PRIMORSKI DMEWNIK
Poštnina plačana * gotovini Abb oostala l gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXH. Št. 140 (9445)
TRST, torek, 15. junija 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edim tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZADNJI TEDEN KAMPANJE ZA IZVOLITEV^ NOVEGA PARLAMENTA
DE MARTINO: PO VOLITVAH NE BO MOŽNA NOBENA VLADA BREZ UDELEŽBE KOMUNISTOV
Pa j e tla: Komunisti so pripravljeni prevzeti vladne odgovornosti - Fanfani napoveduje po volitvah vlado s strankami, ki nočejo sodelovati s KPI
RIM, 14. — Zadnji teden volilne kampanje se je začel z govori in nastopi voditeljev političnih strank, ki so tudi danes ponovili že večkrat p-ovedana stališčaa o reševanju polifičh.h in gospodarskih vprašanj, kakor tudi, kako vidijo sestavo Vlade po 20. jun;ju. Danes začnemo s tiskovno konferenco tajnika PSI De Martina na «volilni tribuni».
Že v začetku je glavni tajnik
socialistične stranke poudaril, da socialisti menijo, da je v korist demokratičnega sistema v Italiji, zlasti v sedanjem trenutku, da se pridruži komunistična partija odgovornostim vladne večine. To pomeni, je dodal De Martino, da za socialiste ni druge vladne rešitve po volitvah izven tega, «kar sem pravkar povedal».
Nato je De Martino ugotovil, da po volitvah ni mogoča nobena vlada brez socialistov. To pa ne pomeni, je dodal tajnik PSI, da so socialisti pripravljeni sprejeti katerokoli vladno politiko, še manj pa, da so se socialisti odrekli strategiji leve alternative. Po njegovem mnenju se alternativa gradi upoštevajoč politična vprašanja levice in odnose sil.
De Martino je nato ugotovil, da socialisti ne izključujejo možnosti vlade levice v primeru, da bodo to omogočili volilni rezultati in če se bodo druge politične sile postavile
proti sestavi vlade široke koalicije, v kateri bo tudi levica. Zato je tajnik PSI poudaril, da je treba najbolj odločno zavrniti demokrščan-sko stališče proti vladi ali. večini skupno s komunisti. Govoriti o tem, je dejal De Martino, pomeni napovedovati krizo režima in'si mora zato krščanska demokracija prevzeti vso odgovornost za kar se lahko zgodi.
Zaradi tega je De Martino zavrnil vsako zamisel zavrnitve, v sedanjem izrednem položaju, sestave vlade, ki bi bila . sposobna spoprijeti se z izrednim stanjem. Hkrati je zavrnil katerokoli možnost napovedovanja novih volitev po volitvah 20. junija. Glede zasilne vlade, ki naj bi rešila najnujnejša politična in gospodarska vprašanja in ki jo komunisti sedaj predlagajo, je De Martino dejal, da je to socialistična zamisel, ki je bila predlagana že preteklega januarja in ki jo sedaj socialisti prav tako zagovarjajo. V tej zvezi je De Martino dodal, da

ii umimi mi n mi n n lin..
V ENEM MESECU SO SE CENE PO VIŠALE IA 5,2 OD STO
ZASKRBLJENOST ZARADI PODRAŽITVE BLAGA NA DEBELO V APRILU
Bo medministrski odbor znižal ceno bencina? Visoka podražitev tudi stanovanjskih gradenj
RIM, 14. — Tudi dokončni uradni podatki, ki so bili objavljeni danes, potrjujejo veliko povišanje cen blaga na debelo v mesecu aprilu, ki je doseglo 5,2 odst., v primerjavi z marcem in 20,1 odst., v primerjavi z lanskim aprilom. Tako velika podražitev blaga na debelo zbuja zaskrbljenost, ker se nanaša tako na kmetijske pridelke kot na industrijske proizvode. Na to podražitev je največ vplivalo povišanje cene bencina in drugih tekočih goriv, ki je znašalo 12 odst. v primerjavi z marcem.
Danes so tudi sporočili podatke o podražitvi gradnje stanovanjskih hiš. V primerjavi z lanskim aprilom so se gradnjo podražile za 15,9 odst., v primerjavi z letošnjim marcem pa kar za 5,6 odst.
Zaradi nenehnega povišanja cen živil na debelo, so se nekatera vsedržavna združenja prodajalcev na drobno, ki imajo v vsej Italiji 16.000 prodajaln, dogovorila, da bodo v vseh svojih prodajalnah blokirala cene nekaterih najnujnejših živil in drugega potresnega blaga za ves mesec junij. V istih trgovinah bodo prodajali po ugodnih cenah deset vrst blaga, in sicer belo moko, testenine, rastlinsko margarino, semensko olje, razna konservirana živila in sodček pralnega praška. Dogovorili so se tudi, da bodo v tem mesecu po posameznih pokrajinah ali deželah znižali ali blokirali ceno značilnih pridelkov in proizvodov dotičnih krajev.
Medministrski odbor za cene se bo sestal jutri in ponovno proučil stanje cen naftnih derivatov. Medministrski odbor proučuje in določa cene naftnih derivatov na osnovi menjalnega tečaja lire do dolarja. V mesecu aprilu se je menjalni tečaj znatno izboljšal, kar pomeni,_ da se petrolejske družbe, ki kupujejo v Italiji dolarje za lire za uvoz nafte, uvažale surovino po nižji ceni, kot v marcu. Po nekaterih vesteh, ki jih niso uradno potrdili, naj bi medministrski odbor za cene predlagal znižanje cen nekaterih naftnih derivatov, med katerimi tudi bencina. Sedanje cene petrolejskih proizvodov so bile zadnjič določene na osnovi menjave dolarja po 879 lir, medtem ko je sedaj poprečna menjava ameriške valute 850-852 lir.
Priprava nove delovne pogodbe železničarjev
RIM, 14. — Sindikati železničarjev CGIL, CISL in UIL so sestavili osnutek zahtev, ki jih bodo predočili ravnateljstvu državnih železnic za obnovo delovne pogodbe, ki zapade Prihodnjega julija. Sindikati zahtevajo predvsem enotno delovno pogodbo za vse železničarske uslužbence, vključno voditelje. Poleg tega zahtevajo uresničitev naložb, ki so bile že določene in sestavo «vsedržavnega prometnega načrta», izboljšanje organizacije dela, delovnih Pogojev in zaščito zdravja na delu, novo kvalifikacijsko razvrstitev
socialisti menijo, da bo treba sesta- dajalce. V odgovoru sindikalna leviti takšno vlado, ki bo sposobna deracija pravi, da je pripravljena reševati italijanska vprašanja in ki začeti pogovore samo o vprašanjih
starostne doklade, letnih dopustih in medtedenskih praznikih. Zavračajo pa katero koli razpravo o plačah, o odsotnosti z dela in o produktiv-
bo vključevala celotno italijansko levico.
Za komuniste je član vodstva Giancarlo Pajetta v Cuneu ponovno po-
trdil, da so komunisti pripravljeni ^ nosti. Sindikati pravijo, da je treba prt vzeti del odgovornosti, ker jim ’ ta vprašanja posebej in ne global-
to odgovornost nalagajo volivci, ki vedno v večjem številu glasujejo za komunistično partijo. Zato komunistična partija ponavlja svoj predlog o vladi najširše koalicije v okviru ustavnega loka. Pajetta je ostro obsodil krščansko demokracijo, ki že sedaj grozi z novimi volitvami, če jim volivci ne bodo potrdili zaupanja, da bodo lahko nadaljevali s svojo arogantno oblastjo brez vsakega demokratičnega nadzorstva.
Po drugi strani pa demokrščanski voditelji nadaljujejo s kampanjo o tako imenovanem referendumu med KD in KPI. To je danes ponovno potrdil Fanfani, ki je dejal, da morajo volivci 20. junija odgovoriti dejansko samo na dve vprašanji: ali bo imela Italija vlado s komunistično udeležbo, ali pa vlado brez komunistične udeležbe.
Pri tem je šel Fanfani, kot je to že njegova navada, še dlje in izjavil, da krščanska demokracija išče dovolj glasov, da bo lahko sestavila [ «krepko in delovno večino, ki bo vključevala demokratične stranke, ki nasprotujejo sodelovanju komunistov v vladi.» To pomeni, da se Fanfani ponovno zavzema za takšno vlado, kakršno so sestavili po volitvah leta 1972 z Andreottijem, za desnosredinsko vlado, ki so jo delavske in vse italijanske napredne sile , v letu dni zrušile.
Naj omenimo še govor predsednika vlade Mora na nekem zasedanju v Bariju, ki je prav tako trdil, da je sedaj samo vprašanje večinske prednosti med KD in KPI. Zato je Moro dejal, da mora krščanska demokracija ponovno postati središče okrog katerega se bodo po vohtvah zbrale homogene politične sile. ki bodo še naprej vladale državi. Zato, je dejal predsednik vlade, mora krščanska demokracija ohraniti prednost in ■ sprejeti odgovornosti v ókvh ru demokratične solidarnosti. V nasprotju s Fanfanijem je tokrat Moro izjavil, da KD ne odreka sodelovanja s PSI.
no obravnavati, ker se tičejo posameznih sindikatov in posameznih delavskih strok.
Glede mladinske brezposelnosti so ugotovili, da ja danes v Italiji 1 milijon 200.000 mladih, ki niso dobili zaposlitve, od katerih je 60 odst. z višješolsko in univerzitetno izobrazbo. Največ brezposelne mladine je na Jugu. Zato bo sindikalna federacija dala točne predloge za začetek reševanja tega vprašanja v okviru vsedržavnega vprašanja o zaposlitvi.
BEOGRAD, 14. — Perujski minister in predsednik državnega sistema za družbeno lastnino Angel Cas-sas je dopotoval danes na obisk v Jugoslavijo. Pred prihodom je v intervjuju Tanjugu med drugim izjavil, da se mora perujsko - jugoslovansko sodelovanje še bolj poglobiti, saj gre za dve neodvisni in neuvrščeni državi z lastnimi nedogmat-skimi in revolucionarnimi stališči.
MISOVSKEMU POSLANCU LE USPELO POBEGNITI IZ ITALIJE
FAŠIST SACCUCC1 ARETIRAN V LONDONU ITALIJA ZAHTEVALA NJEGOVO IZROČITEV
■v
Italijanska vlada bo morala do 12. julija predložiti vso dokumentacijo - Se ni jasno, kako je Saccucci mogel odpotovati iz Italije - Aretiran še en fašist, vpleten v streljanje v Sezzeju
Odvetnik Giovene (drugi z leve), ki je zastopal italijansko oblast med obravnavo proti fašističnemu poslancu Saccucciju, v pogovoru s časnikarji.	(Telefoto UPI-ANSA)
Solidarnostni obisk po potresu
Andrej iarins danes v Benečiji in Furlaniji
GORICA, 14. — Jutri popoldne bo preko obmejnega prehoda pri Rdeči hiši dopotoval v deželo Furlanijo - Julijsko krajino predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marinc. Takoj po prihodu bo nadaljeval pot v Čedad, kjer se bo na sedežu kulturnega društva Ivan Trin-ko sestal s člani koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam potresa v Beneški Sloveniji. Skupno z edv Comellijem si bosta nato s helikopterjem ogledala najbolj prizadeti področji na obeh straneh meje.
Obisk predsednika izvršnega sve- vorili na pismo predsednika Confin-ta SR Slovenije je dokaz solidarno- dustrie Agnellija glede začetka glo-sti, ki povezuje sosedni področji ob I balnih pogovorov o številnih vpra-katastrofalnem potresu.	Išanjih ,ki zanimajo delavce in delo-
Brezposelnost med mladino
RIM, 14. — Na sestanku tajništva sindikalne federacije so razpravljali o pobudah, ki jih bodo oživili po volitvah in ki se nanašajo predvsem na pravično najemnino, težko delo, položaj na Jugu, preureditev proizvodnje in mladinsko brezposelnost. Obenem so na seji tajništva odgo-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PO POVRATKU NJENIH ČLANOV IZ ZDRUŽENIH DRŽAV
STRANKE ZAHTEVAJO TAKOJŠNJE ZASEDANJE PREISKOVALNE KOMISIJE 0 ZADEVI LOCKHEED
Zasedanje ie bilo prvotno predvideno po volitvah ■ D’Angelosante (KPI): V ZDA smo prišli do vseh elementov za ugotovitev islo vetnosti skrivnostnega «Anteiope Cobbler» ■ Seja komisije morda že jutri popoldne
RIM, 14. — Zjutraj sta se vrfti-la iz ZDA predsednik parlamentarne komisije, ki vodi preiskavo o škandalu Lockheed, Castelli in pa komunistični poročevalec v isti komisiji senator D’Angelosante. Oba sta izjavila, da je bilo potovanje članov komisije v Združene države zelo pozitivno in da bo nedvomno pripomoglo k pojasnitvi zadeve Lockheed. Takoj po njunem prihodu se je razvnela polemika glede datuma, ko bi morali sklicati plenarno zasedanje komisije, na kateri naj bi poročali o izsledkih svojih poizvedovanj v ZDA. Prvotno je bilo rečeno, da bi se komisija sestala po volitvah, in sicer 24. junija z očitnim namenom, da bi novi elementi, do katerih so njeni člani prišli v Ameriko, ne motili poteka volilne kampanje.
Skoraj vse poslanske skupine pa so zahtevale, naj se komisija takoj sestane, da bi vso zadevo že končno pojasnili. Predsednik Castelli je
................................
Japonski prestolonaslednik v SFRJ
Predsednik Tito in japonski prestolonaslednik Akihito med sprejemom v čast japonskega gosta.
BEOGRAD, 14. — Predsednik Tito je danes v Belem dvoru sprejel japonskega prestolonaslednika princa Akihita, ki je v soboto na njegovo vabilo dopotoval .na.obisk v Jugoslavijo. Pp pogovorih je'Tito svojemu gostu priredil slovesno kosilo, na katerem sta izmenjala zdravici.
Tito je med drugim naglasil, da Jugoslavijo in Japonsko zbližujejo skupna hotenja za ohranitev miru in vzpostavitev miroljubnega sodelovanja v mednarodnih odnosih. Japonski prestolonaslednik se je s svoje strani zahvalil za gostoljuben sprejem in opozoril, da. je Titov
obisk na Japonskem leta 1968 postavil temelje prijateljskih odnosov med državama.
Princ Akihito je minule dni poleg Beograda obiskal še Dubrovnik, črnogorsko primorje it Skopje, po današnjem sprejemu pri Titu pa ji odpotoval še v Slovenijo.
bil tako prisiljen sklicati za jutri predsedstvo komisije, ,ki naj bi sklepalo o datumu sklicanja. Ni izključeno, da bi se komisija, če se bodo predstavniki domenili, utegnila sestati že v sredo popoldne: Castelli je vsekakor poudaril, da je po njegovem mnenju bolj umestno, da se komisija sestane, ko bodo njeni člani že razpolagali z vsemi elementi, da ne bi postalo zasedanje «zgolj kramljanje».
Preiskovalna komisija bi lahko sklepala o vsej zadevi, je dejal Castelli, potem ko bo proučila vse izsledke, ki smo jih prinesli iz Združenih držav. Ko so mu časnikarji omenili dejstvo, da so skoraj vse parlamentarne skupine že zahtevale takojšnje sklicanje komisije, je Castelli dejal, da bo o tem razpravljalo predsedstvo na svoji jutrišnji seji in da osebno nima nič proti predčasnemu sklicanju, če je večina za to.
Ob svojem prihodu v Rimu je komunistični senator D’Angelosante izjavil, da razpolaga sedaj komisija z vsemi elementi za ugotovitev istovetnosti edinega še skrivnostnega imena, tistega, ki se skriva za psevdonimom «Antelope Cobbler». Po njegovem mnenju bi sklicanje komisije za jutri v nobenem primeru ne kršilo preiskovalne tajnosti, kakor trdijo nekateri. Čimprejšnje sklicanje komisije bi tudi dokazalo javnosti, pravi D’Angelosante, našo pripravljenost, da razčistimo vso zadevo in ugotovimo resnico. Treba je zato sklicati komisijo še pred volitvami, da bi poročali tistim poslancem, ki so sklenili poslati svoje predstavnike v ZDA. D’Angelosante je na vprašanje časnikarjev povedal nekaj tudi ò sedaj ne več toliko skrivnostnem, «Antelope Cobbler». Dejal je. da sedaj razpolagamo z vsemi podatki, ki lahko privedejo do ugotovitve njegove istovetnosti. Časnikarji so ga vprašali, ali je res, da je «Antelope Cobbler» bivši predsednik vlade Mariano Rumor, nakar je D’Angelosante dejal, da na
to vprašanje ne more odgovoriti, ker je pod preiskovalno tajnostjo. Vprašali so ga tudi, ali je res, da je imel «Antelope Cobbler» zgolj obrobno vlogo. Komunistični senator je dejal, da je imela zadeva Lockheed več obdobij ter je zelo težko reči, kaj bolj točnega, poleg tega pa je treba upoštevati dva elementa: prvič, istovetnost o-menjene osebnosti in drugič njene morebitne odgovornosti.
Po nekaterih neuradnih vesteh in po pisanju nekaterih dobro obveščenih italijanskih dnevnikov kaže, da o istovetnosti «Antelope Cobbler» ne more več biti najmanjšega dvoma. šlo naj bi za nekdanjega predsednika vlade Mariana Rumorja, najbolj pa naj bi se okoristil s škandalom Lockheed in z vsotami, ki jih je ta multinacionalna družba plačevala, bivši minister za o-brambo socialdemokrat Mario Ta-nassi, ki naj bi prejel pol drugi milijon dolarjev. V torbi italijan-
skih funkcionarjev, ki so bili v ZDA in so se pravkar yrrrili naj bi bila še imena drugih osebnosti, nekdanjih ministrov, generalov in nekaterih manjših predstavnikov strank. Spet omenjajo imena bivšega demokristjanskega obrambnega ministra Guia in bivšega načelnika generalnega štaba italijanskega letalstva generala Fanalija. Vsi ti naj bi prejeli dokajšnje vsote od družbe Lockheed. «Antelope Cobbler» naj bi vzdrževal stike s predstavniki Lockheeda in naj bi postavljal zahteve v zvezi z višino podkupnine, medtem ko naj bi njegov zaupnik sledil izplačanim vsotam vse do blagajne krščanske demokracije in PSDI. O vsem tem se bo vsekakor morala izreči parlamentarna preiskovalna komisija, ki sedaj razpolaga z vsemi elementi. Po mnenju predsednika Castellila bi komisija lahko zaključila preiskavo, seveda če bo trdo delala, že v nekaj desetinah dni.
LONDON, 14. — Fašistični poslanec Sandro Saccucci, ki je zapleten v tragične dogodke v Se zza Romano in ki ga je britanska policija aretirala v nedeljo zjutraj, se je danes že moral zagovarjati pred britanskim sodiščem. Sodnik Russel je določil, naj Saccucci o-stane v zaporu do 18. junija, ko se bo moral spet pojaviti pred sodiščem. Takrat bodo razpravljali o njegovi zahtevi po začasni svobodi. Proti temu bo nastopil odvetnik, ki zastopa italijansko državo in ki bo takrat izjavil, da je Italija že začela s postopkom, da bi dosegla izročitev fašista Saccuccija.
Ob svojem prihodu v sodno dvorano je Saccucci dejal, da se ima za političnega preganjanca. Zastopal ga je odvetnik Alan Lorenz, ki mu ga je priskrbel italijanski konzulat na njegovo zahtevo. Italijanske oblasti je zastopal odvetnik Laurence Giovene. Britanska policija je poročala sodniku, da so italijanske oblasti zahtevale ek-stradicijo Saccuccija in da bi bilo umestno, pred kakršnokoli odločitvijo, počakati na dokumentacijo, ki jo je italijanska država že poslala. Sodnik je sklenil, da bodo morale italijanske oblasti predstaviti vso potrebno dokumentacijo do 12. julija.
Sodišče se bo sestalo ponovno 18. junija, ko bo moralo sklepati o zahtev; po začasni svobodi, ki jo bo Saccuccijev zastopnik takrat postavil. Dokumentacijo o Saccucciju sta v Veliko Britanijo ze odnesla dva italijanska funkcionarja. Gre za podkvestorja Delfina in za dr. De Santisa, Dokumentacija obsega ves material, ki so ga že zbrali v Italiji med preiskavo o krvavih dogodkih v mestecu Sezze Romano.
še ni znano, koliko časa je Saccucci že bil v Londonu, ko so ga včeraj zjutraj aretirali. Kaže, da je v Veliko Britanijo dopotoval z letalom in da ga je britanska policija takoj prepoznala. Nato so mu baje sledili in ugotovili, kje stanuje ter počakali, dokler je Interpol izstavil ukaz o aretaciji.
Še vedno ni pojasnjeno, kako je Saccucciju sploh uspelo pobegniti iz Italije, potem ko so ga ustavili na italijansko - švicarski meji in mu iz še neznanih vzrokov niso odvzeli službenega potnega lista. S tem v zvezi bodo morale italijanske oblasti še ugotoviti morebitne odgovornosti.
Karabinjerji preiskovalnega oddelka v Latini so danes aretirali bivšega misovca Gabrieleja Pironeja, nekdanjega tajnika sekcije MSI v Magliani. 33-letn; Gabriele Pirone je vozil avto alfa romeo 2000, ki je bil last Sandra Pistolesija in s katerim so : e Sandro Saccucci, karabinjerski podčastnik Treccia ter Calogero Aronica in Francesco Pirone pripeljali v Sezze Romano neposredno pred tragičnimi dogodki, ko je pod fašističnimi streli padel mladi komunist Luigi Di Rosa.
.....................
NOVE SIRSKE OKLEPNE EDINICE PREŠLE MEJO Z LIBANONOM
Sirska vojska ponovno prelomila premirje na libanonskem ozemlju
BEJRUT, 14. — Tukaj so sporo- najmanj 70 mrtvih in 105 ranjenih ” J~	* ■'	na obeh straneh.
Voditelj libanonskih progresistov Kamal Džumblat je danes popoldne uradno zahteval neposredni vojaški poseg v Libanonu Alžirije, Libije, Egipta, Iraka in Tunizije, «da zavarujejo palestinsko revolucijo in nacionalno gibanje». V izjavi, ki jo je Džumblat dal časnikarjem, poudarja, da bi morale vojaške sile omenjenih držav čimprej priti na libanonsko ozemlje. Dodal je, da je ta poseg zahteval pri tajniku arabske zveze Riadu, ki ga je zapro-
čili, da je Sirija poslala v Libanon v zadnjih 24 urah nove oklepne edinice in da je danes zjutraj prekršila premirje v Bejrutu. Voditelji libanonske levice in palestinskega osvobodilnega gibanja so sporočili, da so sirske čete ponovno blokirale vse dohodne ceste v Bejrut, in preprečujejo celo dovoz živil za civilno prebivalstvo. Obenem je bilo v Bejrutu v zadnjih 24 urah večje število spopadov med naprednimi Libanonci in Palestinci ter maronit-skimi kristjani. V spopadih je bilo
							
Glavni tajnik PSI De Martino je sinoči na «volilni tribuni» govoril o politiki socialistične stranke in o perspektivah po volitvah. De Martino je dejal, da je v korist demokratičnega sistema v Italiji, zlasti v sedanjem trenutku, da se pridruži odgovornostim vladne' večine komunistična partija. Za socialiste, je dejal De Martino, ni druge vladne rešitve po volitvah. To pa ne pomeni, je poudaril tajnik PSI, da se socialisti odrekajo strategiji leve alternative. Obenem je dejal, da je PSI tudi za sestavo takoj po volitvah vlade široke koalicije, v kateri bo tudi levica, in ki bo začela reševati najnujnejša vprašanja.
Po povratku članov parlamentarne komisije, ki vodi preiskavo o zadevi Lockheed iz Združenih držav Amerike, se je takoj vnela
polemika o umestnosti takojšnjega sklicanja plenarnega zasedanja komisije, na katerem naj bi proučili izsledke, do katerih so prišli v ZDA. Vse stranke so zahtevale naj bi do zasedanja prišlo še pred 24. junijem, kot je bilo prvotno predvideno. Danes se bo sestalo predsedstvo komisije in ni izključeno, da bo komisija razpravljala o vsej zadevi že jutri. Ob svojem povratku iz ZDA je član komisije komunistični senator D’Angelosante izjavil, da sedaj razpolagajo z vsemi elementi, ki lahko privedejo do ugotovitve istovetnosti skrivnostne osebnosti, ki se skriva za
psevdonimom «Antelope Cobbler». Po nekaterih neuradnih glasovih, ki pa jih ni nihče niti demantiral niti potrdil, naj bi to bil nekdanji predsednik vlade Mariano Rumor. Najbolj pa naj bi se okoristil z vsotami, ki jih je plačala družba Lockheed, bivši obrambni minister socialdemokrat Tanassi.
Cene na debelo v aprilu so se povišale za 5,2 od sto v primerjavi z marcem in za 20,1 odstotka v primerjavi z lanskim aprilom. Ta podražitev vzbuja zaskrbljenost, ker se nanaša na vse potrošno blago, od živil do industrijskih proizvodov. Danes bi medministrski odbor za cene odločal o novih cenah naftnih proizvodov in sporočajo, da bo bale določil znižanje cen nekaterih proizvodov, med katerimi tudi bencina.
sil, naj takoj pride v Libanon, da se bo osebno prepričal o sirskih namenih, ki zavlačujejo rešitev spora, da bi lažje uničili libanonsko nacionalno gibanje in palestinsko o-svobodilno gibanje.
Džumblat je tudi sporočil, da bodo libanonski progresisti in Palestinci poslali posebno poslanico glavnemu tajniku KP SZ Brežnjevu o položaju v Libanonu. Poslanice o stanju v libanonskem glavnem mestu in ostalih vročih predelih bodo poslali tudi organizaciji OZN za prehrano (FAO), organizaciji UNICEF, svetovnemu svetu za mir. glavnemu tajništvu konference neuvrščenih držav, indijski in pakistanski republiki ter organizaciji za afriško-azijsko solidarnost. V tej spomenici bodo razložili poleg vojaškega položaja tudi stanje civilnega prebivalstva, ki mu primanjkuje živil zaradi sirskih blokov na vseh glavnih cestah, ki vodijo v Bejrut in druga večja libanonska mesta.
V Kairu so danes sporočili, da je iraška vlada poslala na sirsko mejo nove vojaške edinice. Poseben odposlanec Arafata pa je od včeraj v Kairu, Ja bi se pogovoril s predsednikom Sadatom in drugimi egiptovskimi državniki o sirskem posegu v Libanonu.
Tudi v Kairu ugotavljajo, da se je položaj v Libanonu ponovno zapletel, čeprav glavni tajnik arabske zveze Riad trdi, da pričakujejo, da bodo sile arabske zveze v desetih dneh zasedle vse strateške točke v Libanonu in s tem prispevale k pomiritvi v tej državi.
15. junija 1576
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZAČEL SE JE ZADNJI TEDEN VOLILNE KAMPANJE
Spetič (KPI) in Košuta (PSI) za priznanje pravic slovenske narodnostne skupnosti
Clan vodstva KPI Tortorella: Odnos do manjšin preizkusni kamen demokratičnosti neke politične sile - Volilni shodi SSk v Kanalski dolini in Beneški Sloveniji
Zadnji teden volilne kampanje se je začel z nastopom dveh vsedržavnih Voditeljev v našem mestu, radikalca Pannello in komunista Torto-relle', za prihodnje dni pa pričakujejo v Trstu še druge vidne politične osebnosti. Za sedaj je bil u-radno potrjen samo prihod člana vodstva socialistične stranke Lorisa Fortune, ki bo govoril v četrtek zvečer na Opčinah na festivalu v Prosvetnem domu, kjer bo v slovenščini spregovorO tudi slovenski kandidat na listi PSI Dušan Košuta. V četrtek ali v petek naj bi imel volilno zborovanje v našem mestu tudi misovski kolovodja Almirante.
