Stev. 1G8.
V Ljubljani, četrtek dne 18. aprila 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
nDA5J“ izhaja rsak dan — tudi ob nedeljah Ib praznikih — »h 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa eb 8. uri ^jutrj^j. — Naročnina znaša: v Ljuhljani v uprarništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K ‘20'—, poUetne if 1®‘—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — & inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se *»	pošilja	upravništvu.	:::
:j	Telefon številka 118.
••• • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
k;	Uredništvo in upravništvo:	w
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.1
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla«« ’ Be plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko. ::i
•••
•••
Telefon številka 118.
n:
Proračun.
Velikanske številke kažejo proračun za K 1912. Velike svote, o katerih ima preprost davkoplačevalec komaj malo pojma ... Pa saj ni treba, da bi ga mnogo imel, glavna stvar je. da plača.
Vsako živo bitje ima svoj želodec — brez želodca bi ne živelo, ker celo telo dobiva od želodca hrano, silo, moč. Pogosto se kdo pritoži po težkem delu in pravi: človek se ukvarja samo za ta ubogi trebuh... In drugi pravi: saj drugega nimaš od življenja, kar sneš in spiješ. Tako tvori želodec celo življenje.
Kar je v telesu želodec, to je v vsakem drugem organizmu — ali recimo v organizaciji. v društvu, v deželi, državi — blagajna, ali kakor se to učeno pravi finance.
Cim zdravejši želodec, tem zdravejše telo, čim bogatejša blagajna — tem boljše more delati društvo. In tudi v državi je tako. V blagajni je njena podlaga. To ve vsaka vlada — in zato je v parlamentu vedno največji boj za proračun. Ako je proračun srečno pod streho. potem si ministerski predsednik oddahne.
1 udi letos si bo menda Stiirgkh oddahnil, ko mu zbornica dovoli te milijone. Saj ni take sile. Proračun znaša samo za 22 milijonov in nekaj stotisoč več nego Jani... 22 milijonov! Od tega dobi armada samo 372 milijonov in mornarica 67 milijonov. Je dejal vojn; mini" ster, da potrebuje denarja za poljsko artilerijo. za trdnjave, za ladje... Kaj bodo ti milijoni, saj dajo drugi še več!... Poleg tega je dan za dnem vojna nevarnost: zdaj v Italiji, zdaj na Balkanu, zdaj v Rusiji...
Kam je prišla ta visoka krščanska kultura: človeku se zdi. da izza vsake meje kuka oborožen človek, pa pravi:	daj	mir, če ne
te bom. In drugi govori: rad dam mir, samo orožje daj iz rok ... Nobenega zaupanja ni več. vse čaka samo napadov... Seveda, ako se kje v krčmi le predolgo korajžijo. nazadnje Pride res do pretepa ...
Vse evropske države trpe danes pod milijoni. ki jih zahteva militarizem. Tudi avstrijski proračun trp pod tem ...
Vsako leto se zaslišijo glasovi: kaj bi bilo ko bi šlo to za kulturo, za prosveto, za vzgojo za šolo. za potrebe, za draginjo ... Toda želodec ne posluša razuma. Filozofija želodca je v kratkem stavku — hočem jesti in piti. To je vse. Telo zahteva sil, orožja... Države tekmujejo. katera več vzdrži. In narodi plačujejo, polnijo z delom želodec — ki kaže vedno večji deficit...
Ni upati, da bi bilo v kratkem boljše. Pravijo. da se tudi v tem kaže — napredek in kultura.
Protestni shod češkega uredništva proti Assicurazioni
V nedeljo 14. t. m. dopoldne o pol deseti uri otvoril je predsednik Združenja češkoslo-vanskega uradništva denarnih zavodov g. Be-lohradek v Plodinovi burzi javni shod in pozdravil v kratkih besedah občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička in celo hodnik in stopnice so bili zasedene. Nato je • Predlog g. Valeša, tajnika uradniškega diustva. izvoljeno predsedstvo shoda, kakemu je predsedoval g. prof. Klapka, ki je
po kratkem uvodu pojasnil vzrok zborovanja in podelil takoj besedo g. Valešu, ki je burno aplaudiran v ostrih besedah ožigosal postopanje ravnatelja pražke filijalke k. k. priv. Assicurazioni Generali (Generalagentschaft fiir Boh-men) g. Horsta ter pripomnil, da so vse pobotnice in zavarovalne police, izdane od tega zavoda v češkem jeziku, v zakonu neveljavne, ker rabi za podpis svojo tvrdko v češčini, dasi je ta tvrdka protokolirana od 1. 1863. le v nemškem jeziku v trgovskem zapisniku. Petnajstim uradnikom, ki so brez najmanjšega povoda odpuščeni le za to. ker niso hoteli podpisati revers, da zstopijo iz vseh društev tedaj tudi iz stanovske organizacije plačuje se mesečna plača za odpovedno dobo šestih mesecev za vsak mesec posebej, ker si najbrže ravnatelj liorst misli, da odpuščeno uradni-štvo najde še pred pretekom odpovedane dobe službo in si s tem prihrani nadaljne plačevanje mesečne plače dotičnim uradnikom, ki ne smejo več v urad in je tudi drugim uradnikom v zavodu prepovedano občevati ž njimi pod grožnjo takošnje odpustitve. Pripomniti je, da je bilo odpuščeno uradništvo v zavodu zaposleno od 3 do 17 let in izplačevalo redno ves ta čas v penzijski fond, katerega so sedaj izgubili. Kdo naj vzame te trideset do štiridesetletne uradnike v službo s pravico do pokoj-| nine, ko so svojo mladostno silo izrabili že drugje, kjer so jo oropali glavne opore v starosti? Končno se je obrnil govornik na pričujoče zastopnike vseh političnih čeških strank, kakor tudi na navzoče žurnaliste s toplo zahvalo za dosedanjo oporo in s prošnjo, da isto ohranijo tudi v bodoče v težkem boju uradništva. Konštatiral pa je z obžalovanjem, da »Narodni Listy« briljirajo s svojo odsotnostjo, dasi so obljubili poslati na shod svojega zastopnika. Mesto tega pa so inladočeški »Narodni Listy« objavili ravno danes bilanco Assi-cur. Generali, kar smatra uradništvo za podlo provokacijo. (Klici: Sramota! Zaprodanci!Pro-stituti! Veliko vznemirjenje v dvorani.) Govor g. Valeša je bil vsprejet z odobravanjem na znanje.
K besedi se priglasi predsednik dunajskega društva uradništva denarnih zavodov dr. Porcinger. ki se je v uvodu opravičil, da govori v nemškem jeziku ter istotako ostro protestiral proti postopanju Assicur. Generali, ki je radi državnega monopola zavarovanja iz Italije izgnana in kakor kažejo razmere, doleti jo ista usoda tudi na Češkem. Dalje je poročal o nereelnosti tega zavoda glede lastne bolniške blagajne, ki služi le za pretvezo, da je varna pred zakonom, ki zahteva, da je vsak uslužbenec zavarovan proti bolezni. Ta blagajna pa stoji le na papirju, ker izkazuje za cel zavod le 2000 K stroškov na leto. Viharno ploskanje je bilo v zahvalo temperamentnemu govorniku.
Temu je sledil mladočeški posl. dr. Koer-ner. da opraviči postopanje svoje stranke na-pram uradništvu, češ, da je to vprašanje edino uradniško vprašanje, ki ima popolnoma zasebni značaj in nima pravice politična stranka vmešavati se v pravno razmerje delodajalca in delojemalca, končno pa je mladočeška stranka splošno narodna stranka in ne more v tem oziru postopati drugače. Tudi mladočeško u-radništvo stoji solidarno s svojimi kolegi v po-litiškem oziru pa nimajo povoda nastopati kot stranka. Sploh je baje danes med uradništvom zelo malo umevanja za socialna vprašanja. Ako bi hotela stranka posezati v gospodarske
boje bi imela preveč dela za ta vprašanja, obrnila pa bi proti sebi češki kapital, ki se v po" slednjem času tako blagodejno razvija v prid celokupnega naroda.
Med njegovim govorom je bilo več tned-klicov. Ob grobni tišini je zapustil oder.
Nato je nastopil za narodno-socialno stranko posl. V. Choc, ki je pobijal izvajanja dr. Koernerja in proglasil, da je njegova stranka na strani češkega uradništva z vso svojo politično močjo. Burno aplaudiran je končal svoj govor in ploskanja ni bilo konca, kar je bilo v očividno demonstracijo proti dr. Koernerju.
V daljšem govoru je dalje polemiziral posl. Prunar (državnopravna napredna stranka) z dr. Koernejein in mu dokazal, da je današnji slučaj političnega, vsenarodnega značaja. Gre v tem slučaju proti tujemu neprijateljskemu zavodu, ki izkorišča češko uradništvo za mizerno plačo. Je pa tudi stvar principa. V službeni pragmatiki za držvane uradnike je en paragraf, ki prepoveduje biti član kakega državni upravi nevarnega društva. Za,tako društvo NPa lahko proglasi vlada tudi »Češko Matico Skolsko« itd. In kaj bi storila mladočeška stranka, ko bo 80.000 državnih uradnikov zahtevalo opravičeno odpravo tega paragrafa. Proti omejevanju koaličnega prava, kakor skuša storiti Asicur. Generali en miniatur s tem, da zabranjuje svojim uradnikom udeleževati se društvenega gibanja sploh.
