IZ DELA ZDRUŽENEGA SODIŠČA   V LJUBLJANI
/
Bogate prve izkušnje
Sodišča združenega dela v Sloveriiji so nastala šele lani, ;ako da o »tistih pravtti« iz-cušnjah še ne moremo govori-A, čeprav se jih je nabralo ie kar lepo število in jih ra-Bumljivo prav zaradi tega ne kaže zanemariU. Omembe irredno je predvsem spoznanje, ia so sodišča (med njimi ljub-Ljansko ni nobena izjema) za-5ela delati z zamudo in so ne-tatere, sicer začetne, zato pa toliko bolj sprejemljive in nor-malne, težave opazne v njiho-irem delu Še danes. V mislih imamo izredno veliko število nerešenih zadev. Prvo izmed sodišč združenega dela, repub-Idško, je začelo z delopi feb-ruarja lani, območna, ali ka-lcor jih že imenujemo, pa pre-;ej kasneje. Ce vzamemo samo la primer ljubljansko sodišče sdruženega dela, bomo po po-iatkih o gte^dlu začetih spo-rov dobili posredno odgovor la vprašanje, koliko dela je Imelo doslej in kako ga je uspelo opraviti.
Sodišča združenega dela v Bloveniji so do srede lanskega oktobra dobila v reševanje skupno 640 zadev, od tega sa tno ljubljansko 269 primerov. Do decembra je uspelo rešiti nekaj več kot 100 sporov, ne-rešendh pa je ostalo 160 zadev. Vendar pa gre po zatrdilu nje-govega predsednika Daneta Rinea, zdaj številčna krivluja strmo navzgor. Do začetka de-t»mbra     je    namreč    sodišče
združenega dela v Ljubljani, ki mimogrede sicer šteje 68 sodnikov, vendar sta med nji-mi samo dva poklicna sodni-ka, dobilo v reševanje že 330 zadev, rešilo pa jih je nekaj manj kot polovico, 135. Ce bi sodili, kot sami pravijo, po normalni sodni praksi, bi bili kos vsem zahtevam, tako pa je treba upoštevati, da gre v večini primerov za zelo občut-ljive zadeve, povrhu vsega pa še za spoznanje, da delavec ne more čakati!
V delu ljubljanskega sodi šča prevladujejo spori iz med sebojnih razmerij delavcev v združenem delu, med temi pa spori v zvezi z osebnimi do hodki, nadomestili za osebne dohodke in drugimi material-nimi prejertlki ter spori glede pridobitve ali izgube lastnosti delavca v združenem deiu. Iz-jeme seveda niso spori s pod ročja družbenoekonomskih in | samoupravnih odnosov, ven- i dar so ti redkejši, kar pa ne ! pomeni, da se v praksi sodi-šča ne pojavljajo.
Kot menijo nt. sodišču, st: bo struktura sporov precej spremenila, ko bodo dobile Ijubljanske občine dniab«>no pravobranilce samoupravljakija. Prav v občinah naj bi z od ločno pomočjo družbenih pra-vobranilcev samoupravljanja dosegli, da bodo temeljne in druge organizacije združenega dela začele same odpravljati očitne  kršitve  svojih  samoup-
ravnih aktov. Tako se bo za soddSče zdrnžeiiega dela v znat-ni meri zmanjšalo število vseh tistih sporov, ki so posledica šikaniranja delavcev s stranl vodilnih. Torej bodo pred so-dišča združenega dela, pri tem seveda ljubljansko ne bo iz-vzeto, prihajali v bodoče zgolj tdsti spori, ki povzročajo ne-zadovoljstvo med delavci in ki jih sedaj s svojim posre-dovanjem rešujejo družbeno-politične organizacije. Sodišča združenega dela bodo s tem precej razbremenjena reševa-nja manjših sporov, v veliko večji meri kot doslej pa se bodo lahko posvetila reševa-nju tistih zadev, kjer gre bo-disi za popravljanje ali popol-no odpravljanje virov sporov med delavci in njdhovimi te-meljnirea organdzacijami zdru-ženega dela.                        I. V.