Član vodstva KPI Aldo Tortorella je v nedeljo govoril na festivalu komunističnega tiska v Dolini. Pred njim je v slovenščini spregovoril kandidat na listi KPI za poslansko zbornico Stojan Spetič, ki je uvodoma omenil kočljivi položaj narodne manjšine na Koroškem, kjer želijo avstrijske stranke izvesti popis Slovencev, da bi jih nato še lažje raznarodovale. Spetič je tu poudaril, da žal nimajo Koroški Slovenci ob strani močne komunistične partije in drugih naprednih sil, kakor pri nas v Italiji, kjer se celo odpira možnost, da po 20. juniju ustvarimo pogoje za novo vlado, ki bo naklonjena Slovencem. Pogoj za to, je nadaljeval Spetič, pa je poraz KD in njenih teženj, da se reši na desnici. Misovski glasovi bi pomenili namreč težko hipoteko za KD tudi glede razčiščenja njenih protislovnih ocen o Osimu in o zaščiti narodnih manjšin. Vsak glas je zato odločilen, da se prepreči zasuk v desno in mu da, nasprotno, levičarski predznak.
Aldo Tortorella pa je tudi polemiziral z demokristjani, posebno še, ko prikazujejo možnost zmage KPI na prihodnjih volitvah kot «skok v neznano» in «propad demokracije». Kako KD pojmuje državljanske svoboščine, je naglasil Tortorella, dokazuje s svojim odnosom do Slovencev. Sicer pa je odnos do manjšin vedno bil najzgovornejši preizkusni kamen demokratičnosti neke politične sile.
Tortorella' je nato navedel skrbi Zaccagninija, ki trdi, da bi se KPI ne umaknila več iz vlade. To ni res, je poudaril govornik, saj so komunisti‘bili na vladi v Italiji od leta 1944 (v Salernu) do 1947. V tem času je bila napisana italijanska napred-na ustava. Ko jih je De Gasperi izrinil iz vlade, se ni Zgodilo nič stBBfflnega. KPI je iz wraicjje. o-pifWjàla svojo konstruktivno vlogo. Ddfanško pa je KI> tišter ki išče vse izgovore in dokazuje, da je nenadomestljiva in se noče nikakor umakmti, je zaključil Tortorella.
Nedeljsko zborovanje radikalcev je privabilo na Trg Goldoni veliko število ljudi, saj je govoril Marco Pan-nella, ki si je v zadnjem času priboril precejšnjo solidarnost, predvsem s svojimi gladovnimi stavkami. Pan-nella je med drugim kot vzrok u-speha njegove stranke navedel dejstvo, da je edina stranka, ki hoče potisniti krščansko demokracijo v opozicijo, medtem ko druge stranke tradicionalne levice žejijo samo «pogojevati demokristjanske vlade». Voditelj radikalcev se je zavzel za de-
jansko alternativo demokristjanskemu | politično krizo, ki jo sedaj preživlja režimu in se izrekel tudi proti ko- J Italija in obsodil stremljenja demo-
krščanskih voditeljev, ki so očitno pozvali misovce, naj jim priskočijo na pomoč, kar je potrdil sam misovski prvak Almirante. Košuta je prešel nato na probleme slovenske manjšine in omenil zakon o globalni zaščiti Slovencev, katerega je na pobudo slovenskih socialistov predložila socialistična stranka v razpravo v parlamentu. Vse je ostalo mrtva točka, ker krščanska demokracija ni pokazala nobene politične volje, da bi prišlo do odobritve omenjenega zakona. PSI :bo v novem parlamentu ponovno predložila zakon v razpravo, je poudaril slovenski kandidat, a za to ' je potrebno več glasov za socialiste, / da bodo lahko z večjo močjo in vplivom to dosegli.
Sihočii je PSI priredila okroglo mizo v dvorani «Igo Gruden» v Nabrežini. Tam sta se z volivci srečala slovenski kandidat Dušan Košuta in socialistični predstavnik Boniciolli. Številnim poslušalcem je .Košuta naj prej obrazložil napore socialistične stranke, ki se vrsto let poteguje za
munističnemu predlogu o vladi nacionalne enotnosti, češ da «je bistvo demokracije prav v dialektiki med večino in opozicijo, medtem ko je soglasje lahko zelo nevarno, še posebno v tako težkem položaju».
Pannelli je posredno odgovoril na včerajšnjem zborovanju KPI posl. Albin škerk, ki je obtožil radikalce, da nimajo nobenega resnega programa za reševanje hudih problemov gospodarskega razvoja in družbene obnove, škerk se je zavzel za uvedbo novega ravnotežja v italijanskem parlamentarnem sistemu s porazom KD in novim uspehom KPI,. Samo na ta način — je dodal — bo mogoče zmagati v bojih za prenovitev, ki jo je skozi trideset let ustavljala demokrščanska nepopustljiva aroganca. Škerk je tudi obtožil KD, da ni hotela uresničiti ustavnih določb glede pravic slovenske narodnostne skupnosti.
Slovenski kandidat na listi PSI Dušan Košuta in podžupan devinsko-nabrežinske občine Caldi sta imela v nedeljo volilno zborovanje v Devinu. Dušan Košuta je obravnaval (Nadaljevanje na zadnji strani)
....................lillliuiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniliJiiniiiiiiiliiiiHiimiliiiiliiiiiiniiiuiiuiilliitiimiimiiiiiiii..
NA RAZSTAVIŠČU PRI MONTEBELU
Mrzlične priprave na odprtje 28. mednarodnega velesejma
V petek Dan Jugoslavije: tiskovna konferensa, skupen ogled paviljona SFRJ in srečanje gospodarstvenikov na trgovinski zbornici
VOLILNA ZBOROVANJA
K P 1
Ob 18.30 na Trgu Goldoni . Cuf-faro. Campagna in Jelka Gerbec; ob 12. uri pred čistilnico Aquila -Rossetti; ob 1 12.30 pred tovarno Bloch - Canciani; ob 18. uri v Ul. Koštalunga - Tamburiini; ob 19.30 v Miljah - Campagna; ob 20.30 v Ul. Prato - sen. Sema; ob 19. uri v Prečniku; ob 19.30 v Praprotnem in ob 20. uri v šempolaju - Stojan Spetič; ob 20.30 v Trnovci - posl. škerk; ob 20.30 na sedežu sekcije v Skednju srečanje Jelke Gerbec s slovenskim prebivalstvom; oh 20.30 na Opčinah razprava o temi: «Slovenski katoliški volivci in KPI» z udeležbo Igorja Tute in Stojana Spetiča.
PSI
Ob 18.30 na sedežu krožka «Salve-mini» razprava o temi: «Socialistični predlogi za izhod iz krize» z u-deležbo člana CK Paola Leona in arh. Semeranija. Ob 18.30 v Sliv-nem; ob 19-15 v Màvhinjah; ob 20. uri v Cerovljah in ob 20.30 v Vi-žovljah - Dušan Košuta in Kervin; ob 21.15 na Repentabru - Košuta.
SSk
Ob 19.30 pri Fernetičih; ob 20. uri na Colu; ob 20.30 v Repnu.
Proletarska demokracija Leteči shodi ob 10. uri v Ul. Bia-soletto in na Trgu Vittorio Veneto; ob 10.30 v Ul. S. Pasquale; ob 10.45 Ul. Beccherie; ob 11.30 Korzo Italia; ob 11.45 Trg Oberdan; ob 12. uri pred ladjedelnico; ob 12.15 v Rocolu; ob 16.30 pred PAM; ob 17. uri na Drevoredu 20. septembra (Standa) ; ob 17.45 na Šentjakobskem trgu; ob 18.30 na Trgu Stare mitnice in ob 21. uri na Je-ričljevem trgu.
USPEŠNO DELO FINANČNIH STRAŽNIKOV
PREISKAVA O ONESNAŽENJU VOBA V INDUSTRIJSKI CONI
Veliko tovarn odvaja svoje odpadne vode v bližnje potoke brez ustreznega dovoljenja
Gledališča
Poveljstvo finančne straže teh dneh zaključilo raziskavo stemu odvajanja odpadnih voda iz industrijskih objektov v industrijski coni. Raziskava se je začela pred nekaj meseci zaradi številnih pritožb, da se iz nekaterih1 tovam v tem območju stekajo onesnaževalne snovi v bližnje potoke.
Finančni stražniki so si tako o-gledali vse objekte in ugotovili, da kar 44 podjetij odvaja industrijske vode v bližnje potoke, kar je v nasprotju s pravilnikom o ribolovu, ki predvideva za odvajanja odpadnih voda ustrezno dovoljenje predsednika pokrajine. Preiskava je privedla do zaključka, da je le .10 podjetij svoj čas vložilo prošnje. O upravnih sankcijah, ki predvidevajo globe od 100.000 do 500.000 lir. bo odločal predsednik dežele.
Finančni stražniki so obenem prijavili tržaški preturi tri industrijska podjetja, ki odvajajo odpadne vode neposredno v greznično omrežje brez ustreznega dovoljenja tehničnega urada.
je vi je sledil nastop tržaške folklorne o si-1 skupine s šaljivimi gorenjskimi ple-'	' si. Kulturni spored je zaključila
godba «Breg», ki je pod taktirko Viljama Slavca izvedla enourni kon-cert.
Sinoči so nastopili mešan; pevski zbor «Slovenec» iz Boršta pod vodstvom Draga Petarosa, mešani pevski zbor «Slavec» iz Ricmanj pod vodstvom Vladimira Švare in moški pevski zbor «F. Venturini» pod vodstvom Rudolfa Francia. Vse tri večere je igral ansambel Supergroup.
© Tržaška občinska uprava je ponovno razpisala dražbo za dodelitev gradbenega dela za delno ureditev potokov v Barkovljah in Rojanu. Ponudba občinske uprave znaša 172 milijonov Ur. Zainteresirana gradbena podjetja lahko vložijo prošnjo najkasneje petnajst dni po objavi razpisa dražbe v uradnem vestniku. Prošnje je treba poslati na glavno tajništvo občine.
Na razstavišču pri Montebelu so priprave na 28. mednarodni velesejem, ki ga bodo odprli v četrtek dopoldne ob 10. uri, prešle v tako imenovano «mrzlično fazo». Poleg priprav na samo razstavo prehaja v zaključno fazo tudi delovanje u-pravnih uradov v zvezi z organizacijo posebnih «dnevov», ki bodo posvečeni državam, ki bodo uradno prisotne na prireditvi, in v zvezi s strokovnimi posveti v programu.
Kar zadeva dneve tujih držav, bo letos prvi na vrsti «Dan Jugoslavije», ki bo v petek, 18. junija. Sosedna republika bo, kakor znano, prisotna na sejmu z obsežno kolektivno razstavo v Palači narodov, š specializirano razsteve^pohiStva'-V’pr*' vem nadstropju iste palače, ter z nekaterimi podjetji v gastronomskem parku. V petek bo obiskalo velesejem širše gospodarsko odposlanstvo iz SFRJ. Ob 11. uri bo v sejni dvorani tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki jugoslovanskih poslovnih krogov orisali časnikarjem razvoj blagovne menjave med sosednima državama in probleme, ki se porajajo v tej izmenjavi in v gospodarskem sodelovanju sploh. Nato bo skupen ogled jugoslovanskega paviljona, na katerem bodo goste spremljali najvišji predstavniki sejemske ustanove s prvim podpredsednikom prof. Fara-
guno na čelu (ustanova je trenutno . po zakonu štev. 17 iz letošnjega leta. brez predsednika, ker je dr. Sloco- Skupine strokovnjakov delujejo v ok-
iiiiiiimiimiimiiiiiiiuiiiiiiimiiiimiimiiimiiJimiiniimmumiiiiuumiimmuiiiiiiimiiiHiiHHiiiiiiiHiii
MNENJE PROF. PASKALOVA IZ SKOPJA
Potresni sunki v prizadetih krajih se bodo ponavljali še nekaj časa
Pri vsakem sunku se sprošča del energije, ki se je nabrala v podzemlju, tako da se položaj polagoma normalizira
Pod vodstvom podpredsednika deželnega sveta Varisca se je včeraj v Vidmu sestala posebna komisija deželne skupščine, ki usklaja domače in mednarodne posege za obnovo krajev, ki jih je uničil potres. Seje so se udeležili tudi predsednik deželnega odbora Comelli in člani komisije za raziskovanje potresnih pojavov s skopske univerze, ki jo vodi prof. Trifun Paskalov.
Docent s florentinske univerze pror fesor L. Di Sopra je v daljšem poročilu seznanil prisotne z izsledki raziskav, ki so jih strokovnjaki doslej opravili na potresnem območju. Govornik je med drugim dejal, da je danes brez strehe nad glavo v naši deželi okrog 55.000 ljudi, od tega 42 odst. v trikotu Humin — Osoppo — Pušja ves. Na tem področju je potres uničil 32.000 stanovanjskih prostorov, medtem ko znaša število uničenih prostorov na vsem potresnem območju okrog 323 tisoč, nadaljnjih 96.000 prostorov pa je potres poškodoval.
Med 55.000 brezdomci je okrog. 3 tisoč otrok starih do 5 let in 13 tisoč priletnih deželanov v starosti nad 60 let. Otrokom in starcem, je dejal Di Copra, bo treba najprej priskočiti na pomoč tudi kar zadeva gradnjo novih stanovanjskih blokov.
Prof. Paskalov s skopske univerze je nato poročal o delu, ki ga je v teh dneh opravila njegova strokovna skupina in o smernicah, po katerih naj bi se odvijalo delo za obnovo porušenih območij. Stavbe, na katerih so se pojavile razpoke — je dejal prof. Paskalov — je mogoče hitro popraviti, ozirom?, utrditi z brizganjem tekočega cementa pod pritiskom v same razpoke. Strukture iz železobetona, na katerih so o-pazne poškodbe, je treba zamenjati z novimi. V drugi fr.zi pa Je treba posamezne, stavbe še drugače utrditi, da bodo prenesle morebitne no-
ve potresne sunke. Teh — je še dejal prof. Paskalov — bo v prihodnjih mesecih več, možno pa je tudi, da si bodo sledile celo nekaj let. Med sunki bodo prevladovali šibkejši fenomeni (do četrte-pete stopnje po Mercallijevi lestvici), verjetno pa bomo na tem področju zabeležili tudi nekaj močnejših sunkov, ki utegnejo ponovno vznemiriti prebivalstvo. Ljudem je treba zato razložiti, da vsak sunek osvobodi del energije, ki se je nabrala v podzemlju, tako da praktično vsak sunek pripomore k ponovni vzpostavitvi normalnega položaja. Ob koncu seje se je predsednik Comelli posebej zahvalil prof. Paskalovu za raziskovalno delo, ki ga je na prizadetih območjih opravila strokovna ekipa iz Skopja.
vich pred časom odstopil, ministrstvo za industrijo, in trgovino pa še ni imenovalo naslednika). Popoldne ob 17. uri bo na trgovinski zbornici običajno srečanje med deželnimi in jugoslovanskimi gospodarstveniki : tukajšnjim izvedencem z gospodarskega področja bo načeloval predsednik zbornice Caidassi, jugoslovansko odposlanstvo pa bo vodil predsednik ljubljanske gospodarske zbornice Verbič. Razprava bo zajela^ vrsto gospodarskih vprašanj skupnega interesa, pričakovati pa je, da bosta v središču pozornosti, zlasti osimski sporazum iz lanskega •neverni»«. iir-priJSta industrijska; cona na tržaškem Krasu, predvidena po tem sporazumu.
V	soboto, 19. junija, bo «Dan Avstrije». Tudi iz te republike bo ta dan dopotovalo v Trst gospodarsko odposlanstvo, ki bo pregledalo s tukajšnjimi gospodarstveniki vrsto vprašanj, ki zadevajo sodèlovanje med našo deželo in Italijo na eni ter avstrijsko republiko na drugi strani. Ob 11.45 bo v avstrijskem paviljonu običajna tiskovna konferenca.
Med strokovnimi posveti bo najprej na vrsti 2. dan o gradbeništvu, in sicer v sredo, 23. junija. Strokovnjaki bodo v nadaljevanju razprave, ki se je začela že med lanskim velesejmom, obravnavali vprašanja v zvezi s proizvodnjo oken in vrat in njihovo smotrno porabo v sodobnem gradbeništvu. Razpravo bosta vodila docent florentinske univerze prof. G. Turchini in predstavnik družbe «Tecnocasa» ing. N. Sinopoli. V četrtek, 24. junija, bo 12. mednarodni dan o kavi. Strokovnjaki bodo obravnavali temo z naslovom «Prihodnost kave»; osnovno poročilo bo podal izvedenec dr. T. de Andrade, razpravo pa bo vodil predsednik združenja tržaških trgovcev in in-dustrijcev s področja kave dr. A. Hesse.
V	dneh 25. in 26. junija pa bo v središču pozornosti les. V petek, 25. junija, bo 11. mednarodni posvet o lesni trgovini. Glavno poročilo o današnjih valutnih vprašanjih na mednarodnem tržišču z lesom bo podal predstavnik vsedržavnega zdru ženja trgovcev z lesom in pluto, V soboto, 26. junija, pa bo na sporedu 1. strokovno srečanje o uporabi tropskega lesa. Poslovnega srečanja se bodo udeležili številni trgovci, industrije!, izvedenci in raziskovalci iz Italije in tujine. Poleg za stopnikov vsedržavnega združenja trgovcev se bodo srečanja udeležili tudi voditelji vsedržavne zveze in-dustrijcev z lesom in pluto.
«Novi partizani» tudi v našem mestu?
Samozvani «novi partizani» so se pojavili tudi v našem' mestu z grozilnim pismom ravnatelju tržaškega italijanskega dnevnika. V pismu napovedujejo, da bodo razstrelili sedež časopisa in ubili ravnatelja, če bo
viru deželnega odbomištva za javna dela, njihovi pregledi pa ne predstavljajo pogoj za začetek obnovitvenih del: lastniki poškodovanih stavb namreč lahko začnejo z deli tudi pred pregledom, važno je le, da gre za stavbe, ki jih je potres poškodoval le delno, tako da jih je mogoče še popraviti.
Jutri seja deželnega sveta
t JufcL.flfc.S#. bo,,sestal deželni svet. Obravnaval bo dve novi zakonski normi v pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadel potres z dne 6. maja. Obe normi je na včerajšnji seji odobrila pristojna (prva) komisija skupščine. Prvi zakon, po katerem bo deželna uprava začasno dala na razpolago občinam, konzorcijem občin in gorskim skupnostim na prizadetih področjih del svojega osebja, je bil sprejet soglasno. Drugi zakon, ki določa izplačilo izrednih doklad osebju krajevnih uprav, ki opravlja posebna dela za odpravo posledic potresa, pa je bil sprejet z večino glasov, ker so se sveto-
Uspeh festivala Dela in Unità
Od sobote do včeraj je bil v Dolini vsakoletni festival Dela in U-nità, ki je bil deležen izrednega o-biska, za kar je pripomoglo tudi zelo ugodno vreme.
V	soboto je manifestacijo otvoril urednik Dela Mirko Kapelj. Na prazniku je sodelovalo pet pevskih zborov iz Brega. Tako so se v soboto zvečer predstavili mešani pevski zbor «F. Prešeren» iz Boljun-ca in moški pevski zbor «V. Vodnik» iz Doline, ki sta pod vodstvom Draga Žerjala oziroma Ignacija Ote zapela po sedem borbenih in narodnih motivov.
V	nedeljo popoldne je bil osrednji del manifestacije, ki je povezovala politične govore z pestrim kulturnim programom. Najprej je godba na pihala «Breg» zaigrala;, nekaj koračnic, nakar se je številnemu občinstvu predstavila tržaška folklorna skupina «Stu ledi» s slovenskimi plesi. Predviden koncéir tambu-raškega zbora iz Kopra je odpadel, zaradi česar so v naslednji točki nastopila dekleta pevskega zbora iz Izole, k; pripadajo tamkajšnji italijanski manjšini. Pod vodstvom A-tnine Dudine so zapele nekaj italijanskih partizanskih, dalmatinskih in tržaških pesmi. Tržaški folkloristi so spet zaplesali nekaj hitrih srbskih plesov. Buren aplavz je žel trio pevskega zbora iz Izole, ki se je predstavil z italijanskimi, slovenskimi in tržaškimi narodnimi motivi.
Po govorih Spetiča in člana vsedržavnega vodstva KPI Tortorelle, ki ju objavljamo na drugem mestu.
Smrtne posledice
prometne nesreče
Včeraj ponoči je v oddelku za o-življanje na tržaški bolnišnici u-mrla 22-letna Rossella Calzolari por. Zotti iz Ul. Pellegrini 30. Zottijeva se je v sredo, 9. t.m., v Miramar-skem drevoredu z motornim kolesom zaletela v drog električne napeljave in pri padcu udarila z glavo ob tlak. Nemudoma so jo prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kljub vsem zdravniškim negam podlegla poškodbam.
Z motorjem je padel
Sinoči so sprejeli na oddelek za oživljanje tržaške bolnišnice 56-let-nega Furia Garbassija iz Ul. Santi 3. Malo pred 21. uro je iz še nepojasnjenih razlogov padel z motorjem na Bazoviški cesti na Opčinah. V bolnišnici, kamor so ga prepeljah z rešilnim avtom Rdečega križa, so mu ugotovili pretres možganov in druge poškodbe, zaradi katerih so si zdravniki pridržali prognozo.
VERDI
Z Ghedinijevo skladbo «Il concerto funebre per Duccio Galimberti», k je bila napisana v spomin na orga nizatorja odporniškega gibanja v Cu neu ter komandanta piemontskih par tizanskih enot Tancredi Galimberti-ja - Duccia (nagrajenega z zlato kolajno odporništva in umorjenega od nacifašistov) se zaključuje simfonična sezona gledališča Verdi. Nastopila bosta solista Giuseppe Baratti in Sergio Bensi, dirigiral pa bo Piero Bel-lugi. Spored obsega tudi Boccherini-jevo skladbo «La ritirata notturna di Madrid» ter Schumannovo skladbo op. 129, v kateri bo nastopil violončelist Libero Lana. Koncerta bosta v petek in soboto.' Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 31-948).
Včeraj-danes
Prijava sodišču zaradi vzpodbujanja k uživanju mamil
Preiskovalni sodnik dr. Serbo je včeraj zaključi! preiskavo proti šestim mladeničem, med katerimi sta dva mladoletnika, ki so obtoženi zavajanja k uporabi mamil, štirje izmed njih pa tudi posilstva. Gre za nekatere člane skupihe, ki je bolje poznana kot «Collettivo Alice». O-sumljeni so, da so z žaljivimi napisi premazali kapelo na Montuci in da so med srečanjem pri Bazovici spodbujali k uživanju mamil in posilili 13-letno dekle. Imen osumljencev, ki so baje vsi v zaporu, še nismo izvedeli z izjemo enega: gre za 20-lctnega Tržačana Sergia Bacovicha.
Izleti
Sekcija socialnega turizma združenja Union sporoča, da je na razpolago še nekaj prostorov za izlet na otok Krk v sončnem Kvarneru, ki bo 27 junija. Cena 7.000 lir. Informacije od 17.30 do 20. ure na sedežu v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr.
ŠD Breg priredi v nedeljo, 4. julija, avtobusni izlet v Škofjo Loko na Izseljeniški piknik. Sodelovali bodo slovenski ansambli iz Avstralije, ZDA, Belgije in Nemčije. Nogometna tekma LTH Škofja Loka - Breg. Vabljeni!
PD F. Prešeren iz Boljunca priredi v torek. 29. junija, avtobusni izlet v Kumrovec (ogled rojstne hiše J. B. Tita), Stubiško polje, Krapino in Rogaško Slatino. Vpisovanje pri Lavri v mlekarni.
Danes, TOREK, 15. junija VID
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 23.13 in zatone ob 8.53.
Jutri, SREDA, 16. junija JOŠT
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 28,4 stopinje, najnižja 18,9, ob 19. uri 25,7, zračni pritisk 1014,2 mb rahlo narašča, vlaga 58-odstotna, nebo malo oblačno, veter severozahodnik 4 km na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 13. in 14. junija se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
Umrli so: 75-letni Luigi Sola, 74-letni Giovanni Pison, 69-letna Anna Ceconi, 70-letni Virgilio Bellian, 81-letna Antonietta Bozzola, 74-letni Vincenzo Soprani, 68-letna Romana Stie-vano vd. Benussi, 77-letna Giuditta Valdevit vd. Riaviz, 78-letna Caterina Molinari, 85-letna Maria Pertoldi vd. Rossit, 45-letni Uno Bellezza, 86-letna Maria Stevoug vd. Fuci, 86-letni Francesco Bari, 85-letni Francesco Terzi, 53-letna Andreina Trampuš por. Lo Bianco, 21-letna Rossella Calzolari por. Zotti, 88-letna Maria Srdoc vd. Belli.
Ob stoletnici rojstva IVANA CANKARJA vabi
Narodna
in študijska knjižnica v Trstu
s sodelovanjem
Narodne
in univerzitetne knjižnice v Ljubljani
na otvoritev razstave
pisateljevih del, prevodov, rokopisov in risb, ki bo danes,. 15. junija, ob 18.30 v dvorani Ljudske biblioteke (Biblioteca del Popolo) v Trstu, Ul. Teatro Romano 17.
Razstava bo odprta do vključno 22. junija vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Odbor
Kino
vaici KPI vzdržali.
....................................
VČERAJ Nfl PRIZIVNEM POROTNEM SOPISCO
Potrjene visoke kazni za merilca B. Jelicha v kopališču Ausonia
Antonio Zanzaroni bo moral odsedeti 28 let, Gerard Allenne pa 21 let ■ Zagrebčanu Maliču Zidnipotokuju, ki je bil obtožen poskusa umora svoje žene, so sodniki za dve leti znižali kazen
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 228-165; OpčiPer tel. 'Žll-VOl; Prosek: tel. 225-141: Božje polje, Zgonik: tel, 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljahč tfeD 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Družino Dunje in Darija Ten-ceta je osrečila drugorojenka
VIHRA
Srečnima staršema in mali Vihri iskreno čestita PD Prosek - Kontovel.
Ariston 18.30 « Ragazzo di borgata ». Mladim pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
Mignon 16.30 «Sayonara». Barvni film za vse. V glavni vlogi igra Marion Brando.
Grattacielo 16.30 «Anonimo veneziano». Fiorinda Bolkan in. Tony Musante. Barvni film.
Fenice 16.00 «La legge violenta della squadra anticrimine». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «L’uomo di Rio». Igra Jean Paul Beimondo.
Nazionale 16.00 «Catastrofe». Barvni film.
Eden 16.30 «Camp 7 - Lager femminile». Barvni film režiserja Richarda Frosta. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «Confessioni di un pulitore di finestre». Igra Anthony Booth. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Lenny». čmo-beli film, v katerem igra glavno vlogo Du-stin Hoffman. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Sansone e Dalila». Barvni film, v katerem igra Victor Mature.
Capitol 17.00 « La valle dell’ Eden ». Barvni film, v glavni vlogi igra James Dean.
Filodrammatico 16.30 «Vergini indiane per i totem del sesso». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Sandokan - H. del». Kabir Bedi, Carol André, Philippe Leroy. Barvni film.
Impero 16.00 «Come una rosa al naso». Igrata Ornella Muti in Vittorio Gassman. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Shampo». Igrata Warren Beatty in Julie Christie. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.30 «Fiorina la vacca». Ja-net Agren, Felice Andreasi. Prepovedan mladini pod 18. letom. " Radio 16.00 «L’ultimo dei Moicani»: Barvni film.
‘Astra 16.00 «Robin Hood». Walt Di-sneyev film.
Abbazia 16.00 «Duel».
Volta (Milje) Zaprto.
Prispevki
Ugotavljanje nastale škode na stavbah
Z današnjim dnem se število strokovnih skupin, ki ugotavljajo nastalo škodo na stavbah, ki jih je prizadel potres, poveča na 97. Skupno je pri tem delu zaposlenih okrog 300 ljudi, ki ugotavljajo obseg škode, nastale na posameznih nepremičninah.
Tržaško prizivno porotno sodišče (predsednik Marši, svetnik Caufin, državni tožilec De Franco, zapisnikar Lubiana) je potrdilo visoko obsodbo na 28 let zapora za Antonia Zanzarellija in 21 let za Gerarda Macio Allenneja, ki sta bila obtožena umora Borisa Jelicha.
