GLAS NARODA ★
List slovenskih deldvcev v Ameriki.
C1TATHJE OPOZARJAMO.
da pravočasno obnove naročni no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako se niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušnjo.
TKLEPIKJNK: CH^N^ 3- I li'J No. 285. — Stcv. 285.
KM»r<* mm Hrrmmd VImm Mmmt	21st, itt? at tb* Post Offlefc %t Nra lurk. N. Y., under Act of Cougrew of Harrta 3rd. 18?»
ADDRESS: 216 W. 18th ST„ NEW YORK
NEW YORK. FRIDAY, DECEMBER 9, 1938 - PETEK, 9. DECEMBRA, 1938
Volume XLVI. — Letnik XI-VL
ADOLF HITLER HOČE PROSTO ROKO NA VZHODU
ANGLEŠKI KOLONIJ A LNI MINISTER JE VNOVIČ POUDARIL, DA NE BO DALA ANGLIJA NEMČIJI KOLONIJ
Nemčija od Francije ne bo zahtevala kolonij. — Hitler zahteva, da se Francija odpove svoji zvezi z Rusijo. — Nemčija ne zahteva ničesar od Španske. — Hitler steza roke po ukrajinskem žitu.
■t"
Italijani se vedno ne dajo miru
NA ROMUNSKEM BO REVOLUCIJA?
Nemci trdijo, da je bil Codre&nu ustreljen v ječi. — Romunska še vedno zapira fašiste.
BERLIN, Nemčija, 8. dee.— Nemško časopisje še vedno vodi kampanjo proti Romunski, in "E-sener National Zei-tung" prihaja na dan z obdol žbo, da Corneliu Zelea Codri-anu in njegovi tovariši niso bili ustreljeni, ker so skušali pv.*-begniti, tem ver, da so bili u-streljeni v dvojih celicah na povelje vrhovnega poveljnika orožnistva.
. List pravi, da je usmrtitev izpodovala dvorna kamarila, kateri stoji na Če4u prijateljica kralja Karola Magda Lupescu in finančni triumvirat, ki se-
ro-
PAR1Z, Francija, 8. decembra. — Ko ste Francija in Nemčija podpisala pogodbo, s katero se želite obvarovati vojne, razpravljate sedaj o kakem morebitnem nesporazumu, ki bi mogoče imel v bo-dočnosti za posledico, da bi bila ta pogodba prelomljena.
V	razgovorih med nemškim vnanjim ministrom von Ribbentfropom in francoskim vnanjim ministrom Bonneton je bilo dognano naslednje stališče Nemčije:
1.	Nemčija ne bo za sedaj zahtevala vrnitev kolonij.
2.	Nemčija sedaj ne bo podpirala glasnih italijanskih zahtev po Tunizu in Korziki. To je von Ribbentrop včeraj povedal Bonnetu. Nemško časopisje pa trdi, da nova nemško-francoska pogodba nikakor ne oslabuje osi Berlin-Rim.
3.	Nemčija ne mara doseči trdne postojanke južno od Pirenejev in podpira španske fašiste v prvi vrsti vsled zahteve svoje zaveznice Italije.
V	zameno za te obljube pa Nemčija želi, da Francija ne stori ničesar, kar bi moglo ovirati gospodarsko in politično prodiranje Nemčije proti vzhodu, da pride Nemčija tem bližje do ruske Ukrajine.
V	tej zahtevi vidijo francoski politični krogi željo Nemčije, da Francija odpove svojo pogodbo za medsebojno vojaško pomoč z Rusi j, o da se bo Nemčija na svoji zapadni meji čutila varno, ako pride do vojne z Rusijo.
Kaj je Bonnet odgovoril von Ribbentropu na to nemško zahtevo, ni znano
Pertinax pa piše v Daladierovem listu "L'Oeuv-re", ki je glasilo stranke radikalnih socijalistov, da Bonnet Rusije in Poljske ne bo branil nič boljše, kot je branil Cehoslovaško.
Mnogi francoski politiki ne odobrujejo francoske pogodbe z Nemčijo.
Bivši socijalistični ministrski predsednik Leon Blum pravi v svojem listu "Le Populaire": — Po Monako vem smo pričakovali kaj boljšega.'*
Poslanec stranke desnice, Henri de Kerrilis, piše v "L'Epoque": "Pogodba je prazna, toda nevarna. Bonnet vsak dan bolj čisti pot v Nemčijo/*
Von Ribbentrop je včeraj obiskal Arch de Tri-omphe in je na grob neznanega vojaka položil velik venec s svastiko.
SKODA ZRAČNIH NAPADOV NA ŠPANSKEM
V Katoloniji so granate usmrtile nad 4000, ranile pa nad 6000 oseb. 170 zračnih napadov na Barcelono.
BARCELONA, Španska, 8. decembra. — Španska vlada je sestavila poročilo iz katerega je razvidno, kako škodo so napravili fašisti v državljanski vojni s svojim obstreljeva njem.
V obstreljevanju iz zraka, bojnih ladij in artilerije je bi lo v Kataloniji ubitih 4,0L8 ljudi in 6,174 ranjenih: porušenih ali pa poškodovanih je bilo 5,963 poslopij.
Barcelona je bila iz zral^a napadena 170krat; ubitih je bilo 2500 oseb in 3200 ranjenih. Uničenih je bilo 1200 poslopij.
Bombardiranje večjih mest Katalonije je bilo naslednje:
Tarragona — dva napada bojnih ladij in 84 zračnih napadov, 365 ranjenih in 383 poslopij porušenih.
Palamos — 5 obstreljevani, 15 zračnih napadov z 571 bombami; 31 mrtvih, 137 ranjenih in 528 poslopij porušenih.
San Feliu — Trije napa«li bojnih ladij, 24 zračnih napadov; 50 mrtvih, 137 ranjenih
BERLIN. Nemčije 8. decembra. — Nemški časopisi, ki razpravljajo o nemško-francoski nenapa-dalni pogodbi, zatrjujejo, da bo os Berlin-Rim še dalje veljala za podlago nemške vnanje politike.
Listi tudi povdarjajo, da ta pogodba dokazuje, da je Hitler svoječaano v resnici mislil, kar je rekel v svoji izjavi, namreč, da ni nikakih pravih ovir za prijazne odnosaje med Nemčijo in Francijo.
"Zadeva Francije je zapadna Evropa in njene prekmorske posesti," pravi "Voelkischer Beo-Lachtor**, glasilo nacijske stranke. "Zadeva Nemčije pa je osrednja in jugovzhodna Evropa. In v tem se njuni interesi ne križajo.**
LONDON, Anglija, 8. decembra. — V poslanski zbornici je kolonijalni minister Malcolm MacDo-nald odločno potrdil, da, Anglija ne bo Nemčiji vrnila nobene svoje kolonije.
' Ne verjamem, da bi bilo v tej deželi kako mnenje, ki bi bilo pri volji odstopiti kako pzemlje, za
m
stoji iz enega Grka in dveh ži dovskih bratov, ki vodijo munsko gospodarstvo.
Celo zmerni list "Frankfurter Zeitung" pravi:
"Včasih je kdo nagnjen, da veruje, da bo Romunska videla revolucijo in mogoče že kmalu."
"Frankfurter Zeitung" pravi, da je Codreanu iz ječe dal znamenje za boj proti vladi ter se je za svoja načela sam žrtvoval. Toda "Frankfurter Zeitung" pravi, da plamen, k\ je bil zažgan, ne more biti vga-snjen in da bo mladina, katero je zbudil, nadaljevala z bojem.
BUKAREŠTA, Romunska, 8. decembra. — Po celi Horn unski se nadaljujejo aretacije
Železne garde. V Cernautiju je bilo aretiranih 46 fašistov, v .J assy ju pa 17. Večinoma s<i dijaki in mnogi tudi sinovi vi šokih državnih uradnikov.
SEDEM OSEB USMRČENIH NA ELEKTRIČNEM STOLU
AMERIŠKA DELEGACIJA V UMI, PERU
Nemški časnikarski poročevalci so prišli pred ameriško misijo. — Nemško propaga n d o hočejo oblasti zatreti.
LMA, Peru, 8. dec. — Ai-gentinski delegati na paname-riški kongres v Limi so sestavili predlog, po katerem naj bi bila zatrta politična propaganda po vseh ameriških republikah.
Včeraj je dospela ameriška delegacija, kateri načeluje državni tajnik Cordell Hull in katere član je tudi bivši republikanski predsedniški kandidat Alf M. Landon. Ko je priš'a v Limo ameriška delegacija, se je prepričala, da so jo prehiteli nemški časnikarski poročevalci, ki so zelo delavni med delegati raznih južnoameriških držav.
Komaj je Hull stopil na su ho, je obiskal štiri vodilne južnoameriške -delegacije ter ie ,proti večeru izjavil, da se je i prepričal, da je vsaka delegacija za soglasne sklepe konfe-I renče, ki se prične v petek.
DEMONSTRACIJE PO LAŠKIH MESTIH SO NA DNEVNEM REDU
RIM, Italija, 8. decembra. — Fašisti so včera priredili velike demonstracije v Napolju, Floren-
ci in Perugiji ter klicali "Živela italijanska Tun i
i** zija!
TOM M00NEY STAR 56 LET
SAN QUENTIN, Cal., 8. de
cembra. — Thomas J. Moonev je trdno uverjen, da je danes obhajal svoj zadnji rojstni dfn v ječi. Danes je bil star 56 let. Zaprt je že 23 let zaradi napada na preparedness parado v San Franciseu.
On in njegovi prijatelji -o uverjeni, da ga bo novi govei-ner Cuibert Olson oprostil kmalu po 1. januarja.
Od delavskih voditeljev in napredno mislečih oseb je dobil nebroj brzojavnih čestitk.
ATLANTA, Ga., 8. dec. -V državni kaznilnici je plačalo danes sedem morilcev svoje zločinec s srn rt jo na električnem stolu. Med njimi je bil en sam belokožec in sicer Ton: Dickerson, vsi drugi pa zamorci.
