Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon' 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 40/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 0 4 0 4 Poštnina plačana v gotovini
E
N
I
K
NOVI
Posamezna številka 90 lir
N
A R G C N I N A :
četrtletna lir 900 - polletna lir 1.750 - letna 3.500 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4.500 - Oglasi po dogovoru -Spedizione in abb. post. I. gr. bis
SETTIMANALE
ŠT. 1013
TRST, ČETRTEK 14. NOVEMBRA 1974, GORICA
LET. XXIII.
Še vedno nenadomestljiva!
Kot poročamo na četrti strani, so 'se v torek, 12. t.m., zbrali na skupni seji v sejni dvorani tržaškega občinskega pveta občinski in pokrajinski svetovalci iz vseh občin na Tržaškem. Zborovanje je bilo v okviru akcije vseh občinskih in pokrajinskih uporov v državi za priznanje dejanske avtonomije. To vprašanje je tembolj aktualno in pereče glede na naravnost strahortno finančno stanje ogromne večine krajevnih uprav.
Pobudo za skupno zborovanje vseh izvoljenih predstavnikov v krajevnih ustanovah na Tržaškem, ki ga doslej še nikdar ni bilo, so seveda takoj podprli občinski in pokrajinski svetovalci, izvoljeni na listah Slovenske skupnosti. Tik pred začetkom skupne seje pa je grozila nevarnost, da lbo sicer hvale vredna pobuda klavrno propadla, ker so nekateri predstavniki italijanskih vsedržavnih strank skušali preprečiti, da bi izvoljen predstavnik Slovenske skupnosti govoril v materinem jeziku. Verjetno so se zbali, da bi slovenski govor »oskrunil« sejno dvorano tržaškega občinskega sveta, prezirajoč med drugim neizpodbitno dejstvo, da je od 184 občinskih in pokrajinskih svetovalcev, kolikor jih je skupno v tržaškem, miljskem, dolinskem, repentaborskem, zgoniškem in nabrežinskem občinskem svetu in v tržaškem pokrajinskem svetu, kar 70 slovenske narodnosti in jezika. Če je kdo drug bil pripravljen kapitulirati pred takšnim nemogočim, globoko žaljivim in naravnost sramotnim stališčem, se predstavniki Slovenske skupnosti nikakor niso hoteli ukloniti in izjavili, da se vseh 24 občinskih in pokrajinskih svetovalcev Slovenske skupnosti v znak protesta ne bo udeležilo skupnega zborovanja, če njihovemu predstavniku ne bo dovoljeno govoriti v slovenščini.
Šele takšna odločnost je »prepričala« voditelje italijanskih strank, da so popustili, in hkrati odpravila mlačnost do tega vprašanja voditeljev tistih strank, kot sta na primer PCI in PSI, ki se nista zavzeli za zmago edino pravičnega in poštenega stališča s takšnim ognjem, kot bi se spodobilo strankama s celo kopico slovenskih izvoljenih Predstavnikov.
Tudi v tem primeru je v okviru strank Prišlo ponovno do izraza dejstvo, da njuni slovenski člani žal nimajo tiste teže, kot bi jo morali imeti glede na njihovo število.
Torkov primer pa tudi ponovno dokazuje in potrjuje nenadomestljivost Slovenske skupnosti, ki ima med drugim to nalogo, da vzbuja vest voditeljem tistih strank, ki zbi-rajo tudi Slovence, in jih opozarja na njihove dolžnosti.
Svetovna gospodarska kriza in konferenca o prehrani
Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo je objavila poročilo, v katerem zagotavlja, da kljub sedanjim težavam v industrializiranem zahodnem svetu ni nevarnosti za tako hudo gospodarsko krizo, kot je bila leta 1929. V hujši zadregi se bodo znašle zaostale dežele, in sicer zaradi zaostritve konkurence na svetovnih tržiščih, zaradi manj ugodnih pogojev v mednarodnih izmenjavah ter zaradi znižanja podpor, katere industrijske države lahko dajejo zaradi povečanja lastnih težav nerazvitim. Zaostale dežele ne morejo zadovoljiti svojih potreb po najnujnejših dobrinah.
Po drugi strani bodo lahko pospešile svoj razvoj petrolejske države, ki večajo svoje bogastvo.
V Italiji so objavili številne podatke o gospodarskem stanju ob svetovnem dnevu varčevanja, ki je bil 31. oktobra. Iz povzetka stanja je razvidno, da se je zlato v enem letu dvignilo za 89 odst. in zlatniki za 119 odst., medtem ko so delnice padle za 31 odst. ter obveznice celo za 38 odst. Kotiranje investicijskih fondov je nazadovalo za 29 odst., medtem ko je lira padla za 11 odst. v razmerju z marko ter za 27 odst. v razmerju s francoskim frankom. Življenjski stroški v Italiji so se lani povečali za 11 odst. in letos za 20 odst. Na splošno so zaslužili v zadnjem letu tisti, ki so naložili denar v nepremičnine in razne kolekcije, izgubili pa oni, ki so ohranili gotovino al vrednostne papirje.
V tem ozračju se je v Rimu odprla konferenca Združenih narodov o prehrani, ki je najbolj pereča točka svetovnega gospodarstva. Dandanes je na svetu namreč o-
krog 600 milijonov ljudi od odtrok do žena in starčkov, ki trpijo lakoto, 25 milijonov jih zaradi lakote dejansko umira.
Iz dokumentacije, katero so razdelili na konferenci, je razvidno, da je potrebnih 90 milijard dolarjev, da bi odpravili lakoto na svetu. Računajo, da bi letna proizvodnja 320 milijonov ton pšenice, 260 milijonov ton riža ter milijon ton drugih prehrambnih proizvodov na podlagi pravične razdelitve zadostovalo, da bi število lačnih na svetu bistveno zmanjšali.
Strokovnjaki celo zatrjujejo, da obstajajo možnosti, po katerih bi lahko prehranili na zemlji 47 milijard ljudi. Zdaj je na svetu približno 4 milijarde ljudi in konec stoletja jih bo 6 milijard. Potrebna pa bi bila povsod modernizacija kmetijstva ter obdelovanje še neizkoriščenih obširnih predelov našega planeta.
KISSINGERJEVI PREDLOGI
Med prvimi je na svetovni konferenci v Rimu govoril ameriški zunanji minister Kis-singer. Obrazložil je pet točk, ki so po mnenju ameriške vlade temeljne za boj proti lakoti. Spomniti je treba, da je svetovno konferenco o prehrani predlagal pred 18 meseci ravno ameriški zunanji minister.
Kissinger je predlagal, da je treba voditi vzporejeno politiko naložb v kmetijstvu. Za ta namen naj bi ustanovili koordinacijski odbor, ki bo vzpodbujal mednarodne načrte ter dvostranske dogovore. Podpiral naj bi posamezne države, da bi nalagale več v
(nadaljevanje na 2. strani)
O čem je govoril Kissinger v Rimu
Ameriški zunanji minister Kissinger je imel v Rimu pogovore z italijanskimi državniki o glavnih svetovnih vprašanjih ter o dvostranskih odnosih med obema državama. Po sprejemu Kissingerja pri predsedniku republike Leoneju so na Kvirinalu objavili poročilo, ki poudarja prizadevanja Italije in Združenih držav za trajen in pravičen mir na svetu. Med pogovori je bila zagotovljena volja Združenih držav, da bodo dale Italiji kar največjo pomoč za ureditev njenega gospodarstva.
Obe državi — nadaljuje uradno poročilo — se zanimata za napredovanje sprave in sodelovanja med Vzhodom in Zahodom tako v Evropi kot drugod po svetu. Bližnji konferenci Atlantske zveze in najvišjih ev-
ropskih državnikov naj prineseta nove spodbude za atlantsko solidarnost ter za zedinjenje Zahodne Evrope v korist miru, varnosti ter gospodarskega in socialnega napredka.
Na pogovorih italijanskih in ameriških predstavnikov so posvetili posebno pozornost tudi položaju na Bližnjem vzhodu, ki dalje vzbuja zaskrbljenost ter zahteva okrepitev prizadevanj vseh, da bi prišlo v tem delu sveta do pravične in trajne ureditve položaja.
Iz uradnega poročila je razvidno, da je Kissinger z italijanskimi državniki razpravljal tudi o Cipru, o energetski krizi ter o boljši razdelitvi naravnih sredstev, moderne tehnologije in financ na svetu.
Svetovna gospodarska kriza
RADIO TRST A
:: NEDELJA, 17. novembra, ob: 8.00 Koledar.
8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 G.B. Viotti: Kvartet v c molu. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder »Scur-piddu«. 12.00 Nabožna glasba 12.15 Vera in naš čas. 2.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, za-zak. 13.30-15.45 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Orkester proti orkestru. 16 00 Šport in glasba. 17.00 »Denar«. Komedija, napisal Andrej Kobal. RO. Režija: Jože Peterlin. 1'9.00 Nedeljski koncert. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.00 Šport 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, praznlilki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Rudolf Bruci: Koncert za klarinet in orkester. 22.35 Ritmične figure.
: : PONEDELJEK, 18. novembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05-9.05 Jutranja glasba. 111 40 Radio za šole (za srednje šole): »Rešimo živalski svet!«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Rodio za šole (za srednje šole - ponovitev). 18.50 Baročni orkester. 19.10 Odvefaiik za vsakogar. 19.20 Jazz glasba. 20.00 Športnna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Srečanja — Slovenski trio: pianist Ad Bertoncelj, violinist Dejan Bravničar, violončelist Ginill kerjanec. Maurice Ravel: Trio - Primož Trubar v naših krajih - Slovenski ansambli in zbori. 22 15 Klasiki ameriške glasbe.