19. februarja 1974 je paznik kopališča Ausonia opazil v bazenu plavajoče truplo moškega. Policija je sprva mislila, da gre za samomor, še istega dne, ko je truplo prepoznala Jelicheva žena je povedala, da je imel mož pri sebi 300 tisoč lir, zlato uro in verižico, česar pa na truplu niso našli, so nemudoma začeli preiskavo o umoru. Tudi avtopsija je potrdila, da je šlo za umor, kajti sodni zdravnik je ugotovil, da so Jelicha pretepli in nato vrgli v bazen, kjer je utonil.
V teku preiskave so ugotovili, da se je Jelich prejšnji večer sprl z lahkoživko Bruno Scropetta, nato pa so ga videli v baru «Spina» v U-lici Udine z dvema prijateljema, ki so ju identificiredi za Zanzarellija
'dnevnik še objavljal volilne oglase I ki jih lastniki nameravajo popraviti misovske stranke.	ob finančni pomoči deželne uprave
janskim preiskovalcem. Kot kaže, sta oba obtoženca prepeljala Jelicha z Allennejevim avtom do bazena Ausonia. Baje sta ga nameravala samo oropati, njun podvig pa se je zaključil z umorom. Skupaj z njima sta se na zatožni klopi znašla tudi 24-letni Roberto Miraz in 30-letni Filippo Artelli, ki sta bila obtožena izkoriščanja prostitucije.
Na prvostopenjski razpravi so vsi obtoženci zanikali krivdo. Sodišče pa je po zaslišanju številnih prič 14. julija lanskega leta spoznalo Allenneja, Zanzareilija in Miraza za krive in obsodilo Zanzarellija na 28 let zapora, Allenneja na 21 let, Miraza pa na 5 let zapora in 1 milijon lir globe, Artelli ja so sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Proti razsodbi so vložili priziv vsi štirje obtoženci in državni pravdnik, ki je zahteval obsodbo tudi za Artellija. Na včerajšnji razpravi sta prva govorila odvetnika zasebnih strank Ghezzi in Ugles-sich, ki sta zahtevala potrditev prvostopenjske obsodbe, isto je zahte-
in Allenneja. Oba sta izginila. Ne-1 val državni tožilec, seveda z izje-kaj dni kasneje ju je aretirala švi- mo zahteve po obsodbi Artellija, carska policija in ju izročila itali-1 zagovorniki pa so se borili za o-
1.064 RAZSTAVLJALO EV IZ 23 DRŽAV
mednarodni vzorčni 17 /29. lumia 1976
Tržaški velesejem
M
URNIK:
od PONEDELJKA do ČETRTKA ob PETKIH in SOBOTAH ob NEDELJAH in PRAZNIKIH
od 16h do 23h od lOh do 24h od lOh do 24h
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 14. 6. 1976
prostitev ali vsaj za znižanje kazni. Pri tem naj omenimo, da je Zanzarelli pred kratkim od; vel mandat odv. Giacomellija in imenoval za zagovornika odv. Moltenija iz Milana.
Sodišče je po tričetrturnem posvetovanju potrdilo obsodbo Zanza-zarellija in Allenneja, znižalo kazen Mirazu na tri leta in pol zapora ter 400 tisoč lir globe in obsodilo Artellija na 2 leti in 8 meseca zapora ter 300 tisoč lir globe.
Isti sodni zbor je nato sodil 38-letnemu Zagrebčanu Maliču Zidni-potokuju, ki je bil obtožen poskusa umora svoje žene Ane Smolej. Smolejeva je že dalj časa živela v Trstu; moža je zapustila leta 1972, baje zato, ker ni mogla imeti o-trok. Dve leti je vse potekalo v najlepšem redu in Zidnipotoku je medtem večkrat obiskal ženo. Na enem izmed teh obiskov, 11. junija 1974, pa se je z njo sprl; vzrok spora je bil baje televizor, ki ga je Zagrebčan pred časom podaril ženi in ga je zahteval nazaj, žena pa mu ga ni hotela vrniti. Zato je Zidnipotoku kar sredi ulice izdrl nož in s štirimi vbodljaji zadal ženi hude telesne poškodbe, zaradi katerih se je morala zdraviti dva meseca. Prvostopenjsko sodišče je spoznalo Zagrebčana za krivega poskusa umora in ga obsodilo na 8 let zapora. Proti tej razsodbi se je Zidnipotoku pritožil in njegov zagovornik odv. Kostoris je včeraj zahteval znižanje kazni, češ da ni šlo za poskus umora ampak za namerno povzročitev telesnih poškodb. Sodišče ni sprejelo te teze, pač pa je črtalo iz seznama obteževalnih okoliščin premišljenosti dejanja in znižalo kazen na 6 let zapora.
Ameriški dolar; debeli	854,—
drobni	843,—
Funt šterling	1528,—
Švicarski frank	341,—
Francoski frank	179,25
Belgijski frank	21.--
Nemška marka	330,—
Avstrijski šiling	46,-
Kanadski dolar	870,-
Holandski fiorini	311,—
Danska krona	138,50
Švedska krona	186,-
Norveška krona	151,-
Drahma: debeli	22,35
drobni	23,25
Dinar: debeli	45-
drobni	45,—
V	počastitev spomina mame prijateljice Neve Lukeš darujeta Tatjana in Jože Koren 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na pok. Ludvika čuka darujeta Viktor in Marino Kralj z družinama 10.000 za PD Primorec in 10.000 lir za ŠD Primorec iz Trebč.
Namesto cvetja na grob Ludvika Čuka daruje Dušan Kalc z družino 10.000 lir za Skupnost handikapiranih na Opčinah.
V	spomin na očeta Franca Sosiča darujeta sin Lucijan in Nadja Sosič (žiberla iz Devina) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Nevino mamo daruje družina Turk - Rodošek 5.000 lir za RMV in 5.000 lir za SAG.
Vilma Žerjal daruje 5.000 lir za V. Vodnik.
MENJALNICA
vseh tujih valut
Kolegici Nevi Lukeš izrekajo časnikarji in nameščenci Primorskega
dnevnika iskreno sožalje ob smrti nje
ne mame.
Ob prerani smrti tov. Emila kovica izreka TPPZ globoko sožalje Ì ženi Zofkii, sinovoma Valterju in Via Ì dimim ter vsem sorodnikom.
V nedeljo je nenadoma umrla naša draga mama, nona, tašča, svakinja in teta
PINA LAH roj. ŠTURM
Pokopali jo bomo na Pobrežju v Mariboru.
Žalujoči; hčerka Neva, zet Jožko Lukeš, vnukinja Nevica z možem ta drugo sorodstvo
Trst, Maribor, Renče, 15. junija 1976
Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče in stari oče
LUDVIK ČUK
Pogreb bo danes, 15. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče v Trebčah.
Žalujoči: hčeri Dorina in Ana, zeta Mirko in Aldo, vnukinji Valentina 1° Thea ter drugi sorodniki
Trst, 15. junija 1976
©©RIŠKI DNEVNIC

Kandidati odgovarjajo
MARIJA FERLETIČ - nosilec liste Slovenske skupnosti v volilnem okrožju Gorica-Videm-Pordenone-Belluno
VPR.: Na Goriškem in v naši deželi, z izjemo Trsta, nastopa Slovenska skupnost prvič na parlamentarnih volitvah. Kako in zakaj je do tega prišlo?
ODG.: Do samostojnega nastopa je prišlo po posvetovanju z volivci SSk, zlasti z mladimi, ki so Se odločno strinjali s potrebo, ki jo je izrazilo vodstvo organizacije, da se na teh političnih volitvah nastopi samostojno, zato ker smo samostojna stranka in ker smo po 30 letih izkušnje dovolj prepričani, da se konkretno in brezpogojno iznašajo in rešujejo problemi slovenske manjšine samo preko zastopnikov izvoljenih na samostojni slovenski listi. Obljub smo i-meh dovolj, zato je čas, da od be-seo preidemo k dejstvom. Prepričana sem, da morajo naši ljudje imeti vedno in povsod možnost, da se izrečejo, da so Slovenci in ne hlapci in da kot Slovenci in pošteni, delovni, odgovorni ter e-nakopravni državljani hočejo živeti na zemlji, pridobljeni v potu svojega obraza. Samostojni nastop bi utegnil biti smatran kot plebiscit za samostojno slovensko stranko. Pokazalo se bo, če Slovenci smatrajo vključevanje v italijanske stranke bolj koristno za slovensko manjšino v Italiji, ali pa če so res prepričani in merjeni, da samo s skupnim nastopom vseh Slovencev katerekoli ideologije lahko dosežemo tiste cilje, katere smo si zastavili že za dobo fašiz-
ma in ki v 30 letih demokratične aržave niso bili izvedeni kljub jamstvom ustave.
VPR.: Na vaši listi za poslansko zbornico imate med trinajstimi kandidati deset iz goriške pokrajine, ostali trije so iz videmske. Kakšne rezultate si nadejate z vašim nastopom v krajih videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci?
ODG.: Slovenci v videmski pokrajini so se vedno priznali za Slovence in sem prepričana, da tudi kot Slovenci hočejo živeti z vsemi svojimi pravicami. Danes na žalost nimajo niti tega, kar imamo v Gorici in v Trstu, nimajo niti šol v materinem jeziku. Trpeli so razna ustrahovanja, prisiljeni so bili odhajati v tujino. Zelo zadovoljivo pa je dejstvo, da se kljub temu narodna zavest ni samo ohranila marveč se tudi lepo prebuja in dobro obeta, zlasti na kulturnem področju. Pričakujemo in upamo, da bo njihova zavednost prišla do izraza tudi 20. junija, saj jim je dana edinstvena priložnost, da se izrečejo odločno in jasno, da sami želijo svoje pravice kot Slovenci in pošteni državljani. To pot imajo tudi možnost konkretne pomoči in o-pore vseh Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Nudi se jim priložnost, da tudi sami dajo dragocen prispevek dolgoletnemu boju Slovencev v Italiji. Želja naša je, da bi vsaj obstoječa zakonodaja bila takoj in brez vsakega odlašanja raztegnjena tudi na videmsko pokrajino. Slovenci na Goriškem in Tržaškem nočemo vsiljevati ničesar, vendarle čutimo dolžnost, da nudimo Slovencem v Benečiji in Kanalski dolini pogoje za njihovo kulturno, družbeno in gospodarsko udejstvovanje v svojem domačem kraju. Kandidati v videmski pokrajini so vsi domačini, ki si že dolga leta z navdušenjem in požrtvovalnostjo prizadevajo za uveljavitev slovenskega človeka v videmski pokrajini.
VPR.: Na prejšnjih parlamentarnih volitvah je takratno vodstvo SDZ spodbujalo svoje članstvo, naj voli za krščansko demokracijo in za njenega goriškega poslanca. Tokrat je goriška KD v škripcih, ker je v nevarnosti izvolitev njenega poslanca in zato obtožuje SSk, da bo s samostojnim nastopom pripomogla k temu
svojemu neuspehu. Kaj menite o tem?
ODG.:Z ozirom na odločitve vodstva SDZ ne morem dati nobenega odgovora, ker nisem bila član tega vodstva. Vsekakor smem reči, da pri zadnjih političnih volitvah vodstvo ni zavzelo uradnega pozitivnega stališča do krščanske demokracije, če bo danes KD izgubila svoje zastopnike v poslanski zbornici in senatu, mora le sebi pripisati vse odgovornosti, saj ni izpolnila ne samo tega, kar bi morala kot vodilna državna stranka napraviti z ozirom na to kar jamči ustava, marveč niti tega, za kar se je v krajevnem merilu večkrat obvezala in potrdila tudi tedaj, ko je SSk bila odločilen partner v pokrajinskem svetu. Naj omenim samo dolgoletno problematiko gradnje slovenskih šol na Goriškem. Danes ugotavljamo, da bo Ločnik imel svojo nižjo srednjo šolo, Slovenci pa še čakamo na denar za dopolnilo finansiranja poslopij za slovenske šole v Ulici Campi. KD je bila zelo naivna če je mislila, da bo še naprej dobivala slovenske glasove in da bodo v zameno dobivali Slovenci le poniževanja. Za Slovence ima beseda še svoj konkreten pomen. KD pa ne izpolnjuje ne dogovorov ne ustave. Slovenski glasovi imajo še svojo težo in to težo morajo priznati. So redkost in dragocenost, ki se ne razdaja.
VPR.: Neglede na vplitveni rezultat, kaj si nadejate od parlamenta, ki bo izvoljen 20. junija?
ODG.: Ob izkušnjah si človek ne more pričakovati brez samostojnega slovenskega predstavnika veliko. SSk se bo morala ob morebitni neizvolitvi svojega zastopnika še naprej truditi in potegovati v težkih okoliščinah za pravice Slovencev v Italiji, za izvajanje ustave, preko globalne zaščite, bedela bo nad zakonsko potrditvijo osimskega sporazuma, z vztrajnostjo bo morala zahtevati večjo avtonomijo dežele, paziti, da se ne bodo delale špekulacije na račun prizadetega prebivalstva na po potresu prizadetem področju, da se preko urbanističnih načrtov in industrijskih objektov ne ruši enotnost slovenske zemlje, da se preprečijo razlaščanja, da se bo usklajevalo poklicno usposabljanje z gospodarskim razvojem naše dežele in nasploh vse točke njenega programa.
jniiiiifiiiiiiiiiimJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiniiiiiiiiiiiniHiiiiiiiinmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V NEDELJO POPOLDNE
Slovenske župnijske skupnosti počastile spomin žrtev Rižarne
Po maši zadušnici je bila na dvorišču uničevalnega ta. borišča spominska svečanost - Govor Ljubke Sorlijeve
Prikupna šolska razstava v Cropadi
Letošnja razstava risb in raznih izdelkov osnovnošolskih otrok na šoli v Gropadi je bila res bogata in zelo okusno opremljena. Potrudili so se prav vsi učenci in učenke o-snovne šole «Karel Destovnik - Kajuh» in s pomočjo učiteljic Božice Čuk, Nedi Prešel, Save Grgič in Fride Kralj izdelali in pripravili nešteto lepih, lično opremljenih, koristnih in prikupnih izdelkov: od risb do vezenih prtov. in prtičev, od velikih in malih skrinj, do blazin, okusno pobarvanih lesenih krožnikov, pručk in podobno, tja do lesenih igrač.
Obiskovalci razstave, predvsem starši in sorodniki šolarjev, so se res čudili, da so vse to zmogle male, neokretne roke pridnih slovenskih učencev v Gropadi in Padri-čah, saj je bilo med razstavljenimi več takih izdelkov, ki lahko konkurirajo z deli najboljših obrtniških mojstrov in umetnikov. V učilnici šole «Karel Destovnik - Kajuh» se je v nedeljo kar trlo ljudi, ki so z zanimanjem občudovali vse te lične predmete in ponosno kazali na tiste, ki jih je morda izdelal njihov ta mali, ali ta mala.
Zasluga za velik uspel, razstave, ki jo na osnovni šoli v Gropadi prirejajo vsako drugo leto, gre predvsem požrtvovalnim učiteljicam, ki so svoje učenke in učence s pobudami in nasveti potrpežljivo spremljale pri delu skozi šolsko leto. Priznanje gre tudi šolarjem, ki so se resnično potrudili in naredili toliko stvari in predmetov, ki jim bodo še služili in koristili v življenju.
L. A.
# Koordinacijski odbor filozofske fakultete na tržaški univerzi prireja danes, 15. junija, ob 11. uri, v prostorih filozofske fakultete skupščino študentov in operaterjev, ki bi radi sodelovali pri poletni pošolski dejavnosti v občini Majano, ki jo je prizadel potres.
Z besedami prof. Zorka Kareja, ki je obsodil vojno kot človeško zablodo, se je v nedeljo začela svečanost v počastitev spomina žrtev tržaške Rižarne, ki so jo priredile slovenske župnijske skupnosti iz Trsta v nedeljo popoldne v Rižarni. Še pred začetkom proslave pa je v kapeli Rižarne škofov vikar msgr. Lojze Škerl maševal.
Uvodnim besedam Danila Pertota je sledilo polaganje venca k niši, v katero so januarja letos vgradili pepel in posmrtne ostanke žrtev Rižarne. Združeni cerkveni pevski zbori so pod vodstvom Dušana Jakomina zapeli «Jaz sem vstajenje», «Glejte, kako umira pravični» in «Žrtvam», Miro Opelt je občuteno recitiral poezijo Marije Mijotove «Rižjera», Patrizia Petaros pa je prebrala Cankarjevo črtico «Gospod stotnik», osrednji del proslave pa je obsegal govor Ljubke Šorlijeve, ki je med drugim dejala:
«Rižarna! Koliko besed je že bilo o njej zapisanih, koliko izgovorjenih! Kakor da ne sme več iz našega spomina, nikoli več. To je nema prošnja mrtvih, ki ne pričakujejo od nas pomilovanja in solz, ki ne kličejo po maščevanju. Le pozabljenja se boje. Ne zaradi sebe, zaradi nas, ki smo ostali in zaradi mladih generacij, ki si bodočnost šele ustvarjajo. Če bi nanje pozabili, bi to pomenilo izdajstvo in konec vsega, za kar je vredno živeti.
Ob pogledu na Rižarno vsakega izmed nas spreleti občutek groze. Misli ne morejo drugam. Tu se u-
stavijo, ob teh mračnih zidovih, za katerimi je trpelo in umiralo na tisoče Slovencev, Hrvatov in Židov. Pa tudi Italijanov.»
Šorlijeva je nato podala izredno občuten zgodovinski pregled trnove poti Slovencev, od nastopa fašizma pa do konca vojne. Omenila je požig Narodnega doma, ukinitev slovenskega tiska, prepoved slovenske besede, trpljenje v fašističnih zaporih, za katere so Slovenci tedaj prvič slišali. V tistih letih sta nastali taborišči v Gonarsu in v Alatriju. Potem pa, po kapitulaciji Italije, so Nemci nadaljevali njihovo uničevalno delo. Pomagali" so jim fašisti in tisočim žrtvam v posmeh je povojna Italija odlikovala zloglasnega komisarja Collottija za njegove «zasluge» z bronasto medaljo. «In, kolikor mj je znano», je naglasila Šorlijeva, «to odlikovanje še ni bilo preklicano.»
Končno pa je prešla govornica k procesu o zločinih v Rižarni in dejala: «Sodišče je sodilo in obsodilo obtožence, ki jih na zatožni klopi ni bilo. Čemu torej proces, in to po 30 letih? Odgovor nam je dal proces sam, pripravljen na trdnih osnovah resnega dela in dolgoletnega raziskovanja. V svojem poteku je temeljito preučil in razčlenil dogodke v dobi fašističnega in nacističnega terorja, dogodke, ki i-majo še danes svoj vpliv v politiki in socialnih odnosih. Proces je bil torej potreben, saj je Rižarna kot edino uničevalno taborišče v Italiji zgodovinskega pomena.»
V nedeljo v Hišami. Na desni govornica Ljubka Šorli,
ZAKLJUČENA POMEMBNA ETAPA
ZBOROVANJA PSI NA GORIŠKEM
Danes bodo položili nosilce nad telovadnico slovenskega središča v Ul. Italico Brass
Socialisti za spremembo vodenja državne uprave
Fortuna je govoril na shodu v Krminu,
Mario Del Ben pa v manjših krajih
7 dokončanjem tega dela se odpirajo nove možnosti za nadaljnjo pospešeno gradbeno dejavnost na celotnem objektu
Danes dopoldne bodo na gradbišču slovenskega kultumo-športnega središča v Ul. Italico Brass zaključili polaganje nosilcev, ki bodo služili za streho telovadnice. Z dokončanjem tega dela je bila izvršena pomembna faza gradnje našega objekta ter bo odprla nove možnosti za pospešeno gradnjo. Postavitev nosilcev namreč omogoča dokončno ureditev ploščadi nad telovadnico, s tem pa tudi nadaljevanje del v njeni notranjosti. Potrebno je namreč zgraditi zid med stebri in urediti tla, potem pa se začenjajo že bolj zahtevna dela, ki se nanašajo na napeljave, oblaganje zidov itd. Sedaj, ko so nosilci postavljeni, je mogoč izkop zemlje v osrednjem traktu, kjer bodo slačilnice, sanitarije ter kurilnica.
Medtem so še vedno v teku pogajanja na politični ravni med predstavniki odbora za gradnjo ter občinsko upravo glede dokončne zunanje bodobe gledališke hiše. Na politični ravni je bil dosežen načelni sporazum o tem vprašanju, ki ga je potrebno preveriti tudi na ravni , strokovnjakov. Obstajajo stvarne možnosti, da bo občinska gradbena komisija na podlagi predloženega gradiva upoštevala, kako si načrtovalec predstavlja vključitev gledališke dvorane v obstoječo zazidalno stvarnost. Od ugodne rešitve tega vprašanja je namreč odvisen nadaljnji potek gradnje.
Sedaj se pa povrnimo k začetni novici in navedimo nekaj podatkov o delu, ki ga bodo danes dopoldne zaključili. Ti podatki bodo namreč pomagali, da si bomo bolje predstavljali, za kako pomemben dogodek gre. Razpon nosilcev meri 23.5 metra, visoki so 1.65 m ter tehtajo 25 ton. Za izdelavo celotne strešne konstrukcije je potrebnih 12 nosilcev. Izdelalo jih je specializirano podjetje iz Pordenona, s tovornjaka pa jih je na mesto postavilo prav tako specializirano podjetje za dviganje velikih bremen iz Vidma. Pravzaprav je bilo prvič, da smo v Gorici uporabili žerjav
V nedeljo dopoldne so v Gabrijelovi ulici odprli sedež celice KPI, ki bo kasneje postal sedež sekcije stranke v severnem delu mesta. Poimenovali so ga po Antonu Spaz-zapanu, španskemu borcu, ki je umrl v Parizu zaradi hudih ran, dobljenih v bojih za svobodo. Odprtju je prisostvovala njegova sestra Maria ter še nekateri stari komunisti, ki so 1921 leta v Car-duccijevi ulici ustanovili goriško federacijo KPI. Prostore, ki obsegajo dvoranico za 50 oseb ter dve manjši sobi, so uredili s prostovoljnimi prispevki in udarniškim delom.
Na svečanosti je najprej spregovoril sekretar celice arh. Roberto Busolini, ki je déjal, da je odprtje sedeža posledica rasti stranke v tem mestnem rajonu in da se stranka s krepitvijo svojega položaja aktivneje vključuje v delovanje rajonske skupščine. Poudaril je velik pomen, ki ga stranka pripisuje decentralizaciji mestne uprave, ter se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri zgradnji.
Marija Selič je v slovenščini in v italijanščini poudarila velik pomen, ki ga je severni kvart (tako se je namreč po vojni imenoval ta predel) imel v času osvobodilnega boja in v prvih povojnih časih ter omenila njegovo povezanost z delavci pohištvene stroke tega območja, ki so bili vedno zelo številni in na visoki stopnji tehnične sposobnosti.
Igor Komel je prebral govor pokrajinskega svetovalca Ivana Bratina, ki je bil zaradi volilnih obvez-
s tolikšno nosilnostjo. Poprej je ta stroj delal v Šoštanju v Sloveniji, kjer so ga uporabljali pri gradnji termocentrale. Žerjav znamke Lo-rain so pred enim letom uvozili iz Amerike in je po svoji nosilnosti največji v Italiji. Tovarna ga pro-samo tri elemente, ki sežejo v višini 140 ton, medtem ko so ga preizkusili v Italiji in dognali, da znaša nosilnost celo 205 ton. Na gradbišču kulturnega doma so uporabili samo tri elemente, ki sežejo v višino 27 metrov, če pa jih upora-
Govoreč o vlogi proizvajalnih sil pri gospodarskem napredku naše pokrajine in dežele, je predsednik zveze industrijcev v Gorici in Tržiču Nazario Romani dejal:
«Z vključevanjem bodo prispevali k izboljšanju važnega sklepa sporazuma v Osimu: ustanovitve nove industrijske cone na državni meji. Ta prosta cona bo kljub nekaterim pridržkom, lahko nastala samo takrat, kadar bo zagotovljeno finansiranje za dograditev avtoceste Gamia - Trbiž -Avstrija, za odprtje predora na prehodu Monte Croce Gamico, izgradnjo tovorne postaje za cestni promet v Gorici, cestni priključek do Ljubljane, kakor tudi za splošno izboljšanje železniškega omrežja, ki je sedaj neprikladno za opravljanje važnih nalog v prometu z državami južne Evrope-»
V tem okviru je za Gorico in Trst najvažnejša okrepitev pristaniškega
nosti odsoten. Bratina je svoj govor oslonil predvsem na ugotovitev, da je v tem mestnem predelu izredno veliko število Slovencev, ter je nato opredelil stališče stranke do pravic naše narodnostne skupnosti. Načelnik mladih komunistov Oliviero Furlan, ki je tudi iz tega mestnega predela, je prav tako pozdravil otvoritev sedeža.
V imenu članov Zveze komunistov iz Nove Gorice se je svečanosti udeležila tričlanska delegacija, katere načelnik Vižintin je o menil zlasti prijateljske stike, ki povezujejo komuniste obeh področij, prebivalstvo kakor tudi oblasti.
Srečanje je sklenil tajnik mestne sekcije Boris Cociani, ki je naglasil velik delež severnega mestnega predela v krepitvi demokratičnega in protifašističnega gibanja.
Priznanje «Kraškim krtom» od Jamarske zveze Slovenije
Na 9. občnem zboru Jamarske zveze Slovenije, ki je bil v soboto, 12. junija in nedeljo 13. junija v Preboldu na Štajerskem, so bili prisotni tudi zastopniki Jamarskega kluba «Kraški krti» z Goriškega. Na občnem zboru so zastopniki Jamarske zveze Slovenije podelili go riškemu klubu Srebrni častni znak za opravljeno raziskovalno delo
bijo vse, seže celo 104 metre visoko. Sestavljanje žerjava je trajalo štiri ure in se specializirana skupina delavcev za sestavljanje poslužuje še enega drugega žerjava. Ob koncu še dva podatka, ki smo ju izvedeli od lastnika: naprava je pred razvrednotenjem veljava 400 milijonov lir, njena uporaba pa stane milijon lir na dan. V Gorico so žerjav pripeljali s povratka iz Šoštanja. Jutri ga bodo odpeljali na potresno področje. (Na sliki žerjav med polaganjem nosilca.)
prometa v Trstu, Tržiču in Portono-garu — je nadaljeval Romani — z ustanovitvijo deželnega telesa, tako da bodo deželna pristanišča služila tudi za potrebe sosednih držav in ne le za potrebe Italije in naše dežele. Potrebujemo nadalje globlja morja, daljše operativne obale in modeme pristaniške naprave, ob vsem tem pa takšne infrastrukturne objekte, ki bodo ustrezali povpraševanju. Po sodbi predsednika Romanija, morata država in dežela najprej izvesti vse, kar industrijci in drugi predlagajo, šele potem pa lahko pristopita k finansiranju izgradnje proste carinske industrijske cone pri Fernetičih.
Kar zadeva pristanišče Tržič, je dejal Romani, je bilo finansiranje v zadnjih 15 letih koristno le za krajevna in deželna industrijska podjetja ter bo njegova prihodnja vloga bolje ovrednotena edinole v velikem deželnem dopolnjenem pristanišču, ki ga je treba uresničiti pred katero drugo pobudo.
Predsednik Romani je svoje perorilo prebral na letni skupščini zveze industrijcev ter bomo v prihodnjih dneh objavili še nekaj odlomkov iz njegovega govora, zlasti tiste, ki se nanašajo na položaj zasebnega in državnega sektorja.
Koncert zbora iz Izole v Koprivnem
V občinski telovadnici v Koprivnem je bil v soboto zvečer kon-■ cert dobrodelnega značaja, katerega izkupiček .je bil namenjen žrtvam potresa v Furlaniji. Z nabiralno akcijo v Koprivnem so člani odbora za pomoč nakupili namreč opeko in strešnike in trideset zidarjev iz tega kraja je šlo za teden dni v zapuščeno furlansko vas, kjer bodo z vestnim delom pokrili vse strehe poškodovanih hiš.