Dickerson je bil obsojen na smrt, ker je zadušil otroka, ki ga je imel s svojo lastno hčer-jo-	___
VLAK SE JE IZTIRIL
AUSTIN, Texas, 8. dec. — Petnajst milj severno od tu kaj se je iztirai osebni vlak .Missouri Pacific železnice. Štirje potniki so bili ranjeni.
Argentinski delegat Mario Antelo je sestavil protipropa-gandni predlog, po katerem naj bi bilo tujim naseljencem
in 528 poslopij porušenih
Hadalona — 14 zračnih napadov; 161 mrtvih, 247 ranjenih in 172 poslopij porušenih.
Figueras — 7 zračnih napadov; 106 mrtvih, 194 ranjenih in 250 poslopij porušenih.
Granollers — En zračni napad. 306 mrtvih, 600 ranjenih, 43 poslopij porušenih.
CEMU NI HITLER GOVORIL OB GROBU VOM RA
i T«» «
iim
i Ko je v Parizu ustrelil poljski Žid nemškega konzularne ga uradnika von Ratha, je za vršalo po vsej nacijski Nem čiji. Truplo so prepeljali v Duesseldorf.
Hitler je izrazil Rathove-mu očetu sožalje ter rekel, da bo treba maščevati smrt njego ,v vega sina. To priliko je hotel'r izrabiti o priliki pogreba. Oče mu je pa odgovoril, da bi ne bilo umestno govoriti ob grobu o maščevanju.
Hitler je jeze pobledel, toda vposteval je očetov nasvet in i— molčal.
v latinskih republikah prepovedano izvrševati politične pravice, ki jim jih daje njihova rojstna dežela. »S tem je Antelo naravnost nastopil proti plebiscitu, katerega so se udeležili nemški državljani v raznih južnoameriških republikah, ko je Nemčija zasedla Avstrijo.
Že nekaj tednov prihaja mnogo nemških in italijanskih neuradnih "opazovalcev" v Limo ter stopajo v stik z raz nimi delegati, ki so prišli na 8. janameriško konferenco. Ti agitatorji hočejo delegatom dokazati, da hoče panamerika-nizem imeti južnoameriške države samo za rep severo-ame riškega psa. Južnoameriškim republikam svetujejo, da >e zvežejo z Evropo trgovsko in politično kot samostojne držt*-e, ne pa pod kakim protekto rat oni.
Nemčija je tik pred konfe renco imenovala za novega poslanika v Limi zelo delavnega moža. Vsi nacijski voditelji sc naglo prekinili svoje počitnice v Evropi, da pridejo v Limo, predno se prične konferenca.
Smrt v samoti velemesta.
Iz nekega stanovanja na Avenue v New Yorku se je o-glasilo strahovito lajanje in cviljenje. Ker na trkanje ni nihče odprl, je policija razbila vrata. Na tleh je ležala mrtva 55 letna Mary Morrison. Po mnenju coronerja je umrla naravne >m rt i. Poleg trupla je bilo sedem mačk in troje psov.
Pokojnica je bila vdova ter je že odnekdaj posvečala vso svojo ljubezen psom in mačkam.
re-
čije prebivalstvo je odgovorna naša vlada/* je kel MacDonald.
O tem sedaj ne razpravljamo, na to niti ne mislimo in tudi ni predmet sedanje praktične politike," je rekel MacDonald.
MacDonald je dalje rekel, da »e mora Anglija, ako bi ae kdaj reševalo kolonijalno vprašanje, ozirati na želje kolonijalnega prebivalstva, ki je sedaj po njegovem zatrdilu zadovoljno z angleško vlado.
Dva nova ameriška rušile*.
NEWPORT NEWS, Va., 8. decembra. — Danes po spustili tukaj v morje najnovejša in najmodernejša ameriška rušilca "Mustin" in "Russell." Izdelala jih je tukajšnja Shipbuilding and Drjr Dock Co.
"VOJNA Z NEMČIJO BI BILA UPRAVIČENA"
BOMBAY, Indija, fi. dec.— Znani indijski voditelj Mohandas K. Gandhi je danes, rekel:
—	Če bi države napovedale Nemčiji vojno, bi bila ta vojna povsem upravičena. Nemška vlada je napovedala Židom borbo na življenje in smrt. — Ubogi židovski narod se ne more braniti.
—	Žide so preganjale že razne države, in to preganjanje se vrši že stoletja in stoletja toda takšnih divjaštev
kot se zdaj vrše v Nemčiji, ne pomni zgodovina. Vojna proti Nemčiji bi bila povsem upravičena. — Ce bi bil jaz Žid ter bi si služil svoj vsakdanji kruh v Nemčiji, bi jim r«kel, naj me ust rele ali pošljejo v ječo, ako bi me hoteli izgnati.
NIKOLAJ JEŽOV ODSTAVLJEN
MOSKVA, Sovjetska unija, 8. dec. — Danes je bilo tukaj ofieijelno objavljeno, da je bil odstavljen Nikolaj Ježov kot komisar za notranje zadeve. V področje komisarja za vnanje zadeve spada tudi politična policija (Ogpu).
Za njegovega naslednika je bil imenovan Lorenti Beriya, bivši državni tajnik kavkaške republike Georgije.
V	Napolju se je demonstrantom pridružilo 1000 članov nemške organizacije "Moč z vesel jeni'*. Nenrci so ravno prišli iz Genove in so z italijanskimi fašisti korakali pred nemški konzulat, kjer so pozdravljali Adolfa Hitlerja in Benita Mussolini ja. Ob tej priložnosti je bilo vseučilišče v Napolju zaprto.
Več sto italijanskih dijakov je tudi korakalo pred franco->k\ konzulat, kjer pa jih je močna policijska straža zavrnila. Dijaki so mahali z zastavami ter klicali "Tunizija, Korzika, Džibuti!"
Slične demonstracije so bile tudi v Rimu, kjer so mladi fašisti korakali proti francoskemu poslaništvu.
Italijansko časopisje odobrn-je te demonstracije ter očita, Franciji, da zatira Italijane v Tuniziji.
List "Popolo d i Roma" pravi, da se bo francoski ministrski predsednik Daladier, kadar bo obiskal Korziko, prepri čal, kako je Francija zanemarila ta otok, v Tunizu pa bo v i-del neznosni položaj za Italijane.
General Alberto Pariani, vojni podminister, je nadzoroval vojaške naprave na Sar -diniji, katero loči od Korzike samo 10 milj široka morska o-žina.
V	Turiuu je demonstriralo .'J000 <lijakov, ki so korakali pred nemški konzulat in klicali "Hitler, Hitler!" Nek koi. zularni uradnik se je pokazal na balkonu in je smeje »prejel klice. Nato pa so dijaki molče korakali mimo konzulata.
francoskega
PARIZ, Francija, 8. dee. -Ker Hitler noče naznaniti v koliki meri bo podpiral Italijo v njeni zahtevi po francoskem ozemlju, so morala prenehati posvetovanja med nemškim vnanjim ministrom von Rib-bentropom in francoskim vnanjim ministrom Bonnetom.
Ribbentrop je Hitlerju poslal pismo, v katerem ga prosi, da mu odgovori na naslednje vprašanje:
| "Kaj bo storila Nemčija, a-ko se bo Francija v obrambi Tunizije, Korzike in Džibutija zaplettla z Italijo v vojno?'*
564,000,000 V VOJAŠKE SVRHE
RIM, Italia j, 8. dec. — Vlada je dovolila nadal.fnih 64 milijonov dolarjev v vojaške svr-lie. Milijoni, ki so bili prej določeni v ta namen, ne bodo zadostovali , kajti napetost med Italijo in Francijo se od dne do dne veča.
ZA IZBOLJŠANJE LISTA/'
SrtnfctfMM Vab	valj*, tak, i« V
M pilj i lali	Mar • StT «Hl»|
ta* k»«fM MlprH p* k un« MM ' km MMaii«M Mltr it	§t -t fl
nOIi'A* Q W£ BOD A"—New York
Friday, December 9, 1938
j^LOYBNE (YUGOSLAV)' DAILY
GENERAL ISM ET INONU
ki jo narodna skupščina soglasno izvolila za predsednika turške republike, eita svoj prvi govor narodni skupščini v Anjrori.
IRSKA
Pravkar je De Valera presenetil britansko javnost z novim nastopom, s katerim je javno in uradno ter z vsem poudarkom obnovil že staro irsko zahtevo, da se Ulster združi z Irsko v politično enoto.
Naslovil je svojo zahtevo na Veliko Britanijo, eeš, da je samo ona .kriva razdružitve in da je zato ona odgovorna za !*edanje stanje ter za posledice, ki bi mogle izvirati iz tega stanja.	°
V Londonu pa stoje na stališču, da je priključek ali nepriključek Ulstra zadeva, ki se tiče Ulstra samega. Ako Ulster izjavi za združitev, se britanska vlada ne bo upirala, ako pa Ulstrci vztrajajo na odklonilnem stališču, jih London ne bo mM in jih ne more siliti, da bi sledili željam Irske vlade v Dublinu. Proti njihovi lastni volji jih britanska vlada «»e bo podredila Irski.
K temu je samo še pristaviti, da so se Ulstrci v nedavnih vol it vali izrazili z ogromno večino, da ne marajo o zdrti žitvi ničesar slišati ter so s izjavo dali neposreden odgovor Ircem in hkrati navodilo in smernice britanski politiki.
Stvar na Irskem je tedaj jako preprosta in povsem jasno po<lana na vseh straneh. Ako se kljub temu oglaša znova de VaJera, kaže a tem, da misli zahtevo postaviti na dnevni red prav sedaj, ko se mu zdi ugoden trenutek, da z uspehom pil tisne na Ulster in londonsko vlado.
Ni še vidno, po kateri poti misli <le Valera, da se mu obetajo »uspehi, pač si ni težko predočiti, kako smatra De Valera, da je kočljiva mednarodna situacija, v kateri se nahaja Velika Britanija, njegov močen zaveznik.
Pred nekaj tedni so zadnje oborožene sile zapustile zrni nje postojanke, ki so jih še imele v Corku na Irskem. Britan ska obramba si mora zato priti na čisto, kako bo zanaprej njeno sodelovanje z Irsko, kako naj bo v bodoče organizirana borba zoper možnost tujih oboroženih invazij v zraku in na morju.