: : TOREK, 19. novembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za kitaro. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 1815 Umetnost. 18.30 Quartetto di Torino. 19.10 Od odra do filma - srečanja z i-gravko Slavo Mezgec. 19.20 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.35 Puccini: Tosca, opera. 22.30 Nežno in tiho.
: :	SREDA,	20.	novembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol): »Veselo zarajajmo!«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol - ponovitev). 18.50 Pianist Sergio Marengoni. 20.35 Smfonični koncert. Vodi Zdenek Macal. 21.50 Motfivl iz filmov in glas benih komedij.
: :	ČETRTEK,	21. novembra, ob: 7.00 Koledar.
7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Skladatelji iz njihove korespondence (Ada Markon). 19.10 Italijansko gledališče v Ljubljani (Andrej Bratuž).
19.25 »Pisani balončki« (Krasulja Simoniti). 20.00 Šport. 20.35 »Nenaklonjenost sveta«. Igra, napisal Juan Ruiz de Alaircon, prevedla Diomira Fabjan. Stalno slovensko gledališče v Trstu. Reži-ja,- Jože Babič. 22.35 Južnoameriški ritmi.
: :	PETEK, 22. novembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol) »Ljubim glasbo (zborovsko, solo petje, duet)*. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah 17.00 Za mlade poslušavce. 18 15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol - ponovitev). 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. Primož Ramovš: Simfonija 68. 19.10 Slovenska povojna lirika: »Rafko Vodeb, pesnik vznemirjenih impresij«, (Lev Detela).
19.25 Jazz glasba. 20.00 Šport. 20 35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert. 21.35 V plesnem koraku.
: :	SOBOTA,	23. novembra, ob: 7.00 Koledar.
7.05 Jutranja glasba. 11 35 Poslušajmo spet, izbor iz tedenskih sporedov. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Sopranistka Rita Lain-tieri, pianistka Livia Romanelli D’Andrea. 18 40 Glasbena zlepljenka. 19.10 »Černigojevi agraffi-ti v štivanski cerkvi«. 19.40 Pevska revija. 20.00 Šport. 20.35 Teden v Italiji. 20 50 »Bali grad - zakleti grad«. Režija: Stana Kopitar. 21.30 Vaše po pevke 22.30 15 minut z Georgeom Melachrinom.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi šču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovoru urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarno Graphan trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
(nadaljevanje v 1. strani)
kmetijstvo ter da bi zadevne investicije tudi bolje izkoriščali.
Petrolejske države je ameriški zunanji minister opozoril na njihovo odgovornost do zaostalih dežel. Petrolejske države imajo zdaj velike dobičke, ki bi jih morale uporabiti kot dolgoročna posojila siromašnim državam. Kissinger je nato obrazložil ameriško stališče glede ustvarjanja živilskih zalog in glede stabilizacije cen. Nagle ukrepe je treba sprejeti v korist dežel, ki trpijo lakoto in v katerih prihaja še do drugih naravnih nesreč. Za ta namen je potrebnih vsaj 60 milijonov ton žit. Predlagani koordinacijski odbor naj bi vzpodbudil ustvaritev svetovnih zalog žit, katere pa bi hranile posamezne države. V odboru naj bi sodelovale tako izvoznice živil kot države, ki morajo največ živil uvažati.
NUJNO SODELOVANJE VSEH
Glavni tajnik Združenih narodov Wald-heim je na konferenci poudaril, da je potrebno sodelovanje vseh narodov za odpravo lakote na svetu. Potrebno je ustvariti ravnotežje med naraščanjem prebivalstva in kmetijsko proizvodnjo. Tehnologija na sve-
— Jakec, ti, ke pra-veš, de se boš denu u politiko, zastopeš ti kej, kaku je zdej ses temi čmemi tramami?
— Kašnemi tramami? Kej pej jemajo trami za opravet ses politiko?
— Ma ne zastopeš. Jest nisem mislu tramov, na tiste črne trame, ke be blo ku reč zarote, nekšne fašistične zmenke za vrč dol vlado, parlament, aretirat precednika, okupirat radio, zastrupet uado jn vse sorte.
— A tista misleš! Pej kej bi rad vedu?
— Jest be rad vedu. če ti kej zastopeš. Vsak dan pišejo po časnikeh jn pravijo po radji jn po televižjoni kaku naprej delajo te ureiskave. Tam so aretirali dva, tam deset, ta sodnik je ukazau začet preiskavo pru-ti temi jn unmi, tam je spet an drug sodnik obtožu nekšne ledi, da so bli pomešani sez ano zaroto leta sedemdeset, tam so spet obtožni anga avokata, ke je branu anga obtoženega, da je tudi uan zraven. Jn pole, ku de be tega ne blo zadosti, se še sodniki med sabo pričkajo, kadu jema pravico jn komi prtiče vodet preiskavo tle, komi tam. Jn obtoženi al tudi zaprti so same velike glave, generali, politiki, avokati jn tako. Jn pole pravejo, de je tainta vre prej vedu, de bo počla bomba ma de ni neč povedau jn pole de se ne zna, če je tainta hodu na nekšne sestanke samo za jeh kontrolirat al pej je morbet držau ž nimi. Štrena je taku zamešana, de ne znaš več, kadu je kej. Jn taku sm mislu, de morbet ti kej zastopeš?
— Ma kej je treba zastopet? Politika ni za vsacga, dragi moj. Jn tudi zate ne. Jest
tu se je izredno razvila, medtem ko je ostal razvoj v kmetijstvu zelo nizek.
Nujno je treba preprečiti — je rekel Wald-heim — da bi se ponovile posledice katastrof, kot je bila suša v Etiopiji ter v obrobnih državah ob Sahari. Ob zaključku je glavni tajnik Združenih narodov Wald-heim izrekel optimizem glede sodelovanja vseh ljudi v boju proti strahoti lakote s pomočjo modeme tehnologije.
Zborovalce v Rimu je pozdravil predsednik republike Leone, ki je izrekel zadovoljstvo, da so izbrali Rim za sedež te važne mednarodne konference. Poudaril je upanje, da bo konferenca privedla do bolj pravične in uravnovešene porazdelitve svetovnih zalog ter do povečanja proizvodnje živil v zaostalih deželah.
Jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito je neutruden in mrzlično aktiven, kljub temu, da se bliža 83. letu. Zadnji čas je bil na obisku na Danskem, zdaj pa je obiskail Vzhodno Nemčijo.
Mandatar Moro ima težave s sestavo vlade, ker je ne more sestaviti s podporo socialnih demokratov, a si ne upa brez njih, boječ se reakcije v svoji stranki. Trenutno še ni videti konca vladne krize.
— ne rečem — ma jest jemam še preči jasno sliko trenutne situacije. Z ozirom na objektivne težave, ki jih prinaša gospodarski razvoj v državnem in svetovnem merilu, probleme rentabilninh investicij, valutarnih zadreg, šolske problematike vseh stopenj in moderniziranja sodstva in zakonodaje je v danem položaju nujno, da pride v gotovih primerih do nevšečnih anomalij, ki s svoje strani kondicionirajo...
— Čaki, čaki Jakec! Ustavse, ke mene šraufa po črevah! Vre videm, de s tabo, odkar se nekam pehaš u politiko, ni moč več govort. Ti bom pej jest povedau, kaku je. Ke tudi jest nisem taku zabit, koker misleš ti. Jn ti rečem, de tudi ledje niso taku na-umni, koker mislejo kapoti. Res je ludstvo še precej zabito jn verje skori vsem oslarijam, ke mu jeh pravejo. Ma ne prou vse. Nekej vselih zastope. Jn zdej ti povem: od vseh tisteh atentatov, kej znamo danes? Od Brescie, od tostega vlaka Italicus? De je o-sumljen ta, de je osumljen uni; de je ale preiskava, de so unga klicali za pričat. Ma so kašnega obsodli? So kej rekli: »tainta je kriv in zdej bo plačau«?! Neč. Samo strašno dosti preiskav, aretacij jn sumov. Jn pole po tihem tiste aretirane spet speščavajo na začasno svobodo. Jn s temi inkriminacijami jn preiskavami samo mešajo glave ledem, de bojo lažje pozabli na vse grehe. Na korupcijo zastran nafte, na atentate, na Sifar jn Sid jn vse tiste trapolerije. Vse je samo an dim, de ledje ne videjo skuzi.
— Mihec, prou se mi ne dopade tašno govorjenje. Videm, de si postau prou kva-lunkvist.
— Kej je pej tu? Kompliment al zmerjanje?
— Ti tega ne moreš zastopet.
Mihec in Jakec se menita, dLa vsi le niso zabiti
PROSTOR MLADIH Trije načini
biti revolucionar
Danes je moda biti »revolucionar« in kot vsaka moda, je tudi ta zajela predvsem meščansko mladino, hčere in sinove »dobro stoječih« meščanskih družin, ki ne živijo iz Tok v usta kot delavske in kmečke družine, katerih dohodki so odvisni od gospodarske konjunkture, od vremena in od — sreče. Zato je v tej dozdevni revolucionarni navdušenosti sinov in hčera bogatih staršev če že ne velike hinavščine, pa vsaj veliko snobizma. Vendar pa ni težko prepoznati pravega revolucionarja od navideznega, iskrenega od snoba. Pri tem lahko ugotovimo tri načine revolucionarnosti ali, če hočemo, protestništva.