Na koncertu so nastopili štirje
V zadnjih dneh so priredili socialisti v raznih krajih Goriške nekaj uspelih zborovanj. Najvažnejše je bilo v soboto zvečer v Krminu, kjer se je zbralo nepričakovano veliko ljudi. Glavni govornik je bil poslanec Loris Fortuna, pred njim sta spregovorila Caterina Bressan in deželni svetovalec Cesare Devetak, ki je govori predvsem o krajevnih vprašanjih. Posl. Fortuna se je v svojem govoru dotaknil vseh najvažnejših vprašanj, ki tarejo današnjo italijansko družbo. Povezal je politična vprašanja z gospodarskimi in dejal, da je potreben v državi nov moralni veter, ki mora pomesti z vsemi tistimi, kj so se na katerikoli način pregrešili proti državi in ki so svoj položaj na vladi ah na drugem važnem mestu izkoriščali v svojo korist. Tak; ljudje ne bodo smeh imeti odgovorne besede v novem parlamentu in v novi vladi, je dejal Fortuna, in vodstva političnih strank jih ne bodo smela zagovarjati, kot to delajo sedaj demokristjani in socialdemokrati.
Fortuna je tudi ostro napadel krščansko demokracijo, ki je v tej kampanji zavzela desničarske in konservativne pozicije, in ki noče ničesar slišati o sodelovanju z demokratičnimi silami, socialisti in komunisti. Volivci pa bodo tokrat politiko krščanske demokracije obsodili.
Kandidat PSI za senat Mario Del Ben pa je v nedeljo govoril v Koprivnem in v Dolenjah. Apeliral je zlasti na ljudske sile, ki še obstajajo v krščanski demokraciji in v socialdemokratski stranki, naj zapustijo ti stranki, ki sta pokazali konservativno lice in naj tokrat glasujejo za sociahste.
Volilna zborovanja
Demokristjanska kandidata Marocco in Martina sta imela sinoči srečanje s somišljeniki na Rojcah. O-
zbori. To so bili moški zbor «Seghiz-zi» iz Gorice, mešani zbor «Città di Gradisca» iz Gradišča in dva italijanska zbora iz Izole, t,j. dekliški zbor in mešani zbor. Goriški zbor je pod vodstvom Umberta Perinija zapel tri furlanske pesmi, zbor iz Gradišča eno furlansko, eno češko in eno srbsko (pri dirigiranju sta se zvrstila Italo Montigli© in Carlo Casasola). Dekliški zbor iz Izole je pod vodstvom Amine D’Udine zapel pesmi v italijanskem jeziku, v tržaškem narečju in dalmatinsko «Piovi, piovi». Mešani zbor iz Izole, ki ga prav tako vodi Amina D’Udine. pa je zapel pet pesmi, med katerimi je bila tudi Adamičeva «Vsi so prihajali». Ob zaključku sta oba istrska zbora zapela «Inno alTIstria».
Za Jugoslavijo je potrebna zelena zavarovalna karta
Na goriških mejnih prehodih je prišlo včeraj do precejšnjih zastojev, ker so jugoslovanski cariniki zahtevah od italijanskih in drugih avtomobilistov zeleno zavarovalno karto, številni italijanski avtomobilisti, ki te zelene karte niso imeli, so morali nazaj, in mnogi med njimi so jo kar kupih v pisarni avto-kluba, ki je na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši.
Zelena karta je bila sicer že prej
obvezna za vse italijanske in tuje avtomobiliste, ki so šh v Jugoslavijo. Kdor je bil z avtomobilom v Avstriji ah v Zahodni Nemčiji, ve. da so avstrijski in nemški cariniki zelo strogi in da vedno pregledajo, če je zelena karta veljavna. Tudi italijanski financarji so že, odkar je v Italiji postalo avtomobilsko zavarovanje obvezno, zahtevali od jugoslovanskih avtomobilistov zeleno karto.
Il POMODORO
ULICA RASTELLO 29 — GORICA
ZNIŽANE CENE ZA 70%
ZARADI SPREMEMBE UPRAVE
jeans 3000 lir srajce 2000 lir
majice po 2000 » 3000 — 4000 lir
ZGRADILI SO GA S PROSTOVOLJNIMI PRISPEVKI
V Gabrijelovi ulici odprli sedež KPI za severno četrt
Poudarjena številčna moč Slovencev v tem delu mesta
niiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiimiMiimiiHiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiuiMiiiiitMiiuiiimiiiiiiiiiimiuiiiiiiMiimNiMi
IZ POROČILA PREDSEDNIKA NAZARIA ROMANIJA
Skupščina zveze industrijcev opredelila stališče do proste cone pri Fernetičih
Predsednik zveze industrijcev pogojuje nastanek proste carinske cone s predhodno izgradnjo pomembnih infrastrukturnih naprav
brazložila sta stališče stranke v sedanji volilni kampanji.
Zveza goriških trgovcev je zavzela stališče do volitev in čeprav se ni jasno opredelila za eno ali drugo stranko, v resnici podpira krščansko demokracijo. V njenem proglasu je namreč rečeno, da si je treba zagotoviti goriškega zastopnika v rimskem parlamentu, kajti, ko bo šlo za reševanje goriških vprašanj, ne bodo parlamentarci iz drugih pokrajin priskočili na pomoč. Pri tem pa je tudi napisano v stališču zveze trgovcev, da je moč za eno zbornico osredotočiti glas na enega kand data, za drugo pa imajo vohvci proste roke in naj volijo po svobodni volji. Ker je senator Martina zelo blizu voditeljem zveze trgovcev, je jasno, da vabi ta organizacija svoje člane, naj dajo glas demokristjanskemu senatorju.
Komunisti so imeli v soboto popoldne mladinski shod na Trgu Battisti. Govoril je član osrednjega vodstva zveze komunistične mladino Ugo Polli, člani nekaterih glasbenih skupin pa so izvajah razne pesmi.
Socialdemokrati bodo imeh drevi v Lečniku zborovanje, na katerem bosta govorila kandidata Sergio Semola in Ferruccio Fantini.
KPI bo drevi, ob 21. uri, imela zborovanje na Vrhu. Govorih bodo Venko Devetak, Ace Mermolja, I-gor Komel in Ivan Bratina.
Šolski izidi na trgovski šoli
šolsko leto se je včeraj, z objavo rezultatov, zaključilo tudj za dijakinje in dijake, ki so letos obiskovali tretji razred slovenskega trgovskega zavoda v Ul. Vittorio Veneto In ki so v teh dneh delah izpite. Diplomiranci te šole imajo sedaj možnost poiskati si službo, imajo pa tudi možnost nadaljevati študij na nadaljevalnem tečaju tega zavoda
Od 16 dijakinj in dijakov je bila ena zavrnjena, vsi ostah pa so izdelali. Odličnjaki sta Vida Cijak ip Helena Mavrič. Izdelali pa so še Marjan Bevčar, Damjana Cotič, Do-riana Devetak, Maura Devetak, Bernarda Figelj, Daria Gergolet, Loreta Humar, Adrijana Petejan, Lilijana Semoh, Jolanda Srebrnič, Bruna Terpin, Paimira Romšič in Gracijela Zavadlav.
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «Black Christmas». (Un natale rosso sangue). O. Hus-sey, H. Duella. Barvni film. Prepovedan mladim pod 18. letom.
CORSO 15.15—22.00 «Emanuelle Nera -Orient reportage». L. Gemser in G. Tinti. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Diurni, nazione». S. Listello, M. Delisije-vich.
CENTRALE 17.00—21.30 «D coraggio di Lassie». E. Taylor, F. Morgan. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Infedelmente vostra Celestina tuttofare». S. Ro-may in P. Stanford. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 c Apache». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «D braccio violento della legge • št 2». Barvni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Mož imenovan Genon». Ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Dva detektiva». Ameriški barvni film ob 18.30 In 20.30.
DESKLE «Skrivnost». Francoski barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Romina Crico, Giada Novati, Claudio Zucco, Alessio Ma-laroda, Giuliano Franco, Vera Vez-zano, Luisa Mazzarella. Serena Ma-nià. Marco Fogar, Luana Gallina, Elena Cogni, Serena Martelli, Laura Cosma, Massimo Marangon, Antonella Velimi.
SMRTI: 73-letni upokojenec Olinto de Rossi, 61-letni uradnik Francesco Moratti. 73-letni upokojenec Alfonso Piccinini, 76-letna gospodinja Agostina Devetta roj. Pi vetta, 62-letni upokojenec Carlo Pahor, 65-letni upokojenec Emilio Tonca, 82-letna gospodinja Giustina Kavčič roj. Klanscek, 73-letna gospodinja Giuseppina Porro roj. Zorzut.
OKLICI : študentka Mariagrazia Bani in frizer Mauro Komavli, u-radnica Giovanna Bongiovanni in žerjavist Maurizio Stallone, bolničarka Saletta Zitani in pleskar O-norino Morassutto, uradnica Maria D’Osvaldo in delavec Doriano Dei-ponte, uradnica Danica Horvat in mehanik Bruno Turel.
POROKE: delavka Graziella Za-nin in risar Giorgio Minin, prodajalka Maria Siega in orožnik Antonio Siddi, uradnica Luisa Benes in telegrafist Gianni Dalla Zonca, u-radnica Giovanna Fonzari in uradnik Ruggero Stabhe.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI ^ Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev kor» 57, tet 28-79.
NAGEL RAZVOJ PRISTANIŠČA BAR
Že v nekaj letih 5 milijonov ton
V letošnjem letu poldrugi milijon ton prometa, leta 1978pa že 4 milijone ■ Gradbena dela za naglo usposabljanje za večji promet ■ Kolektiv pripravljen
BAR, 14. — V pristanišču v Baru je vedno več ladij, seveda prvenstveno velikih, tovornih ladij, saj je vsaj za sedaj pristanišče prvenstveno tovorno pristanišče. Samo v preteklem tednu je tu pristalo o-sem velikih čezoceanskih ladij, ki so pripeljale sem ali odtod odpeljale 70 tisoč ton najrazličnejšega blaga. Tolikšnega prometa v tako kratkem času niso zabeležili še nikoli v tej najbolj južni jugoslovanski luki. Toda ta izredno živ promet ni presenetil nikogar, še najmanj okoli tisoč delovnih moči, kolikor jih zaposluje kolektiv barskega pristanišča. Ti ljudje so pokazali vso svojo pripravljenost in vso svojo strokovnost, ki se kaže v izredno naglem obratovanju velikih žerjavov, v naglem obratovanju pristaniške mehanizacije. Vse to pa je najboljši dokaz, da luka Bar ni čakala nepripravljena na začetek normalnega prometa na novi progi, ki povezuje Bar z jugoslovanskim glavnim mestom — Beogradom. Kot je znano, je pristanišče Bar nastajalo že dolgo let, z namenom, da bo začelo sprejemati promet iz osrednjih ali za o-srednje predele dežele, pa vse dalje proti severovzhodu, do Beograda.
In vendar ni, kot pravi izkušeni luški pilot Nikola čejovič, ki vodi velike ladje v luko in jih tudi iz luke spremlja na odprto morje, nihče ni pričakoval, da bo z začetkom obratovanja proge Beograd - Bar pristajalo v Baru toliko ladij hkrati. Šele sedaj, meni on, bodo prišle do izraza velike možnosti nadaljnjega razvoja tega pristanišča, pa čeprav more to pristanišče danes opraviti le poldrugi milijon ton letnega prometa. Toda doslej ni Bar še nikoli «opravil» milijon ton prometa na leto.
Na osnovi že sklenjenih pogodb se v barskem pristanišču pričakuje, da bo letos šlo skozi to pristanišče že milijon 460 tisoč ton blaga. V načrtih je predvideno, da bo nad pol milijona ton blaga v letošnjem prometu prišlo iz Bora, Svetozareva, Kosove Mitroviče in, seveda, Beograda.
«Vse blago smo uspeli pretovoriti v rekordnem času. Vse blago pripravljeni pretovoriti v rekordnem času», pravi generalni direktor pristanišča Petar Andrič, ki se lahko pohvali tudi s tem, da je v barskem pristanišču zgrajena že operativna obala v dolžini nad 1200 m, ob kateri lahko pristajajo tovorne ladje z nosilnostjo do 15 tisoč totf Ob glavnem, zunanjem nasipu pa je urejena obala 'za. sprejemanje tankerjev, ki morejo prevažati do sto tisoč ton tekočih goriv. V barskem pristanišču pa so zgradili že številna skladišča, zgrajen je tudi vodovod, da ne govorimo o kanalizaciji in o prometnicah ter o ustrezni električni mreži tudi z visoko napetostjo. Vodstvo pristanišča je nabavilo tudi potrebno mehanizacijo in ustrezno pripravilo tudi ljudi, ki naj s to mehanizacijo rokuje. Zgradili so tudi velika skladišča — bunkerje za tekoča goriva. Skratka, po splošni oceni gospodarstvenikov, oziroma ljudi, ki se na to dejavnost spoznajo, je barsko pristanišče sposobno trenutno kriti vse potrebe, ki se bodo pokazale pri uvozu o-ziroma izvozu skozi to pristanišče in kar bo povezano s traso Bar — Beograd.
Računajo, da bo šlo preko pristanišča v Baru prihodnje leto nad dva milijona ton blaga, v letu 1978 pa naj bi promet skozi pristanišče dosegel že raven štirih milijonov ton, le leto pozneje, torej že v letu 1979, pa naj bi promet skozi barsko luko dosegel pet milijonov ton.
Prav zaradi tega je tudi nujno, da se povečajo zmogljivosti luke Bar. Tri znana gradbena podjetja in sicer ljubljansko podjetje «Gradis», «Hidroelektra» iz Zagreba ter beograjski «Trudbenik» so se lotili dela, velike naloge, da bi pristanišče v Baru osposobili za letni
promet v višini petih milijonov ton. Dela pri razširjenju luke so v teku in morajo biti dokončana do sredine prihodnjega leta. To pa je le druga faza del pri razširjenju pristaniške zmogljivosti.
Znani graditelji, ki so se izkazali že pri gradnji mnogih objektov v domovini in v tujini, že v samem začetku novih del zatrjujejo, da se bodo držali sprejetih rokov in dosedanje delo kaže, da bodo dano besedo držali. To pa je zelo pomembno, kajti časa ni na pretek, dela pa je veliko in luka Bar ni več tisto pristanišče, ki je bilo do včeraj namenjeno le ožjemu zaledju, pač pa je sedaj zaledje tega pristanišča več kot polovica Jugoslavije. Pravzaprav je to pristanišče, kot smo že rekli, začelo nastajati v službi ogromnega zaledja srednje Jugoslavije ter vsega o-srednjega območja, ki se vleče vse do glavnega mesta Jugoslavije — Beograda in še čez.
B. M.
Motiv iz bližnje okolice
. . iiS; "
Del zares stare Bazovice
(Foto M. Magajna)
Robert Neumann:
«Kraljičin ljubimec»
Med vrsto leposlovnih del, ki jih tako rekoč vsak dan izdajajo slovenske založbe, so tudi knjige, ki sicer nimajo posebne umetniške vrednosti, so pa po svoje zanimive in primerne, zlasti za tiste, ki si ne želijo moderno oblikovanih tekstov, temveč iščejo v knjigi bolj razvedrilo in sprostitev, če pa gre pri tem za dela, ki morda še bogate bralčevo znanje, pa govorimo o tem, da so take knjige primemo berilo. Prav to pa lahko ugotovimo za prijeten in ne preveč zahteven roman KRALJIČIN LJUBIMEC, ki ga je izdala Pomurska založba v Murski Soboti. Prevedel ga je J. Lorenci, opremil pa je knjigo Franc Mesarič.
Zgodba roman Kraljičin ljubimec se dogaja v 18. stoletju na Danskem, kjer je po smrti kralja Fri-dericha zavladal njegov sin Christian, katerega so velikaši njegove dežele poročili s komaj štirinajstletno angleško princeso Ma-thildo, sestro angleškega kralja. Mladi Christian pa je zanemarjal svoje državniške in družinske dolžnosti, tako da je mlada kraljica doživela popolno razočaranje. V tem se je pojavil na dvoru zdravnik dr. Strunsee, ki si je znal pridobiti kraljevo zaupanje in prija-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V TEH DNEH FRANCOZI RADI OBNAVLJAJO SVOJO ZGODOVINO
Bolj redki sledovi še pričajo o tem kako so zavezniki prelisičili Nemce
Velika žrtev kanadskih vojakov v pripovedovanju udeleženca akcije «jubilej» Hansi in Jeanne sta se ujela, pa čeprav ga je ona s kolom po glavi - Bilo je to tedaj...
PARIZ, junija. — Te dni se Francozi veliko ukvarjajo s svojo zgodovino. Eni proslavljajo bitko pri Verdunu in verdunskega heroja — poznejšega kolaboracionista maršala Petaina, drugi pa se spominjajo 6. junija 1944, ko se je na francoskih tleh in sicer na normandijski obali izkrcala zavezniška vojska in s tem odprla drugo bojišče proti nacifašistični «evropski trdnjavi».
Normandijska obala, kjer je do izkrcanja prišlo, nosi še vedno ka-
ko sled na one dni. Obala se zdi kot velikanske čeljusti neke ogromne zveri, ki so obrnjene proti morju, pravzaprav proti Rokavskemu prelivu. V teh čeljustih so zobje nekoliko okrnjeni zaradi neprestanega spopadanja z valovi, z ljudmi, jeklom in vetrom. «Odsečeni» bregovi se dvigajo nad morjem kot bi postavljali že več kot 30 let staro vprašanje, kako je sploh prišlo nekomu na misel, da bi prav tu, v tem skoraj nedostopnem kraju začel z invazijo, da
Ti nesrečni Sevčik, kako si dolgočasen...
(Iz revije «Življenje Češkoslovaške»)
■iiiuiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiuimiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Na filmskih platnih
Jerzy Skolimovski: «HERZBUBE»
O nemško-ameriskem delu Poljaka Jerzyja Skolimowskega «Herz-bube» oz. '(.King, Queen, Knave» (1972) smo že pisali pred kakim letom, ko smo ga gledali na jugoslovanskih platnih. Do italijanske verzije, z naslovom «Un ospite gradito. . . per mia moglie», je namreč prišlo pozno, kljub dobremu številu uveljavljenih igralcev (Gina Lollobrigida, David Ni-ven. John Moulder - Brown, Mario Adorf) in kljub temu, da je film posnet po delu znanega ruskega pisatelja Vladimira Nabokova.
Film še vedno zabava. Skoli-mowski je v namenih morda mislil na podobno operacije kot Kubrick z «A Clockwork Grange», se pravi na ironično predelavo motivov svojih prejšnjih del. žal pa, medtem ko je Kubrickov film zelo produktiven, zadnje delo Sko-limowskega ne dosega bogatosti njegovih prejšnjih.
Robert Clark:
«Black Christmas»
Kanadski film Roberta Clarka «Black Christmas» (Black Christmas — Un Natale rosso sangue. 1974; igrajo Olivia Hussey, Keir
Dullea, Margot Kidder) je srhljivka, ki z vidika napetosti precej učinkuje.
Čeprav ne sega preko površnej-ših rezultatov, je vendar vrednost filma v uporabi božične ikonografije s strahotnim efektom. Barve same, od črne teme do rdeče krvi pa do živahnih barv božične pri-preme, gradijo atmosfero.
Jack Nicholson:
«Drive, He Said»
Uveljavitev igralca Jacka Ni-cholsona je privedla do riedicij starih filmov, v katerih je igral. Privedla pa je tudi do italijanskega predvajanja edinega filma, ki ga je režiral, iz leta 1970, «Drive, He Said» (Yellmv 33; igrajo William Tepper, Karen Black. Michael Margotta, Bruce Dem, Cindy WilLms). Uoamo, da bomo kmalu lahko gledali ali si spet ogledali Čarmanove in Hellmannve filme, v katerih je Nicholson i-gral ali pa napisal scenarij.
Italijansko izdajo tega dela sprejemamo torej vsekakor z zadovoljstvom. saj gre za zanimiv dokument o igralcu in o momentu ameriškega filma, ko se je u-
veljavljala «uporniška» tematika. Če pa prehajamo k oceni, je žal vse prej kot pozitivna, saj se Nicholson preveč vdaja površnim efektom.
R. L. Prost:
«Love Čamp 7»
Ameriški film, ki je prišel v Italijo po mnogih letih, je tudi R. L. Frosta «Love Čamp 7 »(Čamp 7 lager femminile, 1989), tokrat pa je dejstvo povezano z liberalizacijo italijanske cenzure. Gre ndmreč za primer napol pornografskega filma («soft-core», torej brez pravih spolnih prizorov), ki je za današnjo ameriško proizvodnjo gotovo zelo zastarel.
Marsikdo se bo morda škanda-liziral. ker film izkorišča sadomazohistično doživetje v nemškem koncentracijskem taborišču. V tem oziru pa film ne doda nič posebnega «plemenitejšim» proizvodom, kot so «Il portière di notte», «Salon Kitty» in «Salò». Razlog zaradi katerega je film nevzdržen, je njegova zmes pretencioznosti in naiholj cénen-h'efektov. Ranita! ne učinkuje ne erotično ne drugače.
S. G.
bi z nepredvideno akcijo, pravzaprav z velikanskim napadom zrušil «sanje» še tistih redkih Hitlerjevih strategov, ki so že verjeli v zmago nacizma, pravzaprav v nepremagljivost tako imenovane «atlantske bariere».
Rekli smo, ‘ da normandijska o-bala še vedno kaže znake te skoraj že davne preteklosti. Toda človek, ki ga pot prvič pripelje sèm in ki meni, da bo tu naletel še na prizor «koj po bitki», bo razočaran. Tu ni naleteti na znake boja na vsakem koraku, pač pa človek naleti tu na nekakšno turobno puščobnost, na tišino, na osamljenost, mir, ki ga moti le dbčasen ‘piš vétfà. Le tu in tam bo ob pozornejšem ogledovanju kraja' odkril dele bunkerjev ali še cele bunkerje, ki jih skriva grmovje oziroma ščavje, bunkerje, na katerih so še vidni znaki nekdanje naseljenosti, bunkerje, ki danes služijo izletnikom za odlaganje odpadkov.
In če danes govorimo o izkrcanju zaveznikov, vojakov na tem področju, so ljudje, ki menijo, da niso bili ti junaki tisti, katerim je treba pripisati slavo in čast, pač pa da so bili najbolj zaslužni za odprtje drugega bojišča tisti kanadski vojaki, ki so skoraj dve leti prej poskusili izkrcanje v Diepu. Bilo je to 19. avgusta 1942, ko so se tu Kanadčani izkrcali in «jurišali na Diep». Bila je to znana operacija «jubilej», ki je bila pravzaprav samomorilni poskus, kako ustvariti v Hitlerjevi atlantski obrambni črti nekakšen prehod v njegovo «evropsko trdnjavo». In o tem velja spregovoriti besedo dve. O tem že davno pozabljenem dogodku nam je u-pokojeni kanadski polkovnik Charles Hiller, ki se je tega napada osebno udeležil in se po vojni naselil v Normandiji, pripovedoval naslednje:
«Ni nas bilo malo. Bila nas je že prava vojska. Sedem tisoč vojakov in oficirjev z ustrezno mornariško silo. In v zori 19. avgusta 1942 smo se izkrcali na prostoru med Diepom in Sv. Margarite. Že kako uro po tem, ko je prvi vojak stopil na kopno, je bilo jasno, da je naša akcija propadla, da jurišamo na jekleni zid. Nemci so nas «priklenili» na ozek, tesen obalni pas in nas tolkli iz dobro utrjenih in primerno razvrščenih obalnih baterijskih gnezd. Med topovi pa so bila še strojnična gnezda, ki so iz bunkerjev sejala smrt. Uspelo nam je, da smo izkrcali le nekaj tankov, ki pa so bili kmalu uničeni. Padli so skoraj vsi, ki so s< udeležili te akcije. Mene in še nekaj vojakov je rešil neki francoski ribič. Ni se oziral na nevarnost, pač pa je priveslal do nas, nas potegnil na čoln in ker je bila že skoraj noč in ni bilo mesečine, je hrabri Francoz uspel rešiti nas z ozkega pasu obale in nas je še pred zoro «potegnil» vse do angleške obale.»
Pozneje — je nadaljeval bivši polkovnik — je postajalo jasno, da nas je naše vrhovno poveljstvo zavestno žrtvovalo. S to operacijo je vrhovno poveljstvo hotelo, zavesti Nemce na zgrešeno sklepanje, da bo bodoča invazija usmerjena proti enemu' izmed atlantskih pristanišč, konkretno proti Diepu ali kateremu drugemu e-nakovrednemu pristanišču. Nemci so nato lahko smatrali, da je nemogoče napraviti «mostišče», če se ne zagotovi pristajanje velikih transportnih ladij, kar pa je možno le v nekem pristanišču z vsemi ustreznimi strukturami, kot bi se temu reklo danes. In od tedaj so Nemci močno utrjevali dostope v pristanišča ob atlantski o-bali . . .»
In zaradi tega je dve let; po zneje na prostoru cl Cannesa do Strassbourga napad izzval resnič-
no presenečenje, kajti na tistem prostoru ni bilo niti enega pristanišča, obala pa je tako rekoč nedostopna, kajti morje je tu plitvo, koj nato pa se obala visoko dviga, saj morje obdajajo visoke čeri.
Tajnost uspeha pri izkrcanju so nam pojasnjevali tudi veterani v nekem majhnem obmorskem naselju, kjer je pravzaprav bilo jedro prve invazije. Ideja je bila skrajno preprosta, s tehničnega vidika pa malone nedojemljiva. V Veliki Britaniji so sestavili nekakšno montažno plovečo luko, ki jo je bilo treba «prenesti» na drugo stran Rokavskega preliva in jo postaviti tako rekoč vzporedno s prvim invazijskim valom. V Veliki1 Britaniji šo pripravili 146 velikih «kesonov», za katere so našli «pojasnilo», da služijo za zaščito obale pred nemškimi podmornicami. V noči na 6. junij 1944 so iz teh zabojev izčrpali vodo, da so se dvignili na površje in jih z ladjami potegnili proti drugi obali Rokavskega preliva. Vloga teh «kesonov» v «izkrcevalni igri» je bila ogromna, če bi bili Nemci odkrili ta nenavaden konvoj, kdo ve, če bi izkrcanje sploh uspelo. Kljub počasnosti, s katerimi so ladje vlekle za seboj vse to, so «kesone» cele privlekli do obale, do že omenjene plitvine, in to v času visoke plime, in ti kesoni so kilometer od obale služili za postavitev nove, ploveče luke. Skupno s temi «kesoni» so pripeljali tudi 30 vezi za povezavo v nekakšen pomol, ob katerem so lahko pristajale tudi največje ladje. S tem se je ustvarila tu tudi 16 km dolga «cesta» za tovornjake.
Danes se z obale še vidijo o-stanki zapuščenih velikih «kesonov», ki jih niso mogli povsem uničiti. Kot ogromne roke štrlijo iz vode ogrodja. Na obali, v vasi, so opremili muzej, v katerem ob nedeljah prikazujejo za dijake in vojake filme o izkrcanju pred 32 leti. Turisti, ki prihajajo sem, si v vsej naglici ogledajo eksponate in filme, nato pa hitijo v gostilno, kjer si naročijo slovite palačinke. Hans in Jeanna predstavljata posebnosti kraja, predstavljata del zgodovine, ali raje zgodbe o invaziji.
