ö
hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radece
3H83 857 1 'HO I 998"
EZÜL» .......... "številka 12, letnik 21,
pri pošti 3102 Celje 10. 06. 2010, cena: 1,50 EUR
Poraba garit« kombrnirano (1/100 km); 5,1 8.4, firnisija CO'J: 135 199 g/km. Slika je simbolna. PooblaSćeni gvo/nlk: Renault Nissan Slovenija O.O.O., Dunajska !/2, 1511 Ljubljana
knjige, katalogi, revije, brošure, mape, dopisi, kuverte, vizitke, koledarji, plakati, letaki, zloženke, embalaža, pisarniški obrazci..
Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje - tel.: 03 5452 666, gsm: 031 822 533, e: info@grafika-gracer.si, w: www.grafika-gracer.si
[TCIlSl^lj^djGinG] kuharske uspešnice
ANDREJA FRICA:
ŠPARGLJI, DIVJI IN GOJENI
, samo 15€!
, samo 20€!
POSTRV IZ REKE NA MIZO PLANETI V LONCU “
PO BOŽIČU DIŠI “
O MARTINU, MOŠTU, GOSKI in VINU
več knjig na: www.arafika-aracer.si	.samotsei
norocilo: 03 5452 666 ali na info@arafika-aracer.si
novo:
reklamna grafika
1000A4 zloženk, do konta Joni a samo 100€
PRINT VELIKIH PLAKATOV NALEPKE ZASTAVE TRANSPARENTI CERADE
REKLAMNE TABLE
...po nizkih cenah!
ofset lisk
digitalni tisk
(večje naklade)
VSEH VRST TISKOVIN
(manjSe naklade)	U.O(lB.L%XV%jL	KI ■ IX	/ C» M ■ *1
Založništvo lsPeni°ni«, rezonie/Lr°širan|e...|	Mllg\CJ VC1.I_____________________
10. junij 2010
Uvodnik
OSREDNJA
knjižnica
CEL*
Morate prebrati:
IZPOLMUJeJO OBLJUB6
5
31 Lex DUFS TRBOvue
8
SreiaaRna HnasrniK m	*| q
paRTneiui nacRajem za OBLiicovanje
Obisk vereRanov Zasavja
PRI PRimORSKIH KOLeCIH
15
KaRamBOL moroRisra m oseeneca vozna s ŠTiRimi PoŠKOoovanimi 1 7
V HRasrniKU 8. Roeči ReviRJi
18
Nova cateRua v DD Trbovljo
Špecu:
Anica KRau
23
26
Nocomerna Teicma meo oBčmaRji m novmaRji v TRBOVuaH	2 8
11. turrir v mini RoicomeTU v DoLanm
29
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar
in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734
GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR.
Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
jf
[pomlad je v polnem razcvetu in i se spogleduje s poletjem, na Zasavcu pa smo že v drugo letos žalostni. Izgubili smo še enega sodelavca. Rudi, hvala ti za vse, pogrešamo te!
Sicer pa je junij v znamenju trboveljskega občinskega praznika in prireditev ob njem. V praznično vzdušje običajno kane tudi kakšna grenka kaplja. Tako je pač življenje. Trboveljski plavalci so pa le dočakali plavalno sezono v letnem bazenu. Zdaj treningi ne bodo več muka in rezultati tudi ne bi smeli biti.
Zagorjani se ukvarjajo s prenovo fasade kulturnega hrama, s podobo o »lastni podobi« v zvezi s spomenikom in poimenovanjem parka in z ustanavljanjem nove stranke. Župan Svagan se ne da in Zagorje gre naprej.
Hrastničani so uživali v Rdečih revirjih in malem rokometu. Se mi zdi, da so bolj pametni od svojih sosedov. Kultura in šport sta veliko manj na udaru politike, kot druge veje našega življenja.
Lilijani širijo svoje srce in tako združujejo ta skregane.
Referendumsko smo se tudi v Zasavju razdelili na tiste ZA in tiste PROTI in tudi mi še ne vemo, kaj smo s tem izglasovali, kot pravzaprav večina navadnih zemljanov v naši ljubi domovini. Meni se zdi, da so nas vse vlekli za nos in nas tudi bodo še naprej in to prav tisti, ki smo jim dali svoj glas na volitvah.
Kakorkoli že, nogometna pravljica se nadaljuje oziroma je tik pred koncem. Kdaj gremo domov?
Ja, domov, vsak v sebe in se vprašamo, kaj je v naših srcih in, jasno, v žepih. Vse neumnosti in umnosti naših voljenih predstavnikov bomo plačevali mi vsi. Kaj je še bolj fino na tem svetu, kot zapravljati državni denar, oprostite, denar ljudstva.
Pa kaj zdaj je pred vrati že hrastniški občinski praznik in Zasavčani, ki imajo na voljo še nekaj trboveljskih radostnih dni, se bodo lahko zapodili v sosednjo občino na žur. A o tem po tem.
Vsaj zabavajmo se brez občinskih in drugih meja, tretja razvojna os gre pa veselo mimo...
No, na morje bomo vseeno lahko, če in kdo, potovali po energijo za nove zdrahe.
Pa mnogo užitkov!
Urednica Marta
In	fP
( Naslednja številka ZASAVCA izide 24.06.2010	)
Naslovnica:
Vid Valič v Hrastniku Slika Fanči Moljk
A
J
Naša bodočnost/Razmišljanja Z3 3\/
Naša
bodočnost
i/)e//e/to oc.sc/jcjc c/oojno oe.se/jc. i/)e/je/ia /o/ečtnaje/>o/oo(ena /o/eei/ur.
(-77e</(jeJ
25.05.2010
Doroteja Koroša, Metni vrh 2, Sevnica - hči Zala Kozinc
Marjana Krašovec, Ulica talcev 24, Zagorje sin Max Vogrinec
Mojca Sladič, Šuštarjeva kolonija 25, Trbovlje - hči Jula Jug
27.05.2010	“
Mojca Klinc, Kidričeva 2, Zagorje - sin Matevž Gajser
Andreja Ahlin, Ravenska vas 37a, Zagorje -hči Ana Januša Ferlič
Katja Cocej Arm, Kašova ul. 10a, Vojnik - hči Mila Smiljana Arm
28.05.2010
Nina Češek Vozel, Golče 7, Zagorje - sin Domen Vozel
30.05.2010
Dunja Zakšek, Bevško 34, Trbovlje - sin Nik Boj kič
31.05.2010
Amira Kadrič, Trg na stavbah 12, Litija - sin Tarik Škufca
01.06.2010
Vesna Jakopič, Obrežje 49, Radeče - hči Brina Derčar
Marinka Avbelj, Velika Kostrevnica 15,
Šmartno pri Litiji - Blaž Kužnik
03.06.2010
Nina Cestnik, Novi dom 48, Trbovlje - hči Viva Tarlač
Katarina Klenovšek, Lokavec 36, Rimske Toplice, Laško - hči Klara Medved
04.06.2010
Anta Matko, Črnoliška ul. 15, Šentjur - sin Nik Kolar
Barbara Babnik Mravlja, Brodarska ulica 12, Litija - sin Val
05.06.2010
Janja Veteršek, Požarje 18, Zagorje - sin Jan Jadranka Čučnik, Polana 40, Laško - sin Jaša Naroglav
06.06.2010
Rada Tešič, Opekarna 4b, Trbovlje - sin Luka Petra Potisek, Čolnišče 14, Zagorje - hči Tinkara Jerman
Iskrene čestitke!
Svetovno prvenstvo v nogometu
Začetek meseca junija 2010 si bomo Slovenci zapomnili po referendumu o arbitražnem sporazumu, ki se ga je, 06. 06 2010, udeležilo okrog 43% volilnih upravičencev. Boj med tistimi za in proti arbitražnemu sporazumu za konkretizira-nje meje med Slovenijo in Hrvaško je bil hud. Zgolj dober odstotek tistih, ki so bili za, je preglasovalo volivce, ki so obkrožili odgovor proti na volilnem lističu. Na nek način je bil izid na omenjenem referendumu kopija izida zadnjih državnozborskih volitev, ko je SD z minimalno prednostjo premagal SDS ali povedano drugače, ko je Borut Pahor premagal Janeza Janšo in postal premier. Kaj bo ta izid prinesel dobrega ali slabega nam oziroma Hrvatom, bomo ugotovili najprej v treh in najkasneje v petih letih, kot je zapisano v terminskem načrtu glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško. Zagotovo bo arbitražna skupina poskušala rešiti zadeve ob upoštevanju pravičnosti in mednarodnih pravnih norm, pa tudi in predvsem na podlagi kompromisov, ki naj bi zadovoljili obe strani, ki nastopata v sporu.
Slovenija se bo, 11. 06. 2010, znašla še v enem kotlu pod močnim pritiskom. Naši nogometaši so se v letih 2007/08 in 2008/09 v glavni in dodatni arbitraži (beri kvalifikacijah) uspeli uvrstiti na Svetovno prvenstvo v nogometu, ki se bo, kot že rečeno pričelo, 11. 06.2010 v Južni Afriki. Naši žo-gobrcarji so šli skozi mednarodno »arbitražo« v kateri je veljalo pokazati veliko nogometnega znanja, samozavesti in borbenosti. Vsega naštetega so naši fantje premogli na pretek in uspeli izločiti favorizirano Češko in Poljsko v dodatku pa še vsestransko strašansko (tudi finančno) močne ruske medvede.
V Južni Afriki se bodo v predtekmovalni skupini naši srečali 13. junija s Alžirijo, 18. junija z ZDA in 23. 06. 2010 z Anglijo. Na tokratnem, za nas drugem SP-ju, nas bodo naši poskušali razveseliti s prvo osvojeno točko ali celo zmago na svetovnih prvenstvih. Po tihem pa navdušenci upamo, da se bomo uvrstili v izločilne dvoboje med šestnajsterico najboljših reprezentanc na svetu. Mogoče je prav vse. Reprezentanca Slovenije ima ravno toliko znanja in poguma, da lahko ob ekstremni borbenosti in z malo sreče in obilo motivacije premaga vsako nasprotno moštvo, lahko pa ob pomanjkanju katerega izmed naštetih faktorjev obstane v predtekmovanju, kar fantom ne bomo šteli za neuspeh, malo z grenkobo pa bomo vseeno spremljali nadaljevanje SP, če se našim v nadaljevanje ne bo uspelo uvrstiti.
Šport imam rad, ker se s pravo mero borbenosti da premagati favorite, pa tudi preko občasnih nepravičnih odločitev arbitrov, če teh arbitražnih dvomljivih odločitev ni preveč, se mnogokrat da preskočiti in doseči cilj. V arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško pa bomo o poštenosti arbitrov, iznajdljivosti, znanju in borbenosti naših pogajalcev in diplomacije nasploh lahko sklepali in izrekli oceno šele, ko bo arbitražni postopek končan.
Pa še nekaj... Že kar nekaj let je preteklo, ko je nekdo izmed znanih hrvaških nogometašev pred tekmo s Slovenijo na vprašanje novinarjev, kateri je najboljši slovenski nogometaš, sarkastično ugotovil : » Mislim, da je to Bojan Križaj.« Dandanes pa je tako, da Hrvati smučajo, Slovenci pa igramo nogomet. To dokazuje tudi dejstvo, da gremo Slovenci v Južno Afriko nogomet igrati, Hrvati pa zgolj gledati, čeprav so se dolga leta razglašali za svetovno velesilo v tej na svetu najbolj popularni kolektivni igri z žogo.
Mefisto
IZPOLMUjeJO
pneDPise in OBUuee
Trboveljski župan Bogdan Barovič s sodelavci je ob občinskem prazniku občine Trbovlje zadovoljen z delom in pridobitvami v občini v vseh osmih letih njegovega županovanja.
Ho njegovih besedah je občina svoje načrte izpolnjevala F v letu 2010. Proračun bodo z rebalansom uravnotežili glede na pričakovano manjše zanimanje za pridobitev kapitalskih prihodkov. Osnovna funkcija občine je poskrbeti za takšno infrastrukturo, da omogoča kvalitetno življenje občank in občanov.
Trbovlje so v tem času postale bogatejše za nekaj prenovljenih cest, mirujoči promet pa bo zaradi ozke in dolge trboveljske doline, kljub gradnji parkirnih hiš, še povzročal težave. Občani so v raziskavi, ki jo je opravila ljubljanska agencija Gideon, izrazili zadovoljstvo z bivanjem v lokalni skupnosti in podpirajo župana v zahtevi za vlaganje industrije v okolje, čeprav ga je to pripeljalo v protikorupcijsko komisijo. Zagovarja mnenje, da mora biti industrija prijazna do okolja in, da tudi že je. Čas poskusnega obratovanja za čistilno napravo se izteče julija in bo začela s 1. septembrom letos z normalnim obratovanjem, do leta 2012 pa naj bi bilo rešeno očiščevanje vseh odpadnih in meteornih voda v občini Trbovlje.
Načrti za razvoj v občini so smeli. Odpira se še en oddelek vrtca, v oddelku na Dobovcu letos ni tudi bilo težav s številom vpisanih otrok , graditi so začeli mladinski center in hotel Trbovlje, še naprej se bodo financirala javna dela, v katera je vključenih okrog petdeset ljudi. Tudi primer s
Zasavčevemu sodelavcu
na pot
Qrejšnja številka Zasav-F ca je ravno pristala na trgovinskih policah in v nabiralnikih in Radeča-ni so že prebirali tvoje poročilo z občinske seje, ko...ko so te grobo prekinile sile, ki so močnejše od človeka, a vendarle jih ob rojstvu prostovoljno sprejmemo v svojo družbo.
Rudi Špan Muc je ljubil glasbo, vinilke, zimze-lenčke in narodnozabavni rok. Poznal je pevske legende in one so poznate njega. To je bila vidna in slišna stran Rudijevega življenja. Imel pa je Rudi več strani v življenju.
V Zasavcu je bil Rudi Špan. Poročal je o dogodkih iz Zasavja, najraje iz Radeč in okolice. Obvladal je politično, gospodarsko in kulturno sceno. Rad je brskal po zgodovini zasavskih krajev in načrtoval članke za mesec ali več naprej. Ob srečanju v Trbovljah, največkrat na avtobusni postaji, sva premlevala, kaj in kam bo še treba za članek skočiti, koga na pogovor povabiti, kje izbrskati kakšno informacijo...
Brez smisla je zdaj naštevanje. Teh člankov in pogovorov ne bo, ker tudi Rudija ni več. Načrti so ostati brez možnosti izpolnitve in tudi novega fotoaparata zdaj nič več ne rabiš, Rudi...
Zelo te pogrešamo, kako te šele bomo!
Urednica Marta in vsi sodelavci Zasavca Slika: Bojan Dremelj
športno dvorano Polaj bo rešen do 1. septembra, v poletnem času bodo pripravili tudi nove podlage za financiranje športne dejavnosti, kulture in ostalih splošnih dejavnosti. V teku je gradnja črpališča Ačkun, na prostoru bivše sodnije bo zgrajenih 33 stanovanj, med njimi tudi varovana, mestna razsvetljava dobiva novo podobo, v izvajanju je trboveljski del zasavskega projekta za ravnanje z odpadki na Neži, še vedno bodo potekale sanacije določenih plazov in cest v občini.
Besedilo in slika: MaH



Na icnaTKO o prvojurijskih
PRIDOBITVaH V TRBOVLJaH
Mobilna Dora za Zasavje v Trbovljah
pvržavni program za prese-L^janje raka dojk DORA je maja začel s slikanjem žensk tudi v mobilnih enotah. Od začetka maja poteka slikanje v mobilni enoti v Ljubljani, junija pa se je v mobilni enoti v Trbovljah pričelo slikanje žensk iz statistične regije Zasavje. Državni presejalni program za raka dojk Dora
z vnaprejšnjim vabljenjem omogoča ženskam med 50. in 69. letom presejalni pregled dojk z mamografijo. Zasav-čanke bodo pisno vabljene na pregled, mobilna enota pa bo pri Zdravstvenem domu Trbovlje stala štiri mesece. S kratko slovesnostjo je bila uradno odprta 1. junija, na trboveljski občinski praznik.