S sovražno razpolovnim, nezavezniško, nezanesljivo Irsko v hrbtu bi ne bilo lahko zagotoviti si popolno varnost na Angleškem. Kaj se ob trdovratni ne popustljivosti De Valero ni ni težko zamisliti v čase, ko bi mogel sovražnik Velike Britanije računati z možnostjo podpore iz Ir.-ke.
Spričo tega postaja interesantno, kako bo London reagira' na irske zahteve v primeru, ako bi pretnje postajale bolj neprijetne in bi se izkazalo, da smatra Dublin izpolnitev svoje zahteve glede Ulstra kot pogoj za dogovarjanje o skupni vojaški obrambi.
Tedenski kotiček
riše I. B U KO VINSKI, Pittsburgh, P9.
Komaj sem >i zapalil >vojo Ijuibo pipico, se vsedel za pisalno mizo in je I premišljevati, kaj bi napisal za ta svoj kotiček, pa zasliišiin trkanje na vrata. Na poziv r»e prikaže moj prijatelj z zavojem po 1 pazduho. Po običajnem po-zdravu mi pravi:
—	Na, vzemi, to nekaj zat«1 — majhno darilo.
—	Zame! Kaj pa vendar misliš, saj vendar ni moj rojstni, ali godovi dan. Sicer pa —
—	Ali, kaj sicer, kar molči, ti nam »priobčilješ teden za tednom svoj -zanimivi kotiček, katerega vselej najprvo pr«'berem, kadar pride.
Ko scto paket razvil, se mi zabllšči pred očmi — steklenica doma iztisnjene bo/je kapljico.
—	Potem pa, Bog ti povrni! In drugaf-e, kako >e še imaš?
—	Hvala Bogu, ne smem •*<» pritoževati, le /, današnjim dnevom nisem zadovoljen in s«> mi zdi, kakor da je izgubljen.
—	Tako* Ali inonia nisi
'(■m
—	Pa št* kako! Dane? plačal Community Fund, ki je ustanova, ki v našem okrožju /Jbere vsako leto oib tem času za pet milijonov dolarjev prostovoljnih prispevkov katere
razdeli med mnoge dobrodelne organizacije in zavode. Obiskal M'm domov grede svojega bflneiga tovariiša-sodelavca, in enemu sem posodil n< kaj denarja.
—	Potem pa nisi bil prijazen do svoje družine?
—	Tn še kako! Dor^pevsi z dela, sem poljubil svojo IkjIjšo polovico, na to sem vnuka ujč-kal na'kolenu, slednjič pa sem svoj* mu najmlajšemu sinu, ki ■pohaja srednjo šolo. pomagal graditi njegov shiip model.
—	Božji človek, ako r?i Vse to danes storil, si lahko ponosen in 1i le čestitam, saj tvoj dan je bil dobro porabljen.
—	Pa vendar nekaj sem pogrešal. Ni111 imel prilike, rla !>i se potsteno — n<l *rca nasmejal. Nisem še pozat>i!, ko si
jsvoječasno pisal v kotičku, ka-storil svojega dela ali svojejkor pristen smeh blagodejno dolžnosti *	i vipliva na zdravje in da ga vaši
— Pa še kako! Preteklo noč zdravniki rolo -priporočajo o-sem mnpravil v tovarni H ur, 1 k reva joči m, bolnikom. Tn neki domov prišedši sem šel po gro- latinski pregovor pravi: Xaj-cerijo, na to pa sem kuhalnieoibolj izgubljen j. ti^ti dan, ako
se je sklenilo, 4» se za prihodnje leto zviša članarina od 50 centov na $1. Druge vrste članarina pa je podpornega značaja: $3 na leto ali mesečno 25 ccnltov, za kar je član po 6 mesecih upravičen do venca za $25, ako se poslovi iz te solzne doline, »li pa prejme njegova družina to vsoto v gotovini.
Letos ima Dom nad 700 članov in upati je, da število ne bo ccnižalo radi višje članarine, ki je potrebna z ozirom na Domov dolig. Saj hiša je vendar ' nakopravna lastnina vseh članov ter naše skupno ^brali-šče in ognjišče, kjer se počutimo kakor donita' in kot člani ene velike družine.
Ves stari odbor jo dobil zaupnico ter bil (ponovno izvoljen. P. Klun. predsednik, F. Oblak, tajnik, V. Arh. zapisnikar ter
F. Sumiv, blagainik.
# * *
Tudi pri društvu Sv. Jožefa št. 41. Kranjsko Slov. Kat. Jod-note je bil ponovno in soglasno izvoljen stari odibor. J. Bašel, pr«dr«\dnik, L. Heinricher, tajnik. J. Rožanc, blagajnik in G. Veselič zapisnikar. Sklenilo se je tudi, da se proslavi prfhod-11 jo jesen 40-letnica društvenega obstoja.
* * *
Zdaj razpečavajo božične znamke ali takozvane ^Christmas SealK" za pobijanje tuberkuloze. Kadar se vam ponudi prilika, lunpite jih po možnosti ter jih prilepite zraven poštnih na 'božična pisma, razglednice in zavoje. S tem boste pomagali ubogim jetičnim -bolnikom,'katerih je okoli 70CM) v naši Allegheny County.
• *
m
V naši Mercv bolnišnici se zdravita mladi rojak William Candek in Mrs. Korošec. Pone sreči 1 *e je zadnji teden doli v mestu pri polaganju vodnih cevi. Pobilo ga je na glavi in po plečih, in to je že druga njegova nesreča po preteku enega leta. Želim mu skorajšne-ga »zdravja.
Pozdrav!
PRI VASOVANJU OB-STRELJEN Z LOVSKO PUŠKO
BLAZNIKOV*
Prati ka
za leto 1939
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18 th Street New York. N. Y.
stesal in mizo (»obarval.
—	l>a. ooiharval z vinom.
—	Kaj z vinom! Jaz govorim resno.
—	Potem pa ni~i storil ni-čeaar za korist svojega hližnje-ga!
-«i|i,j;rlil|"iii|||t(,iie»iiii|ll;|iitimn||l1,ii»i"ii Htlli 'llintill'1 'lltiiiillH^llIliiiillH-lllIniiiii
Naznanilo
* > ■ i t •
Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1939 izide sredi decembra meseca. Vsebina je izredno zanimiva. Koledar bc posebno dobrodošel tistim, ki nameravajo prihodnje leto obiskati svetovno razstavo v New Yorku, ker mu bo dodana v prilogi panorama svetovne razstave v New Yorku. Vseboval bo tudi natančen zemljevid mesta New Yorka. Označeni bodo vse zanimivosti mesta, kot: muzeji, cerkve, gledališča, parki, itd. Ta zemljevid je tiskan v več barvah. Cena koledarja ostane ista kot prejšnja leta: 50 centov. Poštnina plačaua-Zaradi stroškov za takovrstno delo .smo bili primorani tiskati samo omejeno število. Zatorej ga naročite še danes. — Naročite ga lahko pri zastopnikih tega lista, ali pa naravnost od "Glas Naroda", 216 W. 18th St., New York, N. Y.
se nismo nič nasmejali. In neki angleški izrek: A good laugh i> sunshine in a lion.se.
Povedal sem nm zgod'bo iz naše bolnišnice, ko so namreč nekega bolnika pomotoma operirali radi zamenjave, ki pa je po iniflncm naključju na to dosti boljšo počutil kot kedaj prej. Ko so o tem slučaju naši bolniki slišali, se jirti je polastila splošna želja: vsi so hoteli pod nož, da rso jih zdravniki komaj pomirili.
Prijatelju se jp izpolnilo, kar je (pogrešal: od srca se je nasmejal in >e zadovoljno poslovil.
# * *
Preteklo nedeljo popoldne se ie vršila glavna letna seja Slovenskega Deina, na kateri
(Fantoma Antonu Rozmanu in Mirku Pajduhu z Dol pri Brežieafli se je zahotelo vasovanja. Okoli druge ure zjutraj sta prišla oborožena z noži in »samokresom pr« d hiišo posestnika Blažil v Zdolah. Po starem vaškem običaju sta hotela priklicati dekleti .Justino in Štefko, ki pa se nista odzvali. Z električno svetilko sta svetila v sobo. 'Ponovila Kta trkanje. Ko pa le ni bilo odziva, sta pričela tolči po oknu, da je zibudil gospodar.. Že sta račfai-la okno in s silo hotela ud-reti v izbo. Ta podvig pa je preprečil oče Blaž. ki ju je vprašal, kdo sta in kaj hočeta. Rozman in Pajduh nista odgovorila. Rozman se je
tCSNCTOf RCMIUTllNFl - fCme Mr <Pff*VLiAjQ [
----(7 «11 IMATE KAJ
~~ K«« fi Ml
. ^omagalo ? I
[TBPCOM 00 (TFVVATIJ MA , *QOO*ftl VIČ
MlM-txPCLLEILM. - .
[ »01 KA«(0(l 0%«W lAMJjf 0OM8.0« f-St CA SAM f— .
JJfM/
I
Uporabljajo 9a po v Mm svetu laso 18*7
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno.' Dolgoletna skušnja Vam to jamči.
Pišite po breipfečna navodila in pojasnila na
9
Denarne pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za $ 2.50 $ 4.85 $ 7.2(1 $11.011 $ir-'.50 $44.ijO
IM11. I»'<> Dili.
Din. *MJ Din. 500 Din. 1000 Din. UUO0
V Italijo:
Za
% «.:«> $ i -
$ .».— $ 57.— $112.50 $187.—
Ur 100 Lir 2WJ I.ih MJO Lir 1000 Lir 2000 Lir 30U0
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE (JE
NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo ie boljše pogoj«.
NUJNA NAKAZILA IZVRSU-ŠJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1—
S L O V C N- I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST., NEW YORK
Po dolgem času se je zopet oglasil moj prijatelj Urban O-livani iz Moon Run, Pa., iu njegov dopis bo objavljen v ijutrišnji izdaji. Dvakrat sem bil v njegovem lepem domu. dva (lepa majska večera s\ a presedela na poreu in obujala spomine na prelepo Poljansko dolino.
— Olivani? — se bo začudil ta ali oni, — to je vendar italijansko ime.
