ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJKVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK IX. LJUBLJANA 1%1 /. V K Z E K 1 IZ VRHNIŠKE PRETEKLOSTI RAFAEL OGRIN Ko SO se naselili Slovenci na kraju, kjer je stal nekdaj Nauportus, so prišleci našli tam, kjer se je svet začel dvigati, razvaline rimske ntrdbe, nižje ob Ljubljanici pa ostanke sta- rega rimskega naselja. Ker je bilo novo naselje vrh izvirov Ljub- ljanice, so ga imenovali Vrhnika; razvaline na hribu so imenovali Gradišče ali kratko Hrib, kraj ob Ljubljanici pa Breg. Breg in Hrib deli še danes potok Klis. Najrodovit- nejša zemlja je ležala med Bregom in Hribom ob Vaškem potoku, ki se izliva v Klis. Tu je zrasel tretji, kmečki del Vrhnike, Vas. Ime Vrhnike se pojavi v listinah šele v začetku XIV. stoletja. Vendar je gotovo, da je tam, kjer se je končala važna trgovska cesta in od koder se je odpravljalo blago da- lje po Ljubljanici, nastalo naselje vsaj tako zgodaj kot Ljubljana. Kljub trškemu sodniku in sejmom pa je ostala Se nadalje dolga vas, ki je stala ob Stari cesti in ob Vaškem potoku. Vas in Breg sta bila zemlja deželnega kneza. Hrib pa je bil cerkvena last. Tu se je okrog farne cerkve zbralo nekaj malih kmetov in bajtarjev. Valvasor piše, da so leta 1325 gospodovali na Vrhniki Serapetrski gospodje in da je zadnji tega rodu umrl leta 1370. V ohranjenih listinah pa se imenujejo ob tem času Vrhni- ški gospodje, tako leta 1300—1308 Geysel- precht, leta 1318 Henrik in Gotfrid Vrhniški, leta 1408 pa Albreht Vrhniški.* Tudi ljudsko izročilo ve za vrhniške gra- ščake. Njihov grad naj bi stal »sred Ulake planine nad Zgornjo Vrhniko«.^ Albreht Vrhniški, morda zadnji tega rodu, je bil bistriški nadarbenik in je leta 1408 prodal samostanu desetino na Vrhniki in si- cer na Vasi in na Bregu, dalje v Verdu in na Mirkah za 24 goldinarjev, ki mu jih je moral samostan izplačevati vsako leto do smrti. Ta znesek je po svoji smrti namenil za blagor svoje duše in za duše svojih pred- nikov." Tedaj je bila Vrhnika že podložna nepo- sredno Habsburžanom. Desetina je bila fevd, ki so ga dobili Vrhniški gospodje, bržkone še preden je Ulrik III. iz rodu Spanheimov podaril leta 1260 ves desni breg Ljubljanice od izvira tja do Podpeči z vasema Verd in Mirke vred bistriškemu samostanu. Albreht je prosil najprej vojvodo Viljema, Viridinega sina, da mu prodajo dovoli. Ker je Viljem še pred izdajo kupnega oziroma darilnega pis- ma umrl, je pismo potrdil njegov brat Leo- pold, vojvoda Notranje Avstrije. Po dese- tini, od katere je dobival bistriški samostan dve tretjini, župnik na Vrhniki pa eno tret- jino, kar je veljalo do kmečke odveze leta 1850, se lahko sklepa, da so bile tedaj še vse vrhniške kmetije pod deželnim knezom in da je šele pozneje nekaj teh kmetij prišlo v druge roke. Posestva deželnega kneza, ki so bila raz- deljena na županstva, je upravljal vicedom- ski urad v Ljubljani. Več županstev skupaj pod posebnim oskrbnikom je tvorilo urad. Fak urad je bil v začetku XVI. stoletja v Rovtah in je obsegal županstva Vas na Vrh- niki, Gornja Vrhnika, Dolnji in Gornji Lo- gatec, Hotedršica z Ravnikom, veliko žu- panstvo z vasmi Medvedje brdo, Hlevni vrh in županstvo Zažar, torej vse vasi, ki so bile pozneje pod logaškim gospostvom. To se je raztezalo od Drenovega griča pri Vrhniki do Godoviča in od Sv. Jere na Hrušici do Št. Jo- šta.* V prvi polovici XVL stoletja so bili deželni knezi zaradi turških bojev v stalni denarni stiski in so zato svoja posestva zastavljali ali dajali v najem. Tako je Ferdinand I. dolgoval Erazmu pl. Scheyerju, stotniku v Senju, na plači in za vzdrževanje posadke v Senju, Otočcu, Starem gradu in Jablanici 10.000 gld in mu namesto plačila zastavil urad v Rovtah.' Urad se je tedaj razdelil na dva urada, Logatec in Rovte. Po Scheyerjevi smrti leta 1547 mu je sledil sin Franc. Za njim je imel oba urada v zastavi najprej vicedom Jurij Hofer, nato sta prišla urada v roke idrijskega upravitelja Urbana Ain- khiirna in leta 1591 v roke njegovega sina Jurija. Urban Ainkhiirn je okrog leta 1587 sezidal logaški grad. Juriju je sledil Adam Moškon. Tako so se vrstili zastavniki drug za drugim in izkoriščali gospostvo. Upravo 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEV.VO ZGODOVINO SO prepuščali svojim oskrljjiikom. Sami so skrbeli le za to, da so se jim dohodki pravo- časno izplačevali. Seveda so oskrbniki skrbeli tudi zase in stiskali podložnike. povečevali jim tlako in jili trdo kaznovali. I^eta 1603 so se podložniki pritožili nadvojvodi Ferdi- nandu, ki je njihovi pritoži)! ustregel in na- ročil vicedomo Kobenclu. da se logaški po- daniki ne smejo obremenjevati preko mere in stare navade. Vendar tudi podložniki niso bili ovčice, kakor si jih navadno predstavljamo. Tako je oskrbnik Serine leta 1588 poročal vicedomu Bonhoinu, da se v logaških gozdih vse vprek seka. Začeli so podaniki deželnega oskrbnika Volka grofa Thurna iz Križa. Sekali so po- noči. Ker se niso upali spraviti les narav- nost na trg v Ljubljano, so ga prepeljavali po Ljubljanici do Iga, kjer so ga prodajali. Nje so posnemali logaški podaniki na Vrh- niki z izgovorom, da so oni še bolj upravi- čeni sekati les kot pa tuji podaniki, ki ne plačujejo logaški gosposki ne najemnine ne davka.' Nadvojvoda Karel Štajerski in njegov sin Ferdinand IL sta v začetku XVII. stoletja prodala skoraj vsa svoja posestva na Kranj- skem.^ Že zastavniki teh posestev so redko- kdaj zapustili čiste račune. Vse pa so pre- kosili novi lastniki, med njimi tudi knezi Eggenbergi, ki so leta 1624 kupili logaško gospostvo. Eggenbergi so bili iz Radgone in so bili sredi XV. stoletja neznatni kramarji v Gradcu, kjer so se ukvarjali tudi z menjavo denarja. Pod cesarjem Friderikom III. je bil eden izmed njih predstojnik kovnice denar- ja in si je s kovanjem manj vrednih novcev nabral ogromno premoženje. Nato so hitro napredovali, postali so plemiči, baroni, knezi, v tridesetletni vojni celo vojvode Krumlov- ski na Češkem. Ivan Ulrih in njegov sin Janez Anton sta bila deželna glavarja na Kranjskem od leta 1602 do 1649. Antonov sin Ivan Seifrid in vnuk Ivan Anton Jožef pa od leta 1673 do leta 1714.^ Kot deželni glavarji niso pozabili na svojo osebno korist. Leta 1650 so imeli kar šest za- stavljenih gospostev v svoji lasti: Lož, Po- stojno, Šteberk, Planino, Logatec in Belo peč. Na Štajerskem so bili po višini davkov na četrtem mestu. Na Češkem so imeli poleg mnogih gradov še 311 podložnih vasi. Po bogastvu so presegali bržkone celo Celjske grofe. Svojo visoko službo so izrabljali in kakor tudi nekateri drugi kranjski velikaši, na pri- mer Auerspergi, ostajali z dajatvami dolžni vicedomu. Zastavljena gospostva so namreč plačevala vicedomskemu uradu tako imeno- vani urbarni davek, deželni blagajni pa druge davke. Že leta 1625 so odpisali Ivanu Ulrichu 1965 fl. Od leta 1624 do 1635 je bil spet v zaostanku za 6702 fl. Pet gospostev, med njimi tudi Logatec, je dolgovalo vice- domu tedaj skupno 19.756 f I. I a znesek se je kot »neizterljiv« odpisal. Kakor pripominja takratni vicedomski seznam, je bilo upanje, da se bo odpisalo tudi 44 fl 43 kr. ki so jih dolgovali tudi trije pogorelci-podložniki na Igu. Po naslednjem vicedomskem seznamu zaostankov za leto 1645 do konca leta 1669 so Eggenbergi zopet dolgovali na dajatvah za svoja posestva Lož, Postojno in Logatec skupno 14.396 fl. Kdaj je bil ta znesek od- pisan ali plačan, nisem zasledil. Okrog leta 1700 ni bilo več dolgov.^ Ko je Ivan Anton Eggenberg prodal go- spostvo Lupoglav baronu Brigidu, se je celo zavezal, da ga bo ščitil za neplačane davke. Leta 1717 je umrl zadnji Eggenberg, star 13 let. Njegova mati je nato njih posestva na Kranjskem, Logatec, Planino in Šteberk prodala Kobenclom. Tem so sledili leta 1825 grofi Koroniniji in leta 1846 knezi Windisch- grätzi. Z njimi se je končalo logaško gospo- stvo nad Vrhniko.^" Poleg logaškega gospostva pa je imelo svo- je podložnike na Vrhniki še nekaj drugih gospostev in graščin. Knezu Eggenbergu je bilo leta 1622 pode- ljeno dedno točajstvo na Kranjskem. Z njim je bil v zvezi poseben fevd, ostanek ne- kdanjega velikega posestva gospodov Črno- maljskih. Ti so bili prvi dedni točaji na Kranjskem. To čast so izgubili zaradi »upora in izdajstva«, ki so ga zagrešili pod Ferdi- nadom II. Tako pravi dedno pismo, s ka- terim je bil ta fevd oddan Eggenbergom. Upor in izdajstvo Črnomaljskih je bila brž- kone njih pripadnost k luteranstvn, zaradi katere so se tudi izselili iz dežele. Fevd je bil skrajno malenkosten. Njegovo imenje je bilo ocenjeno s 3 f 1 18 kr in 1 pf in je obsegalo 2 Va kmetije na Vrhniki, v Landolu in Mirni peči. Na Vrhniki je bila le ena tretjina kme- tije in 16 domcev, ki so bili večinoma na sedanjem Cankarjevem trgu in v rokah Kali- nov, Hofmanov in Garzarollijev. Zanimivo je, da so dedni točaji oddajali te domce v fevd s fevdnimi pismi, pisanimi na perga- mentu.i* Nadalje je knez Eggenberg kupil leta 1699 še tako imenovano Kalinovo imenje, obsto- ječe iz dveh kmetij, sedem domcev in bajt. Svoje podložnike so imeli na Vrhniki še graščine Cemšenik, Crnelo. Bokalce in Ore- ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA hek. Ob rektifikaciji leta 1756 je bilo posest- no stanje na Vrhniki takole: Graščini Crnelo in Cemšenik pri Dobii sta bili nekoč last Lambergov Crnelskih, pozneje sta prišli v last Apfaltrerjev, ki so ju pro- dali Andriolijeni in Rasternoni. Graščina Bokalce, ki je bila last baronov Strobclhofov, nato grofov Lambergov, je imela tndi imenje Ceplje, imenovano po majhnem dvorcu pri Glinici pod Toškim čelom, s katerim so Strobelhofi združili še vrhniški urad nekdanjega dragomeljskega gospostva, ki je bilo leta 1584 last Volka grofa Tlmrna iz Križa. Gospostva Bokalce in Ceplje, Čruelo iu Orehek so bila v začetku XIX. stoletja že v meščanskih rokah, le Cemšenik so imeli še vedno baroni Rasterni.'^ Ko se je logaško gospostvo oddalo Sche- yerju v zakup, je vicedomski urad izvzel deželsko sodišče za ta okoliš, ki je bilo tedaj na Vrhniki. Sodišče je ostalo na Vrhniki, kjer so bile velike zaloge žita, vina in dru- gega trgovskega blaga, ki se je tu pretovar- jalo. Vicedomski urad je bil mnenja, da je deželsko sodišče potrebno na Vrhniki zaradi stalnih sporov med trgovci in tovorniki. De- želski sodnik je imel 52 fl plače, od tega 20 fl za vzdrževanje sodnega sluge in še nekaj drugih dohodkov kot stojnino na cerkvenih proščenjih, gostnino pri nadzorstvu gostiln in delež od denarnih kazni. Že leta 1574 je nižjeavstrijska komora dovolila, da se odda deželsko sodišče vicedomti Hoferju, tedanje- mu zastavniku logaškega gospostva, v za- stavo in je zato naročila, naj se ocenijo dohodki deželskega sodnika in zastavnikLi poviša zastavna vsota. Vendar je tedaj dežel- sko sodišče še nadalje ostalo na Vrhniki.*3 Znana sta dva deželska sodnika na Vrhni- ki, Urban in Ivan Flach. Urban je bržkone sezidal hišo na Bregu, danes Cankarjev trg št. 8. Nad hišnimi vrati je še danes hišno znamenje, sestavljeno iz črk V in L (Vlah) in z letnico 1554." Ivan Flach je bil eden izmed znanih lute- rancev na Vrhniki in prijatelj bistriškega priorja Gregorja, ki je bil zaradi luteranstva ; odstavljen. Ta mu je dal v najem velik kos • zemljišča pod samostansko zgradbo za skraj-1 no nizko najemnino 1 f 1 30 kr. Da je bila ta i glede na velikost zemljišča res premajhna, : dokazuje to, da je samostan pozneje to na- ■ jeninino povišal na 12 f 1. Tedaj so plačevali I bistriški podložniki za celo kmetijo le 7 fU najemnine. Imel je v najemu tudi žago vj Verdu. Poleg Ivana Flacha so znani kot vrh- ' niški luterani le še Ivan Hofman, Krčmar in Mihael Perko.i^ Močno razširjeni pa so bili tedaj na Vrh- niki štiftarji. Leta 1584 je dobil deželski sod- nik Ivan Flach nalog, naj zasliši štiftarje, ki so hoteli na Košaci sezidati cerkev. Ko si je bil ogledal njihov shod sodnikov brat Krištof, rudarski sodnik v Idriji, so ga žen- ske napodile s kamni, za kar jih je hujskala žena župana Jelovška. I udi deželski sodnik Ivan Flach si je ogledal shod na Košaci, kjer se je v soboto, 1. decembra 1584 zbralo ob mraku nad 300 oseb. Kakih 56 zamaknjencev se je premetavalo po tleh, da jih je bilo gro- za gledati, je poročal sodnik. Ko se je ta vračal s holma, so vrele še veduo nove mno- žice na Košaco.*" Štiftarje so sicer uradno zatrli, njihova za- misel pa ni zamrla. Nekaj let pozneje, okrog leta 1640, je na Košaci že stala cerkev sv. trojice, »kraljica vrhniška«, kakor jo ime- nuje Cankar. Sezidali so jo Vrhničani s pro- stovoljnimi darovi, za vzdrževanje pa so ji darovali travnik, na katerem se je lahko nakosilo do 10 voz sena." Prav ta čas so mali ljudje na Vrhniki pridno trebili Košaco ali kakor so jo imeno- vali, »Košatico«, in si delali majhne laze. Na Vrhniki je bilo leta 1765 kar 110 takih lazov, ki so bili njive siromakov.^^ Leta 1591 je Ivan Flach kot deželski sod- nik prisostvoval predaji logaškega gospostva Juriju Ainkhürnu. Take predaje so se vršile javno v prisotnosti podložnikov in županov. Prebralo se je pismo deželnega kneza, s ka- terim je pozival k pokorščini novemu gospo- darju iu prisotni so jo morali obljubiti. Ivan Flach je bil tedaj dvojni sodnik, de- želski in trški na Vrhniki. Kdaj je vicedom- ski urad predal deželsko sodišče logaškemu zastavniku, ni znano. Bržkone okrog leta 1600.18 Poleg Ivana Flacha so v XVII. stoletju kot trški sodniki znani po listinah, še: 1618 Gašper Aluina, 1619 Jurij Schebrele ali Schubrele, 1638 Jurij Kunstl. 1645—1652 Gašper Hlebec, , KRONIKA ČASOPIS / A SLOVENSKO K R A J i: V N O ZGODOVINO 1662 Hieroiiini Hofman, 1681 J. GarzaroUi, 1692 Franc GarzaroUi. Podatki so skopi, ker vrhniški trški arhiv ni ohranjen.^" Po ohranjenih listinah o posebnih pravicah drugih kranjskih trgov se lahko sklepa, da so tudi vrhniški tržani imeli pravico, voliti vsa- ko leto svojega sodnika in imeli v lahkih kazenskih zadevah sodno oblast prve stop- nje. V Državnem arhivu LRS je ohranjen načrt Vrhnike, narisan med leti 1770 in 1790, kjer je zarisan sramotni steber, ki je stal na sedanjem Cankarjevem trgu.^' Tržani so imeli pravico, da so o svojih trških zadevah sami odločali. Sodniki s svo- jimi prisedniki so nadzorovali težo kruha, žitne in vinske mere ter skrbeli za varnost pred ognjem. Glede najemnine, davkov in drugih daja- tev so ostali tržani podložni svojim gospo- stvom, ki so sodila tudi v civilnih, zemljiških zadevah. Težje kazenske zadeve je obravna- valo deželsko sodišče, sprva na Vrhniki, pozneje pa v Logatcu. Nadalje je imela Vrhnika pravico do do- ločenega števila letnih sejmov in bržkone do enega sejma vsak teden. Sprva so bili letni sejmi ob nedeljah in praznikih, zlasti ob cerkvenem proščenju. Leta 1770 pa so bili sejmi ob nedeljah in praznikih prepovedani in prestavljeni na delovne dni. Veliko dela so imeli sodniki zaradi lege trga ob glavni cesti, po kateri se je prenašalo ali prevažalo trgovsko blago in premikalo vojaštvo. Tovorniki so zakrivili marsikatera kazniva dejanja, ki jih je moral obravnavati nato sodnik. Odpirali so na primer sodčke, ki so jih prenašali in pili iz njih vino, pri- manjkljaj pa dolili z vodo. Kradli so žito in manjkajočo težo nadomeščali na ta način, da so žito namočili v vodi, da se je napelo. Nadalje so si tovorniki drug drugemu od- jedali zaslužek, zaradi česar so nastali pre- piri, ki so se čestokrat končali s pretepom. Trški sodnik je imel nalog, da tovornike za taka dejanja strogo kaznuje; za to mu je pripadla tretjina denarne kazni. Seveda je Lrivec moral povrniti tudi škodo.^^ Močno je zaposlovalo sodnike tudi voja- štvo, ki je zelo pogosto korakalo skozi Vrh- niko ali pa prezimovalo v njej in v okoliških vaseh. Skrbeti so morali za njihovo prehra- no, prenočišča in prevoz prtljage. Bila je to divja Soldateska, pred katero ni bilo varno ne življenje ne imetje tržanov. Leta 1718 so na primer vojaki ubili županovega sina Šte- fana Jelovška in pisarja logaškega gospostva Feliksa Jamska. Pozimi ob snežnih zametih so morali sod- niki skrbeti, da je bila cesta do Logatca prehodna za tovornike in njihovo živino. Za- to so morali preskrbeti tlačane za kidanje snega. Leta 1562 je poročal vicedom Hof er na nižjeavstrijsko komoro, da imajo podložniki tega dela dežele veliko gotovine in živine. Le majhen del Vrhničanov je kmetoval, veči- na je tovorila, čolnarila in pretovarjala blago iz skladišča na čolne in obratno. Za prenos tovora od Vrhnike do Trsta so tovorniki za- sUižili leta 1624 v letnem času od 1 fl 12 kr do 1 fl 20 kr. Ce pa so šli prazni v Trst in to- vorili blago nazaj grede, pa so zaslužili 2 fl do 2 f I 20 kr. Pri tedanjih cenah, ko je ve- ljalo kosilo 12 kr, bokal navadnega vina pa 6 kr, samo življenje ni bilo drago; zato pa so bili dražji drugi predmeti (tekstil, železni izdelki itd.). Pilo se je takrat mnogo: župnik, sodnik, župan, vsi so imeli gostilne, tihota- pili so vino in kaj neradi plačevali vinski dac od izločene pijače. Dacarji so imeli veliko dela in pisanja, da so izterjali zaostanke. Poleg sodnika je imela Vrhnika še mitni- čarje in poštarje, o katerih pa bi bilo treba govoriti posebej. (OPOMBE 1. Sclunni, Arhiv II p. 245 in Komatar. Ein Copialbiicli des Klosters Freudenthal — MMK 1900, 50. — 2. Franc Svetličič, Ukleti sTaščak, DiS 1903/600. — Zgornja Vrhnika je Stara Vrh- nika. Sedanje ime te vasi je prestava iz nemščine: Alt Oberlaibach. V vrhniških matičnih knjigah so v latinščini pisali »ex superiore Verchnik«. Na sklepu poročne knjige za leta ,1764 do 1783 so naštete farne z nemškimi in slovenskimi imeni, med njimi »Dorf Alt Oberlaibach oder Gorena Verchnik«. Nemško ime je nastalo pač zaradi tega, ker Nemci niso mogli prestaviti kra- jevnega imena Gornja Vrhnika z Ober Ober- laibach. — 3. Drž. Arhiv Slovenije (DAS), Bi- striški urbar il729 III. — 4. in 5. DAS, Vicedom. arhiv, fasc. 46. Urbar urada Rovte iz 1552 in za- stavno pismo. — 6. O logaškem gospostvu gl. DAS, Vic. arh., fasc. 54/1 do 21. — 7. DAS, Vic. arh., fasc. 58 a. — 8. O Eggenbergih gl. Car- iiiolia 1840-42. VI. Murko, Denar, str. 7;2; Klunov arhiv 1. — 9. Davčni zaostanki: DAS, 5. imenj- ska knjiga in Vic. arh., fasc. 54 a in 52. — 10. DAS, Dežel, deska IV, fol. 4.?5. — 11. Dedni uradi DAS. Guber. arh. et Dežel, glavarstvo. — 12. DAS, Ilekt. akti Ob. V. 4, 285, 287, 295, 297; I. Kr 2 in 121. Dežel, deska V., VII. — IX. — 13. DAS, Vic. arh. 54/2 in 4. — 14. DAS. Vic. arh. Ii29 b. — 15. Gruden, Verske razmere bistri- škega samostana v reformacijski dobi; DAS, Ur- bar bistr. samostana iz 1&59. — 16. Štiftarji: DAS, Stan. arh., 289 a fol. 1671-^1.684. — 17. Škoif. arh.. listina z dne 51. 5. fasc. Vrhnika I. — 18. DAS, Vic. arh. 54/6. — 19. DAS, Vic. arh. 54/1.1. — 20. iMatič. knjige v vrlin. far. arhivu; DAS, Sta. arh., fasc. 294a in b. 303 b..— 21. DAS, Cesta Lj. — Trst, mapa XHIM- — 22. DAS, Stan. arh., fasc. 295 a/2247 do 2249. — 25. DAS. Stan. arh.. 500 b/1175.