Najbolj navaden in najbolj pogost tip revolucionarja, ki ga danes srečamo med mladimi — a ne samo med mladimi — je člo-vek> ki se vnema za kako levo ekstremistično ideologijo ali bolje rečeno utopijo, ki o-beta rešitev vseh gospodarskih, socialnih in drugih problemov, ne da bi te probleme v resnici občutil (saj imajo njegovi starši ali in sam dovolj dohodkov) in jih študiral. Njegova revolucionarnost je poza, z njo si največkrat podzavestno skuša ustvariti sam pred seboj in pred drugimi alibi za svoje u-dobno življenje in brezbrižnost, kajti čeprav ima neprestano na jeziku revščino, stisko in zatiranje, lakoto in zaostalost prebivavstva v »tretjem svetu« in socialne probleme v domači deželi, mu niti na misel ne pride, da bi sam kaj žrtvoval za reševanje teh problemov. To bi morali po njegovem trdnem prepričanju napraviti »drugi«. Dejansko niti ne ve — ker si ni belil glave s tem — kako naj bi pomagal. Prej ali slej mu poiščejo starši preko svojih dobrih zvez kako ugodno, dobro plačano službo, v kateri bo skrbel za svojo kariero in da mu ne uidejo kake možnosti za še večjo plačo. Hkrati pa bo govoril naprej o revolucionarnosti, volil levo in se vdajal romantičnim sanjam o revoluciji, ne da bi si pod njo predstavljal kaj konkretnega. Še v sanjah mu ne pride na misel, da bi se hotel zanjo izpostaviti kakemu trpljenju ali žrtvam.
Drug tip revolucionarja je bolj iskren, ima več vpogleda v resnično socialno in gospodarsko problematiko, a je v svoji miselnosti zelo ozek in fanatičen. V političnem in socialnem pogledu je seveda tudi on pristaš skrajnih revolucionarnih idej in prepričan je, da bi njihova zmaga avtomatično o-srečila človeštvo. Spričo tega se mu zdijo vsi drugi, narodnostni, kulturni itd. problemi malenkostni, saj bodo — po njegovem — tudi ti avtomatično rešeni z zmago revolucije. Zato se ne ukvarja z njimi, prepušča jih drugim in te na tihem vsaj rahlo prezira, ter mu gredo nekoliko na živce, ker se u-kvarjajo s takimi malenkostmi, namesto da bi se usmerili naravnost proti cilju — revoluciji. Take vrste revolucionarji so skoro vedno radikalni in navdušeni za popolno spremembo samo, kar zadeva politični in gospodarski sistem, na vseh drugih področjih, na Primer v znanosti, umetnosti, književnosti, zgodovini, itd. pa so zelo konservativni in čutijo odpor do vsake resnično nove ideje in spoznanja. Trdovratno se oklepajo »enkrat za vselej ugotovljenih resnic«, tako v politič-
nih in socialnih teorijah kot tudi na vseh drugih področjih. Za take vrste revolucionarje je tipična ozkosrčnost do novih idej in do novih struj v umetnosti.
Tretji način revolucionarnosti je dejavna revolucionarnost. Označili bi jo lahko za občutljivost za krivice, ki se gode, za odprtost za vse novo in dobro, za kritičnost do zastarelih idej in sistemov, za stalno željo po napredku in predvsem za ljubezen do ljudi ter globoko željo pomagati vsem tistim, ki trpijo. Tak revolucionar ne govori in ne pridiga samo o zatiranju v Čilu ali v Južni Afriki, vidi ga tudi v svojem okolju in ga skuša odvračati in pobijati, kolikor more, in pomagati, kjer more. Ta način revolucionarnosti je dejaven in aktiven, buden in odprt za probleme vesti in pravičnosti. Poleg
MLADI, UDELEŽITE SE DISKUSIJSKIH VEČEROV V četrtek, 21. novembra ob 20.15 bo v prostorih Slovenske prosvete v ulici Donizetti 3 drugi diskusijski večer, ki ga sklicuje skupina kulturnih delavcev in časnikarjev, na temo »Komunizem in svoboda«. Mladi, ' udeležite se teh diskusijskih večerov, ki vam bodo lahko osvetlili in pojasnili marsikak problem in kjer boste lahko spoznali, kaj je demokratična diskusija. Posezite tudi sami v diskusijo.
Na prvem diskusijskem večeru v petek, 8. t.m. je bilo slišati pritožbe o preveliki pasivnosti današnje mladine. Dokažimo, da nismo pasivni do problemov našega časa!
socialnih problemov vidi tudi problem svobode in je prepričan, da ni mogoče rešiti zatiranih iz stiske, ne da bi jim dali tudi svobodo. Po njegovem ni mogoče rešiti socialnih, narodnostnih in drugih problemov, če se ne da ljudem svobode, da jih rešujejo sami in da so lahko srečni na svoj način. Take vrste revolucionar se ne boji novih idej, ampak z veseljem pozdravi vsako novo napredno misel, vsako novo spoznanje. Idej drugih se ne boji, ampak je pripravljen diskutirati. Zanj ni uradnih in enkrat za vselej določenih političnih in socialnih resnic, ampak vidi vse v razvoju, neprestanem nadaljnjem izpopolnjevanju, v dialektičnem odnosu med novim in starim. To je trajna in ustvarjalna revolucionarnost, revolucionarnost mišljenja in dejanja, ne v Čilu ali v
Medtem ko disciplina smuških tekov v Sloveniji že dolgo več ne napreduje, pa so se Slovenci spet izkazali v tem športu v Argentini, na letošnjem 33. argentinskem smuškem prvenstvu (tam je zima »poleti«). V teku na 15 km je postal državni prvak v hudi konkurenci Marko Jerman. V teku na 7,5 km (juniorska skupina) je zasedel Klemen Arko 2. mesto. Trije Jermani
Afriki, ampak na tistih tleh, v tisti deželi, , kamor ga je postavila usoda. Tak revolucionar rad pomaga tudi iz lastnih sredstev in moči, z denarjem in dohodki, se ne napravi brezbrižen ob raznih nabirkah za lačne in stiskane, za probleme tiska, s katerim se upirajo manjšine pritisku večine, in za krivice, ki jih vidi okrog sebe. Seveda pa mora biti tudi taka revolucijonamost smotrna,, s ciljem pred seboj.
—o—■
SLOVENSKI KULTURNI KLUB
V Slovenskem kulturnem klubu bo v soboto predaval prof. Janko Ban o »Zgodovini simfonije našega stoletja«. Začetek kot navadno ob 19.15.
MLAD AMERIŠKI SLOVENEC ODLIKOVAN ZA ŠTUDIJ SLOVENŠČINE
Na veliki Kentski univerzi v Združenih državah je dobil nedavno slovenski študent Rihard Hlabše iz Clevelanda posebno nagrado za svoje izredno pridnost pri študiju slovenščine, ki jo predavajo na tisti univerzi že sedem let. Nagrado mu je izročil predsednik univerze dr. Glenn Olds. Rihard Hlabše pripada še tretji slovenski generaciji v Ameriki, a je še vedno zaveden Slovenec.
VRNITEV MINIKRILA
Iz Združenih držav najavljajo vrnitev mini. krila. Newyorška modna hiša Halston je te dni ob navdušenju ženskega — in moškega! — občinstva predvajala nove modele minikril, ki jih je krstila za ’the skimp’ (skoporitnica) od skimp —- skopariti, hudo varčevati z blagom). Toda občinstvo je novo mindkrilo takoj prekrstilo v »the shink« ('kratkoritnica, od shrink — močno se skrčiti). Kaže, da ne bo moda minikril nikoli več za dolgo zatonila. Nova minikrila so v temnih barvah (črna, temnomodra itd.).
NAROD BREZ ZEMLJE
V ponedeljek je bil v DSI večer Staneta Raztresena, člana SSG, ki nam je pripovedoval Bridke in Pikaste. Večer je bil zelo lep in je minil mnogo prehitro. Po tem umetniškem delu se je razvilo prijetno družabno srečanje vseh na »martinovanju«.
Prihodnji ponedeljek pa bo okrogla miza na temo: Narod brez zemlje. Govorili bodo. Dr. Vlado Vremec, odvetnik dr. Bogdan Berdon in go-ričan dr. Damjan Pavlin.
Vabimo na to razpravo vse, ki jim je mar slovenska zemlja in njena usoda. Vabimo prav zdaj, ko razlaščajo spet naše posestnike na Proseku in na Goriškem Pridite, da boste spoznali, kam vodi to delo. Začetek je ob 20,15.
(Matjaž, Martin, Marko) pa so postali državni prvaki v štafeti 3 x 10 km. Martin Jerman je dosegel tudi najboljši čas v štafetah. Poleg tega so dosegli Slovenci še nekaj drugih uspehov. Tekmovanja na 15 km se je udeležil tudi Tržačan Luciano Bertocchi (CAI) in dosegel v 1. skupini tretje mesto. Dinastija Jermanov vlada v argentinskem smučanju že 25 let.
Prvaki Argentine v smuškem teku - Slovenci
Prvič nemoten slovenski govor
V sejni dvorani tržaškega občinskega sveta so v torek zborovali občinski in pokrajinski svetovalci iz vseh občin na Tržaškem, Šlo je za izredno manifestacijo, saj se je prvič v zgodovini zgodilo, da so se zbrali na skupni seji vsi izvoljeni predstavniki na Tržaškem. Na zborovanju, ki mu je predsedoval tržaški župan Spaccini, je prišla do izraza volja, da se občinam in pokrajinam končno zagotovi dejanska avtonomija, kot med drugim jasno izhaja iz ustavnih določil. V tej zvezi so govorniki poudarili, kako je nujno, da parlament in deželni sveti čim-prej izglasujejo nove zakone, ki bodo omogočili redno delovanje krajevnih ustanov. Prav tako je nujno, da država in dežela krepko finančno podpreta občine in pokrajine, ki se zaradi pomanjkanja sredstev nahajajo v hudih težavah.