V tistih usodnih junijskih dneh pred 42 leti je mlado kmečko dekle Jeanna opazila nemškega vojaka, kako s fotografskim aparatom snema dogajanje s strehe njenega gospodarskega poslopja. Ni vedela, kaj bi. Na njenem domu ni bilo nikogar. Skrivaj se je prihulilo do njega in ga z ročajem od lopate treščila po glavi. Onesve-ščenega je potem potegnila v klet in mu za hrbtom zavezala roke. Mimo njenega doma so se nato premikale kolone vojakov. Najprej kolone nemških, nato zavezniških vojakov, pa narobe in spet obratno. To pa se je vleklo nekaj dni. Najprej dekle ni hotelo nikomur povedati, da ima v kleti jetnika. Odnašala mu je nekaj hrane in čakala. Kaj se je med njima dogajalo, nihče ne ve. Toda tistega dne, ko je bil kraj povsem osvobojen, ko je bila njena hiša že «na zahodu», je Hans prišel iz kleti, se predal zaveznikom in odšel v ujetništvo. Ko pa je bilo 9. maja 1945 vojne konec, se ni vrnil domov v Nemčijo, pač pa v obalno vas na Atlantiku, kjer se je oženil z Jeanne, s tisto Jcanno, ki ga je s kolom po glavi. Pozneje sta Haas in Jeanna odprla v vasi gostilno, v katero prhajajo sedaj nemški in francoski turisti, kajti oboji najdejo v njej «svojega človeka». Jeanna trdi, da je pomigala pri invaziji ker če bi b li Nemci dobili Hansove posnetke, bi bili uničili pristanišče. Kdo ve. če ni v tem neko!'ko preveč baharije. Zagotovo r'® ie, rta zna Jeanna pripravljati dobre palačinke.
B. B.
teljstvo. Osvojil pa je tudi kraljico, ki se mu je popolnoma predala.
Zdravnik pa ni osvojil samo kraljičinega srca, temveč je postal reformator Danske. Bil je pristaš Rousseauje in je po njegovih načelih hotel reformirati državo. Toda živel je nekoliko prezgodaj. Strunsee je sicer postal dejanski vladar v državi, ko se je kralju Christianu omračil um. Toda grofje in odstavljeni ministri so Strun-seeja in Mathildo strmoglavili in uničili njuno srečo, zatrli pa so tudi prizadevanja za razvoj danske dežele. Strunseeja so obglavili, kraljica pa je morala nazaj na Angleško. Njen sin pa je vendarle nadaljeval delo dr. Strunseeja in spet uvajal njegove reforme na Danskem.
To je zgodba tega ljubezensko -, zgodovinskega romana. Napisan je v tekoči, neproblemski pripovedni, tehniki, odlikuje se po zanimivi in prijetno napisani zgodbi. Njegova odlika pa je tudi v tem, da nam v romansirani obliki posreduje avtentična zgodovinska dejstva in nam približa dogajanja, ki jih ne poznamo glede na oddaljenost časa in kraja.
Roman Kraljičin ljubimec sodi tako v zvrst lahke, zabavne literature, ima pa odlike tovrstnih leposlovnih del. Zanimivo zgodbo, prijetno pisano, ljubezensko dogajanje in zgodovinsko ozadje. Kot takega ga tudi sprejemamo v prepričanju, da bo našel širok krog svojih bralcev.
«Premični
koledar»
Mladinska knjiga je izdala knjigo z naslovom PRAZNIČNI KOLEDAR. čeprav o podobnih knjigah navadno ne poročamo, smo tokrat napravili izjemo, ker gre za aktualno in priročno knjigo. Ne sicer toliko za knjigo o mladini, temveč za knjigo, ki je namenjena mladini. Gre za izbor pesmi, črtic in iger za najrazličnejše šolske prireditve, torej najrazličnejšega gradiva, ki ga uporablja mladina ob raznih prilikah in ki sta ga izbrala Marija Kovačič in Leopold Suhodolčan. Tako prihaja na knjižni trg priročnik, na katerega že dolgo časa čakajo vsi, ki se pripravljajo na razne proslave ob praznikih, spominskih dneh
Za dobro pripravljeno proslavo je bilo treba vedno prebrskati o-bilo gradiva, poiskati najprimernejše in ga pnpiqrno komponirati. Urednika pa sta zbrala toliko najrazličnejšega gradiva, da nihče ob prirejanju raznih proslav ne bo več v zagati in v skrbeh.
Gradivo je razdeljeno na več poglavij. Najprej najdemo gradivo za začetek in konec šolskega leta. Posebno poglavje nosi naslov NOB in revolucija. Za novo leto je gradivo zbrano posebej, prav tako za Dan žena. Tudi majski prazniki zahtevajo obilo gradiva. Pesmi in igre za razne druge priložnosti pa so izbrane posebej.
Gradivo sta avtorja namenoma razdelila v čim manj poglavij, saj so posamezne pesmi primerne za razne prilike in je stvar prirediteljev, da si jih izbirajo in se odločajo za najbolj primerne. Pri igricah se avtorja za režiserske napotke nista odločila, ker bi to zmanjševalo iniciativo avtorjev ter povzročalo posamezne prireditve preveč enotne in enako ubrane.
Zajetna knjiga dobrih tri sto strani pa že sama vsebuje toliko priročnega gradiva s pesmimi, teksti in igricami naših pesnikov in pisateljev, predvsem povojne generacije. Preseneča pa nas, da bi med teksti niti z enim odstavkom ali izrekom zastopan Ivan Cankar, čeprav nam prav nedavno izišla knjiga Očiščenje in pomlajenje z izbranimi teksti Ivana Cankarja dokazuje, da je tudi ta pisatelj s svojimi mislimi, izreki in odlomki del močno uporaben tudi za take prilike, katerim je posvečena knjiga Praznični koledar. Kljub temu pa lahko govorimo o uporabi in primerni knjigi in o dobri ideji, ki sta jo dobro izvedla urednika.
Sl. Ru,
m
BS
TOREK, 15. JUNIJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30 Poljudna znanost: ELEKTRONSKA MIKROSKOPIJA črno-belo Vremenska slika .
DNEVNIK
Program za najmlajše: Viking Viki Hashimoto, risani film Program za mladino:
Ihtavi, simpatični «Braccio di ferro», štirje insani filmi Tedenska oddaja za mladino «Spazio»
Poljudna znanost:
Veliki poveljniki druge svetovne vojne: MAC ARTHUR Nabožna oddaja Poje Cico Volilna kronika DNEVNIK
VOLILNA TRIBUNA TISKOVNA KONFERENCA KOMUNISTIČNE PARTIJE 21.50 ROD MOGADOR
Po romanu Elizabeth Barbier je delo pripravil Robert Masoyer tretje nadaljevanje.
Ko sta Giulia in Rodolfo povsem preuredila posest Mogador, sta začela udobno življenje, kakršno je bilo možno v času Napoleona III. Leta 1856 so bili v Parizu v modi veliki plesi, na podeželju pa je gospoda posnemala mesto in zakonca Giulia in Rodolfo sta začela obiskovati tovrstne mondenske prireditve, ki pa so spravile v nevarnost njun zakon. V Avignonu je bilo veliko lepih žensk in Rodolfo se ni mogel temu upirati. In ko je Giulia zvedela za nevarnost, se je začela približevati De Mont Oryju, da bi s tem vzbudila pri možu ljubosumnost. Prvič sta Rodolfo in Giulia spravila v nevarnost svoj zakon, razumevanje. Toda mladima zakoncema se je rodila hčerka ... Filmske premiere
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
12.55
13.25
13.30
16.30
16.55
17.00
17.25 18.15
18.45 19.05
19.45
20.00
20.45
22.45
Drugi kanal
18.00	Poskusne oddaje za gluhoneme POROČILA
18.10 Nove abecede
18.30	Rubrike dnevnika 2 19.15 Junaki risanih filmov
19.15 Buster Keaton: «LA ROULETTE DELL’AMORE»
19.45	Volilne kronike
20.00	Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO
20.45	VOLILNA TRIBUNA
TISKOVNA KONFERENCA KOMUNISTIČNE) PARTIJE 21.50 VČERAJ IN DANES
Oddajo vodi Mike Bongiorno, v njej pa bosta nastopila Giusi Raspani Dandolo in Ciccio Ingrassia Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
18.10	Vrtec na obisku: Na sprehodu
18.25 UGANKA SILVERCRONSKEGA GRADU
Lasse in Lisa «obiščeta» spet švedsko zgodovino, tisti čas v 16. stoletju, ko je vladal kralj Gustav Vaša, o katerem pišejo Lisine zgodovinske knjige, da je bil «oče dežele». Izkaže se, da le ni bil tako dober in očetovski. Zato so se mu uprli švedski kmetje pod vodstvom Nilsa Dackeja. In Lisa ter Lasse se znajdeta sredi kmečkih uporov. Gustav Vaša se zanima za zaklad na gradu Silvercrona. prav tako Lisa in Lasse, toda le gospodinja na gradu teta Hedviga ve, kje je zaklad
19.00	Obzornik
19.15	Ne prezrite: Pojem v zboru
19.45	Narodna glasba
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
20.55 V. J. Šiškov: MRAČNA REKA Povzetek drugega nadaljevanja:
Prohorja so po naključju rešili lovci na kožuhovinarje. Znašel se je v domu bogatega Kuprijanova in se zagledal v njegovo hčer Marjo. Vrnil se je v domačo vas in videl, da ima oče za ljubico lepo Anfiso, z materjo pa je surov. Prohor Anfiso že ob prvem pogledu vzljubi in hkrati tudi zasovraži. Hoče jo u-biti, a mu to zadnji hip prepreči vdani Ibrahim. Prohor se boji ljubezni do očetove ljubice zato odpotuje. Obiskuje uralska podjetja in namerava zgraditi svojo tovarno. Ko se vrne domov, se ne more izogniti srečanju z Anfiso, ki ga ljubi prav tako kot on njo. Vendar Prohor snubi Marjo Kuprijanovo in se z njenim očetom pogodi zaradi dote. Toda Kuprijanov opazi, da ima njegova hči Marja uhane, ki jih ji je dal Prohorjev oče. Uhane si pobliže ogleda in spozna, da so bili njegove pokojne matere. Njegovo mater je torej umoril. ..
23.00	DNEVNIK
Koper — barvna
20.30	Odprta meja — slovenska oddaja 20.55 Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35 Mnenja največjih italijanskih političnih strank o volitvah 20. junija
22.30	Hiša, v kateri živim — celovečerni film
23.10	Indonezija — dokumentarec
Zagreb
19.45 Narodna glasba
21.00	SIGNALI
21.50 DRUŽINA BOUSSARDEL
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-
nje popevke: 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebne razprave: 11.00 Volilna
ročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 tribuna: 11.50 Orkester; 12.10 Če
trti program; 13.30 Volilna Icro-
t _________^___ __	nika; 13.40 Klavirske skladbe;
mladino; 18.15 Umetnost” in pri- 15-30 Radijska nadaljevanka; 15.45 reditve; 18.30 Koncert; 18 50 Or- plošče za mladino; 17.05 Komor-kestri in zbori; 19.10 Ustvarjalec na in °Perna glasba. 17 35 Knjiz-pred mikrofonom: Milko Bambič; ne novosti; 19.30 Koncert: 22.20 19.20 Program za najmlajše; 20 00 Ponovno na sporedu; 2115 Ra-
dijski oder; 22.05 Popularne po pevke.
SLOVENIJA
7.00, 8 00, 10.00, 14.00. 16 00, 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; B_ 7.20 Rekreacija; 7.50 Na današnji j g dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 iia.uiuuuiu jim oBuijaj 12 05 Radijska šola: Kaj je pripoved; Glasba’ po"željah; ILOO^Mladina	Glafbena šola Celje; 12.03
Pratika; 12.50 Glasbila; 13.30 Glas ba po željah; 17.00 Program za
Šport; 20.35 Glinka: «Ivan Susa-nin» - opera; 22.00 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 8.40 Jutranja glas ba; 10.00 Z nami je. . Prisluhnimo jim skupaj ;
pred mikrofonom; 14.35 Juke box
15.00	Jezikovni pogovori; 15.15 «I
leoni di Romagna»; 15.35 Polke	13.40 Po
in valčki; 17.45 Zabavna glasba; Priporočajo vam;
18.00	Celodnevna šola v Gračišču
Promenadni koncert; 13.10 Danes smo izbrali: 13.30 Kmetijski na-domače; 14.30 15.05 Skladbe za mladino; 15.40 Na poti s kita;
jlu.uu '-'trnjuiieviiči auia v UT čUJibcu	„	... _	• •
v Istri; 19.00 Ingrid Silič igra na vo< 16-45 <<V,I?1!-,al?:	lSp?0rnr^
in pisma; 18.05 Studio ob 18.00,
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: i. ČEDAD, 5. krota, 9. značilen, 12. L.K., 14. a-nanas, 15. P.E., 16. IRA, 18. Ares,
19. Don, 20. kava, 22. ES; 23. hala,
24. šaman, 26. poki, 27. Elis, 28. kojot, 29. Zvon, 30. MA, 31. etik, 33.
Ren, 34. Vida, 36. ako, 37. E.C.,
38. garant, 40. AP, 4L Doberdob,
43. Izola, 44. Mer.
NAVPIČNO: L Čelik, 2. D.Z., 3.
Ana, 4. Dana, 5. klas, 6. res, 7. on, 8. arena, 10. čaren, 11. Ines,
13. Kraševec, 15. Politika, 17. A-valon, 19. Dakota, 21. Amin, 23. hoje, 25. as, 26. Po, 28. kadar, 29. zreli, 30. mire, 32. Koper, 34. vaba,
35. Andi, 38. gol, 39. ton, 4L Do,
42. B.T.____________________________________________________________________________________
nove sodelavce. Ljubezen je resna
klavir; 19.35 Domači pevci zabav-
ne glasbe: 20.00 Prenos RL; 20.30 19-°0 Koncert po željah: 20 40 An-cflnsha* 9.1 P n Nesmrtne me sambel Milana Ferleža, 20.50 L
ko noč, otroci! 21.00 Slov. zemlja v pesmi; 21.30 W. Hildesheimer:
Lahka glasba; 21.00 Nesmrtne me lodije; 22.00 Literarna oddaja: Vladimir Nazor; 23.00 Plošče.
RADIO 1
7.00, 8.00, 13.00 15.00. 19 00 Po-
«Žrtev Helena»; 22.30 Zvočne kaskade; 23.20 Pota jug. glasbe: 00.05 Tibor Cseres: Pri frizerju;
ročila; 6.25 Almanah; 8.30 Jutra- 00.15 Popevke.
OVEN (od 21. 3. do 20.4.) S čutom za mero boste spravili v zadrego tiste, ki bi vas radi spodnesli. Prijeten večer v družini.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Povabili vas bodo k sodelovanju in vam omogočili napredek. Najavljajo se vam prijetne ure v novi družbi.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Z malo več popustljivostji boste vse spravili ponovno v red. Manjši spori z ljubljeno osebo,
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Orga nizirajte dobro svojo dejavnost, ker samo teko boste napredovali. Razumevanje z ljubljeno osebo LEV (od 23.7. 4a 22,84
Horoskop
nasedajte podtikanjem sodeiav cev, ker bi si zaprli pot v bodočnost. Nova prijateljstva.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne delajte prevelikih korakov, ker bi lahko nastradali. Prijetno vzduš je v družinskem krogu.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Na vidiku so spremembe, ki pa naj vas ne spravijo iz konteksta V večeru prijetno presenečenje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22 11.) Na kratkem potovanju po-akmiega značaja boste spoznali
stvar.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Znašli ste se v hudi situaciji. « katere se boste izkopali le s po' močjo strokovnjaka. Ljubosumnost.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Ne zaupajte drugim tega, kar se jih ne tiče. Neka oseba, Id jo imate radi, se vam bo še približala.
VODNAR (od 21. 1. do 19.2-) Težave na poslovnem področju ne bodo majhne, toda vse se bo dobro izteklo. Prijetno potovanje.
RIBI (od 20. 2. do 20 34 Vaši načrti se bodo uspešno reševali, toda pazite na sodelavce in tekmece. Neznaten spor v družim-
V prosvetnem društvu v Skednju Zaključna prireditev slovenske komemoracija Ambrozeta in Godine osnovne šole pri Sv. Jakobu
Gostovanje brežiških amaterjev na Proseku
V sredo so se v prosvetnem društvu «Ivan Grbec» v škednju poklonili spominu dveh škedenjskih rojakov. Tudi na slovenski osnovni šoli pri Sv. Jakobu so imeli zaključno šolsko prireditev,, ki. je bila povezana S ki sta umrla v tem zadnjem času: spominu slikarja Silvestra Godine in glasbenika Erminija Ambrozeta. Cankarjevo proslavo. Nastopil je otroški šolski zbor pod vodstvom učiteljice Šuligojeve. Na sporedu so
Za to priložnost so priredili razstavo Godinovih del	bile tudi glasbene točke in recitacije,
uv u«*-*
Škedenjski otroci so zaigrali na klavir več otroških skladbic in se tako oddolžili spominu svojega vzornega učitelja Ambrozeta. S kratkim nagovorom je delež obeh rojakov prikazal Drago Pahor
V četrtek zvečer je bilo v prostorih PD «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu posvetovanje tržaških prosvetnih društev, članic SPZ. Prisotna sta bila tudi predsednik in tajnik SKGZ Boris Race in dr. Darij Cupin
Mlada deklamatorja šentjakobske osnovne šole, ki sta nastopala v narodnih nošah, šentjakobska šola je v sodelovanju med učitelji "ffi starši dosegla v letošnjem šolskem letu pomembne uspehe
V soboto je v prosvetni dvorani na Proseku gostovala amaterska dramska družina iz Brežic, s katero imajo proseško-kontovelski amaterji prijateljske stike. Gostje so uprizorili Sartrovo dramo «Spoštovanja vredna vlačuga» in želi za svoj nastop topel aplavz številnih gledalcev
Pred predstavo so predstavniki domačega društva in igralske skupine izročili svojim gostom v spomin obdelan kraški kamen kot simbol naše zamejske trdoživosti
■ ’	r-:"-;- ■	-	.. ■
Mladinska šagra v Gropadi
Predstavitev Merkujeve knjige Zaključni nastop baletne šole PD Tabor
V četrtek je bila v dvorani «Simon Gregorčič v Ul. Ceppa uradna predstavitev nove knjige prof Pavla Merkùja «Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji». Za uvod je nastopil pod vodstvom Janka Bana Komorni pevski zbor Glasbene matice, ki je zapel tri beneške in rezijanske pesmi
V soboto in nedeljo je v dvorani PD «Tabor» na Opčinah bil nastop gojenk društvene baletne šole, ki jo vodi Anamarija Cah-Novali. Kot vedno je bila tudi tokrat dvorana Prosvetnega doma polna navdušenega občinstva, ki je bogato poplačalo nastopajoče otroke za njihov nastop
Od sobote do ponedeljka je bila v Gropadi tradicionalna «šagra» v priredbi mladine športnega združenja «Gaja». Ob zvokih ansam-se je vse tri dni gnetlo na plesišču polno ljudi, predvsem mladine. Delovali so tudi kioski.
bla «Furlan»
derkùjevo knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tiska, v Imenu catereqa je knjigo in avtorja predstavil Marko Kravos ter pou ari relik pomen tega novega poljudno-znanstvenega dela našega zamejskega avtorja. Na sliki Kravos (stoji) m prof. Merku
Tradicionalni festival «Dela» za dolinsko občino v
Dolini «Pod hrasti»
Od sobote do ponedeljka je bil v Dolini «Pod hrasti» tradicionalni občinski praznik slovenskega glasila KPI «Dela». Vse tri večere so bili na programu kulturni nastopi s sodelovanjem domačih prosvetnih društev in gostov iz Izole. Na sliki pevski zbor italijanske manjšine iz Izole
AVTOMOBILIZEM
NA VELIKI NAGRADI ŠVEDSKE
TENIS	■■■■■■
NA MP V PARIZU
Končana premočferravi jev? Scheckter na tyrrellu prvi
Svetovni prvak Niki Lauda se je moral zadovoljiti le s tretjim mestom
ANDERSTORP, 14. — Na avtomobilski dirki za veliko nagrado Švedske se je moral svetovni prvak Avstrijec Niki Lauda zadovoljiti s tretjim mestom. 2e v poskusnih vožnjah je bilo več Kot jasno, da se Lauda z avtom ferrari ne bo mogel enakovredno kosati s tyrrellom. To se je na sami dirki tudi zgodilo. Kot prvi na startu je bil Jody Scheckter na tyrrellu, to je kasnejši zmagovalec. Takoj po startu je prevzel vodstvo Mario Andretti, ki je bil dolgo na čelu pisane kolone avtomobilov. Ta nesrečni dirkač pa je moral po 46. Krogu odstopiti. Takoj po startu pa je sodniški zbor kaznoval ameriškega dirkača, istrskega porekla Andrettija z minuto kazni, katero si ni mogel nobeden obrazložiti. Po njegovem odstopu, dirkal je namreč na lotusu, je prevzel vodstvo kasnejši zmagovalec. Avtomobilska niša tyrrell je osvojila tudi drugo mesto s pilotom De paillerjem. Niki Lauda je bil soliden tretji in je tako še naprej obdržal premočno prvo mesto na skupni lestvici za svetovni naslov.
VRSTNI RED
1.	Jody Scheckter
(tyrrell)	1.64’53”729
2.	Patrick Depailler
(tyrrell)	po 19”766
3.	Niki Lauda
(ferrari)	33”866
4.	Jacques Lafitte
(ligier)	55”819
5.	James Hunt
(mc laren)	59”483
6.	Gay Ragazzoni
(ferrari)	1’0”366
7.	Petersson, 8. Pace, 9. Pryce, 10. Jochen Mass
LESTVICA ZA SP
1.	Lauda
2.	Scheckter
3.	Depailler
4.	Regazzoni
5.	Mass in Laffite 7. Hunt
točk 55 23 20 16 10 8
MOTOCIKLIZEM
NA OTOKU MAN
Že 111 žrtev na «progi smrti»
DOUGLAS, 14. — Avstralec Les Kenriey je bil na letošnjih dirkah na otòkiì Man v Irskem morju že 111. žrtev na «progi smrti», kot imenujejo dirko na otoku,. Man, kjer dhrejajo mctociklističrie dirke za britanski «Tourist Trophy» že 65 let.
Ponesrečeni dirkač je tekmoval v kategoriji 250 kubikov. Kot je znano, se je na otoku Man ponesrečil tudi Tržačan Gilberto Parlotti. Smrtna kosa med motociklisti se, žal, še naprej nadaljuje. To pa gre pripisati dejstvu, da je proga ostala še vedno ista, hitrost motorjev pa neprenehoma narašča, ali bolje rečeno, motorji so vse bolj tehnično izpiljeni in dovršeni.
VESLANJE
LUZERN, 14. — Na tradicionalnem mednarodnem veslaškem tek-; movanju v Luzernu so merila moči zastopstva 21 držav. Odličen u-
speh so to pot dosegli jugoslovanski veslači z enim prvim in tretjim mestom. Gusarjev dvojec brez krmarja je že v predtekmovanju premagal 26 posadk in si zagotovil mesto v finalu. Vse druge jugoslovanske posadke pa so morale nastopiti še v repesažu. Dvojcu «s» in dvojnemu dvojcu je to uspelo, četverec s krmarjem pa je bil v svoji skupini peti in tako izpadel. Ista usoda je doletela še skifista Obradoviča. finalu je bil dvojec brez krmarja prvi pred Nizozemsko, Kanado in Finsko. Reški dvojec «s» je bil tudi odličen. Ves čas se je boril za eno boljših mest, in, ko je že kazalo, da bo prispel na cilj drugi, ga je prehitela italijanska posadka.
Slavje A. Panatte
Italijan je v finalu premagal Američana Solomona
iiitiiimminmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiimuiimKiuniiiiiiiiimiuimmiiiiiuiimiiifiiimiiiiiiimit
ATLETIKA
MEDNARODNI MITING
V Trbiža dež in veter toda zadovoljivi izidi
Prisotni tudi jugoslovanski atleti. Bizjak 4,90 m
v
s palico - Švab 57”6 na 400 m čez ovire
Slabo vreme je oviralo mednarodno tekmovanje v Trbižu, ki je bilo tehnično dokaj dobro zasedeno z večjim številom jugoslovanskih reprezentantov in z ekipo Fiamme Oro iz Padove. Slednja je bila tudi prva v končni ekipni lestvici.
Najboljši rezultat dneva je dosegel Bruni v skoku v višino. Za 1 cm je popravil osebni rekord z odlično znamko 216 cm, ki ga uvršča med najboljše v državi. Brun; je doma iz Pordenona, trenutno pa služi vojaški rok.
Od jugoslovanskih gostov, ki so v Trbiž prispeli iz skupnega treninga v Novi Gorici, ni nihče dosegel izrednih znamk. Ivančič je v krogli komaj presegel 18 m, Primorac je vrgel kopje 71,32 m, Pečar disk 55,24 m, Bizjak pa je po svežem rekordu 5,10 m s palico v Trbižu dosegel 4,90 m.
Tekmovanje je bilo usmerjeno največ na skok v daljino. Državni reprezentant' Vegha-je dosegel dobrih 7,67' néinpréhiagM'AómeéMa' SiegdL ki je zaradi slabega zaleta ostal
Prve motociklistične dirke pa so že . pri nàjbòljSSiif skoktf 7,49	,n'
organizirali leta 1913.	| Boljši je bil tudi troskok, kjer je
«intiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimumuiiiiiimiiiiiiiiiiinininiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimmiiHiitiii
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
Požrtvovalnemu Maverju ni uspel velik podvig
Kolesarji Adrie so na splošno zadovoljili
Lonjerski športniki so v nedeljo upali, da bo njihovemu zastavonoši veteranu Ninu Maverju uspel veliki podvig in da bo ta zaslužni in skromni kolesar zmagal na nedeljski dirki veteranov, kjer so poleg domačih tekmovalcev nastopili tudi nekateri kolesarji iz Veneta, kot sta Boni-lauri in Caramella, vendar pa so se vsi upi lonjerskih privržencev tega športa razblinili pod izredno vročino na vzponu od kamnoloma Facanoni do Bazovice, kjer je stari, toda vedno bojeviti «modro-beli» kolesar popustil po več kot 40 km samotnega bega skupno z mlajšim Dal Benom. Njuna zgodba je skoraj popolnoma enaka. Skupaj sta se otresla glavnine na prvem vzponu od Facanoni do Bazovice, skupaj sta si pri spustu proti Križu, nato po Trbiški cesti nabrala skoraj minuto naskoka, usoden pa je bil njun spust od Obeliska do Bazovske ceste, kjer so ju. zasledovalci ujeli in ju pustili na cedilu. Ta dva kolesarja sta bila prava protagonista nedeljske 93 km dolge dirke Zgledalo je, da bo njun beg po vrsti razn h ooskusov pobegov odločilen in vsi so se že pripravljali, da bodo prisostvovali njunemu sprintu za osvojitev prvega mesta. Žal, pa nista vzdržala do konca, in sta morala zmago prepustiti mlajšim tekmovalcem, ki so našli poguma za odločOni napad komaj v zaključnih kilometrih, potem ko so stalno počivali v ozadju. Pa pustimo to ob strani in si raje oglejmo nastop o-stalih članov tonjerske Adrie. Bonanno je šel prezgodaj v napad. Vendar je njegov napad trajal le malo časa in ga je nato zamenjal na čelu dirke njegov klubski tovariš Maver. Macarol ir. Marušič nista imela možnosti, da bi se postavila v ospredje, saj sta morala nadzorovati glavn.no m Kriti Maverjev beg. Podobno delo so imeli kolesarji tržaškega kluba 3CAT. Potem ko je glavnina ujela Oal Bena in Maver-ja, je Marušič skušal preiti v napad, vendar so ga prijeli krči, tako da je odpovedal prav v odločilnem trenutku, ko se je odločalo o zmagovalcu. Macarol pa je v zaključnem delu dirke pri vzponu v Bazovico dobro vozil in nadoknadil precej mest, vendar pa premalo, da bi lahko posegel no odbojih. Še besedo o BOnilaunju in Caramelli. Ta dva kolesarja sta res odlična, vendar pa ni mogoče od njiju pričakovati, da bosta napravila kdo ve kaj.
ko pa sta se predstavila na cilju praktično sama nrez ekipe, ki je nastopala drugje. Nekateri dopisniki so o nedeljskem zmagovalcu rekli, da je podoben Gimondiju. Tekmovalca iz Veneta pa sta bila dva De Muyncka, ki sta se lahko zanašala le na lastne moči, ne pa na odločilno pomoč klubskih ‘■ovarišev.
R. P.
NOGOMET
POKAL ITALIJE
Pred praznimi stadioni
V nadaljevanju tekmovanja za i-talijanski nogometni pokal so vse ekipe v nedeljo igrale pred skoraj praznimi tribunami.