Seveda je italijansko, toda i-me nič ne pomeni, merodajna sta le duša in srce.
Mogoče bi bilo bolje za nas - narod, če bi bili povsod tako I navdušeni in pristni Slovenci kot so v Poljanski in Sorski j dolini: Olivaniji, Perešutiji, Tavčarji, Hafnerji, Kemperii, jAnkerli, Jenšterli in ljudje s fsličnimi tujimi imeni, j Največji Jugoslovan prejšnjega stoletja je bil Strosiu«'-ver, in poznal sem človeka, ki se je pisal Bilka, pa je bil na»l Šest čevljev visok ter je bil strah vsem žaudarjeni v naši okolici.
Rojak tPintar v Rock Springs v Wyoming, vprašuje, čemu ni bilo v listu ]>oročila o smrti ■Franca Dolenca, najbolj znanega možaka v Škofji loki iu okolici.
O njegovi smrti je bilo po-ročano v začetku oktobra, m če bi imel urednik takrat njegovo sliko, bi jo tudi objavil.
Joškov Prancek — kdo ga ni poznal! Kamorkoli se je o-zrl, vse je bilo njegovo, in je tudi dal iskoro vso, kar je imel.
Ce bi ne bilo Dolenca (Jo-škovega Prencka), bi ne imeli Slovenfci slovitega umetnika Groharja, in Škofja loka bi marsikaj pogrešala, kar inu danes.
Naj objavim še nekaj, česar ni mogoče z denarjem knpiti — kot pravi prijatelj Frank Kerže.
Eden naših najboljših dopisnikov V.. P. zaključuje svoje privatno pismo z ugotoviiom, ki se pa zdi meni precej dvomljivo :
"V Vaši koloni sem opazii pred časom nekak obitp radi Vaše bolezni. Namreč: "Ko "bi jne bil šel v Ameriko, bi -bil najbrž padel kje na karp. ali na i-£al. fronti,"kar bi bilo mogoče Nolje." Ne tako! Z Vašo'ko-ono napravite toliko dobre volje med nami, da ste y tem o-ziru praJvi ljudski dobrotnik. Ni ga kot je -Peter Zgaga,; m ni ga bilo in, ga najbrž t&i^ ne
več -za njim.M
Peter :: :: Zgaga
Statistika je zelo zanimiva veda, znano.«4, obrt, pa saj sani ne vem, kako bi rekel.
V	New Yorku imajo poseben urad, čigar naloga je it^ka-ti -ljudi, ki neznano kam izgi
I ne j o. iP red vsem pridejo vp<. I štev moški, ki zapuste svoje .žene, in žene, ki se od svojih 'mož po francosko poslove. I Nato se (seveda začne poizvedovanje, urad pa posreduje.
Značilno je pa to:
V	prvih desetih mesecih letošnjega leta, je v New Yorku iskalo svoje može sedemti-soč petsto triinšeselieset žensk. I Toda
samo 12 (reci in piši: dvanajst) zakonskih mož je naznanilo zgoraj omenjenem u-radu, da so jim žene ušle in da bi jih radi dobili nazaj.
To je statistika. Jaz pa ne •rečem ne tako, ne tako.
1
razsrdil in ukazal go>po;l :rju, naj se vrne v hišo spat, ^icer da nm ne bo dobro. Ko >e pa gospodar ni umaknil, je pričel R-ožman metati proti njemu kamenje, dočliii je Pajduh grozil s samokresom. Gospodar je uvidel resnost (položaja in je ockšel v hišo, snel s sten? lovsko puško ter se vrnil pred hišo. S puško, naperjeno proti vaso-vaKoema, ju je pozval, da se odstranita, ker bo nicer streljal. OT»a mladeniva '|ra s- ni-ta dale oplašiti, marveč sta se počasi pomikala 'proti gospodarju, držeč v rokah eden samokres, drugi pa odprt žepni nož. Go-1.podal" je naperil proti vasovalcema puško ter sprožil. Po nesrečnem naključju j- zadel Antona Rozmana v desno nogo. Po usodnem strelu se je takoj umaknil v hišo. v dobri veri. da se ni zgodilo nič hudega ter da bo zdaj imel mir. Rozman se je r/grudil t« r klical na pomoč. Pajduh je priskočil k njemu in ko je ugotovil, da je močno ranjen, je poklical gospodarja. Oba sta nato oflbvezala Rozmanu irogo ter ga odpeljali v brežiško bolnišnico.
I "GLAS NARODA"
(▼OUS or TBI PROPEM)	|
Owned and Published by •LUYINIC PUBLISHING COMPANY (1 Corporation)
***** SntaCr. PraaMut	j. ijUpaba. 8m.
Placa of iwialniaa of the corporation and addreaaes of above officers:
n* wiOT utfc nun	NEW IORK, N. Y. ,
i 45th Year
- > ; ~ —•
I88DBP BVBJtT DAI BXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
___Advertlacment on Agreement
Za oelo leto relja llat aa Aserlko	Za New York aa celo leto .. 97 0u
in Kanado ..............98.0C	Za pol leta ................$8.ro
Za pol ieu ................ $3/i0	z. inoaemaUo aa celo leto ..
za Četrt leta................fl-VJ	Za pol leU ................f3.5U
^_____ 8nba«riptlan Ytmriy M-	=~
NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZ^ilfil NEDELJ »N PRAZNIKOV
^JLAS NARODA", Sli WEST 18tb STREET, NEW YORK. N Y. TELEPHONE: CHda«n S—1112
DOPISI bre. podpl««!. oeeboostl se ne prlobCuJejo. Denar sa Da ročni no M**"roU. POaU*U	Order. Pr, ^ren.«nW k«Ja D»ro^
"	t0d' ******	da hltrej. n.Jde-
W% ^# Y
vCfl^l ffJm I.I' m ^Rm 'il m B^
pošiljatve
Svoje in prijatelje v domovini najbolj razveselite ce jim pošljete denarno darilo.
Pošl jite božična darila v obliki denarne na« kaznice s posredovanjem potniškega oddelka rtGlasa Naroda^
Denarne pošiljatve v Jugoslavijo izvršuje-
_ . v •	•	i ■' ~ - • - -1	- - i r. t
mo točno in poceni.
. * i
5jGve*iic Publishing Qp.
= = : 'Travel Bureau z
_ - - • - - < '— —i^... ^
^pošiljamo v staro do- J A movino. Kdor ga Ko- A S Če naročiti za svoje f I sorodnike ali prijate-^ S ije, to lahko stori. — £
K'i." - v- •• "** ' 'i -—K
B (Naročnina ia sta r i 3 i kraj stane $7. — \ \ (talijo lista ne poši- t,
mkb^iimAii.J
S LOVE NIC BUBilSHIMG €0
::POTNlSKl ODDELEK "GLASA NARODA"::
......... ' York, H. T,l
\Ql h AS NA B O D A"—New York
\ 7 n r • . -. ^t
Friday, December 9, 1938
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
P. TONLVYSON JKSSE:
Vreme je bilo lepo in veter je vel polalrko nalašč na ljubo mornarjem, ki no bili vsi taki, da so radi delali lepo s počasnostjo. Delo jim je sicer še kar šlo izpod rok, tr v sili bi fcržča* ne zalegli prida, je sodil kapitan.
Z živo volno na tovor jena ja-di niča je lagodno plula po morju, ko so se iz line na sprednjem krnu nenadoma začeli valjati bledosinji kotanci, ki so se »proti zgubljali med me-glioe z morja.
Kapitan Tom Fould je dal obrniti ladjo po vetrn, da bi sape ne zanašale dima v zadnji konec. Precej so zaprli vse vhode v podpaitfbje in zabili line z letvami. Ladijski t war' je pa na nekaj mestih prevrtal pod na prednjem krnu. Ko je k vrtal luknjo nad prostorom, kjer se je bilo vnelo, se je pri-valil veitkaj d itn, ki ni bil več sinjkast, temveč čmorumen in zagaten. V vse luknje so na-vdilj vlivali vodo, pa ©e vseeno ni jenjalo kaditi. Poduice so postajale čedalje bolj vroče. Mornarji so ie glasno godrnjali. Kapitan jih je trdo prijel in prisilil, da so ie nadalje gasili. Ves dan in vso noč vlivali vodo v izvrtane luknje, pa je proti jutru uhajal iz njih le ne gostejši dim. To jutro že samo na sebi ni bilo prijazno: vseokrog je 4>ila sama pepelna-ta sivina, le valovita ravan morja je bila zelenkasta. Na obzorju so -e zbirali svinčeno, barvni oblački in se ko splašc-ne ovce »tiskali drug k drugemu. Po ladji pa so čemerni mornarji še vedno prenašali vedra vode. Polivali so tudi že pa lubje, ker je postalo prevroče, da bi mogli hoditi po njem. Voda je cvrčala po podu in shlapevala v gost sopuh.
\f<tžje so delali silno nejevoljno in površno; v misliti jim je <bilo samo to, kako bi čimprej mogli z ladje. Naposled so vsi hkrati odložili vedra in keible. Nakaniii so stopiti h kapitanu in zahtevati, da se zgodi po njihovem. Po vsi sili hoteli v folne, kjer so si obetali zavetja pred oignjem.
Kapitan pa jim je odločno dejal, da bodo šli z ladje, kadar se bo zdelo njemu »samemu. Da poveljuje on in da po njegovem tudi ni sila tako hiteti. Naj vendar ne mislijo samo našo marveč tudi na ladjo in kar je da naj *torc, da jo redijo. Nikar naj se vedoma ne slepe, da bodo v čolnih na planem morju kaj bolj na varnem. Tako jih j« nekaj z lepo, nekaj z grdo pregovoril, da so znova začeli gasiti; čoka-stega mornarja, ki mu je zdruhljbvo ugovarjal, je ugnal s pestmi. Vedel pa je, da se ne bodo dolgo dali vplivati in da bodo prej ali glej ko podgane navalili nanj. Izsilili mu bodo čolne, čeprav se ntr-reja na nevihto.