Torkovo zborovanje v Trstu pa je bilo izrednega pomena tudi zaradi tega, ker so slovenski izvoljeni predstavniki mogli prvič v zgodovini nemoteno govoriti v svojem materinem jeziku v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta. Afirmacija te pravice sicer ni bila lahka, ker so se dobro znane politične sile govorom v slovenščini krčevito u-pirale, a je končno zaradi odločnosti predstavnikov Slovenske skupnosti le zmagal čut za pravičnost. Nič ne de, če so predstavniki misovskega gibanja, katerim so se pridružili trije demokristjani, v znak protesta zapustili sejno dvorano, ko je začel v slovenščini govoriti odbornik Slovenske skupnosti Antek Terčon. To je bilo predvideno in se nihče ne more čuditi.
V imenu 24 občinskih in pokrajinskih svetovalcev Slovenske skupnosti je odbornik devinsko-nabrežinske občine Antek Terčon med drugim dejal:
»Občinski in pokrajinski upravitelji čutijo potrebo, da se obstoječa zakonodaja čim-prej spremeni, da bodo lahko javne uprave izpolnjevale naloge, ki jih jih nalaga moderna družba. Gre za dolžnosti parlamenta in deželnega sveta, ki bi morala nujno poskrbeti za izglasovanje novih zakonodajnih instrumentov.
Kljub jasnemu načelu, ki ga vsebuje člen 128 republiške ustave, ki določa, »da so pokrajine in občine avtonomna telesa in da so ta telesa tudi področja državne in deželne decentralizacije«, o čemer je govor v čle-
Tudi v Trstu bo pričel veljati odlok medministrskega odbora za cene o podražitvi vode. Razlikuje se od načrta, katerega je pripravljala občinska uprava. Dohodki občinskega podjetja ACEGAT se bodo na podlagi poviškov medministrskega odbora povečali za poldrugo milijardo lir letno.
Kakšen je omenjeni odlok medministrskega odbora za cene? Poviškov bo oproščena potrošnja vode do 250 litrov na dan. Za večjo potrošnjo pa je predvidena tarifa 90 lir pri kubičnem metru brez olajšav za kmetijstvo ali podobne posebne namene. Novost je tudi ta, da se bodo morali potrošniki obvezati pri ACEGAT-u za določeno potrošnjo, če bodo hoteli uživati olajšave. Če bo-
nu 129 republiške ustave, je jasno, da bo avtonomija ostala prazna fraza vse dotlej, dokler bodo delovanje pokrajin in občin ure jali sedanji predpisi, ki jih najdemo v enotnem besedilu pokrajinskega in občinskega zakona. Te predpise namreč preveva izrazito centralistični duh, ki je v kričečem nasprotju s kakršnokoli obliko avtonomije.
Novi predpisi pa bi vsekakor ne smeli podcenjevati finančnega aspekta krajevnih ustanov, kajti jasno je, da ne moremo govoriti o nikakršni avtonomiji brez solidne finančne baze.
Ta naša izvajanja ne predstavljajo nikakršne novosti, saj tako govorimo že dolgo ob raznih priložnostih in na različnih mestih.
Ne moremo razumeti razlogov, zaradi katerih je parlament doslej v bistvu pozabil na to problematiko. Ne moremo razumeti razlogov, zaradi katerih se je dopuščalo, da so krajevne ustanove zašle v sedanjo naravnost strahotno krizo. Morda pa za to obstaja razlog, in sicer v tem, da še vedno prevladujejo tiste politične in gospodarske sile, ki so proti resnični decentralizaciji in
V torek, 12. t.m., se je v Trstu sestal novoizvoljeni svet Slovenske skupnosti. Predsednik občnega zbora inž. Milan Sosič je prebral izid volitev, ki jih je svet soglasno potrdil. Poleg članov, ki so bili izvoljeni na občnem zboru, so po statutu Slovenske skupnosti polnopravni člani sveta tudi voditelji svetovavskih skupin v posameznih občinah, v. deželnem in pokrajinskem svetu ter konzultorji v tržaški občini. Ker je bil deželni svetovalec Štoka izvoljen tudi na občinskem zboru, se je svojemu mestu odpovedal, tako da je postal član sveta dr. Teofil Simčič, ki je bil prvi med neizvoljenimi.
Svet Slovenske skupnosti zato sestavljajo naslednji člani: Harej, Vladimir Vremec, Alenka Rebula, Dolhar, Lokar, Jevnikar, Le-giša, Terčon, Maver, Tuta, Tul, Vrabec, Štefančič, Kokorovec, Bemhardt, Šah, Mljač, Brezigar, Pahor, Kocman, Žerjal in Simčič. Po statutu pa so polnopravni člani sveta
do dogovorjeno količino presegli, bo tarifa poskočila na 145 lir. ACEGAT bo potrošnike obvestil, koliko vode so potrošili v zadnjih dveh letih, tako da bodo lahko izbrali za bodočnost najprimernejšo pogodbo.
Konkretno, če se bo potrošnik obvezal za povprečno mesečno potrošnjo deset kubičnih metrov vode ter jih bo porabil samo 9, bo moral plačati kljub temu deset kubičnih metrov, toda po osnovni ceni 90 lir. Če pa bo potrošil 11 kubičnih metrov, bo moral preostali kubični meter plačati po višji tarifi 145 lir.
Kot rečeno, je prvih 250 litrov na dan oproščenih poviškov ter bodo tudi v bodoče stali 48 lir za kubični meter.
ki so torej proti soudeležbi ljudstva v javnem življenju in pri izbirah, ki vplivajo na gospodarske in družbene smernice v državi.
Kot občinski in pokrajinski svetovalci izvoljeni na listah Slovenske skupnosti, smo tembolj upravičeni, da odločno zahtevamo spoštovanje duha republiške ustave in da podpiramo vsako obliko decentralizacije in avtonomije, saj je to eno redkih sredstev, preko katerih kot pripadniki slovenske narodne skupnosti moremo vplivati na splošne gospodarske in družbene smernice.
Zato v imenu Slovenske skupnosti ponovno izjavljam, da bomo glasovali za predloženi dokument.«
—o—
PROTI GRADNJI REZIDENČNEGA OBJEKTA V ZGONIKU Svet Slovenske skupnosti je na tej seji razpravljal tudi o gradnji novega rezidenč-nega objekta v bližini Proseka v zgoniški občini in v tej zvezi izglasoval resolucijo, ki zahteva, naj zgoniški župan takoj ustavi vsa dela, prekliče gradbeno dovoljenje družbi »Delta« in tako prepreči zidavo novega naselja, ki bi, zlasti po negativnih izkušnjah z gradnjo »Girandol«, spremenilo etnično sestavo zgoniške občine in tudi celotnega kra-škega ozemlja.
tudi: Štoka, Sosič, Petaros, Ladi Rebula, Guštin, Opelt, Ažman, Rutar, Milan Vremec in Sedmak.
Svet je nato začel razpravljati o sestavi novega izvršnega odbora. Po dolgi razpravi je bila imenovana šestčlanska komisija, ki ima nalogo, da ugotovi, ali se je mogoče sporazumeti o programskem dokumentu, ki bi ga sprejele vse komponente Slovenske Skupnosti, kar bi omogočilo, da bi novi izvršni odbor sestavljali predstavniki obeh glavnih skupin. Komisijo sestavljajo Dolhar, Lokar, Vremec, Pahor, Tul in Maver. Sestala se bo v nekaj dneh in nato bo seja sveta, na kateri bodo izvolili predsednika, političnega tajnika in štiri člane izvršnega odbora.
KOLIKO VALUTE SMEŠ NESTI ČEZ MEJO Tudi za obmejno področje je važna še ena novica o dinarju. Narodna banka Jugoslavije je po sedemodstotnem razvrednotenju dinarja povečala vsoto, katero je mogoče odnesti iz države oziroma prinesti v Jugoslavijo. Jugoslovani lahko od 7. novembra dalje nesejo v tujino sto tisoč starih dinarjev ali približno 40 tisoč lir. Doslej so lahko vzeli s seboj polovico te vsote. Še več dinarjev je mogoče nesti v obratni smeri. Odslej je dovoljeno nesti v Jugoslavijo 150 tisoč starih dinarjev ali 1500 novih. Dovoljen je tudi prenos bankovcev po sto novih dinarjev, medtem ko je bilo doslej dovoljeno prenakati samo bankovce do 50 novih dinarjev.
—o—
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Ivan Cankar ZA NARODOV BLAGOR V petek 15. t.m. ob 20. uri - Abonma red I in v sredo 20. t.m. ob 13 30 izven abonmaja
Nova cena vode
Sestanek sveta Slovenske skupnosti
Novo društvo v Beneški Sloveniji
Beneški Slovenci so v nedeljo, 27. oktobra, ustanovili novo kulturno društvo, Društvo beneških godcev »Vigion Karlič«. Z imenom so počastili spomin svojega odličnega godca in skladatelja Alojza Karliča -Vigiona (1909 - 1972) iz Gorenjih Brd pri Sovodnjem pod Matajurjem. To novo društvo na Beneškem se je rodilo v Ligu, kjer so ljudski godci iz Benečije gostovali letos že drugič. Po nastopu z bogatim sporedom na liškem tradicionalnem »Prazniku kostanja« jim je Krajevna skupnost priredila topel sprejem v domači gostilni.
