Poštnina olačana v gotov!ut Maribor, ponedeljek 25. januarja 1957 ARIBORSKI Štev. 19«. Leto X«. (XVIII.) Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prcjeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen ua dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 99 Ud ki voda [Pomemben Blumov govor v lyonu Te dni je ves svet priča o globoki resničnosti tega narodnega rekla. V Beogradu se je včeraj podpisal pakt o večnem! prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Krik krvi, ki spaja vse južne Slovene in ki ja skozi mnoga desetletja votlo odmeval po Balkanu, je vendarle prevpil vsa tista žalostna nesoglasja ter neskladja preteklosti, ki so preprečevala tesnejše sodelovanje med obema bratskima slovanskima narodoma na Balkanu. Kri je li la močnejša od vsega onega, kar je b lo od zunaj zaneseno z namenom razdvajanja in cepljenja balkanske slovanske nevarnosti. Ta kri pa se je navzlic vsemu Vedno znova oglašala in venomer terjala, da se vsi južni Slovenci izmirijo, pobotajo in tesno drag na drugega naslonijo. Temu kl!cu krvi je globoko prisluhnil blagopokojni kralj Aleksander Ujedinitelj, !t‘ je pred dvema letoma in pol prekinil molk ter s svojim prvim sestankom z bol-K£.rskim kraljem Borisom v Varni 3. okto kfa 1933 ustvaril prve osnove jugos.Oven-sfco bolgarskega pcbratimljenja in spo-pr.:jateljeii>a. Dotlej js zavest iste krvi ter iste rasne skupnosti zavzela vse širši razmah, dokler tii bilo z obiskom bolgarske kraljeve dvojce v Beogradu 12. decem-l3f.a in s posetom blagopok. kralja Ujedin;telja !•> kral:ice Marije v Soiiji 27. septembra 1934 kriku krvi zadoščeno ter 113 g'"hoko in široko začrtala ena poli-na 1'n.ija, ki je z včerajšnjim podpisom ZYeze večnega jngoslovensko bolgarske' 8a prijateljstva doživela svoj pomembni ^ključek. Ves svet se je sedaj iahko prepričal, da krj nazadnje zmaguje ter da so Y njenem misteriju skrivnosti, ki povzroča, da so vezi med obema bratskima narodoma močnejše in čvrstejše nego na-Prant kateremukoli drugemu narodu na Ne moremo ločiti varnosti Francije od evropskega miru Mariborska biljardna atrakcija — 6:2 Ljubitelji biljarda, ki jih je v Mariboru precej, so imeli v soboto in včeraj priliko občudovati dovršene biljardne igre, in sicer v kavarni »Jadran«, kjer se je vršila prva večja biljardna prireditev v Mariboru. Na iniciativo vnetih mariborskih biljardistov in vrlega propagatorja biljardnega športa kavarnarja g. Šereca se je vršila biljardna tekma med reprezentancama Maribora in Gradca. Gradčani so za tekmo določili svoje najboljše igralce, pa tudi Maribor je poslal v boj svoje najboljše sile. Izkazalo pa ,se je, da nas v PARIZ, 25. januarja. Ob priliki velike manifestacije levičarske fronte v Lyonu je imel predsednik francoske vlade Leon Blum na banketu, ki se ga je udeležilo 2000 oseb, napovedani pomembni govor. V svojem govoru se je dotaknil tudi nemško francoskih odnosa je v ter je izjavil: Potem, ko je mednarodno časopisje napovedalo, da bom obravnaval ta problem, ne morem več molčati. Po Edenovem govoru v spodnji zbornici ter na predvečer govora kancelarja Hit- __________________________________________ lerja v Berlinu, je prav koristno, da se znova poživi spomin na miselnost franco j te.j sportni panogi Gradčani daleko nad-ske vlade. Mi smo bili in smo vedno pripravljeni, da pristopimo z vso odkrito-: kriljujejo, kajti reprezentanca našega me-stjo obravnavanju splošnejših problemov, ki se tičejo političnega življenja obeh' velikrh držav. Pojem o direktnih razgovorih med Francijo in Nemčijo sl razlagam kot trajen sporazum med Francijo in Nemčijo, ne da bi tudi druge države bile udeležene pri razgovorih alj rešitvi tega vprašanja. To pa ni metoda, ki jo zagovarja francoska vlada. Mislim, da ravnam v duhu realizma, če ugotovim, da nočemo ločiti varnosti Francije od evropskega miru. Mi smo prepričani, da ne more nobeno dvostransko jamstvo napram Franciji nuditi Franciji sigurne varnosti. To prepričanje se izraža v toii napačno umevani formuli o nedeljivosti miru. Mi ne moremo biti v Evropi neprizadeti opazovalci. Mi smo v članstvu Društva narodov, zvesti svojim načelom in zvesti svojemu paktu. Navezali smo prijateljstva, ki jim ostanemo do konca zvesti. Naš cilj je, celotna preureditev evropskega problema. Tudi sem mnenja, da ne kaže, da bi Nemčiji predlagal] nekaj, kar bi bilo enakovredno kakšni trgovski kupčiji. Pravtako smo daleč «d tega, da bi zapadli nevarni misli, da bi bila Nemčija nekega dne radi zaostritve gospodarskih težav »tak prisiljena, da prosi za pomoč in da sprejme gotove pogoje. Tudi nočemo sumiti v mirovno pripravljenost, ki jo je razglasil kan celar Hitler ob priliki nekaterh slavnostnih prireditev. Če bi se pa nekega dne sklepale pogodbe, potem se smejo in morajo skleniti samo v duhu zaupanja in na osnovi enakopravnosti. SmtmAMtika ka&ot oš ftoiafm: 300.000 žjudi Stez slteke NEWYORK, p5. januarja. Vesti o sever noameriških poplavah so vse strahotnejše. Število brezdomcev se ceni na 300.000. i\« vil . ui iiaiuviu ua , . ^?'kanu in vsem svetu. Prokletstvo pre- Smrtnih žrtev jo doslej 100 m so doslej tekiesti je hvalabogu zatonilo. Potek včerajšnjih zgodovinsko važnih “ dedkov v Beogradu je bil sledeč: Po slovesnem sprejemu na beograjskem kolodvoru sta se Kiiiseivanov in predsednik ,nde dr. Stojanovič poljubila ter je v ^vorskj čakalnici izrekel beograjski žu-Vlada Ilič dragemu, odličnemu gostu nn'o u pi-Nrčno dobrodošlico. Ob 11. do- Mdsie je bil v našem zunanjem ministr-flvu slovesen podpis pakta večnega pri* !ateIJstva med Jugoslavijo in Bolgarijo, Jjakar jo bil predsednik bolgarske vlade ,r- Kiijsaivanov sprejet v avdienci pri nezu namestn‘ku Pavlu. Pomembne in *a bodočnost na Balkanu važne besede ta spregovorila predsednik naše in bo!