Torej je rajši takoj ukazal nanositi živeža v čolne vzdolž ograj in tudi velel, post reči mornarjem z rumom. Znova so se lotil; dela, a ča* jim je silno poč«« num*val. Bjlo je soparno; od egorag in od »podaj je žgalo, iaa so kakor omotični prenašali vodo. Dve uri sta pHHi in vsi so fcili spet do kraja zdelani. A na zadnjem krnu se Se pi kadilo.' Morebiti pa bodt> omejili požar in upehali nesrečo . Žal, jib je upanje prevalilo.
Iz podpalnbja je iznenada buknil silen plamen, zajel posode a smolo in barvilom in 6b-liznil sprednji jambor in jedro. Mornarjem so vedra zropo-
taia H rok. Pognali so se k povsod po sprednjem palub ju Sobu^x in potegnili iz 4epov»UklaK plameni m je nekje že«
POŽAR NA MORJU
nože. Vse vprek e« kričali in kleli, da ni bilo moči razločiti 'besede.
"Nože h roki! Nutže v morje ali pa ne dobite čolnov!" jih je prevpil kapitanov glas.
Trenutek je bilo vse tiho; potlej pa je ntflii staiejši človek za vpil: "Fantje, -za čolne pa kar dajmo, nože!" in je svojega zalučat v morje. Tedaj so jih še drugi pometali v vodo in kaipitan je odredil spustiti col-ne. .
Toni Fould je stal pred ka-juto na nadpaluibju in pri srcu mu je bilo težko. Prvič je vozil kot kapitan. Pa bo ladja zgorela, na vodi bo zgorela! O. Bog, ali je res ni moči rešiti? Hipoma mu je začelo srce burno utripati. Na levi je uzrl nekaj, česar menda ~e nihče ni zapazil. Seveda ni. Saj se vsi ip»'hajo samo okoli čolnov, vsi so razdivjani in obsedeni samo od želje, da bi prišli z ladje. Tudi prav! Bo pa sam poskusil rešiti jadrnico. Naj gredo!
"V čolne," je mirno ukazal.
Poskakali so vanje, kot bi trenil. Samo eden je še stal na krovu. Bil je John. solastnik ladje in že iz mladega Fouldov najboljši prijatelj:
"John, v čoln! Takoj!" J<ihu je prevail noge čez o-grajo, a obsedel.
44l^e — če greš tudi ti!"
44John, v čoln!"
Mar je John kaj slutil, k* r ga je tako čudno gledal? Nekaj -ekund sta si obadva vprašujoče zrla v oči. -jiotlej jia je kapitan tihoma in prisrčno rekel: "Zbogom, John!" odtrgal prijateljeve roke od ograje in ga kakor otroka spustil v krmar-jevo naročje.
Čoln je bil še na vrveh. Krmar in John sta agraibila zanje, da bi jih mornarji ne odveslali brez kapitana. Toni Fould se ji- nasmehnil. Pobral je sekiro, ki je ležala na krovu in presekal vrvi. Čoln je po strani blunknil na vodo. John je bolno fcriknil, a njegov krik je udušilo vpitje mož, ki sov tem tudi ^zagledali. kaj se pripravlja med nebom in pa morjem..
Temni oblački na noibu so bili strašno nabreknili in**1 strnili v ob krajeh v razcefran, črn hal dab in. Toda tudi cunja-sta pokrajina je vidoma prehajala v celo. Po vsej črni gmoti pa so neprestano in vse križem švigali 4>liski. Dolgo je bilo videti, kako so se oblaki zgrinjali navpik drug vrh drugega in polzeli navzdol kot r?ko-zi lij. Pod njim je morje že vrelo in kipelo, da je belo kakor mI<4co buhtilo po prostoru, ki je še bil med valovi in oblaki. Vseokrog pa je bilo tako čudno trho. Aa so ljudje celo na daljo dveh milj culi grmljavo iz morja pod groano črno tvortio, ki se je ugrezato niže in niže. V gluho je odjeknil človeški glas: "Moj Bog! Vodena t romba!" Vee je zajel preplah- Veslati niso mogli. Oči po jim buljile v neznanski steber, ki se je zdaj že povsem stvoril in se malo napošev raztezal od neba do morja. Blešeeoe strele so venomer prebliskavale črno množino vode, ki je plata in se pre-tekala <no njem.
Torn Fould se je še enkrat za hip zazrl v poln, ki je bil v njem Jofcn- Pjoalej pa mu je do konoa (bilo mar te, da izve-de «voj zamisle^:. T^ixbpo je,bil preverjen, da Se nm bo ofcnesel, pa naj morje besni in rjove, kolikor se mu hoče. Za vse na svetu bi ne mogel od krmila, fco je šlo za ladjo, ki jo je bilo zdaj še moči rešiti. Kaj, če so
'rastt l v nebo ognjen stebpr * Saj bo kmalu LzginiJU Saj ladja še it že valove kakor prej, kakor da bi ji nič ne bilp. Jfctočpo je zgrajena, tudi vodna tromba jc ne bo razrušila do. kraja.
Visoki valovi z,belimi grebeni so se čedalje bolj divje zaganjali vanjo, a jadrnica je svojo pot hitela preko njih! Pač se ji je mudilo z ognjem k črnemu stebru s črnim 'balda-hinom na vrhu. Bil je že, kakor da so se nagatili vanj oblaki s polovico vsega neba. Nad btlo f*penjenim morjem se je vrtinčil. da je jemalo vid. Iz globin je tod tulilo kakor tisoč zveri. Neznanski steber pa se je nižal in nižal; še liiip in zabodel se bo v ra^besnelo morje. š<? hip in ognjena ladja se bo zagozdila vanj.
Tom Fould je že bil ka'kor sredi tega. Dvignjene glave in divjje utripajočega srca je še začutil pritisk krmila ob roke. Potlej pa nič več. Ladja je za-dtla ob vodno tronibo, ki se je v tem hipu tudi že zrušila nanjo. .
Mesec dni kasneje je John piss 1 svojemu dedu:
44Obljubil se,ni ti bil nesrečo podobno opisati, vendar ti b«m le ob kratkem povedal, kako je bilo. Ne da mi še govoriti na dolgo, in široko.
Goreti je začelo v sprednjem delu ladje menda se je volna sama od stbe vnela. Mornarji so gasili, dokler se ni prvi plamen iprcžgal skozi jiodpalubje. Ob pogledu na zirbelj so se mor narji uprli Tomu. Moral jih je pustiti v čolne. Ker ni hotel z nami, mislim, da je tedaj že vedel, za kaj se zbira v oblakih. S čolnov smo ga gledali na njegovi zadnji vožnji. Krmar je »kakor otrok jokal in venomer ponavljal: Bog se ga usmili! Drugo s»mo molčali in kot okameneli strmeli za ladjo. Ko sem v svetlobi bliska zadnjikrat ujel njegov obraz, se mi je zdel veder in sreečn.
Strašno je bilo videti, ko s** je vodni stflber zrušil na ladjo in se je poveznila nanjo visoka gora vode. Le nekaj trenutkov pa se je razlilo po morju in spet se nam je prikazala jadrnica, nič ve<č v ognju. Odveslafli smo k njej in šli spet na krov. Toni je ležal na hrbtu, na prtjih od-lomljen janAor. Z jadrovino ji* bil pokrit do vratu in v očeh ni bilo niti sledu bojazni. Glavo je imel ranjeno le na- enem sencu; telo pa je bilo polomljeno in zdrozgano.
Na jadrnici je bilo vse' pod vodo. Ožgani pod je ondod za-pognilo navznoter in ga razce-fralo, kakor da bi bil iz lepenke. A š sesalkami smo vodo še kar kmalu izčrpali. Mornarji so -se zdaj radi lotili dela, zakaj nasa barka Ie ni bila tako razdejana, da bi ne bila več za rabo. Vendar smo morali nekaj dni kakor živina delati, da smo jo za silo spravili.
Čim smo mogli, smo odpluli v najbližji pristan. Krmar, ki je zanesljiv človek, nadzira popravilo jadrnice. Mornarji pa fco se vei razkropili in zapili. Vse jim rade volje daje za pijačo, za storijo, o kapitanu, ki je z ognjeno ladjo za vozi I v v vodno tromfoo, da je pogasil požar.
Ne morem si razjasniti, kaj je ,bilo Tomu, da je mogel v tako nevarnost zaradi ladje. Vem le, da ga bom vse življenje pogre-! šal. Najboljši prijatelj mi je bil, ki počiva* zdaj v morju. j
Te dni odpotujem domov.' Ko pridem, ti bom natančneje, razložil, kako se je bilo zgodilo^ da je Tom šel in umrl za jadr-' nico."
2R*rcy divjega
'LOVCA?
, Znano je, da se je letos pri penilo, že vse polno nesreč, med .temi,.celo smrtnih, ko so lovci streljali v grm, za katerim se je pomikalo nekaj živegia. Žrtve t li, neprevidnih, lovcev pa eo bili pp navadi pastirčki in skoraj. vedno so jib zakrivili divji lovcis saj je znano, da pravi lovec strelja le tedaj, ko je prepričan, da ima tcs divjad pred sefboj. — Te dni na primer v Gomljišču pri Šmarju v ljubljanskem okraju nekdo kar na 1' peni ustrelil v nogo 12-letne-ga posestnikovega siaia Franca Lhšnjaka in ga nevarno ranil. Lovec je nato naglo iziginil, tako da domnevajo, da je bil to prejkone lovec brez dovoljenja, to je lovski tat. Proti početju takih divjih lovcev bo tivba odločno nastopiti. Ti divji lovci -škodujejo tako divjadi, ogrožajo človeška življenja in pomore s svojo nasilno strastjo tudi mnogo domače živine. Pravi lovci vedo kam streljajo, če so res lovci.
SEKIRO
FEKliO JUVANEC:
Zjutraj......................M
Slovanska ....................
PKTKR J Kit KB: Pelin r..ža ; VASILIJ M1RK: Podoknica ..........20
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALI JE. KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE
ški zbor ....................
ŠKST NARODNIH PESMI za me-šai:I zbor ....................