Za kršč. socialno stranko je govoril dr. Brož in pripomnil, da namesti tri uradnike kršč. soc. stranka pri svjih pristaših. Nadalje ustanovi zavarovalno posredovalnico, katera bo dajala vsa zavarovanja edino le tem češkim zavodom, ki dostojno plačujejo svoje uradništvo. Dalje je stranka poslala telegram na generalno ravnateljstvo v Trst in v prihodnji seji se bo sklepalo o nadaljnih ukrepil. Viharno pozdravljen je končal govornik.
Ponovno se je priglasil k besedi dr. Porcinger. ki je moralno popolnoma demaskiral dr. Koernerja in njegovo stranko, ker stranka, ki se postavlja na tako stališče ni vredna niti enega glasu od uradništva. Sicer pa je do novih volitev še precej daleč in zato zagovarjajo svoje pasivno in protiuradniško stališče tako pogumno. Dasi je govornik Nemec, vendar se mu mora priznati, da je izboren govornik, ker je takoj nato odšel dr. Koerner popolnoma poparjen iz dvorane.
Nadalje so še govorili govorniki raznih strank in priglasili svojo solidarnost in podporo uradništvu.
Ob polu II. uri je shod končal in občinstvo je v četverostopu v dolgi vrsti stopalo v spremstvu redarjev pred palačo Assicur. Generali, kjer je uprizorilo burno demonstracijo z žvižganjem in raznimi ne baš laskavimi klici na Horsta in na zavod sploh. Na vratih palače se je prikazal fotograf, ki je fotografiral demonstrujoče.
Kakor razburkano morje valila se je tisoč-glava množica po Vaclavskem trgu proti uredništvu »Narodnih Listu«, kjer je uredništvu marsikaj povedala dovolj glasno, kar je sicer v drugačnih razmerah uredništvo že stokrat slišalo, kar se tiče prodajnosti tega dnevnika, ki natisne za denar vse, kar se mu prinese.
Nato se je množica počasi razšla na vse strani. Mir se ni kalil, dasi je provokativno postopanje policije naravnost izzivalo na odpor. Vendar to pot je imela opraviti z inteligentnim proletarijatom.
Da ali ne!
Nocoj se vrši na Dunaju važno posvetovanje. ki naj odloči o nastopu jugoslovanske delegacije v jutrišnji seji državnega zbora* Hrvaški pravaši in trije istrski poslanci, ki so člani »Hrvaško-slovenske zveze« nastopijo danes pred slovenske klerikalce z jasno besedo in jih pozovejo, da naj priznajo svojo barvo ter izreko svoje stališče napram vladi, ki je doslej molče gledala početja Khuenovih in Čuvajevih organov na Hrvaškem. Stališče hrvaških n srbskih poslancev je popolnoma jasno: toliko in toliko časa so v klubu s slovenskimi klerikalci, podpirali so njih politiko, sedaj za-dobe svojo protiuslugo; ni sicer to protiusluga, kar zahtevajo Dalmatinci, to je moralna dolžnost slovenske delegacije, da skupno in z enakim povdarkom nastopi za pravice hrvaškega naroda. — Slovenski klerikalci niso zavzeli doslej še nikakega stališča, la svojih strankarskih prireditvah so sklepali razne resolucije in proteste napram absolutizmu na Hrvaškem; ko pa se je iz Dalmacije javljalo o sklepih združenih hrvaških in srbskih strank, oglasil se je takoj v »Slovencu«, kakor vselej v kakem za klerikalce kritičnem trenotku dr. Šušteršič in govoril raz kateder svoje politiške karijere kot znani Besehwichtigungshofrat: ne prenaglimo se, ne bodimo preveč agresivni, slovenski klerikalci so zavzeli ono stališče, ki ga je zavzel neki slovenski aktivni politik, ko je rekel: saj bi tržaški Slovenci sedaj dobili tudi srednje slovenske šole, ako bi zahtevali, ampak, kdo bi zmeraj nadlegoval vlado! Včerajšnji napad »Slovenčev« na pravaško in klerikalno hrvaško omladino. pa tudi znači, da ne vlada med slovenskimi klerikalci posebno razpoloženje za hrvaške zahteve! Šušteršičev klub je danes, kakor je trdil Šušteršič v svojem znanem govoru v opoziciji, kaj torej treba o-mahovanja, vsaka opozicija Slovencev v državnem zboru je opravičena! Šušteršič pozna Stiirgkha dobro, a Stiirgkh še bolje Šušteršiča, za to ni čuda. da promatra širša jugoslovanska javnost sedanjo taktiko dr. Šušteršiča in njegovega kluba z nekako negotovostjo in nezaupanjem. Ne moremo in nočemo prehitevati sklepa hrvaško-slovenske zveze, želimo le, da se razbistre pojmi, da se pokaže ali skupnost celokupne jugoslovanske delegacije, ali pa se ločijo pota in to končno ter za večno, da se združijo vsi oni elementi, ki jim je tudi na srcu jugoslovansko vprašanje, ki ga znajo zagovarjati in nastopati zanj z vsemi dejanji ne pa s praznimi besedami in brzojavnimi pozdravi. — Tržaško politiško društvo »Edinost« je imelo sinoči sejo svojega izvrševalnega odbora, v kateri se je sklenil poziv na vse slovenske poslance glede enotnega nastopa za hrvaške pravice. Na podlagi tega sklepa je torej gotovo, da se poslanci, ki so bili izvoljeni temeljem politiškega programa »Edinosti« namreč Rybaf, Gedorn in Mandič pridružijo skupni akciji! Tako je znano danes stališče vseli jugoslovanskih skupin, razun one slovenskih klerikalcev, a današnji dan prinese odločitev, ko se slovenski klerikalci izjavijo solidarnim z ostalimi Jugoslovani, ali se pa ločijo pota. Danes ne bodo pomagali več nikaki izgovori, nikako zavlačevanje, danes se zahteva jasnega in odkritega odgovora: jutri se snide parlament, torej da ali ne!	—c.
Pridobivajtenovih naročnikov!
LISTEK,
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Imel je v mislih prerokovanje slovečega Martina Zadeka. v katero je globoko verjel.
»Kateri kraji bodo gotovi za vstajo? vpraša Frangov.
»čela Bolgarska!« odvrne Kalkeškov. Plovdiv in Pazardžijak se pripravljata, rodop-ske vasi z Batakom %se oborožujejo skrivoma; Trnovo, Gabrovo, Šumen zapalijo vzhodno bolgarsko; v zapadni Bolgarski ni nobenih volkov ... Koprivstičanje s Panagjuriščem in s ^elčo bodo branili prehode na Srednji Gori;
• in vaši sosedje na tej in oni strani, planete a Balkan in Balkan je trdnjava, katere nit'
' J°n vojakov ne premaga. Bogarska slično v f/nu možu skoči na noge. Naša vstaja ba za-cu^rue in čudež v zgodovini Evrope! Evropa pa kihne, ter se vgrizne v jezik!... Zagotavljam vas, da Turčija niti ne seže po orožju, da di potlačila vstajo. Bode se pogajala z nami. ruge rešitve pa za njo ni...« r Kableškov je govoril navdušeno. Kot člo-ke£vZ 0^Prtimi očmi. je on nekako videl jasno, Kakšen je položaj, ki si ga je predstavljal v ta-o goljufni luči. Toda on je bil prevzet od mo-' SvoJe ‘deje, k čije uresničenju so se mu zdela •	vsa sredstva. Samo ta vzvišena vera
nli xxSt del?* kateremu je služil, pojasnuje laščno, ali odkritosrčno zagotovilo te po-
štene duše. A to je bilo tako zgovorno in pre-pričajoče, da ni izzvalo nobenega ugovora. Vsi so bili prepričani o tem, o čemur jih je Kable-škov zagotavljal. Bilo je jasno kakor beli dan, da se vse tako zgodi.
»Toda kakšne pogoje hočemo predložiti Porti, ako se spusti z nami v dogovor?« vpraša Popov.
»Ali je res padla tako na glavo, da se ne bi pogajala?« omeni pop Dimčo.
»Prekobalirno jo, da niti ne bo vedela če-gavo je,« reče Brezportov.
»To je poslednje vprašanje,« odvrne Ka-bleškov, »nu, za sedaj vidite kaj nameravamo: Bolgarsko od Donave pa do Arde* a od Črnega pa do Belega morja — kneževino, odvisno od sultana, z notranjo samoupravo, Eksarhija nedotaknjena; neposredni davek Turčiji; vojska iz Bolgarjev, polovica dostojnikov bodi turška — a to le tako iz početka ...«
»A knez?« vpraša Hristo Vragov.
»Da, knez,« doda Brezportev.
»Kak evropejski kraljevič.«
»Kaj še vse?«
»loda nisi nam še rekel ničesar o Rusiji, ali nam ona pomaga po besedah, baj Miče-vih r« omeni pop.
. ne bodi tako otročji!« se obregne nanj Mčo zamračeno; »ali mar zamore drugače? ... Ruski generali že sedaj čakajo v Bu-kareštu!« pri tem je vprašaje pogledal Kable-škova. I udi ostali upro svoje poglede v Ka-bleškova, hoteči slišati, ali on temu pritrdi. Kableškov je to razumil in pretvarjajoč se skrivnostnega, spregovoril z zamolklim in prepričevalnim glasom:
* Pritok Marice, zlivajoč se v njo poleg mesta Adrianopola.