SKUPINA A IZID
Inter - Verona	3:1
.. LESTVICA. .
Verona 5; Inter in Lazio 4; Genoa L ......
JUTRIŠNJE KOLO
Genoa - Inter; Lazio - Verona.
SKUPINA B IZIDA
Napoli - Sampdoria	2:1
Fiorentina - Milan	2:2
LESTVICA
Napoli 5; Fiorentina in Milan 3; Sampdoria 1
JUTRIŠNJE KOLO
Fiorentina - Napoli; Milan - Sampdoria.
Marchetti dosegel 15,63 m, Tržačan Piapan (trenutno prj vojakih) pa 15,55 m.
Domače slovensko predstavništvo je bilo omejeno na 3 atlete. Daleč najboljši je bil Duško Švab na 400 m čez ovire. Razdaljo je pretekel v 57”6 in osvojil tretje mesto. Pri boljših vremenskih pogojih bi lahko tudi startal na nov osebni rekord pod 57 sekundami. Klubski tovariš Zupan je metal kroglo (9,10 m), član Adrie Ruzzier pa je s kopjem dosegel nekaj nad 43 m, v skladu z njegovimi letošnjimi dosežki, vendar z olajševalno okoliščino vetra in dežja.
Finska - Anglija	1:4
HELSINKI, 14. — V prvem kolu skupine 2 za kvalifikacije za SP je Anglija v gosteh visoko premagala Finsko s 4:1 (2:1). Strelci: Pearson, Paatelainen, Keegan, Channon, Keegan.
V tej skupim igrata tudi Italija in 1 r.l/semhiirg.
KOŠARKA
SZ prva
LIVORNO, 14. — V tem kraju je bil mednarodni košarkarski turnir v okviru proslav za odprtje nove športne palače.
V odločilnem srečanju za 1. mesto je SZ premagala Italijo s 87:81 in jo tako osvojila prvo mesto. V tekmi za 3. mesto pa je Kanada tesno premagala San Francisco University s 96:95.
«Električni» rekord na 100 m
tm¥?trični» svetovni rekord jjv ženskem teku na 100 m je nedvomno najvažnejši mednarodni a-Uetski.dogodek minule nedelje, čas. ll'WjO'TS'Odhj last zahodne Nemke Inge Helten,. dosegla pa ga. je na tekmovanju v Fiirthu. Prejšnji rekord je- s časom 11”07, pripadal Američanki Tyus in vzhodni Nemki Stecherjevi, Obe sta .ga. dosegli v priliki olimpijskih iger leta 1968, oziroma 1972. Na istem tekmovanju je Italijanka Ongar dosegla na 100 m čez ovire nov državni rekord 13”39, ki je precej boljši od dotedanjih «ročnih» 13”3.
V	moški konkurenci sta se izkazala tekača na 400 m čez ovire Akii-Bua (49”68) in Bolgar Bratanov (49”77), v kopju pa je ponovno dober ; rezultat dosegel svetovni rekorder Wolfermann z metom 84,64 m.
.* » *
Na ; prvenstvu ameriške atletske zveze AAU so najboljše rezultate dosegla dekleta. Kathy Schmidt bi skoraj, postavila nov svetovni rekord v metu kopja s 66,52 m, Kathy McMillan pa je v daljino skočila kar 6,78 m.
V	moški konkurenci je ameriško slavje ponovno pokvarila kopica tujih atletov, sved Grapenborg je odpravil sicer drugorazredno gardo domačih sprinterjev s časom 10”39 na 100 m.
Izredno dober je bil ponovno tek na 400 m čez ovire. Andrews je izenačil letošnjo najboljšo znamko 48”55, peti na cilju pa je dosegel kar 49”00!
Svetovni rekorder s palico Earl Bell se je na tem prvenstvu zadovoljil samo s 5,44 m. Isto višino sta premagala tudi Avstralec Baird in domačin Tully.
Zelo dober je bil tudi tek na 400 m (Parks 44”82), pri troskoku pa je atletom pomagal veter. Haynes je dosegel 17,01 m, 16,95 m pa so iz-merli Buttsu.
PARIZ, 14. — Italijanski teniški igralec Adriano Panatta je zmagal na mednarodnem turnirju v Parizu. Panatta je v štirih setih odpravil Američana Solomona, ki se je prav tako kot italijanski prvak nepričakovano uvrstil v finale.
Panatta je tako priboril Italiji izredno prestižno zmago. Zadnjič je namreč na turnirju v Parizu slavil Nicola Pietrangeli in to leta 1960.
Da je Panatta v izredni formi, nam tudi priča dejstvo, da je o-svojii dve zaporedni zmagi na dveh mednarodnih turnirjih (Italije in Francije). Panatta pa je v Parizu tudi dokazal, da si je v svoji karieri nabral toliko izkušenosti, da zna e-nakomerno porazdeliti svoje moči in da se zna koncentrirati v odločilnih trenutkih. To je dokazal v tekmi s Solomonom, prej pa še v odločilnem srečanju v Rimu z Argentincem Vilasom.
IZID FINALA
Panatta - Solomon 6:1, 6:4, 4:6, 7:6 ŽENSKI FINALE
Barker (VB) - Tomanova (ČSSR)
6:2, 0:6, 6:2
ROKOMET
ZA «TROFEJO JUGOSLAVIJE»
«Plave» le tretje
BEOGRAD, 14. — Reprezentanca SZ je zmagovalec 16. rokometnega turnirja v ženski konkurenci za «Trofejo Jugoslavije». V odločilnem srečanju je SZ premagala Jugoslavijo z visokim izidom 25:15.
Domačinke so bile enakovredne nasprotnice samo v prvem polčasu. V nadaljevanju pa je prišla do izraza ta čas odlična priprava Sovje-tinj, ki so v drugi polovici dosegle še štirinajst zadetkov, «plave» pa samo pet. Na drugo mesto se je u-vrstila izbrana vrsta Romunije. Pred srečanjem SZ - Jugoslavija je bila velika slovesnost. Od «plavega dresa» sta se oprostili dve odlični rokometašici Zdenka Ištvanovič, ki je odigrala 190 tekem za jugoslovansko reprezentanco, ter Mara Torti, ki je bila daleč najboljša strelka v reprezentanci, za katero je odigrala 129 tekem.
IZIDI ZADNJEGA, 3. KOLA SZ — Jugoslavija 25:15(11:10) Romunija - ZRN 16:13 (7:8) KONČNA LESTVICA SZ	3	2	1	0	57:39	5
Romunija	3	1	2	0	47:44	4
Jugoslavija	3	1	1	1	48:52	3
ZRN	3	0	0	3	33:50	0
Skupno je bilo doseženih 1485 golov. Končni zmagovalci so bili rokometaši Prula z izidom 810:675 (370:312). Skupno je odigralo to tekmo 35 rokometašev. Ta zanimiv dvoboj je pričel kapetan jugoslovanske reprezentance Hrvoje Horvat z uvodno podajo igralcem Mlinotesta.
Srečanje je vodilo kar 12 ljubljanskih sodnikov.
BOKS
Udelia ostal prvalc SASSARI, 14. — Italijan Udelia je ohranil naslov evropskega boksarskega prvaka v mušji kategoriji, s tem da je premagal rojaka Spe-ratija zaradi zdravniškega posega v osmem krogu.
Srečanje ni bilo posebno zanimivo, ker je predvsem Sperati odpovedal na vsej črti.
ITAL NOGOMETNA PRVENSTVA
Kontovelova ekipa, ki je osvojila na nedeljskem «turnirju prijateljstva» prvo mesto
						
KOŠARKA
NA TURNIRJU PRIJATELJSTVA
Rokometni maraton
LJUBLJANA, 14. — Najdaljša rokometna tekma na svetu je trajala polnih 25 ur. Ta svojevrsten rekord je bil dosežen v Ljubljani, ko sta se poiperili ekipi Prul in : .Mlinotest.
Kontovel zaključil sezono ie z enim velikim uspehom
Varovanci Petra Starca so namreč v soboto osvojili prvo mesto pred Branikom iz Maribora - V finalu za 3. mesto je Bor premagal požrtvovalne Brežane
V	soboto je bil na Kontovelu turnir prijateljstva. Zmagala je zasluženo domača ekipa, ki je v finalni tekmi premagala dobro pripravljen mariborski Branik. Za tretje mesto je bila borba med Borom in Bregom res razburljiva in končni izid to dokazuje.
Kontovelski igralec Bukavec je bil resnično za razred boljši od drugih in skupno s tovarišem Banom sta v glavni meri pripomogla h končni zmagi domačinov. Od gostov se je dobro izkazal Dvoršak, od ostalih: pri Boru: Cancianj in Pegan ter pri Bregu Barut. Naj omenimo, da je bil Bukavec najboljši strelec s 66 točkami.
Turnir se je končal s kratkim govorom in s podelitvijo pokalov.
V	prijateljskem srečanju sta se izven konkurence pomerila v miniba-sketu Kontovel in Breg.
Izid tekme:
Kontovel — Breg
87:15
KONTOVEL: Emilj 36, Culli 22, Štoka 10, Danev 9, Starc P. 8, Starc D„ Sedmak 2.
PREG; Maver 11, Slavec A., Sla-
vec B., Štefančič, Kozina, Starc, Pečar 2, Lovriha 2.
PM: Kontovel 1:6, Breg 5:14
«TURNIR PRIJATELJSTVA»
2. IZLOČILNA TEKMA
Kontovel — Breg 79:51 (32:18)
KONTOVEL: Štoka, Cernoli, Sed-
B LIGA
IZIDI 37. KOLA Atalanta - Brindisi	3:0
Avellino - Catania	2:1
Brescia - Genoa	1:1
Catanzaro - Foggia	0:0
L. R. Vicenza - Spal	1:1
Modena - Varese	2:2
Novara - Piacenza	2:1
Palermo - Ternana	2:0
Pescara - Reggiana	1:0
Sambenedettese - Taranto 1:1 LESTVICA
Genoa in Foggia 43, Varese in Brescia 42, Catanzaro 41, Spai 40, Modena 39, Palermo 38, Sambenedettese in Pescara 37, Atalanta, Avellino, Ternana in Taranto 36, Vicenza 35, Catania 34, Piacenza 32, Brindisi 26, Reggiana 24.
PRIHODNJE KOLO (20. 6.) Brindisi - Brescia, Catania - Pescara, Foggia - Novara, Genoa Modena, Piacenza - Atalanta, Reg giana - Catanzaro, Spai - Avellino Taranto.- L. R. Vicenza, Ternana Sambenedettese, Varese . Palermo
JUG. NOGOMETNA PRVENSTVA
1. IZLOČILNA TEKMA
Branik Maribor — Bor 71:52 (39:13)
BRANIK: Grizila 10, Miljuš Krajnc 4, Satler (k) 13, Dvoršak 16, Šober 4, Ilešič 6, Vračko 1, Matijevič, Matuš 2, Šujica 8.
BOR: Merku, Bajc, Canciani 18, Pečar, Pegan 18, Kerpan 11, Ražem 3, štavar 2, Lokar, Kalc.
PM: Branik 9:18, Bor 6:18
Turnir se je pričel z zelo lepo in borbeno tekmo. Borovci so pričeli precej slabo, kar so izkoristili nasprotniki in so v nekaj minutah nabrali prednost 20 točk, vendar borovci niso popustili in so se tako v drugem polčasu večkrat nevarno približali nasprotniku. Mariborčani pa so zasluženo zmagali, predvsem zaradi višinske prednosti. V vrstah Branika je bil najboljši Dvoršak, pri Boru pa Canciani in Pegan.
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 34. KOLA Proleter - Mercator	0:0
Iskra - Spartak	0:0
Jedinstvo (Bi) - Bačka	2:1
Famos - Novi Sad	0:2
Jedinstvo (Br) - Vrbas	1:1
Crvenka - Varteks	1:1
Leotar - Zagreb	2:1
Dinamo - Karlovac	1:2
Igman . Osijek	0:0
KONČNA LESTVICA Zagreb 49, Osijek 47, Novi Sad 40, Leotar 37, Varteks in Jedinstvo (Bi) 36, Famos 35, Proleter, Dinamo in Spartak 34, Jedinstvo (Br), Mercator, Crvenka in Iskra 33, Kar-
mak 4, Ukmar, Danieli 20, Prašelj	BaČka “ VrbaS 24> Ig'
6, Ban 21, Bukavec 22, Micheli 2,1
Mednarodni košarkarski turnir na Kontovelu je povsem uspel. Na sliki: zbrane ekipe za nagrajevanje
....................................................................................
ATLETIKA
NA DEŽELNEM PRVENSTVU V GORICI
Dva naslova (200 in 400) za Sonjo Antoni Dober kolektivni uspeh predstavnic Bora
Devetak (Olimpija Gorica) drugi na 800 m - Bigatton zadovoljil s palico (3r10 m)
Emili 4.
BREG: Barut 26, Meneghetti 5, Slavec 8, Pertot R. 6, čok, Pertot L Močnejši Kontovelci so z lahkoto premagali okrnjeno postavo Brega, 7, Kljub temu tekma ni bila dolgočasna, saj smo bili priča res lepemu športnemu srečanju. Tokrat je presenetil Danieli, ki je skupno z Banom in Bukavcem dosegel lepo število točk. V Bregovih vrstah se je izkazal Barut, kj je v obrambi dobro skakal na odbite žoge in v napadu zbral polovico celotnega izkupička Brega.
FINALE ZA 3. MESTO
Bor — Breg 71:62 (34:27)
BOR: Merku, Bajc 2. Canciani 20, Pečar, Pegan 14, Kerpan 31, Ražem, štavar 4, Lokar.
BREG: Barut 21, Meneghetti 12, Slavec 10, Pertot R. 15, Pertot L, Čok 4.. . irf.u.-iv • • i i • ital Borovci so zaradi boljše fizične priprave zasluženo premagali utrujene Brežane. Prisostvovali smo zanimivemu dvoboju centrov (Kerpan -Barut). Najboljši so bili Canciani, Pegan in Kerpan za Bor, za Breg pa Barut in nekoliko preveč individualist Rajko Pertot.
FINALE ZA 1. MESTO
Kontovel — Branik Maribor 90:61 (47:27)
KONTOVEL: Bukavec 44, Ban 19, Prašelj 21, Ukmar, Emili 2, Micheli, Sedmak, Danieli 2, Stocca, Cernoli 2.
BRANIK MB: Grizila, Miljuš 8, Krajnc, Šatler 16, Dvoršak 12, Šober, Ilešič 9, Vračko 2, Matijevič 2, Matuš 2, Šujica 10.
SODNIKA: Stokelj in Perko.
Z veseljem domačih navijačev je kontovelska ekipa takoj pokazala, da starta na zmago. Že od vsega začetka je bila premoč domačinov jasna, kljub temu pa je mariborska ekipa pokazala lepo igro. Mariborčani so se borili do konca tekme, kljub temu da med njimi ni bilo igralca, ki bi vsaj delno zaustavil razigranega Bukavca, kateremu je tokrat prišel na pomoč center Prašelj. V vrstah Branika sta se ponovno izkazala Dvoršak in Šatler.
KONČNI VRSTNI RED
1.	KONTOVEL
2.	BRANIK Maribor
3.	BOR
4.	BREG
L. Koren
SLOVENSKA LIGA
IZIDI 25. KOLA
Maribor - Pohorje	4:0
Primorje - Ilirija	3:0
Slavija - Izola	3:3
Kladivar - Šmartno	1:2
Mura - Slovan	4:0
Drava - Vozila	1:0
Rudar - Železničar	1:0
LESTVICA
Maribor 45, Šmartno 30, Primorje in Železničar 28, Izola 27, Mura 26, Rudar in Slavija 25, Pohorje 24, Kladivar in Ilirija 21, Slovan in Drava 17, Vozila 14.
PRIHODNJE KOLO (20. 6.) Pohorje - Rudar, železničar - Drava, Vozila - Mura, Slovan - Kladivar, Šmartno - Slavija, Izola - Primorje, Ilirija - Maribor.
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI 22. KOLA Renče - LTH	(neodigrano)
Usnjar - Litija	3:2
Adria - Tabor	3:4
Vodice - Bela krajina	5:1
Koper - Kamnik	0:4
Korotan - Ljubljana	0:2
KONČNA LESTVICA Litija 37, Ljubljana 29, Kamnik in Tabor 24, Usnjar, Bela krajina 23, Korotan m Vodice 22, Renče 15, Koper 14, Adria in LTH 12.
1.	— Neizvedena
2.	— Neizvedena
3.	— 1. Arbat
2. Quintersich
4.	— 1. Mealche
2. Transtevere
5.	— 1. Simon Boccanegra
2. Abetella
6.	— 1. Bourdon
2. Folle Passion
KVOTE 8 - 845.985 lir
X
1
X
2
X
X
X
1
PLAVANJE
Tržačana
najhitrejša
Tržaška plavalca Laura Sterni in Roberto Pangaro sta bila najhitrejša na tekmovanju za pokal Montreal. Sternijeva je 100 m prosto preplavala v IT'62, v moški konkurenci pa je Pangaro dokaj nepričakovano prehitel rekorderja Guarduc-cija s časom 52”59.
OBVESTILO
JADRALNA ŠOLA ZA SREDNJE ŠOLSKO MLADINO. Slovenski pomorski klub «ČUPA» priredi jadralno šolo za srednješolsko mladino In sicer od 16. 6. do 23. 6. 1976 vsak dan od 9. ure naprej.
V primeru zadostnega vpisa udeležencev bo organiziran drugi tečaj, ki bo trajal od 24. 6. do L 7. 1976 od 9. ure naprej. Tečaj bo vodil prof. Franko Drasič. Vsak tečaj se bo zaključil z regato. Najboljšim tečajnikom bo «ČUPA» brezplačno dodelila jadrnico in to za celo sezono. Cena tečaja je 15.000 lir za vsakega priiavljenca (člani 7.500 lir), j kom na 400 m v predteku dosegla
Vse informacije nudi:	DARKO 62”8, poldruga ura počitka pa ji ni
MALALAN, tel. 211465 — 211688. I dovolila, da bi v celoti pridobila mo-
Dva deželna naslova sta izkupiček deklet Bora na prvenstvu naraščaj-nic, ki je bilo v soboto in nedeljo v Gorici. Obe prvi mesti je osvojila sprinterka Sonja Antoni, ki je 400 m pretekla v 30’T, kar je njen drugi najboljši čas, 200 m pa v 26”7. V tej panogi se je na tretje mesto uvrstila druga borovka Marinka Semolič, ki je s časom 26”9 prav tako izenačila osebni rekord.
Tekmovanje v Gorici je bilo zelo dobro zasedeno in, čeprav v državnem merilu ni bilo doseženih veliko izrednih rezultatov, je številna konkurenca otežkočila prodor na boljša mesta.
Borovke so tekmovale v glavnem na letošnjem standardu in v nekaj primerih tudi napredovale. Patrizia Padovan je morala v daljini sicer priznati premoč dveh trenutno boljših skakalk, dosegla pa je vseeno «bombno» serijo skokov in nov o-sebni rekord 5,39 m. Njen najslabši skok je bil 5.08 m, drugi pa so bili vsi na rekordni višini: 5,30, 5,35, dvakrat 5,36 in rekordnih 5,39 m! Prejšnja najboljša znamka skakalke je bila 5,35 mT dosegla pa jo je prav v 'Gorici čeprav z lažjo pomočjo vetra. Na rezultate sprin-terk je v Gorici nekoliko vplival veter v večji meri pa dejstvo, da so morale svoje teke opraviti dvakrat. I Antonijeva je pred zmagovitim te-
či za nov rekord nekje okoli 59’’5.
Docela slovenski je bil tek na 200 m. Prva je bila Antonijeva, tretja Marinka Semolič, šesta pa Danijela Tretjak. Posebno razveseljiva je uvrstitev v finale slednje. V predteku je dosegla odličen čas 28”2 v finalu pa je bila z 28”6 nekoliko počasnejša. Antonijeva je v predteku dosegla 27"0, Semoličeva pa 27”2.
Bor je bil dobro zastopan tudi v teku na 100 m. Semoličeva je bila druga s časom (13”1, potem ko je v predteku dosegla desetinko več. Danijela Tretjak je izboljšala osebni rekord s 13”4 (prejšnji je bil za 4 desetinke slabši). V tolažilnem finalu je bila Tretjakova druga s časom 13”5.
Zadovoljila je tudi Irena Tavčar v obeh metih. V disku je bila druga z metom 32,08 m, v krogli pa je v drugem dnevu dosegla svoj drugi najboljši rezultat z metom 10,12 m.
Skakalka v višino Marina Purič je dosegla 140 2m in se uvrstila na sedmo mesto. Isto uvrstitev je v skoku s palico iosegel tudi Sandi Bigatton. Izkazal se je z lepim skokom 3,10 m. Patrizia Padovan v drugem dnevu prvenstva (zaradi bolečine na nogi) ni nastopila.
no dobre rezultate dosegli Contarini (Torviscosa), ki je v višiho skočil 20u cm, ter skakalki v daljino Varin (5,61 m) in Bertolin (5,62 m). Slednja je bila odlična tudi v teku na 100 m čez ovire s časom 16”2. V metu krogle je Goričanka Dusizza vrgla 10,56 m, Lena pa je 3000 m pretekel v 9’1”4.
k. b.
Na tekmovanju je odlično drugo mesto osvojil tudi član goriške Olimpije Devetak, ki je 800 m pretekel v 2’04"0.
Na tekmovanju v Goriči so poseb-1 znašal 216 cm.
Fortini 223 cm
Konec tedna je v Italiji nudil malo večjih tekmovanj. Izjema bi moralo bit; srečanje evropskih ekipnih prvakov v Rietiju, ki pa se je spremenilo samo v slabo zasedeni mednarodni miting, ker so gostje iz tujine nastopali s priložnostnimi postavami in brez kopice najboljših. Za majhno senzacijo je poskrbel Belgijec Micha, ki je v prvem dnevu tekmovanja prehitel na 100 m Italijana Menneo. «Električni» čas 10”60 pomeni za Menneo hud u-darec dober mesec dni pred olimpijskimi igrami.
V Livornu je Riccardo Fortini postavil nov državni rekord v skoku v višino z odlično znamko 223 cm in tako za 1 cm prehitel Del Forna in Bergama, ki je rekord izenačil pred
VATERPOLO
9. BAI V BUKAREŠTI
Jugoslovani drugi
BUKAREŠTA, 14. — V Bukarešti so se končale 9. balkanske igre v vaterpolu. Zmagali so presenetljivo Romuni pred Jugoslovani in Grki. Tako Romuni kot tudi Jugoslovani so končali turnir neporaženi, domačini pa so imeli boljši količnik v doseženih golih, ki so bili tudi to pot odločilni. Za Jugoslovane lahko rečemo, da so igrali v prestolnici Romunije slabo in že prvi neposredni obračuni so pokazali, da «plavi» še zdaleč niso v olimpijski formi. Kljub temu da je do Montreala še precej časa, bo potrebno preostali čas skrbno izkoristiti. Na olimpijskih igrah bodo povsem drugačni nasprotniki in potrebno bo igrati velico bolj prizadevno in zagrizeno. Jugoslovani imajo za ta delni neuspeh tudi opravičilo, ker niso igrali v popolni postavi. Trije mladi vaterpolisti, ki so igrali v Bukarešti, pa niso uresničili pričakovanj, ker jim manjka še izkustvo.
IZIDI 4. KOLA
Jugoslavija - Turčija	10:4
Romunija - Bolgarija	7:3
IZIDI 5. KOLA
Romunija - Turčija	10:1
Bolgarija - Grčija	1:2
KONČNA LESTVICA
27:8
Romunija	4	3	1	0	27:8	7
dnevi. Fortini	je	pred tem letos1	Jugoslavija	4	3	10	19:9	7
dosegel že 221	cm,	medtem ko je v	Grčija	4	2	0	2	10:13	4
lanskem letu	njegov osebni rekord	Bolgarija	4	1	0	3	13:14	2
I	Turčija	4	0	0	4	11:34	0
Inter - Verona Fiorentina - Milan Napoli - Sampdoria Atalanta - Brindisi Avellino - Catania Brescia - Genoa Catanzaro - Foggia L. R. Vicenza - Spal Modena - Varese Novara - Piacenza Palermo - Ternana Pescara - Reggiana Sambenedettese - Taranto
KVOTE 13 - 56.000 lir 12 — 5.200 Ur
1
X
1
1
1
X
X
X
X
1
1
1
X
NOGOMET
V ITALIJANSKI B LIGI
Zapleteno stanje
Tudi po predzadnjem kolu 2. italijanske nogometne lige ni ftanFN vsaj na vrhu lestvice, jasno. Kanal" datov za prestop v višjo ligo je ® razmeroma dosti in šele po slednjih 90 minutah igre bodo zna.“ ne tri enajsterice, ki bodo v Pn hodnji sezoni igrale v skupini n« boljših italijanskih enajsteric.
Kaže pa, da imata Genoa “* Foggia najresnejše izglede, da Pr stopita v višjo ligo. Tudi Catanzar bi si lahko zagotovil status prv0“j gaša, saj bo že v četrtek od1^" zaostalo tekmo z Novaro (in te ma), nakar bo v poslednjern * lu igral v gosteh, a proti Reggi^ ' ki je že obsojena na izpad skupo z Brindisijem in verjetno Piacene •
NAMIZNI TENIS
V POVRATNEM DELU PRVENSTVA V NOVARI
Krasova dekleta brez poraza osvojila Zmaga kriške Vesne nad Isonzom
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
prvo mesto v svoji skupini prve lige
V četrtek jih čaka še dvoboj z GBC Bari za dodelitev naslova državnih prvakinj
Kljub bojaznim in pomislekom, ki smo jih izrazili pred povratnim delom ženske namiznoteniške A lige v Novari, so Krasova dekleta v soboto in nedeljo osvojila štiri zmage in si tako zagotovile, kot edina nepremagana ekipa, končno prvo mesto v svoji skupini prvoligaškega prvenstva. «Belo-rdeče» so kljub poprečni formi (zaradi pomanjkljive pripravljenosti, ker imajo prav v teh dneh zahtevne šolske obveznosti) zaigrale še enkrat zelo srčno in požrtvovalno, tako da so dosegle svoj cilj, čeprav sta bili srečanji z Bacigalupom in Esperio zelo težki in potek je bil skoraj dramatičen za Krasove barve. K sreči se je vse dobro izteklo in krasovke so tako ponovile vsaj lanski uspeh, ko so osvojile naslov državnih podprva-kinj. Sedaj jih namreč čaka še neposreden spopad (že v četrtek, 17. t.m., ob 19. uri v Bologni) z ekipo GBC Bari, ki je že lani osvojila naslov državnega prvaka in je letos po dodatni tekmi s Cagliarijem zmagala v južni skupini A lige. Ugibanja oziroma napovedi o izidu tega spopada so težka, saj sestavljata to ekipo prvokategornici La Gioia in Pascale ter letošnja finalistka na državnem prvenstvu De Fazio, torej so južnjakinje vsaj na papirju močnejše. Če temu dodamo še ne ravno najboljšo formo Krasovih deklet, ki so po tako naporni sezoni tako rekoč «site bele žogice». Kras dejansko nima velikih možnosti, da seže po najvišjem ekipnem naslovu, vendar bodo «belo-rdeče» kljub vsemu do kraja napravile svojo dolžnost.
V soboto zjutraj sta proti tržaški Juhi zaigrali skupno z Mihčevo rezervni igralki Blažinova in Rebulova, ki sta obe presenetljivo odpra-vili višje uvrščeno Eccardijevo in Parisovo, tako da je Kras dosegel «kapot» (5:0). V popoldanskih urah sta dopotovah še Vesnaverjeva in Žigonova, ki sta prevzeli mesto v ekipi. Odločilnega pomena je bilo srečanje z umbrijsko ekipo Baciga-lupo Temi, za katero pa niti tokrat ni nastopila čudaška Cardinalijeva, ki jo zanimajo le osebni uspehi in se za svoje matično društvo sploh ne zmeni. Tako je bila naloga kra-sovk olajšana. Kljub temu pa ni začetek obetal nič dobrega, saj so Umbrijke povedle kar s 3:1. Vendar Po zaslugi Miličeve, ki je dosegla tri zmage (v dveh dneh je v desetih tekmah slavila prav toliko glad-
ve, ki sta vsaka po enkrat zmagah, ! sta bili pred kakim mesecem. Ven-je toliko zaželena končna zmaga le J dar sta s svojo prizadevnostjo vseeno priborih svojemu moštvu odločilne točke: še posebej naj pohvalimo Žigonovo, ki se je kljub slabemu zdravstvenemu stanju pogumno borila za vsako točko. Perspektive za finalni boj res niso najbolj rožnate, vendar pa imajo krasovke vse pogoje, da presenetijo in prinesejo v zgoniško občino prestižni državni ekipni naslov.