JM
5»
V malem naselju blizu Planini' pri Sevnici se je zgodil te dni zločin, ki je pretresel vse prebivalstvo. V omenjenem naselju je stanoval posestnik Raipec p> svojo družino. Otroci so jmu pridno pomagali pri delu, le 'sin France je 'bil izprijen in se je z leti razvil v nasilneža, ki se iga ie vsakdo bal Po-1 kniil adanm-16 jugoslovanskih
i , '' •	, o 'j -	NARODNIH PESMI za moški
steno tlelo mu ni dcsalo. Rad jc, 2bor	-0<
poha jkoval in odnašal z doma šest narodnih pesmi za n»o- 1 očetove prihranke. Oče ga jc ponovno svaril, toda zaman.
Ti- dni se je oče odpravil na delo in je svojemu ^inu zopet svetoval, naj se spametuje. Sina Franceta pa je to ra^kačilo. Skočil je 'po sekiro, navalil na očeta in ga udaril <s topim delom stJkire po glavi. Oče se je takoj zgrudil in je na mestu izdihnil. Orožniki ho zločinskega sina aretirali in izročili sreske-niu sodišču v Sevnici ,od koder s«> ga firepeljali v zapore okrožnega sodišča v Celju.
ZOItKO PRELtJVEC:
Ko so fantje proti vasi Sli".
Le enkrat Se ...............2O
Slava <lelu ..................JCO
HR. VOLARIC: Rožmarin; JOS. PAVOlO: Potrkan ples .......35
NOTE U KLAVIR AM H AR-
Zorko Prelovec—15 SAMOSPEVOV
za Klas s klavirjem ..........1.33
ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................L—
ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1—
Franr Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
Fcrclo Juvanre—IZ MLADIH LET, moški kbori .................
.65
.65
Peter .Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .........
. .50
PohI leni naslovom .ji" iimd ravnatelj najstarejšega živalskega vrta v Evropi, menaže-rije v Schoenbrunu, prof. tir. Otto Antoni us, zanimivo predavanje.
V uvodu je ugotovil, da je to, kar imenujemo "svetovno zgodovino" in kar obsega približno 6000 let. v primeri z ze-melisko zirodoviuo. ki obsesra
Moški zbori
OSKAR I »EV:
Karri<-a: (»j, moj hktI ji« Sov; Kam mi, fantje, drev v vas puj-demo .......................20
let, v Severni Afriki iztrebili kravjo antilopo, plemenitega jelena in divjega osla. V Južni Afriki je že davno konec modre antilope, kvage (neke vrste ceber) in belega n<»soro-ga. Iz Vtehodne in Zciqiadue Afrike vidimo o<l časa do čassi filme, ki kažejo presenetljivo \xlike črede slonov — toda ti posnetki so napravljeni brez iz-
najmanj 2 milijardi let, srnino kratek čas. A tudi če merimo z merilom zemeljske zgodovine, ima zadnje tisočletje in pred vsem zadnja stoletja velik pomen, kajti pripravlja se katastrofa največje m -rc, prešel je konec dobe sesalcev.
Predavatelj je z neštetimi primeri pokazal, kafco so puška, ž<-ja in bolezni, ki ji'h razširjajo udomačene živali, zdesetkale tudi sesalce, ki žive <se svobodno življenje. lx>s, tur, bizoni, divji konj in mnogi drugi sesalci bodisi ne žive večali samo j »o milosti človeka. Alpski kozorog je v zadnjih letih narasel spet na kakšnih 4000 živali, toda pirenejski ko-
zorog je že fK) ve^ti	1914 i .salce\-
jeme v rezervacijah. Trgovina s ^lonovo kostjo trebi slone čedalje bolj.
Usoda živali in živalskih vrst je neredko odvisna od naravnost smešnih okoliščin. Ko so prišla noj« va peresa v modo, so te velike ptice v Južni Afriki začeli gojiti z največjo »skrbjo. Ko je |>a pariška moda nekega dne ta okras zavrgla, so poklali po farmah na tisoče nojev. V Severni Ameriki izumirajo bizoni, kondor in n -ka [»osebna vrsta labodov. Popolnoma pa je izumrl beli žerjav in potujoči golob, ki je živel še preti kratkim v velikanskih jatah. To sicer niso sc-r-ialci, toda ptice so poleg >e-
OSKAR DEV:
..Srečno. Ijuln-a moja: Ko ptiei-ea na tuje ^r«-; S«H"-i; Moj »Irka 'ma konjička dva: I»obiv sem pisemce; Slovo; Je vpilinila luč .10
EMIL AKAMir:
Modni devojka (fn lokranjska. .J20
Vso noč pri |iotoei ............
Ju r jeva .......................25
Hod i Micka doni«i: Kaj druye-
ga hočem: Zdravila .........
VASILIJ MUCK in A. »iROBMIN«: Vetrič; l'« ^radini ...........30
MONIKO
1. SLOVENIAN DANCE
\ANDA POLKA .................... .35
PO JEZERU
KOLO ...................................... .35
:{. BAROlt'A
MliADl KAPETANE ........... JSS
I. OHIO VAIJ.EV
SYLVIA POI.KA ...................
-"». TAM NA VRTNI GREDI
MARIBOR WALTZ ................ .35
IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pcsiui, katerim smo znižali cene:
Ameriška slovenska lira. (Holmar) .50
Orlovske himne (Vmlopivet) -........ .50
Slovenski akordi, 11 mešanih in
moških zborov (Kari Adamič) .75 Trije mešani zbori ((jlasbena Matica) ..........................................30
V pepelnifni noči, kantata za sole,
zbor in orkester, (Sattner).... .50 Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .....................60
Dve pesmi, (Prelover) za moški
/bor in solo ............................20
Naši himni, dvogkiKno .................... .25
Gorski odmevi, (l^iharnar), II.
zvezek, moški zbori .................30
ZA TAMBLRICE:
Slovenske narodne pesmi za tambn-
raški zbor (liajnk) .................75
Rom Sel na phuiinre, (Bajuk),
podpuri .....................................
ZA IITRE:
Poduk za ritre. — 4 zvezki —
(Koželjski) ....................... 2_
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Koračnim —......20
Josip Pavčič: NAROD POJ F.
(za mlade pianiste)
sf slovenskih narodnih |x>suii za
klavir in z besedilom ........ $1.35
Naročilo ]>osljite na :
popolnoma iK^inil. Rrkiitcifa sera so skoraj po}»ol notna iztrebili strupi in .pasti, namenjene lisicam. Jelen, srna, volk in bober životarijo.
V Jutžni Afriki ko iztrebili Schonifbur^ovc^a jelena, ohranil so nam je v eni sami fotografiji- Težka usoda čaka vse tri v rste nosorogov, ki .še žive. V Srednji Aziji izumirajo bivoli. slon. damjak, poipolnoma je izginil divji osel. V Sahari ni bivolov in turov že dve sto
naj/bolj pomilovanja vr 'dne žrtve človečke civilizacije. V Jutžni Ameriki izumira močvirni jelen, v Avstra •liji kenguru j in volk vrečar. Paseibno pozornost je posvetil dr. Antonius tudi kitu. Tudi ta žival, največja izine?! v s oh tsesalcev, zavoljo pravega ro-iparKk-ega gospodarjenja lirtro i2rumira.
66
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. V.
99
V REKORDNEM ČASU ZAŠITO SRCE,
ADVERTISE « "GLAS NARODA"
Pred nekoliko dnevi so v bolnišnico v Frankfort u <►!> Meni izročili nekega možakarja, ki je bil dobil sunek z nožem v srce. Pacient je bKl že skoraj izkrvavel. 1'tripa skoraj ni imel več in dihanje mu j«' odpovedalo. V bolnišnici se tafkoj lotili operacije.
<>d .prihoda bolniškega voza do klinike do začetka oj»orači-.j«' je preteklo samo S minut. Ta izredno težka in skoraj brezupna operacija je usipela. S rce ^o zabili v rekordnem času in bolni'k se j«' počutil sedaj kakšnih sedem dni po operaciji, pri-lično dobro. V medicinskih krogih je »budilo post imo pozornost dejstvo, da ko izvršili operacijo v tako kratkem ea^su in brez vsake priprave.
ANEKDOTA,
Xaluskin, igralec in inten-dant carskega gledališča v Pe-trogradu, ki je bil navzlic svoji visoki plači zmeraj zadolžen, je dal natisniti zbirko raznih iWenic in jih posvetil svojemu dobrotniku, car.ru Nikolaju 1. Potem |>a je dal car na<praviti knjigo, kjer so bili listi sami 100 rub oljski bankovci in jo roči'l Na reškimi. Ko sta nato bila prvič s carjem skupaj, je car vprašal: 1 'No, Na rešit in, kako ti je bila moja knjiga všeč?" — "Tako me je vsebina zanimala," je odvrnil zviti Na-roškin, "da komaj čakam, da bi dobil še drugi del v roke." Car se je nafiimehr.il in Nareš-kin je dnig dan dobil drugo, prav tako dragoceno knjigo, kjer je bilo pa pod naslovom napisano: "Drugi in zadnji del."
Kratka Dnevna Zgodiva
Iz Slovenije
Za ljubitelje leposlovja
CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik. MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI.KLEOPATRA. Spisal Rider Hazard.
(136 tsrani.) Kersnik je pisal v Spisal Janko Kad. (117 strani.) Šia- 283 strani.) Zgodba o čudoviti e^ip-Jurčičevem duhu. Svoj slog je znal jerski rojak Kač ni do svojega štiri- čanski kraljici, ki je gospodovala tako prilagoditi Jurčičevemu, da je desetega leta stopil v javnost. Nato vsemu takratnemu svetu. Rimski po Jurčičevi smrti uspešno završil je začel pisati krajše črtice, ki jih vladar je iskal milosti in ljubezni pri njegove nekončane romane. "Cykla- vsebuje ta zbirka, nato je pa zašlo- nji. Njeno razkošno in 'razuzdano mien" je ena njegovih najboljših po- vel s svojim romanom 4'Grunt." življenje ter njena tragična smrt vesti.	Cena ....................... 85c. Cena ......................$1.45
™™ o ' V*"L'V " " $10°	IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav-KRIŽTOF DIMAČ. Spisal Jack Lon-
(198 stra-	čar. <548 strani) Pisatelj je pose-	don. (404 strani.) Eno najboljših ni.) Pisatelj je segel v dobo, ko so	gel v tem romanu v začetek devet-	del znanega ameriškega proletarske-zacele graditi tovarne na Štajerskem	najstega stoletja, ko se je vršil v	ga pisatelja, ki je dodobra poznal m ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje	Ljubljani kongres, ko so se sestali	življenje vseh slojev, ker ga ie sam m jih uničevalo. Strašno maščeva-	trije cesarji. Kdor hoče poznati	doživljal. Njegova dela so prestavne razočarane matere.	ljubljansko življenje onega časa, naj	ljena v vse kulturne jezike.