»Brž ko poči prva puška, razprostre dvoglavi orel nad nami svoja krila.«
In slavnostno se je oziral naokrog.
Lica vseh so se zjasnila.
»Jaz si mislim«, povzame gospod Fratu, »da bi bila najboljša ljudovlada, zamogla bi se imenovati »Balkanska ljudovlada (republika).«
»Končno zamore biti cesarstvo,« omeni Frangov.
»O. v tem rajše mirujmo!« reče pop Dimčo;« z imenom se niti ne pomiriš.«
»Nu. naj bo kakor hoče. samo da se osvobodimo.«
»Tudi jaz sem za ljudovlado«, se še oglasi nekdo.
»Pustimo to tako, to ni vaša skrb... kako se bomo vladali in kdo bode knez itd. itd., to prepustimo Gorčakovu. Naj si s tem lomijo glavo diplomatje«, reče Mičo Bejžad.
»Ej, ej. gospodje«, se vmeša v govorico Sokolov, dovolj ste se že napolitikovali in na-pričkali; čas je drag. Jutri zagromi puška na Balkanu, mi pa še nismo rešili vprašanja: ali republika ali komedija?... Nas čaka sedaj delo... Zlod naj vzame vaše ljudovlade!... Ni še zasedel osla, a že ga poganja z nogami... Predlagam, da v naši seji damo sveti mir diplomaciji, njeno mesto je v Gankovi kavarni.«
»Tako je«, pritrdi Kableškov, »ne besed marveč dejanj je treba... Razložil sem vam kako stoji stvar, a sedaj bomo videli, kaj vi doprinesete? Vsaka minuta je draga.«
»Zares, mi imamo slabost, da radi diplo-matiziramo. Mar nas Bojčo, Bog mu daj nebesa. ni malo grajal radi tega? Toda to tiči že v krvi Belocerkovčanov,« omeni baj Mičo.
»Oh. gospodje, mnogo, premnogo smo zgubili v Ognjanovu, mi in Bolgarska!« reče Kableško ganjen ter globoko vzdihne.
Pri spominu na Ognjanova se lica vseh zamračijo. Njegova izguba je zapustila med njimi vozel sličen breznu. Pogledali so drug drugega ter se zatopili v mračne misli. Tragična slika Ognjanova, krvava in grobna, toda nedosegljiva, jim stopi pred oči. Vsem se je vleglo nekaj na prsi slično svincu... Kakor, da bi se jim gnusilo življenje, ko je pa junak bil mrtev.
VIII.
Kolčo v zanosu.
Urni koraki so se oglasili v veži ter obrnili nase pozornost vseh. Skočili so na noge, da so pogledali skozi okno. Toda koraki so se začuli že pred samimi durmi.
»To je Kolčo!« zakliče Netkovič.
»Nisi videl dobro«, odvrne Mičo; »kako bi mogel slepec tako hiteti?«
»Saj ne nosi cerkvene oprave!« omeni pop Dimčo.
Udje nehote utrpnejo. Duri zaropotajo, ali bolje, odpro se na stežaj.
Kolčo prihrumi v sobo kakor veter. Bil je ves zasopljen.
Vsi so stali kakor prikovani.
»Naši ljudje so tukaj?« je vprašal s pretrganim glasom.
»Vsi so naši; kaj to pomeniti. Kolčo?« vpraša baj Mičo.
»Vivat. živio! radost in slava! radujte se, bratje! Zblaznite, kakor tudi jaz že norim!« je kričal Kolčo kakor brez pameti ter metal svoj fes kvišku, ploskal z rokami, poskakoval za laket visoko in otipavši baj Miča, ga poljubo-val po ustih, po ušesih, po ramenu in ga hotel zadušiti. Baj Mičo strmeč, se mu je umikal na stran. Ta neprirojen. histeričen izbruh radosti je osupnil vse. Mislili so, da se je revnemu slepcu zares zmešalo.
Khuen-Hedervary IV.
Khuen-Hedervary je položil danes derai-misijo svojega četrtega kabineta v cesarjeve roke, ta je sprejel demisijo in tako Khuen izgine raz politiško pozorišče. Preveč bi bilo, ako bi hoteli pisati temu možu politiški nekrolog. priznati se mu mora, da je bil vse svoje življenje dosleden v izvajanju svojih načel in politiških principov, njegova taktika je obstojala ves čas v zahrbtnosti, razdvajanju, medsebojnem hujskanju, okoriščevanju lastnega jaz. Ko pa se je pojavila ta taktika kot preslaba. prešel je v nasilnosti in z orožjem v roki delal svojo politiko. Tak je bil ves čas svoje politiške karijere, od onega trenotka ko je isto začel kot mlad mož. poklican na zagrebški banski stol. pa vse naprej, do današnjega dne. Na Hrvaškem je razdvojil Srbe in Hrvate, okoristil se z medsebojnimi prepiri obeh narodnosti. ter si ustvaril svojo stranko, ki mu je sledila v vsem. Ko pa se je začel narod zavedati in spoznal njegovo taktiko, zagrabil je za orožje in hotel s silo pokoriti narod, a ni šlo. preveč je bila prebujena narodna zavest, da bi jo udu-šil. moral je iz dežele, odnesel si je sabo žalostnih spominov, in sedanji vsaki civilizaciji in kulturi nasprotni režim je maščevanje nekdanjega bana. ki je komaj čakal trenotka, da za-dobi moči, da se maščuje! To je izvajal tudi dosledno, ko je z njegovim odhodom padla tudi njegova stranka, prihajali so na Hrvaško bani. ki so bili le njegovi organi 1 Krona njegovih politiških zločinov pa je sedanji izjemni položaj na Hrvaškem. A s Khuenom izgine tudi Čuvaj, z njima sedanji režim, ki ga je ustvaril Khuen. a slepo izvajal Čuvaj. Nič drugače pa ni postopal na Ogrskem. Po padcu koalicijske vlade je prevzel Khuen politiške valeti, imel je neznatno število somišljenikov, nasproti mu je stalaogromnavečinastranke neodvisnosti! Khuen pa je začel takoj s svojo taktiko, ki se mu je obnesla tako dobro na Hrvaškem. Izzval je spor v stranki neodvisnosti, ki se je razdvojila v Justhovce in Kossuthovce, a pri prvih volitvah je prišel v parlament z novo veliko stranko, ki jo je nazval stranko dela, ki pa je tvorila veliko in zanesljivo parlamentarno večino! Vse je šlo dobro, dokler ni prišla brambna reforma, tu pa se je začel boj, ki je trajal skoraj eno leto, a še danes ni končal. Khuen se je branil na vse strani, uporabljal vsa sredstva, da se vzdrži, mistificiral je parlament. stranke, vlado, izrabljal cesarjevo in prestolonaslednikovo osebo v svojo osebno politiko. pomagal si je res toliko, da je cesar po njegovi prvi demisiji, uzpostavil zopet njegov kabinet, a ni dolgo šlo, stavba sezidana na laži. zahrbtnosti, intrigah in nasiljih se je začela majati, a v zadnjem skupnem ministrskem svetu je prešel zadnji sunek. Khuen gre, a znal si je priboriti glorijolo narodnega mučenika, njegova lastna stranka ga smatra kot žrtev avstrijske vojaške politike, ki jo napram Ogrski predstavlja danes skupni vojni minister Auf-fenberg. Njega je Khuen znal tako izigrati napram ogrski javnosti, da mu je danes nemogoče stopiti pred ogrsko delegacijo. Opozicionel-ne stranke bodo seveda v boju proti brambni reformi izrabile ta položaj in predlagale nezaupnico Auffenbergu v delegaciji, tako prisilijo stranko dela. da prizna svojo barvo, kar gotovo tudi stori, a to po Khuenover- naročilu proti Auffenbergu. Tako bo torej padel ta minister kot žrtva Khuenovega politiškega izigravanja. S Khuenovim odhodom je pa tudi postalo negotovo sklicanje delegacij. Na skupnem ministrskem svetu je bil določen rok na 23. t. m. Avstrijski ministrski predsednik je že obvestil predsednika avstrijske delegacije, da naj skliče; a včeraj je zunanji minister Berchtold brzojavno obvestil predsedstvo avstrijske in ogrske delegacije, da je vsled razmer na Ogrskem zasedanje delegacij negotovo, da naj se torej še ne skličejo. Khenov odhod ne ostane torej brez vseh posledic na monarhijo! Kakor vedno je znal tudi sedaj izrabiti vsako politiko, da izzove še vedno večje zmešnjave, da si pusti še vedno odprto eno stezo za pot nazaj, ko ga zopet pokličejo na politiško polje. Četrtič je stal že Khuen na čelu ogrske vlade in kdo ve, ako se ne povrne še petič- Njegov odhod je dokaz, da upa Khuen še vedno na nadaljevanje svoje politiške karijere!	—c.
Pogreb dr. J Mencingerja.