* jurske vlade na slavnostn’ večerji, danes se Kiiiseivanov odpelje na Oplenac, da ‘" tamkaj nokioni na grobu tvorca nove Politike pr i velistva ter bralstva na Bal« J*'1"1, zlasti med obema bratskima Južno-^ ■>vc»v k'ma državama blagopokojiiemu 'teškemn kralju Aleksandru U'ed‘nitelju. Bes :, :o pakta o večnem prijateljstvo !!^ .!,,go?!pViia ;n Bolgarijo se glasi: , Vel krali Jugoslavije in Nj. Vel. f rnM T' arov sta se nrežeta /. duhom do-igif'53 s°scds'va, vzajemnega zaupanja in jenoma prijate! stva, ki je značilen za -■'Rtofe2c odnog?ja med nlmuna državama našli 20 trupel. Beda je strahotna. Ljudje zmrzujejo v snegu in mrazu. Prezident Roosevelt je naslovil na ameriški narod oklic, da se z zbirkami zagotovi Rdečemu križu najmanj 200 milijonov dolarjev za olajšanj© gorja v poplavljenih pokraj nah. V Cinclnati, ki ga je poplavil Ohio, je va-lovje odneslo velikanske tenke petroleja. Pretežno število cest v Clncinati je do 6 m pod vodo. v mnogih mestih v Cincina-tu, Louisvillu, v državi Kentucki je prekinjena vsaka oskrba z ločjo in pitne vode. Izbruhnila je epidemija hr'pe in je b?lo v držav! Ohio izpraznjenih 7 naselbin, v državi Indiana 5, v državi Arkanzas 2 v dr- žavi Illinois 4. V Hendersonu je utonilo 10 oseb. Državna kaznilnica v Francfortu, ki je bila popolnoma obdana od visokih voda, se je morala izprazniti. Ob tej priliki je nastal upor kaznjencev, ki so ga koma! zatrli s strojnicami vrh kaznilniških zidov Kriminalni elementi so povsod na delu, da izrabijo položaj in so varnostni organi o-sredotočeni v poplavljenih pokrajinah. Le tošnja katastrofa spominja na leto 1884., ko je pr šlo 800 ljudi ob življenje in je bilo uničenih preko 10.000 hiš. Noč in dan je 14.000 mož na delu pri ojačenju še ostalih jezov. V letalih pošiljajo serum proti tifusu in drugim epidemijam v poplavlenih po krajinah. Na tisoče farmarjev ob Missisi piju je na begu iz strahu pred možnostjo poplavne katastrofe kakor leta 1926. PARIZ, 25. januarja. V Ženevi se je o priliki posvetovanj med zunanjim ministrom Delbosom in turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom dosege! sporazum v tem smislu, da dobi Sandžak Aleksan-drette široko avtonomijo . v urejevanju notranjih zadev. V zunanjepolitičnem in «_________________________________________ carinskopolitičnem oziru ostane sirska suverenost nad Sandžakom Aleksandre-tc. Društvo narodov določ za to ozemlje posebnega komisarja, ki je vedno Francoz. Razen tega skleneta Francija in Turčija za to ozemlje veljavno vojaško zvezo. trd ra v no prenrlčan, da !>n?(a konsolidacija in t^b srečn‘h odnošajev služila na zunanje zadeve ju verstvo, ki sta izmenjala svoja pooblastila, sestavljena v dobri in predplsni obliki ter sc nato sporazumela o naslednjih odredbah: . Čl. 1. Med kraljevino Jugoslavijo in kra [jevino Bolgarijo bosta obstajala neporu in hV.scostanju njun h dveh sosed- jšljiv mir ter iskreno in (rajno prijateljstvo. a in br !‘kih narodov, želeč, da bi pri-6li?V?‘a 'Hv miru na Balkanu, odlo-Ja skleniti po"! dbo o prijateljstvu med ioAii' iav 10 1,1 i,°i!jari’<> ter sla za to do-. a za svoja pooblaščenca: NJ. Vel. kralj i^lavHe g. dr. Milana Stojadinoviea, s °d?edu!ka m'nistrskega sveta in mlni-a za zi»n;?nio zadeve. NJ. Vel. kralj Bol-,‘r°v na {jr Kjuselvanova, pred- niinistrskega sveta in ministra za Čl. 2. Ta pogodba bo ratificirana in bo-sta* ratif kaciji izmenjan) v Beogradu v čim krajšem roku. Stoalla bo v veljavo onega dne, ko se hosta ratifikaciji izmenjali. 24. januar 1936 ni samo pričetek nove dobe med obema južnoslovensklma bratskima narodoma, ampak tudi napoved nove dobe na Balkanu. Kakor se Je resničnost rekla da »kri ni voda« Javljala v vseh neštetih pomembnih obojestranskih obiskih državnikov, visokih cerkvenih dostojanstvenikov, pevcev, časnikarjev, gledaliških igralcev, književnikov, slikarjev, gospodarstvenikov in celo športnikov v zadnjih dveh letih, tako naj se tej neugnani težnji po .sodelovanju in pomiritvi nudijo možnosti še dalekosežnejšega, širšega zamaha z ustanovitvijo južno slovenske kulturne ter gospodarske zbornice v Beogradu ter Sofiji, z ustanovitvijo južno slovenske carinske unije ter organiziranjem jugoslovenskili konzulatov v bolgarskih ter bolgarskih konzulatov v jugoslo-venskih gospodarskih in kulturnih središčih. sta je bila poražena v razmerju 6:2. Graški biljardisti so prispeli v Maribor spremstvu 30 »kibicev« in so jih mariborski biljardisti sprejeli v soboto popoldne v kavarni »Jadran«. Goste je pozdravil v imenu mariborskih tovarišev nestor biljardnega športa v Mariboru g. F. Ben-der, za prisrčne pozdravne besede pa se mu je zahvalil predsednik graškega biljardnega kluba g. Allmer. Samo tekmovanje se je pričelo v soboto zvečer. Pov-dariiti moramo, da je ta prireditev zbudila izvredno