Ob tej priložnosti je nadiški domačin Anton Birtič - Mečana predlagal ustanovitev omenjenega društva, kar so navdušeno podprli vsi navzoči beneški Slovenci. Takoj je sledila izvolitev prvega odbora; in sicer v osebah:	Lucijan	Lavrenčič	-	predsednik,
Ado Markolin - podpredsednik, Lucja Co-staperaria - blagajničarka, Pavel Bukovec -
PLANINSKO MARTINOVANJE
arhivar, Anton Birtič - Mečana - tajnik. Odboru je poverjena dolžnost, da se izpopolni še z drugimi člani, da pripravi društveni statut, da včlani v društvo čimvečje število ljubiteljev glasbe iz Beneške Slovenije in drugod. Ob zaključku se je tajnik društva beneških godcev zahvalil za razumevanje ter za zaupanje v izvoljene člane. Obljubil je, da se bo odbor trudil v tej smeri, da bi beneško ljudstvo zmeraj bolj ljubilo svojo lepo pesem ter svoje godce in pevce.
Osnovni namen ustanovitve glasbenega društva v Benečiji je ta, da bi organizirano skrbeli za ohranitev in razvoj beneške ljudske glasbene kulture ter da bi tamkaj gojili nove instrumentaliste in pevce. Iz Društva beneških godcev »Vigion Karlič« naj bi nastala v Beneški Sloveniji tudi primerna glasbena šola. Veliki, drzni in hvalevredni so načrti beneških godcev. Treba jim bo pomagati vsestransko, da bodo zmogli orati trdo ledino, v katero so smelo in nesebično zarili svoj prvi plug.
CECILIJ AIMKA
Kot običajno je tudi letos pripravilo Slo vensko planinsko društvo v Gorici veselo Martinovanje v hotelu »Soča« na Mostu pri Sveti Luciji.
Prijetnega večera z izredno zabavnim sporedom se je udeležilo prav veliko število goriških planincev in gostov iz sosednih krajev, zlasti mladine iz Sovodenj.
V prvem delu večera je imel dr. Andlovič iz Ljubljane slikovito predavanje o peti jugoslovanski odpravi na Himalajo, katere se je tudi sam udeležil.
Po pozdravih in govoru je povzel besedo znani planinski pesnik in starosta Ludvik Zorzut, ki je kar stresal iz rokava dovtipne in duhovite verze.
Sledila je tombola, večerja in plesna zabava, ki je razigrala vso družbo do zgodnjih ur.
Prejšnjo soboto in nedeljo je bila na vrsti že sedemnajsta »Cecilijanka«, revija goriških pevskih zborov, s sodelovanjem nekaterih sosednih, v okviru Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici.
Razdeljena je bila na dva dni.
V soboto zvečer je nastopilo sedem pevskih zborov: iz Sovodenj, Zgonika, Štmavra, Fune-Peči, Fantje izpod Grmade in iz Gorice.
Po sodbi poslušavcev so se najbolje odrezali Fantje izpod Grmade. Enakovredno jim je sledil mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice.
V nedeljo zvečer je v še bolj napolnjeni
Števerjan:
ZAKLJUČNA PROSLAVA ŠPORTNEGA TEDNA
V Števerjanu se je letos že šestič vršil športni teden, ki ga je organiziralo športno združenje »BRDA«. Tekmovanje je obsegalo nogomet, šah, namizni tenis, streljanje, kolesarstvo, štafeto in lahko atletiko.
Zaradi trgatve, ki nas Brice precej zaposli, smo nagrajevanje prenesli na nedeljo 17. novembra, ko praznujemo v vasi zahvalno nedeljo. Poleg nagrajevanja najboljših a-tletov, nas bo zabaval ansambel »Mejaši« iz Gorice.
—o—
V razstavnem prostoru tovarne Meblo v Novi Gorici razstavlja te dni slikar Vladimir Klanjšček, po rodu iz Števerjana prti Gorici. Razstavil je kaka dva ducata dsl, največ s pokrajinskimi motivi iz Brd. Slike se odlikujejo po barvni harmoniji in iskrenem, globokem doživljanju pokrajine, ki jo ljubi in jo nosi v sebi.
Klanjšček je profesor risanja na slovenskem učiteljišču v Gorici. Priredil je že več razstav v raznih krajih.
dvorani Katoliškega doma pelo sedem zborov, in sicer iz Podgore, štandreža, Števerjana, Marijine družbe iz Gorice, moški zbor »Mirko Filej«, kot gosta še zbor »Zarja« iz Bilj in zbor od Sv. Ivana iz Trsta. Pozornost so zbudili biljenski pevci s svojim možatim nastopom in pevsko tehniko.
Na koncu so pa vso dvorano kar vžgali tržaški pevci z zaključno Slovensko pesmijo. Sodelovalo je na tem nastopu kakih dvesto pevcev.
Morali bi priti še pevci iz Beneške Slovenije in iz Kanalske doline, ki so bili zadržani, da bi pokazali, kako vse naše občestvo to stran meje živi in raste s svojo glasbo in pesmijo.
Osnova za boljši pogovor
(Dopis s Koroškega)
II.
In kot so na Koroškem »Ansichtskarten aus Karnten« ali »Die Wildwiichslinge« nakazali novo pot kulturnega in narodnega sporazumevanja in informiranja, se je tudi v nekdaj tako nacionalističnem Trstu le nekaj premaknilo, ko je izšel prevod pesmi Srečka Kosovela v italijanščini pod naslovom »Poesie e Integrali« v prevodu Jolke Milič in kasneje še trinajst slovenskih pesnikov v italijanščini iste prevajalke, ki jih je predstavila italijanska tržaška pesnica Valerija Sisto Comar (»Tredici poeti sloveni presen-taifci da Valsria Sisto Comar«). Vinko Beličič pa je pred kratkim opravil težaško delo s slovenskim prevedem italijanskega pesnika Manzoni-ia zbirke »Svete himne« (Inni sacri). Ako potem štej orno še prevod Prsšsmovega »Krsta pri Savici« v italijanščino, ki ga je opravil pater Husu, je treba reči, da se vloga zamejstva kot kulturnega posrednika počasi le uveljavlja. O-rneniti je tudi prevod romana »Miriamino mesto«, ki bo izšel v slovenščini. Pisatelj je Fulvio fomizza, Istran, ki živi v Trstu.
Seveda, nobeno poslanstvo ni brez zaprek, ki jih je treba vedno premagovati. Tako je, kot je
življenje, nikoli ni brez skrbi. Zato zaslužijo kli-carjii, idealisti, ki požrtvovalno delujejo za boljše narodno (in mednarodno) idejno sožitje na tem prostoru, vse priznanje. Prepričan sem tudi, da začenjajo v koroškem kulturnem življenju novo obdobje kulturni ustvarjalci, kot so Valentin Polanšek, Andrej Kokot, Milka Hartman, Janko Messner, Florijan Lipuš, Feliks Bister, Gustav Jenuš, in še kateri novo idejno osnovo za enakopravno sožitje tudi z nemško-koroško stranjo. In njihovo delo tudi ne ostaja brez odmeva saj se mnogi ugledni nemški Korošci, kot Herbert Gut-tenbrunner ali Helmut Scharf ali Wolf in der Maur in slikar Werner Berg, ki je postal dejansko Korošec, in tudi že velik del koroške mladine iskreno zavzemajo za sožitje obeh zgodovinskih koroških narodnosti in za plodno sodelovanje.
Ostaja pa kljub vsemu še mnogo vsedlin iz časov nacionalne romantike in nacionalizma. Ne le tolikokrat ponavljani »prastrah« na nemški strani, ampag tudi mnoge romantične zgodovinske razlage na slovenski, ki prtijo nemško-govorečim povsem neosnovane zgodovinske ob-dolžitve ter spravljajo mnoge slovenske izobražence v nepotrebno grenkobo.
Ena od teh, precej poenostavljenih tez je trditev, da Slovenci »nismo imeli plemstva«, da smo bili torej zgodovinski »hlapci«. Trditev, naj si bo še tako razširjena in ganljiva, je smešna. In je pravzaprav dobesedni prevod nacionalnem-ških trditev iz prejšnjega stoletja. V resnici vse fevdalno obdobje ne pozna narodnosti v kulturnopolitičnem smislu. Za vse to obdobje je edino merilo pripadnosti dežela (!) in ne jezik. V teh razmerah, ki so takrat edino veljale, je treba gledati na fevdalno zgodovinsko obdobje, nikakor pa ne z neko svežo narodnjaško teorijo. In zato tudi ni bilo plemstvo v slovenskih deželah, zlasti ne po toliko stoletjih »tuje« plemstvo, ampak preprosto štajersko, kranjsko, koroško in go-riško kot smo bili mi.
Habsburžani so npr. vladali tudi v Španiji, v Holandiji, na Ogrskem itd. Se morda ti narodi čutijo zato kot zgodovinske podložnike »nemštvu«? Ali pa bi se vsaj plemstvo teh narodov, ki je nosilo politične odločitve, moralo upreti »tujim nemškim« Habsburžanom. Pa se ni. In končno ne gre niti za nemški narod v etničnem smislu, saj ta narod z jezikom nastane mnogo kasneje, ampak za »nemško« državo In konec koncev, čigava je pa bila politična dediščina u-stoličevanja in notranjeavstrijske vlade? Tuja ali karantanska?	IS.