Pred letom sem gledal pogreb kapitalista. Bilo je mnogo vencev in kočij in cilindrov. Dame so prinesle na ogled najmodernejše klobuke in najdražja krila. Dediči so imeli na licu prisiljeno bol in v žepu neprisiljen smeh. V nas drugih ni bilo prazničnega razpoloženja. Vsi zadovoljni smo se razšli z nespodobno mislijo v srcu: dobro je, da se z denarjem ne da kupiti življenja.
V nedeljo smo pa spremili k večnemu počitku Tebe Janez Mencinger, ki Ti je bil silni duh mogočen, neizčrpljiv kapital. In v naših dušah je vstalo neskončno gorje in se je strnilo z zavestjo, da pokopujemo najvrednejšega sina trpečega slovenskega naroda. Bil je pokop, ne toli odličen po sijajni in razkošni opremi, a pokop. ki je zapustil v nas neizbrisne spomine na Tebe. blagi pokojnik.
In prinesli so Mencingerju zadnjih pozdravov prijatelji in znanci od doma in od drugod. Ces. svet. Savnik in dr. Kušar sta zastopala kranjsko Čitalnico, ki ji je bil Mencinger mnogo let predsednik. Slov. Matica je poslala dr. Ilešiča in Trstenjaka, odvetniška zbornica je poslala pozdrave po nekdanjem Mencingerjevem koncipijentu dr. Iv. Tavčarju, Zvezo slovenskih advok. in not. je pa zastopal Mencingerjev naslednik dr. Dimnik. A bilo jih je še mnogo, ki so prišli, da spremijo pokojnika na poslednji poti! Šli smo s Teboj vsi, ki smo Te poznali. Uradnik in učitelj, kmet. meščan, obrtnik, vsak, prav vsak Te je hotel spremiti.
Kdo bi bil bolj vreden voditi pokop, kakor pokojnikov prijatelj izza mladih let, msg. Tomo Zupan? Libera me Domine! Kako se je tresel starcu glas. kako mu je iz dna duše zaki-
pela v nebo vroča molitev za pokoj prijatelje' vi duši! In zadonela je iz krepkih moških grl pesem. Beati mortui! In pesem valovi, dviga se in raste, pa zopet pada. tolaži in izzveni. Beati! beati!-----------Oj pesem, ki doniš mrtve-
mu v slovo, ostalim v oteho!
Vzemi zemlja kar je tvojega! Na krsto padajo prve grude. Tecite solze! Vse vroče močite zemljo, ki bo krila moža. Ah. da si nam umrl!. Pa ne! Na kup izkopane zemlje ob grobu stopi mož nejakega telesa, a močan in velik mu mora biti duh. zakaj njegova beseda ni tožeča povest o smrti, uteh je žalujočim, himna življenju. Blažen, ki odhajaš v imenu Gospodovem! Pisatelj Mencinger ni umrl. pisatelj Mencinger živi!
In ti popotnik, ki te ponese kedaj usoda k nam v vinorodno Posavje, stopi tja na krško pokopališče med ciprese in si oglej grob moža.
■ Beri tu nagrobni napis, ki si ga je sestavil pokojnik sam in ki ti pove. da
Tukaj čaka vstajenja advokat Dr. Janez Mencinger.
Pravdo svojega življenja
je začel 26. marca 1838. I.
in jo nedovršeno končal
12. aprila 1912. Bodi mu
sodba milostljiva!	D. H.
DNEVNI PREGLED.
Dr. Zajčevi otrobi. V nedeljo je dr. Zajc v »Ljudskem domu« govoril Čisto po svoji stari navadi. Zabavljal je čez mestno občino ljubljansko, čez mestni magistrat in občinski svet v katerem sedi tudi sam. Smilijo se nam le ljudje, ki so poslušali dr. Zajčeve otrobe in zmerjanje, kajti logike ni bilo v njegovem govoru nobene. Dr. Zajcev govor je pač tak, kakor bi ga ne govoril član abstinentske organizacije/ kateri pripada tudi dr. Zajc.
Ljubljanski odrešenik je gotovo dr. Zajc. Hvalil se je namreč zadnjič na shodu, da je preprečil osiguranje obstoja slovenskega dež. gledališča v Ljubljani. Lepe zasluge klerikalcev za Slovence. Nemci so si napravili v Ljubljani lepo svoje gledališče, Slovenci bodo pa po zaslugi klerikalcev drugo leto v metropoli Slovenije brez gledališča, ker ga slovenski klerikalci prepuščajo usodi, kakor Iškarjot Kristusa. Tako delujejo slovenski klerikalci za napredek Nemcev v Ljubljani in ovirajo slovenski razvoj. Za 30 judeževih srebrnikov bi prodali Nemcem še sebe.
Vse beži. — Velikanski uspehi klerikalnih občinskih svetnikov v Ljubljani ne dajo dr. Zajcu miru. Kot največji vspeh svoje opozicije si pa pripisuje dr. Zajc v ljubljanskem občnskem svetu preprečenje prevzetja deželnega gledališča v mest. režijo. Pa tudi uspehi dr.Zajca so ko-nečno le polomi Slovencev, ker iz ljubljanskega gledališča vse beži vsled klerikalnega nasilja. Vsi igralci so za drugo leto že skoraj angažirani drugam: g. Iličič gre v Trst in tudi g. ravnatelj Govekar zapusti ljubljansko gledališče. Ljubljana bode pa drugo leto imela samo nemško gledališče, slovenskega pa ne.
t Prof. Karl Sega. Včeraj je zadel mrtvoud profesorja na I. državni gimnaziji g. Karla Šego in sicer po levi strani in jeziku. Zdravniki so konstatirali skrajno nevarnost in res se je ponovil drugi napad tekom popoldneva. Smrt je bila popolnoma nenadna. Umrli, ki je pred-včeranjem pokopal svojo sestro, zapušča vdovo brez otrok.
Vojska bo, suša bo — ne vem, kaj bo! Tako so včeraj popoldne zmajevali stari ljudje po deželi, ko so opazili popoldne ob pol dveh čudno prikazen na nebu. Imeli smo namreč tedaj soln-čni mrk. Solnce je postajalo vedno bolj podobno luninem ščipu. Prvotno smo mislili, da vsled slabega in oblačnega vremena solnčnega mrka ne bode videti, toda vendar se je toliko razgnalo do opoldne nebo, da ga je bilo opaziti. Za en del je bilo oblačno vreme še celo ugodno, ker ni bliščalo in je bilo tudi s prostim očesom prav razločno opaziti, kako solnce mrka. Mnogo ljudi pa smo opazili, posebno mladino, ki je z temno ali okajeno šipico opazovalo solnčni mrk. Kakor znano, skozi okajeno steklo nič ne blišči, če opazujemo solnce. Pa hudega vsled solnčnega mrka ni bilo; ni še konca sveta, ne bo vojske in ne suše vsled tega ter zemlja se še vedno vrti okrog svoje osi.
Neodvisni politični list »Jutro« namerava ustanoviti sedaj konzorcij, da poplača dolgove v Trstu in Ljubljani.
Minister in kmet pred sodiščem v Kupre-su v Bosni. »Hrvatska Zajednica« je prinesla te dni sledečo zanimivo anekdoto: »Dne 5/t. m. je potoval avstrijski železniški minister dr. Foerster z avtomobilom iz Dalmacije preko Livna in Kupresa v Bugojno v Bosni. Pot je bila zelo slaba, vsled česar se je avtomobil pokvaril ravno v trenotku, ko se je zmračilo. Minister Foerster je radi tega moral prenočiti v nekem prenočišču. Ko se je zdanilo, se je pogodil po dolgem prerekanju s kmetom Hursom, da ga na svojem starem vozu za 36 K odpelje v Bugojno. Prišedši v Kupres je minister dobil tu udobnega izvoščka, katerega je najel za nadalj-no pot, kmetu Hrsi pa je izplačal za dovršeno pot 10 K. Ker Hursa s tem ni bil zadovoljen, mu je ponudil minister 11 K, toda Hursi se je tudi to zdelo premalo in je zahteval 16 K. A minister te svote ni hotel izplačati, in je šel k občinskemu sodniku, kateremu je prijavil vso stvar. Da zadovolji obe stranki, je sodnik odredil, da ima minister izplačati 13 K, nakar je pristal tudi Hursa. Ta dogodek je zbudil v malem Kupresu veliko senzacijo in je Še sedaj predmet splošnega razgovora in šale.
Na poziv v »Dnevu« za dijaška prenočišča se je med prvimi oglasil gosp. Oton Homan, trg. in posestnik v Radovljici, ki je dal sobo z dvema posteljima za potujoče dijake na razpolago! Živeli!
Velik požar je izbruhnil iz neznanega vzroka v noči med nedeljo in podeljkom na tovarni g. And. Paternosta nad Danami, ki je vpepelil vse žagino poslopje z vso opravo vred; tudi bencin-stroj je popolnoma poškodovan. Zahvala gre pogumnim gasilcem, ki so vagali lastno živ-
ljenje, da so odstranili sode bencina iz gorečega poslopja, da se ni vnel še bencin. Pričelo je goreti tudi poslopje za mlin, stanovanje žagarjev in pisarna, pa se je vendar posrečilo na njem požar še pravočasno zadušiti. Škoda je velikanska, ki pa je krita deloma z zvaroval-nino.