veliko zanimanje, kajti kavarna je bila nabito polna vnetih mariborskih kibicev. Prišli so starejši in mlajši kibici ter so bili skoro polnoštevilno zbrani vsi pripadniki biljardnega športa, tudi tisti, ki morda dolgo vrsto let niso imeli keja v rokah... Sobotno tekmovanje je obsegalo po raz poredu 4 igre, od katerih so Gradčani odločili v svojo korist 3, dočim se je ena partija končala v korist Maribora. Rezultati prvega dne so bili: Štern (G):Poš (M) 3002232, Koser (M) : Leimveber 250:230, Czazuiczewski (G) : Hobacher 500:39, Bock (G):Jug (M) 250:180 Najzanimivejša partija je bilo srečanje med Iiobacherjem in Gradčanom Czezuiczewskim, ki se je končala v 7 serijah. V tej partiji je Gradčan napravil prvič 256 pointov, drugič pa 241. Včeraj dopoldne se je vršila v kavarni »Jadran« gledna partija med najboljšima Gradčanoma in sicer sta se producirala dr. Haranlambus in Czezuiczewski, ki sta igrala do 600 pointov. Ta partija je bila zelo zanimiva ter je nudila raznih variant in sunkov, amerikanskih serij, dou-blov in triplskih sunkov. Oficielno tekmovanje se je nadaljevalo včeraj popoldne Tudi včeraj niso imeli naši zastopniki sreče, kajti odločili so v svojo korist le eno partijo. Rezultati: Opolzer (G);Ben-der (M) 500:372, Samlizki (G):Potučan (M) 300:95, Lepej (M):Seidl (G) 250:195 in Kreuzig (G): Mešiček (M) 250:130. Tek movanje je trajalo včeraj do 19. ure. Gostje so izročili našim tekmovalcem li črno zastavico, g. Serec pa je Gradčanbm poklonil krasno plaketo. Bilanca prvega mednarodnega biljardnega turnirja v Mariboru Je sicer za Maribor negativna, vendar je prireditev dokazala, da je pri nas za to panogo športnega udejstvovanja silno mnogo zanimanja, tako da so se biljardisti odločili, da po vzorcu sličnih klubov v tujini ustanovijo svoj Biljardni klub, ki naj zbere pod svojim okriljem vse pripadnike biljardnega športa. V to svrlio se jo osnoval včeraj pripravljam odbor z g. Benderjem na čelu. ki bo izdelal pravila, nato pa v kratkem sklical ustanovni občni zbor. -en. fkte6dm gtedattm MARIBORSKO GLEDALIŠČA Ponedeljek, 25. januarja: Zaprto. Torek, 26. januarja ob 20. uri: »Baron Trenk«. Gostuje operni pevec Boris Arh!pov. Sreda, 27. januarja: Zaprto. Vojna idila pred Madridom nja pri pobiranju, oziroma plačevanju morajo vzdržati vseh tekočin, kakor tu h iurtjejija fo svila Odmevi poroka nizozemske prestolonaslednice Ob priliki poroke nizozemske prestolonaslednice v Ilaagu so bile zgrajene velike tribune za gledalce, ki naj bj odtod opazovali poročne svečanosti. Cene posameznim prostorom pa so bile tako visoke, da se jih radovedno občinstvo ni poslužilo. Tribune so ostale na ta način večinoma prazne. Od 30.000 sedežev jih ie bilo prodanih komaj 2000 do 3000. Neka tvrdka, ki je zgradila najlepše in najdražje tribune in ki je morala plačati mestni občini nič manj kakor 82.000 goldinarjev, je zašla radi tega v denarne težkoče. Neki amsterdamski trgovec je izgubil na la način 35.000 goldinarjev in je bil prisiljen napovedati konkurz. Poleg teh dveh imenovanih »tribunarjev« ie utrpelo znatno škodo še mnogo manjših trgovcev v skupnem iznosu 20,000 goldinarjev. Pohlep po prevelikih dobičkih je torej prekrižal račune vseh onih, ki so nameravali izrabiti to' redko priliko v svoje zasebne spekniacJjske namene. Mar ne veš ...? Trdo kožo na nogah odstraniš takole: Pripravi si tople vode in v njej drži noge 10 minut. Ker se pa voda hitro shladi, imej več tople vode pripravljene, pa si jo prilivaj, če se voda shladi. Nato si noge hitro obriši in odmočeno trdo kožo z neostrim nožem postrgaj, a ne reži! Nato si namaži ostalo trdo kožo s pet procentnim saHoilovim kolodijem (dobiš v lekarni), in ko se kolodij posuši, pusti dva dni, Nato si spet noge skopaj, kožo postrgaj in spet namaži. Tako ponavljaj vsaj petkrat do osemkrat in trda koža bo izginila. Cim pa opaziž, da se je začela trda koža spet delati, si noge takoj skopaj in namaži. Poglej pa tudi čevlje, če morda ni podloga v čevlju strgana, kar je vzrok raznih otiščancev in trdo kože. Pri izpadanju las pomaga, če si lasišče enkrat na dan in skozi mesec dni namažeš s tole tekočino, ki si jo daš v lekarni napraviti: dva grama kiniua, 20 gramov sivkinega cveta, pol grama resoroma, 170 gramov alkohola (70°/"). Pred uporabo stekleničico dobro stresi, nalij malo na bombaž (vato) in si otiraj kožo na slavi. Tudi večkratno striženje pomaga včasih pri izpadanju las. Pretrdo zobno ščetko omehčaš, če jo položiš za nekaj ur v vroče mleko in nato izpereš v mlačni vodi. Ce je ščetka še vedno trda, tedaj ponovi to večkrat, pa se bo zmehčala. Podplate čevljev večkrat namaži s firtiežem, da ohranijo prožnost in so trpežnejši. Da obnovimo lesk dragih kamnov jih položimo za nekaj časa v mandljevo olje. Nato jih izbrišemo z alkoholom. Umazan klobuk najlepše osnažimo s svežim kruhom. S sredico zdrgni klobuk, posebno umazane dele, nato ga zbriši s čisto krpo in skrtači. Marsikdo ne ve, da je kri jegulje zelo hud strup za še tako majhno ranico. Tako zastrupljenje celo zdravnik težko ugotovi. Torej sc pazite pri jeguljah, kadar jih pripravljate. Zanimivi beraški znaki Zanimivo, kako si berači v Zagrebu pomagajo z znaki. Na vratih hiš so se ž,c precej časa opazovali čudna znamenja, ki so na prvi pogled sicer podobna čačkam, ki