Nova plast na odseku regionalne ceste Bevško Trbovlje
\/odja sektorja za investicije na Direkciji RS za ceste Tomaž Willenpart in V župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič sta slavnostno predala v uporabo novopreplasten odsek regionalne ceste R1-221/1220 Bevško - Trbovlje. Nova pridobitev zagotavlja varnejšo in udobnejšo vožnjo ter s tem večjo prometno varnost.
Dela, ki jih je izvajalo Cestno podjetje Ljubljana, d. d., so obsegala izdelavo globinskih sanacij, ureditev odvodnavanja in asfaltiranje celotnega 765 metrov dolgega odseka regionalne ceste. Investicijo v vrednosti 187.877 evrov je v celoti krilo Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste. Izvajalec je z deli pričel novembra 2009, končana pa so bila konec maja 2010. Trenutno poteka odkup zemljišč za ureditev odseka regionalne ceste Latkova vas - Trbovlje skozi Trbovlje, ki bo obsegala izgradnjo pločnika in razširitev ceste v dolžini 700 metrov.
Oblačno ob sajenju javora
eneralni direktor Lafar- vo drevo na cementarniškem vJge Cement d.d. Trbovlje parkirišču pri železniški po-in župan občine Trbovlje sta staji v Trbovljah. To je eden simbolično zasadila javorje- izmed tridesetih javorjev,
ki so jih zasadili na področju parkirišča ter znotraj cementarne v preteklem mesecu. S pobudo za posaditev dreves Lafarge Cement kot družbeno odgovorno podjetje nadaljuje sodelovanje v akcijah, ki krepijo odnos
posameznikov in skupnosti do okolja v Zasavju. Poleg tridesetih dreves, zasajenih v Trbovljah, so pomagali zasaditi deset dreves tudi v Hrastniku. Na žalost pa je občina Zagorje sodelovanje odklonila.
Sajenje je spremljalo oblačno vreme in vzdušje, saj so zasavski nasprotniki sežiganja alternativnih goriv v ce-mentarniški peči pripravili protestni shod s transparenti in glasnim komentarjem, ki ne njim ne vsem prisotnim ni bil v prid in v čast. Tokrat so bili oni krivci za verbalno onesnaževanje okolja.
Hotel in mladinski center
Položen je bil temeljni kamen za gradnjo novega mladinskega centra in hotela v Trbovljah, ki bo po predvidevanjih končan do poletja 2011.
Dolski gasilci odstranili mlaj
"Tadnji dan v maju so se dolski gasilci lotili podiranja mlaja. i—Zakaj šele zdaj? „Ker je to majsko drevo in ga pustimo stati cel mesec,“ so povedali. Včasih je pri tem delu sodelovalo več deset krajanov, zdaj pa opravijo podiranje trije, štirje, s pomočjo stroja, v nekaj minutah.
Zagorje gre naprej!
"Tagorskemu županu Matjažu Švaganu, ki je nedavno izsto-Z.pil iz LDS in začel ustanavljati svojo stranko, je uspelo zbrati več kot potrebnih 200 podpisov za registracijo stranke Zagorje gre naprej.
Številčnost prisotnih, ki so s svojimi podpisi pripomogli k registraciji stranke vsekakor predstavlja veliko moralno podporo bodoči stranki in njenemu predlagatelju.
Referendum
\/esna, Maruša in Iris so dežurale na volišču številka 20 na V Dolu. „Do osme ure je volilo že okrog petnajst volivcev,“ so povedale. „Ker je sončen dan in se bodo nekateri podali v naravo, pričakujemo, da jih bo prišlo največ v poznih popoldanskih urah...“
Do zdravja s pomočjo zvoka
\/okviru prireditev Tedna vseživljenskega učenja, ki jih or-V ganizira Zasavska ljudska univerza v sodelovanju s partnerji, je Marija Plej, refleksoterapevtka in gong terapevtka v telovadnici OŠ Slavka Gruma poučita obiskovalce, kako se sprostiti in doseči harmonijo v telesu. Pomembno je, da se človek zaveda, da je soustvarjalec zdravja, miru, svetlobe in blaginje. Z zvokom pojočih skled in gonga je ustvarila notranjo tišino, ko se prebudi spoznanje, da je življenje najvišja vrednota in so vse modrosti shranjene v srcu.
31 lgt Doma upoifojencev Fnanc Saiamon na Tenezui
Trboveljski dom upokojencev je pred enaintridesetimi leti sprejel prve stanovalce. Od takrat do danes se je marsikaj spremenilo. Na žalost postaja vse bolj negovalni dom, saj se starostna meja dviguje, kar dve stanovalki sta letos že praznovali stoti rojstni dan.
/-\b obletnici so spet pripravili interno glasilo Dobra volja v^je najbolja, kjer o vtisih in delovanju pišejo zaposleni, stanovalci in njihovi sorodniki, prostovoljci, obiskovalci. Domski vsakdan je pester. Vrstijo se številne dejavnosti in prireditve za stanovalce in obiskovalce.. Veseli so vsakogar, predvsem pa najmlajših iz vrtcev, šolarjev in dijakov. Zelo cenijo pomoč prostovoljcev, obiske predstavnikov društev, občine...
Letošnjo prireditev so pripravili skupaj z Delavsko godbo Trbovlje, otroci iz vrtca Mojca, domskim pevskim zborom
Škrjančki in plesno skupino. Glasbena šola je pripravila mini koncert, zapele so pevke Dekliškega pevskega zbora OŠ Tončke Čeč, za dobro voljo je skrbel duo Evergreen. Delo zaposlenih in prostovoljcev vseh generacij je pohvalila direktorica DUFS Danica Hren, nagovoril jih je podžupan trboveljske občine Mitja Rozina. Predsednica Združenja borcev NOB Mari Govejšek pa jim je ob tej priložnosti predala počivalnik, ki so ga kupili iz zbranih sredstev akcije Evro za počivalnik. Ob druženju vseh generacij je bila v avli doma razstava slik Ivanke Uršič in Stanka Leskovška.
Besedilo in slika : Irena Vozelj
Joži Pust v slovo
\/soboto, 29. maja 2010, smo na za-V dnjo pot pospremili Jožo Pust, upokojeno učiteljico razrednega pouka. Od nje smo se poslovili kolegi, številni krajani Dola, prijatelji, sosedje, sorodniki in nekdanji učenci.
Njene korenine so pognale na Dolu že takrat, ko se je kot mlada učiteljica zaposlila na dolski šoli. Rodila pa se je na Planini pri Sevnici in mladostna leta preživela v Šoštanju, kamor se je kmalu preselila njena družina. Po učiteljišču jo je doletela vojna, kar jo je spremljalo celo življenje, saj težkih let ni mogla pozabiti. Bila je obveščeval-ka slavne štirinajste divizije in 22. februarja 1944 od blizu spremljala spopad pri Belih vodah, kjer je padel pesnik Kajuh. Bila je tudi na njegovem konspirativnem pogrebu. Njeno sporočilo, ki so ga našli pri ujetem partizanskem kurirju, pa je bil povod, da je do konca vojne, v letih 1944, 1945, je preživela v taborišču Buchenwald. Iz Nemčije so se ujetnice vračale peš domov in lahko bi napisala roman o tem, je večkrat pripovedovala.
Na Dolu se je začelo skromno, a lepše življenje. Kmalu si je ustvarila družino in si z možem Binom postavila dom v centru vasi, nasproti šole. Marsikdo jo je vprašal, če je otroški
živžav ne moti, pa je vedno z nasmehom odgovorila, da ne. Saj je otrokom posvetila življenje. Bila jim je kot mama in ni prezrla njihovih stisk in težav. Rada jim je pomagala, kar so otroci cenili. Generacija, ki je v letih 19061/62 obiskovala prvi razred in jih je Joža sprejela, jo je vedno vabila na svoja srečanja, saj jim je bila razredničarka tudi v četrtem razredu. Konec maja letos so spet načrtovali srečanje in Joža jim je obljubila, da pride. „Za njen 90. rojstni dan, ki ga je imela 13. marca, smo ji nameravali izročiti devetdeset nageljnov,“ so povedali. Srečanje so odpovedali, ko so izvedeli, da je odšla v bolnico.
Joža Pust se ni omejila samo na poučevanje v razredu. Z otroki je delala v sadovnjaku in na vrtu, pripravljala z njimi kulturne prireditve in dramske predstave. Krajani smo jo pogosto srečevali z možem Binom na vseh bližnjih hribih, sama pa je s skupino pedagogov dolga leta potovala po Evropi. Krajani smo jo imeli radi, saj je bila ena izmed nas, s svojim pestrim in bogatim življenjem pa marsikomu za vzgled. Prijetno je bilo poklepetali z Jožo ob njenih bujnih rožah, ki so lepšale Pustovo hišo tik ob šoli.
Sinu Matjažu in ostalim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Fanči Moljk Slika: Branko Klančar
Zaicaj rano?
Končno, z zamudo kar nekaj let, so delavci litijskega komunalnega podjetja postavili prvo turistično karto litijske občine pri avtobusni postaji, nasproti občine, ob Zasavski cesti v Litiji.
A ko si jo malo podrobneje ogledaš, to ni turistična karta, ampak navaden reklamni pano za 25 litijskih samostojnih podjetnikov, kar je bil verjetno glavni namen postavitve. Zemljevid litijske občine je za turista, ki pride v Litijo popolnoma neuporaben. Še tisti, ki litijsko občino dobro pozna, bi se po njem težko orientiral. Od pomembnih turističnih informacij je na njem napisanih šestnajst kulturnih znamenitosti, opisanih je pa samo pet, GEOSS, morska obala in božji grob na Vačah, rudnik Sitarjevec in freske v cerkvi v Podpeči. In zakaj ni na njem ostalih, za turista pomembnih informacij?
Turistični pano ob avtobusni postaji v Litiji
Kitajam sami zcnaDiu
PLOČIIIK
Krajani naselja Velika Preska v Krajevni skupnosti Polšnik, v litijski občini so se dogovorili, da bodo sami zgradili namesto asfaltnega lesen pločnik skozi naselje. Z gradnjo lesenega pločnika za pešce ob lokalni cesti Polšnik - Velika Preska so po načrtih pričeli v začetku lanskega leta. V sodelovanju z zasebnim partnerjem so do jeseni zgradili leseni tlakovani pločnik z leseno ograjo v dolžini 160 metrov in ga tudi v prisotnosti litijskega župana Francija Rokavca predati namenu. Nova pridobitev udeležencem v prometu, zlasti pa pešcem omogoča varnejšo pot skozi naselje in je vredna posnemanja.
Razvojno paitrneRSTvo sneoišča Siovenue povezuje že 10 občih
V	petek, 28. maja 2010, je bila na Geometričnem središču Slovenije slovesnost, na kateri sta se Razvojnemu partnerstvu središča Slovenije pridružili občini Domžale in Mengeš in s tem tudi formalno vstopili v interesno povezovanje občin na tem delu območja Srca Slovenije. Prisotnost vseh desetih županov občin : Kamnik, Lukovica, Litija, Šmartno pri Litiji, Moravče, Dol pri Ljubljani, Zagorje, Radeče, Domžale in Mengeš, območja Srca Slovenije je potrdilo pravilno usmeritev delovanja območnega razvojnega partnerstva. S svojo prisotnostjo pa so dogodek na katerem so tudi izobesili zastavo Srca Slovenije počastili minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Henrik Gjerkeš, minister za okolje in prostor Rok Žarnič, nekateri poslanci državnega zbora in občinski svetniki.
Na delovnem srečanju po svečanosti so župani občin razvojnega partnerstva središča Slovenije spregovorili o pomenu lokalne samooskrbe in trženju pridelanih kmetijskih pridelkov.
Širitev pokopališča in gradnja žarnega pokopališča Po trinajstih letih dela je dokončana širitev litijskega pokopališča na Frtici, kar je svojevrsten rekord za ne tako obsežna in zahtevna dela. Gradilo se je toliko, kolikor je bilo denarja. V prvem delu gradnje je bil zgrajen oporni zid in mrliška vežica, ki je na litijskem pokopališču ni bilo. V ta namen se je uporabljala najeta grobnica grmaških gospodov Apfaltrern iz leta 1900 sredi starega dela pokopališča.
V	drugem delu pa so se zgradile terase s potjo: 92 talnih in 408 zidnih žarnih grobov z javno razsvetljavo in 30 parkirnih mest. Z navedeno investicijo se bo končno rešila prostorska stiska, vsaj nekaj časa ne bo potrebno iskati novih pokopnih mest na 3 km oddaljenem šmarskem pokopališču. Širitev pokopališča na Frtici in žarno pokopališče je litijske davkoplačevalce stalo 1,5 milijona evrov. Novogradnja na litijskem pokopališču je v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja.
Besedilo in slike: Karolina Šušteršič, Litija
STeiuanna HRasrniK m paRTenji RZB nacRaieni za OBLiKovanie
Steklarna Hrastnik je ena največjih steklarn za razsvetljavno steklo v Evropi.
■Tdružuje hčerinsko podjetje Opal d.o.o. - izdelava in ob-Z-delava razsvetljavnega stekla ter proizvodnja različnih ročno izdelanih steklenih izdelkov. Poslovna enota Vitrum proizvaja program izdelkov namiznega stekla, poslovna enota Special pa program izdelkov embalažnega stekla.
Imajo različne poslovne partnerje, s katerimi se odlično dopolnjujejo. Eden takih je podjetje RZB - Rudolf Zimmermann Bamberg - s katerim sodelujejo že od leta 1963.
prejel enega najvišjih mednarodnih priznanj na področju oblikovanja, in sicer RED DOT AWARD. V letu 2009 so prejeli priznanje za svetilko MONDANA, v letu 2010 pa je RZB prejel RDA priznanje za svetilko DODALA.
Podobna priznanja prejemajo tudi z drugimi partnerji, zato so lahko ob praznovanju 150-letnici Steklarne Hrastnik zadovoljni z uspehi, ki so plod dolgoletnega trdega dela in steklarskega znanja.
Jože Holesek, član projektne skupine
S tehničnim kadrom RZB ter znanimi oblikovalci razvijajo gotove izdelke, ki jih RZB trži po celem svetu. RZB je za kar dva izdelka, ki so jih razvili skupaj s Steklarno Hrastnik d.d.
Douala -2010
Fanči Moljk Priloge: arhiv Steklarne
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
PROIZVODNJA IN MONTAŽA _

MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO r.l /fnlr» 03 S725 106 mahi: 041 508 655
Kšefti
MÄgihiöfi
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	^ «g
možnostjo sponzoriranja	(wümitß DtCLl^l fj
trženje in produkcija za gospodarsko	■	9
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	,
E-mail: atv.signaI@siol.net
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584
041 765-113
ä
m
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
O
Q [/\ ELEKTROPROM
EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si
uprava
03-56-57-150
trgovina
EVJ Center Kisovec 03-56-71-234
storitve
03-56-57-150
>	elektroinstalacije
>	strojne instalacije
>	daljinsko ogrevanje z lesno biomaso
>	kabelsko komunikacijski sistemi
>	trgovina EVJ Center
>	delovni stroji in nizke gradnje
>	barSedmica
lokalna televizija ETV
etv.elektroprom.si
komerciala
03-56-57-158
studio
03-56-57-177
NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7 n
Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734	Mmmk . \ = V
p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
hrastnik - trbovlje - zagorja - litija - radeče
polletno letno
Ime in priimek:....................... Telefon:..........
Naslov:............................... Davčna številka:
Podpis:.........
Podjetniški kotiček Irene Meterc
Poslovni stand-up - brezplačna konferenca o vrhunskih slovenskih poslovnih igralcih in njihovih potezah.