(Konec prihodnjič)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Diskusija o fašizmu
Pretekli petek je bil v prostorih Slovenske prosvete v ulici Donizetti prvi izmed napovedanih diskusijskih večerov o aktualnih slovenskih in splošnih problemih. Tema diskusije je bila »Kaj je fašizem«. To je danes aktualno vprašanje spričo pojavov fašističnega zarotništva proti demokratičnemu republikanskemu sistemu v Italiji in spričo pojavov novega nacizma na Koroškem, pa tudi drugih fašistoidnih pojavov v svetu.
Uvodno besedo je spregovoril Boris Pahor, ki je postavil tezo, da je fašizem v funkciji kapitalizma in da je velekapital tisti, ki ga potrebuje in finansira, da bi fašizem obranil njegovo ekonomsko moč. Pahor je pozneje izpopolnil svojo tezo še s socialnimi argumenti, poudarjajoč, da pojmuje pod pojmom gospodarstvo v tem pogledu tudi socialne probleme, ki izvirajo iz njega, in da vidi torej v fašizmu sovražnika delavskih in zatiranih socialnih plasti. Franc Jeza je prebral kratek referat, v katerem je navezal na esej Hermanna Steinhausena »Prihodnost svobode« v prvi številki revije »Mass und Wert«, ki so jo začeli izdajati nemški begunski pisatelji s Thomasom Mannom na čelu 1. 1937 v Švici iz odpora proti nacizmu in vsakršnemu totalitarizmu. Pritrdil je Steinhausenu, da je fašizem, kot vsak totalitarizem, posledica dejstva da mlade generacije niso več dovolj občutljive za svobodo in da ne vedo z njo kaj početi. Saša Martelanc je močno poudaril nasprotje med fašizmom in totalitarizmom vseh vrst na eni in svobodo oziroma demokracijo na drugi strani ter dejal, da ne more biti iskren nasprotnik fašizma, kdor ni demokrat. O fašizmu kot sovražniku delavstva in drugih delovnih slojev je nato učinkovito spregovoril ter poudaril njegov protisocialni značaj še Saša Rudolf.
V nedeljo popoldne je bil drugi abonmajski koncert Glasbene matice, na katerem sta nastopila simfonični orkester in zbor hrvatske radiotelevizije iz Zagreba in pritegnila številno občinstvo. Spored je obsegal najprej Baranoviče-vo uverturo k operi »Striženo — košeno«, ki jo je podal tehnično zelo dobro in z občutkom, le da se občinstvo, ki ni vajeno take močno na folklornih elementih zgrajene in z ljudsko motiviko prepletene glasbe, še ni moglo prav vživeti vanjo, čeprav jo je uživalo, pa tudi izvajav-ci se še niso prav ogreli v tujem okolju. Očarano pa je bilo od naslednje izvedbe, Concerttino za klavir, godala in tolkala Bielinskega, kjer je igrala na klavir mlada pianistka Ljerka Pleslič -Bjelinski. Mislim, da njene Igre in celotne izvedbe ne bomo tako kmalu pozabili. Tudi skladba je napravila močan vtis. V pogledu virtuoznosti, tehničnega mojstrstva in čustvene topline — ter neposrednega stika z občutjem občinstva — je bil tu dosežen vrh.
Po premoru je bil na sporedu Brkanovičev »Triptihon«, veličastno in mogočno, pa tudi dramatično razgibano delo, ki je zahtevalo od or-
Potem se je vnela živahna in zanimiva debata, ki je trajala tri ure, ki so minile kot bi pihnil. V diskusijo so posegali poleg omenjenih še Alojz Rebula, Drago Štoka, Franc Mljač, Sergij Pahor, pesnica Marija Mijot, Marij Maver in drugi. Poleg misli, ki so jih izrazili uvodni referati, so poudarili diskutanti še druge plati fašizma: mit (Rebula), izraz zlobe, ki je vedno prisotna v zgodovini (Mljač), itd. Diskusija, ki se je dotaknila mimogrede še mnogih drugih problemov, je izzvenela v ugotovitev, da predstavlja fašizem sicer tudi danes nevarno totalitarno klico zla, da pa sam po sebi ni močan, ker mu manjka idej, mita in mas. Vendar lahko postane nevaren kot železna rezerva kapitalizma ali še bolj takega kratkovidnega antikomunizma, kot ga uga
V galeriji Forum razstavlja Lojze Spacal svoja nova dela — velike, skoro monumentalne ploskve, ki so od daleč podobne njegovim grafičnim odtiskom, a so v resnici že bolj reliefi kakor slike v katerih so risbe in barve skrčene na najnujnejše, izraz je zaupan zgolj linjam in pred-
VEČER AVSTRIJSKIH KULTURNIH FILMOV Italijansko-avstrijski kulturni krožek v Trstu in Kulturni in umetniški krožek vabita za 15. t m. ob 21.00 k predstavi barvnega filma o »Novih in tajnih odkritjih v avstrijskem kulturnem življenju in kulturi«. Predstava bo v večji dvorani Kulturnega in umetniškega krožka v ulici San Carlo 2. Dokumentarni film bo prikazal, kako se iimajo v prostem času na neki kmetiji na Šta-jtrskem, umetnost starih gradenj z lesom. »Beljak 365« in »Tako pojejo«.
kestra, zbora in obeh pevcev solistov, sopranistke Mirke Klarič in tenorista Mitje Gregorača, pa tudi — in predvsem — od dirigenta vse, kar zmorejo. S svojo sugestivno močjo in divjim čarom nas je kar potegnilo s seboj kot veletok. Imeli pa smo občutek, da se Gregorač kljub vsej svoji pevski sili, h kateri nimamo pripomb, po temperamentu ni mogel prav vključiti v ta elementarno strastni muzikalni izbruh, ki ga je včasih skoro zagrnil in preglušil. Vendar je svojo nalogo zelo dobro opravil. Dirigent Kulje-rič je imel orkester in zbor popolnoma v oblasti, igral je nanju kot na precizna instrumenta in nismo še videli dirigenta, ki bi tako živel s svojim orkestrom, tudi telesno.
Občinstvo ni nehalo ploskati, dokler gostje iz Hrvatske niso dodali »Kola« iz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«, z uspehom, ki si ga je lahko predstavljati. Veseli smo, da so nam zaigrali in zapeli predvsem svojo domačo glasbo in to veselje ter zadovoljstvo je izrazilo občinstvo tudi navzočemu skladatelju Brkanoviču, simpatičnemu brkaču. Vse nje bi kmalu spet radi imeli v gosteh.	fj
njajo Združene države, ki kljub vsej svoji demokratični tradiciji podpirajo, kot vidimo, predvsem fašistoidne diktature na svetu.
Diskusijo je bilo treba zaključiti ob 23.30 zaradi pozne ure, a se je nato nadaljevala v ožjem krogu ob kozarcu vina. Pokazalo se je, da je padla ideja za take diskusijske večere na plodna tla. Boris Pahor je na koncu začuden ugotovil: »Zdaj se je videlo, da smo tudi Slovenci dobri govorniki in diskutanti, kadar lahko ljudje svobodno govorijo in so si na jasnem, kaj hočejo povedati.« Zares, niti enkrat ni bilo slišati tistega neprijetnega »e... e... eee... e«, ki ga moramo sicer tolikokrat poslušati v kakih govorih, izjavah in diskusijah v oddajah javnih občil in drugod.
Prihodnji diskusijski večer bo v četrtek, 21. novembra, na temo »Komunizem in svoboda«. Vabljeni so vsi. Zaželjeni so kratki referati za uvod, ki pa naj ne presegajo pet normalno tipkanih strani (10 minut). Glede svobode diskusije ni nobene omejitve razen da mora ostati na omikani ravni.
vsem plastičnosti snovi kot take, npr. v »Kraški katedrali«. Najmonumentalnejša in površinsko največja je slika »Piranske strehe«, v kateri so s kosi lesa — tega najbolj priljubljenega Spacalo-vega materiala — prikazane razgibane strehe starega mesta. Še vedno pa prevladujejo — zreducirani skoro do abstraktnosti — kraški motivi.
Najbolj pa ogrejejo in razveselijo obiskovav-ca dozdevno najbolj drobne razstavljene umetnine — okras in ruta po njegovih načrtih. Človek se težko loči od tiste omarice.
—o—
ZORA KOREN - SKERK
V Tržaški knjigarni je te dni razstavila nekaj svojih del slikarka Zora Koren - Skerk. V tradicionalni tehniki oljnatih barv, ki jo mojstrsko obvlada, prikazuje nekaj sočnih tihožitij s cvetjem in sadjem. Pogled pa pritegujejo predvsem živobarvni ženski portreti, ki še bolj izrazito razodevajo njen talent in njene tehnične sposobnosti. V njih drži in barvah je zapopade-na svojskost in značilnost, pa tudi poetičnost te slikarke. Pripomniti bi bilo le to, da je motivni in poetični svet teh sicer maloštevilnih slik morda nekoliko preozek, premalo problematičen.
PREGARČEVE PESMI
Aleksej Pregare je izdal pri »Edizioni Circo-lo Culturale G. Sailvemini« v Gorici dvojezično pesniško zbirko »Poesie« IPesmi). Zbirka je v prodaji v Tržaški knjigarni.