jih rišejo objestni otročaji, a se vendar vidi, da je v njih neki pomen. Oni dan pa so opazili nekega berača, ki je na vrata hiše, v kateri je prosjačil, s svinčnikom narisal krog in ga prečrtal. Poročevalec je beraču sledil, ga povabil v gostilno in mu tam z malico in pijačo razvezal jezik. Berač mu je razložil ne- . katere beraške vzajemnosti. Ce K- na vratih pod ključavnico zarisana navpična črta, pomeni to: Pozor, tu stanuje policaj! Prečrtan krog, zraven pa črka »p<: pomeni, da se v hiši dobi pol dinarja, a samo ob petkih. Krog s piko na sredi opozarja na radodarne stanovalce. Trije trikotniki, zraven pa križ povedo beraču: Tu stanujejo tri stare, zelo pobožne ženice. Kuharice se tožijo Najnesrečnejše bitje na sve-tu je pač menda kuharica. Če kuha dobro, tedaj poje družina vse, kar pride na mizo in ne ostane zanjo ničesar več. Ce kuha slabo, tedaj ji gospodarji prav gotovo odpovedo službo. Če je kuharica lepa, je nima rada gospa, če je grda pa gospod-Najboljše je tedaj, da kuharica ne M1*} ne predobro in ne preslabo, da ni ne lep^ in ne grda. Izbrati si mora torej takega moža, ki je skromen v jedi in še skromnejši v ljubezni. I Spomnite se CM D! fiifj Mariborski fijakerji proti nočnemu avtobusnemu prometu Pri »Gambrinu«' so imeli v soboto zvečer svoj redni letni občni zbor prevozniki iz bivše mariborske oblasti, včlanjeni v Združenju prevozniških obrtov v Mariboru. Zborovanje je otvoril in vodil agilni predsednik I. Sluga, ki je uvodoma pozdravil zastopnika mestne občine mariborske podžupana g. F. Žebota, mestnega obrtnega referenta dr. Senkoviča, zadružnega nadzornika Založnika, delegata posameznih poverjeništev iz Celja, Ptuja, Murske Sobote itd. ter zastopnike Združenja prevozniških obrtov iz Ljubljane. Nato je g. Sluga v kratkih obrisih podal svoje predsedniško poročilo, v katerem je omenil vse težave, ki tarejo prevozniški stan ter prizadevanje združenja, da se izboljšajo gospodarske prilike. Iz tajniškega poročila g. Antoina Kre-peka je razvidno, da šteje združenje skupno 273 članov, in sicer 123 avtoiz-voščkov, 55 avtoprevoznikov, 69 voznikov s konji in 26 fijakerjev. V letu 1936 ie bilo izbrisanih 25 članov, na novo pa se je prijavilo 13. Ob tej priliki je g. Krepek omenil, da se navzlic gospodarski krizi in velikemu številu avtoizvoščkov in prevoznikov zlasti v mestih Maribor, Celje in Ptuj, še vedno oglašajo novi prosilci, ki želijo imeti dovolila, ter je Združenje primorano, da se izjavlja proti ugodnim rešitvam takih prošenj, ker že dosedanji avtoizvoščki, prevozniki in fijakerji komaj životarijo in to radi visokih režijskih stroškov in davkov, ki so že marsikaterega člana prisilil, da je prenehal z obratovanjem in da je še svoje prejšnje premoženje porabil za obrt, ki se pa ni rentirala radi velike konkurence. Zlasti avtoprevozniki so bili v zelo težavnem položaju radi strogega postopa- 15% takse po tarifni postavki 101. Za omenjeno takso se je vršila dolga borba in je končno upravno sodišče v Celju razsodilo, da je tolmačenje čl. 101 po finančnih oblastih nezakonito in je finančna direkcija v Ljubljani že izdala navodilo, da se te takse ne pobirajo več. K predlogu o cestnih fondih je mariborsko Združenje sporazumno z ljubljanskim združenjem predlagalo razne spremembe in dopolnitev, v kolikor se tičejo voznikov z motornimi vozili irs šoferjev, ter je tudi sklenila, da se bo za naprej zlasti za mesta Maribor in Celje izjavila proti izdaji novih dovolil, pozitivno pa le tedaj, če se katera obrt zbriše. Iz blagajniškega poročila, ki ga je po- dal tudi g. Krepek, je razvidno, da je znašal denarni promet v preteklem letu Din 64.003.30. Premoženje Združenja znaša 34.902.48 dinarjev in se je napram letu 1935 povečalo za okrog 3000 dinarjev. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Pavalec, ki je predlagal odboru razrešni-co z pohvalo, kar je bilo soglasno sprejeto. Tudi je bil sprejet proračun za leto 1937, in sicer znašajo dohodki 33.500 Din, prav toliko, tudi izdatki. Na občnem zboru se je obravnaval tudi predlog mariborskih fijakerjev, v smislu katerega naj bi se ukinil nočmi promet mestnega avtobusnega podjetja, zlasti pa ■naj bi se izvršila ukinitev nočne avtobusne vožnje z glavnega kolodvora pri zadnjem ljubljanskem vlaku. Obravnavala so se še razna važna aktualna vprašanja. tičoča se interesov prevoznikov, nakar je g. Sluga zaključil lepo uspeli občni zbor. Volitev letos ni bilo, ker je bila sedanja uprava lani izvoljena za dobo 3 let. V kta&jestou Žene Največja sovražnica ženske lepote Med največje sovražnice ženske lepote prištevamo nedvomno debelost ali ta-kozvano korpulenco. Prekomerna maščoba napravlja človeka starega. Star pa bi menda nikdo ne bil rad. Mnogo je debelih ljudi, ki bi radi postali bolj suhi, katerim pa vse dijete nič ne ne pomagajo. Strokovnjaki so mnenja, da postane človek debel tudi v tem slučaju, če pije mnogo vode. To zavisi od tega, ker rabi njegovo telo mnogo vode in ker sliči tak človek gobi, ki jo moramo sproti močiti v vodi, da se napihne. Onim gospodičnam, ki nagibajo k debelosti, ne bi priporočali, da pijejo vodo. Jahači in akro bati, ki polagajo na svojo vitko linijo« veliko važnost, vedo jako dobro, da se di sladkarij. Ljudje, ki imajo veliko poželenje po tekoči hrani in vodi, so