IZIDI
KRAS - JULIA TRST	5:0
Rebula - Paris 2:1 (11, —13, 14) Milič - Starc	2:0 (6, 6)
Blažina - Eccardi	2:0 (7, 18)
Milič - Paris	2:0 (15, 16)
Rebula - Eccardi 2:0 (12, 17)
pripadla Kraševim barvam,
V nedeljo zjutraj bi mlada in homogena ekipa Esperie Como kmalu presenetila raztresene Krasove zastopnice in treba je bilo odigrati vseh devet srečanj, preden je Kras slavil tesno zmago. Zaključna tekma s CSI Milan je bila zgolj formalnost, saj so Milančanke nastopile brez Saporettijeve, ki je razočarana zapustila tekmovanje.
Osebni račun Sonje Mihčeve je laskav, saj je tokrat nosila glavno breme in je tudi osvojila kar deset zmag za svoje moštvo. Čeprav ni v vrhunski formi (poznalo se ji je, da ni zadnjih deset dni trenirala zaradi izpitov na univerzi), pa je s svojo zagrizenostjo in tehničnim znanjem prebredla vse ovire. Vesnaverjeva in Žigonova, ki tudi imata v teh dneh zaključne šolske obveznosti, pa sta zelo utrujeni in nista več v tako blesteči formi, kot
KRAS - BACIGALUPO TERNI 5:3
Žigon - Clementoni Vesnaver - Mannicci Milič - Annibali Žigon - Mannicci Milič - Clementoni 2:1 Vesnaver - Annibali
0:2 (6, 11) 0:2 (11, 20) 2:0 (12, 12) 0:2 (13, 13) (—19, 17, 15) 2:0 (17, 16)
Milič - Mannicci	2:0 (13, 8)
Žigon - Annibali	2:0 (18, 18)
KRAS - CSI MILAN	5:0
Vesnaver - Bovolenta 2:0 (12, 6) Milič - Amè	2:0 (15, 21)
Žigon - Saporetti	b.b. 2:0
Milič - Bovolenta	2:0 (7, 10)
Vesnaver - Saporetti	b.b. 2:0
KRAS - ESPERIA COMO	5:4
Vesnaver - Rondoni 0:2 (20, 17) Milič - Ponturo	2:0 (16, 14)
Žigon - Curtoni	0:2 (2, 15)
Milič - Ronzoni	2:0 (12, 15)
Vesnaver - Curtoni 1:2 (18, —18, 13) Žigon - Ponturo	2:0 (12, 12)
Milič - Curtoni 2:1 (13, —18, 13) Žigon - Ronzoni	0:2 (20, 20)
Vesnaver - Ponturo 2:0 (19, 12) KONČNA LESTVICA A SKUPINE A LIGE
1.	Kras	16
2.	Bacigalupo Temi	12
3.	Esperia	6
4.	CSI Milan	6
5.	Julia Trst	0
-bs -
iiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;,.,iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii!Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiaiiiiii
ATLETIKA
BALKANSKE IGRE
Romuni prihajajo v Celje kot kandidati za prvo mesto
Čeprav nimajo izstopajočih posameznikov, so kot ekipa zelo močni
Romunija prihaja na BAI z jasnim namenom, da v ekipni lestvici osvoji prvo mesto. Kot celota je na Balkanu dejansko najboljša, že dalj časa pa nima v svojih vrstah atleta, ki bi spadal v sam svetovni vrh. Gre torej za postavo, ki je kot nalašč za ekipna tekmovanja.
V Celju se ji pri ženskah obeta drugo, morda tudi prvo mesto, v moški konkurenci pa se bo spričo domačega okolja znašla pod hudim pritiskom Jugoslavije in verjetno ostala na drugem mestu.
Teki na dolge proge so trenutno najzanimivejši sektor moške vrste, ki ima v Floroiu (5.000 in 10.000 m) ter v Cefanu (3.000 m steeple) dva težko premagljiva tekača. Nadaljnja trdnjava je deseterobojec Vasile
kih zmag), Vesnaverjeve in Žigono- Bogdan, lani že na pragu 8.000 točk.
litiniinifmiffiiiHifniiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiifiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiii
PO NASVETU ZDRAVNIKOV
KOLESARSTVO
Eddy Merckx odpovedal svoj nastop na «Touru»
Verjetno ga bodo v kratkem operirali
BRUSELJ, 14. - Belgijec Eddy Merckx je danes zjutraj v svoji hiši v predmestju Bruslja izjavil časnikarjem, da se ne bo udeležil letošnje mednarodne kolesarske dirke «Tour de France». Nastop na tej dirki so mu odsvetovali zdravniki, ki so ga pregledali po povrat-
Dne 20. junija bo v Sovodnjah ob 19. uri nogometno srečanje naraščajnikov med ZSŠDI Trst ih1 ZSŠDI Gorica. Za to priložnost so sklicani za trening, ki bo jutri, 16. junija ob 18. uri na nogometnem igrišču v Trebčah naslednji igralci:
Breg: Mitja Zonta, Pavel Gri-zanič in Andrea Ražem.
Kras: Boris Vitez, Boris Kosovel, Zdravko Sedmak in Evgen Daneu.
Primorec: Marko Kralj, David Malalan, Franko škerlavaj, Dario Stojkovič, Franko Milkovič.
ku v domovino iz Italije, kjer je nastopal na «Giru». Merckx ima namreč še vedno na sedalu velik izpuščaj, ki se mu je zdaj celo vnel in ga bodo morali verjetno operirati, če tritedensko zdravljenje ne bo obrodilo sadov.
Merckx je izjavil, da bo takoj po ozdravljenju začel spet trenirati in se pripravljati na svetovno prvenstvo. Dodal je še, da bo nastopil na «Touru» še prihodnje leto, nato pa se bo umaknil iz aktivnega športa.
LOCARNO, 14. — Zahodni Nemec Thurau je osvojil 6. etapo mednarodne kolesarske dirke po Švici.
V teku na 110 m čez ovire je Se-bestien tekač z «ročnim» časom 13”5, ki pa se v mednarodnem merilu le malokrat izkaže. Na papirju bi sicer lahko zmagal, ker na Balkanu konkurenca ni posebno dobra. V ožji krog kandidatov za zmago v metu kopja spada tudi 22-letni Megelea z osebnim rekordom skoraj 84 m.
Izenačeni z ostalo konkurenco so romunski skakalci s palico, specialist v troskoku Corbu pa je menda že prestar, da bi tekmoval na ravni nekdanjega slovesa.
Tudi ženske nimajo več priložnosti za zmago. Mariana Suman (400 m), Natalia Maracescu (1500 m), Valeria Stefanescu (100 m čez ovire), Virginia loan (višina), Alina Gheor-ghiu in Dorina Catineanu (daljina) in Ioana Pecec ter Eva Zorgo (kopje) so vse kandidatke, za prva mesta, mnogim pa bi utegnile račune prekrižati Bolgarke,, ki so verjetno bolje pripravljene.
Na svetovni ravni bi moral biti met diska. Romunija ima v tej panogi Argentino Meniš, bivšo svetovno rekorderko.
Pravzaprav so Romunke izenače ne tudi v ženski konkurenci. Slabosti kažejo le v peteroboju in na 200 metrov. V primerjavi z Bolgarkami res nimajo tako zvenečih imen, poraze pa lahko omilijo in v skupni lestvici veliko pripomorejo h končni zmagi.
TENIS
NOTTINGHAM, 14. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Nottinghamu je Anglež Taylor nepričakovano že v prvem kolu izločil Amerikanca Asha s 7:5 in 6:2.
Na tem turnirju je med drugimi Sovjet Metreveli izločil Jugoslovana Franuloviča s 7:6, 6:4, Jugoslovan Pilič pa Avstralca Mastersa s 6:2, 6:7 in 6:4.
gali s 3:0 Jugoslavijo in tudi odlične Kubance.
Za prvo mesto se bosta tako srečala Bolgarija in Romunija, za tretje Kuba in Moskva, za peto pa ČSSR in Jugoslavija.
OBVESTILO
SPDT obvešča, da bo drevi ob 20. uri v Ul. Ceppa 9/II. nadstr. sestanek za vse tiste, ki se želijo udeležiti planinskih počitnic v Dolomitih, od 18. do 25. julija. Vabljeni vsi planinci.
ODBOJKA
V	Sofiji se je končalo izločilno tekmovanje velikega članskega odbojkarskega turnirja za pokal tega mesta.
V	prvi skupini so zmagali domačini pred izbrano vrsto Moskve in ČSSR, ki je bila dvakrat poražena. Na zadnjem mestu je obtičala Kanada, ki je bila kot edina tudi trikrat poražena.
V	drugi izločilni skupini so zmagali Romuni pred Kubo in mlado reprezentanco Jugoslavije. Prijetno so presenetili Romuni, ki so prema-
Drevi nogometM tekma Edera-Nova Gorica
Drevi, ob 18.30, bo na nogometnem igrišču v Ulici Baiamonti prijateljsko nogometno srečanje med goriško Edero in nogometno enajsterico iz Nove Gorice. Tekma sledi podobni, ki je bila v Novi Gorici pred nekaj dnevi; čisti izkupiček bo šel v sklad za pomoč žrtvam potresa.
zagotovila Libertasu naslov prvaka
Zarja tudi v tem kolu nepremagana - Hud poraz Prosečanov
Vesna — Isonzo 3:1 (2:1)
VESNA: Bogateč (Košuta), Sulčič (Zucca I.), Visintin, Perisutti, Germani, Cannelli, Kelemenich, Zucca D., Bortolotti in Botti.
To je bila zadnja letošnja tekma Vesne na domačem igrišču. Ker se kriška ekipa v dosedanjem delu pr venstva ni izkazala ravno najbolje, je zato skušala v poslednji tekmi pred svojimi navijači popraviti slab
Libertas, ki je premagal Campanelle, si je zagotovil vstop v višjo ligo že tekmo pred koncem prvenstva. Njegov tekmec Isonzo je nepričakovano klonil proti kriški Vesni in tako zaostal za tri točke. Zarja, ki je remizirala v Foljanu, nadaljuje svojo pozitivno serijo in je ohranila tretje mesto- m lestvici. Flaminio je na Prosdku nasul Primorju kar tri zadetke. Sedaj i-majo Tržačani realne možnosti, da se rešijo izpada. Aurisina in Costalunga sta premagali na domačih tleh Edile Adriatico, oziroma Sagrado. S. Anna, ki je remizirala z Rosan-dro je napravila še en korak naprej v boju za obstoj v ligi. Prav tako, tudi De Macori, ki je remiziral z Villessami.
IZIDI
Aurisina — Edile Adriatica 3:2 Villesse — De Macori 1:1 Costalunga — Sagrado 2:0 Fogliano — Zarja	1:1
Rosandra — S. Anna 1:1 Vesna — Isonzo	3:1
Flaminio — Primorje 3:0 Libertas — Campanelle 2:0
LESTVICA
Libertas 40; Isonzo 37; Zarja 34; Costalunga in Villesse 33; Sagrado 32; Vesna 31; E. Adriatica 30; Rosandra in Aurisina 29; Primorje 28; Flaminio in S. Anna 24; De Macori in Fogliano 23; Campanelle 14.
PRIHODNJE KOLO (17.6.)
De Macori — Primorje, Sagrado — Aurisina, S. Anna — Costalunga, Edile — Adriatica — Vešna, Zarja — Libertas; Campanelle — Villesse, Isonzo — Rosandra in Flaminio — Fogliano.
vtis iz prejšnjih srečanj in lahko rečemo, da ji je to popolnoma uspelo. Igralci so dali vse od sebe in rezultati take požtrvovalnosti niso izostali.
Že v 14. min. je Bortolotti ukanil nasprotnega vratarja in povedel Križane v vodstvo. Svojo premoč je Vesna izpričala še v 40. min.; ko je izid povišal Kelemenich. Vesna bi lahko dosegla še en zadetek iz 11-metrovke, katero pa je nasprotni vratar ubranil, kmalu nato pa je napadalec Isonza izid znižal.
V drugem polčasu se je premoč Vesne nadaljevala in Bortolotti je v 38. min. dosegel najlepši gol tekme.
Po zaključku srečanja so se igralci poslovili od svojih zvestih navijačev s skromnim prigrizkom in dobro domačo kapljico, tako da se je poslednja domača Vesnina tekma zaključila v vsestransko dobrem razpoloženju.
Fogliano — Zarja 1:1 (0:0)
ZARJA: Pucer, Križmančič S., Marc, Vatta, Metlika, Križmančič V., Bidussi, Bon, Grgič, Samese in Grahonja.
To srečanje so v soboto odigrali v hudi vročini, ki je bila gotovo e-den glavnih protagonistov tekme. I-gra se namreč nikakor ni mogla razživeti in obe enajsterici sta igrali brez posebnega naprezanja. To pa je bilo nenavadno zlasti za Fogliano, od katerega so Bazovci, glede na njegov položaj na lestvici, pričakovali večji odpor. Tako je pa vse kazalo, da so tudi igralci Fogliana merili le na remi, ki so si ga priborili v 34. min. d.p., potem, ko je prvi gol tekme dosegel Samese deset minut prej.
Drugi polčas je bil na splošno nekoliko boljši od prvega in to ne le zato, ker sta tedaj padla oba gola, ampak tudi ker sta imeli obe ekipi precej lepih priložnosti za gol, ki so
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiuiiinnmiiiiiiiii
itiiniiiiiiiiiiiiiiiininiii
ODBOJKA
ŠPACAPANOV MEMORIAL
Olympia v finalu klonila Torrioni
Dom je v boju za 3. mesto premagal Kennedy z 2:0
Z zaključno slovesnostjo je v soboto ob pozni uri padel zastor tudi nad letošnjim odbojkarskim turnirjem SZ Olympie, ki je letos doživel izreden uspeh pri občinstvu, saj si je tekem, ki so bile odigrane nà raznih igriščih, ogledalo skupno več kot tisoč ljudi.
Na sporedu sta bili dve tekmi, prva med Domom in Kennedyjem za 3. in 4. mesto. Pri tem so bili boljši Goričani, ki so odpravili nasprotnike kar z 2:0, čeprav velja omeniti, da so ti nastopali z močno spremenjeno postavo.
Pravi finale pa je bil na sporedu kmalu potem, okrog 21. ure, ko sta se spoprijela za 1. in 2. mesto Tor-riana in Olympia. Za ta dogodek se je okoli igrišča pri Katoliškem domu zbralo okoli 300 gledalcev (od vseh večerov največ). Srečanje se je začelo v precej zadržanem tonu,
Argentinec Carlos Monzon, svetovni prvak srednje boksarske kategorije, je že prispel v Francijo in se bo 26. t.m. pomeril v Monte Carlu v boju za naslov z Valdesom. Na sliki: Monzon s svojo lepo spremljevalko Susanno Gimenez ob prihodu na pariško letališče
slovenski odbojkarji so se namreč bali, da se ne bodo utegnili učinkovito zoperstaviti nasprotnikom. To je naše v prvih fazah oviralo, da se niso sprostili. Toda v tretjem setu, po nekaterih lepih akcijah, ki so zmedle Tornano, se je publika ogrela in z odločnim navijanjem spodbujala domačo šesterko do konca. V navdušujočem zaletu je Olympia osvojila dva naslednja seta. Šele pri koncu petega seta je Tomani uspelo zabeležiti odločilne točke. Rezultat 3:2 za Tornano. Res škoda, da je Olympia morala nastopiti kar brez treh standardnih igralcev, kajti zadostovala bi le malenkost za osvojitev prvega mesta. Tako pa se je moralo boriti do konca šest istih odbojkarjev. Olympio so zastopali: Černič, Soban, Kuštrin, Lavrenčič, Nardin, Malič, Špacapan.
Po tekmi je v kratki slovesnosti spregovoril v slovenščini in italijanščini predsednik ŠZ Olympia dr. Karel Brešan, ki se je najprej zahvalil vsem, društvom in posameznikom, ki so pripomogli pri izpeljavi te športne manifestacije; nato je poudaril, da poteka letos spomladi petnajst let od ustanovitve ŠZ Olympia in bo društvo primerno praznovalo to obletnico z jesenskim mednarodnim turnirjem v odbojki; izrazil je upanje, da se ga bodo razna društva prav tako številno udeležila.
Sledilo je nagrajevanje. Prehodni pokal in pokal deželnega odbora za prvo mesto je izročil Tomani oče P. Špacapana. Pokal FIPAV za drugouvrščenega je prejela Olympia, Dom pa pokal urame Vižintin za 3. mesto. Pokal Olympie za 4. mesto je prejel Kennedy.
P. T.
LE MANS, 14. — Belgijec Jack Ickx je zmagal na mednarodni 24-umi avtomobilski diriti v Le Mansu. S svojim sovozačem Van Lennepom je v enem dnevu prevozil skoraj 4770 km dolgo progo. Francoza Le-fosse in Migault sta zasedla drugo mesto.
POKAL CORRENTE
Gaja v polfinalu
Po remiju med ekipama Dorma in Donatori z rezultatom 2:2 se je Gaja uvrstila v polfinalno kolo tekmovanja za «Pokal Corrente». V svoji skupini je zbrala skupno 5 točk pred Do-miom (4) in Donatori S. (3).
Naslednjo tekmo bodo gajevci odigrali v nedeljo, verjetno z ekipo Su-percaffè z Opčin.
D. G.
pa (razen dveh) ostale vse neizkoriščene.
V	vrstah Zarje sta tokrat zaigrala najbolje Marc in Vatta.
Primorje — Flaminio 0:3 (0:1)
PRIMORJE: Štoka, Cimolino, Blažina, Bežin, Race, Tomizza, Barnaba, Timeus, Marassi, Vascotto, Rustja.
FLAMINIO:	Parovel, Pangher,
Debositti, M. Gallinotti, Ivrada, Bi-sec, Locco, P. Gallinotti, Ambrosi, Seiatti, Grasce.
STRELEC: v 44. ter 64. min. iz 11-metrovke in v 72. min. P. Gallinotti.
Pred maloštevilnimi navijači je Primorje na domačih tleh nepričakovano klonilo z visokim rezultatom razmeroma šibki ekipi Flaminia. Vzrok za ta hudi poraz je slaba kondicija proseške ekipe v zadnjem delu prvenstva. Toda največjo krivdo nosi nedvomno sodnik, ki je v tej tekmi hudo oškodoval proseško moštvo. Že po 10 minutah igre je nerazumljivo poslal z igrišča branilca Bezina. Tako so Pro-sečani igrali v desetih že od vsega začetka. Vsekakor so se dobro branili in bili tudi ob več priložnostih zelo nevarni.
V	prvem delu igre je bila igra dokaj zanimiva, na dobri tehnični ravni in brez velikih prekrškov. Toda tik pred koncem polčasa so gostje prišli v vodstvo z Gallinot-tijem najboljšim na igrišču. Gol je padel iz očitnega offsida, toda sodnik ga ni razveljavil. V nadaljevanju so gostje le nadzorovali igro. «Rdeče-rumeni» so skušali priti do gola, a brez uspeha. Sredi polčasa so gostje podvojili. Tokrat je sodnik dosodil dvomljivo enajstmetrovko. Zaradi prekrška vratarja Štoke nad napadalcem Flaminia. Kmalu nato je sodnik diskvalificiral še Cimolina zaradi ugovarjanja. Prosečani so tako ostali le v 9 in gostje so kmalu nato še zvišali svojo prednost. K sreči so pro-seški nogometaši obdržali hladne živce.
Pripomniti moramo naj sodniška zveza pošilja na igrišča bolj pripravljene in sposobne sodnike, ker s takimi sodniki bo raven nogometa padla in bomo še priča nešport-nosti na igriščih.
H. V.
MINIBASKET
DANES V NABREŽINI
Sokol prireja turnir najmlajših
Danes bo v Nabrežini turnir v mi-nibasketu za tekmovalce letnika 1966 in mlajše, ki ga bo priredil Sokol ob svoji 10-letnici delovanja in ob letošnjem zaključku sezone.
Organizator je nekoliko spremenil spored, kajti poleg Sokola, Brega in Poleta se bo turnirja udeležil tudi Bor.
Spored bo tak:
15.00: Sokol — Breg 16.00: Polet — Bor 17.00: finale za 3. mesto 18.00: finale za 1. mesto Sledilo bo nagrajevanje.
V ČETRTEK NA tl. MAJU»
Kar pet moštev pod nizkimi košr
V četrtek, 17. t.m., bo Bor priredil turnir minibasketa za letnik 1961 in mlajše. Na tem turnirju bodo nastopale vse slovenske ekipe in sicer: Kontovel, Sokol, Breg, Polet in Bor.
Spored turnirja bo tak:
9.00 Sokol - Breg (kvalifikacija) 9.45 Polet - Kontovel (1. polfinale) 10.30 Bor - zmagovalec kvalifikacije (2. polfinale)
11.15 mali finale za 3. mesto 12.00 veliki finale za 1. mesto Po tekmah bo nagrajevanje. Vse tekme bodo na stadionu «1. maj».

73.
ISTRSKI
ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
3S
Nemci so kmalu zlomili odpor gortanovcev jugovzhodno od Pregarja, potem pa prodirali skozi vas proti Hujam in Karlovici (kota 771). Tod so naleteli na močan odpor, ki ga niso mogli obvladati, čeprav so vojaki pijani jurišali po čistini, uporabljali pa so tudi težko orožje. Imeli so celo občutne izgube. Okoli 17. ure pa je položaje gortanovcev silovito napadla druga nemška kolona — približno 500 vojakov °d Obrova prek Javorja proti Gabrku. Na vzpetinah jugo-zanodno in vzhodno od Gabrka se je razvil oster boj, ki je trajal eno uro. številčno in tehnično močnejši sovražniki so tudi tu obvladali obrambo borcev Gortanove brigade, potem Pa proti večeru udarili v hrbet zasedam. 2. čete 4. bataljona tn tistim pripadnikom 1. bataljona Gortanove brigade, ki so branili položaje severovzhodno od Huj. Zato so sc ti komaj še utegnili umakniti proti šmagorju.
V bojih 14. oktobra je bilo ranjeno najmanj 9 borcev Gortanove brigade in en borec 2. čete 4. bataljona 9. brigade medtem ko sovražnikove izgube niso ugotovljene
Ko so obvladali partizansko obrambo, so Nemci vzeli Da Gabrku, v Hujah in na Pregarju okoli 100 glav govedi.
konj in ovc ter drugih dobrin že tako in tako hudo prizadetemu prebivastvu. Na Pregarju pa so požgali hišo Jožetu Zadniku - Mihlinu, ki je bila ena izmed petih preostalih — 110 so jih bili namreč požgali od 18. do 24. maja. Iz'vasi pa so odpeljali in na poti pri Karlovici ubili 44-ietnega kmeta Jožeta Dodiča - Brusovega, očeta dveh borcev, češ da jim ni hotel povedati, kam so se partizani umaknili.
Gortanova brigada se je v noči na 15. oktober zbrala na Ostrožnem brdu in se umaknila čez Reko in Vremščico proti Stranam na Dolenji Pivki. Borci 2. čete 4. bataljona so naslednje dopoldne zasedi obrambne položaje med Gabrkom in Rjavčami, četne patrulje pa so skupaj z nekaterimi prebivalci Gabrka in Huj preiskali območje, kjer so bili prejšnji dan boji, in našli v robidovju skritih še nekaj hudo ranjenih gortanovcev ter jih odnesli v bolnišnico «Zalesje» v šma-gorsko dolino. Popoldne pa je spet vdrla od Obrova proti Gabrku in Pregarju kolona približno 150 Nemcev, italijanskih fašistov in financarjev. Z njo se je sicer med Gabrkom in Javorjem spopadla patrulja 2. čete, vendar se je morala zaradi sovražnikove premoči umakniti. Tudi tega dne so sovražniki nadaljevali ropanje. Na Pregarju so italijanski fi-nancarji in fašisti prizadevno stikali po ožganih ruševinah in nekje našli skrito vrečko koruzne moke, potem pa jo v svoji zlobni objesnosti raztresli pri vaški kapelici po cestnem prahu.
NOVA SOVRAŽNIKOVA BOJNA TAKTIKA IN BOJ PROTI NJEJ V BRKINIH
Po 9. oktobru so bile na severozahodnem in osrednjem brkinskem območju Rjavče-Tatre-Vatovlje-Misliče-Vareje po-
novno enote komande istrskega vojnega področja s komandami mest Ilirsko Bistrico in Materijo, medtem ko se je komanda mesta Koper zadrževala v Istri, KM št. Peter pa na.Pivki. V teh enotah je bilo po stanju z dne 1. oktobra kar 465 ljudi, oboroženih s 16 lahkimi strojnicami, 13 brzostrelkami in 350 puškami. Od teh je bilo približno 100 mož na komandah mest Koper in št. Peter, ki nista bili v Brkinih. Dne 30. oktobra je bila komanda mesta Materija na Misličah, komanda istrskega vojnega področja pa v približno 1 km oddaljenih Vatovljah, medtem ko je bila komanda mesta Ilirska Bistrica na sektorju Pregarje-Rjavče.
Enote 4. bataljona so imele tedaj v štirih četah in pri-štabnih oddelkih 325 borcev. Izmed teh je bilo 19 neoboroženih in 20 v bolnišnici. Po 12. oktobru so bile vse te enote razporejene severozahodno od Artviž proti jugovzhodu, čez Orehek in Tatre do Pregarja, od Prema na severovzhodu čez Ostrožno brdo in ob Reki proti severozahodu do Vremske doline. To območje je imelo obliko nepravilnega pravokotnika z daljšima stranicama 15 do 16 in krajšima okoli 8 km ali približno 130 kv. km zelo razgibanega terena. Tako je bilo v kritičnih razmerah konec oktobra na relativno majhnem območju — če upoštevamo še četo VDV in kurirje — več kot 700 partizanov. Sodeč po številu bi to utegnila biti kar precejšnja udarna sila. Vendar ni bilo tako, ker so bile enote KIVP zaledne in razkropljene na širšem prostoru. Tudi 4. bataljon je imel v svoji sestavi kakšnih sto neborcev (pomožno osebje, bolnišnica, administracija itd.). Drugi pa so bili razmeščeni po četah, ki so štele po 50 do 59 mož, a so imele stalno več kot polovico moštva zaposlenega z raznimi transporti, stražami, spremljanjem funkcionarjev in drugimi nalogami, še v noči na 30. oktober je intendantura
4. bataljona skupaj z nabavljavci VII. korpusa organizirala večji transport materiala iz Brkinov na Pivko za enote VII Korpusa. Spremljali so ga borci 1. čete.
Medtem ko je NOVJ v sodelovanju z Rdečo armado osvo-Srb)J°’ Prekomorske in dalmatinsko-hercegovske enote NOVJ pa so prešle tudi v Dalmaciji v odločno in uspešno ofenzivo, se je nemško poveljstvo zavedlo, da utegnejo par-tizam še bolj ogroziti prometne zveze od Postojne in Trsta p.r^tl Kvarneru- To pa je bil poleg pričakovanega angloame-riskega izkrcanja v Istri — o njem je nemška obveščevalna služba sicer že sredi oktobra ugotovila, da ni odpadlo, vendar trenutno ni več tako aktualno — še en tehten razlog za zaostritev boja proti enotam NOV na brkinskem in pivškem območju, da bi po železnicah in cestah lahko nemoteno premeščalo ali umikalo čete z italijanske, madžarske ter dalmatinske fronte. Partizanske enote iz Brkinov pa so v okviru enotnega ofenzivnega pritiska NOVJ proti železnicam hudo ogrožale prav železnici Divača-Pulj in št. Peter-Reka, * zato so jih nameravali uničiti ali jih vsaj pregnati od prometnih zvez. To pa je bil tudi glavni namen premalo uspele nemške akcije «Bergzauber Moritz», od 7. do 14. oktobra.