Na Poslovni stand-up konferenci boste imeli priložnost prisluhniti ljudem, ki jih trenutne gospodarske razmere ne zavirajo, temveč so jim le še v dodatno spodbudo, da s sodobnimi poslovnimi metodami uspešno vodijo svoje posle. So glavni aktivisti slovenskega gospodarstva, ki trdno sedijo v poslovnem svetu in jim vsak nov konkurent pomeni zgolj še enega od izzivov.
Konferenca je namenjena vsem, ki želijo informacije iz prve roke - nove ideje in dodatna znanja, ki lahko pripomorejo h konkurenčnosti in uspešnosti (njihovega) podjetja na trgu. Potekala bo 17. junija 2010 v Austria Trend Hotelu v Ljubljani, z začetkom ob 14. uri. Osrednjeslovenski Poslovni stand-up bo otvorila ga. Nataša Ratej, generalna direktorica podjetja Rima d.o.o., sledil bo trenutek resnice. Njeni poslovni sogovorniki, intervjuvanci, bodo: Emil Marinšek (Maremico Ljubljana), Marko Avšič (Kogast Grosuplje, profesionalna gostinska oprema), Hine Aleks Vrtačnik (Svetloba Logatec, visoko energijsko učinkovita svetila) in Milena Praprotnik (Citywall Logatec, športno-plezalna oprema in otroška igrala).
Spraševalci oz. poslovno žirijo bodo sestavljali: Aleksander Schmidt, ekonomist in diagnostik, Marija Kokelj, strateška načrtovalka in upravljalka znamk in mag. Rok Stritar, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na koncu bodo člani žirije prispevati tudi strokovna predavanja in sicer: Aleksander Schmidt: Nov standard v poslovanju -bilanca človeškega potenciala, Marija Kokelj: Uvajanje in upravljanje znamk v visoko konkurenčnem prostoru, mag. Rok Stritar: Od ideje, do pametne podjetniške rasti. Na koncu bo seveda čas tudi za izmenjavo mnenj in poslovno mreženje med udeleženci.
Zakaj Poslovni stand-up?
•	Poslovni stand-up je dinamična, energična, sveža in inovativna oblika predajanja poslovnih znanj in praktičnih izkušenj.
•	Poslovni stand-up je med drugim »zaslišanje« podjetnikov/poslovnežev s strani poslovne žirije, v kateri sedijo priznani slovenski strokovnjaki - vprašanja so jasna in konkretna, odgovori prav tako.
•	Gre za zanimiv in vsebinsko bogat dialog na več ravneh: na razvojni, poslovni, finančni in marketinški.
• In kot se za stand-up spodobi, predstavljamo VIP nastop - Poslovni stand-up show: eminenca slovenskega gospodarstva v živo, pred mikrofonom pred vami za vas!
Udeležba na konferenci stand-up je brezplačna, predhodno se prijavite preko www.japti.si.
Kaj o prodaji se lahko naučimo od Line - zmagovalke Slovenija ima talent?
Ste gledali Talente? Jaz sem jih. Zmagovalka mala Lina me je očarala. Tudi sama sem glasovala zanjo. Razmišljala sem, zakaj je zmagala. Kaj je tisto, kar ji je prineslo največ glasov? Po mojem prepričanju precej, precej več kot ostalim. Vendar, da ne bo pomote, tudi drugi tekmovalci so bili izjemni. Vsi so imeli profesionalne nastope. Vsi pevci so znali zelo lepo peti, plesalci pa so bili vrhunski.
Zakaj je izjemni konkurenci navkljub zmagala prav Lina? Kaj je tisto več, kar je naredila ona? Lepo zapeta pesem je osnovni pogoj, to je dejstvo. Ni pa to zadosten pogoj za zmago na takšnem tekmovanju.
Ključna razloga, ki sta Lino dvignila nad konkurenco in ji prinesla zmago:
1.	Lina je sedemletna deklica in je za svoja leta izjemno nadarjena. Zato zelo izstopa iz povprečja. Če bi enako pesem enako dobro zapela odrasla oseba, bi to ne bilo nič takega. Pri Lini pa vidimo, da njen talent kar žari iz nje.
2.	Lini zaupamo. Njeni odgovori so iskreni, prisrčni in pametni. Zaupamo v njene dobre namene. Verjamemo, da to kar pove, tudi v resnici misli. Zaradi tega je z večino ustvarila osebni stik. To pa je tisto, kar konkurenci ni uspelo, vsaj ne tako dobro.
Kaj se lahko iz tega naučimo kot prodajalci?
1.	Vaš kakovosten izdelek ali storitev je osnovni, ne pa tudi zadostni pogoj za uspešno prodajo. Kajti zelo verjetno ima tudi veliko drugih konkurentov kakovostne izdelke ali storitve.
2.	Izdelek ali storitev mora izstopati iz konkurence. To pa lahko naredite z izvirnejšim dizajnom, izvirnejšo spletno predstavitvijo, boljšimi pogoji,...
3.	Kupci vam morajo zaupati. Posel delamo ljudje. Zaupanje se gradi z osebnim stikom. Vem, da je včasih nemogoče obiskati vse potencialne kupce. Zato morajo to nalogo opraviti vaša spletna stran, vaša prodajna pisma in vaš CRM sistem - program za upravljanje odnosov s kupci.
Akcija
Glavne značunosTi oeiovanja NVO
lavne značilnosti delovanja nevladnih organizacij so: Vj neodvisnost (predvsem od države in političnih strank), odvisne so le od zakonsko določenih pogojev za ustanovitev, same določajo svoje dejavnosti, cilje in naloge in država nima neposrednega vpliva na njihovo notranje upravljanje, niti nima vpliva na njihovo prenehanje in premoženje se po prenehanju prenese na organizacije z drugo podobno dejavnostjo;
neprofitnost: NVO lahko izvajajo komercialne storitve na trgu, vendar morajo ustvarjeni dobiček nameniti za svojo registrirano dejavnost in ne deliti med člane in upravne organe;
prostovoljnost: članstvo temelji na prostovoljni odločitvi in prostovoljnem delu;
multifunkcionalnost: v delovanju niso omejene znotraj ene dejavnosti, hkrati lahko delujejo na več področjih (športnem, socialnem, izobraževalnem itn.) inovativnost: zaradi neodvisnosti od države, političnih strank in trga se lahko prej in jasneje odzovejo na nove družbene potrebe.
Vir: Skupaj za skupnost - priročnik
Izžrebana glasovalka:
Justi Bratun Bevško 24, 1420 Trbovlje
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.
§&Mrest S&Mrest
Mrsia nevladnih orgomiocij Zmavja	Mr«»o fMvlodnih orgonuaclj Zowvja
GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 12/2010
Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je:
(Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje)
Zanj(o) glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovatke)
(Kraj in datum)	(Podpis)
Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi
31
Trenutni vrstni red:

Nai NVO:
1.	DOB-SLO Skupina za samopomoč Zasavje 184 glasov
2.	Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 125 glasov
3.	Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 46 glasov
4.	Društvo invalidov Zagorje 32 glasov
5.	Turistično društvo Čemšenik 26 glasov
6.	Društvo prijateljev mladine Trbovlje 26 glasov
7.	Medgeneracijsko društvo »Srečno« Zagorje 10 glasov
8.	Turistično društvo Hrastnik 9 glasov
9.	Društvo invalidov Trbovlje 5 glasov
10.	Društvo vojnih invalidov Zasavje Trbovlje 3 glasovi
11.	Medgeneracijsko društvo upanje 2 glasova
12.	Društvo osteoporoze Trbovlje 1 glas
13.	Turistično društvo Trbovlje 1 glas
14.	Društvo upokojencev Trbovlje 1 glas
Nai prostovoljci:
1.	Tončka Odlazek ( D0B-SL0 Skupina za samopomoč Zasavje) 181 glasov
2.	Leon Janežič (DMSNV) 127 glasov
3.	Viktorija Bočko (ZB za vrednote NOB Trbovlje) 44 glasov
4.	Anonija Cesar ( Društvo invalidov Zagorje) 32 glasov
5.	Stanislava Radunovič (TD Čemšenik ) 30 glasov
6.	Mojca Grden (Medgeneracijsko društvo »srečno« Zagorje) 10 glasov
7.	Mojca Greben (TD Hrastnik) 9 glasov
8.	Rudi Janežič ( Društvo invalidov Trbovlje) 5 glasov
9.	Zvone Tahirovič ( društvo vojnih invalidov Zasavje) 3 glasovi
10.	Marija Govejšek ( ZB za vrednote NOB Trbovlje) 2 glasova
11.	Ana Holc (Megeneracijsko društvo upanje ) 2 glasova
12.	Ladislava Medvešek ( društvo osteoporoze Trbovlje) 1 glas
13.	Olga Špajzer ( Društvo upokojencev Trbovlje) 1 glas
________________________________________________________________P
GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE
REGIJE
12/2010
Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je:
(Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda)
Zanjo glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke)
(Kraj in datum)	(Podpis)
Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi

InvauDi so se pooau na Kum
M četrtek, 27. maja 2010, so se odpravili hrastniški invalidi na prvi letošnji planinski pohod.
„Planinska mesečna aktivnost je novost v našem programu,“ je dejala vodja izleta Zvonka Zupančič, „zato smo še toliko bolj zadovoljni, da se nas je že kar prvič zbralo osemnajst ljubiteljev zasavskih planin.“ Odločili so se za Kum. Pripeljali so se do Dobovca, odkoder so krenili najbolj zagnani. Ostali so šli na zasavski Triglav iz Lontovža. Pričakal jih je sončen dan, prijeten kumski veter in prijazna postrežba v planinskem domu. „Vsi so bili zelo ponosni, da so lahko prehodili to pot,“ je še dodala Zvonka.
Naslednji mesec, 24. junija, se bodo odpravili na Vače, Geoss in Zasavsko sveto goro.
Za prijave lahko pokličete na 040 828 890.
Besedilo: Fanči Moljk Slike: arhiv Dl
Zasavski Triglav se res vleče
K
Na koncu smo bili vsi zmagovalci
ZonaviLna nasTuna se pneDsravi
V petek, 14. maja 2010, so v avli KC Delavski dom Zagorje odprli razstavo likovnih izdelkov, ki so prišli v izbor na natečaju Zdravilna rastlina se predstavi.
Natečaj so razpisali člani Društva za zdravilne rastline Zasavje, ki obstaja dobro leto in šteje že 130 članov, sedež pa ima v Zagorju. V ožji izbor so uvrstili približno četrtino likovnih del, ki jih je izbral akademski slikar Nikolaj Beer.
„V projekt smo želeli vključiti vse osnovne šole v Zasavju - Radeče, Zidan Most, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje,“ je povedala predsednica Cvetka Drnovšek. „Odzvalo se je 12 šol, dobili pa smo 270 čudovitih risbic.“ Organizatorji so navdušeni nad kreativnostjo otrok in dejstvom, da se v šoli naučijo prepoznati zdravilne rastline. Nagrajeni učenci in njihovi mentorji: Aleksander Maselj - 4.r., Podružnična
šola Mlinše, Adi Sarajlič - 4.r., Podružnična šola Dol pri Hrastniku, Ema Štigl - I.r., Podružnična šola Zidani Most, Špela Vidmar- 6.r., OŠ Ivana Kavčiča Izlake, Ana Žujič -2.r, Podružnična šola Kisovec
Učenke in učenci izbirnega predmeta rastline in človek 7. in 9.r. OŠ Tončke Čeč Trbovlje in učenci 4.in 5.r. oddelka podaljšanega bivanja Podružnična šola Zidani Most.
„Člani društva nameravamo organizirati razstavo še po drugih občinah, saj bi nam bilo žal, če ne bi številnih lepih risbic videli še drugje po Zasavju,“ nam je povedala Miri Štaut z Dola.
Fanči Moljk
Anton Šutar
Obisk verenanov Zasavja pri
PRimORSKIH KOLeGIH
M soboto, 29. maja 2010, so se veterani Območnega združenja veteranov Vojne za Slovenijo odpravili na strokovno ekskurzijo h kolegom veteranom OZVVS Nova Gorica.
"Tasavčev veteran M.A.Š., veteran Z.Anton Šutar, je pridno beležil potek obiska in napisal poročilo.
»V vojašnici Janka Premrla - Vojka nas je sprejel upokojeni polkovnik SV Srečko Lisjak, častni predsednik ZVVS in najbolj odlikovan borec osamosvojitvene vojne leta 1991. Ob strokovni pomoči vojaškega osebja nas je pospremil po prostorih vojašnice. Ogledali smo si muzej iz I. svetovne vojne, razstavo o dogodkih iz vojne leta 1991 in lasersko
Srečjo Lisjak pred spomenikom junaškega rojaka
- elektronsko strelišče, kjer smo lahko preizkusili studi svoje trenutne strelske sposobnosti.
Obiskali smo zaselek Dolance v Gornji Branici kjer stoji spomenik baronu Andreju Čehovinu, topničarju, ki se je rodil 26. avgusta 1810 leta v kmečki družini. Kljub preprostemu poreklu in telesni šibkosti, je zaradi svoje vztrajnosti, poguma in iznajdljivosti uspel narediti bleščečo vojaško kariero v okviru avstrijske armade. Za svoje zasluge je bil leta 1850 povišan v baronski stan, kar je bila izjemno redka čast, ki so jo doživeli le najzaslužnejši vojaki neple-miškega rodu. Umrl je 10. septembra 1855 leta na Dunaju.
Srečko Lisjak nas je nato popeljal v Ro-
Skupinska slika z obiska v Primorski
žno Dolino v Novi Gorici, kjer so leta 1991 potekali boji za mejni prehod, ki ga je zasedla JA in zasedbo okrepila tudi s štirimi tanki. Srečko Lisjak je takrat s svojo skupino osmih vojakov - specialcev uspel z bliskovitim napadom uničiti dva tanka in prisiliti mnogo številčnejšega nasprotnika k predaji. V tistem spopadu so bile na strani JA tudi žrtve in ranjenci. Na strani pripadnikov TO pa ni bilo žrtev in ranjenih vojakov. V Novi Gorici smo si ogledali še spomin-
Spomenik v Rožni Dolini v spomin na dogodke v vojni leta 1991
sko ploščo dveh mest, ki je na meji med Italijo in Slovenijo. Gre za meddržavni trg, na katerem so 1. maja 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica EU, odkrili omenjeno spominsko ploščo kot simbol prijateljstva in miru.
Iz Nove Gorice smo se preko Soče, ob pogledu na znameniti Solkanski most in preko Goriških Brd, odpravili še na Sabotin, kjer ima v nekdanji karavli JA svoje prostore OZVVS Nova Gorica. Gora je visoka 609 m in je prepletena s tavernami iz I. svetovne vojne, v katerih so na Soški fronti bivali in se borili Avstro Ogrski vojaki. V bitkah so na obeh straneh sodelovali vojaki iz 22 držav. Območje, na katerem je bilo v preteklosti prelite ogromno krvi, tudi slovenskih mladcev, je bilo na začetku 21. stoletja proglašeno za Park miru. Na Sabotinu smo si ogledali tudi muzejsko zbirko iz obdobja I. svetovne vojne in se družili s kolegi veterani iz OZVVS Nova Gorica.«
Tekst in slika: M.A.Š.
Lions klubu iRBOvue Bmn PReoseouje Grbcor Pbjič
Lions klub Trbovlje Brin je na svoji volilni skupščini izbral novo vodstvo za leto 2010 -2011. Člani so za predsednika izvolili Gregorja Rajič iz Hrastnika, prvi podpredsednik je postal Peter Lindič iz Trbovelj in drugi podpredsednik Mihael Gornik iz Krnic.
„Naš glavni cilj bo, da povečamo aktivnosti v smeri večje humanitarne dejavnosti in prepoznavanju ter pomoči tistim, ki so jo najbolj potrebni,“ je povedal novi predsednik Gregor Rajič.