. Cena......................$1.00	prečita ta roman. Cena . $2.50	Cena......................$1.00
& Slov^nic Publishing Com^ny
L H S K A BOD A"—New Tor*
Friday, December 9, 1938
e*
Al- _
SLOVENE
(YUGOSLAV)" DAHjT
SIJELHERNI ^g^atf
včasih greši.
GOZDNI POŽARI V CALIFORNIJI
mm
KRETANJE
l*ARIMI KOV
shippinic; KI
lo ilecpmlirH :
N.m maiiilie v llmrp Aijuitauiti v Clifilwurp ■•S. "tt^'finlirH :
Hrciiii ij v Breuieu t4 tliieuilirn :
York v H mullin g Hex v Genoa Ml. ilf>'ftnlira :
(Jueeu Mary v Cherbourg j 17. decembra : I Paris v Havre
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence
zastopa:
SI.0VEN1C PUBL CO.
TIU^ISLAV TRAV KI. I »KIT 216 W. I8ih SI.. New \ork. N. \
21. det-embra:
Hansa v Hamburg
(iM. de^-embrn :
Normam lie v Hflrr«
Po severnem delu države Calif orni je divjajo silni gozdni požari, ki so dosedaj uničili že 2500 »krov gozda.

Cigani hipnotižirajo in oplenijo
kajti s preostankom svojega premoženja je za njo v zavodu . naprej plačal. Ločitev od hčere mu je bila teižka, toda mora lo je biti. Ne v prvi vrati zato, ker bo najprvo živel v bed temveč zato, ker je hotel stopiti na temno pot, da zopet pride do premoženja, ugleda in bogastva. In o tem koraku, katerega je oče napravil v svojem strastnem požel jen ju, da si zopet pridtibi izgubljeno premoženje, njegova hči ni smela ničesar izvedeti
Rudolf Werder je delal. Bil j** hladen, trezen mož, ki je ;m*»l utfpeh. Znal je srečo tudi pritisniti. In tudi v svojem dvojnem življenju, v katero se je zakril s tajinstveno temo, v katero ni mogia iposvetit: nobena policijska1, luč, v tem pusto-loskem dvojnem življenju je imel Rudolf Werder <srečo na svoji strani. Kajti brez tega najbrže ne bi bil več spoštovan v očeh javnost', <kakor je bil doslej.
Rudolf Werder je napravil proračun svojega, življenja«. Hevojim denarjem, ki si ga je nepošteno p ridobil, je na borzi napravil svoj prvi veliki dobiček in ^ tem pričel svoje novo pošteno poslovanje. Pa tudi «e v bodoče je znal razlikovati med pravico in krivieo; dohodke svojega poštenega, delovanja je nalagal na račun dote za svojo hčer Joano. Kaj pa s temnimi, nepoštenimi dohodki? Nalagal jih je na posebni račun, na drugi banki, jih ;e hranil, toda rabi«! jih ni.
In zakaj ne! Zakaj je Rudolf Werder delal razliko med pravično pridobljenim premoženjem in med roparskim premoženjem! Zakaj je na prvo stran skrivnostne, nikomur poznane računske knjige zapisal čudne besede?
4 4 Za porabe po določbah moje oporoke.**
Rudolf Werder mogoče niti nam ne bi mogel dati ja-snega odgovora na vsa ta vprašanja. Ni pa mu bilo treba voditi dvojnega življenja. Ob Vanskem jezeru je imel krasno vilo, " kateri je pred razsuloin živel s svojo ženo in katero je pozneje s svojim nanovo pridobljenim denarjem zopet kupil. In lakaj je mimo živel, srečen « *vojo hecrjo, zadovoljen z usodo. Samo od časa do časa se ga je polotil kak nemir.
In tedaj Rudolf Werder sani ni vedel, katera tajna sila ga je silila, da je na pustolovsko pot, na katero je krenil, še vedno stopal. Ne, tega -pustolovskega življenja ne mana- več; srečen je hotel biti s svojo lioerjo, dbvarovati jo je hotel krivice, ki jo je storil. Toda tedaj ga zgrabi neka -sila, ki ga je zopet gonila na pustolovsko pot, ga je gnala v nove zločine.
Da, Rudolf Werder, pošteni in spoštovani trgovec, mož, ki ko ga v»led njegove poštenosti v trgovskem svetu čislali in spoštovali, je Ib il zločinec. Pa vendar ni mogel več nazaj, enkrat je napravil krivico in od tedaj ga je imela v svojih krempljih, da je pasel svoje oči na -slafbosti in neumnosti svojih žrtev. Toda ©e nikdo ni vedel ničesar o tem, vse je bilo -anj še tajnost, se vedno je bil posten borzijanec, katerega so spoštovali v«i njegovi poznanci in katerega je njegova hči !jcri>ila in oboževala.
In Joana, njegova sreča na- svetu, je morala biti obvarovana vsega umazanega; njeno življenje naj stoji trdno na poltenem dehi njenega očeta. In zelo ga je pekla- vest, da je > svojim delovanjem spravil v nevarnost tudi svojega otroka, da bi bil potegnjen v močvirje njegovih zločinov. Sicer pa je vee preskribel, da tudi v slučaju, da bi ^mu *re6a' obrnila hrbet, nikdo ne bi mogel spoznati njegovega drugega obraza. Pa kaj je to koristilo! Ali je s tem zajamčil srečo svojemu otroku?
"Končaj s fcvojwn dvojnim življenjem, Rudolf, še je čas,** tako mu kliče v njegovi notranjosti nek opominjevalni glas.
In v resnici je hotel skončati vse, če^ar se je tako sramoval
Konec za vedno!
hujša in večja, saj je človeška. Odslej bo vama, otrokom in vsemu domu boljše!** je zakli-njala črna žena... In res: mačkina lobanja je švignila pod strop in v zrak. Čoža pri-sežeta, da sta vse, kar zdaj povesta, tudi videla. Bila sta silno prestrašena in kar odleglo jima je, ko je ciganka zaključila svoje eoprnije. Nato so cigani začeli izvabljati od obci« Coževih razne stvari. Gospodarju so ukazali, naj prine<e ves denar, kar ga ima pri hiš:. Mož se je otepal, da ga nima dosti. Cigani so nato hoteli i-meti vsaj tisočak, potem so se udali na stotak. (*ož je pokorno prinesel denarnico in stresel pred goste vse, kolikor je i-mel pri hiši. Zatem so hoteli cigani živil; gospodar in gospodinja sta kaščo skoraj izpraznila; ciganom sta izročila |posodo z mastjo, težko kakih 10 kg in dve gnjati, ki sta tehtali 7 kg. Ciganom sta izroči la tudi sodček vina iz prini-skovškh vinogradov. Cigani so si dobro stregli in natakali tudi med ceremonijo. Saj so izpi-Ipili kar 6 litrov vina, vmes so I tudi pridno zalagali. Iz kašče j sta prinesla Čoževa tudi vrečo [žita in ajde. Za priboljšek ciganskim konjem sta nabasala še detelje, pa sta navrgla še koruze in ovsa. Cigani so med temi stikali po hiši in odnesli tri železne zavore, dva zvitka vrvi in nekaj orodja, med drugim celo sekiro iz drvarnice. Sploh niso bili izbirčni in so kar cel kup raznih daril naložili na voz. Pred odhodom pa so še vedno omotičnima Moževima naročili, naj trdo verujeta, da se jima bo življenje izboljšalo. Ves čas morata trdno misliti na nesrečo, ki počiva v hlevu, sama pa ne smeta tri dni in tri noči iz hiše, sicer bi bilo vse prizadevanje zaman.
Nesreča bi se šepodvojena vrinila. Nato so cigani pognali, j obljubili pa so pred razstan-kom, da se tretji dan vrnejo, tedaj bodo uničili še človeško lobanjo in pri Coževih bo za-jvladala sreča, mir in blagostanje.. .
Oba Coževa sta res ostala ta
Po^g poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd.
imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem initj;nnniii»nirriiii«iimimniiiiiii»iniil..,..„nmi
Molitven lk:e
aiiiir.
.miniimiE
v krasni vezi importirane iz starega kraja . . . Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCA
v imitirano usuje vez , , .		
v asnje »e* ..........	...	.H«
v fino nanje \oz......	...	1.—
r najflnojšp nsnjp tp*	...	1.50
t najfinejša usnje trda	▼ejs	1.50
▼ bel celluloid Tex. ....	...	.1.2»
NEBESA NAŠ IM)M		
t imitirano usuje vez.	...	.L—
t najfinejše usuje Te*.	...	.1.30
t najfinejše usnje trda	vez.	1.60
RAJSKI GLASOVI
platno vezano ............ .80
v usnje vez. (Srv. 415j ....1.— v usnje vez. (štv. 41«» ....1.25 v usnje vez. (fctv. 4«i>S» ..1.50 v celluloid vez. (Str. 614 >..1.50
SVKTO PISMO
............3.—
MARIJA VARHINJA NEDOLŽNOSTI
v Imitirano usnje *ez .. . .1.— v fiuo usnje vez ........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Frayerbuofc:
v barvaste platnice vezano .30 v belo koat vezano........1.10
Come (Tnto Me
v |>lati.l«e vezano .........30
v belo kost vezano........ Jt5
Key of Heaven
fino v Pea no ...............35
v usnje vezano.............70
v najfinejše usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.20
v celluloid najfinejša Vez. ..1.50 V fino uanje vezano .......1.50
(atbolir Poeket Manual:
▼ Ado usnje vezano ......1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano ......1.40
KNJIGARNA "GLAS NARODA
Odkar je biia njegova tiči stara «*-denmaj<»t let, jo je hnel zopet pri *obi. Sedaj ima že enoindvajset let in oče in hči sta si bila iskreno naklonjena. Oče je storil vse, kar je mogel evoji točeri brati na očeti. Joana pa, ki je dobila svoje ime po botrr, angleški prijateljici svoje matere, je bila rz srca naklonjena svojemu očetu.