UMRLA STA PIOVENE IN DE SICA
S presledkom enega dneva sta umrla dva priljubljena italijanska kulturna ustvarjavca. V Londonu je v torek nenadno umrl pisatelj Gui-do Piovene, v Parizu pa v sredo filmski igravec in režiser Viittorio De Sica Ta je bili že dalje časa bolan. Za Piovenejem žaluje intelektualna elita. Za De Sicom pa marsikdo iz ljudstva, ki mu je ostal nepozaben kot karabinjerski »marešalo« v filmu »Pane, amore e fantasia«.
Odličen koncert
Spacalova
Sodobno kmetijstvo
Čiščenje, zorenje in pretakanje vina
Pomen dolivanja
Mošt mora do kraja prevreti do prvega mraza, t.j. tja okoli sv. Martina. Ko je vrenje mimo, snamemo kipelno veho, sod napolnimo z enakim vinom do vrha in ga nepredušno začepimo. Zrak ne sme več v dotik z vinom. Zato vino stalno nadziramo, vsaj vsakih pet dni. Z dolivanjem nadomestimo izgubo vina, do katere pride zaradi krčenja vina pri hlajenju (ko se tiho vrenje konča, začnemo postopoma hladiti klet in sicer pri belih vinih na 8—10 st. C, pri črnih na 10—12 st. C.)- Do izgube vina pride tudi zaradi izhlapevanja vina in ko ga pokušamo. Vinski sod mora biti vedno poln. Na površini vina pri nepolnem solu lahko pride do številnih škodljivih sprememb, ki zmanjšujejo kakovost pijače.
Zrak na površini vina povzroča motnjo vina in razvoj škodljivih drobnoživk, ki jim je zrak nujno potreben. Kanova glivica in o-cetne bakterije se namreč kaj rade naselijo v nepolnem sodu. Nevarnost, da postane vino v nepolnem sodu bolno, je tem večja, čim manj vsebuje alkohola in čim več je hranilnih snovi in sladkorja. Taka vina moramo še posebno skrbno dolivati. Močno alkoholna vina so bolj odporna proti raznim boleznim, toda kljub temu mora biti sod nenehno poln, ker bi vino sicer izgubilo svežost in buket. Dolivati začnemo brž, ko iz soda preneha uhajati ogljikov dvokis.
Da bi čiščenje vina nadzirali, uporabljamo posebne dolilne vehe (colmatore), ki spremljajo to avtomatsko. Za opazovanje in občasno pokušnjo vina nam služi manjša pipa, ki je vgrajena na prednji strani soda.
Prvo pretakanje vina Po glavnem vrenju moramo pravočasno odstraniti od vina droži, razne usedline, vinski kamen, beljakovine, tuje snovi. Nekateri opravijo prvo očiščevalno pretakanje še sredi vrenja, približno 12 dni potem, ko so dali mošt v sod, da bi tako čim prej ločili tuje snovi od vina. Glavno pretakanje opravimo, ko se vino očisti. Slabo kisla vina pre-
širšo javnost zanima tudi pripravljanje enkratnega davka na stanovanja, za katerega je stavila zakonski predlog skupina senatorjev Krščanske demokracije, socialistov, socialnih demokratov in republikancev. Poleg stanovanjskih prostorov se zakonski osnutek tiče zasebnih uradov. Davek, če bo zakon odobren, bodo odmerjali po številu katastrskih prostodov, to je po številu glavnih in pomožnih prostorov. O-proščeni bodo kmečki domovi, katere omenja predsedniški odlok z dne 29. septembra 1973.
Višina enkratnega davka bo določena po gospodarskem stanju imetnika ter po uporabi posameznih prostorov. Povprečno bo davek znašal 8 tisoč lir za vsak stanovanjski prostor, če ima lastnik več stanovanj ter šave: pri vinkuliranih stanovanjih 3 tisoč lir za prostor, ter pri stanovanjih — v kate-
točimo takoj po vrenju, da preprečimo izgubo kisline in da ohranimo osvežujočo ogljikovo kislino. Prav tako moramo čim prej pretočiti vino iz poškodovanega grozdja ali delno gnilega grozdja.
Pri močno kislih vinih se glavno pretakanje zavleče, zato da bi kislina čim bolj padla po naravni poti. Vinski kamen namreč veže kislino nase. Tudi taka vina moramo pretakati tedaj, ko je nevarnost, da se bodo začele droži razkrajati, to je najkasneje v februarju. Ravno tako pretakamo prej vina, ki imajo malo alkohola, da bi tako dobili bolj polna in okusna vina. Vlečlji-va vina ali taka, ki diše po žveplu pretakamo takoj, kakor opazimo napako, ne glede kako je prevrelo vino, in sicer z močnim zra čenjem. Prezgodnje pretakanje lahko povzroča vlečljivost vina. Prepozno pa lahko povzroči, da dobi vino duh po gnilih droži, po vodikovem žveplecu, tako vino lahko postane sluzasto ali tudi neubrano (neharmo-nično).
V industriji in trgovini je bila prejšnji teden nova štiriurna stavka, pri kateri je bilo po vsej državi zainteresiranih okrog deset milijonov uslužbencev. Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so proglasile stavko v zvezi z draginjskimi dokladami, plačami in zaposlitvijo.
Minister za delo in socialno skrbstvo Bertoldi je imel pogovore s predstavniki delodajalcev o predlogih za izboljšanje dohodkov de^vcev, ki so prizadeti zaradi skrčenja delovnega umika. Sindikati so že sprejeli ministrov predlog, po katerem naj bi ti delavci prejemali iz dopolnilne blagajne 80 odstotkov plače. Obenem Bertoldi predlaga, da bi brezposelnim povišali doklade od 800 na 1800 lir dnevno. Doklade bi morali izplačevati do 365 dni po odputsu z dela.
Delodajalci so ministru odgovorili, da ni mogoče razpravljati o teh vprašanjih loče-
rih stanuje lastnik sam — 5 tisoč lir za stanovanjski prostor. Davka ni treba plačati za toliko prostorov, kolikor je članov lastnikove družine. Hujša obdavčitev pa je v naslednjih primerih: 20 tisoč lir za stanovanjski prostor, če ima lastnik xeč stanovanj ter gre za stanovanja v turističnih krajih ali v mestih z več kot milijon prebivalcev. Pri luksuznih stanovanjih bo davek znašal 50 tisoč lir za stanovanjski prostor.
Za stanovanjski prostor velja zaprt prostor, ki ima vsaj eno okno in osem kvadratnih metrov površine. Semkaj torej spadajo tudi kuhinja, kopalnica in hodnik, če imajo okna in omenjeno površilo.
Poleg kmečkih domov bodo omenjenega davka oproščena ljudska stanovanja, zgrajena z državnim finančnim prispevkom, če je stanovalec istočasno lastnik.
Paziti moramo, da vina ne zračimo premočno, ker postane sicer čisto vino spet motno zaradi izločanja nekaterih snovi. Pri močnem zračenju ali prepogostem pretakanju vino tudi izgubi dosti arome. Res pa je, da ga zračenje dela sveže, kar nekateri cenijo. Vino torej pretočimo na osnovi lastnih izkušenj in okusa svojih odjemalcev. Splošno pravilo je, da mlado vino pretočimo ob prvem mrazu.
S prvim pretakanjem se razvoj vina zaradi zračenja pospeši. Izločanje snovi se nadaljuje in ponovno se usedline ali droži ločijo od vina, ki ga je zato na pomlad treba še drugič pretočiti, preden se poviša temperatura v kleti.
OBVESTILO
Uprava občine Devin - Nabrežina obvešča, da morajo vsi vinogradniki in vsi pridelovalci grozdja in mošta prijaviti najkasneje do 29. novembra 1974 količino med letom pridelanega vina.
Prijave sprejemajo na županstvu, soba štev. 19, od 8. do 12. ure Občina ne bo izdala spremnega izkazila za prodajo vina tistim, ki se ne bodo odzvali gornjemu vabilu.
Kršitelji bodo kaznovani po zakonu.
no. S sindikati so namreč že pričeli pogajanja o povišanju draginjskih doklad, o zajam-čenju plač, o povišanju pokojnin ter o vprašanju premeščanja delavcev. Industrijska zveza in INTERSIND, ki združuje državna podjetja, pojasnjujeta, da so vsa ta vprašanja povezana med seboj ter jih ni mogoče reševati ločeno, kot predlaga minister za delo in socialno skrbstvo.
Kulturne novice
NOVA KNJIGA PAVLETA ZIDARJA
Cankarjeva založba je izdala novo knjigo novel Pavleta Zidarja »Kože«. Zbirka vsebuje tri daljše novele.
V OCENO SMO PREJELI:
Pasquale Guion: »La gente delle Valli del Na-tisone«. Knjiga. Strani 106. Založba ni navedena. Natisnila tiskarna Arti grafiche friulane v Vidmu.
»Naša luč«, št. 9, 1974.
»Pasitirček«, št. 2, 1974-75.
Edvard Kocbek: »Svoboda in nujnost«. (Pričevanja) V počastitev avtorjeve 70-letnice izdala Mohorjeva družba v Celju. Strani 291.
KONCERT V NEMŠKEM KULTURNEM INSTITUTU
Nemški kulturni institut v Trstu bo priredil v petek, 22. novembra, koncert organista Wilhel-ma Krumbacha.
—o—
V Slovenskem klubu je bilo v torek zvečer za naše razmere nenavadno predavanje: pisatelj in kritik, docent Matjaž Kmecl iz Ljubljane je govoril o »rojstvu slovenske kriminalke«. Doslej bi se bilo zdelo nedostojno spregovorili o kriminalkah na predavanju v dvorani kake kulturne ustanove. Veseli nas, da padajo absurdni predsodki tudi v tem pogledu.