Lions klub Trbovlje Brin je v okviru svojih aktivnosti ob 10. obletnici ustanovitve omogočil dijakom Srednje tehnične šole Trbovlje v sredo, 26. maja 2010, ogled poti za slepe in slabovidne v okviru Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju. Po tej poti za slepe in slabovidne je hodilo 16 dijakov pod vodstvom ravnateljice Marjetke Bizjak in članov Lions kluba Trbovlje Brin.
Lions klubu Trbovlje Brin pa ob 10. obletnici ustanovitve zaželimo še naprej veliko uspehov!
Besedilo: Fanči Moljk Slika:Gregor Rajič
CLanice BRaLneca KRožica na zaicLJučm eicsKURzui
Člani Študijskega bralnega krožka Knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje so se letos, že desetič, odpravili na zaključno ekskurzijo, povezano z literaturo.
Potepale so se po Posavju. V brežiški knjižnici so si ogledali bogato knjižno zbirko, v Posavskem muzeju na gradu Brežice razstavljene zbirke od prazgodovine do najnovejše zgodovine, arheološko zbirko, ki hrani predmete iz Ajdovske jame, ostanke bojnega voza iz obdobja Keltov ... Šesto razstavljenih predmetov
etnološke zbirke obsega dediščino o poljedelstvu in živinoreji. Posebno mesto
ima Dalmatinova biblija iz leta 1584, iz časov kmečkih uporov in reformacije. Obiskali so domačijo Maksa Pleteršnika, rojenega 1840, ki je avtor Velikega slovensko nemškega slovarja, zaradi katerega ga je avstroogrski cesar Franc Jožef sprejel v viteški red.
Tudi grad Pišece, ki so ga sezidali salzburški nadškof je v romantičnem slogu, z obrambnim jarkom in visokim obzidjem in šestintrideset metrov visokim romanskim osrednjim stolpom, jih je navdušil.
Na Bizeljskem so si ogledali repnico Naj-ger, skopano v kremenčevem pesku, ki ga je naplavilo Panonsko morje. Nekdaj je bila shramba za pridelke, danes pa v njej zorijo in hranijo vino. Svojo ekskurzijo so z dobrim okrepčilom zaključili na izletniški kmetiji Pinterič.
Besedilo : Irena Vozelj Slika: arhiv Irena Medvešek
Vaja:
\/osebno vozilo z dvema odraslima in otrokom se je za-V letelo motorno kolo. Motorist je bil ukleščen pod osebno vozilo, je pri zavesti, nog ne čuti, sum za poškodovano hrbtenico. Na zadnji klopi osebnega vozila je mlajši moški brez zavesti, poleg je otrok s poškodovano hrbtenico. Voznica je pri zavesti, vendar tarna, da jo boli okrog pasu in niže. Sum za poškodbo medenice in hrbtenice. Okrog vozila smrdi po bencinu, v motorju prasketa, vozilo je majavo, lahko zdrsne v prepad.«
K sreči je vse to le taktična predpostavka za vajo, ki so jo skupaj izvedli gasilci PGD Zagorje-mesto in ekipa NMP ZD Zagorje v soboto, 29. maja letos.
Napisal MM, slikala Andreja Aničin
Medtem, ko so sasilci stabilizirali vozilo, poskrbeli, da ne pride do požara, so reševalci pod vodstvom zdravnika previdno sneli čelado motoristu in pri tem pazili, da mu ne
poškodujejo vratnih vretenc

Vozilo je stabilizirano, motorist ima zaščiten vrat, pripravljen za izvlek izpod vozila in za nadaljnji transport
v bolnico
Voznica ima morda poškodovano hrbtenico in medenico, zato jo reševalci pod vodstvom zdravnika ovijejo v poseben jopič, ki zavaruje vrat, hrbtenico in medenico, nakar jo bodo lahko pazljivo odložili na nosila v vakuumsko blazino
Še preden gasilci razrežejo vozilo, da reševalci nemoteno pridejo do poškodovancev, ki so pri zavesti, je potrebno s t.i. »hitrim izvlekom« iz vozila spraviti nezavestnega ponesrečenca in ga oskrbeti
Gasilci bodo porezali stebričke in odstranili streho, da reševalci pridejo še do drugih dveh ponesrečencev
¥	m	Rmecu
Od četrtka, 27. maja 2010, do nedelje, 30.	JHHV
maja, je potekal v Hrastniku že osmi festival Rdeči revirji.
fjkipa festivala z umetniškim vodjem Brankom Potočanom na L-čelu je bila lahko zadovoljna z vremenom, saj se je šele dan po končanih prireditvah začelo večdnevno deževje. Le v soboto, tretjega dne, so se morali umakniti pod streho z imenitno animacijo Dušana Kastelica Čikorja in kafe. Na predvajanje v pozni uri večkrat nagrajene risanke je potrpežljivo čakalo več kot trideset ljudi. Sicer pa so se prireditve začenjale že popoldne
Branko Potočan z Damirjem Bogdanom
Festival je odprl župan Miran Jerič
na ploščadi delavskega doma, kjer so se ustavljali mimoidoči ljudje in stalni obiskovalci RR. Že v petek so pritegnile pisane obleke folklorne skupine DNA iz Bosne, pa plesno borilna skupina iz Brazilije, improvokatorji... Le ti so pritegnili v začetku s popularnim Vidom Valičem, potem pa so se vsi po vrsti izkazali kot mojstri humorja, satire in odbitih idej.
ftDtdi SEvisn.
** INFORMACIJE
*
&
*4
Mojca Partljič zažiga z monokomedijami
Mt
Pozdrav visoke gostje
Folklorna skupina UNA iz Bosne
Miha Brajnik je bil med glavnimi improvokatorji
Prvi in četrti dan so lahko Hrastničani spremljali plesni stvaritvi Branka Potočana, ki je s skupino Foulklor pokazal improvi-zacijske spretnosti, šokiral pa je s prebliski, ki so bili izjemno sveži in izvirni. To se je videlo tudi pri plesni skupini iz Latvije, ki jo je Branko režiral in je navdušila tudi z živo glasbo. Latvija se nam je ob zaključku predstavila tudi s svojo značilno hrano, ki s jo pripravili kar sami.
Matjaž Javšnik bo odslej rudar
Festival Rdeči revirji v organizaciji zavoda Vitkar vključuje tudi domače oziroma zasavske ustvarjalce. Poteg Kastelica so predstavili tudi Simona Janška z dvema uspešnima, kratkima filmoma, kjer je bil direktor fotografije Na sončni strani Alp in Srce je kos mesa. Ves čas štiridnevnega festivala pa so se vrtele tudi grafične podobe Damirja Bogdana, ki so jih
Latvijska plesna skupina
zaradi osupljivih oblik, močnih barv in izdelanega dizajna poimenovali Svetlobna simfonija. Predstavili so se tudi člani marionetnega gledališča, ki postajajo v Sloveniji vedno bolj prepoznavni. Prebivalci Loga pa so lahko v soboto poslušali hrastniško Rudarsko godbo kar v svojih stanovanjih, saj so jim na ploščadi igrali točno opoldne.
Organizatorji bi bili gotovo veseli kakih pripomb in predlogov, ki bi jih lahko upoštevali na prihodnjih festivalih. Obiščemo pa jih lahko tudi na spletni strani najdi.si Rdeči revirji 2010. Partnerji festivala sta KRC Hrastnik in Zavod Bunker, omogočila pa sta ga Ministrstvo za kulturo in Občina Hrastnik.
Besedilo in slike: Fanči Moljk Posnetek župana M. Jeriča - S. Tanšek
Najstniška
zaavc
Terna:
Monika Molka s Srednje šole Zagorje se je odločila, da bralcem Zasavca zaupa svojo izku-
šnjo z Gko parlamenta mladih.
»V Državnem zboru se je 4.6. 2010 odvijal Eko parlament mladih, kjer sem zastopala Srednjo šolo Zagorje na temo Sončna energija. S Katjušo Vrabič sva sami oblikovali in narisali plakat v obliki stripa, ki je predstavljal problem onesnaževanja ter možno rešitev z uporabo sončnih celic ter sončnih kolektorjev.
Upava si trditi, da je prihodnost v soncu. Zakaj?
Ker:
-	je praktično neizčrpen vir obnovljive energije,
-	je to energija, ki se obnavlja, ne onesnažuje okolja ter je hkrati brezplačna
Dejstvo je, da v današnjih dneh pokurimo vse preveč fosilnih goriv, ki pa zelo slabo vplivajo na okolje. Vpliv tople grede, prevelike emisije COZ, onesnaženje zraka in nastajanje ozonske luknje so posledice, ki jih ta goriva puščajo za seboj.
Da bi naš planet obvarovali pred nadaljnjim uničevanjem, je treba naš način pridobivanja energije prilagoditi naravnemu ritmu zemlje in njenim ekosistemom. Kar v resnici potrebujemo, so viri, ki so obnovljivi in ne onesnažujejo okolja. Ena od rešitev je izkoriščanje sončne energije.
Edina slaba stran vsega je, da so visoki stroški investicije. Upava pa, da se bodo vrednosti teh investicij v prihodnosti znižale in da se bo čim več ljudi ukvarjalo z izrabo sončne energije.«
Monika Molka, SŠ Zagorje
S^eiaLiUi mmžjj	v Umu
Prejšnji teden se je pričel teden vseživljenjskega učenja v Litiji. Prvi se je predstavil Mladinski center v sodelovanju z Izobraževalnim centrom GEOSS z rezultati javno mnenjske raziskave.
\/letu 2010, letu boja proti revščini in socialni izključe-V nosti, so mladi raziskovalci raziskali socialni položaj treh starostnih skupin mladih, starih od 15 do 30 let. Ugotavljali so tudi ali spremenjene gospodarske okoliščine vplivajo na socialni položaj mladih in kako.
Rezultati raziskave:
Mladi 15	20 let imajo večinoma žepnino, od 20 - 25 let
so večinoma študentje in tudi vsi delajo, od 25 - 30 let pa so večinoma že zaposleni.
Mladi od 15 - 20 let se večinoma preživljajo na račun staršev, od 20 - 25 let s svojim delom tudi nad 1.000 evrov, od 25 do 30 let živijo v lastnem gospodinjstvu in niso več odvisni od staršev.
Raziskave so pripravile in predstavile: Lea Kovič iz mladinskega centra, vodja raziskave in sodelavke Bojana Kostrevc, Gordana Zeba in Martina Sukič vse študentke Izobraževalnega centra GEOSS Litija, višjega programa organizator socialne mreže.
(ŠkL)
Mlade raziskovalke predstavljajo rezultate raziskave
Akcija
V	petek, 4.junija Z010, so ljubitelji petja spet napolnili kinodvorano na Dolu, kjer so članice ŽPZ pripravile svoj letni koncert. Poimenovale so ga Življenje je vrtiljak in temu prilagodile tudi svoj program.
\/prvem delu koncerta so publiko zabavale z
V	zbadljivimi, šaljivimi in navihanimi pesmimi. Za humor je poskrbela humoristka Jožica Hriber-šek, znana pod imenom Joca.
Prijetno so zazvenele tudi pesmi iz zlatih šestdesetih let, ko so bili popularni The Beatlesi in naši izvajalci kot Bele vrane, Pepel in kri, Marjana Deržaj, Elda Viler, Rafko Irgolič, Stane Mancini, Majda Sepe, Lado Leskovar, Oto Pestner.
Drugi gost koncerta je bila skupina Stari časi, ki združuje že nekaj let ljubiteljice starih ljudskih napevov. Na harmoniko jih spremlja Ljuba Rižner, druge pa imajo bolj enostavne inštrumente. „Na koncu smo zapeli in zaigrali skupaj s skupino Stari časi venček narodnih,“je dejala Maja Petan, ki je prireditev vodila. „Kljub čisti improvizaciji smo doživeli bučen aplavz, kar pomeni, da smo obiskovalce navdušili.“
Dodajmo, da je spremljal zbor na klavirju Dejan Jakšič, zborovodkinja pa je Karmen Lindič.
Besedilo in sliki: Fanči Moljk
Večerje popestrila humoristka Joži Hriberšek
Tatjana Šikovec iz Kotredeža se ni odzvala pa bo popolna preobrazba pripadla Editi Ičanovič iz Trbovelj, Sallau-mines 3/b. Verjetno Edita bolj skrbno spremlja te vrstice in jo vabimo, da se javi Brigiti na tel.: 040 164 396, ter se dogovori za termin popolne preobrazbe, ki jo bo polepšala pred kresno noč. Prosimo vas, da kupone pošiljate na naslov: Zasavc, P. P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Zvestim bralkam, pa tudi tistim, ki naš časopis le občasno prebirajo želimo veliko sreče prihodnjič!
Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las!
^DZINS^
Will*
Cesta zmage 65,1410 Zagorje
TELEFON: (03) 56 64 186
Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088
K U P P N
STILSKA PREOBRAZBA
Imt:________________________
Priimek:____________________
«lica:_ Kraj:___
Telefon:
Med aktivnosti Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije sodijo tudi vsakoletna srečanja po raznih krajih Slovenije. Tako so se letos namenili v torek, 25.maja 2010, v Hrastnik, kjer jim je hrastniška sekcija pripravila bogat program.
„Vseh 107 udeležencev bi na ogledih težko spravili v en pro- Potem pa so si ogledali del steklarne - Special, muzej, s štor, zato smo jih razdelili v tri skupine,“ sta povedali Ivica poudarkom na marionetah in stari učilnici, sprejeli so jih v Kovač in Breda Vidmar, glavni organizatorki. Ob devetih zju- novih prostorih Knjižnice Antona Sovretan in v šolskih prosto-traj jih je pred Brodarskim domom sprejel in pozdravil župan rih na Logu, potem pa so obisk zaključili na Dolu v Zasavskem Miran Jerič in na kratko predstavil uspehe svoje občine. Po- gurmanu. „Izjemno smo navdušenim nad vašim krajem,“ je hvalil se je tudi s Petrom Kauzerjem ml., svetovnim prvakom dejala predsednica DUPD Slovenije Vida Bogataj. „Imate kaj na divjih vodah in Valterjem Moljkom, njihovim stanovskim pokazati, lahko ste ponosni na svoje dosežke, živite v stiku z kolegom, svetovnim prvakom v višino pri veteranih. V prosto- naravo, saj vas povsod obdajajo gozdovi in hribi...“ rih centra vodnih športov so jim pripravili bogato malico, ki je Pohvalili so tudi brezhibno organizacijo in topel sprejem hra-vsebovala tudi značilne zasavske jedi.	stniških upokojenih pedagogov.
Na dvorišču Centra vodnih športov
Galerijska

Na zgornji ploščadi pred kavarno Delavskega doma Trbovlje je bila v petek, 28. maja 2010, otvoritev prostorov nove galerije v DD Trbovlje.
alerija je v prostorih nekdanje kurilnice in skladišča premoga, ki so ju zanesenjaki prostovoljno spremenili v uporabne razstavne prostore. Vhod v Galerijo je na koncu zunanjega prostora kavarne DDT.
V sodelovanju s stalno zbirko Zasavskega muzeja Trbovlje in avtorji, so prvi razstavljala Severina Trošt Šprogar, Janez Mišo Knez, Leopold Hočevar Hoči, Nikolaj Beer, Samo Šiles, Janez Knez, Jože Meglič, Milan Rijavec, Franc Kopitar, Jože Ciuha in V.A.T.
Otvoritev je obogatil nastop Dueta Peter in Tomaž.
Duet Peter in Tomaž je nastal po potrebi dveh ljubiteljev prave akustične glasbe. Združila sta moči učitelj in študent kitarske glasbe, pripravila program in pred osmimi leti pričela z javnim nastopanjem. V svoj program sta vključila avtorsko glasbo, blues, folk in bluegras glasbo ter jo začinila z rahlim humorjem. Na svojih nastopih uporabljata poleg kitar tudi mandolino in resonator kitaro, včasih pa kot presenečenje povabita tudi kakega glasbenega gosta.