navadno vedno žejni. Kaj naj tedaj napravijo, da bo ta žeja končno utešena? Prvo in poglavitno pravilo za te vrste ljudi je, da pri zavživanju hrane strogo pazijo na to, da niti med jedjo, niti po jedi ne zavžijejo nobene pijače. Če pijemo med jedjo ali pa neposredno po jedi, gre voda istočasno s hrano v želodec in se prebavi šele čez nekaj ur. Šele po dveh ali treh urah, ko je že hrana prebavljena, šele tedaj lahko mirno pijemo tekoče stvari, ne da bi s tem povzročili mešanje vode s hrano v želodcu. Voda gre takrat samo skozi želodec in črevesje, ki ga temeljito izpere. Sadje in zelenjava vsebuje približno 90 procentov vode,' to se pravi one vo- de, ki je bila vsrkana v rastline iz zemlje in ki je prečiščena v sadu rastline še predno je sad dozorel za vživanje. Zelenjava in sadje sta zelo priporočljiva jedila, ki pa morajo biti pripravljena na ta način, da ne vsebujejo maščobnih snovi, sladkorja in slično. Takšno hrano morajo mlade dame zavživati, če hočejo postati oz. ostati vitke. Vedeti moramo, da tvori sadje, mešano s sladkorjem, eno izmed najredilnejših snovi, ki pri svojem kroženju skozi telo odjemlje telesu vodo, jo izloča od redilnih snovi in povzroča na ta način znaten porast na teži. Tudi soli se moramo izogibati, če težimo v »debelo stran;.. Sol igra namreč v našem organizmu prav posebno vlogo, ki je ne smemo podcenjevati. Osem gramov soli povzroči lahko, da sprejme telo še liter vode več, kakor bi ga sicer potrebovalo. Če zavžijemo tedaj osem gramov soli. moramo , biti že vnaprej pripravljeni na to. da bomo kaj kmalu pridobili na svoji teži za 1 kilogram. Za debeluharje je prav priporočljiva citrona. Njen, sok jemlje namreč telesu precej redilnih sno- vi in deluje v praven shujšanja. V slučaju, da nekateri citronovega soka ne morejo samega zavžiti, ga lahko pomešajo z medom. Dame,-ki imajo tak poklic, da morajo ostati vedno v primerni vitki liniji, pijejo citronin sok v prav malih požirkih, tako da te požirke pravzaprav komaj čutijo. Če se že prištevamo med one, ki so napovedali boj debelosti, ne delamo tega samo radi lepote, sa je znano, da so tudi mnogi debeli ljudje vseeno lepi, temveč radi tega, ker nas telo k temu samo opozarja. Prevelika debelost ovira delovanje naših notranjih organov, ovira pa tudi sicer človeka pri delu. V šoli. Učitelj verouka: »Povej mi, Milanček, kai se je zgodilo z Jezusovimi učenci?«' Učenec (po dolgem premišljevanju): »Zdi se mi. gospod katehet, da so vsi pomrli.« Newyork v bajni razsvetljavi V M a ir i b o r u. clnc 25. T. 1937. Mariborski »V e c e r n J k« Jutra ■ - -.-tam Stran 3. r?"* HUufflotslt£ m Aližfe mgu'u& —■——i ■ !■—mm—...... Na poijčanski postaji zgorel italijanski vagon Ko je sinoči okoli 8. ure prispel tovorni vlak št. 554 na postajo Poljčane, je postajno osebje opazilo, da prihaja iz nekega italijanskega vagona gost dim. Takoj so vagon odklopili in ga postavili na stranski tir. Ko so vrata vagona odprli, so udarili iz vagona plameni. Takoj so pričeli z gašenjem vagona, ki je bi! na- tovorjen z juto. Na kolodvor so pribrzeii tudi poijčanski gasilci, vendar so bila vsa prizadevanja, ^a bi požar pogasili zaman in je vagon s tovorom vred pogorel. Ogenj je najbrže nastal radi iskre, ki je uhajala v notranjost vagona. Vagon s tovorom je bil namenjen v Čehoslovaško. Škoda radi požara je precej velika. Usodna nesreča trgovca Smeha pri moto-skiioringu Tudi zimski šport terja svoje žrtve. Včerajšnja nedelja je beležila prve slučaje nesreč v letošnji zimskošportni sezoni, pkupiiia Radvanjčanov sc jc včeraj v zimskošportnem veselju podala v moto« Gaia redufa jringu proti Slovenski Bistrici in navdušeno zdrsela mirno Hoč in Slivnice. f*ri Polskavi pa sc je radvanjskemu trgovcu Smehu nenadoma spodrsnilo, padel je iz vrste in priletel tako nesrečno in s toliko silo na tla. na mu je glavo skoro skalpiraJo in da je nezavesten ter 's Drebito lobanjo obležal na cesti. Ostali tovariši so mu takoj priskočili na ponvoč in so oskrbeli uje s v prevz v tukajšnjo splošno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju pa se je smučala 34 letna soproga beograjskega trgovca Kristina Rotnerjeva. Po nesrečnem naključju je treščila v bližnji zid in je obležala z zlomljeno desno nogo nad NAŠIM NAROČNIKOM! Cenjene naročnike prosimo, da nam vse zaostanke na naročnini nakažejo najkasneje do 31. januarja, ker bomo tega dne vsem brez razlike, ki bi ne izpolnili svojih obveznosti, list ustavili. Uprava »VEČERNIKA«. l.l.f K. Maribor in so oskrbeli njegov prevoz v tukajšnjo kom do koroškega kolodvora, kjer so jo prevzeli vrli mariborski reševalci ter jo odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico. NARODNO GLEDALIŠČE. Boris Arhipov, ki nastopi jutri v torek 26. tm. v naslovni partiji o tl r i e Franc, predsednik pripravljalnega odbora. V svojem fjOvoru je orisal delo pripravljalnega odbora /a ustanovitev zadružne tekstilne. Jovarne. O zadružni misli, nje pomenu 'Hjriameni' je spregovoril številnim iiav-ki s«* napolnili dvorano Narodnega 'tania, g. V e I i k o n j a Jože, šolski upra yitelj iz Pragerskega. Moč zadružništva tako silna, da mora prodreti v vse na-narodno gospodarstvo. Nova tovnriia ‘••»j I»i se gradila mi Pragerskem, kjer so fjjuii zn uspešni razvoj prav vsi pogoji. J’« ta način hi se /.manjšali