Nesreče. Neki posestnikov sin iz Viča je v nedeljo po nesreči obstrelil 19 letno deklo Jo-sipino Dolenc s pištolo in jo na spodnjem delu telesa nevarno ranil. V mali vasi pri Ježici je zgrabila te dni slamoreznica neko deklo za palec in ji ga popolnoma zmečkala.
Sam se je obsodil. Delavec Rezniček, ki je bil pred budjeviško poroto radi umora svoje ljubice obsojen na smrt na vešala, se je včeraj v svoji celici obesil.
Iz strahu pred kaznijo je skočil v torek popoldne v Donavo neki 121etni deček, katerega pa so še pravočasno rešili.
Roparski umor. Posestnik Bašič iz Kladuze je umoril posestnika Batakoviča, mu ukradel 380 K denarja in nato pobegnil.
Koliko ljudi pride na enega učitelja meščanskih šol? Na Češkem 2172, v Pragi 905, v Li-bercu 1071, na Moravi 2989, v Šleziji 5000, na Solnograškem 5263, v Dol. Avstriji 6000, na Dunaju 1262, v Gor. Avstriji 7477, na Kroškem S333, na Štajerskem 13.462, v Galiciji 15.000, v Dalmaciji 15.385, na Predarlsketn 15.556, v Gorici 26.667, na Kranjskem 45.455, na Tirolskem 90.000, v Istri 100.000.
Povodenj na Ruskem. V pokrajini Samara je povodenj podrla celo vrsto stavb. Pri prehodu čez reko je utonilo pet ljudij. V Sazatovu so ledene gruče, ki plavajo po Volgi, povzročile velikansko škodo.
Iz dežele Eulenburgovcev. V Berlinu so aretirali te dni nekega slikarja, ki je zapeljeval mlade otroke. Tudi neki višji državni uradnik je zapleten v to umazano afero.
Smrtna obsodba. Porotno sodišče v Kraljevem Gradcu je obsodilo tkalca Franca Karla, ki je umoril svojo mater, ženo in oba otroka, na smrt na vešala.
Ruska carica nevarno bolna. Ruska carica je nevarno obolela in je tako slaba, da se mora pri hoji opirati na dve palici. V zadnjem času jo napada tudi srčni krč. Zdravniki so ji radi teca prepovedali potovanje v kopališče Nau-heirn.
Usoda balona »St. Gotthard« V soboto se je dvignil balon St. Gotthard v bližini Zuricha. Balon je bil last švicarskega aerokluba. V Kantonu Waadt blizu Gossonay so hoteli z balonom pristati na tla. V gondoli pod balonom so bili štirje potovalci. Balon pa je tako hitro padel na tla, da so trije možje — vodja in dva potnika — padli iz gondole in z njimi nekaj oteževalnih vreč. S tem je bil balon tako olajšan, da se je v trenotku zopet vzdignil v zrak in odnesel seboj enega iz potnikov, ki je bil prvič v balonu. Balon je šel 5000 m visoko. K sreči se je balon pri Aney sam spustil na tla. Vsi potovalci so se rešili.
Slovensko deželno učiteljsko društvo priredi v soboto, dne 20. t. m. ob osmih zvečer v Narodnem domu letošnji tretji sestanek z učite-ljiščniki. Predaval bode nadučitelj Anton Likozar o temi: »Učitelj čebelar«. Učitelji, ki bodo delali te dni izpit učne usposobljenosti, dobro došli!
Adrija (slov. akad. društvo v Pragi) je o-tvorila slovenski krožek, kjer se bo poučevalo slovensko za Cehe in se bodo vršila informativna predavanja.
Caruso, znani tenorist, nastopi letos v operi v Buenos Aires. Za 15 nastopov dobi honorar 360.000 K; to je največji honorar, ki je bil kdaj kakemu tenoristu izplačan.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega filma »Ekspedicija kapitana Scotta na južni tečaj« in drugih štirih slik prve vrste. Jutri specialni večer z amerikansko dramo »1000 dolarjev nagrade« in kolorirana drama »Chopin«. V soboto »Asta Nielsen in ena sijajna veseloigra. Samo zvečer.
Loterijske številke. Brno: 34, 28, 58, 68, 20.
Idrija.
Funtkova »Tekma« v Idriji. Kakor smo že kratko sporočili, je preteklo soboto uprizorilo »Dramatično društvo v Idriji« v pivarni pri »Črnem orlu« Funtkovo dramo »Tekma«, ki je tako prvič stopila na podeželski diletantski o-der ter dosegla, kakor v Ljubljani, popolen u-speh. O igri sami naj ne govorimo, ker jo je ob uprizoritvi v Ljubljani kritika vsestransko ocenila in soglasno priznala, da je drama resno in lepo delo. Uprizoritev v Idriji je bila dostojna, igranje vseskozi dobro, mestoma naravnost izvrstno. Ne vemo, ako bi mogli sploh kje diletanti bolje izvršiti težavno nalogo. Glavno vlogo Lesodina je igral z odličnim uspehom gospod E n g el b e r t G a n g 1, kateri se je zlasti v tretjem dejanju ni razlikoval od igralca po poklicu. Njegovo igranje je napravilo najboljši vtisk. Danejevo vlogo je imel v rokah g. Julij Novak, ki zasluži iskreno priznanje. Z igro in besedo je dosegel najlepši uspeh. Stano je igrala gdč. Leni Lapajnetova. Njena nadarjenost in sposobnost sta pripomogli, da je ustvarila na odru Stano, kakršno je očrtal v svoji knjigi pisatelj. Gre ji hvala in priznanje. Gospa Ganglova je igrala vlogo tete Helene ter je z dostojanstveno igro in premišljeno besedo sicer iz neznatne vloge ustvarila lep značaj. Profesorja Grušča je igral gosp. Fran Tavzes, ki je izvrstno pogodil značaj ljubeznivega starca. Slugo je igral gosp. Velikajne. Režijo je vodil s primerno spretnostjo gosp. Filip Vidic. — Občinstvo, ki ga je bila polna dvorana, je z napeto pozornostjo vstrajalo do konca ter koncem dejanj izražalo svojo pohvalo in zadovoljnost z glasnim ploskanjem. Izkratka: igra, igranje in oder so se zlili v lepo celoto, imeli smo res lep večer! »Dramatično društvo« je zopet jasno pokazalo, da je zmožno resnih in velikih stvari. Zal, da je oder pretesen. A za zdaj moramo biti zadovoljni in veseli, da imamo vsaj to. »Dramatično društvo« pa prosimo, naj nam zopet v kratkem priredi enak užitek!
V »Naši Moči«, najbolj sirovem in prostaškem listu pod solncem, dela Kandučev fantek
reklamo za Didičev hotel. In sicer izganja iz Didičevega hotela naprednjake na ta način, da jim nasvetuje gibanje po kietiščih in straniščih, zase in za svoj gnoj pa reklamuje Didičeve par-kete! Ako se s tem strinja gosp. Didič, to je njegova reč. Kondučeva vodena pamet bo še tiste Hudi odgnala od Didiča, ki danes še hodijo tja! — Kandučev fantek — notabene rudniški pisar — se zaganja, kakor je laston klerikalnim hijenam — v pokojnega nadsvetnika Svobodo, češ, da je on kriv skaženega hotela. Ako se Kandučev fantek čoha ob klerikalni Didičev hotel — naj se, ampak grobov poštenih in odličnih mož ne bo oskrunjal. Za to bomo že poskrbeli! Klerikalnega falotstva mora biti konec!
Predrznost najhujše vrste je napihovanje Kandučevega fantka in drugih klerikalnih pisarjev v »Naši Moči,« češ, da so poskrbeli, da dobi naše mesto pragmatiko, po kateri bodo gotovim ljudem enkratzavselej peruti prestri-žene. Dobro! Tudi mi bomo poskrbeli da ne bodo te klerakalne veše več frfotale in glodale ob časti poštenih ljudi! Ljudi, ki ne dajo nikoli miru in ki majo v svoji sredi ponarejevalce podpisov, ne bomo več pardonirali ampak bomo dali za vsak udarec deset udarcev nazaj. Tega klerikalnega zadiranja je res že preveč!
Trst in Primorje.
Tržaški Slovenci proti nasiljem Čuvaja na Hrvaškem. Iz Trsta se nam poroča: V torek je imelo politično društvo »Edinost« sejo, v kateri se je sprejela resolucija, ki pozivlje vse jugoslovanske državnozborske poslance k enotnemu nastopu. Pozivlje se, da se vsi jugoslovanski poslanci z vso energijo zavzamejo za zopetno zavladanje konstitucionalnih pravic na Hrvaškem.
Kongres jugoslovanskih poslancev v Ljubljani. Politično društvo »Edinost« v Trstu je v torkovi seji skslenilo pozvati vse jugoslovanske državnozborske poslance, da se sestanejo na političen kongres v Ljubljani, ki bi se vršil po binkoštih.
Vestnik sokolske tržaške župe. Prejeli smo prvo številko glasila tržaške Sokolske župe, ki izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani v Tržaški sokolski župi vžupljenih društev brezplačno. Naročnina za ostale 2 K na leto. Uredništvo: Trst, ulica Caserma 6/6. U-pravništvo: Trst. ulica Carradori 10. Prva številka prinaša naslednjo vsebino:	»K	pomanj-
kanju vaditeljev.« 11. zlet tržaške sokolske župe; Vestnik župe in društev včlanjenih v župi ter Raznoterosti.