Razstava bo na ogled do 25. junija 2010.
MaH
orno:
Ö D
OGD ötllQffiSQ liMM
Ksenja Orhini, akademska slikarka, ki končuje podiplomski študij grafike na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, se je z otvoritvijo likovne razstave grafik v galeriji Delavskega doma Trbovlje, 24. maja 2010, predstavila s svojimi deli, ki se razlikujejo od klasičnega slikarstva. Njene mreže, obarvane z različnimi odtenki barv, opazovalca, ko si vzame čas in najde podobo, ki jo je želela prikazati na svojstven način, očara. Slike pripovedujejo zgodbe in dajejo možnost, da so podobe take, kot si jih ogledovalec želi videti.
Besedilo in slika : Irena Vozelj
10. junij 2010
zasa/c
Profesorica kitare na trboveljski glasbeni šoli, Anica Kralj, je 25. maja (nekdaj dan mladosti) organizirala poseben koncert v predavalnici DDT. Njeni učenci kitare so se predstavili skupaj s svojimi sestrami, starši in starimi starši.
k lekaj nastopajočih pred pripra-IN vami na nastop še ni igralo na instrument, zato so se učili igranja skupaj z učenci. Vsi so vestno vadili. Tremo na nastopu so imeli tudi prekaljeni glasbeniki, saj so povedali, da zanje še ni bilo težjega nastopa, nihče od nastopajočih pa ga ne bo pozabil. Igranje in petje je združilo dve, pa tudi tri generacije.
Večer sta začela Aleš Čauševič in dedi Agan z marakasom s slovensko narodno Na planincah in Marko skače. Žiga Košir je skupaj z mamico Jadranko zaigral Izidor ovčice pase. Saša Boštnar in mami Darja s harmoniko sta zaigrali Katarino Barbaro, Žiga Šenkiš in mami Saša pa Gusarsko. Timotej Zupančič in njegov očka Peter sta skupaj s šestletno sestrico Tiataro, ki je igrala činel-ce, zaigrala Rastla je jelka in Ringa ringa raja. Katja Hercog je Jaz pa grem na zeleno trav'co zaigrala skupaj z violinistoma dedom Mihom in sestrico Janjo ter očijem Mihom na flavtici. Benjamin Murn in mami Sabina na flavtici sta predstavila Marko skače in Čuk se je oženil. Tilen Gavranovič in violinistka mami Katarina sta zaigrala Mamica je kakor zarja. Masonovo skladbo Tune time sta predstavila Urh Jerman in na klaviaturah mami Darja. Janja Korim-šek in na tamburinu babi Alberta sta zaigrali Mežkovo Sivo pot.
Za zaključek so vsi nastopajoči učenci glasbene šole s profesorico in z dodatnimi »močmi« zaigrali in zapeli skupaj z obiskovalci Če si srečen. Po nastopu so se vsi posladkali z dobrotami, ki so jih pripravile mamice in babice.
Takšni koncerti so zelo pomembni, saj pomenijo druženje, medsebojno spodbudo, veselje in ponos. Žareče oči mladih kitaristov so povedale vse. Držimo pesti, da se bo tovrstno druženje nadaljevalo.
Besedilo in slike: Irena Vozelj

Kulturna
HitasTmšKa OBzoRia: Samo «Lernen, DiacnosriK
Pogosto se dogaja, da uspešne posameznike bolj poznajo drugod kot doma. To velja tudi za Sama Klemena z Dola, ki ga je v četrtek, Z7. maja 2010, povabil novinar Marko Planinc v Knjižnico Antona Sovreta, kjer so njegovo delo lahko spoznali tudi obiskovalci tega srečanja.
Qamo se ukvarja s kozmoenergetskim radiostezijskim mer-Jjenjem in diagnostiko. „To ni nova stvar, „ je povedal na začetku, „ saj razni najdeni predmeti dokazujejo, da izhaja radiostezija že iz pradavnine...“ S to znanostjo se ukvarja že več deset let, vendar je z raziskovanji večkrat prekinil, ker si marsičesa ni znal razložiti. Ko je dobil odgovore, je nadaljeval, seveda pa na marsikatero vprašanje še čaka na odgovor. V zadnjem času se ukvarja največ z diagnostiko v zvezi s človekom, z živaljo in z rastlinami. Z različnimi teh-
nikami ugotavlja bolezensko stanje, poišče vzroke in potem ljudi napoti na ustrezno zdravljenje. Pri tem uporablja nihalo, s katerim sta postala eno, kot pravi. Veliko znanja si je pridobil s poglabljanjem v metode psihokibernetike Ese-nov. Z ajurvedo pa ugotavlja razmerje med energijo posameznika in prehrambenimi navadami. „Prehrana je najbolj pogost vzrok vseh težav,“ je poudaril Samo, „več kot 80 % ljudi se prehranjuje napačno.“ Pri tem diagnosticiraju pa ga najbolj veseli, ko dobi od ljudi potrditve, da so z njegovo pomočjo spet dobili veselje do življenja in stik s samim seboj. “Ljudi opozorim, kaj naj spremenijo, da bodo izboljšali svojo zdravstveno sliko, ki kaže bolezensko stanje najprej na energetskem telesu, na fizičnem pa še ni zaznavna...!“ Poleg hrane so izjemnega pomena tudi pozitivne misli, smeh in dobra volja, prijetna glasba, ustrezne barve, stik z naravo, uporaba naravnih materialov,..., kar pravzaprav že vemo, le da na to radi pozabljamo.
Marko Planinc je sogovornika spomnil še na službena leta v hrastniški Steklarni, zaposlitev v bazenu Rimske Toplice, na gradnjo hiše iz povsem naravnih materialov in še kaj. Obiskovalci pa so imeli priložnost, da so oslinili vatirano palčko, kar bo Samu zadostovalo, da jim bo sporočil trenutno zdravstveno stanje. Seveda pa si lahko njegova prizadevanja za čim bolj zdravo življenje ljudi pogledamo tudi na spletni strani www.samoklemen.si
Besedilo in slike: Fanči Moljk
Spegu
za avc
r
v.
Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in
konjičkih kaj več.
J
Anico Knau
Trboveljčanka, profesorica sociologije in univerzitetno diplomirana pedagoginja, zaposlena kot učiteljica kitare, ima voljo, željo in vztrajnost, da pritegne, ne samo učence, ampak v času njihovih ur nauči, kar mimogrede, še njihove starše, da se lahko skupaj predstavijo z igranjem in petjem. Zna združiti tudi tri generacije, da skupaj nastopijo. Prav njena ljubezen do ljudi je pogonsko gorivo, ki žene naprej in jih pripelje skupaj. Pripravljena se je učiti, da svoje znanje prenaša naprej, zato so letos na Glasbeni šoli razpisali tudi učenje citer.
Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili?
Uf, ne vem, če bi lahko rekla, da sem imela srečno otroštvo in zato sem raje precej pozabila. Dolga zgodba za kratko obdobje otroštva. Nisem se počutila ljubljeno, domačim sem bila pogosto v napoto, tarnala, so mi rekli, ker sem bila zadnji, peti otrok, v rudarski družini. Iz otroštva nimam slik in ne spomnim se, da bi mi starši kupili kakšne igrače. Je bil razlog za to revščina? Ne vem.
Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat?
Življenje me je naučilo predvsem borbe, obdržati samega sebe v optimizmu, v pričakovanju lepše prihodnosti. In v tem smislu je potekalo tudi šolanje. Večna borba preživeti drugačen v povprečju. Je pa zato toliko svetlejši spomin na osebe, ki so me sprejele takšno kot sem. V osnovni šoli je to gotovo bil Janez Knez in Korenjakova tovarišica, ki me je učila biologijo. V srednji šoli Irena Brčon, ki se je držala najinega tihega dogovora, da ni
preverjala opravičil, jaz pa sem bila brez »graj« ter Niko Jelinčič in ostali profesorji na pedagoški gimnaziji v Ljubljani, ki so mi omogočili, da sem redno dokončala šolanje kljub nosečnosti v tretjem letniku. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje.
Dolgo sem veljala za večnega študenta. Študija pedagogike in sociologije nisem dokončala v roku in najbrž danes ne bi poučevala kitare, če bi redno diplomirala. Kitaro sem se začela učiti pri osemindvajsetih letih, ko sem jo dobila za božično darilo. Čez dobri dve leti sem se že vpisala v Srednjo glasbeno šolo v Celju in istega leta začela poučevati kitaro na Glasbeni šoli Trbovlje. Ker izrednega študija kitare ni bilo, sem dokončala študij na Filozofski fakulteti. Prejela sem nagrado za najboljše diplomsko delo s področja pedagogike in anaragogike v Sloveniji, ki ga podeljuje evropski sklad Doba. Moja diploma je prispevala k uvedbi izrednega študija kitare na Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Sledil je strokovni izpit. Sedaj se učim že peto leto citre pri profesorici Citi Galič. Seveda je tu še ogromno izobraževanja v obliki seminarjev in obiska poletnih glasbenih šol. Rada se učim že od nekdaj.
Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju?
Na splošno opažam, da so ljudje precej sebični. Vedno več je nezaupanja in nevoščljivosti. Prav tako mi ni logičen naš šolski sistem, kritična sem do socialne službe, do zdravstva. Ljudi je vedno bolj strah in zapirajo se v svoje lupine navidezne varnosti. Včasih me jezi občutek nemoči, ki ga dobim ob poslušanju in branju različnih medijev glede dogajanja doma in po svetu. Zato sem raje dejavna tu in sedaj in tam kjer lahko. To me osrečuje. Osebno me najbolj presenetijo in razočarajo ljudje, ki so mi blizu. Najbrž je to kar nekakšna zakonitost življenja. Ampak vedno se znam potolažiti, vsaka krivica, ki se zgodi, je na dolgi rok blagoslov. Moje življenje je živ dokaz za to.
Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali
drugačno življenjsko pot?
Ne bi. Na svoje korenine in življenje sem ponosna. Bilo je in še vedno je, intenzivno in raznoliko, polno je nenavadnih zgodb. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega?
Gotovo je nepozabnih trenutkov in dogodkov veliko. Včasih sem si rekla popotnik skozi spomine mnogih ljudi. S svojo nepredvidljivostjo sem znala poskrbeti, da so si me ljudje zapomnili. Razdajala sem se in se še vedno, čeprav je to mnogokrat napačno razumljeno. Ampak me ne moti.
Nad vsemi dogodki prav gotovo kraljuje rojstvo sina Petra, ki mi je osmislilo življenje. Vesela sem, da sva si vedno zaupala in ostala blizu, čeprav živiva vsak svoje življenje.
Vedno znova me osrečujejo otroci, ki jih poučujem ali sem jih poučevala. Nekateri so že vpisani na Glasbeno akademijo, drugi so še v srednji glasbeni šoli, pa tudi taki, ki so se odločiti za druge poklice. Veliko bi jih lahko naštela.
Kako bi opisali svoj vsakdanjik?
Začne se z jutranjo kavico, temu običajno sledi »vežbanje«, malo na kitaro, malo na citre. V zadnjem času spet tečem po gozdni poti, potem je treba že v službo. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Največkrat v savno, paše tudi kakšen sprehod do Kleka, ali razgled s Kuma ali Mrzlice.
Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino?
Ne tako pogosto, kot bi si želela. Je pa res, da sem bila lani na Kubi.
Kje se srečujete s kulturo?
Ker sem bila v družini naj mlajši otrok, sem se hitro naučila brati. Druge igre namreč nisem poznala, kot oponašanje starejših sester, ki sta že hodili v šolo. Pri štirih letih sem že tekoče brala časopis, položen na leseno stopnišče, ki ga je vsake toliko časa »poribala« naša mama. Rada sem imela knjige. Ponoči sem ušla iz postelje, da bi brala na »štrbunk« stranišču, ki je bil zunaj na našem«ganku«,
Na Silbi
oziroma na balkonu. Brala sem pravljice vseh narodnosti, ob Pesterni in Deklici z vžigalicami sem se razjokala.
Najstarejša sestra Marija meje seznanila tudi z bolj resno literaturo. Ze v osnovni šoli sem prebirala Poa, Kafko, Hesseja, Dostojevskega, od poezije se mi je prikupil Rilke, kasneje Jesenin, pa tudi naša Kosovel in Prešeren. Velikokrat smo imeli s prijetelji literarni večer, prebirali smo pesmi ob pobrenkavanju na kitaro. Največkrat je bilo to kje doma, ali v parku oziroma na samotni jasi nekje v gozdu. Zato so mi literarni večeri še danes blizu. Ne dolgo tega me je v predavalnici Delavskega doma očaral s prebiranjem svoje poezije Uroš Zupan. Kar te v mladosti očara, najbrž tudi kasneje občuduješ. Enako je tudi z glasbo. Kot otrok sem se učila klavir pri Filipu Križniku. Zaljubila sem se v klasično glasbo. Spomnim se, da mi v osnovni šoli razredničarka ni verjela, da hodim v glasbeno šolo in me je obsodila laži. Najbrž je vedela za klavrno materialno stanje naše družine. Ni pa vedela, da se je moja najstarejša sestra že zaposlila in plačevala šolnino zame. Sedaj poučujem kitaro, zato ni čudno, da je največ kitarskih koncertov, ki jih grem poslušat, kot npr. cikel Zvoki šestih strun, v Slovenski filharmoniji. Vsako leto obiščem tudi kitarski festival v Beogradu, ki je eden najboljših na svetu.
Kot najstnica sem sanjarila, da bi postala slikarka. Na žalost me starši niso pustili na srednjo oblikovalno šolo v Ljubljano. Ampak nikoli ni prepozno, sem si mislila pred nekaj leti, ko sem po dolgih letih spet potegnila s čopičem. Naslikala sem nekaj portretov, med katerimi mi je zlasti pri srcu portret prijatelja Pikota, ki me je v mladosti mnogokrat varoval... in pa, seveda, moje mame. Moj dolgoletni prijatelj Zoran me je tako navdušil za slikanje, da sem se prizkusila dvakrat tudi na Likovni akademiji v Ljubljani. Žal, nisem bila dovolj dobra. Sedaj ne slikam več, a rada si ogledam kakšno razstavo. Zlasti se mi je vtisnil v spomin izlet na Dunaj, ki ga je
organiziralo likovno društvo Relik. Takrat sem odkrila Bacona, ki me je fasciniral do te meje, da sem brez sape obstala pred njegovo sliko papeža. Spoznala sem, da je marsikaj v našem življenju samo iluzija. Moje sanje so povezane z umetnostjo in moje življenje s kulturo. Največ prireditev obiskujem v domačem Delavskem domu. Gledališče, razstave, kinopredsta-ve, literarni večeri, vse kar mi je časovno dostopno. Navdušena sem nad novim projektom Trbovlje novo medijsko mesto. Tu in tam zaidem v Cankarjev dom. Včasih uživam ob petju kakšnega moškega zbora. Simpatično so zapeli Un s Trboul v Kavarni Delavskega doma. Pa seveda tudi mladina me navdušuje z na novo nastalimj bendi, Nevember 1 v zadnjem času. Žal sem zamudila Svetlano Makarovič v dialogu z našim Alešom Guličem v Mladinskem kulturnem centru. Tudi v Svobodo grem tu in tam, sedaj bo v kratkem menda Kubanski orkester ali nekaj podobnega.
Priznati moramo, da imamo v Trbovljah pravi kulturni razcvet.
Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete?
Domača opravila so del našega življenja, zato nimam do njih niti pozitivnega niti negativnega odnosa, treba jih je opraviti, žal pa kdaj zmanjka časa in zato se delo preloži na naslednji dan.
Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje?
Ne, zadovoljna sem s svojim življenjem.
Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite?
Seveda ga je, nikjer drugje ne bi bila to, kar sem. Ponosna sem na svoje korenine in svoj kraj.
Naš kraj te predvsem utrdi.
Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo?
Nekaj jih žal ni več živih ali pa so zboleli. Vendar so vsi toplo spravljeni v mojem srcu. Z ostalimi se dobivamo ob redkih priložnostih, je pa takrat bolj pestro in intenzivno.
Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju.
Kar te ne ubije, te ojača, bi bilo moje temeljno vodilo skozi življenje, in pa... vse je za nekaj dobro, pa čeprav se sprva zdi še tako hudo. In na koncu...ko se človek preneha smiliti samemu sebi, zna biti sam...
Špegu nastavila: Irena Vozelj, Slike: arhiv Anica K.
Na Kubi
Šport
za avc
Plavanje:
Banja Uma Open
Trinajst plavalcev plavalnega kluba Lafarge Cement Trbovlje seje udeležilo mednarodnega plavalnega mitinga Banja Luka Open.
Kar 427 plavalcev iz 48 klubov iz vse Evrope, med njimi tudi nosilci olimpijskih medalj, seje v pomerilo na preliminarnem testu pred velikimi tekmovanji, ki čakajo najboljše v tej sezoni.
/~avić, Korotiškin, Silađi', Mankoč, Tahirovič, Higl so imena, ki VrfSO bila največkrat omenjena, obenem pa so vzor mladim plavalcem.
Plavalni klub Lafarge Cement nima plavalcev v članski kategoriji, a se v mlajših kategorijah niso izneverili tradiciji in se vrnili s tremi kolajnami. Dve, eno zlato in eno srebrno, si je priboril Nejc Kos. Na 400 mešano je bil prvi v svoji kategoriji in se uvrstil celo v absolutni finale, ki ga je po dogovoru odpovedal, ker bi se plavalci prepozno vračali domov. Srebrni je bil na 200 mešano. Poleg tega se je uvrstil še 2 x na 7. mesto v disciplini na 100 in 200 prosto.
Za tretje odličje je poskrbel Jan Burgar, ki je v predhodnem zadržanem plavanju na 200 prosto prihranil moči za nastop na 200 hrbtno in bil tretji. Poleg tega je bil še 4. na 200 mešano, ter 2 x 7. na 100 hrbtno in 200 prosto.
Na nehvaležnem četrtem mestu so stale plavalke Karmen Zmrzlak na 200 prosto, Klara Volaj na 200 prosto v kategoriji mlajših deklic in Tjaša Božič na 50 delfin pri kadetinjah. Vse tri so se tudi v ostalih
nastopih uvrstile med osmerico najboljših. Velik napredek v časovnem smislu je uspel tudi Žan Mišelu Jermanu, Mariu Budi-mirju, Pavau Cvitiču, Žigi Kovačiču, predvsem pa Primožu Podbregarju, ki se je edini zavihtel nad mejo 530 točk, kar mu je na večni lestvici nesmrtnih trboveljskega plavalnega kluba prineslo uvrstitev med 6 najboljših vseh časov. Solidno so plavali tudi Lara Hodej, Neža Kurnik in Luka Zupan, ki bodo v prihajajočih treningih na letnem bazenu rezultate zagotovo še izboljšali.
PKLCT
Nogomet
»Sam na puseaL u TRBovLaH me pust«
Tekma med Občinarji in novinarji, ki je bila na nogometnem igrišču ŠD Rudar, 05.06. 2010, z ducat zadetki, je upravičen razlog za take prošnje.
f'vbčino Trbovlje so zastopali: Jani Kravogel, Edvard Navratil,
V^Dušan Strašek, Nermin Isič, Andrej Železnik, Aleš Berger, Iztok Virant, Branko Bunta, Nejc Vozelj, Matjaž Vrbnjak, Rok Ver-del in Milivoje Radak, za ekipo slovenskih novinarjev pa so igrali:
Goran Novkovič, Vlado Miheljak, Matjaž Pikalo, Bojan Krajnc,
Milan Guštin - Gušti, Domen Rant, Grega Bilant in Jože Bišcan.
Najstarejši iz obeh ekip je bil rezervist Andrej Železnik. Za veselo razpoloženje med številnimi gledalci, ki jih na uradnih tekmah članov NK Rudar še kako pogrešajo, je vso tekmo skrbel knapovski Perkmandeljc. Tekma je bila organizirana v okviru praznika Občine Trbovlje. Rezultat, ki tokrat ni bil v ospredju, pa vendarle velja omeniti, saj smo v zanimivi nogometni predstavi videli kar 12 zares lepih zadetkov. Vsaka od ekip jih je dosegla 6.
Besedilo in sliki: M.A.l
Šport
V DoLanid že enajsri tuimir v mini RoicomeTU
V soboto, S.junija 2010, je potekal na Dolu že enajsti turnir v mini rokometu, ki ga v okviru rokometne šole organizira RK Dol TKI Hrastnik pod sloganom Rokometna žoga je naša droga.
/'■'vd zasavskih ekip so se najbolje odrezali mladi rokometaši V^/RD Rudar A , ki so v kategoriji dečki letnik 2000 dosegli prvo mesto.
Turnirja se je udeležilo 60 ekip iz Slovenije in Hrvaške, to je 600 mladih igralcev iz 26 klubov. Razporedili so se v dve dvorani - v Radečah in na Dolu v Dolanki, tako da so lahko igrali na šestih igriščih hkrati. V predtekmovanju so odigrale ekipe 100 tekem, v razigravanju pa še 17. Pri organizaciji je sodelovalo 110 članov kluba in starši, tekme pa je sodilo 15 sodnikov. Trenerji najboljših ekip so izbrali najboljše peterke v vseh kategorijah. Ves čas je potekal zabavni spremljevalni program, da se čakajoči niso dolgočasili. Tako so lahko vsi dobili tatooje, tekmovali v spretnostnem poligonu, merili moč meta, ciljali točke v golu. Na koncu spet ni izostal lov za baloni z nagradami in žrebanje barvnega TV sprejemnika
Kolajne najboljšim so podelili častni gostje:državni reprezentantki Neža Mitruševska in Amra Panddžič ter svetovni prvak v veteranski atletiki domačin Valter Moljk.
Zmagovalci iz Trbovelj
Podeljeval je tudi Valter Mioljk
Končni rezultati Dečki letnik 1999
1.	mesto: RK Jeruzalem Ormož
2.	mesto: RK Matulji
3.	mesto: RK Celje Pivovarna Laško
4.	mesto: RK Dol TKI Hrastnik
Dečki letnik 2000
1.	mesto: RD Rudar A
2.	mesto: RK Jeruzalem Ormož
3.	mesto: RK Radovljica
4.	6. mesto: RK Krim, RK Ribnica, RK Jadran Kozina
Deklice letnik 1999
1.	mesto: RK Matulji
2.	mesto: ŽRK Ptuj
3.	mesto: RK Zvezda Logatec
4.	mesto: DRŠ Vrhnika
Deklice letnik 2000
1.	mesto: RK Jeruzalem Ormož
2.	mesto: RK Zvezda Logatec
3.	mesto: vRK Matulji
4.	mesto: ŠK Zagorje D
Besedilo in slike: Fanči Moljk
Akcija Dolanov
Brez tatoojev ne gre
Sport
zasavc
Mali nogomet:
Buža se Finiš
Tekmovanje v medobčinskih ligah malega nogometa prehaja v finiš.
r\ve koli pred koncem je odprtih še L/nekaj vprašanj o zmagovalnih ekipah posameznih lig, nekaj pa jih je svoje cilje že doseglo. Tako je prvak med veterani: TITO BAR, sledi TRIFAIL, tretji pa so ŠKOTI. Znan je tudi prvak tretje lige - SLOVENIJA SUPPORTERS, v četrti ligi, so prvi - ŠD TAJ-KUNI, sledita: ŠDK I in ŠD ČOLNIŠČE II.
Na regijskem zasavsko-posavskem tekmovanju v malem nogometu sta na finalnem delu najboljše četverice v Laškem sodelovali ekipa KMN JUVENTUS, Hrastnik, ki je zasedla drugo mesto in ekipa ANTIMON / BAR 91, Trojane, ki je bila četrta. Vratar Juventusa - Mirnes JOLDIĆ je bil proglašen za najboljšega vratarja tekmovanja.
»ZASAVČEV ZLAT PRSTAN« 2009/10 trenutni vrstni red - do 4.6.2010
1.	RIBIČ Nejc	(XXL I - druga liga)	32 točk	(40 zadetkov)
2.	VELADŽIĆ Jasmin	(Taj-kuni - četrta liga)	28,6 točk	(52 zadetkov)
3.	STARC Gašper	(Sl. supporters- tretja liga)	26,7 točk	(41 zadetkov)
4.	INDOF Anže	(Vače druga liga)	25,6 točk	(32 zadetkov)
5.	BIZILJ Tine	(Mlinše III - tretja liga)	24,4 točk	(39 zadetkov)
(opomba: zadetek v prvi ligi je vreden 1 točko; v drugi 0,80 točke; v tretji: 0,65 točke; v četrti: 0,55 točke; v peti: 0,45 točke, v šesti: 0,40
točke)
Igor Grčar
Kajak-kanu na divjih vodah
Donava Pernu Kauzeiuu mi. oonesLa Kotajno
Evropsko prvenstvo na divjih vodah minuli vikend v Bratislavi ni uspelo.
/'‘Vganizatorjem na prizorišču V^Čunovo je zagodla močno narasla Donava, tako da so morali tekmovanje odpovedati. V treh tednih se bo vodstvo Mednarodne kajakaške zveze (IGF) s prireditelji odločilo, kako naprej. Bodo EP prestavili na avgust, na september ali bo odpadlo? Peter Kauzer ml., ki je odšel v Bratislavo po kolajno, je z odločitvijo zadovoljen. „Zame pač tretje mesto s kvalifikacij ne bi bilo zanimivo. Imel sem jasne cilje, želel sem naslov prvaka...“ Peter bo zdaj vse treninge posvetil SP septembra v Tacnu, kjer bo skušal ubraniti lanski naslov svetovnega prvaka.
Besedilo: Fanči Moljk slika: Ljubo Z
Navijači so spremljali Petra tudi tokrat
Šport
Karate
iRBOveucani uspešno zaiujuciu spomLaoansKi dgl sezone
Patricija Bukovinski seje v maju iz Pule vrnila z dvema medaljama, v Polzeli pa je bila bera odličij junija za KK Trbovlje še boljša.
Karate klub LAV iz Pule je v nedeljo, 23. maja 2010, izvedel že 8. Trofej Jadrana. Na turnirju je nastopilo 150 tekmovalk in tekmovalcev iz Češke, Bolgarije, Slovenije in Hrvaške. Trboveljska trenerska ekipa je bila v tistem času odsotna in je nekaj tekmovalcev potovalo v Pulo brez trenerjev. Patricijo BUKOVINSKI so peljali starši, za kar so jim v klubu iskreno hvaležni. Pričakala sta jih klubski trener Maks ŠMIDHOFER in predsednik kluba Bogdan SIMERL. Patricija je nastopila samo v katah, to je estetsko zloženih likih, kjer se prepletajo obrambne in napadalne tehnike v mladinski in članski konkurenci. V obeh kategorijah je osvojila medaljo, v mladinski srebrno ter v članski zlato.
Pred leti je bil turnir močnejši, očitno pa so se organizatorji utrudili in tako je tudi konkurenca na tekmovanju manjša. Kljub temu se ga Trboveljčani radi udeležujejo, saj se po njem vedno ustavijo v svoji stalni bazi, Puntiželi, kjer si vedno privoščijo malo oddiha in morskih radosti.
V okviru Karate zveze Slovenije je v nedeljo, 6. junija 2010, na Polzeli potekalo zadnje uradno tekmovanje v spomladanskem
Ekipno državno prvenstvo v Polzeli
delu tekmovalne sezone, ekipno državno prvenstvo. Tekmovalci in tekmovalke so nastopili v katah in v športnih borbah v vseh starostnih kategorijah. Skupno se je pomerilo 142 ekip iz 38 slovenskih klubov.
Trboveljčani so sodelovali z devetimi ekipami v katah, od malčkov do članov. Vodili so jih glavni trener Miha KOVAČIČ, Jernej SIMERL in Maks ŠMIDHOFER..
Naslov državnega prvaka sta osvojili ekipi mlajših dečkov TRBOVLJE 1 (v sestavi Tadej " *5*^? _	KOLANDER, Luka FERLIN in
Patricija Bukovinski Husein TAHIROVIČ) in članov
(Žiga ROZINA, Timi UMEK in Almin SALKIČ). Za člansko ekipo je to drugi zaporedni naslov. Srebrno medaljo je osvojila ekipa mlajših dečkov TRBOVLJE 2 (v sestavi Žan JUREČIČ, Jakob KMETIČ JUREČIČ in Timi ZUPANČIČ), brona pa so se veselili v ekipi malčkov (v sestavi Daniel IULIANO, Sebastian PLAZNIK in Patrik KUŠTER) in ekipa mlajših deklic (v zasedbi Sonja BALOH BAROVIČ, Eva KRAJŠIČ in Monika JAGER).
V športnih borbah je Nik ŽLAK kot posojen tekmovalec zastopal KK Kranj v kategoriji U-21 in na koncu osvojil naslov slovenskega podprvaka.
Trboveljski trenerji so zadovoljni s prikazanim znanjem in osvojitvijo 5 medalj, ostaja pa grenak priokus saj so Trboveljčan po dolgem času ne ekipnem državnem prvenstvu nastopili brez ekipe v športnih borbah. Za pravo poslastico so na ekipnem državnem prvenstvu poskrbeli veterani iz Kranja, vsi bivši odlični reprezentanti, ki so vsem odčitali lekcijo borbenosti, požrtvovalnosti in na koncu zasluženo osvojili zlato medaljo v ekipnih borbah v članski kategoriji.
Repitezenrančne pnipnave
Letos oktobra se bo v Beogradu odvijalo člansko svetovno prvenstvo v karateju. Slovenija je že začela s ciklusom priprav na to prvenstvo.
V Laškem je bil 29. in 30. maja 2010 strokovni seminar za tekmovalce in trenerje reprezentance, na katerega so kot izvajalca povabili selektorja srbske karate reprezentance v športnih borbah Predraga Stojadinova. Predrag Stojadinov je v svoji športni karieri osvojil naslov svetovnega in evropskega prvaka v absolutni kategoriji, tri srebrne medalje na evropskih in mediteranskih igrah. Stojadinov nadaljuje z uspehi tudi v vlogi selektorja.
Slovenski reprezentančni trenerji so se odtočili, da začnejo s postopnim pomlajevanjem reprezentance, zato so v soboto 29. in nedeljo 30. maja povabili v Laško tudi mladinske in kadetske reprezentante. Reprezentančno vabilo so dobili tudi Trboveljčani Aljaž Vesenjak, Timi Umek, Tim Žlak in Tea Lopan. Tea je opravičila svojo odsotnost zaradi bolezni. Vsi ostali pa so se skupaj s klubskima trenerjema Mihom Kovačičem in Maksom Šmidhoferjem s veseljem in zanimanjem udeležili treninga velikega karate šampiona.
KK Trbovlje
NURIKABE
		8							
		—						2	
		9							3
	4 3	5	—	—			6	—	3
		—			—		1		
Razvedrilo
Nagradna križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 19. 06. 2010 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 12/2010. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 11/2010
Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
Franc Simnovič, Trg revolucije 10a,
1420 Trbovlje - 20,86 €
2.	Janez Perc, Vreskovo 32 a,
1420 Trbovlje - 12,52 €
3.	Nives Potočnik, Loke 47,
1420 Trbovlje 8,35 €
BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
SLADKO SLADKANJE V TRGOVINI JAKA IN MAJ V ZAGORJU
slaščica, različni okusi
1 kom, 1,30 €
PONUDBA VELJA OD 10. 6. DO 23. 6. 2010
Ali se prepoznate?
Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 18.06.2010 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca.