Enkratni davek na stanovanja
Sindikati: stavke in pogajanja
Zveza SŠDI naj ukrepa!
»Malika sem razbil!« je zapisal Vidmar o takratnem svetovnem prvaku Capablanci, ko ni znal ta iz objektivno dobljene končnice potegniti več kot remi. Enako bi lahko vzkliknil Korč-noj k grobi napakii, ki jo je v 21. partiji dvoboja zagrešil Karpov (in vsled katere vodi le še s 3:2).
Kaj je vzrok že kar začetniške napake pri šahistu-računalniku, kakršen je Karpov? Breme odgovornosti pritiska verjetno na vodečeka sil-neje kot pa na trenutnega poraženca: zavest, da ne more ničesar več izgubiti, vpliva slednjemu novih energij. Mimo tega je mlajši običajno psihološko ranljivejši in manj uravnovešen od veterana. Vsemu temu bi lahko dodali utrujenost in pa itisto statistično nujnost, po kateri se morajo napake, ki prežijo iz vsake pozicije, prej ali slej pojaviti, podobno kot se mora — statistično gledano — vsak dan pripetiti avtomobilski incident.
Pa si oglejmo ta šahovski incident!
KORČNOJ - KARPOV (211. partija) Damina indijska obramba
1. d4, Sf6. 2. 'Sf3, e6. 3. g3, b6. 4. Lg2, Lb7. 5. c4, Le7. 6. Sc3, 0-0. 7. Dc2, c5. 8. d5, ed. 9. Sg5, SC6. 10. Sd5: g6. 11. Dd2, Sd5: 12. Ld5:, ab8. 13. Dd2 Sd5: 12. Ld5:, tb8. 13. Sh7: Te8.
Dve zaporedni slabi potezi! Pri prejšnji je črni prezrl žrtev belega skakača, z zadnjo pa je omogočil beli dami zmagoviti prodor na h6. Kaj bi se zgodiilo, ko bi namesto zadnje poteze črni vzel skakača? Odgovor: mat! Poglejmo!
13. .. Kh7:, 14. Dh6+ Kg8, 16. Dg6: + Kh8, 16. Dh5 in sedaj:
A)	16.	.. Kg8, 17.	Le4 f5, 18. Ld5 +	Tf7, 19. Lf7:
+ Kg7, 20. Dg6 +	z matom v naslednji potezi
ali 18. .. Kg7, 19. Dh6 mat).
B) 16. .. Kg7, 17. Lh6 + Kh8 (ali Kh7). 18. Lf8: + Kg8, 19. Df7: + in mat v naslednji potezi (na trt načine!).
C)	10.	.. Kg7, 17.	Lh6 + Kf 6, 18.	Dg5 mat.
D)	16.	.. Kg8, 17. Dg6 + in mat	v naslednji
potezi.
14. Dh6 Se5, 15. Sg5 (grozi 16. Dh7 + itd. Če igra črni 15. .. Lf6, dobi tudi malt: 16. Lf7: + Sf7:, 17. Dh 7 + in 18. Df7: mat) Lg5:, 16. Lg5: Dg5: (sicer sledi 17. Lf6 z neubranljivim matom), 17. Dg5: Ld5: (zadnje upanje: na 18. .. cd5: sledi šaJh-šeh na f3), 18. 0-0 Lc4:, 19. f4 — Črni se vda.
Ko pišemo o amaterskem nogometu, ne smemo pozabiti, da so naši klubi in torej tudi tisti, ki so še vedno v središču polemik, včlanjeni v Zvezi slovenskih športnih društev v Italiji, ki bo morala preučiti nastali položaj in sprejeti ukrepe, ki jih predvideva za prekrške členov zvezin statut. Zvedeli smo, da je imela Zveza že prve stike s klubi, ki so pod obtožbo, da bi si pridobila potrebno dokumentacijo. Toda poglejmo, kateri so členi, ki so jih nekateri klubi prekršili.
Tretji člen, ki govori o namenu Zveze, določa že v odstavku a), da morajo članice širiti amaterski šport. S prekupčevanjem in cenitvami igralcev, ki gredo v milijone, in s plačevanjem nogometašev za prvenstvene nastope, je bil ta člen brez dvoma prekršen.
Četrti člen govori o članstvu. Med dolžnostmi članic je v odstavku b) rečeno, da je občevalni jezik tudi na igrišču slovenski, v odstavku f) pa, da morajo članice delovati v duhu svetlih tradicij slovenskega športa in vzgajati člane v dobre pripadnike svojega naroda. Kako je to mogoče, ko vključujemo v ekipe ne samo domače italijanske igralce, pač pa celo tiste, ki prihajajo k nam iz najbolj oddaljenih predelov Italije služit vojsko. Pri tem smo vedno poudarjali, da nikakor ne nasprotujemo takim igralcem, ki imajo vsekakor pravico, da se športno udejstvujejo tudi, ko so v vojaški suknji, vendar je to kršitev dolozil Zveze, poleg tega pa se je taka politika že večkrat izkazala za povsem negativno za klube, ki po odhodu nogometašev - vojakov domov nimajo od njihovih nastopov ničesar. Mnogo bolje in tudi v duhu določil Zveze je ustvarjati doma naraščaj, s katerimi izpolniti vrzeli v prvem moštvu.
Kakšne so kazni, ki jih predvideva statut Zveze za članice, ki kršijo pravila? Najmilejša kazen je opozorilo, kateremu sledi opomin. Ti dve kazni lahko izreka tajništvo. Sledijo strogi opomin, začasna izključitev in dokončna izključitev. Prvi dve izreka skupščina, zadnjo pa občni zbor.
Prepričani smo, da Zveza ne bo še nadalje dovoljevala, da društva vodijo politiko, ki je v polnem navzkrižju s členi, ki smo jih navedli.
Položaj v nogometu se namreč iz leta v leto slabša. Leta 1969 je v 13 slovenskih nogometnih klubih igralo 50 italijanskih igralcev, dve leti kasneje jih je bilo od 471, ki so včlanjeni v slovenske klube, že 120, v na-
slednjih letih pa se je številka še povečala. Tako imamo klube kot je na primer lonjer-ski Union, ki skoraj nimajo slovenskega no-gometaša.Tako stanje nam daje misliti, da se je ali položaj bistveno spremenil ali da je kršitev pravil vedno več. Treba se bo torej odločiti, ali bistveno spremeniti statut Zveze, ki ga večina nogometnih klubov ne spoštuje več ali pa izreči eksemplarne kazni. O tem pa bodo morali razpravljati tudi na bližnjem občnem zboru Zveze.
S. R.
—o—
PRIMORJE PIŠE
Obračamo se na vas zaradi žaljivega članka, ki ste ga objavili v vašem listu dne 24.10.1974 na strani 10 pod naslovom: »Zakaj brez domačinov?«
Odgovarjamo, da se je naše društvo vedno ukvarjalo s športom in ne s politiko in to ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji.
Glede mnenja tistega poedinca, ki naj bi grozil z ricinusovim oljem, odgovarjamo, da nihče od odbornikov ni imel opravka z ricinusovim oljem.
Zato smatramo, da so izjave v vašem članku napram »Š. D. Primorje« netočne.
Zaradi tega vas vljudno pozivamo, da vaše trditve čimprej prekličete.
Odbor
Nas samo veseli, da tisto ni res.
Uredništvo
Iz Goriške
MISIJON ZA SLOVENCE
Od 16. do 24. novembra 1974 bo v slovenski duhovniji v Gorici svetoletni misijon. V soboto ob 15. uri bo srečanje misijonarjev z osnovnošolskimi otroki v cerkvi pri Sv. Ivanu. Zvečer ob 20. uri pa bo maša in prvi govor v stolnici.
V nedeljo, 17., bo pri vseh slovenskih mašah v mestu govoril eden izmed misijonarjev. Popoldne ob 16. uri pa bo srečanje misijonarjev s starši in posebej z mladino v o-beh dvoranah Katoliškega doma.
Naslednje dni bodo maše in govori v stolnici in pri Sv. Ivanu. V četrtek ob 20.30 pa bo srečanje z izobraženci v župnijski dvorani pri kapucinih; v soboto ob 15. uri bo srečanje z dijaki srednje šole v mali dvorani Katoliškega. V nedeljo, 24., bo mladinska maša pri Sv. Ivanu ob 12. uri.
Ob 16. uri srečanje mladine v Kat. domu; ob 19. uri bo sklep misijona pri kapucinih z mašo, sklepnim govorom in nadškofovim blagoslovom.
Misijonarji bodo na razpolago za spoved v vseh cerkvah, kjer bodo pobožnosti, posebej pa še v Zavodu sv. Družine od torka dalje od 17.30 do 19. ure. Druge podrobnosti najdete še v Vestniku slovenske duhovnije.
PLANINSKI VESTNIK
Pred kratkim je izšla enajsta številka letošnjega Planinskega vestnika. Vsebina je precej bogata.
Za Goričane je najbolj zanimiv živahno in pestro pisani članek Ludvika Zorzuta »Valentina Staniča iščemo« z zanimivimi slikami iz Stare Gorice.
VABIMO cenjene odjemalce naj obiščejo NOVO TRGOVINO S POHIŠTVOM v Ulici Castaldi 3 v Trstu - Tel. 762966 (pri Trgu Garibaldi).
OGLEDALI si bodo med drugim edino razstavo na Tržaškem vseh vrst izdelkov znane TOVARNE MEBLO (kmečke dnevne sobe, skrinje, kmečki koti itd.) in velik izbor kuhinj Podjetja CUMINI.
pohištvo