V Prvačinl uprizore člani ljubljanskega gledališča pod vodstvom gosp. Nučiča burko »Nebesa na zemlji«. Predstava se vrši v petek 19. t. m. v Sokolskem domu.
V Gorici se uprizori danes Halberjeva drama »Reka«. — V soboto, dne 20. t. m. se uprizori Molnerjeva komedija »Gardist«.
V Gorici je umrl zidarski mojster R. Tho-mann. Padel je tako nesrečno na cesti, da si je prebil črepinjo in na mestu obležal mrtev.
Znani tržaški avijatik VVidmer namerava dne 25. aprila poleteti s svojm aeroplanom iz Trsta v Benetke.
Pogreša se ladja. V nedeljo je odplul iz Trsta v Reko parnik »Doernia«, ki pa še dose-daj ni dospel v Reko. Kakor se domneva, je naj-brže temu vzrok vihar na morju. Bora še vedno
narašča in tudi mraz še ni ponehal.
PROSVETA.
IV. jugoslavanska umetniška razstava v Belgradu. Rok za prijave k razstavi se podaljša nepreklicno do 20. t. m., do tega dne je tudi vsakemu prijavljenemu poslati listo petih slovenskih umetnikov, katera naj tvori jury. Za-jedno se tudi opozarjajo vsi dosedanji p. n. prijavljeni, ki še niso poslali liste nenadoma odpošljejo na naslov pripravljalnega odbora. Vsakdo naj prijavi svoja dela z naslovom, kakor naj se natisne v katalogu. Termin za vpo-šiljatev umotvorov je nepreklicno 25. t. m. —• Po preteku roka za prijave in volilne liste se objavijo v dnevnikih imena članov jury. —■ »Pripravljalni odbor za jugosl. umetniško razstavo v Ljubljani.
»Oniladina« št. 1. 2. letnik IX., je izšla s sledečo vsebino: 1. Uvod v deveto leto.2. A. Ogris: O pragmatizmu in pragmatizmih. 3. Dr. Lev. Brunčko: O teoriji in praksi. 4. Maske in profili, X.: A. Ogris: Nalt Withman. 5. I. Sajovic: Naloge akademičnih izobraževalnih društev. 6. Dril: Slovenska utopija. — Statistika slov. tehnikov. Akad. sokolski krožek v Pragi. Cvetlični dan. Podporno društvo v Pragi. Cankar: Lepa Vida. — Dokumenti. Slovensko dija-štvo. Dijaškosocialni vestnik. Književnost in umetnost. Razno. — Pregled revij. — »Omla-dino«. glasilo narodnoradikalnega dijaštva vsej slovenski inteligenci najtopleje priporočamo. Letošnji letnik prihaja zopet z novimi izvirnimi platnicami (kar se je pričelo pri drugih slov. mesečnikih, ne vemo iz kakega vzroka zelo opuščati) in je po tehnični strani sploh zelo spopolnjen. Po vsebini obeta prekašati Vlil. letnik, o katerem še spregovorimo. Upravni-štvo nam tudi sporoča, da izide 3. št. z umetniško prilogo: Iz nižin življenja, delo g. Tratnika. ki je bilo videti na zadnji ljubljanski razstavi in sicer v slučaju, ako cenj. abonentje storijo svojo dolžnost in plačajo nizko naročnino 4 K (učiteli 3 K, dijaki 2 K). Ukusno opremljeni list. kakor že rečeno najtoplejše priporočamo!
Solnčni mrk.
Včeraj dopoldne je bilo nebo zamračeno z oblaki in ni bilo mnogo upanja, da bomo mogli opazovati solnčni mrk. Vkljub temu je gosp. Tomec v fizikalni sobi I. državne gimnazije postavil ob 12. uri svoj daljnogled. Vsa okna so bila dobro zaprta, tako da je bilo v sobi popolnoma tma. Daljnogled je bil obrnjen proti jugu-zapadni strani. Spočetka so oblaki pokrivali solnce. tako da smo videli na deski le nerazločno svetlobo. Po polu 1. popoldne pa se je za-
Čelo nekoliko Jasniti, solnce ie presijalo oblake in na deski smo zapazili solnce prikrito do tri Četrt na 1. s temno senco. Solnce se je videio podobno prvemu krajcu (srpu) pri mesecu.
Razločno so se videli oblaki, ki so leteli med nebom in zemljo in kadar je bilo popolnoma jasno, se je zdelo, da je rob mesečne seit-ce nekoliko zobčast, kar bi odgovarjalo goram in gorovju na mesecu. Ako bi bilo čisto jasno, bi se bilo dalo opaziti tudi kaj drugega zanimivega. toda oblaki so zopet in zopet zakrili nebo.
Ob 1. uri 26 minut je dosegel solnčni mrk svoj vrhunec; bilo je popolnoma oblačno, ker nismo upali, da bi se zjasnilo, smo odšli. Zunaj Je bila medla svetloba; ljudje so z zakajenimi in pobarvanimi šipicami z balkonov in iz oken opazovali mrkanje. Okoli tričetrt na 2. se je začelo zopet jasniti in solnce je zopet splavalo izza mesečne oble na jasno.
Katastrofa na morju.
Vedno hujša poročila.
Natančni podatki o strašni nesreči v At-lantiškem morju še dosedaj niso znani, vendar se že iz dosedanjih poročil lahko sklepa, da^ je bila katastrofa tako strašna, da je še približno ni mogoče popisati. Ko se je začel parnik potapljati, je kapitan Smith napel vse sile, da vzdrži red. Toda vse zaman. Potniki so z vso silo drveli proti rešilnim čolnom, da se rešijo. Nekateri bogataši so ponujali velkanske svote denarja, ako se jim zagotovi mesto na rešilnih čolnih. Posadka pomorskega kolosa »Titanic« je le z največjim naporom spravila večji del žensk in otrok na varno. Kolikor je dosedaj znano, je rešenih samo 868 oseb, katere je vzel na krov parnik »Carpathia« in jih odpeljal v Newyork. Prvotna domnevanja, da bo število rešenih večje, se žalibog dementira. Parnika »Virginian» in »Parisian« sta prišla prepozno na kraj nesreče in nista mogla stopiti v pomožno akcijo.
Kapitan Smith.
Kapitan Smith se je z občudovanja vredno požrtvovalnostjo in hrabrostjo udeleževal rešilne akcije. Spravil je sam več žensk na varno. Pomagal je, kjer je mogel in niti mislil ni, na svoje življenje. Ostal je do zadnjega popolnoma hladnokrven in je junaško zrl smrti v obraz. Ladja se je potapljala cele štiri ure in končno zginila v globočino morja. Morski valovi so zagrnili tudi hrabrega kapitana in večino posadke ladije.
Velikanska škoda.
Poročila o škodi, katero je povzročila katastrofa, so zelo različna. Svota se gablje od 700 do 500 miljonov frankov. Na ladji je b ilo veliko število bogatašev, ki so imeli sami za več miljonov frakov raznih dragocenosti s seboj. Ladja je bila zavarovana samo za polovično svoto.
Ponesrečenci.
Med ponesrečenci so osebe vseh mogočih narodnosti. Na listi ponesrečencev se nahaja tudi cela vrsta srbskih in hrvaških imen. Ponesrečili so se tudi Slovenci: Franc in Ana Korun iz Kranja in neki Janko Mrkun iz Bele. Žrtev katastrofe sta dalje tudi znani mirovni apostol, pisatelj Stead in ravnatelj pomorske družbe White Star Linie, katere last je bil parnik »Titanic«, milijonar Astor. Ladija se je potopila 3000 metrov globoko in zakladov, ki so bili na ladji, nikakor ne bo mogoče rešiti.
Večje nezgode na morju v zadnjih desetletjih.
Največje nezgode na morju, ki so se zgodile še pred to katastrofo v zadnjih desetletjih
so:
Dne 3. septembra 1878. se je potopil angleški parnik »Aliče« z vsem moštvom vred. Takrat je zgubilo življenje nad 1000 oseb.
pne 4. julija 1898. se je potopil francoski Parnik »Bourgogne« s 570 ljudmi.
Dne 6. maja 1902. angleško - indijski parnik »Camorta« s 739 ljudmi.
! ne 15. junija 1904. newyorški letoviški
i. *.0cum«- Takrat je poginilo v valovili 1000 ljudi].
Dne 1. julija 1904. norveški izseljeniški parnik »Norge« s 600 ljudmi.
Dne 10. septembra 1905. japonska bojna ladja »Nikasa« s 599 mornarji.
Dne 4. aprila 1906. izseljeniška ladja »Si-rio« s 385 ljudmi.
v V zadnjih letih se je pripetila cela vrsta večjih ali manjših katastrof na morju. Dne 24. septembra 1911. se je potopila v pristanišču I ouron francoska bojna ladja »Liberte«. Pri nesreči je izgubilo življenje 500 mornarjev. Nesreča »Titanica« pa je vsekakor največja, kar jih pomni človeštvo.
Ljubavna dijaška tragedija.
Ouartier Latin.