obratni strogi na minimum. Na razpolago jc tu v°dna in električna energija, ne ozirajoč pri tem na to. da jr Pragersko važno N. križišče Končno so tu tudi boljše živ jenske prilike za delavstvo kakor v me-s*"- Za apelom naj hi se s srcem oprijeli e zadružne misli, je izročil besedo na-jUdnj« •mu govornik« g. V o g r i n c u, ‘ je spodbujal vse navzoče, da se okle-"c'o dela in zbiranja čim večjega števila ^lničarjev. Za tem je zhorovotleči pre-''•tal pravila Jugoslovanske zadružn« ki so bila po živahni debati in izpopolnitvi nekaterih členov soglasno sprejeta. Po prečitanju in nekaterih razjasnitvah tako glede jamstva posameznih deležev (a Din 2000,—), kakor tudi glede naložbe vplačanih deležev, so bile volitve upravnega odbora in nadzornega odbora. Izvoljeno je bilo naslednje vodstvo: Upravni odbor: predsednik Vogrinc Rudolf, vpok. žel. uradnik, Pragersko. — Člani: Kodrič Franc, tekstilni delavec; Grosek Ivan, veletrgovec iz Trebnja; Lavrenčič Anton, vpok. bančni uradnik; Mlinar Ivan, tekstilni delavce iz Maribora in Orač Franjo, strojnik iz Studencev. Namestniki Jančič Karl, trgovec; Pihler Srečko, trgovec in inž. Šmigl Srečko, vsi iz Maribora. V nadzorni odbor pridejo: Velikonja Jože. šolski upravitelj i7, Pragerskega; Bevc Miha, žel. uradnik in posestnik iz Črešnjevcev; Šarfer Ivan, uradnik iz Maribora in Laboda Slavko, strojni ključavničar iz Maribora. Namestnika Ivan Tavčar, prokurist Narodne banke v Mariboru, in Štancer Miroslav iz Maribora. Ustanovni občni zbor nove tekstilni: zadružne industrije jc pokazal izredno zanimanje za to akcijo tako med delavci kakor tudi nameščenci, trgovci in soniiš- indu8trije< d. z. o z. Pragersko,1 ljcniki zadružne ideje. spomenik blago-mmmmmmm Dokojnega viteškega kralja Aleksandra T Zedini-telja v Mariboru. Pisarna: Mestno ooglavarstvo, Rotov-ški trg 1, soba št. 6 a v srednji in jugovzhodni Evropi. Najvcč-ja ovira nemško francoskega zbližanja je francosko vztrajanje pri zvezi z Moskvo. TURŠKA SVOBODNA ZONA V ALEKS ANDRETTI. PARIZ, 25. januarja. K ženevskemu sporazumu med Francijo in Turčijo se še doznava, da bosta Turčija 111 Francija sklenili gospodarsko pogodbo glede uporabe Aleksandretskega pristanišča, v katerem prejme Turčija svobodno zono. teritorij Sandžaka se demilitarizira. 1 .lirska manjšina dobi posebna jamstva. ____________ Skromnost. A.: "Od kod imaš to verižico?« B.: »Našel sem jo!« A.: »Zakaj pa najdbe nisi prijavil? B.‘ »Nočern, da bi ljudje mislili, da se baham s svojo poštenostjo. Doslovno razumela. Župnik poučuje ženina in nevesto: Za kon nalaga možu in ženi mnogo dolžnosti. Mož mora skrbeti za ženo, žena pa mora možu vedno in povsod slediti.« »Križ božji!« vzklikne nevesta, »gospod župnik, ali bi se ne dalo pri naju to izprementi? Moj mož je orožnik . . .« ■—a—11 rwiw— 1111 Kuncerejstvo — vir dohodkov malemu človeku Včeraj popoldne je imelo tukajšnje »Prvo jugoslov. kuncerejsko društvo« v Emeršičevi restavraciji svoj 21-letni občni zbor, ki so sc ga udeležili člani v lepem številu. Kuncerejstvo je kakor ptič-jereja. perutninarstvo in golobarstvo važen odtenek našega narodnega gospodarstva, ker ne zasleduje društvo samo namena gojitve kuncev, temveč služi to gojenje malih živali zlasti malemu človeku kot vir skromnih dohodkov. V mariborskem društvu kunccrejcev imamo stare člane, ki sc zanimajo za to vrsto malih živali in ki se še spominjajo živali nega trgovanja z zajci v prvih letih povojne dobe. Dokazano je namreč, da je kunčje meso zelo redilno. S to rejo se pečajo druge napredne države v Evropi, kakor 11. pr. Čehoslovaška, Francija, Nem čija in Belgija v veliko večjem obsegu nego pri nas. Te države imajo v večjih mestih žc urejene posebne tržnice. Naša domača zajčjereja je še sorazmeroma malo razvita in se naročajo plemenski zajci po večini iz inozemstva. Včerajšnji občni zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Filipič Jože. Poročal jc o plodonosnetu delu v pretekli poslovni dobi, ki je stremelo po čim obsežnejši popagandi zajčjereje, ki naj bi prodrla v najširše plasti naroda. Tajniško poročilo je podal g. Šmid, ki je prikazal živahno administrativno delo. Društvo šteje danes 3 častne, 2 podporna in 48l rednih članov. Na lanskoletnem Mariborskem tednu je bilo razstavljenih 60 živali, med katerimi jc bilo 26 ocenjenih z raznimi nagradami. Inventar sc je spo-polnil. tako da šteje že 60 razstavnih kletk iti priprav za tetoviranje živali. Gospodarjevo poročilo g. Zorzinija pravi, da znaša vrednost inventara 5058 Din. Blagajniško poročilo izkazuje 6082 Din dohodkov in 5777 Din izdatkov. Revizijsko poročilo sta podala g. Seiirid in Pirš Franjo in predlagala rezrešenico. ki jc bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Filipič Jože. podpredsednik Vergles Simon, tajnik Šmid Ivan. blagajnik Adelstein Franjo, gospodar Zorzini Franc. Odborniki: Velikonja Anton, Lešnik Franc, Seifrid Jakob in Had-ner Hinko. Namestnika: Dolinšek Jurij in Sklenač Jaroslav. Pri slučajnostih se je obravnavala zdru žitev društev sorodnih strok, to jc kun-cereje, ptičjereje, perutninarstva in golo-barstva, ter se je sklenilo sklicati za to poseben sestanek. Živahna debata je pokazala veliko zanimanje za to malo panogo narodnega gospodarstva, pa tudi ži vahno težnjo po združitvi sorodnih