PIZZERIA ČEBEIICH
YRAÖCYIÖ fllotej Yalrazorjeya % IZLAKE. Tel.: 03/56-74-137
Kuhamo s Stašo
Čokoladni kolač z višnjami
Sestavine:
200 g moke, 100 g masla, 80 g sladkorja, 200 g jedilne čokolade, 5 žlic mleka, 4 jajca, I žlička pecilnega praška,
100 g mletih lešnikov, I kozarec vloženih višenj, sol.
Čokolado nalomimo in jo skupaj z maslom stopimo v vodni kopeli. Primešamo mleko. Pekač (premera 26 cm) obložimo s papirjem za peko, pečico pa ogrejemo na 175 stopinj. Beljake ločimo od rumenjakov in jih s ščepcem soli stepemo v trd sneg.
Rumenjake in sladkor penasto umešamo, dodamo nekoliko ohlajeno čokolado in maslo, moko s pecilnim praškom in lešnike. Na koncu rahlo vmešamo sneg.Vlijemo v pekač in potresemo z odcejenimi višnjami. Pečemo 50-60 minut.
Dober tek!
Staša
Ztara	PeroeseT
POROKa
0o petdesetih letih skupne življenjske poti Jožeta in Vande Krejan, na katero sta stopila v Hrastniku 30. aprila 1960, sta ponovno stopila pred matičarja in pred pričama Marijo Romih in Robertom Štiharjem potrdila zlato zakonsko zvezo v Hrastniku, 8. maja 2010. Tokrat ju je poročil hrastniški podžupan Soniboj Knežak.
Iskrene čestitke!
SKUPRIH LGT
v
■7enin Skoberne Ferdinand, rojen 13. maja 1938, je ne-Z.vesto Ano, rojeno 9. julija 1940, na poročni ples prvič povabil 21. maja 1960 v Hrastniku.
Takratna mladoporočenca sta 22. maja 2010 postala dolska zlatoporočenca s Kovka 12. Pred pričama Damjanom Škoberne in Ireno Potokar sta potrdila pred petdesetimi leti dano obljubo. Hrastniški župan Miran Jerič ju je poročil, v matično knjigo pa vpisal matičar Rok Jenko.
Iskrene čestitke!
ZLaropoRočenca
1 A artin Jerman, rojen 6. novembra 1936, je zaprosil za roko svo-/Vije izbranke Marinke, takrat Koširjeve, rojene 17. marca 1940, pred petdesetimi leti, 21. maja 1960.
S Prapreč 26 v Trbovljah sta se 22. maja 2010 po zlatih petdesetih ponovno podala pred matičarja. Tako, kot pred leti pred pričama Francem Zalozinškom in Emanuelom Jermanom, sta tokrat pred pričama Sabino Petek in Martinom Jermanom potrdila pred pol stoletja dano zaobljubo.
Iskrene čestitke!
Drage bralke, cenjeni bralci! Pretirano delo je na dolgi rok škodljivo za zdravje, medtem ko lahko medčloveškim odnosom škodi že prej. V današnjem podivjanem tempu življenja, ki se mu podrejamo, ni lahko uravnotežiti dela, prostega časa, skrbi za fizično in čustveno zdravje ter odnosov z najbližjimi. Na neki točki bo splošna napetost zaradi bitke za vsakdanji kruh dosegla vrelišče. Človek je sicer prilagodljivo bitje, a pretiran duševni pritisk ga vodi v izgubo občutka za resničnost, oddaljuje ga od njegove pristnosti. V takšnem stanju bi si bilo dobrodošlo predstavljati, da smo metulji. Prepuščajo se toplim poletnim sapicam, vse se jim zdi preprosto. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
AUBSIT MMCMT mm
Iz morastih sanj se zbudim sredi noči.
Lej ga hudiča nad mano napis:
Arbeit macht frei. Zraven mene spi žena, ob oknu otroka.
Spanec mi več ne zatisne oči, vstati ne upam, vsenaokrog tema,
Arbeit macht frei, pa kar naprej nad mano lebdi.
Nihče ne sme zvedeti za te sanje, čudim sc, da so zablodile vame, niso po mojem jusu, mi smo ugledna družina, tudi s partizansko tradicijo. Vstajam zarana, po mačje odidem v elitno advokatsko pisarno, tuhtam zakone, iščem vrzeli, zagovore pišem za stranke. Prinašam domov lepe denarce in nerešene akte.
Otroci že napol spijo. Potem na računalniku še kaj dopišem.
Večkrat me žena, na silo, v posteljo zvleče.
Komaj kakšen vikend si vzamem za družino, takrat malo življenja užijemo, samo od denarja ne moreš živeti. Zdaj me pa ta Arbeit macht frei matra juh, sranje, moral bom do psihiatra/.
Vlado Garantini
mj/mM
Nc vem, kje je Bog toliko domišljije imel, da je rekel:
»Ti boš moder, ti boš bel, ti boš ramen in ti zelen.
Pisan, lep boš tudi ti, v krili tvoji žametni očesi bom vtkal, da ponosen boš z lepoto vsakogar premagoval.«
Metulji naznanjajo pomlad, brezskrbno živijo, iz cveta na cvet neutrudno hitijo.
Krila krasna so, velika, najmanjši piš jih že premika, še lepša pa je njih oblika, kot se za metulje šika;
v obliki so srca, kar zagon ljubezni da.
Metuljev vrst je mnogo, ne morem vseh našteti, njihova svilena krila z nitmi zlatimi narava je sešila. Podobna so pahljači, v njih je lepota, ki nas privlači.
Ko hodite po naravi, pustite metulje zabavi;
so nežni tako, da ne prenesejo dotika z roko.
Andrej Režun
LAMmmMMM
Ce Bog je zemljo ustvaril, vrnimo njemu jo, če ljudje ne znamo gospodarit' z njo.
Cerkev poteguje se za upravnika, da z njo bi gospodar'la v imenu Stvarnika.
Gospodje dobro znajo, si raj ustvarjajo, nam pa Bog bo dal plačilo, ko z njim se snidemo?
Maks Marinčič
WMmmjmmf
Večkrat bi morali biti pri uresničevanju naših želja ambiciozni in vztrajni.
Le tako bomo dosegli tisto, kar si želimo, naši občutki zadovoljstva pa bodo trajni.
Darko Blaznik - Darčk
»Literatura in metulji sta dve najslajši strasti, ki ju pozna človek.«
(Vladimir Nabokov)
Kino Delavski dom Zagorje
Nedelja	13.6.	ob 20.00	DEVET - NINE, mjuzikal/drama
Ponedeljek	14.6.	ob 20.00	ZLOVEŠČI OTOK, misterioz. triler drama
Torek	15.6.	ob 20.00	Film teater: DEVET - NINE
Petek	18.6.	ob 18.00	KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA, anim.druž. pustot.
		ob 20.00	PERCY JAKSON IN OLIMPIJCI KRADUIVEC STRELE, druž. domiš. pustot.
Nedelja	20.6.	ob 10.30	KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA
		ob 18.00	KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA
Ponedeljek	21.6.	ob 18.00	KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA
		ob 20.00	PERCYJAKSON IN OLIMPIJCI
Torek	22.6.	ob 20.00	Fitm teater: ZRESNI SE, komična drama
Kino Delavski dom Izlake			
Nedelja	13.6.	ob 20.15	ZLOVEŠČI OTOK, misterioz. triler drama
Nedelja	20.6.	ob 20.15	PERCY JAKSON IN OLIMPIJCI
			KRADUIVEC STRELE, druž. domiš. pustot.
Kino Delavski dom Trbovlje			
Četrtek	10.6.	ob 18.00	ŽABE IN PAGLAVCI, družinski fitm
		ob 20.00	VSI SO V REDU, kom. drama
Petek,	11.6.	ob 18.00	SPOPAD TITANOV
		ob 20.00	VSI SO V REDU
Sobota	12.6.	ob 18.00	VSI SO V REDU
		ob 20.00	SPOPAD TITANOV
Nedelja	13.6.	ob 10.00	ŽABE IN PAGLAVCI
		ob 18.00	SPOPAD TITANOV
		ob 20.00	VSI SO V REDU
Ponedeljek	14.6.	ob 18.00	ŽABE IN PAGLAVCI
		ob 20.00	SPOPAD TITANOV
Torek	15.6.	ob 18.00	ŽABE IN PAGLAVCI
		ob 20.00	ZRESNI SE, kom.drama
Sreda	16.6.	ob 18.00	ROBIN HOOD, akc.drama
		ob 20.30	ZRESNI SE
Četrtek	17.6.	ob 18.00	ZRESNI SE
		ob 20.00	BOMBNA MISIJA, akc.
vojna drama
Petek	18.6.	ob 18.00	ROBIN HOOD
		ob 20.30	ZRESNI SE
Sobota	19.6.	ob 18.00	ROBIN HOOD
		ob 20.30	BOMBNA MISIJA
Nedelja	20.6.	ob 18.00	BOMBNA MISIJA
		ob 20.15	ROBIN HOOD
Ponedeljek	21.6.	ob 18.00	ROBIN HOOD
		ob 20.30	BOMBNA MISIJA
Torek	22.6.	ob 18.00	PERZIJSKI PRINC:SIPINE ČASA, domiš.akc.pustot.
		ob 20.00	BOMBNA MISIJA
Sreda	23.6.	ob 18.00	REZERVNI NAČRT, rom. kom.
		ob 20.00	PERZIJSKI PRINCSIPINE ČASA
Četrtek	24.6.	ob 20.00	NE POZABI ME, drama
Kino Delavski dom Hrastnik			
Četrtek	10.6.	ob 19.00	NAJ OSTANE MED NAMI, kom.drama
Petek	11.6.	ob 20.00	KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA, anim.druž. pust.
Sobota	12.6.	ob 18.00	KAKO IZURITI SVOJEGA ZAAAJA
		ob 20.00	NAJ OSTANE MED NAMI
Nedelja	13.6.	ob 18.00	KAKO IZURITI SVOJEGA ZAAAJA
		ob 20.00	NAJ OSTANE MED NAMI
Sreda Četrtek	16.6.	ob 20.00	PERZIJSKI PRINC:SIPINE ČASA, domiš.akc.pustot.
	17.6.	ob19.00	PERZIJSKI PRINOSIPINE ČASA
			
Petek	18.6.	ob 20.00	PREDOBRA ZAME, rom. kom.
Sobota	19.6.	ob 18.00	PERZIJSKI PRINC:SIPINE ČASA
		ob 20.00	PREDOBRA ZAME
Nedelja	20.6.	ob 18.00	PERZIJSKI PRINC:SIPINE ČASA
		ob 20.00	PREDOBRA ZAME
Sreda	23.6.	ob 20.00	ROMANCA V RIMU, rom. kom.
Četrtek	24.6.	ob 19.00	ROMANCA V RIMU
Kino Dol pri Hrastniku			
Petek	11.6.	ob 18.00	KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA, anim.druž. pust.
Petek	18.6.	ob 17.30	PERZIJSKI PRINC:SIPINE ČASA, domiš.akc.pustot.
Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju!
ime in priimek:
točen naslov:
podpis:
Izžrebanci lahko nagrade dvignete na upravi Grafike Gracer v Celju.
!i
.41 tl lil?
Is it
O oo
Tokratni dobitnik nagradne igre KNJIGE je:
JERMAN FRANC
DOBRLJEVO 15
http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/
Z ZASAVCEM V KINOS
Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave
po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 59
Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje:
Napišite ime ip priimek enega od igralcev iz filma: P£RZIJSKI PRINC: 5IP1N& ČASA
Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na:
Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh kinovstopnic, ki jih lahko dvignete z izvodom Zasavca in vašim osebnim dokumentom na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju.
Uredništvo
Tokratni srečni izžrebanec je:
Slavko Marčen (Trbovlje)
Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje.
Mali oglasi

Več informacij o prireditvah na y programe.
e nove prireditve in vadbene
Pohod »Šplevta« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 8 6.2010 Dodatne
uSnjejk»™ Zaključni športno plezalni tabor (Kotečnik, Osp) Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Datum: zvu	10.6.2010 Dodatne informacije: PD Domžale (uradne ure. sreda 19:00-20:00) 01 7215714. www.odd si e-mail
info@pdd.si.
Planinski izlet črni vrh nad Idrijo - Javornik Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA
Obir - pohod jeklarjev Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO RAVNE NA KOROŠKEM Datum: 12.6.2010 Dodatne informacije: Jože Apat 031 396 055, e-mail: Ddravnenakoroskem@DZS,si.
Pohod Skutnik, Monte Guarda (Rezija, Italija) Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: Planinski izlet Sv. Ahac Organizator: PLANINSKO DRUSWO^POSTE^N^ELEKOMa'lJ^BUANA Datum: 12.6.2010 Dodatne Pihavci*1-6grebenskQ3prečenje - brezpo^jfogaSSLANINSK^DRuS^LJUBLJANA - MATICA Datum: 12.6 2010
sim.nci.
Alpinistični vzpon Zeleniške špice - prečenje Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 12.6.2010
V^krMartuVšk/ponca - alpinistični vzpon Organizator^PLANINSKO DRUŠTVO^JUBLJANA ^ MATICA Datum: 12.6.2010
3.krog tekmovanja Junior Tour v golfu Organizator: GOLF ZVEZA SLOVENIJE Datum: 12.6.2010 Dodatne informacije: Golf zveza Slovenije 01 430 32 00, www golfoortal.info. e-mail: golfzveza @golfzveza-slovenije.si
Voda za vedno: Soča Organizator. KAJAKAŠKA ZVEZA SLOVENIJE Datum: 12.6.2010 Dodatne informacije Miran Skok 040 218 000, www kajak-zveza si. e-mail: kajak.zveza@siol net.
Slovenska treking liga: Bovec trek race Organizator: ALPINISTIČNI ODSEK BOVEC Datum: 12.6.2010 Dodatne informacije: mtL treking si. httoJ/aobovec manort corn.
Pohod na Stegovnik Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO MISLINJA Datum: 12.6.2010 Dodatne informacije: Stane Krenker 031 655 963, www.odmislinia si
Rilkejev« pot (Italija) Organizator:	PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Datum: 12.6.2010 Dodatne Informacije: PD Domžale
(uradne ure; sreda 19:00-20:00) 01 7215714. www.Pdd.si. e-mail: info@Pdd.si
Planinski iilel Polna pe6 In Triangel Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Datum: 12.6.2010 Dodatne informacije: PD Domžale (uradne ure: sreda 19:00-20:00) 01 7215714, www.pdd.si. e-mail: info@Pdd.si
Planinski izlet na Pomjan Organizator: OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER Datum: 12.6.2010 Dodatne informacije: OPD
Pohodna Soriško planino Organizator^PWNINSK^ D^UŠTVcTdRAVOGRAD Datum: 12.6.2010 Dodatne informacje: Ivana
Kolesarski maraton »Brevet 600 km« Organizator: OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER Datum. 12.6.2010 Dodatne informacije. OPD Koper 05 627 3060,031 292 565. www.opd si. e-mail: opd koper@amail com Izlet na Orožnovo kočo Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ Datum: 12.6.2010
Pohod na Skutnik / Monte Guarda (Rezija, Italija) Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 12.6.2010 Dodatne informacije: Robert Jere 031 838 717, www odrustvo-Ptli si, e-mail: pditelSkorcitSiSIOlineL Pohod na Debeli vrh Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 12.6.2010 Dodatne informacije: PD
9. Sinkovičev memorial Organizator PLANINSKO DRUŠTVO CELJE MATICA Datum: 12.6.2010 Dodatne informacije: PD Celje matica 03 492 48 50, Mišo Primc 041 324 242, e-mail: odcelie@siol.net
Pohod Boh. Bistrica • črna prst - Boh. Bistrica Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO ČRNUČE Datum: 126.2010 Dodatne informacije: M. SorSak 031 272 023, PD Ljubljana Matica 01 23126 45, »»w nd.|imatic3,si. e-mail: info.mHimalitaesMM-Dan planincev na Bukovici Organizalof: PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC Dalum: 12 6.2010 Dodalne informacije: Vlado Rojnik 041 705 738, www.Ddzalec.si. e-mail: pdzalec@emait.si.