Ouartier Latin v Parizu je del mesta, kjer prebivajo večinoma sami študenti, slikarji, ki-Parji. in sploh duševni proletariat. V tem delu P^sta se je zgodila pred kratkim strašna di-^ska ljubavna tragedija, ki je vzbudila senza-s{!° ne samo po Parizu in po vsem Franco-bila A amPak posebno v Srbiji, odkoder sta kovic*-1113 ta^° ni°rilec« dijak Miodrag Putni-padič 'n nte£ova ljubica, dijakinja Veljka Po-
Putnikovič in Popadičeva.
lienp^0Kr?g Putnikovič je sin splošno priljub-kovifa ,grajskega učitelja Dimitrija Putni-Naucv » rle ^tud'ral Prv0 leto na univerzi v padičev-i yi0fofij°- Njegova žrtev, Veljka Popadi^ in \ llčerka belgrajskega inženerja Po-dicinn P.Ae-.na istem vseučilišču študirala me-tekln lpJr? °vič se je z Veljko spoznal prevelika n' km Se smrtno zaljubil vanjo. Tudi Pak mii* j.na.pram piemu ravnodušna, am-Dva fran!f ?dkrjto Priznala svoje simpatije.
Prigovariala ftuden.ta sta ji sicer odločno Jala. naj pusti Putnikoviča, toda ona
ju ie vedno odbila. Putnikovič je v kratkem opazil zlobno delo obeh francoskih študentov in je radi tega postal ljubosumen. Očital je večkrat svoji ljubici nezvestobo in se ni dal potolažiti kljub temu. da mu je ona zatrjevala neomejeno ljubezen. Veljka Popadičeva ima starejšo sestro, ki je že napravila doktorat v Naucy-u in je sedaj v Parizu. Na sestrin poziv je Veljka pred Veliko nočjo odpotovala v Pariz. kjer je praznovala velikonočne praznike.
Putnikovič ji sledi.
Ljubosumni Putnikovič ni mogel ostati sam v Naucy-u in je čez dva dni tudi on odpotoval v Pariz. Iz mesta Clialousa je poslal svoji materi telegram, v katerem jo je naprosil, naj mu pošlje telegrafično 80 K. Mati je takoj odposlala denar, ker nj vedela, da njen sin potuje v Pariz, ker je našel čisto drugi izgovor. Putnikovič je takoj potem, ko je sprejel denar, odpotoval naprej v Pariz. Ker je vedel, da biva Veljkina sestra v Ouartier Latinu, je ves dan do pozne noči čakal pred hišo, da pride njegova ljubica Veljka na ulico. Ko je Veljka v resnici prišla na ulico, je Putnikovič nenadoma izstrelil nanjo več strelov in jo umoril. Cernu, to še sedaj ni jasno.
#
Po umoru.
Takoj po umoru svoje ljubice je Putnikovič z biciklom pobegnil. Pariška policija, ki je mislila, da ima pred seboj enega zmed strahovitih apašev. se je takoj podala za morilcem. Ker na pozive stražnikov nesrečni dijak ni hotel obstati so stražniki pričeli nanj streljati in ga tudi ustrelili. Veljka Popadičeva je kmalu po begu svojega ljubčka izdahnila. Predno je umrla, jc spregovorila še besede: »Jaz nisem kriva, ljubila sem ga iskreno«.
Tako je tragično končala ljubezen dveh mladih bitij, ki sta se iskreno ljubila.
Aforizmi o ženi.
Ženske najbolj ljubijo najslabejše moške, ker tako rade odpuščajo onim, ki so se zagrešili napram tretji osebi.
Ako hoče žena govoriti ali pisati o ženskem spolu navadno začne: Mož...
Mož prenaša lahko vse lastnosti žene, le jasnosti ne; s zagonetnostjo izgine tudi prikup-Ijivost.
Prava čista ljubezen je popolnoma taka kakor vera, ako začneš o nji dvomiti si jo že tudi izgubil!
Varuj se, žena onega, ki te dviga do božanskega bitja, ta bo zahteval tudi božansko odpuščanje za svoje človeške slabosti.
Varuj se, žena onega, ki se pred tabo ponižuje, po vsaki stopnici, ki stopi preko nje raz svoj prestol od tebe, ga bodeš morala pozneje ti nesti s svojimi rokami navzgor.
Kar vabi popolno ženo k možu, je hrepenenje in želja, združiti se z močnejšim in popolnejšim. a ne izgubi ničesar, ne se skloniti, ne se ponižati!
Mož pa v ljubezni do žene ne ve začetkoma, kaj naj stori ljubezni pijan, pozneje pa si ne ve izhoda i zdravila svojemu mačku.
Ne igraj se nikdar z velikimi čuvstvi; življenje je sestavljeno iz mozaika ne pa iz plošč, ki se z njimi tlakujejo ulice.
Zakone sklepa vedno le ljubezen, nastane le vprašanje komu velja ta ljubezen!
Moža, ki zaradi njega še ni potočila solze, žena nikdar ne ljubi.
Nesrečnih zakonov kriva je vedno le žena, ona vidi v svojem možu ali boga ali žival, nikdar pa ne človeka.
Grde žene priznajo včasi, lepe pa nikdar, ako so neumne, da je to res!
Ako reče žena: »Ne smem!« pomenja ta stavek isto kakor: »Jaz ne prevzamem nobene odgovornosti!«
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
KHUENOV PADEC.
Dunaj, 17. aprila. Cesar je sprejel danes Khuenovo demisijo. Pozval je k sebi sedanjega finančnega ministra Lukacza, kateremu poveri sestavo kabineta. Imenovanje izsledi že tekom jutrišnjega dneva. Obenem se pričakuje tudi odprava komisarijata na Hrvaškem. Novi ministrski predsednik bo takoj predložil cesarju imenovanje novega bana, ki bo takoj izvedel volitve v hrvaški sabor.
Budimpešta, 17. aprila. V ogrski zbornici je oddal danes grof Pejačevič v imenu hrvaške delegacije deklaracijo v kateri izjavlja, da stoji neomajano na stališču nagodbe Hrvaške z Ogrsko, ter obsoja vsako gibanje, ki more omajati državnopravni temelj tega razmerja, zato pa mora tudi izjaviti, da so ostala naša gravamina popolnoma neupoštevana in da sedanja žalostna dejstva, ki se odigravajo na Hrvaškem, samo lahko pospešijo sovražno razpoloženje.
V imenu narodnih poslancev je podal poslanec Popovič sledečo izjavo:
»Protestiramo proti uzurpirani pravici o-grskega ministrskega predsednika Khuena, imenovati na Hrvaškem kraljevskega komisarja. Protestiramo najenergičneje proti protipostav-nemu postopanju komisarja ter delamo Khuena odgovornega za vse, kar se godi na Hrvaškem.« (Nemir pri vladni večini. — Justhovci pritrjujejo.)
»Hrvat s svojo mirno n mirovno politiko« (razni klici pri večini) »niso dali nobenega povoda, da se je moral uvesti absolutizem na Hrvaškem. Naša ustava ne pozna nobenega zakona, ki bi dovoljeval, imenovati kraljevskega komisarja. Storila je to vlada samo zato, ker se je bala, da propade pri volitvah.
Politika Khuena pomenja stagnacijo političnega življenja na Hrvaškem. Zahtevamo, da se zopet uvede v kraljevini ustavnopravno življenje.« (Nemir pri večini, pritrjevanje pri J ustho vcih.)
»Politika Khuena je ustvarila na Hrvaškem tako razmerje, kakršnega ne najdemo nikjer drugod v evropskih državah. Ne dvomimo, da madžarski narod ne soglaša s tem postopanjem Khuena - Hedervaryja. (Protesti pri večini. Ju-stovci soglašajo.)
Dr. Popovič konča svoj govor'- »Ni dvoma, da se bota Ogrska in Hrvaška našli v boju za demokratično volilno pravico.« (Smeh večine, pritrjevanje pri Justhovcih in Hrvatih.) »Mi Hrvati hočemo dati domovini, kar ji gre in kar zahteva, nikdar pa ne damo ničesar vladi, ki je uvedla na Hrvaškem absolutizem!«
PO SKUPSTINSKIH VOLITVAH
Belgrad, 17. aprilai. Vesti o demisiji Milo-vanovičevega kabineta so prezgodnje. Izvršila se bo bržkone le konstrukcija kabineta, iz katerega izstopijo le oni ministri, ki so pri volitvah propadli in sicer Ljuba Stojanovič, Marko Trif-kovič in Iljič. Staroradikalci si upajo pridobiti pri ožjih volitvah še nekaj mandatov, tako da bodo imeli do 86 poslancev.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke.
.DAN"
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	18 —	Četrt leta	...	K	4 30
Pol leta	...	K	9*—	En mesec	...	K	1'50
V upravništvu prejeman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	20-—	Četrt leta	...	K	5’—
Pol leta	...	K	10'—	En mesec	. . .	K	l'70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina*!
Delikatesna trgovina
M. RUTAR
Jurčičev trg štev. 3
priporoča cenjenemu občinstvu po najnižji ceni
razna zajamčeno pristna namizna in desertna
domača in inozemska vina.
Vedno sveže delikatese, šampanjec Itd. Zajtrkovalnica.	Pivnica.