društev, ki so zlasti za malega človeka pomembne vrednosti, ker nam male živali nudijo meso in kožuhovino, ki sc j)a danes žal izvaža povečini iz inozemstva. Ohutc m svet (f$nwd U90IU sestavlja uaua japonska vtada TOKIO, 25. januarja. Po večdnevnem napetem stanju med vojaško strujo in parlamentarci je mikado poveril generalu Isseiu Ugaku sestavo nove vlade. General Ugaki je bil leta 1925 vojni minister in je ob izbruhu kitajsko japonske vojne leta 1928 postal vrhovni poveljnik armade Šan tung. Pri zasedbi Manžurije je igral odločilno vlogo, ne da bi bil postal v tujini vidna osebnost. Hirota je podal demisijo svoje vlade po večurni razburliivi debati članov vlade, v teku katere ni bilo mogoče doseči sporazum glede situacije, ki je nastala po nekaterih številnih kompromisnih predlogih. Vlada Hirote bo vodila vladne posle do sestave nove vlade. Navzlic demisifi, ki jo je mikado sprejel le z re- 18 za proračun, 12 proti BEOGRAD, 25. januarja. Na včerajšnji seji skupščinskega finančnega odbora se je po daljši debati vršilo načelno glasovanje glede novega državnega pro- Možnost udeležbe USA v evropski vojni zervo, zahteva vojaška struja razpust parlamenta in se neprekinjeno vršijo posvetovanja s politiki in generali. Vojni minister Terauchi je izjavil, da je postal razpust parlamenta neobhodna potreba, da lahko zadobi Japonska obliko vladstva, ki je za njo najprimernejša. Po eni strani u-pajo parlamentarci, da bo finančni minister Baba pooblaščen za sestavo nove vla de, dočim se na drugi strani izraža bojazen nred novim državnim udarom od strani vojaške struje. Danes se sestane parlament, vendar se bo njegovo zasedanje takoj odgodilo do sestave nove vlade. Stranka Minseito je izjavila, da bo podprla vsako vlado, ki bo vztrajala na načelih prlamentamega vladstva. računa, pri katerem je glasovalo 18 poslancev za proračun, 12 pa proti proračunu. Danes se nadaljuje v navedenem odseku podrobna razprava. NEWYORK, 25. januarja. V zvezi s predlogom zakona o nevtralnosti senatorja Piffmana pišejo »Newyork Times« da je spričo tega zakona situacija Združenih držav ameriških sedaj popolnoma drugačna, kakor je bila leta 1914, ker se -tuai za slučaj vojske ne bo prodajal voj ''kujočim se državam nikakšen vojni ma- terial. List se vprašuje, kakšna bi bila situacija za slučaj vojne med kakšno evropsko državo in Japonsko. »Newyork Herald Tribune« smatra, da ne bi zakon o nevtralnosti nikakor preprečil vstopa USA v kakšno evropsko vojno, če bi tako zahtevali interesi USA. zvišala za 26 odstotkov, kar bi dalo 190 do 200 ton zlata. Zakaj je dobiček Narodne banke večji. Na seji upravnega odbora Narodne banke dne 15 januarja je bil sprejet zaključni račun banke za 1. 1936., ki je zanimiv zlasti zaradi tega, ker izkazuje banka kljub manšim dohodkom in večjim izdatkom vendarle večji čisti dobiček. Bruto dobiček se je zmanjšal (vse številke navajamo v milijonih Din) za 6.6 na 122.4. Dohodek od obresti za menična posojila je padel za 8.7 na 73.9. (Torej bi bilo vendarle v interesu banke, da bi nudila posojila po bolj ugodnih pogojih.) Obresti od lombardnih posojil so se znižale za 1.4 na 15.4. Znižal se je dohodek od zalog v tujini, in sicer za 0.4 na 1.2. Povečal se je dohodek od vrednostnih papirjev od 1.2 na 4.5. Prav tako je na-rastel dohodek od plačanih dvomljivih terjatev, in sicer za 2.7 na 8.8, dohodek od plačanih obresti in stroškov od dvomljivih terjatev pa za 2.8. — Izdatki Narodne banke so narasli za 4.4 na 56, amor tizacije pa so se zmanjšale za 1.5 na 8.5. Odpis dvomljivih terjatev pa se je zmanj šal za 16.9 na 16.8 in zato se je povečal tudi čisti dobiček za 4.7 na 41 milijonov Din. Od čistega dobička se poveča dodelitev rezervnemu fondu za 0.4 na 2.05, dotacija’ državi za 4.6 na 14.7 in delež delničarjev za 2.4 na 24.3 milijona Din. Mitske Mežke miiiii !■» iin>-f,Ta«arapaBEa» Ruska trgovinska bilanca v letu 1936. Ruska trgovinska bilanca je dosegla v 11 mesecih 1. 1936. 2 milijardi 456,125.000 rubljev proti 2 milijardama 392,531.000 v istem času v 1. 1935. Na izvoz odpade 1 milijarda 238,876.000, na uvoz pa 1 milijarda 217.249.000 rubljev Ruski zunanji trgovinski odnošaji s posameznimi državami so bili naslednji: Uvoz Izvoz v milijonih rub. Anglija 320.9 187.6 Nemčija 114.0 270.1 USA 123.0 198.1 Belgija 09.3 43.5 ! ran 58.2 73.3 Holandija 50.4 64.7 Francija 75.3 38.6 Japonska 26.1 58.4 Češkoslovaška 4.7 40.1 Turčija 16.0 15.3 Madjarska živina in mi. Kakor se poroča iz Italije, je italijanska vlada že razdelila kontingente za uvoz živine iz Ju- goslavije. Zato se pričakuje, da bo v bližnjih dneh zelo narastel dogon jugoslov. živine v Reko in druga italijanska pristanišča. Mnogi italijanski uvozniki, ki so preje kupovali živino v Jugoslaviji, so začeli v zadnjem času kupovati na Reki madjarsko živino. Ni še gotovo, če bodo sedaj obnovili svoje prejšnje trgovinske stike. Ruska produkcija zlata narašča. Sovjetska vlada sicer že več let ne objavlja rezultatov produkcije zlate industrije, vendar navajajo sovjetski listi od časa do časa sedanje stanje zlate produkcije v primeri s predvojnim. Tako se more na podlagi teh podatkov ugotoviti ruska produkcija zlata, ki je znašala v tonah: 1930 43—44 1933 84— 88 1931 50—56 1934 121—127 1932 59—61 1935 150—160 Pred nedavnim pa je izšlo poročilo uprave ruske platinske in zlate industrije Glavzoloto, ki ugotavlja, da so ti obrati do 20. decembra pr. 1. izvršili za leto 1936. določeni letni produkcijski načrt. Proizvodnja se je po tem poročilu lani Pivske Movm PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 25. januarja: »Prva legija«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora. Kino. V sredo 27. in četrtek 28. t. m. se predvaja film »Anatol«. V soboto 30. in ne deljo 31. t. m. ob običajni uri pa je na vrsti film »Vse radi godbe«. HevUe a fkutslcepa Čebelarski občni zbor ljutomerske podružnice. V nedeljo je imela svoi občni zbor marljiva čebelarska podružnica v Ljutomeru. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Stvarna in obširna poročila so podali vsi funkcijonarji. Na sporedu je bila tudi debata o naredbi o prevozu čebel v ajdovo pašo in o nameravanih ajdovih pasiščih. Občni zbor je pokazal željo. da pri razdelivi pasišč sodelujejo podružnice, ki so na stvari zainteresirane. Imenovanje. Sekvester posestev, ki jih ima v ljutomerskem okolišu mariborska Mestna hranilnica, je postal Magdič Ivan, posestniški sin iz Ključarovcev pri Ljutomeru. Dosedanji sekvester, g. Kikec iz Ljutomera, pa je bil s tem imenovanjem razrešen te službe, ki jo je opravljal več let zelo vestno in z vsestranskim zanimanjem za procvit posestev, saj je bil tudi za to sam posestnik, ki je čutil najbolje, kje je posestvo potrebno leka. Mnogo zaslug za prospeh te podružnice ima njen skrbni tajnik g. dr. Marko Stajnko. Naraščaj gasilske čete v Radardanele, pa smo morali nenadoma nazaj. ker sta doma v ministrskem svetu preprečevala vsako akcijo Carnarvon in Derby. V času, ko nas vse v srcih gloda in stiska, da moramo tukaj v brezdelju čakati in odlašati, medtem ko komaj 150 milj odtod v turški prestolnici sramote razni diplomati slavo, čast in oblast Anglije, in ko se medtem Rusi iz dneva v dan vedno bližje primikajo Carigradu, se londonski parlament za vse to čisto nič ne briga. Med oficirji in mornarji čtiješ dan na dan izraze ogorčenja in nemire. Toda ta vnema in gorečnost žalibog šc ni vse in Layard, naš carigrajski poslanik mi danes depešira, da naj vztrajam v potrpežljivosti. Trdne linije bulairske, severovzhodno Galipoli-ia. so še vedno v turških rokah in v Sulejmanu paši je še vedno toliko vojskovodje, da se lahko uspešno postavi v bran proti prodirajočim Rusom s preostanki svoje vojske. Za nas pa je še vedno dovelj časa, da nekoliko »požgečkamo našega moskovskega sovražnika, ko bo hotel prodreti v turško prestolnico, navzlic 31. jamarja sklenjenemu premirju Tako pravi on. Rečem vam, mr. Rovvland, da se sir Henry temeljito moti, če gradi na domo- vinsko ljubezen Sulejmana paše. Pred eno uro sem namreč doznal iz povsem gotovega vira, da se nahaja pri njem v bulairskem taborišču ruski odposlanec, za katerim norijo vsa lepa galipolska dekleta in ki mu je na prosto dano, da lahko neovirano stopa v Sulejmanove prostore, kadarkoli si tega zaželi. Kaj to pomeni, je dovelj jasno: Sulejman naj prodirajočim Rusom izroči utrdbe, jaz pa sem za svojo osebo prepričan, da bo ta šena izdaja. Rusom res izročil te utrdbe. Potem i naj izve, lahko gledamo, kako bodo Rusi triumfalno vkorakali v Carigrad. Naši parlamentarci in ministri pa se bodo medtem na vse pretege pričkali. Sulejman paša je doslej igral za Ruse predobro igro, da b: hotel sedaj po paničnem begu v rodop-sko gorovje še vztrajati pri svojih voj-iakih, ki ga sovražijo. Mr. Rowland, vi ste mlad. Toda verjeli mi boste, če vam rečem: čim so bulairske linije v ruskih rokah, je Anglija izpr-ta iz Dardanel. Ne samo sedaj, ampak za vedno. Mi moramo torej tjakaj v Dardanele in sicer nemudoma, predno je izvr-Naš poslanik v Carigradu kakšen je položaj tukai pri ... v*?? ,,v‘-"1 .«- Aimišlm POGLED NA SMIRNO nas. Toda ne po depeši, marveč po zanesljivem kurirju naj izve. Radi tega sem vas, mr. Ro\vland, izbral, da mu ponesete navzlic nevarnostim, ki vas bodo obdajale, poročilo o našem položaju; ■ Enojambornica vas bo prepeljala v Te-nedos, kjer pristane ponoči francoski poštni parnik, ki prihaja iz Smyrne, vam je gotovo dobro znana, na katerega se boste vkrcali. Oblekli se boste v civilno obleko, vsa pismena poročila pa boste skrili pod svojo obleko. Vsebina vam je znana. Domnevam, da bodo skuhali Rusi i Rodosta ali Silivrije priti na krov francoskega parnika. Radi tega morate biti pred njimi vedno čuječi in bdeči. Razen tega vas moramo opozoriti, da nam jef včeraj turška admiraliteta sporočila, da j so se pri Abydosu in Lampsaki na raz-* dalji 50 yardov ob azijski obali pojavili torpedi. Jutri zjutraj morate biti za vsako ceno v Carigradu. V vaših Vokali čast angleškega brodovja ter bodočnost naše dežele v Orientu Obenem pa va; opozorim na drugo dolžnost, ki ni ni* manjša: prodrite v carigrajsko družbo skušajte na vsak način po svoji preudarnosti izvedeti ter mi po zanesljivi pot' sporočiti, kaj Rusi skrivajo in kaj nameravajo. Ce se vse gladko izteče za čas1 in slavo naše domovine, potem je viši' čin za vas z visokim odlikovanjem 'c pripravljen. (Dalie sledi.) Izdaja konzorcij ».hitra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REIA predstavnik STANKO DETliLA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d..