Kadar je hodil oče po pustolovskih potih, je Joana vedno mislila, da je na trgovskem potovanja. In pri tem se ji. ni zdelo ni£ čudnega, samo žal ji je bilo, da je bila včasih po cele tedne mm in je ft>Ha vesela, kadar se je zopet vrnil. . .
(Pilit
sti pri vezi 1 uradni avtomobil delovnega urada iz Judeiibtir-ga. V avtomobilu sta bila dva inženjerja in šofer. Visi trije so takoj opazili zanko na cesti tor so stopili iz avtomobila, »la bi odstranili vrvi. Olm zločinca pa sta začela streljati nanje in |ubila šoferja. En inženir je /pobegnil, drugega pa sta zločinca ujela in ga krt talca v avtomobilu odpeljala proti Unz-marktu. Medtem pa se jo že I razširila vest o obeli napadih, i Zločinca »*fa z divjo hitrostjo zdrvela skozi Unzmairkt in iz-Jvcn trgn trčila ob steiber mo-
I stii. Avtomobil se je rprevmil , in vsi trije so padli iz avtomobila. CM) tej priliki je tudi drugi inženir pobegnil. Orožniki so se opustili na lov za zločincema, ki sta' se branila z orožjem. Med streljanjem sta ubila še dva orožnika. Morilca sta bi-1 la najprej ranjena z revolvor-/skrmi streli, nato pa aretirana, nakar so ju odpeljali v zapore ,v Judonburgu. En zločinec je star 20 let, drugi pa samo 13 let.
STRAŠNA DEJANJA 13 LETNEGA TOLOVAJA V NEMČIJI.
18. novembra sta ipri Huttcri-bergu na Koroškem dva mlada zločinca ustavila avtomobil in z revolverskimi streli ubila šoferja. Z njegovim avtomobilom .sta se nato odpeljala v kibudsko dolino, kjer .sta pusti-1 la avtomobil na cesti. Od tam sta odšla v okolico Perhaua na Štajerskem. Blizu tega kraja, sta potegnila vrvi čez cesto. Proti osmi uri zvečer je po ce-
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
•i.
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
Bohinjsko jexero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
-	-'.'J wmm
1- . .ju A.. ■ ' ".■■■'.
.lliRM- .l'-L ■
J'JJKH.
;j M«. «t
ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO
IGRE
Kdda, drama v 4. dej..........60
Marte. Semenj t Richmond o. 4.
dejanja-------------------------M
P repel uh, na rudna pravljica t d.
dejanj lli ....................4o
Tmnlkmw sajne n* Mihlaviet veter. Mladinska Igra a petjem w
B. dejanjlb___________________________M
R. (J. K. lirama ▼ 3 dejanjih •
predigro. < Ca peki. ves. ___________45
Bsrtsar. S. dejanj, trna vesana .......75
Vrtinec, drama v 3 dejanjih _______ .45
Za krit te svak »da. igrokat v 5.
dejanjih_______________Si
Ljudski edeci
*. mw. Pe 12 letih. 4..dejanja_________JU
11.	sv. Zafiravljivee............. M
12.	sv. Skepoh ..................M
Zkirka ljudskih l«wr:
I. snopi«. Mlin ^>d mmIJ* Sv.
Neia. Sanje ...............................M
18. snopIC. Vestelka. Smrt Marije Device. Marijin otnk _______________M
14.	snopUL Sv. BeAtJan. Jonatka deklica, Materin blagoalov ______ .30
15.	anopUL Turki pni Dunajem. Fakjela te Neta------M
3Ql snopi«. Sv. Just; LJukexen MartJInecm atraka —--—-
KNJIGARNA MGLAS NARODA" m ST.f Np YORK
povestih in igrali. Čoževka s*; je takoj ujela na besede in priznala, da jih tarejo mnogo skrbi, nesreče pri živini in drugo, najbolj pa skrb, ker i-majo tako številno družino. Pri Coževih imajo namreč kup otrok, vsako leto po enega kakor orglice. . . "Pa .se vam da pomagati," je trdila ciganka, (da boste kljub številni družini • iu uimam srečni. Mi znamo 'napraviti, da bo iz hiše izginil I vir nesreče."
Ciganka je medtem izvlekla iz torl»e koren. "To je čudovit .koren,*' j<> pojasnjevala. Naj |prej ga je dala v roke gospodarju, ki ga je moral trdno ti-jščati in ves čas strmeti cigan-' . ki v oči. Janez Což je bil —| tako sodijo zdaj za trdno —j brž hipnotiziran. Saj je imela ciganka sila oster pogled in Janez je bil po tistem, ko je stiskal koren in zrl ciganki v oči ves omoten. Malo zatem se je zgodilo isto s Čoževo ženo. Odslej sta bila brez vsake volje. Ciganka ju je najprej uve i rila, da je vzrok nesreč v hiši j dvoje lobanj, ki jih imata ne i vede zakopane v kotu- hleva. Prva lobanja je človeška, druga mačkina. Cigani jo bodo našli, izkopali in uničili in potem bo pri Cožeih šlo vse v srečne dni. Nato je velela ciganka, naj prinese gospodinja kurje jajce. Ciganka je jajce prijela z dvema prstoma in ukazala Janezu Cožu, naj z enim udarcem jajce razbije. Janez Coz je to takoj storil, ciganka pa je porabila vso svojo zgovornost in oba Čoževa sta videla, kar jima je trdila črna prijateljica: ko je Čož razbil jajce, se je iz njega izmertala mačkina glava. Iz odprte lobanje jc si kal jezik, na koncu jezika je bila dolga črna ščetina. . . Janez in njegova žena sta cd strahu kar drgetala.
"Glejta, to je že eden izmed vzrokov vaših stalnih nesreč. Zdaj smo izvoru že na sledi. V teku treh dni bomo poiskali še drugo lobanjo, ta je
dni doma. Otrokom nista raz-' odela, kaj se jima je primeri^ jlo. Ko pa so trije dnevi minil: in ni bilo ciganov od nikoder, kašče pa prazne in Coževi brez I beliča, sta Coža povedala do-'godovščino sosedom in dogodek je prišel na uho oblastvom, ki so ugotovila, da je vse, kar se govori po Ješčah o srečanju s cigani, re<snica. Bog vedi, koliko podobnih sleparij so'cigani izvršili še drugod, kjer čakajo, da rok poteče in se ci^a ni vrnejo.
RADOHOVA VAS,
24. novembra-1
Prejšnji teden smo imeli v j našem okolišu večjo senzacijo i zarad požigalnih nagnenj služ-! kinje Rozalije Kraljeve, ki je v teku enega dne zažgala dve domačiji. Sentvidski orožniki pa so brž razkrinkali nevarno j požigalko. Ob aretaciji je pri-j znala, da je namerjala ob prvi priložnosti zažgati še tretjemu sosedu. Zdaj, ko tiči Roza za zapahi višenj>kega sodišča, bo do imeli v velikem Gabru mir pred drzno žensko.
Ko se še ni polegla govorica o požigalki Kraljevi, se širijo govorice o drznih sleparijah ciganske trojice, ki se klati po Dolenjskem. Druščino tvori trojica: cigan, njegova žena in sin. Očetu je okrog 50 let, sinu okrog 25, ženi pa 45 let. Iz kraja v kraj se prevažajo na dvovprežnem vozu. Kjerkoli opazijo sumljivo trojico, naj jo predajo orožnikom. Ko so cigani zavohali nevarnost, so jo jadrno odkurili bogvekam. So iz rodu Nikoličev. Okrog Prim-skovega so osleparili več kmečkih dj-užin. Na več krajih so u-speli tudi s hipnotizmom in sleparije so jim bile j>recej do-bičkanosne.
Značilen je dogodek, ki «se je odigral v vasi Ješčah ob vznožju Primskovega. Ciganska trojica je potrkala na vrata pri Čožovih. Navezali so z gospodarjem in gospodinjo, ki sla bila sama doma, razgovor in so jima kar ob začetku izreki' sožalje, ker jih preganja nesreča. "O, mi vemo, da ste revčki in nesrečneži,*' je poudarjala zgovorna ciganka, tip, kakršnega nahajamo v romantičnih
» □ □
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H.
-==== 1 ==-
Ura je že naznanjal i fiolnočno uro, znani berlinski prodajah« zemljišč in borzi junec Rudclf Werder pa je še vedno •klonjcn nad knjigami pri svoji pihalni mizi. Glavo si podpira z rokami. Izdelsl yj svoj letni zaključek, četudi se je že pred piecejHiijim časom umaknil rz svoje trgovine, ki mu jc v javnosti prin« sla mnogo apoštova-nja. Ba navzlic temu jc vestno svoje piejenike, dohodke od svojih poc-estev in obresti zapisoval v borzo. Vse to je vpisoval v knjigo, po čije velikem obsegu je bilo mogoče sklepati, da je bila trgovina Rudolfa Werderja zelo obsežna.
Pa je bila ae druga knjiga, na čije straneh so »e tudi vrstile številke, to pa niso bili dohodki na borzi in ne dohodki iz njegovega podjetja; o*i edini je vedel, kaj je bilo vpisano v tej knjigi ter ve tudi sam za svoje drugo, tajno opravljeno .lelo. Nikdo ui ničesar dotimeval, kaj dela Rudolf Werder J cko ni bil finančnik, poznani borzijanec in prijazni, malo si-j len privatnik.
Pred nekaj leti je Rudolf Werder *tal pred polomom, tudi njemu so bile strahote inflacije usodepolne in so uničile njegovo podj«rtje. V onem času je Rudolf Werder tudi izgubil vojo ženo, svojo vroče ljubljeno ženo, ki je bila zanj na svetu navišje bite. Usoda jo je obvarovala, da ni doživela poloma.
Svojo hčer, edrnega otroka rz svojega srečnega zakona, očetovega malika po mif^ti materini *mrti, je poslal v vzgoje-»alni zavod. Gospodarske t«žkoče se je niso smele dota'kniti,