Eksport kranjskih klobas
uS: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva, ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči racnn ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
2 0
— 300 —
ka vojvode. Ali že je zopet izbruhnil v smeh in zarežal:
— Ha, ha visokost! Resnično sem pozabil na peklo, ki ga nosim na licu... Spomnili ste me nanj. Alit reba je, je pristavil s težko resnobo, treba je. izbrišem to znamenje. Dokler ni to storjeno, ne bom dovolj silen, da dosežem sanje Velikega Delal...
— Vendar, je zašepetal Ivan Neustrašni. Znamenje je že izginilo!
— Ne. Le zdi se vam tako. Ali jaz pa čutim. kako me žge. Glejte, zopet se prikazuje ...
— Da, da. pri čisti Devici, kako strašno!
— Ne mislite na moje znamenje, visokost! Pustite me samega z njim. Sedaj, ko veste česa sem zmožen, razložite, kaj vas je privedlo k meni.
Vojvoda je burno pokimal. Dvoje reči si je želel. Prva je bila: postati kralj. Druga: biti ljubljen od Odette de Champdivers.
Za prvo željo v resnici ni potreboval Sai-tana, ampak Izabele. Kajti kraljica je hotela smrt deklice.
Vojvodovo nagnenje do Odette je pa z viharno silo rastlo od dne do dne in prišel je do strašne odločitve: ali kralj z Izabelo kraljico in z raztrganim srcem, ali kralj brez Izabele in v blaženosti z Odette...
Misli sta trčili skupaj in vojvoda je trpeče vzdihnil.
— Rekli ste. je vprašal, da morete ustvariti spomin... Morete pa tudi ustvariti pozabljenje?
— Gotovo, je vzradostil Saitano. Drugo je enako drugemu. Visokost hoče pozabljati?
— 297 —
— Razloži mi torej in povej, kaj si zmožen storiti, je vprašal vojvoda.
Izraz Saitanovega obličja se je spremenil. Preje posmehljiv, je postal sedaj globoko resen; oči so mu žarele v nadnaravni prepriče-valnosti. Pričel je:
— V začetku sem delal zlato. Dobil sem diamante, ki so se blesteče lesketali na dnu mojih talilnikov; ustvarjal sem berile, ki so bili kakor sovje oči in so zrli v me, kakor nejevoljni. da sem jih poklical iz nič v življenje. Ali vse to je bilo zame banalna veda in otročjega pomena. Čudno se mora zdeti vse to, kajti le malo je učenjakov in veliko bedakov., ki z odprtimi ustmi občudujejo vse, kar ie redko in česar ne razumejo. Pa tudi množica bo skoro zvedela, reči hočem v nekaj stoletjih najkasneje. da je zlato, marmor, les. zrak. voda vse le ena materija v različnih oblikah. Delati zlato se pravi dati materiji drugačno podobo. Problem je težak, ali ne nerešljiv. Flamel mu je bil kos. Tudi jaz sem ga rešil. Veliko je to in malo obenem, kajti vsako novo reelno odkritje udari v tok človeškega mišljenja kakor strela na širno polje.
Saitano je po kratkem pomisleku zamišljeno nadaljeval:
— Pa kdo ve, ako se iznajdba ohrani rodovom za nami? Flamel je ljubosumen in ne izdaja nikomur svojih tajnosti. Jaz pa pričakujem vrednega učenca, ki bi mu zaupal svojo skrivnost; pride pa li pričakovani? Skrivnosti se najdejo in se izgube in se zopet najdejo... Ali kdo ve. če ne bodo pozni rodovi smatrali iskanje zlata za prazno baharijo in za ne-
HlSa-Salnt-Pol.	75
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
FR. KAPUS, LJUBLJANA
Marije Terezije cesta štev. 11, Kolizej.
A	Velika izbira vsakovrstnega pohištva za
k ^	spalne, jedilne in gosposke sobe. Dl-
vane, otomane, žimnice, modroce iz	i	j
vP	morske trave, zmednlce na peresih,	/ifel/
f	]	podobe,	zrcala
[■g otročje vozičke
Jul L, '"‘L ^	itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
"	Cene nizkeI	Izdelki solidni I
Za poletno	sezi
„Angleško	skladišče	o
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plajčev iz blaga, prašnih plaščev iz listra ter svilnih plaščev za dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke in slamnike za gospode in dečke po priznano nizkih in
solidnih cenah.
UČITELJSKA TISKARNA
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8
Telefon štev. 118,
Telefon štev. 118,
Štopar: 0 prvinah In spojinah, iiustrov. Cena 1*50 K.
Jan Legova knjižnica: llape: Dane. Cena 1 K. Slapšafc: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana knjiga. Ceoa 1 20 K.
M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K.
Mešiček: Beležke iz lizike in kemije. Cena 40 vin.
Brunet:	Telovadba,
Cena 4 K.
Engelbert Gangl:
Beli rojaki
Cena vezani knjigi K 3-broširani K 2 60.
Jožef Ribičič
Marolt:	Zg	odo
vinske ut ne s i kc. Cena 2 K,
Vizitke
Kuverto s firmo
Trgovske račune
Cena vezani knjigi 80 vin,
Mirovnikove narodne pesmi. I in II. zvezek Cena a 20 vin
Knjižnica Učiteljskega konvikta:	Julčka	Mišji* kolega
zbrani spisi I., U. in III. zvezek. Cena it 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. in II. zvezek. Cena 1*50 K.
Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.
Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil
\ovo! Popravljalna znamenja na tabelah.
Bretl: Kako si o* hranimo zobe Cena 20 vin.
Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.
Razni napisi na lepenkah za šole.
Vse tiskovine za knjižnice.
Vse najnovejše ti skovine za o bi tno - nadalje
vahie šole
Uradne tiskovine za županstva.
Muzikaiije
Založba knji
Stereotipija
V ^Učiteljski tiskarni^ se tiskajo: Slovenski Branik, Ban, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovani Tednik, Rudar, Boinače ognjišče, Zvonček, Bopotnik,
Vaša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tcvkačni delavec.
— 298 —
rešljiv problem? Sicer pa, kaj mi do vsega tega!
Vzdignil je glavo.
Obraz mu je zasijal v angelski dobroti in zlobi,
— Kar pa snujem sedaj, je pravljično in kadarkoli pomislim na, to, bi mogel umreti od prekipevanja v ponosu. Kar kanim je božansko, ker enak hočem biti Bogu. In k cilju prihajam. Dolga leta že čutim, da sem ločen od Boga le po senci, po nečem, kar iščem. Ko pa najdem to. bo dopolnjeno Veliko Delo in dokončano ... Sodite o mojem delu. premerite nebotično višino. na kateri se nahajam nad oceanom človeštva ...
Storil sem. česar še človek ni storil pred menoj. Nad razumnostjo in nerazumnostjo sem gospodar, po svoji volji. Gospodar sem nad spominom in nad ljubeznijo. Prisvojim si razum in ga podžgem in ga uničim; dam mu misli, polne hudobe in polne božanstva, desetkrat na dan ga spremenim, udihavam mu sanje in jih rušim, ustvarjam v njem žive in mrtve podobe in jih izbrišem ... vse kakor me je volja ... Gospod sem nad mislijo, ki ni moja! Tolika je moja moč!
Saitanov glas je drhtel, lasje so se mu lepili na znojnem čelu in s povzdignjenim prstom je bil enak vsegamogočnemu, ki udejstvuje in ustvarja nemogoče.
— Vse to sem dosegel in vse to morem; ali le trnjeva pot je to. ki me privede k cilju, k temu kar hočem. Hočem pa delati življenje!...
— Smrt! je nadaljeval. Zakopal sem se v njo in izsledoval njeno skrivnost. Dolga leta in
— 299 —
dolge noči sem raziskoval s potrpežljivostjo sestavo trupel in sedaj vem, kje je zibel življenja. V srcu je in vse dozdevno življenje je odvisno od nje. ki jo poganja nevidna roka. Kr1 se pretaka in njeno gibanje je enako reki, ki suče mlinsko kolo. V mrliču je tok krvi ustavljen in se usmradi. In ustavljena je tudi zibel. Ako pa prisilim kri v nov tok, oživi zibel, mlinsko kolo se prične znova sukati. In tudi nevidno, vladajočo roko sem odkril: za črepinjo pod možgani se nahaja, kupček materije, vse ni nič: sedež življenja! Tu je moč. tu je dih. In to materijo hočem gnesti in ji podeliti neomejeno trdoživost. In takrat se kri ne bo več ustavljala in življenje bo ostalo življenje! Večen bom postal kakor Bog; večnost bom imel pred seboj in razreševati bom mogel skrivnosti nature in prišla bo ura. ko bom vedel vse. ko bom prodrl povsod in postal Bog...
Med tem ko je čarovnik bruhal svoje sanje. da je prostorna dvorana otlo odmevala, ga je vojvoda nepremično motril. Obdržal ni ničesar druzega, kakor besedo: ljubezen delam! Ni slišal druzega. kakor to in upajoče je upiral oči v Saitana.
Polagoma je rdeče lice na čarovnikovem obrazu začele izgubljati svojo živo barvo in se končno izgubila.
Ko je Saitano prenehal govoriti, je vojvoda zopet iztegnil prst in zašepetal:
— Izginila je!
— Izginila? se je začudil Saitano.
Bil je daleč od vsakdanjega življenja in nekaj hipov se je zdelo, da je prenehalo biti človeško bitje. Hipno je razumel mračnega vzkli-
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:; odvisnem dnevniku ::
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.