Srečanje planincev v Krmi - Kovinarska koča Organizator PLANINSKO DRUŠTVO JAVORNIK - KOROŠKA BELA Datum
Planinski pohod na Gr. Koenigsluhl Organizator PLANINSKO DRUŠTVO PREVALJE Datum: 12.6 2010 Dodalne Informacije: PD
Naravovarstveni dan^KkllUu^Organlzato PLANINSKODRUŠTVO KRANJ Dalum: 12.6.2010 Dodatne informacije Živko Drekonja 041 747 717, www.pdkrani si. e-mail: Dd.krani@siol.net.
Pohod na Olievo Organizator PLANINSKO DRUŠTVO RADLJE OB DRAVI Datum: 12.6.2010 Dodalne informacije: Katja Črešnik
Pohod po ASkerčevi poti Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO RIMSKE TOPLICE Datum 12.6.2010 Dodalne informacije: Mitena Suhodolčan 040 606 071.
Češnjev pohod na Boč Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO SLOGA ROGATEC Datum: 126.2010 Dodatne informacije: Nedelko
Športni vikendi - športaj z nami Organizator: ŠPORTNA ZVEZA KOPER Datum: 126.2010 09:00:00 Dodalne informad|e: Sonja Poljšak 041 664 663, e-mail: sport.koDer@siol net
Maraton Franja BTC City - Museew classic Organizator KOLESARSKO DRUŠTVO ROG Datum: 12.6.2010 Dodatne informacije: Gorazd Penko 01 434 73 79, www.franja.org. e-mail: Kdrog@volja.net
Vojkov tek Organizator: DT RAKE IDRIJA Datum: 12.6.2010 Dodatne informacije: Tomaž Ogrič041403 875, Kristjan Ipavec 041 438 253, wwwtekacsi. www.tekac.si. e-mail: tomaz.ogric@gmail.com.
Kolesarski maraton BTCIKLIN Organizator: OBČINSKA ŠPORTNA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE Datum: 12.6.2010 Dodatne
5. tek Gore nad Idrijo - 4. tekma PSLO v gorskih tekih Organizator: ŠD AKTIV GORE-DOLE NAD IDRIJO Datum: 12. 6. 2010 Dodatne informacije: Klemen Petrič 051 689 081, www.sd-aktiv.com. E-MAIL: Klemen.petnc@KQleKtQLSJ 21. Mošenjski tek Organizator: ŠPORTNO DRUŠTVO MOŠNJE Datum 12 6 2010 Dodatne informacije ŠD Mošnje 04 5338044. 041 556 204, e-mail: zvone.DotocniK@teiemacn.net.
Pohod »Krasjl Vrh« Organizator PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 13.6.2010 Dodatne informacije: PD
43. srečanje PD PT Slovenije Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum 13.6.2010
Planinski izlet na Hipfelhuette - Golica - Grllltschhuette Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO OŽBALT KAPLA Datum: 13.6.2010
Kolesarski izlet »Pokljuka« Organizator: OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER Datum: 13.6.2010 Dodatne informacije: OPD
Pohod na Kozji vrh Organizator PLANINSKO DRUŠTVO BRICNIK MUTA Datum: 13.6.2010 Dodatne informacije: Ernest Preglav
Dan kriških planincev na Kriški gori Organizator: ŠPORTNA ZVEZA TRŽIČ Datum 13.6.2010 Dodatne informacije: ŠZ Tržič 05 90
Občinski pohod Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO HORJUL Datum: 136.2010 Dodatne informacije Slavko Delalut 01 7549 267 vyww.Dd-horjul.si
Ekipno DP v triatlonu Organizator: TRIATLON KLUB MARIBOR Datum: 13.6.2010 Dodatne informacije: Robert Gostinčar 031 332
ohod na Virnikov Grintavec Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC Datum: 13 6 2010 Informacije: Jovo Džurič
Pohod k Sv. Antonu na Pohorju Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO MISLINJA Datum: 13.6.2010 Dodatne informacije PD Mislinja 040 712 132, wwwpdmislmja si. e-mail: Ddmislinja@DZ5.5i Pohod Vojnik - Uršula Organizator PLANINSKO DRUŠTVO VOJNIK Datum 13.6.2010
16. spomladanski pohod na Gorjance Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POHODNIK NOVO MESTO Datum 13 6 2010
6. tok na špičasti vrh Organizator:	DRUŠTVO ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ ZADLOGA, TRMA Datum: 13.6.2010 Dodatne
Pohod »Mala Ponča« Organizator:	PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 13.6.2010 Dodatne
informacije: Matjaž Pogačnik 041 382 768, www.Ddmstvo-ptlj.si. e-mail: pd.telekom@siot net.
39. srečanje obmejnih PD Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE Datum: 13 6.2010 Dodatne informacije: PD Jesenice
43. srečanje planincev Pošte in Telekoma Slovenije Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum 13.6.2010 Dodatne informacije PD Ljubljana Matica 01 231 26 45. www pd-limatica.si. e-mail: mfo Ddlimatica@siol.net 5. tek na Gorjance Organizator AK ŠENTJERNEJ Datum: 13.6.2010 Dodatne informacije Janez Kuhelj 041 538 880 ali 07 30 82
Nogometna Afrika v Žalcu Organizator: ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Datum: 13.6.2010 Dodatne informacije: Stanko Plantak 041 654 007, www.zkst-zalec.si/SDOrt/. e-mail: zkst.SDort@siol.net

mali oglasi
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3. 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so ^oglasi plačljivi!	__________
Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle.
Živali
Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432.
Severina Trošt Šprogar LIKOVNE DELAVNICE
Začetni in nadaljevalni tečaji risanja in slikanja, delavnice za izdelavo mozaika, tiffanya, kaligrafije, slikanja na svilo... Za informacije pokličite 031 307 577.
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
Kofetkanje s preteklostjo -15. (zadnji) del
GamseRK, Anno GRacie M CC XLVIIII
idus lanuaRii.
k Japočil je dan, ko se bo Wilbirga v H korist freisinških cerkvenih gospodov odpovedala lastninski pravici nad delom svojih posesti in tako rešila svojega moža Wersa loških ječ.
Loški so ta datum po hitrem slu sporočili na Gamberk, saj bo namesto hčere Wil-birge pečatil njen oče Konrad. Wilbirga kot ženska po tedanjemu pravu pečata ni imela. Tako bo verodostojnost odpovedi potrdil njen oče, seveda pred pričami, določenimi s freisinške, Wersove in Konradove strani. Na dvor Wersove matere Münze, kjer sta bivala Werso in Wilbirga, pa so po zanesljivemu slu dali freisinški gospodje poleg datuma vedeti tudi, da naj se Werso nikar ne obotavlja. Znajo sprožiti fajdo, celo na tasta Konrada (fajda je bil tiste zgodnje srednjeveške čase legitimen način vojaškega urejanja spora s tem, da je morala biti pri najvišjemu gospodu napovedana).
Že na začetku te zgodbe smo izvedeli, kako je velel Konrad, gamberški gospod, pripraviti vse za sprejem visokih gostov. Da bo cvrčalo in dišalo in da bo od pip teklo. Pa je svojega oskrbnika, gamber-škega kastelana, spomnil še na dogovor v tistem nedavnem porajajočem se jutru. Da mora Werso s poti! Pa, da ja ne bi pri tem padla senca suma na Gamberk. Tega si to niče vendar ne zasluži, da bi se govorilo, da ga je tast pospremil pod rušo. Zato je kastelan, ko mu je Konrad
povedal, da bo tega dne Werso moral priti pečatiti listino, sicer ga čaka loška temnica, ukrepal. Vemo, da je bila ena njegovih zadolžitev občasni nadzor nad Črnim grabnom in trojanskim prevalom, če bi se poskušali laški trgovci pritihotapiti skozi, namesto da bi potovali po prisilni cesti in plačevali visoke mitnine in pristojbine.
Je pa, kdaj pa kdaj, že zaradi furlanskih sladkih vin in pa kakšnih beneških malenkosti za grajsko gospo, dal svojim oboro-žencem napotek, da so kakšnega takega trgovca pospremili na Gamberk. Tu ga je kastelan privijal tako dolgo, da je raje snel s tovornega konjiča kakšen sod vina pa še za grajsko gospo kaj. Nekoč pa se mu je hotel en tak trgovec prikupiti tako, da mu je podaril beneški samostrel in poln tulec puščic. Kastelan je bil vidno presenečen in zadovoljen, saj so beneški samostreli sloveli po točnosti zadetkov. Pa, kar se je kastelanu zdelo posebno pomembno, puščice so bile povsem drugače operjene, kot domače, kranjske.
Tako je, izpolnjujoč gospodovo voljo, katerega je nadvse spoštoval, začel razmišljati, kje in kako Wersu nastaviti zanko. Predpostavljal je, da bo Werso z ženo Wilbirgo in nujnim spremstvom potoval na Gamberk po običajni poti s trojanskega prevala, skozi vasi Fresie (Brezje), Dobriell (Dobrljevo) in Schrembsnik (Čemšenik). Tako je v zgodnjemu jutru tega dne poklical predse hlapca oboro-ženca, kateremu je posebej zaupal. Povedal mu je, za kaj gre. Obo-roženec je bil takoj za to, saj v celemu števili gamber-ških vojščakov ni bilo nikogar, ki Wersa, zaradi vsem ljube Wilbirge, ne bi na moč sovražil. Sklenila sta, da bo Wersa pričakal na okljuki poti, kjer se začenja hosta, ki je
segala skoraj povsem do kolibe, (danes, v seveda spremenjeni obliki, tam diši po okusnih trojanskih krofih), v kateri je bilo moč dobiti ob vsakemu času dneva in noči kaj za pod zob in pa, jasno, tudi za na zob. Oborožencu je kastelan izročil beneški samostrel s puščicami, dar furlanskega trgovca, s poudarkom, da naj ne štedi strelic. Zakaj, vse bodo, zaradi furlanskega načina operjenja, kazale na roparski uboj po naključju mimoidočega viteza. Saj Werso ne bo imel posebno številčnega spremstva.
Tako je nastopilo jutro usodnega dne. Werso s soprogo Wilbirgo, s pričo, vitezom Hilprandom in skupinico treh oboro-žencev, je malo pred vasjo Oberrokchalm (danes Zgornje Ržiše) naletel na skupino freisinške gospode. Ob spoznavanju - loški so Wersa še preveč dobro poznali, so se skupaj napotili na Gamberk. Šlo je že proti jutru, v daljavi se je slišal drobni glasek čemšeniške cerkve, zvonilo je angelsko čaščenje. Vsa množica gospodov, vitezov in spremstva je zastala. Vsak zase je zmolil: * je angel gospodov *... kajti vera je bila močna in prav tako zaupanje vanjo.
Kako so pečatili, kdo je pričal za te in one, že vemo. Ko pa je loški pisar pospravil pečatne skodelice, ko je utrnil ogenj izpod ponvice s stopljenim voskom, je mogočni Konrad povabil vse prisotne na gostijo. Wilbirga se je koj opravičila in se napotila navzgor v grad, k materi. Sklenila je že davno pred tem dogodkom, da bo Wersa zapustila in ostala pri očetu in materi na Gamberku. Bilo ji je dovolj ponižanj s strani Wersove matere Münze, dovolj privoščljivih pogledov in šepetanja na kamniškemu dvoru.
Tudi Werso, ki je sopečatil to, zanj sramotno listino, se je izgovoril in naročil svojemu spremstvu, da naj takoj sedla-jo. Ni prenašal ledenega pogleda svojega tasta, ne privoščljivosti loške gospode. Tako sta z Hilprandom, njegovo pričo in spremstvom odpeketala proti domu. Samo čim dalj od Gamberka. Kajti, Werso je kar čutil, da se bo nekaj zgodilo. Zato je, mimo navade, ubral pot skozi Črni graben. Še prej pa je oborožencem naročil, da naj jahajo nekaj za njim in ustavijo vsako zasledovanje. Divje je podil vranca, tako da je Hilprand zaostajal. Ni imel tako dobrega konja.
Udarca strelice Werso ni čutil....
(konec)
M.K.
Ustvarjalno/Gospodinjski dan
(iQS&QEMjnjsici Dajiij s. vem pizz
V sredo, 12. 05. 2010, so v Domu upokojencev Franc Salamon pekli pizze.
Qodelovalo je 111 udeležencev, povabilu so se poleg stano-Jvalcev, članov skupin za samopomoč, odzvale tudi voditeljice in sovoditeljice skupin.
Namen peke pizz je bilo predvsem medgeneracijsko druženje, sodelovanje in povezovanje in predstavitev »hitre« prehrane (fast fooda)...
Veliko stanovalcev pizze še nikdar ni poskusilo, zato so bili sprva malo skeptični in nestrpni, kakšen okus bodo zaznale brbončice in, če bo testo dovolj mehko.
Izvedeli so, od kje pizze izvirajo, kolikšna je njihova kalorična vrednost, da je testo za pizzo podobno tistemu za kruh.
Stanovalke so pokazale, kako se gnete testo, vsak stanovalec ga je oblikoval in po želji obložil.
Pizze so bile okrogle, kvadratne, debele in tanke, stanovalci so pustili domišljiji svojo pot.
Na koncu so jih naložili v pekače in željno čakali, kdaj bodo pečene. Potem pa njaaaaaam- odličen okus, testo ravno prav rahlo in 111 zadovoljnih sitih ust.
Zapisala: Kristina Drstvenšek Pripravnica soc. dela
Na Dolu uhdoomm vašico lipo
M soboto, 29. in v nedeljo 30. maja 2010, se je dramska sekcija Kulturno umetniškega društva Svoboda Dol pri Hrastnik predstavila z gledališko predstavo LJUBEZEN POD VAŠKO LIPO avtorja Ivana Sivca in v režiji mentorice Mihaele Deželak.
\/komediji se prepletajo ljubezenske niti vaščanov, ki se V zbirajo pod vaško lipo, novice po vasi pa raznašata vaška čenča Mica, ki jo je odigrala Tatjana Hrstič in poštar Gregor, ki ga je izvrstno uprizoril Jure Aškerc. V vlogah nastopajo še Matic Gajšek, Biljana Jošovc, Aleksej Klemen, Denis Hrstič, Eva Klemen, Mile Plahuta, Rosana Hrstič, Lara Jerkovič, Branko Hafner in Matej Starič. Na harmoniko je člane folklorne skupine spremljal mladi harmonikar Gašper Nemec. Dvorana je bila na obeh predstavah razprodana, občinstvo pa navdušeno nad uprizoritvijo.
Sobotna premiera je bila memorialnega značaja, saj je bila posvečena pokojni članici društva Marinki Gornik, ki jih je zaradi hude bolezni zapustila pred letom dni. V sekciji so se odločili, da bodo vsakoletno premiero posvetili spominu nanjo. Marinka je bila članica od vsega začetka in mnogi se jo spominjajo po njenih hudomušnih vlogah in odlični interpretaciji.
Besedilo: Mihaela Deželak

Celje - skladišče
D-Per
6/2010

Gradimo čistilni napravi in kanalizacijska sistema
Vsak od nas proizvede približno 150 litrov odplak na dan. Prebivalci občin Trbovlje in Hrastnik skupaj vsak dan izpustijo 4,4 milijona litrov onesnažene vode. Čiščenje odplak, ki obremenjujejo vodotoke, je del naše odgovornosti do okolja in naša naložba za prihodnost. Skoraj dve tretjini sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v občinah Trbovlje in Hrastnik sofinancira Kohezijski sklad EU.
Projekt delno /innurini V H / i rn/nl.i iinij.i
Kohezijski sklad
Projekt delno financira Republika Slovenija
w ®
obCina Trbovlje ObCina H rastnik
Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije.