Tito je v Slavonskem Brodu udaril po Italiji in njenih neupravičenih zahtevah po Trstu
^ njegovim govorom mora soglašati vsak Jugoslovan, toda iz besed, katerih ni izgovoril, je razvidno, da je usoda Trsta zapečatena. — Kakor so bila njegova izvajanja o Trstu umestna, tako so bile smešne njegove izjave o “razmahu socializma” v Jugoslaviji.
SLAVONSKI BROD, Jugosla-vija. — Dne 17. maja je predsednik Tito indorsiral Churchillov predlog za intimne (tajne) razgovore med državniki Vzhoda in Napada. Navedel je le pridržek, naj bi bili ti razgovori neformalnega značaja in naj bi ne Vsebovali nobenih icdločitev.
Tito^ ki je tukaj govoril na zbo-rovanju in sestanku partizanov, •la v svojem, govoru najbolj napadal Italijo in njenega ministrskega predsednika De Gašperini a, o katerem pa je končnoi pri-Zr*al, da je vendarle boljši “kot kateri koli drugi”, zlasti boljši k°t italijanski komunistični voditelj Palmiro Togliatti.
Glede Trsta, o katerem ni bilo ničesar odldočenega, je Tito r&kel, da se ni odpovedal svojim zahtevam po Trstu, katerega si-£er ne bo poizkušal zavzeti z o'-doroženo silo, je pa pripravljen z oboroženo silo braniti po Jugo-slaviji zasedeno zono B Tržaškega svobodnega ozemlja.
■^ejal je, da je Jugoslavija popustila v tem vprašanju že toli-k°. kolikor je sploh mogla popustiti, in da je zdaj konec popuščanja. Pripomnil je tudi, da j^a Avstrija večjo pravico do T«ta kot Italija.
Sarkazem in samozavest
Tito j e bik sarkastičen pa tudi satnozavesten, ko je stal in go-^0ril na icdprtem polju v bližini lavinskega Broda na Hrvats-. e^n pred ogromno množico, ki 3.e ®tela najmanj 300,000 ljudi. To bil zbor partizanov, ki so pro-avljali desetletnico svoje for-tilacije tekom svetovne vojne.
v Itali-
kdaršal Titio* je rekel .
S°Voru, da kadar koli so ^ Volitve, tedaj je tudi Jugosla-da zapletena vanje. Vse itali-'aUske stranke lovijo glasove na Soslovansbeim iozemlju, je re-f , Tito. Toda Jugoslavija ne bo opila teh krajev nikomer, udi ne De. Gasperiju.
, Trst je odvisem od Tita”
^ T)e Gasperi je rekel nedavno1 eUem svojih govorov, da Trst odvisen od volitev, temveč od . 1 a ’> je izjavil maršal ob buč-"T smehu.
^obro, če je Trst odvisen od 0 ,Grie> dajem De Gasperiju svoj %>Vor: — Ne bo ga dobil!”
Tt ■ i^a ne bo nič spremenila
alijani se motijo, če računajo ^j^P^emembn sovjetskega za-.jnja in upajo na nadaljno ),j P°ro tripartitni deklaraciji, Lr-S0 dale leta 1948 Velika p Janija, Združene države in pr]anci-la Italiji, češ da bodo pod-Tj.f dalij ansko zahtevo po vsem Ti taS^em svobodnem ozemlju, čas a .^klaracija je bila dana ob Viri-11 ^tall3anskih volitev in zdaj efeUe šteje.
Maršal je prispodabljal De Ga-sperijeve zahteve po Trstu Mussolinijevim predvojnim zahtevam po Reki. Mussolini je trdil, da Reka, ki je postala po vojni svobodno mesto, ne more obstojati, če ne bo inkorpcrirana v I-talijo. — Reka pripada zdaj Jugoslaviji.
Dalje je Tito rekel, da je “socializem v Jugoslaviji v polnem razmahu, dasi zahteva neprestanih žrtev”.
Opomba uredništva
V	boljše razumevanje gornjih izvajanj hočemo navesti tole:
Tito je borbeno nastopil proti Italiji in njenim zahtevam, ki so neupravičene in osovražene vsemu jugoslovanskemu ljudstvu, toda je dal vsem,, ki znajo misliti razumeti, da se je Trstu samemu dokončno odpovedal, ko je rekel, da ga “ne bo poizkusil zavzeti z oboroženo silo”, — toda z oboroženo silo pa bo branil po Jugoslaviji zasedeno zono B Svobodnega tržaškega ozemlja”.
Druga stvar, na katero želimo opozoriti čitatelje, je njegova izjava, da je “socializem v Jugoslaviji v polnem razmahu”. — Kakšen je ta “razmah”, vidimo iz, jugoslov. gospodarskega bankrota, iz njenih vsakoletnih državnih primanjkljajev, ki jih krijejo zapadne sile, iz njegovega “Novega Beograda”, kjer se ogromne nedograjene stavbe v zemljo vdirajo, iz pisem naših ljudi doma ter iz pripovedovanja onih naših rojakov, ki so se vrnili z obiska v domovini. . .
V	celoti se pa strinjamo z njegovo izjavo, da “razmah nje-
Novi grobovi
Pogreb otroka
Pogreb otroka Johna Arko bo danes popoldne ob 1:45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob 2. uti in od tam na Kalvarijo-
Joseph Cimperman
Po dolgi bolezni je umrl Joseph Cimperman, stanujoč na S24 Alhambra Rd. Pogreb bo v soboto in bo v oskrbi Mary A. Svetek pogrebnega zavoda. Podrobnosti jutri.
svojem govega socializma” — “zahteva neprestanih žrtev”, ki pa jih v najmanjši meri ne doprinaša ne Tito ne njegovi priskledniki, temveč ubogo ljudstvo, tisto ljudstvo, ki mu pravijo komunisti — ljudske množice! . .
Sovjetska mirovna ofenziva škoduje evropski obrambi
Tako je izjavil general Ridg-way pred senatnim odborom za zunanje zadeve.
WASHINGTON. — Gen. Ridg,-way je povedal v torek kongresu, da je sovjetska mirovna ofenziva škodovala evropski obrambi.
Zavezniški vrhovni poveljnik v Evropi je povedal senatnemu odboru za zunanje zadeve, da nekateri Evropejci, ki so se dali uspavati po sovjetskih mirovnih gestah, hočejc zdaj “odložiti odločitev” ebrambnih problemov. Dejal je, da je to čisto “naravna reakcija”.
Svareč pred vsakim zastojem sedaj, jie1 Ridgway izjavil, da bi v tem slučaju ostala NATO armada “brez minimalnih sredstev, da bi se uprla odločnemu sovjetskemu napadu.” - Zato1 je nujno priporočal odobritev vso-j.te $5,800,000,000, katero je pripo-Lriočlia administracija za vojaško pomoč inozemstvu.
(Gen. Alfred M. Gruenther, ki bo prevzel zdaj v Evropi vrhovno poveljstvo NATO armad, je izjavil nedavno pred istim odborom da ima Sovjetija v Evropi 300 letališč. Zavezniki pa bodo imeli ob koncu leta izgotovljenih komaj nekaj nad polovico od 125 letališč, ki so1 bila doslej odobrena).
Amer. mornarica rešila 31 britskih mornarjev
TOKIO. — Transportni parnik ameriške mornarice je rešil v sredo 31 mož posadke angleške motorne ladje Lady Wolmer, ki je nasedla v bližini otoka Che-ju.
•----o-----
Ponovna odložitev mirovnih pogajanj v Panmunjomu
Pogajanja, ki bi se morala po treh dneh včeraj obnoviti, so zopet odložena do ponedeljka.
TOKIO. — Zdr. narodi so včeraj nepričakovano podaljšali odlog za obnovitev mirovnih pogajanj do prihcdinjega ponedeljka. Pogajanja bi se moralk obnoviti včeraj. Mnenje prevladuje, da so bila pogajanja odložena najbrž zato, ker zavezniki Združenih držav niso zadovoljni z “dokončnimi” predlogi Amerike.
Dasi ni znano nič gotovega, vendar sedijo, da so Združeni narodi posvarili komuniste, da bodo začeli postopoma izpuščati korejske komun, ujetnike, če komunisti ne sprejmejo načrta.
Odložitev pogajanj je naznanil general Clark, vrhovni poveljnik zavezniških čet na Daljnem vzhodu, komaj uro pred tem, ko je imel oditi general J. Harrison, glavni zavezniški delegat, v Panmunjam k pogajanjem.
PREDSEDNIK EISENHOWER: DAVKI OSTANEJO Z NAMI
Predsednik je povedal ameriškemu ljudstvu, da ni izgledov za skorajšnje znižanje davkov. — Položaj je razumljiv, ni pa razumljivo kampanjsko rohnenje proti visokim davkom.
Prihodnje leto bo korejska armada držala celotno fronto
se i:
^a ^etudi Sovjetija privoli, da
je t Zr°či celotno ozemlje Italiji, Ijg ° krce pomena, je rekel Tito, ugoslavija tega me dovoli.

Vremenski
prerok
pravi:
Pio anGsv deloma oblačno in to-poj^v. ezni prši in bolj hladno
Prelat Alojzij Odar — umrl
CLEVELAND, Ohio. — Včeraj popoldne je prejel škof dr. Gregorij Rožman brzojavno sporočilo iz Buenos Aires v Argentini, da je včeraj zjutraj o-koli pete ure umrl prelat Alojzij Odar, zadet od kapi. Pogreb bo danes (v četrtek).
Prelat Odar je bil star komaj nekaj nad 50 let. Bil je že pred vojsko profesor na teološki fakulteti ljubljanske univerze. — Predaval je cerkveno pravo. — Njegovo največje znanstveno delo je prevod in razlaga cerkvenega prava. Bil je rektor slovenskega begunskega semenišča najprej v Italiji in nekaj let tudi v Argentini. Bil je dekan teološke fakultete do svoje smrti. Njegova smrt mi
Čvrsta zena
Kongres bo naprošen za sredstva, da se opremi štiri na-daljne južnokorejske divizije.
SEOUL, Koreja. — Prihodnje leto bo južnokorejska armada morda že sposobna, da prevzame v svoje območje celotno fronto v Koreji. Toda informirani armadni častniki poudarjajo, da bodo ameriške čete še vedno potrebne v Koreji.
Poročila iz Washingtona naznanjajo, da se bo priporočilo da dovoli denarna sredstva za opremo nadaljnih štirih južnokorejskih divizij, s katerimi bi doseglo število teh .	divizij 20. To bi bilo dvakrat
Turčija je odobrila toliko, kolikor jih je bilo pred pogodbo	letom dni.
ANKARA, Turčija. — Dne Armadno poveljstvo je zdaj 18. maja je turški parlament naznanilo, da so bile lansko leto soglasno'odobril obrambno	po-	na fronti tri	ameriške	divizije
godbo, sklenjeno med	Turčijo,	in ena divizija britanskega Com-
Grčijo in Jugoslavijo.	monwealtha.
WASHINGTON. — Proti programu predsednika Eisenhower-ja, ki priporoča skrajno previdnost v pogledu reduciranja davkov, o čemer je govoril predsed-^ nik v torek zvečer po radiu, bo j po vsej priliki v kongresu hud boj.
Republikanski voditelji se bor do potrudili, da se podaljša doba na davke za odvišne dobičke za šest mesecev od 30. junija dalje, ko bo potekla doba te določbe, kot je priporočil predsednik Eisenhower.
Daniel A. Reed, republikanec iz New Yorka, pa pravi, da bo1 z vso silo nastopil proti vsakemu podaljšanju dobe tega davka in prav tako bo nastopil proti nameri, da bi se znižalo dohodninske davke za 10 odstotkov šele po 1. januarju prihodnjega leta, mesto! že meseca julija letošnjega leta, kakor določa obstoječi zakon.
Predsednik Eisenhower je povedal ljudstvu v govoru, ki so ga oddajale vse radijske postaje, da bi nameravana redukcija davkov znižala dohodke vladne blagajne za $1,500,000,000 ter ogrozila dva glavna narodna smotra — varnost ameriškega naroda in zdravo podlago dolarja.
Predsednik je izjavil, da danes ne moremo vztrajati na stališču: “Dajte nam svobodo, če nas ne bo stala nad 15 odstotkov naših dohodkov.”
“Takojšnja redukcija davkov, ki bi povzročila še večjo inflacijo dolarja, bi bila v še večjo škodo vsaki posamezni Ameriški rodbini,” je rekel predsednik.
Nato je objavil davčni program
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Vino iz Ljubljane—
Mr. John Drenik, predsednik The Drenik Beverage Distributing, In., 23776 Lakeland Blvd., Euclid, O., naznanja ljubiteljem in pivcem dobrih in žlahtnih vin, da je spet prispela iz Slovenije
ki vsebuje sledeče točke:
ŠESTMESEČNO podaljšanje davkov na odvišne dobičke, ki je precejšnja1 pošiljka zdravih in imelo poteči 30. junija. Podaljšanje te dobe bi prineslo vladni zakladnici $800,000,000.
PREKLIC 5% redukcije dohodninskih davkov korporacij, katera redukcija je imela postati polnomočna 1. aprila 1954. —
Dohodninski davki korporacij naj ostanejo kakor so1, kar bo prineslo nadaljna $2,000,000,000 na leto.
ODLOŽITEV redukcije davkov, ki bi morala biti uveljavljena prihodnjega aprila, dokler se ne ugotovi bolj zdravega sistema, kateri bo predložen kongresu meseca januarja.
ODLOŽITEV zvišanja davkov za starostno varnost od 1V2 % do 2%, kar zahteva pravica tako na-pram delodajalcem kakor delojemalcem.
REDUKCIJA osebnih dohodninskih davkov prihodnjega 1. januarja, kakor predvidevano v ! zakonu.
Iz gornjega je razvidno, da nam za enkrat še ni pričakovati znižanja obstoječih davkov, kar je iob obveznostih in bremenih, ki si jih je naložila naša vlada, popolnoma razumljivo'. Ni pa tako •razumljivo, kako je mogel predsednik Eisenhower kot resen in iskren mož tako rohneti proti obstoječim davkom in obetati njihovo znižanje, čim bo izvoljen. Iz tega sledi, koliko je dati na obljube kandidatov, sledi pa tudi dejstvo!, da demokratska administracija vendarle ni bila tako črna, kakor so jo slikali republikanci.
TORONTO. — Mrs. Brandt Johnston je obhajala svoj 62. rojstni dan s tem, da je prehodila (^g^esu, 62 milj — za vsako leto eno mi-'
Ijo. Prehodila je pot od Beams-ville do Toronta.
TUDI ŽIVALI SE “GA” NACEHAJO, ČE SE JIM NUDI UGODNA PRILIKA ZA TO
DETROIT. — živali v Belle Isle parku so se v sredo povlekle v grmovje, da prespe mačka, ki so ga dobile po štiridnevnem “krokanju.”
Stvar je bila sledeča: Nekdo samo je odložil v parku približno 300 hud udarec slovenskemu seme-!funtov “maše”, iz katere kuhajo nišču v Argentini, ampak tudi žganje.
vsemu našemu katoliškemu organiziranemu pokretu.
Pomivalec oken se je pri delu ubil
CLEVELAND. —
Eftims, 67 let stari oken, se je v sredo ubil, ko je padel 12 čevljev globoko pri pomivanju oken na novem poštnem poslopju.
To je bilo dovolj, da je ves živalski svet v parku postal pijan ko čep.
Veverice, kosi, škorci in srnjad je bila vse od tedaj v sladki omotici.
Chistopher John Jettke, uslužbenec v pomivalec parku, je dejal, da so bile veverice prve, ki so lodkrile ždeče sladkost v kupu “maše”. — “Kakih 200 veveric se je v masi napi-
lo”, je rekel. “Nekatere so brez- mačka in glavobol
miselno kolovratile po tleh, do-čim so druge poskušale splezati na drevesa, pa ni šlo. Popadale so z njih ter pospale pod drevjem.
“Od časa do časa s« kosi zapodili veverice od kupa ter si ga sami privoščili “Šilce”, nakar so mahedravo odfrfotali ter naredili spet vevericam prostor “pri bari.”
Duh tam okoli je bil tako močen, da je privabil čredo srn.
“Veverice in kosi so bili mirni pivci,” je rekel Jettke. “Srnjaki pa so se začeli že po prvih “požirkih” bosti z 'rogovjem.”
Park je zdaj kakor izumrl in nobene živali ni na spregled. — Gotovo si s spanjem preganjajo
Slovenska pisarna
6116 Glass A ve., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717
ŠOLA (Slovenska sobotna). Prva skupina napiše 5 vrst velike tiskane črke “I”. Starši naj poskrbe otrokom primerne zvezke. — Druga in tretja skupina prepiše in večkrat prebere berilo “Šola” (Naša beseda 21). — Četrta in peta skupina prepiše v svoje dnevnike “Vredno si je zapomniti” (Naša beseda 18). Naj to večkrat preberejo, da bodo v šoli Znali razložiti.
ROŽNI VENEC. Vse vstopnice za to igro (31. maja) so po dolarju in se dobe v Slov. pisarni in v Oražmovi slaščičarni.
SESTANEK radi zadev Kulturnega vrta se bo vršil spet prihodnji ponedeljek zvečer ob osmih v Slovenski pisarni. Razgovor bo tudi o še enem spomeniku v vrtu. Vsi vljudno vabljeni. — A. Grdina.
------o-----
Obisk Formoze
TAIPEH, Formoza. — Tekoči mesec bo prispel na Formoza admiral Arthur.W. Radford, novi načelnik skupnih generalnih štabov.
John L. Lewis postaja menda nezadovoljen z administracijo
Izjavil
Tom
Sovjeti so vrnili dva Amerikanca
BERLIN. — V ponedeljek so Rusi izročili ameriškim oblast-vom dva ameriška vojaka, ki sta nevedoma zašla v sovjetsko zono.
je, da geolog Lyon nima kvalifikacij, da bi načeloval Uradu za rudarstvo.
WASHINGTON. — Če vsa znamenja ne varajo, bo John L. Lewis, predsednik United Mine Workers organizacije, kmalu prišel v navzkrižje z Eisenbo-werjevo administracijo.
Lewis je izjavil, da je Douglas McKay, tajnik notranjih zadev, “pripravljen vzeti kri premogar-jev na svoje roke”, ker je priporočil Toma Lyona za direktorja urada Bureau of Mines.
Križ z ozirom na Lewisovo razpoloženje je v tem, ker je on v stanju, če mu ni kaj po volji, proglasiti stavko, slično dvotedenski .stavki spomladi leta 1949, s katero je dal izraza svojemu nezadovoljstvu, ker je predsednik Truman imenoval v ta urad dr. Jamesa Boyda.
Lewis pravi, da je Lyon “politični sopotnik”, ki “ni kompetenten ter tudi nima potrebnih kvalifikacij” za ta položaj.
Lyon je geolog pri Anaconda Cooper Mining Co. On je tudi predsednik American Mining Congress-a.
zrelih domačih vin. Iz štajerskih goric je dobil dišeči traminec in sladki šipon, iz okolice Trsta SO' mu pripeljali zdravilni teran in iz istrskih vinogradov ima v pošiljki pristna istrska vina: Pinot Noir in rdeči kabar-net.
Slovenski narodni domovi, gostilničarji in druga slovenska podjetja, ki prodajate slovenska vina, sedaj je čas, da takoj naročite novo zalogo okusnih in slastnih vin iz rodne Slovenije. (Pinot Noir je‘ francosko ime za črno istrsko vino, ki ima zelo dober okus).
Čestitke—
Dekleta Marijine družbe izrekajo iskrene čestitke Mrs. F. Baraga, materi svojega duh. vodje Rev. F. Baraga, k njenemu 70. rojstnemu dnevu. Na mnoga leta!
‘l^rigidaire teden’ pri Sušniku—
John Sušnik, lastnik Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave. sporoča, da imajo pri njih tudi “Frigidaire teden” ter prodajajo hladilnike,, pralnike, sušilnike in štedilnike ter vse druge izdelke te tvrdke po izredno znižanih cenah.
Dvaindvajseta obletnica—
V petek ob 7:15 ho v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Joe Bonder v spomin 22. obletnice njegove smrti.
Seja—
Nocoj ob 7:30 bo seja društva Jutranja zvezda št. 137 ABZ.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON. — Zdaj se je izvedelo vzrok Oatiseve oprostitve. — Šest tednov preden je češka vlada izpustila Oa-tisa, ji je predsednik Eisenhower sporočil, da je pripravljen, pogajati se glede sankcij, ki so jih uvedle Zdr. države proti Češkoslovaški, če
ho Oatis izpuščen.
DETROIT. — Skoraj 150,000 avtomobilskih delavcev je ali bo kmalu brez dela zaradi stavke v treh tovarnah, ki izdelujejo posamezne dele za avtomobile. Ford Motor Co. naznanja, da bo prisiljena v prihodnjih petih dneh odsloviti 85,000 delavcev zaradi mesec dni trajajočega štrajka v tovarni v Cantonu, O. WASHINGTON. — Senatni preiskovalci' so včeraj vzeli z jezo na zanje, da so velika Britanija in druge države, ki so zaveznice Združenih držav, silno zvišale in pospešile svojo trgovino s komunistično Kitajsko. Pozvali so predsednika Eisenhowerja, naj pojasni stališče Amerike v zvezi s to trgovino.
EOENE, Bornholm. — Preko Baltika je včeraj priletel mlad poljski letalec s svojim MIG jet-letalom v svobodo ter prosil za politično pribežališče. To je že drugi poljski letalec, ki je na ta način dosegel svobodo.
------o------
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
Ameriška Domovina
-/vrv««	moivii-
«£nrssjBW
«117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manag|r and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 100 Thurs., May 21, 1953
Le čemu vedno taje
Predvojna Jugoslavija je zelo ostro stopala na prste komunistom. Na stotine jih je spravila pred sodišče in obsodila na dolgotrajno ječo. Pri vseh razpravah proti komunistom pa se je dosledno pojavljalo to, da so vsi obtoženi tajili, da bi bili komunisti, da so delili letake in vršili prevratno propagando. Če so bili dokazi proti njim še tako jasni, komunisti so še vedno vse tajili.
Ko je nekoč glede tega nekdo vprašal znanega vodilnega komunista,, zakaj tako delajo, je ta smeje odgovoril: “Mi imamo od partije navodilo, da je treba vedno vse tajiti, četudi so proti nam jasni dokazi.”
Prav isto sedaj opazujemo v Združenih državah.
Amerika se je prebudila, ko je spoznala veliko nevarnost svetovnega komunizma, ki hoče izvesti nasilni prevrat tudi v naši državi. Proti temu največjemu sovražniku človeške svobode in zakonitosti se je razvila dosledna borba. Pred senatni preiskovalni odbor sedaj kličejo državne uradnike, delavske voditelje, igralce, pisatelje in zlasti učitelje ter profesorje univerz. Pri teh zasliševanjih pa se odigravajo podobni prizori kot so se svoj čas v Jugoslaviji. Velika večina komunistov dosledno taji, da so bili ali da so komunisti. Nekaj teh je bilo že kaznovanh radi krive prisege.
Iz tega dejstva je razvidno, da imajo komunisti v Združenih državah isto navodilo od partije, kakršnega so imeli v nekdanji Jugoslaviji.
Čemu komunisti vse taje?
V Združenih državah Amerike komunistično prepričanje ni prepovedano. Vsak je lahko prepričan komunist in ga ni zakona, ki bi to prepričanje prepovedoval ali kaznoval. Vsak komunist bi torej pred preiskovalnim senatnim odbo-rom brez vsake nevarnosti lahko izjavil: “Da, jaz sem komunist.”
Pred preiskovalnem senatnim odborom pa večkrat slišimo, da zaslišani odgovarjajo, da na vprašanje ne morejo odgovarjati, ker je s to preiskavo kršena akademska svoboda in ker bi s svojim odgovorom sami sebe obremenjevali, oziroma obtoževali.
Zakaj bi bila kršena akademska svoboda in svoboda prepričanja, če državna oblast koga vpraša, ali je komunist? Če bi kdo vprašal kakega katoličana, če j£ on res katoličan, kako naj bi bila s tem kršena akademska svoboda in svoboda vesti? Kako bi mogel kdo samega sebe s tem obremenjevati? Saj v Ameriki ni zločin, če je kdo komunist. Vsak komunist bi torej na vprašanje lahko brez strahu odgovoril: “Da, jaz sem komunist, kaj je na tem? Jaz smem biti prepričan komunist po ameriški ustavi.”
Ko so prve kristjane vodili pred državna sodišča radi njih verskega prepričanja, ki pa je bilo po zakonu prepovedano, so na vprašanje vedno odkrito in odločno odgovarjali: “Da, jaz sem kristjan.” Vsakdo pa se je zavedal, da je s svojo izpovedjo krščanstva zapisal svojo smrtno obsodbo.
Zakaj ne odgovarjajo tako komunisti, ki se jim ni treba prav ničesar bati radi njih komunističnega prepričanja?
Po vseh državah se oglašajo hude kritike proti delu in izpraševanju preiskovalnega senatnega odseka, tudi nekateri časnikarji, ki niso komunisti pomagajo pri tem vpitju. Ali nima država pravice, da se brani proti prevratnim elementom? Ali nima država dolžnosti, da prepreči zastrupljanje z idejami nasilnega komunizma? Nekateri hočejo vse to delo omalovaževati, češ da v Združenih državah ni ni-kake nevarnosti. V majski številki časopisa “American Mercury” je napisal dr. Matthews 33 strani dolg članek, kjer našteva 15 imen učiteljev in profesorjev na ameriških šolah, ki so bili komunisti in so sodelovali s komunizmom. Vsekakor je državna oblast dolžna, da prepreči, da bi se mladina zastrupljala z idejami prevratnega komunizma. To je nujna samoobramba.
V predvojni Jugoslaviji se je kaj pogosto dogodilo, da so znani komunisti tožili pri sodišču ali pa so grozili s tožbo vsakemu, ki bi si bil upal o njih trditi, da so komunisti. Dokazati komu, da je resnično komunist, čeprav je bilo to splošno znano, je bilo skoro nemogoče. Sezname komunistov je imela le partija, pa še ta jih je v nevarnosti vse uničila, da bi ne bilo nikomur mogoče dokazati, da je komunist. Državne sodišče je dobilo v roke le malo onih komunistov, ki so izdajali knjige, brošure .in letake. Velika večina zaprtih so bili “koristna budala,” ki so delila komunistično literaturo; ti so prišli v ječe, kjer so jih komunistični ideologi preobrazili za prave komuniste.
Tajite, vedno tajite! Tega načela se drže tudi slovenski komunisti v Združenih državah, ki se skrivajo pod imenom “naprednosti.” Tudi med “naprednjaki” je dosti, morda večina le koristnih budal, ki niso popolni komunisti, toda vsi ti delajo po navodilih pravih komunistov, ki stoje skriti kje v ozadju. Če, bi kdo rekel kakemu slovenskemu komunistu v Ameriki, da je komunist, bi tudi ta gotovo vložil tožbo proti njemu. Toda, kdor še danes po tolikih skušnjah in jasnih dokazih še vedno hvalisa na vse pretege Titov komunistični režim in ob vsaki priliki udriha po protikomunistih, ta je gotovo ali komunist ali pa koristno budalo.	M.
NOVINE
CHICAGO
Iz starega kraja je prišla v ipondeljek 11. majuša Olga Gabor. Rojena je bila v Čikagi. Eli starši so se s čelov družinov odselili domov in doma tudi ostali. Oča jim je vmro. Mati je ostala sama z osmero decov. (Mati je rojena Verona Zadravec.) Olga je najstarejša i je že dosta poskusila v življenji. Hodila je na delo po celoj Evropi, ka je mogla pomagati materi i celoj družini. Bila je na Francuskom, na Nemškom, na Madžarskem (v Budapešti). Komaj pred kratkim je dobila pravico priti v svojo rojstno deželo — v Ameriko. Pri torn i-skanji pravice so ji dosta pomo-gli John i Mariča Salay, šteri-va sta joj krstni kuma i botra. Olga je jako bistroga razuma i prijaznoga obnašanja. V Čikagi smo je Jako veseli i želemo, ka bi se tudi ona med nami kak najbole počutila.
Piknik. Prvi piknik v Kegel-ovom prostori de imeo Prekmurje Social Club dneva 7. ju-nijuša. Radi bi videli na te den vse svoje prijatelje v senčnem gaji na zelenoj trati. Zato naj nihče ne pozabi na te naš piknik prvo nedeljo v j unij uši.
Dnes (21. maj) sta odišla Mr. in Mrs. Hozijan v stari kraj. Stavita se najprle na Portugal-skom, kde jiva čakata Rev. Lebar i Utroša. Vsi vkup obiščejo Marijino božo pot v Fatimi. Zatem se Hozjanoviva odpelata dele v Rim. Na svetij krajaj se naj spomnita nas i vsega našega slovenskega naroda.
Dva sta vmrla. Žao mi je, ka
ste ne dobili poročila od smrti Matjaša Sobočana. Mat jas (Su-čijov) je bio rojeni na Hotizi pred 67 leti. Zapušča tam dve hčeri, dva zeta i 11 vnukov, v Dolnji Lendavi pa sestro Marijo. Brat John, šteri živi v Windsor! v Canadi je bio na sprevodi s svojim sinom i naj-mlajšo sestro Agnes Kustec. Več vnukov je tudi v Čikagi, v Canadi i indri v domovini. — Vmrla je tudi Terezija Sobočan. Rojena kak Škerget. Doma je v Žižki, fara Čerensovci. Dosegla je 68 let. Mož ji je vmro pred leti. Ostala je s sddmero decov, štere je lepo odgojila. Bila je pobožna i dobra mati. Deca so že odrasla. Štirje so bili v voj noj službi v zadnjoj bojni (trije bratje i edna dekla). Naj v miri počivata.
Antonija Denša.
CANADA
Iz staroga kraja so prišli pre-minoči mesec trije naši rojaki: Štefan Semen i sin clevelandskega Mika Balažeka, šteri je prišeo is svojov Ženov. Štefan Semen je brat Vaneka Semena. Vanek je že pred dvemi leti prišeo v Cleveland i ga poznamo iz pisanja v našij Novinaj. Njegov brat. Števek je zdaj star 18]
Sv. Lovrencu pomladanski koncert Zormanovih mladih pevcev. Del slovenske duše se bo znova pokazal. Odprla se bo duša slovenskega človeka. Kdor hoče na tujem vztrajati, kdor noče zgubiti stika z rodno grudo in domačo besedo, za tega je samo eno zdravilo pesem in igra. Ob pesmi in igri mu bo tudi slovenska knjiga ljuba. Kdcir pa to troje ljubi, tisti je močan. Za tistega se ne bojim, da se bo odtrgal.
Želim, da bi Zormanovo delo bilo še dolgo, da bi prinašalo sadove in veselja njemu in nam. Od vseh pa, ki imajo v srcu še zavest da so za domačo besedo dolžni kaj napraviti, pa pričakujem, da se boidioi po možnostih koncerta udeležili in tako dali priznanje zboru in pevovodji. Delo, ki dobiček prinaša, se plača samo. Kulturno delo, ki dobička ne nosi, pa je treba plačati vsaj s priznanjem. Vsaj to naj vsak pokaže.	Karel Mauser.
-------o--------
!ljev Lojze od Sv. Gregorja
Cleveland, O. — Življenjsko .zgodbo dveh starih slovenskih ameriških rojakov poznam nekoliko pobliže: zgodbo Toneta Grdina iz Preserja pod Žalostno goro in zgodbo Iljevega Ltojzeta od Sv. Gregorja na Dolenjskem., Zgodba Toneta Grdina, ki je nedavno stopil v 80. leto je spldšbo znana, saj nam je že sam iz nje marsikaj povedal, ph tudi napisal (npr. predlanski koledar Mohorjeve družbe v Celovcu), dočim je
let. Števeka so komunisti predzgodba 26 let mlajšega Iljevega osmimi leti zaprli ka je b,io star j Lo3zeta, to je g. Oblaka Alojzi-deset let. Leta 1950 je:ja> trgovca s pohištvom in z
komaj
prišeo iz voze i včasi pobegno v Avstrijo. Ar za Združene države ne mogeo dobiti dozvole, se je naselo v Canadi bluzi va-raša London, Ontario. Vsem želemo kak največ sreče v novom sveti.

J
BESEDA IZ NARODA
i**************i"l"l"l"l'****"l'*«'l’«l**l"l'M'***'l'l'*****4’*’l'**'fr*4">
Pred pomladanskim koncertom Mladinskega zbora fare sv. Lovrenca
Cleveland, O. — Vselej sem vesel, kadar mlade ljudi slišim peti v domači besedi. Staro odmira, počasi pa boleče se praznijo prostori in prišel bo čas za ameriško Slovenijo, ko na izpraznjena mesta ne bo novih ljudi. Ostala bodo prazna. Tedaj bomo: lahko pokropili ostanke *in naredili križ.
Prav zato sem slovenskega petja vesel. Dokler bo slovensko petje po cerkvah in dvoranah, dotlej je slovenski človek še na straži. Ta in oni sicer malomarno zmiguje, da je neumno, da se nekateri tako ženo za domačo besedo. Božje in naravne pravice ukazujejo, da storimo za svojo materinsko besedo vse, kar moremo. Ljubi svajiOi materinsko besedo in spoštuj vsak drug jezik — to je edino prava pot.
Mimogrede sem se oglasil pri pesniku in skladatelju Ivanu Zormanu. Še nikoli nisem bil pri njem. V prijazni hišici na Edna sem se počutil domačega. Premlela sva marsikaj. Odkrito povem, da sem še doma občudoval njegovo vztrajmest in ljubezen do slovenskega jezika in do slovenskega petja. V sprejemni sobi so me presenetile Jakčeve slike. Lepa Trata z gorami v
preveč se kaže, da se je tudi že med nove naseljence ugnezdil duh, ki hoče grabiti po nečem velikem in celo naj mlajši pozabja-jo, da je prvo in glavno: ljubi svojo besedo, ki so jo celi rodovi branili in hranili. Mi smo še tesno povezani s tradicijo in če mo^-vi greši, dvakrat greši. Stari naseljenci so bili prepuščeni okolju, z muko so ohranjevali, kar so prinesli s seboj. Enega se bojim. Da bo veliko novih zapravilo tradicijo v desetih letih. Stari jo pri tridesetih letih še drže. Zpmisliti se1 je treba ob tem umiranju, iti vase in narediti vse, kar je mogoče napraviti.
Prav zato je delo pesnika Ivana Zormana veliko. Zgrabil je pri mladini, zgrabil take, da slovenska pojo celo otroci, ki niso Slovenci. Mar ni to delo, ki mora slehernega dobrega Slovenca
navdati s spoštovanjem? Veliko žrtvovanja je treba, veliko volje j vrste sioVenskih in velika idealizma. Dvajset let dela je že v Čričkih. 20 let je dolga doba. V dvajset letih se človek postara in kdor ni idealist, po dvajsetih letih spreže. Ne tako Zorman. Govorila sva in iz
vsemi drugimi potrebščinami, ki se rabijo v domačem gospodarstvu in gospodinjstvu, bolje znana samo njegovim ožjim tukajšnjim rojakom in prijateljem. •
Ujeva družina od Sv. Gregorja na Dolenjskem ni splošno znana in spoštovana že več rodov samo v domači fari, marveč tudi daleč naokrog. Oče na,-šega clevelandskega Iljevega Lojzeta je bil med drugimi 12 let eden izmed najbolj uglednih županov, izvoljen na listi SLS. Družina, iz katere je izšel lijev Lojze, je bila želo številna. Oče in mati sta gledala zlasti na to, da vzgojita vse otroke v pravem krščanskem duhu, dobro vedoč, da je to naj-večji zaklad, ki jim ga moreta dati na tem svetu.
Ko je naš današnji clevelandski Hjev Lojze odslužil vojake, se je odločil, da poizkusi svojo življensko srečo v Ameriki. Vedel je namreč, da more dobiti dom samo eden, vsi drugi pa da bodo morali drugam. Ko je leta 1926 prišel v to deželo, je najprej prijel za kmečko delo, kasneje ga je zvabil vase Cleveland, koder je nekaj časa delal v tovarnah, dokler ni postal trgovski prodajalec in končno samostojen trgovec, sprva v hiši 6303 Glass Ave., 1. 1937, pa se je preselil v enonadstropno vogalno hišo 6612 St. Clair Ave., katero pozneje kupil, kjer ima danes eno izmed najboljših te clevelandskih trgovskih podjetij. Kakor Tone Grdina tako je tudi g. Oblak Lojze začel iz nič. S pridnostjo, podjetnostjo, in varčfnostjo pa je tako eden kot drugi dose-
Kipar Lojze Dolinar — šestdesetletnik
Sredi aprila je praznoval Lojze Dolinar, eden najpomembnejših sodobnih slovenskih u-metnikov šestdesetletnico svojega rojstva. To je bila obenem tudi znamenita obletnica v zgodovini našega sodobnega kiparstva. Pred 40 leti sta nastali Dolinarjevi upodobitvi Riharda Jakopiča in Matije Gubca, deli, ki pomenita začetek velike in izredno plodovite umetniške poti. Vsa naslednja desetletja razvoja slov. kiparstva so najtesnejše povezana z umetniško rastjo in tvornostjo L. Dolinarja.
V Dolinarjevi osebnosti se združujejo izredne odlike kiparskega talenta z neutrudno ust-
je preselitve v Beograd 1. 1932 v Ljubljani. V tem času si je ogledal svet in se na svojih študijskih potovanjih ustavil zlasti v Parizu, Italiji in Združenih državah Amerike. (Tu v Clevelandu živi njegov brat!)-V New Yorku ga je 1. 1919 gostoljubno sprejela znana kipa-rica in pisateljica Malvina Hofman, Rodinova učenka.
Dolinar je razstavil prvič 1-1912., nato pa ponovno doma io v tujini.
Njegova dela so deloma doma, deloma po raznih muzejih v tujini. Najbolj znana so spomenik pok. dr. Janeza Ev. Kreka, kip R. Jakopiča in Matije Gubca in cela vrsta dekorativnih figur. Bronasti Aleksandrov spomenik na Kongresnem trgu in kamehiti Petrov pred magistratom so Italijani v času vojne uničili.
V času svojega bivanja v A-meriki je Dolinar sodeloval tudi pri spomeniku za padle študente newyorške univerze,- Ve-
varjalno energijo ter s široko liko je delal Dolinar v Beogra-
razgledanim znanjem. Njegovo delovanje je obsegalo razdobje, v katerem so prebujala umetnikova prizadevanja doslej še malo razvito področje upodabljajoče umetnosti, pričetek sodobnega slovenskega kiparstva.
Dolinarjeva iniciativnost ne bi mogla oploditi sterilnih tal pomanjkljive domače tradicije, če ne bi izvirala iz globje umetniške potrebe, če je ne bi spremljali najvidnejši dokazi uresničenja pristnega umetniškega poleta, dela, ki so posegla v ledino nerazvitega okolja in končno utrla pot in priznanje tudi stremljenju mlajšega kiparskega rodu.
Lojze se je rodil v Ljubljani 19. aprila 1893. Na bivši obrtni šoli je bil učenec prof. Repiča. S kiparskim študijem je pričel 1910 pri prof. Muelnerju in nato nadaljeval v Muenchenu. Prva svetov/ha vojna je njegovo u-metniško udejstvovanje prekinila. Po njej je deloval do svo-
du in v drugih mestih na jug*1 države. Po vojni se je Dolinarjevo umetniško delo po svoji vsebini delno spremenilo. U' metnik se je lotil trenutno modernih tem, ki jih pa kljub nji' hovi umetniški obdelavi nekoč lahko doleti usoda Aleksandrovega in Petrovega spomenika v Ljubljani.
Največje Dolinarjevo delo zadnje dobe predstavlja ogromni spomenik postreljenim žrtvam osvobodilne borbe v Beogradu, ki bo obsegel “silovito razgibane skupine 15 gigantskih bronastih figur, visokih 3.5 m-Po mnenju Franceta Steleta p°' menijo te, v preteklih mesecih odlite figure “ne samo po obsegu naj večje delo te vrste v Ju' ^oslaviji, temveč kažejo oh' enem mojstra Dolinarja na šku ustvarjalne moči, njegovo ogromno delovno plodovitosb zrelo umetniško silo, kakršn6 slovenski kipar doslej še ni razvil.”
Clairju leta 1930 in 1931, ko je on sam v tej .veličastni žaloigri mojstersko podal vlogo Kristusa. Bilo je to v času, ko se je v Clevelandu mudil na študijskemu potovanj us|lov. umetnik Božidar Jakac, ki je pri celi stvari takrat tudi sodeloval. G. Oblak še danes rad pripovedu-
huda, ta se ne da z lažjo odprfl' viti.
Novice iz Kanade so vselej zanimive. Tam imam več znancev in celo dva otroka svoje žene, torej “najbldžja sorodnika,” |e žal, da sta tako daleč, morda kje blizu lune, ker pošta tako redko pride do mene. No, pa to so za-
je, kako iso viabili on, Jakac, Isebne stvari, ki drugih ne skrbi,
, gel svoj današnji gospodarski vsake besede je dihala'njegova j položaj> kar gotovo služi v čast
tudi slovenski skupnosti v A-
vedrost. Boji se za bodočnost, boji se tistega, kar sem že na za-
ozadju, na pol razpadla hiša ne-,cet u Pove a ■ kje v Gorjancih, obrežje ob Oce-' In to je največja bridknst za anu, pod vsem tem odprt klavir, človeka, ki je celo svoje zivlje-Simpatična osebnost je Ivan nje daroval pesmi. Upam, da do' Zorman. Preprosta narava. Pre- tistega ne pride še hitro. Dokler preste narave imam rad. Dva- bomo imeli ljudi, ki ne bodo gle-krat rad ga imam, ker se muči dali nase, dokler bemo imeli Iju-z mladino. Tu je namreč srčika j di, ki se do dna zavedajo odgo-vsakega narodnega dela. če bo i Viarnosti, vse dotlej bo slovenska
meriki. Sicer pa je ta zgodba bolj ali manj podobna zgodbi vseh drugih slov. ljudi v Ameriki in drugod po svetu.
Ko je bil lijev Lojze še doma pri Sv. Gregorju, je bil že agilni član slovenske katoliške fantovske organizacije “Orla.” Katoliškim in slovenskim načelom pa je ostal zvest, tudi v svoji no-
ameriška slovenska mladina do-j pesem todle živela. In s sloven- vi domovini. V zgodovini slo-cela pozabila na dom in na mate-1 sko pesmijo bo živela dicmača be-rino besedo, potem bodo,prostori ^ceda. Dokler pa beseda živi, do-
za mrtvimi ostali prazni. Ne veljajo te besede samo za stare naseljence, veljajo tudi za nove. Vse
tlej človek ni mrtev.
V nedeljo 24. maja ob osmih zvečer bo v cerkveni dvorani pri
venskega kulturnega udejstvovanja v Clevelandu bo zlasti o-stala njegova režija prvega slovenskega Pasijona na odru Slov. narodnega donra na St.
John Adamič in John Žnidaršič takratnega clevelandskega škofa Schrembsa in kako je bilo, ko je škof tudi res prišel na njihovo prireditev v SND in
le meni žalost s’tri. Zanima rt1'6 kulturno življenje v Torontu, njihove skrbi in težave. Vse t° mi pove “Kanadska priloga.” Modrovanja Toneta s hriba ^
kako je pozneje s priznanjem Vrhenškega Tineta preberem
od
govoril o igri in njeni režiji.
Če je kdaj ena ali druga slovenska clevelandska kulturna organizacija česa potrebovala, se je rada obrnila na g. Oblaka, ker je vedela, da bo rad pomagal. In končno, če mu mora biti kdo hvaležen, mu morajo biti zlasti številni slovenski clevelandski novonaseljenci. Malo jih je namreč med njimi, ki jim hi tako iali .drugače pomagal, posebno v začetnih težavah.
Vsaki pravi Slovenec ve, kaj 'je njegova dolžnpsU Svoji k svojim! Roka roko umije.
I. S.
0 Bmmna, če Te ne bi imel. . .
Cleveland, O. — Ko pridem od dela, najprej pogledam A. D. Ali je umrl kd; od znamih, dobil kdo dvojčke, odpotoval v stari kraj in druge novice, potem se vržem na uvodni članek dopisnika “M,” ki je zadnje čase postal silno agresiven,” kar gotovo ni všeč “progresivcem.” Reči moram, da tar uživam. Kar tako naprej, odločno in pogumno po začrtani poti, kdor ima korajžo, pa ga naj zavrne. No, pa korajžo bi morda že še imeli, le resnica je pre-
kraja do konca. Včasih si zaželim, da bi sedel v Juretovi kle^ in ju poslušal in ga včasih tudi malo “potegnil.” Dobre kaplji6 se ne branim, tako pa samo sh' ne požiram.
Joe Bevček imenitno krami]a’ Prosveta ga pa ima gotovo v želodcu. žalosten sem, ko prebirar0 dopise iz Koroške in Primorske-Ako so proti Slovencem liberalne, nekatoliške stranke, to še razumem, da jih pa zatirajo katoliške stranke, mi je nerazumljivo. Kje je njih krščanstvo-Kdaj bo poštenost in pravične®!' [v politiki na prvem mestu?
Ida in miru ne bo, dokler ne poštenost zavladala v politiki-
Rev. Dr. Mikula v pošilja zanimiva poročila v Tednik.” Tako izvem najvažneJ še novice iz A. D.
Re-
bo
Avstralija
“Nas
i-
če se
ne bi ljudje žrtvovali, ne bi ime ' ne lista, ne petja, ne raznih ku Ostal bi
moram0
hiti hvaležni našim kulturni10 delavcem in jih razveseliti z na šo udeležbo pri prireditvah.
E, pa sem se zaklepetal^, urednik bo vzel škarje, zato neham.	Vrhovca0'
Kulturno delo ni lahko, žrtvov petja,
turnih prireditev, samo “saloon.” Zato
Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Communications to
OBZOR PUBLISHING COMPANY
Frank R. Staut,
830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-4373 Publisher
Koncert pevskiR zborov cerkve sv. Janeza Ev.
Na materinski dan, v nedeljo 1. maja t.l., je priredila fara sv. Janeza Ev. koncert v proslavo materinskega c^neva pod vodstvom Ernesta Majhenič. — Že ves teden sem pregledoval Am. Domovino, da bi kje zasledil kaj o item koncertu, pa nič, ,zato naj mi g. župnik p. Aleksander Urankar in g. pevovodja oprostijo zamudo.
Program koncerta je bil razdeljen v štiri oddelke. Najprej je nastopil mladinski zbor (C. Y. O.) z America, Oh Beautiful in Our Lady of Fatima.
Nato je nastopil cerkveni pevski zbor v naslednjih kombinacijah: moški zbor, ženski zbor in končno vsi skupaj v mešanem zboru, vmes pa je bilo nekaj solo točk, in nekaj duelov.
Program sam na sebi je bil zelo skrbno sestavljen in prav tako skrbno pripravljen, najsi-bo pri solistih, kot pri zboru. Zato moramo priznati Majheni-eu, da občudujemo njegovo požrtvovalnost in zmožnost, da je v razmeroma tako kratkem času pripravil tak spored (saj je Mr. Majhenič v Milwaukeeju šele od novega leta, torej niti Pet mesecev).
Moški zbor je zapel: Jaz pa Vem kak’ rožice cveto, Pogled v nedolžno oko, Sijaj, sijaj, sončece (v Ferjančičevi priredbi) in Žabja svatba. — Moški zbor

RADO STAUT
direktor slovenske radio ure v Milwaukee, Wis.
Poslušajte
in najstarejšo slovensko ^dijsko oddajo na osrednjem zapadu
Ameriško-Slovensko
*ADI0 URO
v Milwaukee
oddajano
nedeljo dopoldne od 11. 12. ure centralni čas (od 12. ° U ure opoldne poletni, odn. Vžhodni čas) preko postaj
WRJN in WRJN-FM
^400 k.
c-)
(100.7 m.c.)
Uro
'gram vodita in napovedujeta v slovenščini in _ angleščini VIr* in Mrs. Rado Staut
je zelo dobro zvenel in tudi dovršeno predvajal pesmi. Pesmi, ki jih je zbor pel, so pa tudi same na sebi zelo hvaležne in i-majo gotov učinek, razen zadnje, Vodopivčeve, Žabe. Zdelo se nam je, da ta pesem ni bila na mestu po takih pesmih, kot sta Sattnerjeva, Pogled v nedolžno oko in Sijaj, sijaj sončece; imeli smo vtis, da je zbor končal nekoliko banalno in bi gotovo odnesel lepši vtis, če bi končal s katerokoli izmed drugih treh pesmi.
Tudi ženski zbor je dobro odpel svoje tri pesmi na programu in sicer: Polje, kdo bo tebe ljubil (Narodna), Jaz bi rad rude-čih rož (Prelovec) in Kot ptičica sem pevala (Narodna). Ta zbor je zvenel dobro, vendar ne tako enotno, kot moški zbor. Kar se tiče Prelovčeve pesmi, bi po našem mnenju veliko bolje zvenela v moškem zboru.
Kakor je bilo pričakovati, tako je tudi res mešani zbor najbolje zvenel in je zapel sam deset pesmi:: Aljaževo Slovensko pesem, Premrlovo Tihi mrak zemljo pokriva, Nedvedovo Pod trto bivam zdaj, Narodno, Og-Ijan, Silovensko dekle, Prelov-čevo Naša pesem naj glasi se (ki je bila obenem zborovo go-dovno voščilo župniku P. Aleksandru Urankar OFM), dalje: Vsi so prihajali, Pojdem v Rute, obe narodni, Vilharjevo Mla-tiči in za konec Flajšmanovo V gorenjsko oziram se skalnato
stran.
Zbor je imel veliko dela, preden je naštudiral vse te pesmi in tako dovršefnlo izvajdih Pri večini pesmi je bilo opaziti,‘da je bil bas prešibak (zbor šteje 28 pevcev), posebno v nižjih legah. Če bi bil bas močnejši, bi bila izvedba večine pesmi verjetno še boljša.
Poleg zbora moramo omeniti še nekaj solistov. G. Lipovšek je zapel narodno En starček je živel in The Rosary. Lipovšek ima lep bariton. Njegov glas je poln, sočen in tudi v višinah ne spreminja svoje barve.
Druga solistka je bila Mrs. A. Penne, ki je zapela Ave Marijo in Studenčku. Mrs. Penne ima lep liričen sopran, ki ji tudi višine ne delajo posebnih težav. Le žal, da je Ave Marija, ki jo je pela, oblikovno šibko delo;.
Poleg teh moramo pohvaliti tudi oba dueta. Glasova sta se v obeh primerih lepo ujemala. Poslušalcem je najbolj ugajal duet: Mamici — kar je samo po sebi umevno.
Omelnili smo že v začetku mladinski zbor. Svioiji dve točki je dobro odpel, čeprav deloma nekoliko manj gotovo in boječe; vendar pa ima g. pevovodja in organist v njih upanje, da se bo razvil v velik zbor, kar upamo in želimo tudi mi.
Če povzamemo na kratko potek in uspeh koncerta, moramo reči, da je' nepričakovano; dobro uspel in ker vemo, kako živahen in energičen je pevovodja in organist cerkve sv. Janeza, upamo, da bo kmalu odpravil vse nedo-statke in nas presenetil s sijajnimi koncerti, ki nam jih sedaj tako manjka, ker se zdi, da naši or-
JVtt Weather Worry
With a Gas Dryer
The Gas Dryer Does the Job Faster at Less than Half the Cost. Forget weather, wash when convenient. Nothing like a Gas Dryer.
I Ccs Company (
||6E.Wisconsin Ave.* BRoadway 6-672C
Delivered and Installed As Low As..
No Expensive Wiring
Convenient Terms Pay With Your Gas Bill

Tv
time and money dicferour you t<
• How many “errands” did your faithful telephone “run” for you today? How often did it get the answers to urgent questions for you—in moments, instead of hours or days, and at the anali cost of a phone call instead of an expensive trip?
How many little crises, or what big emergency, was straightened out over the telephone?
To try to place a value on all this “leg-work” and worry and expense which the telephone saves ■—to try to say how much it’s truly worth— would be almost impossible.
And yet, the average cost of telephone service is still a matter of only pennies a day—^actually takes a smaller part of your budget than it took years ago !
WISCONSIN TELEPHONE COMPANY
Working olwayt to torvo Wisconsin hotter
—making appointment*
—cheering up sick folk —doing your shopping —arranging your meetings —getting information —helping make sales —helping make purchases -—making hotel reservations —calling the doctor —checking trains and plane* —summoning service people —carrying messages of every kind, anywhere, whenever you have a message to send :
fK&iecomUfyf
To those waiting for telephone service: we re tvorking hard and continually to provide more facilities to meet your needs* IVe U serve you as soon as possible.
ganisti in zborovodje ne mislijo dovolj na to, kaj pomeni Slovencu slovenska pesem. Zato bo treba znova začeti, kjer nič ne vadijo, da se bo odpravilo mrtvilo nekaterih zborov pri slovenskih cerkvah — seveda na drugi strani pa tudi požrtvovanja s strani pevcev, da bodo redno hodili k vajam. — Zato pa še enkrat čestitamo g. Majheniču in vsem pevkam in pevcem, za požrtvovalnost, ki so jo pokazali na tem koncertu in želimo, da jim ta požrtvovalnost nikdar ne bi pošla.
P. Vendelin OFM.
“Senator McCarthy odgovarja na vprašanja”
Naš wisconsinski senator Joseph McCarthy, ki je predsednik senatnega odbora za preiskavo neameriške aktivnosti in kot
kor da smo se pomaknili s časiom kar za cel mesec naprej, tja kam sredi junija. Radi tega je prihitelo na slavnost veliko število prijateljev in znancev Horženo-ve družine tudi iz drugih bližnjih in daljnih naselbin. Ožji isorodniki so prihiteli celo iz Kalifornije in Floride, iz Chicage, De Pue in idd drugod. Poleg teh je bilo pa večje število! ožjih rojakov domačinov iz vse širne Dolenjske okrog Krškega in Brežic, iz katere okolice prihaja no-vomašnikov oče Anton Horžen, iz vasi Črešence, fara Cerklje. Iz okolice Bele cerkve odkjer prihaja novcmašnikova mati Mrs. Horžen in šmarjete in slavnega Šent Jerneja, kjer imajo lepe ptiče peteline, jih je bilo: pa še večje število. To je bila slavnost slavnih Dolenjcev, ki govore klasično dolenjščino, kakoršno govore v prelepi Beli cerkvi, kakor je to ugotovil tamkaj sni domačin, novomašnikov stric, Tone Kukman, ki je na Belo cerkev bolj ponosen, kakor pa je bil na svoj Kentucky slavni amerika-nec Abraham Lincoln. Ej, Dolenjci ne rastejo zastonj pod trto!
V takih okoliščinah in v takem prijetnem ozračju je šlo vse kakor po žntfrci — tako, da je bil
tak stalna tarča losehnih napadov
s strani komunistov in njihovih jto res dan> ki smo ga bili vsi ve-sopotnikov, ter često tudi s stra- |seli! ni takoizvanih, sicer dobro mislečih, “liberalcev,” je nam in raz-
Slovesna maša, ki jo je daroval novomašnik Rev. Bernard
nim drugim wisconsinskim pu- Horžen ob 11:15 uri dopoldne v blikacijam in časopisom poslal cerkvi sv. Roka ob asistenci do-serijo vprašanj in odgovorov v mačega č. g. župnika Mihaela zvezi s svojim delovanjem, ki (Železnikarja, kot arhidijakona; jih dobiva dnevno iz vseh delov j č. g. Herberta Commyns, OSB. Zdr. držav, in na katera hoče ja-1kot dijakcna in č. g. Wm. Kir-vno odgovarjati, da narod debilka, kot subdijakona, je tra-tako jasnejšo sliko o njegovem i jala skoro kake dve ure, ker med “lovu na Čarovnice,” kakor bi j mašo sta bili dve pridigi. Slo-komunisti in njihovi naivni žago- vensko pridigo je imel č. g. pater vorniki McCarthyjev boj proti j Odilo' Hajnšek iz Lemonta, an-komunizmu v Ameriki in nalgleški govor pa je imel preč. g.
svetu radi prikazali.
Senator McCarthy namerava
podprior Burič iz St. Bede kolegija v Peru. Oba govora sta bi-
na vsa ta vprašanja 'Odgovarjati la globoko zamišljena. Posebno v vrsti člankov pod naslovom slovenski govornik č. g. Hajnšek “Senator McCarthy Answers je lepo orisal pomen in važnost Questions.” Vprašanja in odgo-^duhovniškega stanu. Pozabiti ne vori so dosti zanimivi in bi pre- smem omeniti lepega ubranega nekaterega slovenskega bralca potrkavanja v zvoniku pred ma-zanimali, le da AD žal nima do- šo in ob koncu maše.' Pa tudi na volj prostora, da bi vse te član- koru so zelo lepo prepevali, ke priobčila. Uredništvo lista je Po maši pa so servirali okus-
McCarthyev slučaj v uvodnikih že ponovno obravnavalo in bo to zopet storiloi, kadar bo to potrebno.
0 novomašni slavnosti v La Sails
La Salle, 111. — Nedelja letošnjega 10. maja bo; ostala vsem Lasallčanom v prijetnem trajnem spominu. Nove maše niso vsako nedeljo, posebno slovenske ne. Zato morajo biti zlasti za nas Slovence še toliko bolj pomenljive.
Vreme smo imeli kakor nalašč za ta dan. Toplomer je kazal popoldne celo nad 80 stopinj, ka-
na pripravljeno kosilo v Cerkveni dvorani sv. Roka, ki so' ga izborno pripravile domače slovenske žene in. dekleta, ki jih v kuhinjski umetnosti nihče ne poseka. Po kosilu je bil kratek govorniški program, ki ga je spretno vodil domači č. g. župnik Mihael Železnikar. Govorilo; je več duhovnikov in drugi, ki so vsi čestitali novomašniku k dosegi častitljivega duhovniškega stanu, kakor tudi, njegovim staršem, ki so mu pomagali, da je prišel do svojega častnega cilja, da je postal duhovnik.
Ganljivo je bilo, ko je nazadnje bil pozvan k besedi novomašnik in se je ta s hvaležnimi besedami zahvalil naj prvo Bogu
za to kar je postal, potem svojim staršem, ki so mu pomagali. Poudaril je: “Kako se morem primerno in zadostno zahvaliti za to veliko pomoč in ljubezen mojih staršev? To je več, kar zmorem jaz.”
Po kosilu in govorniškem programu se je gostovanje zaključilo z molitvijo, ki jo je opravil novomašnik. Zatem pa je bil javni sprejem čestitk in novomašnik je blagoslavljal goste in udeležence vsakega posamič.
V dvorani so se prijatelji in znanci potem še dolgo razgovar-jali med seboj v živahnem in veselem razpoloženju. Tako je potekel slavnostni dan nove maše č. g. Bernarda Horžena, ki bo ostal vsem udeležencem v lepem prijetnem spominu!
Eden udeležencev.
Spomenik Gandhiju v Washington!!
Ameriška vlada je podarila v Washingtonu zemljišče, na katerem bodo 'postavili indijskemu voditelju Mahatma Gandhiju spomenik. Postavilo ga bo, društvo za ameriško in indijsko prijateljstvo. Stroški bodo znašali 10 milijonov dolarjev.
National Frigidaire teden pri
Northeast Appliance
Ta teden je National Frigidaire Teden in Northeast Appliance & Furniture Company ga praznuje na poseben način . . . način, ki pomeni dodatne prihranke za vas.
Ta teden dobite pri Northeast dvojno vrednost zamenjave. Prav zares, vaša stara peč, ledenica, pralnik ali kakšna druga priprava, ima dvojno vrednost, če jih zamenjate ta teden za novi 1953 Frigidaire kateregakoli modela. Po-služlte se teh velikih prihrankov . . . kupite novo Frigidaire ledenico, peč ali pralno opremo . . . katerokoli Frigidaire napravo pri Northeast ta teden.
Vrednost zamenjave bo pokrila vaše prvo naplačilo in ne plačate nič do julija. Je res tako, prvo odplačilo pride šele meseca julija. Torej kar ustavite se pri Northeast in poglejte, če je kakšen Frigidaire za vas. Vsak, ki se oglasi v naši trgovini, bo dobil poseben dar v čast tej priliki. Boste prihranili denar med National Frigidaire tednom pri Northeast Appliance & Furniture Company, 22530 Lake Shore Blvd., zraven Shore Theater. Dosti prostora za brezplačno parkanje. Odprto zvečer razen ob sredah do 9. ure.
HALO, DRAGEC! — Verjetno je bil eden najprisrčnejših dogodkov v “vasi svobode” pri Punmunjomu na Koreji, ko je Capt. Zack W. Dean (na desni) z Douglas, Kans., dobil nodelgo po svoji osvoboditvi telefonsko zvezo s svojo ženo Abigale (na levi). Dean je bil sestreljen nad korejskim bojščem komaj dva meseca po svoji poroki l. 1951. Njegova žena je zaposlena pri Ameriškem Rdečem križu na Japonskem. Na sliki ju vidimo pri tem razgovoru.	-
I
I
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Uatsnevljen» 28. novembra 1814.
Sedež: Joliet, Hi.
Naie geslo: "Vse sa vero. slom In narod; vsi sa enega, eden sx vse.”
e Zedinjenih Državah Severne Amerike
Inkam, v drfl. Illinois 14. mala 1818
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Illinois
1.	podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111.
2.	podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, H). Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St.. Joliet, 111.
Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111.
Dull vodja: REV. GEORt&E KUZMA, Wilton Center, Feotone, P. O., UL Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St« Joliet. DL
NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Dl.
JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Jollet. Ullnol*
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. JOPIN NEMAN ICR, 650 W. Hickory St., Joliet, Illinois ANTONIJA BENSA, 2730 W. Arlington St., Chicago 12, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER,
No. Chicago, Illinois
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio
Do 1 januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških, podpor ter drugih izplač.l denarne vrednost do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani (nami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00. $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life. Twenty Payment Life in 'Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viža.
Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(lcam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli.
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo!
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 331 lime St« Joliet, DL
Dr. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOVI VEX: I. Luleransivo in cerkvena reforma med Slovenci
Na prigovarjanje komisarjev se je izpreobrnilo nad 50 oseb in jim je bila podeljena odveza. Župnije po okolici: Šoštanj, Sv. Janez, Sv. Vid so bile od lute-ranstva še malo okužene. V Novi cerkvi ni bilo nič krivovercev. Verniki v Vitanju so se pritoževali, da njihov župnik Mihael Diestelschrott ne Zna slovensko. Zato ne slišijo pridige niti o Veliki noči. Njegovi kaplani hodijo le okoli po podružnicah. V Celju sta bila dva kaplana, in 16 beneficiatov. Kar
Dvoje ugodnih prilik
v Chicago!
Dve hiši imamo naprodaj!
ENA JE VELIKA ZIDANA HIŠA, ki denaša lepe najemninske dohodke. Prvo in drugo nadstropje je vsako po 6 sob. V pritličju stanovanje 4 sobe.^ V podstrešku spalna soba s straniščem in kopalno in obilen prostor za še eno stanovanje. Garaža za 2 kari in lep vrt. Lota meri 25x175 čevljev. Poulična kara in bus samo pol bloka stran. Vse v dobrem stanju. Cena 320,500. Vsaka resna ponudba se bo upoštevala. Oglejte si to hišo!
DRUGA HIŠA je lesena obita s "asfalt siding”. Prvo nadstropje 6 sob, v drugem nadstropju sta dve stanovanji, vsako po 3 sobe. V pritličju dve sobi in še prostor za nadalj-Tio sobo. Garaža za dve kari. Vse v dobrem stanju- Cena $10,750. Prvo nadstropje ima centralno kurjavo na olje.
Zgornji dve hiši predstavljata u-godno vrednost. Vabimo, da si jih čimpreje ogledate.
Imamo še več drugih hiš naprodaj. Tudi več lepih farm v južnem delu države Wisconsin v okolici lepega Lake Geneva jezera. Cene zmerne. V vseh slučajih, kadar ste namenjeni si nabaviti lasten dom, se obrnite za po. steno in zanesljivo postrežbo na tvrdko:
JOHN JE RICH,
Real Estate & Insurance Broker
6519 W. 34th St.
Phone Stanley 8-0770 Berwyn, 111.
ali pa na:
ANTON KUKMAN, Salesman,
1900 W’. Cermak Rd.
Phone Frontier 6-0064 Chicago, 111.
plan Rupert Furtmueller je imel celo pred komisijo tako “nerodno” pridigo, da se mu je pridigovanje in spovedovanje za eno leto prepovedalo. V Gornjem gradu ni bilo krivovercev, ker je bila tam škofova rezidenca. Duhovniki v Mozirju so se , vsi držali stare vere in imeli le | mimogrede kake prepire zaradi I štolnine. V Celje so prišli tudi j duhovniki in ključarji iz Rečice in izjavili: Gospa na Vrbovcu (Altenburg) je imela pri-sebi odpadlega duhovnika, ki je bil oženjen, in silila kmete, da so ga hodili poslušat.
Toda ljudje so rekli, “da pri-diguje čudne reči”. Žena Kaci-janarja na Rečici prepoveduje svojim kmetom dajati desetino, darove in pogrebščino. V okolici Rogatca, Podčetrtka, Posre-de in Planine ni bilo lutrovcev. Na Velenjskem gradu je Franc pi. Lichtenberg branil škalske-mu župniku maševati v grajski kapeli in nagovarjal ljudi, naj cerkvi ne dajejo darov in desetine. Na svojem gradu je imel odpadlega meniha. Sodnik Andrej v Šoštanju je javno dal oklicati, naj cerkvam več ne do-našajo darov. Gospa pl. Alten-haus ima v Forchteneeku kape-lana Jurija Veršiča, ki je oženjen. Ta na mašo nič ne drži in pravi ljudem: “Ko k maši zvoni, sj ušesa zamašite.”
Graščakinja nagovarja svoje kmete, naj hodijo njenega ka-pelana poslušat in jim prepoveduje dajati za maše, cekvi kaj darovati ali častiti sv. Rešnje Telo; tudi svetnike zaničuje. Komisarji so naročili, naj jim pl. Altenhaus izroči kapelana in ga pšolje v Celje, kar se pa ni zgodilo. Jurij pl. Triebeneck na Gradišču (Schwarzenstein) je imel pri sebi pobeglega meniha in svojim ljudem prepove-
dal cerkvi desetino dajati.
Iz tega zapisnika povzemamo, da so že v prvem desetletju lu-trovstva bili po mnogih krajih naše domovine posamezni privrženci in oznanovalci nove vere, ki se je zanesla k nam po tujih odpadlih duhovnikih in menihih. Opaža pa se tudi, da so jim bili plemiči glavni zaščitniki, ki so zastavili agitacijo za luteranstvo med ljudstvom posebno s tem, da so jih odvračali od plačevanja desetine, štolnine in drugih cerkvenih davščin.
Kmalu po tej vizitaciji (19. dec. 1528) je izdal kralj Ferdinand nov odlok, v katerem zahteva, naj Oblastva ne ovirajo akvilejskega patriarha in njegovih arhidiakonov, ako hočejo postopati proti zapeljivim pre-dikantom, in naj jim ne odrekajo potrebne pomoči. Potem graja, da duhovnike kličejo pred svetna sodišča in si v slučaju smrti prilastujejo njihovo zapuščino.
Nekateri patroni beneficijev in drugih ustanov si sami prisvajajo njih dohodke ali pa nameščajo sumljive, zapeljive du-novnike, ki niso sposobni za dušno pastirstvo; duhovnikom odtegujejo desetino, darove in druge župnijske dohodke. Vsled tega se zaničuje duhovski stan in razširja krivoverstvo. Slednjič ukazuje kralj, naj proti odpadlim duhovnikom in razšir-jevalcem krivoverstva strogo postopajo.
' Vsi ti odloki in še mnogi drugi, ki so kmalu potem izšli, niso imeli vidnega uspeha. K večjemu so dosegli to, da se privrženci nove vere niso upali javno nastopiti, tembolj se jq nadaljevala agitacija ha skrivnem z besedo in pismom. To nam izpričuje povelje kranjskega deželnega glavarja, Ivana Kacijanar-ja iz 1. 1530., naj zapro nekatere lutrovce, ki poleg drugih krivoverskih naukov “po kotih pridigujejo zoper naj svetejši zakrament našega Izveličarja in preblaženo Devico Marijo.”
Hkrati z luteranstvom so se razširjali v tisth časih po naših sr a j ih še verski novotarji neke druge vrste, prekrščevalci. Svoje ime so dobili od tod, ker so vse odrasle ljudi, ki so k njim prestopili, še enkrat krstili. In sicer je imel ta krst biti poroštvo poštenega krščanskega življenja. Razun njega pa niso priznavali nobenega drugega zakramenta. Zametali so tudi du-hovstvo in vse cerkvene oblasti. Ta nauk se je iz Švice preko Tirolske in Koroške začel razširjati po naših deželah.
L. 1529. je novoimenovani ak-viiejski arhidiakon Ivan Schwab dobil nalog, naj posebno pre-krščevalce zasleduje in kaznuje, V istem času poroča štajerski glavar Sigismund Dietrichstein, da lahkomiselne in predrzne o-sebe svetnega in duhovskega stanu izkušajo krive nauke razširjati med neukim ljudstvom. Zlasti se razširjajo prekršče-
valci. Tiste, ki imajo te krivoverce za podložnike, nič proti njim ne store. Treba bode strogo proti njim postopati; krivovercem se morajo hiše in vse imetje sežgati. Ko je leto pozneje Ivan Ungnad prevzel štajersko deželno glavarstvo, “so bili na Štajerskem in v celjski grofiji vsi stolpi in vse ječe polne prekrščevalcev in bilo jih je čedalje več zaprtih.”
Trubar sam pravi, da je bilo izprva število prekrščevalcev pri nas mnogo večje, kakor lu-teranov in pripoveduje o nekem takem krivovercu, da je v Rajhenburgu za Savo umoril svojega gospodarja, dvornega maršala solnograškega nadškofa, ker se je oženil z vdovo nekega Jurija iz Rajhenburga in se opravičeval, češ, da mu je duh božji tako veleval, ker je bila tista vdova od Boga njemu z zakon odmenjena.
Na. Kranjskem nahajamo pre-krščevalce v kamniški in ljubljanski okolici. Kamniški prekrščevalci so imeli 1. 1566. za načelnika Jurija Krelja in so se shajali v gradu Zaprce (Stein-buechel). V ljubljanski okolici so imeli svoje zbirališče v Hrušici. Med meščani in kmeti so imeli mnogo privržencev. Kralj Ferdinand je tudi proti tej verski sekti 1. 1544. izdal strog odloki Ukazal je prekrščavalce poloviti in vtakniti v ječo. O-blasti naj dajo jetnike poučiti učenim bogoslovcem, ki naj si prizadevajo, da jih odvrnejo od zmote.
Trdovratni' krivoverci, njih pridigarji in'hujskači, ki hodijo j po deželi in tisti, ki opetovano i padejo nujejo
tudi versko vprašanje bilo vedno na dnevnem redu deželnih zborov in odborniških shodov. Deželni stanovi so si prisvajali pravico, svojevoljno določevati cerkvene reforme in pričeli hud boj proti avstrijskim vladarjem za svobodo iluteranstva, med tem ko so sami z največjem na-silstvom postopali proti katoličanom.
(Dalje prihodnjič.)
o
v to zmoto, naj se kaz-s smrtjo, razun če sami
Am*
THE
MALI OGLASI
PRI NAS DOBITE
Sveže doma očiščene piščance od 2 - 3 funte težke po 48c funt, sveže očiščene kokoši 40c funt, izvrstne domače suhe klobase; in sveža jajca po 72c djicat.
Se priporoča
OGRINCS MARKET 6414 St. Clair Ave.
Soba se odda
Lepo opremljeno sobo oddam mirnemu, poštenemu moškemu. Vprašajte na 1157 E. 71 St.
Dobra p'rilika
Naprodaj je grocerija in mesnica in poslopje z 2 trgo-
ra’dovolj'no‘prekliče^* zmoto "in lvinamii- eno stanovanje 6 sob,
1 eno stanovanje 5 sob, trojna garaža, parkanje, v zelo dobri
so pripravljeni sprejeti naloženo pokoro. Vendar prekrščevalcev navadno niso usmrtili, ampak jih poslali v Trst na galeje-kjer so morali na ladjah opravljati službo veslačev: nekaj tr-dovratnežev so obsodili tudi v dosmrtno ječo ob kruhu in vodi; mnogo je bilo pomiloščenih ali pa so pobegnili. Tako poroča 1. 1540. kranjski deželni glavar Nikolaj Jurišič kraljici Ani, da se je na Kranjskem pet prekrščevalcev izpreobrnilo. Kakor avstrijska vlada, so tudi luteranci sami to versko sekto z vso strogostjo zasledovali.
Največjega pomena za daljni razvoj novoverskega gibanja je bila mnogočna zaščita deželnih stanov. Poedini odpadniki in pridigarji bi ne bili mogli ničesar opraviti in zlasti luteranstvo bi se ne bilo povzpelo do tolike moči, ako bi se ne bilo zavzelo zanj skoraj v celoti naše plemstvo. Kaj ga je k temu najbolj nagibalo, je lahko spoznati.
Pred vsem časni dobiček, u-panje okoristiti se s cerkvenim ali samostanskim premoženjem in drugimi ustanovami, ki so po novi uredbi imele preiti v njihovo posest. Kakor deželna obramba proti Turkom, tako je
okolici v Euclidu.
C. Ray Billings
234 E. 222 St. RE 1-4800
(101)
Slovenske Plošče
ŠUBELJ - BANOVEC - JADRAN in druge v zalogi pri
NOVAK’S FURNITURE
5505 SL Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi
proti
nas.
imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte
MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
TVanhoe 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
■ M l '
NOBENIH TEŽAV — Nemci so zgradili nov avto, ki tehta komaj SOO funtov, kot vidite, z njm ni posebnih težav, kar zadeva par kanje.
Moiki dobijo delo
TAPC0
ZDAJ IZBIRA IZKUŠENE MOŠKE Z A
THE TEAM
PIPEFITTERS
(l/c)
MILLWRIGHTS
(l/c)
TOOLROOM HELP
TURRET LATHE
TOOLMAKERS
ALL TYPES OF GRINDERS
POWERHOUSE MECHANIC
(mora imeti Ohio State Boiler ' Operators licenco)
Pridružite se TAPCQ skupini še DANES
. . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji . . . Delavske koristi
Employment uradne ure: Pondeljek do petka: 8 zj. do 5 pop. Soboto in nedeljo 8 zj. do 3:30 pop.
Prosimo prinesite izkaz državljanstva
Mora biti pripravljen delati vsak šift
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28)
(105)
Ženske dobijo delo
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE Izkušene, nočno delo stalno delo, dobra plača Oglasite se med 2 in 4 pop. OHIO WINDOW CLEANING CO. 1230 E. 9th St.
(101)
MALI OGLASI
Farma naprodaj
3% akrov, 42 sadtnjih dreves, grozdje, 7 modernih sob, 3 spalnice, preproge, stanovanjska soba, jedilna soba, stopnjišče. Hot Point električni štedilnik, 9 ku. čev. obsegajoči hladilnik vključena. Želi hitro prodati. Cena $16,800. Na Eddy Rd. in Chardon Rd., v bližini Slapnikove in Oblakove farme. WI 3-3795.
(101)
Hiša naprodaj
Na 14415 Thames Ave. je naprodaj 2-stanovanjska hiša, 4 sobe s kopalnico zgoraj, kot tudi spodaj. Zgornje stanovanje je prazno. Tri garaže. Cena $9,200. Kličite Mr. Al-den, IV 1-5956.	(101)
V najem
V najem je soba, opremljena, za moškega; na E. 78 St. Kličite EN 1-5038.	(100)
Moikl dobijo delo
Machine Operators
AND
Assemblers
Visoka plača od ure z dodatkom za živi jenske potrebščine. Prosimo oglasite se ose bno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark.
FORD
MOTOR GO.
17601 Brookpark Rd.
_____________________(U)0)
Assemblers
NI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI
Metal Finishers Gas and Arc Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wagon in panel truck bodies”.
VISOKA PLAČA OD URE
DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška pod pora, plačane počitnice, plačani praz niki.
Oglasite se v našem Employment uradu 8 zj. do 5 pop. dnevno izvzemši nedelje
FISHER BODY
(Euclid Plant)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio
(102)
POZOR!
Iščemo mladega moškega, ki zasluži trenutno najmanj $75 na teden pa nima zgledov za napredovanja. Mora govoriti angleško in slovensko ter biti podjeten in imeti svoj avto.— Kličite EN 1-7770.
Hiša naprodaj
Proda se jako lepo posestvo, zidana hiša 10 let stara, 4 sobe. Pripravno za malo družino. Naslov se dobi v uredništvu.	(101)
CAREER POSITION
(Not just a job) for an ambitious, energetic man between the ages of 25 and 45, servicing and selling life in' surance on Cleveland’s East side. Car essential. Guaranteed salary, plus commission. Paid vacations. Hospitalization. Retirement plan. Company-paid conventions and bonuses. Opportunity for advancement. Inquire:
THE LIFE INSURANCE CO. of VIRGINIA 2775 So. Moreland Blvd. Shaker Square WY 1-5200
(10L'
Iščejo stanovanje
Trije odrasli iščejo štiri ali pet sob, hiša ali apartment. Eden otrok. Bi plačali do $55. Kličite TO 1-6157.	—(101)
Rože naprodaj
Dalije (georgine) naprodaj — s koreninami — razne barve. Poceni, po 10c vsaka. Na 1083 E. 67 St.
Mlekar
Išče se mlad moški, ki bi raZ' važal mleko. Stalno delo, pla<-'a in provizija.
Dairy Lane, Inc.
16153 Libby Rd., Maple Hts-tel. MOntrose 2-5100
(101)
rXHXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTXEX.
Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender j*. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
rTyrtnrmrYT-rTTTrrTTTTTTTTTn
ASSEMBLERS
(morajo imeti svoje orodj®)
Special Equipment Visoka plača od ure dodatek za življenske strošk‘■ plačane počitnice in praznik^ skupna zavarovalnina in mtL za pokojnino.
THE OLIVER G0RP>
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
Slika domovine v pismih
Nekaterim so se srca kar za- zmerom gledala, kako ji je hudo trknila in nič nočejo ne slišati ‘ zaradi mene. Zdaj sem že tako fte misliti o “starem kraju.” Ali'velika, da razsodim in vidim, da
vendar nas veže na stari kraj hvaležnost in ne morem razumeti tolike nekulturnosti, da bi čustva hvaležnosti tako surovo za-
se mi dela krivica in mi je še bolj težko. — Oprostite, da sem Vam toliko napisala. Bom vsaj sedaj lažje prenašala svoje bre-
trh, pa iostali gluhi za vse klice me, ki ga moram mofeiti molče.” hede, ki jih slišimo iz “starega j k pismu ni treba komentarja, raia-”	j Deklica, od detinskih let že za-
.Prejeli smo zahvalo od druži-J grenjena zaradi nasilne smrti aice, ki je dobila zavitek z nekaj očeta, vidi, da se krivica kopiči Ponošene obleke: “Prisrčno se J še naprej. S pohabljeno nogo bi vam zahvaljujemo za paket, ki;želela postati vsaj šivilja, pa jo Sm° ga prejeli na veliki teden.'mama ne mo mogla vzdrževati še ^az sem bila tako vesela, ko sem tri leta v šoli, da bi imela pogo-§a šla iskat na pošto, da Vam ne' je za učenje obrti. Tu bi morala haorem povedati. Bog naj Vam 'slovenska skupnost pomagati. stiokrat povrne. Mamica ni mo- < Toda ta slovenska skupnost ima gla verjeti, da’smo mi res dobili ^samo toliko, kolikor ji dajo poe-Paket, ko nikdar ne dobimo nič. dinci. Res je, da imajo mnogi Tudi pismonoša se je začudil, ko,svojce, sorodnike, znance itd, ki Se je enkrat ustavil pri nas. — |jth morajo podpirati. Toda kljub Zelo se Vam zahvaljuje moj brat, j temu jih je še veliko več, ki ni-je ves srečen, da ima hlače za imajo nikogar in mislijo samo na-Julo in tudi obleko za v cerkev., se. Med ljudstvom, ki se imenu-^tamica je tako lepo očistila in'je katoliško, ne bi smelo biti to-Zašila vse, da je obleka kot no^jlikc sebičnosti, toliko brezbriž-Va- Vsi smo veseli in Vam hva-, nosti za skupne zadeve, zlasti za Ježni. Na veliki petek, ko smo bedo, ki vpije po pomoči. Da tuieli molitveno uroi pri božjem komunistični režim kopiči krivi-§rO'bu, sem držala v rokah rožni .ca na krivico, to božja previd-VeUec, ki ste ga nam Vi poislaliJ nest dopušča. Prišla bo ura, ko
In
V;
sem bila zelo srečna. Tudi za
bo mera polna in kazen strašna. Toda še imamo priložnost, da krivice lahko lajšamo, smo to dolžni storiti; če je komunizem udaril celo sirote svojih žrtev in jim ne prizna one minimalne so-jcialne pomoči, moramo mi po-
as, naš dobrotnik, smo molili, jUarna, bratec in jaz. — Naš pogini stari oče je zmerom rekel: kadar je pomoč najbolj potreb-je Beg najbližji. O tem sem Se sedaj tudi jaz prepričala, ko Uiamica že ni več vedela, kako | magati. Liga se oglaša in trka na naJ zakrpa bratcu obleko. Pa|'naša srca> sedaj s paketi sedaj sm0 dobili Vaš paket, kakor da s kampanjo. Ali bomo ostali za-119111 ga je prinesel angel. — Ne krknj'e,ni in prošnjo vrgli v koš? Veste, kako je pri nas težko, ko Bodimo dobri, ne bodimo trdi do ^arna nima nič zaslužka, nič | tolike revščine!
Uzbe. Tukaj ni tovaren in ma- i Samo odlomek iz drugega pi-1113 zasluži le takrat, ko gre ko-'sma zahvale! “Najlepše se Vam ^ poribat ali oprat. Kruha ne! zahvaljujem . . . itd. Sedaj upam, Pečemo velikokrat, saj mama ne'da bomo končno vendarle dobili 111 °re tolike zaslužiti. — Eni otro-j stanovanj e, sicer skromno, eno-tukaj dobijo socialno podporo, isicibno, pa vendar za nas odrešil-rugi pa ne dobimo nič. Ne vem;'no, ko smo se že štiri leta stiska-ako je to. Ker sem enkrat vpra-j k v eni sami mali sobici brez ^a učitelja, zakaj ne dobimo,'kuhinje.” Vidite družina pet r,ekel, da moj atek ni bil par-’oseb v sobici brez kuhinje kar ,am Jaz se ateka nič ne sporni- štiri leta! Oni, ki gredo na obisk, Jam, ker je že 11 let, kar so ga tega vsega ne vidijo. In bodo vi-lvdPeljali in ubili. Zato tudi jaz deli samo kulise, ki jim jih bodo Pisem nič kriva. Tako rada bi komunisti pokazali, potem pa bodala svojega ateka, da bi skr- do pisali, kako'lepo skrbi sedanji
cu!”
To je tudi lepo, dclgo pismo, toda ne upamo si preveč izkušati Vaše potrpežljivosti. Saj je takih pisem ogromno. Ena želja nam je posebno pred očmi, ko dobivamo ta pisma. Da bi imeli možnost, da ta pisma damo v roke takim, ki ne berejo ne Ameriške Domovine, ne Ameriškega Slovenca, ne Ave Marija in berejo v svojih listih samo lažnji-va poročila, kako je Titov režim poskrbel za ljudstvo. Če mora Amerika dati na leto 120 milijonov dolarjev in posebej še Anglija im Francija, potem mora že biti bolj slabo s takim režimom v njegovi skrbi za ljudstvo. Nekaj ni v redu v tej državi tudi glede gospodarstva. Tudi gospodarstvo hoče nekaj svobode, da uspeva in nosi sadove. Nasilje pa tudi gospodarstvo zamori.
Liga bi se mogla odzvati mnogo številnejšim prošnjam, toda sredstva prepičlo dotekajo za vse
VESTI
Biv. duhovnik
Jože Lampert — komunist je januarja meseca bil 50 let star. “Slov. Poročevalec” mu je napisal topel članek, v katerem mu daje med drugim tele oznake “naš stari tovariš, znanec, prijatelj, borec iz leta 1941, zvezni in republiški poslanec, sekretar slovenske Verske komisije, vodja in učitelj slovenskih ljudskih duhovnikov.” Poročilo navaja, da je ob vstopu v mariborsko bogoslovje prinesel s sabo “najtesnejše stike s takratnimi ljubljanskimi levičarji ter je tam organiziral ilegalni študijski krožek marksizma in Marxovega kapitala. že mnogo let pred drugo svet. vojno je bil v stikih s Kardeljem in drugimi vodilnimi številne namene: begunci še po'slov. komunisti. Radi komunisti-vseh državah Evrope (zapadne), čne p n: pagan do je bil ponovno prošenj iz domovine pa ogrom-1 cerkveno kaznovan in je radi te-no. Liga mora, oboj e reševati inga odšel v senjsko škofijo. Med jim pomagati: onim v tujini inju. svetovno vojno se je najprej doma. Naša narodna za- priključil hrvatskim partizanom,
uspeli, “da mu je Rim poslal novo kazen izobčenja.”
Dr. Maks šnuderl je pod komunisti dobro zapisana osebnost. Radi svojega kle-čeplastva pred njimi in slepega izvrševanja njihovih ukazov že od kom. revolucije med vojno
dalje, je dobil več položajev. Je	.v
med drugim vseuč. profesor inl ribcru’ Stanko Kodnc’ komercialist istotam, Drago Stefanic,
ustanova in lahko nemoteno deluje samo v resnično demokratskih državah. To naj bi bil povedal še dr. Šnuderl.
Pred okrožnim
. . . sodiščem v Mariboru je bila nedavno razprava proti skupini “informbirojskih propagandistov in ljudskih škodljivcev.” Pred sodiščem so se znašli Stanko Ohana, (Ivan Šalamun, biv. direktor okrajnega gostinskega podjetja, Maks Neubauer, direktor Tovarne mesnih izdelkov v Bohovi pri Ma-
tiz
bel

za nas, da ne bi mamica bila
režim za delavce in njih družine.
v 'om tako žalostna. Rada bi! Skrbi, le če aoi “vdani partizani.” ?e šla učit za šiviljo, pa ne vem, j Saj ima Ljubljana že 143,000 pre-e bom mogla. Napraviti bi mo- bivalcev — po letošnjem štetju.
Tretje pismo! Je dobil zavi-mogla vzdrže-'tek s ponošeno obleko upokoje-družino. Seveda se lepo
ala še tri razrede gimnazije, pa ^ e mama ne bo
— Čie bi bil atek še živ, bi j nec 111 lahko kaj zaslužil, tako pa ^ zahvaljuje. Toda takoj pride tu-^mamo nič. Vojska nam je vze- j di še s prošnjo: “Pnoisim Vas, aiko dr Vse’ pohištvo uničila in vse ^ bi ma ,megli poslati vrečo moke,
r.ago, kioi bi nam vsaj ateka pu- da 8>Xlla.
v Eni otroci v šoli so zelo prijateljice 1 aJo vsega dovolj: kruha,
^el
2dr
lak
v šoli mar-
bi imeli naš vsakdanji kruh. Ako bi Vi sami ne mogli, prosim Vas v imenu cele družine, ako bi se našel tam v Ameriki kak-
a(Ie, imajiC! ateka in hišo in so i šen krščansko misleč dobrotnik, ave- Jaz pa sem sirota. — že j ki bi nam poslal moko . . . Res
° dolg, sem
86111 bila pri
Dokler sem bila maj-; nam gre včasih trda, ko prena-a’ sem bila v bolnici. Kadar, šamo težo svojega križa, pa za-mami, sem tudi upanje v Bicga nas drži pokon-
AMERIŠKA DOMOVINA
enim
vednost nam nalaga, da ji dajemo potrebna sredstva. Ukrajinci imajo svojo; akademijo znanosti tukaj v Ameriki (so jo preselili iz Poljske) in so naložili samo v ta namen narodni davek po 10 dolarjev na osebo. Veste pa, koi-liko je Ukrajincev tu v Ameriki! Danes so odšle prošnje Lige na pošto-prošnje za njeno kampanjo. Pomagajmo vsak v svojem krogu in po svojih močeh, da be kampanja uspela bolje kot so prireditelji računali. Storimo
nato je pa prišel v Slovenijo ter je ves čas zavzemal pri komunistih važne položaje. Po “osvoboditvi se Lampert radi starega nasprotstva cerkvenih krogov”— tako navaj,a poročilo — ni mogel in se tudi mi hotel vrniti v dušno pastirstvo, ampak se je posvetli političnemu delu — utrjevanju tega, za kar se je boril vse življenje — delu za socializem.” Poročilo tudi navaja, da je Lampret pri cerkvenih krogih dobil za vse svoje delo “le grdo
vsak svojo slovensko in krščan- nehvaležnost” in da .so “sloven
skoi dolžnost.
J- B- ski ordinariji preko nunciature
tudi poslanec. V parlamentu trenutno zavzema položaj predsednika komisije za razlaganje zakonov zvezne skupščine. Med razpravo o novem ustavnem zakonu v beograjskem parlamentu je govoril tudi on, ter je komunistični skupščini in vsem njenim poslancem izstavil kaj slabo spričevalo. Med drugim je dejal: “Naša ljudska skupščina ni bila delavno telo, pač pa formalno središče za izglasovanje zakonov. Skupščina ni diskutirala, grajala ali dajala iniciativo, ni se bavila za najboljšo rešitev in za razčiščenje mnenj. Tega niso bili krivi ljudski poslanci, ki so bili vsi zadolženi hkrati za druge posle.”
Če bi bil dr. Šnuderl odkrit, če bi bil še tak demokrat, kot je bil poprej, ko so bili zanj komunisti čisto navadna isodrga, bi lahko odkrito povedal in pokazal na pravega krivca za žalostno stanje, v katerem je se-slaviji. Povedal bi bil lahko, da je parlament v vsaki državi samo resničen odraz režima, ki vlada v njej. V Jugoslaviji je na vladi kom. diktatura, parlamentarizem je pa demokratska
računovodja in /Rudolf Tralbe, obratovodja, vsi v istem podjet-
ju. Poslovanje v Tovarni mesnih izdelkov je bilo tako, da je revizija po sedmih mesecih poslovanja ugotovila primanjkljaja za več kot 2,600,000 dinarjev. Podjetje je bilo tik pred kon-kurzom. Nihče tudi ne ve, kam je izgnilo 10 krav, 48 svinj in 120 telet. Kazni: Stanko Osana 1 leto in 6 mesecev, van Šalamun za protidržavno delovanje enako kazen. Zaradi prejšnjih kazni pa je sodišče kazen za Šalamuna zaokrožilo na enotno kazen 5 let in 6 mesecev. Maks Neubauer 3 leta, Stanko Kodrič v zvezi s prejšnjo kaznijo dobil enotno kazen 7 let. Drago Šte-fanič in Rudolf Traibe sta dobila pogojni kazni.

PRIDITE POSLUŠAT LEPO SLOVENSKO PESEM!
MLADINSKI ZBOR FARE SV. LOVRENCA
prireja
pomladanski koncert
v nedeljo 24. maja 1953 ob S zvečer
V CERKVENI DVORANI ob 20. obletnici zbora
Nastopijo tudi bivši člani kot solisti: Edw. Kenik
(tenorist), Jane Mirtič (sopran), sestri Maver
%
in Lojzka Fortuna Pevovodja IVAN ZORMAN
PO KONCERTU PROSTA ZABAVA
MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
BAILEY’S 4 trgovine
54 - Obletnica
DEŠKE, NA SEDALU, KOLENIH DVOJNE JEANS
REG.	O	para 0.79
2.95	*	W
8-oz. sanforizirani modri denhn dungarees. Kovinasti zaponči. ojačene na občutljivih mestih! Zipper. Mere 6 do 16.
'	\ j
DEŠKE PRALNE RAYON SRAJCE
REG.
2.49
Zajamčeno pralne športne srajce s spremenljivim ovratnikom.— Modre, zelene, sive, tan, rumene, bele. Mere 6 do 18.
I
DEŠKE RAYON GAB ZIP-FLY HLAČE
REG.	n za 0.79
2.69	«9
Se ne mečkajo, 14-oz. hlače z “boxer” hrbtom, spredaj s pasom. Modra, rjava, siva. Mere 4-12.
DEŠKE RAYON GABARDINE LETNE HLAČE REG.	0.99
3.98	*
Iz gabardina, ki je odporen proti mečkanju. Nepretrgano “Hollywood” opasje. Zipper. Slnje-modra, rjava, zelena. Mere 10 do 18.
DEŠKE T-MA JICE ŽIVO PROGASTE
NYLON OJAČENE PROGASTE NOGAVICE
KEG.	9 za I -50
Sl vsaka	“	*
Iz bele in kosmate preje, pletene T-majice z živimi progami. Zaželeli si jih boste več po tej nizki ceni. Mere 6 do 14.
4|,,ri 79c
REG.
39c par
Barvne nogavice po 4 zavite v celofan. Pete in prsti ojačeni nylonom. 4 pari zajamčene 4 meseci. 7-10%.
ur	"'v
DEŠKI BASEBALL SATEN JOPIČI
REG.	0.99
5.95	w
Prihranite 1.96 pri teh 2 barvnih rayon-saten jopičih, podloženih s cotton suede. Royal modra, kostanjeva ali zelena s sivo. Mere 8 do 18.
BAILEY’S
i
DEŠKE SEERSUCKER CREPE PIŽAME
REG.	9 za ^-98
2.95	*	*
Živo progaste. Sanforizirani cot-ton crepe. Kratki rokavi. Polni kroj. Likanje ni potrebno. Mere 6 do 18,
11
l
DEŠKE PLETENE P A V O L N E BRIEFS
3 za sj
REG.
59c
Polno krojene briefs, ki se udobno nosijo in lahkotno -perejo. Zelo trpežne. Mere 6 do 16 v prodaji.
drugo nadstropje in v vseh podružnicah

h
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628

BS#®


LE KAJ NAJ BI TO BILO? — Oni, ki se razumejo na dobre jedi, bodo takoj uganili — to so žabji kraki, lepo nanizani na palčicah. Letošnjo spomlad jih je bilo v Munchenu na Bavarskem dovolj na prodaj po $1.50 za ducat. Cena je torej malo višja od svinjske pečenke, pa še vedno nižja od kaviarja.
J. Š. BAAR
Golobček
Ni pa videl, kako se tudi mati ozira in gleda — in kakor hitro je utonil v gozd, se je ustavila, segla župniku v razlago in z zaskrbljenim obrazom dejala:	“Pre-
častiti, nekaj imam na srcu, rada bi zvedela resnico, da bi lahko šla domov z mirnim srcem in lahko povedala možu vse, kar sem videla in slišala. Povejte mi, ali je Jože posten? Ali se ne kvari?”
“Čemu pa ta skrb, mamica?” je presenečen vprašal gospod župnik in v glavo mu je preletela misel, če ni morda kdo staršem pisal, tožil . . .
“V njegovi sobi sem videla vsakovrstne igrače in nekam težko je povedal, od koga je to dobil; gotovo je to od kakšne ženske in neprijetno bi mi bilo, ko bi morda . . .”
Župnik je čutil, da je materi težko govoriti o tej zadevi in da tega ne more povedati, kar misli. Zato ji je sam segel v besedo in ji ipočasi, resno pripovedoval, da ji je prav zato pisal, zato da jo je sem poklical, čeprav še doslej nič ni, da se še prav nič ni zgodilo, za to da jamči, toda hudič ne spi, in da bi mu bilo hudo, ko bi se tako dober duhovnik, kakor je njen sin, moral pozneje morda z bolestjo spominjati Markova. Rajši naj odide, dokler je čas, izogne se vsem tem zapeljivostim in vadam.
To naj mu svetuje. On da je že začel, čeprav iz drugh razlogov, toda on noče o tem slišati — njo — mater — pa bo gotovo poslušal. “Kamen se mi odvali od srca, če odide takšen, karšen je prišel,” je hvaležno skončal gospod župnik, ker se mu je posrečilo, znebiti se te skrbi tako nalahko in nepričakovano.
“Odkrito vam rečem, prečastiti,”se je spovedovala Holoub-kova dalje, “Jože bi nam prekrižal vse načrte, ko bi, Bog ne daj — tu pozabil na svojo •čast. Nič nočemo od njega — Bog obvari — da, celo nanj še pride nekaj stotakov deleža, to-do doma ima sestro — moje zadnje dete — kmalu ji bo dvajset let, kot otrok je padla nekoč pestunji iz rok — pa se nismo zmenili za to prej, ko je bilo že prepozno in pomoč zaman. Naša Bariča je revica, leva lopatica ji je močno izstopila, sama ve, da se omožiti ne more, da bi si jo morda kak fant vzel pač samo zaradi dote, njo bi pa trapil in mučil; doma pa je kot tete na gruntu tudi nočemo pustiti, sin si pripelje nevesto, midva ne bova večno živela, brez naju bi se ji pa morda slabo godilo. Torej z gotovostjo računamo, da jo Jože kdaj vzame k sebi za gospodinjo. Je varčna, marljiva in zelo spre-na.”
“Ki je za nas duhovnik postal,” je šinilo gospodu v glavo, toda takoj je pregnal to misel ter je na glas in skoraj veselo, goreče pritrjeval, da je to izvrsten načrt, kakšen križ da je, najti vestno, zanesljivo osebo za župnišče, in kakšna sreča je, če se žrtvuje duhovnikova mati ali sestra, kakšno breme teže-čih skrbi pade z njega . . .
Med tem pogovorom sta zopet prišla v župnišče. Mati si je ogledala hleve, kurnik, svinjake in se razgovarjala s Katico. Ves popoldan pa se je menila z Jožetom. Ko sta prišla k večerji, sta se sicer prizadevala, da bi bila vesela, toda ni jima šlo od srca. Če ne bi bilo gospoda župnika in Katice, bi bil pogovor zastal, tako pa - so se vendar! e razgovorili in razgreli s spomi-
ni na mlada leta, kako so se nekdaj imeli in živeli. Holoubko-va je pripovedovala, kako naglo upada versko življenje v o-kolici Plzna — tega da so krive tovarne in gore — premogokopi imajo to na vesti — kako se tam praznijo cerkve in kako je tu v hribih vse lepo po starem, koliko ljudi je bilo včeraj pri rani in pozni maši in spet pri blagoslovu. Gospod župnik je pritrdil, da je to res in da ga prav to drži tu in si ne želi proč, morda v Trestice, v ravnino, kjer so polja mnogo rodovitnej-iša, morda tudi dohodki večji, toda zato pa ljudstvo . . .!
“In zato si Jožeta, lepo prosim, tu pri sebi obdržite,” je o-krenila mati pogovor kar naravnost v novo smer. Hotela se je razgovorti, že je zamahnila. Že je usta odprla, toda nepričakovano ji je skočil v besedo njen gospod, rdeč ko roža in srdit kot sršen in razdražen kakor hrček. Takega še gospod župnik nikoli ni videl.
“Nobene skrbi, gospod župnik,” je planil kaplan, “mamica mi je odprla oči, vem, čemu se me otresate. Hotel sem zatirati zlo z blagostjo, mirno, vljudno,
v rokovicah, zdaj pa sem si na- j peči na kup raznih igrač in grmadil zla in kakšnega!” cunj, “to bo zažgal — in tega “No, no, neizkušeni ste še — je vendar škoda.” mislim dobro —” ga je župnik »Naj zažge, to bo najbolje,” hotel pomiriti.	se je nasmejal župnik.
“Toda izmodrilo me je, takoj Holoubek pa tega ni zažgal, jutri vam dokažem,” je Holo- pa enajstih je pripeljal s sabo ubek gnal svoje dalje, “in prav vrsto otrok z grada, z marofa in gotovo me pustijo na miru!” jz vasj ter začel deliti. Otroci “Samo ne pranaglite se! — le sc navdušeno tekli iz župnišča vse dobro preudarite in preteh- in hiteli domov. Nekateri so tajte, dobro premislite in pre- j nesh vaze, drugi papirnate šop-mozgajte,” je spet mirno sveto- kej podobe z božjih poti, sadre-val župnik; pa se je vendarle nf. kipce, lepo vezena pregri-oddahnil, ko so nehali o tem rijaja — vsak nekaj — vpili so govoriti, ko si je mogel z n1!11- med potjo po vasi, bahavo razno vestjo reči; “Storil sem svojo kazovaii> kaj s0 dobili od časti-dolžnost, kar bo sledilo pa ni L-ega kaplana, in — ogenj je bil moja skrb.” Naročil je materi, v s,trehi.
da bi o božiču prav gotovo pri- <Tri vsem tem je vendarle peljala sem očeta z Banco, želel ^ človek, ,SQ ga obsodili
IT i/-v O ■*■> r-,/-V vrz-vt- T Cfi V\ T'•! O T*/"» /V I
ji je srečno pot in se prisrčno poslovil od nje.
Zjutraj v temi je ropotal hla pec na dvorišču. “Sarpo da ne
v vseh ‘boljših družinah’. “Mati mu je pometla kyartir,” se je namrščil celo cerkovnik Koril, ko
,	.... . • . J je, tudi njegov vnuk pridrvel
bi zamudili, je pomislil gospod	z Devico Marijo y naro.
župnik v topli postelji, zapra-L. s tist0j ki jo je letos prine_
sketal je z vžigalico posvetil na Lla A 2 božje ti s Svete
, ko je Vldel’ J gore.	,	*
“Tak, pridi sem,” se je nasme-
,	. v , ,	, hnil Holoubek in segel po če-
mater, vrnil se je za solsko ma- ki je osirotela Lepo križa_
uro na omarici in, ko - je videl, da je šele pet, je brezskrbno zo pet zaspal. Kaplan je odvedel
šo, pri zajtrku je sporočil tople pozdrave od matere, povedal,
ci da so frčali naglo ko ptiči, nato pa je odšel v domačo šolo.
sto kvačkana mošnja za tobak,
,	, ki je visela na zidu skupaj z
? T	C,a!Ul?t I njo. je zginila. Kaplan je cedro
natlačil s tobakom iz navadnega
mehurja, jo prižgal, spustil bla-
,,.. .	.	...	.ženo nekoliko oblakov, nato pa
“Milostljivi, naj pridejo sem . , .	.	, v , .	,
, ,	. ho belo porcelanasto cedrino gla-
pogledat, je klicala Katica izlJ
kaplanije, kjer je postiljala in|
brisal prah.
Župnik je prišel iz svoje sobe j in pokukal skozi vrata v ka-| planovo stanovanje.
“Naj pogledajo,” mu je smeje! se kazala gospodinja v kot pri)
vo dvignil do samih oči. Na njej je bil krasno naslikan siv golob, okrog njega pa napis: “Svojemu milemu predsedniku po klanja svobodna družina ‘Dimocev’.” Bral je pozorno in zaljubljeno gledal to gorko glavico. “Tebi ostanem zvest, ti mi vse to nadomestiš in mi izkadiš vse neumnosti iz glave.” — Nežno jo je pobožal in kakor bi se bal, da bi mu ne ugasnila, je vlekel, tako da so mu oblaki dima leteli od ust kakor sinji ptiči. . . .
VII. Kune
Še en boj je moral Holoubek izbojevati, še eno skušnjavo premagati, preden se je čutil v Markovem domačega. Komaj je torej mati odšla, komaj je zatrl eno zlo in se oddahnil pri svojih zeljnih in cvetličnih gredah ter jel premišljati o raznih izboljšavah in spremembah, ki jih bo na vrtu izvedel, glej, prikazala se je nova skušnjava na na kraju, kjer se je nihče ni nadejal, od koder je nihče ni pričakoval. Poštar mu je prinesel pismo, v katerem mu je gospod spiritual zaupno naznanil, da so na ordinariatu čakali njegovo prošnjo, da je sam prevzvišeni gospod škof vprašal po njem in blagovolil ukazati, da bi se ga spomnili s kakšno lepo službo, v škofijskem mestu da se prav-
kar ustanavlja društvo katoliških pomočnikov, za to pa je treba moža z organizatoričnim talentom, ker ne bo zgoj duhovni svetovalec, ampak tudi predsednik in upravitelj doma, na skrbi bo imel ne le duhovno, marveč tudi gospodarsko vodstvo vsega podjetja, ki lepo poganja korenine ter ima že o-krog osemdeset udov, ki bodo v domu stanovali, spali, jedli, skratka imeli svoj dom. “Sicer ste zelo mladi, pa vas vendar prevzvišeni kliče na to odgovorno mesto in, če se izkažete — o čemer niti malo ne dvomim — vam je brezdvomno zagotovljena lepa bodočnost,” je končal spiritual svoje pismo, polno iskrene ljubezni in prisrčnosti.
“Aha, zopet naj bi bil žid,” se je zamračil Holoubek in hitel h gospodu župniku na posvet, kaj storiti, kako stvar preprečiti, preden dekret ‘prileti.
“Vidite, vidite, vendarle bi morali ubogati in se odseliti od nas. Ne kvarite si sami svoje lastne sreče. Gospode boste razdražili in nikdar več vam ničesar ne ponudijo, da, še več, ko boste sami kaj prosili, vam tega ne pozabijo in bodo rekli: “Ne, naj bo, kjer je. Ubogal naj bi bil!” je gospod župnik znova prigovarjal kaplanu.
Toda Holoubek je možato in odločno vztrajal pri svojem. Ta-
koj popoldne je pohitel h gospodu vikarju, napisal gospodu spiritualu zelo pohlevno pismo, spobudil Součka, naj takoj gre h gospodu škofu, da se potegne za to mesto, zato ker je zanj kakor nalašč, on — čuk — da ume izvrstno pripravljati igre> prirejati zabavne večere, vaditi petje in govoriti. Pat tudi gmotno si opomore, v kuhinji da bo prav gotovo lahko zaposlil vsaj dve svoji sestri, da, celo straši bi morda lahko bili kot hišniki. Nekoč da mu je obljubil pomoč v sili, da se torej sedaj nanj obrača. Kratko, Holoubek je dvignil toliko prahu, zagnal tak vrišč, da se je res ubranil.
(Dalje prihodnjič)
For your VACATION welcome to
(HRiSTIAHA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC
Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
DIŠEČI TRAMINEC IN SLADKI ŠIPON IZ ŠTAJERSKIH GORIC, ZDRAVILNI TERAN IZ TRŽAŠKE OKOLICE TER BINOT NOIR IN RDEČI KABERNET, OBA PRISTNA ISTERSKA VINA
THE DRENIH BEVERAGE DISTR., INC.
JOHN DREiNIK, predsednik
RE 1-3300
23776 LAKELAND BLVD. s	EUCLID, OHIO
Pijte zdrava in zrela domača vina iz rodne Slovenije
NAJBOLJŠA PRILOŽNOST DA PRIHRANITE DENAR!
OGROMNA stotisočdolarska RAZPRODAJA pohištva
Hranile!
Hranile!
Vse stvari v trgovini so naprodaj! Vršimo prenovitev trgovine
4 -4 > 4 > 4 > 4 r 4 > 4 > 4 , 4 ►
Prihranili boste 20-30-40—60% in še več na vsakih :
tisoč dolarjev pohištva!
ZAPOMNITE, da je to RAZPROD AJA VSEH STVARI v trgovini!!! ,
POSEBNE GENE so za SPALNICE, DNEVNE SOBE (Living Room),
pa tudi za ostale HIŠNE POTREBŠČINE

PONOSNA “MAMICA” — Angleška princesa Ana se zadovoljno smehlja, ko ponosno čuva svoj voziček s punčko pri igri v Balmoralu na Škotskem.
Posebne cene za dnevno sobo
$I49
$199.95 Davenport. Button tufted back. Grey freize
$248.50 2-pc. Suite. Davenport and chair, upholstered in $ \ fijfl grey freize	■
$289.00 2-pc. Suite. Davenport and chair, upholstered in $ I QA grey freize	*
$299.09 2-pc. Suite. Norwalk Floor Sample. All wool. Rose freize upholstery. Davenport $04Q and chair	Cfcw
$545.00 Pullman Sofa. All colors available. Foamrubber and inner-spring construction. Up- SOQC bolstered in nylon fabrics
MR. JOE VAM BO PRIHRANIL DENAR
Najboljše—Poceni
Neverjetno poceni
$23.95 POP-UP TOASTER
$5.95
IMELI BOMO TUDI
Prodajno mizo
Stvari, vrednih do $15.00 po cenah od
samo za
25c do $5.00
Posebne cene za spalnice
$89.C0 2-pc. Maple Bedroom Suite. For that extra room. Chest $00
and full sized bed
$139.95 3-pc. Light Maple Dresser, chest and full-sized bed
Suite.
s79
$1'69.95 2-pc. Limed Oak Bedroom Suite. Double Dresser and $QQ bed. For that extra room
$249.95 3-pc. Gray Walnut Suite. Modern. Chest, double $|I)Q Dresser and Bed	*
$364.95 3-pc. Seafoam Mahogany Suite. Beautiful Chest on $A I Q Chest. Triple Dresser, Bed
,f;4C9.95 3-pc. Dark Red Mahogany Suite. Massive triple Dresser. Chest on Chest and $400 Bed
OGLEJTE SI TE KVALITETNE OPREME, DA UPOŠTEVATE NJIH VREDNOST!
Namizne svetiljke		Mizice		Hollywood postelje	
Raznovrstne namizne svetiljke.		Raznovrstne mizice za svetiljke.		Kompletne. Vzglavna deska, žim-	
Izbira barv. Prej $9i,95, SEDAJ		kavo itd. Prej $20-$30, SEDAJ		niča, vzmeti. Prej $89.95, SEDAJ	
$4.95		$9.95		$55.00	
Mesno rezilo
Rotary rezilo in šest dodatkov. Prej $12.95, SEDAJ
$5.95
ZAČETEK RAZPRODAJE V ČETRTEK 21. MAJA OB 9. URI ZJ-
Dajali homo darila pri vstopu PRIDITE Z AVTOMOBILI, BUSI IN TROLIBUSI K
720 East 152 Street	Jel. UL 1 -2525
ODPRTO: V če t r t ek , p e t e k i n so boto od 9 zjutraj do 9 zv e č e r	t