Po 16. oktobru se nemški pritisk proti Brkinom ni nadaljeval z velikimi silami, pač pa so nemške enote postopoma menjale taktiko.
* V splošnem pregledu situacije nemški generalštab kopenske v< ske (Oberkomando des Heeres) 1. oktobra ugotavlja med drugim, ( so akcije za osvoboditev dalmatinskih otokov enotno vodene in da nadaljuje močna sovražnikova aktivnost za prekinitev nemških prom« nih zvez. (NAW, filmoteka VZI v Ljubljani, serija T-311, film št. 18 posnetek 332).	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30,— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	15. junjja 197$
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.00,0.
Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
^ ^ ZTT - Trst
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Največja nevarnost? Da se nič ne spremeni
Zadnjo nedeljo pred volitvami so tudi vsedržavni tako imenovani neodvisni listi posegli v volilno kampanjo odločneje kot doslej, da bi predočili svojim bralcem trenutni položaj ter nakazali morebitne rešitve, s tem pa dali, kdo izrecno, kdo pa bolj prikrito, napotilo ljudem, kako naj glasujejo.
C0BBIEBE DELLA SEDA
Najbolj odkrit je v tem pogledu milanski CORRIERE DELLA SERA, ki uvodoma ugotavlja, da so med volilno kampanjo politiki kar razsipavali z besedami, niso pa pojasnili, kakšne vlade bodo možne jutri. Do izraza je prišel le poskus polarizacije volitev, ki naj bi se spremenile v referendum za ali proti na j več j ima italijanskima strankama. Kljub temu pa so izstopile tri skupine: demokrščanska. komunistična in končno skupina manjših laičnih strank. Slednja bo po oceni milanskega lista odigrala po volitvah verjetno najpomembnejšo vlogo, čeprav je še razcepljena in podobna arhipelagu, v katerem izstopata republikanska in socialistična stranka.
Svojo trditev list dokazuje na osnovi predpostavke, da če komunisti dobijo več kot 32 odstotkov glasov sta možn; le domnevi: ali KPI postane stranka relativne večine ali pa se tako približa KD, da postane premočna manjšina, da bi ostala v opoziciji, prešibka pa, da bi prišla na oblast. V obeh primerih pa bi vsekakor sprememba pomenila dejansko spremembo političnega režima v državi, kar bi imelo izredno visoko politično ceno. Tega naj bi se zavedali tudi komunistični voditelji, ki v tej kampanji vztrajajo v predlogu koalicijske vlade, da bi omilili šok, ki bi ga Italiji povzročila novost komunistov v vladi.
Prav tako nevarno pa je po oceni milanskega časnika, če se KD okrepi preko mere na račun sredinskih strank, ker bi v tem primeru državi res ne bilo mogoče vladati. Stranka relativne večine se ne bi mogla «prenoviti» ne ob pekočem volilnem porazu kot tudi ne, če bi pridobila glasove na račun manjših laičnih strank. Prenovitev, spremenjen način vladanja, ki naj pomeni nov enakopraven odnos KD vladnimi zavezniki, je možen le ob odločni okrepitvi sile, ki se ne istoveti ne s KD ne s KPI: sredinska sila, ki je trdno odločena, da ne bo odigrala vloge vazala, pač pa bo preprečila, da se največji stranki združita na osnovi kakršnega koli kompromisa.
LA STAMPA
Na isti ton je uglašen tudi komentar turinske LA STAMPA, ki prav tako opozarja na nevarnost polarizacije. List u-gotavlja, da tri največje italijanske stranke niso med volilno kampanjo dale prepričljivih odgovorov na vprašanja, ki so jih zastavili volivci: za KD v kakšni meri je pripravljena na prenovitev, za KPI do kakšne mere je iskreno demokratična in proza-hodna stranka, za PSI v kakšno vlado bi bila pripravljena vstopiti, čeprav so bili odgovori nejasni pa polemika, volilna kampanja sploh ni bila nekoristna, saj če so vodstva strank osvojila vprašanja, dvome in pomisleke volivcev bo to spodbuda več, da bodo v prihodnje odgovori še bolj jasni.
Glavno vprašanje pa je za tu-rinski list, kakšna vlada bo sestavljena po volitvah. Če se bo ponovil izid 15. junija lani, bo teoretično in na osnovi stališč, ki so jih zavzele stranke, nemogoča sestava kakršne koli vlade. To pa le z golj aritmetičnega stališča, kajti obstajajo znaki, ki kažejo, da bi se stranke lahko premislile. Saragat na primer ni izključil možnosti vlade nacionalne enotnosti. De Martino in Berlinguer sta namignila, da «bosta upoštevala morebiten nov položaj, ki bi izšel iz volitev». Možno je zato, da bo znova v ospredju predlog La Malfe, po katerem naj bi se večina in opozicija sporazumeli za skupni program in katerega niso neprekliccno zavrnili ne demokristjani ne komunisti.
Nujno bi bilo zato — zaključuje list — da bi se predhodno sporazumele za ta program. Volilna kampanja kaže, da so stranke naredile vsaj korak proti tistemu, kar vsi že imenujejo «zgodovinski kompromis ekonomistov». Vsi poudarjajo nujnost sporazuma, ki naj omogoči drugačno usmeritev državnega bogastva, večjih naložb in manjše potrošnje z večjim številom delovnih mest in manjšimi privilegiji. Zaenkrat gre. seveda še samo za besede,'če pa bodo sledila tudi dejanja, se bo Italija lahko izkopala iz krize. Drugače bo prihodnost dramatična, saj bi z gospodarskim preporodom tvegali, da zgubimo tudi demokracijo.
^Mariti!
Drugačen je ton komentarjev strankinih glasil in levičarsko u-
smerjenih listov, ki postavljajo na zatožno klop krščansko demokracijo, kot tisto stranko, ki ima največje odgovornosti za sedanji položaj v državi. «Guverner osrednje banke Paolo Baffi — poudarja glasilo PSI AVANTI — je primerjal italijansko gospodarstvo ekonomiji v obsednem stanju, vprašanje pa je, če se krščanska demokracija ne pripravlja na to, da bi nam servirala tudi politiko obsednega stanja. Način, kako vodi svojo kampanjo, je namreč dokaz, da ji sedaj gre edino za ohranitev svojega vplivnega položaja, ne da bi skušala najt; odgovor in rešitev za najbolj dramatična vprašanja italijanske družbe.
Stranka relativne večine — nadaljuje list — je zavrnila vse predloge o prenovitvi, o novem razmerju sil in o izredni vladi, ki naj bi kljubovala izjemnemu položaju, kajti jasno je, da vlada lahko zahteva žrtve od državljanov in zlasti od delovnih ljudi, če jim lahko nudi zadostna jamstva, da bodo žrtve res koristne. Položaj je danes izreden kot dokazujejo skokovita inflacija, padec lire, kaos v javni upravi, predvsem pa dejstvo, da se tako pogosto ponavljajo teroristični izpadi, v katere so vpletena tako imenovana «ločena telesa», zlasti obveščevalna služba. Najhujše in najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da med volilno kampanjo ni nihče hotel nakazati primernih ukrepov za izhod iz sedanjega stanja. Če bo tudi odgovor volivcev nezadosten in premalo jasen, bi bila tudi perspektiva zelo zaskrbljujoča, povsem možno bi, da bi z gospodarstvom dobili še politiko obsednega stanja.
l’Unità
Ob najnovejših izsledkih preiskave o škandalu Lockheed — piše komunistično glasilo UNITA’ — b; moral bivši predsednik vlade in danes zunanji minister Mariano Rumor odstopiti. Dejstvo, da ni odstopil in da sta ga pri tem podprla tako predsednik vlade Moro' kot' tajništvo 'krščariske detnd-kračije kaže, da se ta stranka nima namena prenoviti. Voditelji te stranke niso s tem zapravili le priložnosti, da bi dokazali, da vse, kar so rekli o prenovitvi ni le besedičenje v prazno, pač pa so dokazali, da hočejo po dosedanji poti naprej. Poudariti gre tudi, da slednji ni osamljen primer. Pred nekaj dnevi je zakladni minister Colombo krčev.to branil svojo politiko, katere pogubne posledice so na dlani. Colombo je nesramno žalil vse kritične nastope in izrecno poudaril, da tudi po volitvah bo treba po dosedanji poti naprej.
Če dodamo še — nadaljuje list — nemoč in nesposobnost države, da bi izrila korenine terorizma, če dodamo dejstvo, da je obveščevalna služba «onesnažena», je očitno, da je italijanski položaj tako dramatičen, da je korenita preosnova nujna. Da bo to mogoče, pa je prav tako nujen zopetni poraz krščanske demokracije.
La Repubblica
V primerjavi s tem, kar se dogaja danes — ugotavlja list LA REPUBBLICA - je bila volilna kampanja leta 1948 vzor zmernosti in demokratičnosti, saj so se tedaj v bistvu omejili le na besedne spopade in na izredno ostre časopisne polemike. Čeprav je bil ideološki maniheizem izredno oster in pogojevanje hladne vojne še ostrejše, se je vse končalo z veliko papirnato bitko, v dvoboj do zadnje kaplje črnila med dvema velikima propagandnima strojema.
Današnji položaj je povsem drugačen in čeprav se človek privadi na vse, verjetno ni nikogar, ki bi si upal trditi, da spopad ni dosegel največje ostrine ali da bi po volitvah lahko povzeli razgovor, ki je bil pretrgan ob padcu dvobarvne vlade Moro - La Malfa. Res je. da je verjetno zelo lahko sestaviti, vsaj z načelnega vidika, skupen program. Toda kako bi ga izpolnjevali v praksi? Res je, da je nujno napeti vse sile, da se izkopljemo iz gospodarske krize, ne smemo pa pozabiti, da lahko zahtevamo žrtve od ljudi samo, če korenito ozdravimo državno telo, če bodo lahko znova učinkovito delovali vsi tisti organi, ki se že leta pogrezajo v kaos.
In tu — nadaljuje list — se povrnemo k volitvam 20. junija. Predsednik vlade Moro vztrajno ponavlja, da bi se s porazom KD položaj ne zboljšal, ker da bi v .politični stvarnosti zazevala «dramatična praznina». Pri tem pa pozablja, da ta praznina obstaja že vrsto let in da bi je KD ne mogla napolniti, tudi če bi se znatno o-krepila. Prav imata Riccardo Lombardi in Gerardo Chiaromonte, ko trdita, da je za državo največja nevarnost prav ta, da se nič ne spremeni. Od usmeritve na levo kot neizbežne nuje bi znova padli v nevrozo nemočne in nepremične o-blasti, ki nas že deset let zastruplja.»
TEDEN DNI PO PODLEM IZPADU
Skopi izsledki preiskave o umoru genovskega sodniku Frantesta Coca
Tednik «Tempo» trdi, da naj bi v trojni zločin bila vpletena tudi obveščevalna služba SID - Notranje ministrstvo demantira: «Fantapolitika»
RIM, 14. — Italijanska obveščevalna služba SID je že spet v središču viharja, tokrat v zvezi z umorom genovskega generalnega pravd-nika Francesca Coca in z ugrabitvijo namestnika genovskega državnega pravdnika Maria Sossija. Co-co naj bi bil ubit, ker je «nekdo» hotel izpeljati do konca načrt, ki naj bi ga pred dvema letoma skoval bivši šef obveščevalne službe gen. Miceli in ki je predvideval umor sodnika Sossija ter odv. Gio-van Battista Lazagne. Tako piše v svoji zadnji številki tednik «Tempo» v obširnem članku, ki je sad daljše preiskave, pri kateri je sodeloval med drugimi bivši senator Jannuz-zi. Svoje izsledke so Jannuzzj in, kolegi potrdili popoldne na tiskovni j konferenci. S tem v zvezi je socialistični poslanec Fortuna naslovil predsedniku vlade, notranjemu in obrambnemu ministru pismeno vprašanje, glasnik notranjega ministrstva pa je vse te vesti demantiral in jih ocenil kot «grobo volilno špekulacijo».
Težko je zaenkrat reči do kakšne mere so izsledki tednika osnovani, v njih pa mora vsekakor b ti zrno resnice, če se je rimsko državno pravdništvo že zganilo in prosilo u-rednike «Tempa» za dodatne informacije.
Kot je Jannuzzi poudaril med tiskovno konferenco naj bi obveščevalna služba vtihotapila v samozvane rdeče brigade vrsto svojih a-gentov. Leti naj bi dejansko že nadomestili «pravoverne brigadiste», ki so skoraj vs; v zaporu. Po izjavah bivšega senatorja naj bi zametek «lažnih» rdečih brigad nastal ob ugrabitvi sodnika Sossija: tedaj naj bi se v samozvano recolucionarno organizacijo vtihotapili agenti Vitni-nala, kj so bili v stiku s tujimi obveščevalnimi službami in predvsem z zahodnonemško in z ameriško CIA. Prav ti agenti naj bi posredovali informacije, ki so se jih bri-gadisti poslužili med zasliševanjem Maria Sossija.
Ob tej priložnosti naj bi — kot poroča «Tempo» — bivši poveljnik SID gètti Vito Miceli pripravil načrt za ugrabitev odv. Lazagne, ki ga je imel za vodjo «pravnih» rdečih brigad. «Cilj — je poudaril Jannuzzi, k; se je skliceval na zaupne informacije nekaterih častnikov obveščevalne službe — naj bi bil vplesti odvetnika v ugrabitev Sossija in ga ubiti skupaj s sodnikom.» Lazagno naj bi zaprli v nalašč pripravljeno celico v Toskani ali v Ri mu. Načrt naj bi spodletel zaradi odločnega odpora gen. Malettija in nekaterih drugih častnikov, ki naj bi med drugim odkrili, da so se brigadisti urili v nekem tajnem vež-bališču SID na Sardiniji.
Jannuzzi je med tiskovno konferenco še dodal, da se obveščevalna služba, v nasprotju s tem, kar je trdil notranji minister Cossiga, ak tivno ukvarja s preiskavo o umoru Coca in njegovih spremljevalcev, kar naj bi dokazovalo tudi dejstvo da so odkrili sled, ki vodi v tujino in sicer v ZRN do tamkajšnje obveščevalne službe in oporišč NATO.
V podkrepitev svojih izsledkov «Tempo» priobčuje tudi intervju gen. Malettijem, bivšim poveljnikom odseka «D» obveščevalne službe, po katerem naj bi BR sestavljene iz treh skupin: fanatičnih revolucionarjev, agentov, ki so bili v stiku s Prago in končno agentov italijanske obveščevalne službe. Prvi dve skupini naj bi bili onesposobljeni, o dejavnosti tretje pa naj bi Ma-letti ne imel nobenih informacij od kar je bil odstranjen od obveščevalne službe ter imenovan za poveljnika neke vojaške šole.
Do kakšne mere so izjave urednikov «Tempa» osnovane? Točnega odgovora seveda ni mogoče dati, možne pa so nekatere ugotovitve. Res je sicer, da je na prvi pogled članek tednika bolj podoben «fanta-politični» povesti, kot pa opisu resnice, ne gre pa prezreti dejstva, da je bila obveščevalna služba vpletena v vrsto še nepojasnjenih terorističnih izpadov kot na primer, če se omejimo le na zadnjega, umor komunističnega študenta v lacijskem mestecu Sezze Romano. Po eni strani je res, da je gen. Maletti razkril Micelijevo delovanje, po drugi pa je tudi on, kot je izrecno poudaril catanzarski sodnik dr. Lombardi, pomagal nekaterim fašističnim teroristom in zaviral sodno preiskavo o pokolu na Trgu Fontana. Izvirna krivda je vsekakor nejasnost, zavesa molka s katero so pristojni organi zagrnili strategijo napetosti in terorja ter. vsaj delno onesposobili preiskave pogumnih sodnikov. Na tej nejasnost; so lahko osnovane tudi fantapolitične domneve, v katerih ni niti zrna resnice. Če je domneva tednika «Tempo» zgolj to, kot je trdil glasnik notranjega ministrstva, pristojni organi lahko dokažejo verodostojnosti svojih trditev le tako, da končno odgrnejo zastor molka in nejasnosti ter omogočijo sodnikom, da gredo s preiskavo o napetosti strategije in terorja, ki že sedem let okrvavlja Italijo, do dna. Če tega pa ne bodo storile, bo vselej ostal vsaj sum, da je obveščevalna služba neposredno vpletena v umor genovskega državnega pravdnika.
A vrnimo se k preiskavi, ki jo
vodijo v Genovi: policija in agenti i rio, enim od domnevnih morilcev protiteroristične skupine so kot vse Cocovega šoferja.
kaže odločno ubrali pot, ki vodi do samozvanih rdečih brigad. Izsledki pa so doslej kaj skopi in se v bistvu omejujejo na ugotovitev dinamike umora in na odkritje istovetnosti nekaterih domnevnih morilcev. S tem v zvezi so pripravili tudi identikit domnevnega brigadista, ki naj b; lani skušal dobiti v najem stanovanje v neki genovski delavski četrti, v katerem naj bi BR organizirale operativni štab. Briga-dist naj bi bil Rocco M'caletto, ki naj bi bil v stiku z Giulianom Na-
Izvedelo se je tudi, da preiskovalci aktivno iščejo bandita, ki naj bi se ukvarjal z «izpiranjem» u-mazanega denarja, sada ropov in ugrabitev. Zaenkrat pa nj še znano, če je osumi ienec bil v stiku z BR, ali ne.
Medtem oddelki policije in karabinjerjev sistematično preiskujejo Genovo in okolico, zlasti pa osamljene kmečke hiše, kamor bi se brigadisti lahko zatekli po podlem iz padu. Na vseh glavnih prometnih žilah so še vedno cestni bloki.
Protiteroristična akcija v - Lombardiji in Venetu
MILAN, 14. — Odkritje številnih skrivališč, aretacija enega brigadista in pripor drugih treh so obračun širokopotezne protiteroristične akcije, ki so jo karabinjerji izvedli na območju med Milanom, Verono in Bergamom. Preiskovalci so zaplenili zajeten sveženj gradiva, ki naj bi bil velikega pomena za nadaljnji boj proti prevratniški organizaciji.
Zgledna zaporna kazen brigadistu
RIM, 14. — Kazensko sodišče je popoldne obsodilo na tri leta in šest mesecev zapora brigadista Nicolo Abatangela, ki je bil aretiran 29. maja. Fant, ki je bil osumljen vrste atentatov, se je ob aretaciji silovito spopadel z agenti. Sodni zbor ga je spoznal za krivega posesti strelnega orožja in upiranja policijskim funkcionarjem ter mu prisodil zgledno kazen.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIll||||||I||||||||||f|||I||Il||||l|llll|IIIIIIIIIIII|l|||Vlimi||lUIIIIIII|lll,llll,||||I|,|,||l,ll,ll|||||||||||||I||||||||I|||m|m||||I||||)||||||n||(r|||||)||||I||||||1|||||
VAL NASILJA IN UGRABITEV SE STOPNJUJE
V Rimu izginil veletrgovec z mesom Na Sardiniji pogrešajo veleposestnika
Ugrabitev iz protesta proti draginji in špekulacijam V sredo bodo razdelili 710 stotov mesa po politični ceni
RIM, 14. — Val nasilja in ugrabitev se tudi v zadnjem tednu pred volitvami ni umiril. Iz Rima poročajo o ugrabitvi premožnega trgovca z mesom, medtem ko s Sardinije prihaja vest, da so neznanci s silo odpeljali Gianella Tamponija, veleposestnika.
Odgovornost za ugrabitev rimskega veletrgovca Giuseppa Ambrosia je prevzela skupina «komunističnih borcev», ki je že tudi izdala posebno poročilo. Omenjena skupina zatrjuje, da je njena akcijska skupina danes zjutraj ob šestih aretirala na Ul. Pontelli v bližini stanovanja veletrgovca z mesom Giuseppa Ambrosia. Aretiranca so že premestili v poseben ljudski zapor, kjer so ga zaslišali; v doglednem času pa bodo njegovi družini poslali dokaze, da je živ in zdrav,
V obvestilu «komunistični borci» obtožujejo Ambrosia, da je solastnik družbe Caralia, ki se bavi z uvozom in izvozom goveje živine in mesa in ima, skupaj z nekaterimi drugimi podjetji mastne dobičke na račun proletariata. Zaradi tega ga je revolucionarno sodišče obsodilo na smrt. Usmrtitev bodo opravili v sredo 16. junija v kolikor odgovorne osebe ne bodo poskrbele za natančno izpolnitev postavljenih pogojev. Glavni pogoj pa je, da bo moralo 71 mesnic v raznih rimskih četrtih (v poročilu je točno navedeno katere) v sredo prodajati prvovrstno goveje meso po 1.500 lir za kg. To je lastna cena mesa, ki vključuje le stroške za prevoz in prodajo. Vsaka mesnica bo morala i-meti na razpolago 10 stotov takega mesa. Ugrabitelji nadalje svarijo združenje mesarjev ter druge organizacije pred sodelovanjem s policijo ter postavljajo še pogoj, da dnevno časopisje in druga sredstva obveščanja v celoti objavijo njihovo poročTo.
Izvedeli smo tudi, da je združenje mesarjev in ANICOBEA že sprejelo glavni pogoj in je tudi objavilo sporočilo v katerem obvešča, da bodo v roku razdelili 710 stotov mesa, kljub izredno kratkemu času, kj so ga postavili ugrabitelji. Akcija pa bo stekla šele ko bo u-grabljenčeva družina prejela prepričljive dokaze o tem da je Ambrosi živ in zdrav.
Kako so izvedli ugrabitev? Nedvomno je, da so bili na delu dobro organizirani, lahko bi rekli poklic-
ni ugrabitelji. Po ugotovitvah agentov letečega oddelka, naj bi Ambro-sija napadla vsaj trojica roparjev in to v veži zgradbe, kjer stanuje. Ambrosi se je z vso silo uprl napadalcem, ki so ga po kratkem prerivanju onesposobili. Po številnih krvavih madežih policija sodi, da so ugrabitelji nato zavlekli žrtev v garažo. kjer je čakal furgon za katerega so kasneje ugotovili, da je bil ukraden. Polastili so se nato še trgovčevega vozila znamke fiat 128 ter v naglici odpeljali. Ugrabitev naj bi izvedli ob 5.30 zjutraj, ko se je trgovec odpravljal, kakor vsak dan, na delo. Zaradi zgodnje ure preiskovalci nimajo na razpolago očividcev. Nekateri stanovale; so se baje zbudili zaradi ropota in kričanja ob napadu a si zaradi strahu niso upali Odpreti vrat in priskočiti na pomoč. Ko so pokukali izza priprtih oken so lahko ugotovili samo, da so se roparji oddaljili na dveh vozilih. Po mnenju preiskovalcev pa so imeli ugrabitelji tudi na razpolago ključ garažnih vrat.
Giuseppe Ambrosio spada skupaj z bratoma, ki sta solastnika podjetja, med najbogatejše trgovce v Rimu.
OLBIA, 14. — Ob svitu je nekaj sto karabinjerjev in pripadnikov javne varnosti nadaljevalo z iskanjem veleposestnika Giannella Tamponija, ki so ga sinoči ugrabili štirje oboroženi in zakrinkani roparji. Dogodek se je pripetil sinoči, na stranski cesti južno od Olbie. Okrog 20. ure je Tamponi privozil do mesta, kjer je pred sabo zagledal na cesti kup skal. Bilo je že prepozno, da bi se izognil trčenju. Tedaj pa so iz zasede planili štirje oboroženi in zakrinkani roparji, ki so najprej zvezali in odpeljali Tamponijevo ženo in sedemletno hčerko ter neko družinsko prijateljico in njeno nečakinjo. Spravili so se nato na voznika, mu pobrali osebne stvari ter ga stlačili v prtljažnik njegovega avtomobila znamke fiat 132 ter odpeljali. Tamponijevi ženi, ki so jo ugrabitelji pustili na kraju je uspelo sprostiti vezi, nakar je osvobodila še ostale potnice. Skupaj so se nato napotile peš v kraj Golfo Aranci, kamor so prispele okrog 22. ure, ter obvestile karabinjerje. Takoj se je sprožila akcija varnostnih organov, ki so postavili številne cestne bloke, a v glavnem brez uspeha. Izsledili so le ugrabljenčev avtomobil. Opa
na nekem cestnem bloku. Ko sta se napotila proti avtu je iz njega skočil moški ter nekajkrat ustrelil s puško, nato pa izginil v grmovju. Preiskovalci smatrajo, da so tako ugrabitelji skušali spraviti varnostne sile na napačno sled. Zaenkrat niso v vozilu odkrili sledov, ki bi olajšali izsleditev ugrabiteljev, vsekakor pa bodo strokovnjaki opravili natančno preiskavo.
V zvezi z ugrabitvijo rimskega trgovca Ambrosija pa so se že o-glasile demokratične sile, ki obsojajo podlo dejanje. Komunistična partija je objavila sporočilo v katerem obsoja ponovno kriminalno provokacijo in izraža solidarnost s svojci žrtev, obenem poziva oblast naj takoj in odločno nastopi, prebivalstvo pa‘naj poostri budnost.
TRŽAŠKI DNEVNIK
MORJE JE V NEDELJO TERJALO SVOJO ŽRTEV
Tragična smrt 16-letnega fanta ob grljanski obali
Ko je med plavanjem porival čoln proti obali, je nenadoma izginil pod vodo
no Ruzzier se je bliskovito pognal v vodo in kmlau privlekel Palcicha na suho. Na njem ni bilo več znamenja življenja, čeprav je srce še bilo. Ponesrečencu je takoj priskočil na pomoč tudi prof. Vaccari, primarij kardiokirurškega oddelka glavne bolnišnice, ki je z umetnim dihanjem skušal priklicati utopljenca k življenju. Z bližnje postaje so poklicali tudi reševalno osebje Rdečega križa. Z umetnim dihanjem in drugimi poživilnimi posegi so se člani reševalne ekipe trudili tudi med prevozom v bolnišnico, toda njihov trud je bil zaman. še preden je rešilni avto prispel do mestnega središča, je nesrečni Palcich izdihnil.
Sklepajo, da je mladeniča obšla slabost, sicer si ne moremo drugače razlagati nesreče.
Letošnja kopališka sezona se je po več tednih nestanovitnega vremena dejansko začela v nedeljo z nenavadnim navalom kopalcev vzdolž tržaške obale. Z njenim začetkom pa žal beležimo tudi prvo tragedijo: v Grljanu je namreč v nedeljo popoldne utonil 16-letni Roberto Palcich iz Ul. Bàtterà 20.
Nesreča se je pripetila okrog 17. ure. Palcich je malo prej sedel v čoln z dvema prijateljema in od-vesial na odprto morje. Ko so se vračali in je bil čoln nekaj metrov od obale, je Palcich skočil v vodo, da bi plavaje pomagal porivati čoln. Nenadoma, ne da bi se kdo zavedel, je izginil v globino. Nihče ni slutil tragedije. Prijatelja sta menila, da je pod vodo odplaval do obrežja. Celo njegovemu stricu Giustu Palcichu, kopališkemu mojstru, ki ju je zaskrbljeno spraševal, kje sta pustila njegovega nečaka, sta odgovorila, da je najbrž odplaval kam drugam. Čoln je bil tako že na suhem, ko je bilo nepričakovano zaslišati pretresljiv klic na pomoč. Dva gojenca policijske šole sta namreč s svojega čolna zapazila negibnega mladeniča pod vodo. Kopališki mojster Germa-
lliiiiiiilimiuiiillliiiliiiiiiiillliililiiuiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiniiiitiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiuiiuiuiiiiiiiiiiiiii
POLOŽAJ NA PRIZADETEM PODROČJU
Idrovie zadovoljivo Obnovljena železnica
Oblasti zaplenile večjo količino pokvarjene hrane
VIDEM, 14. — Po včerajšnjem počitku, so se vrnile danes na delo skupine, ki so zadolžene za odstranjevanje ruševin in utrjevanje poškodovanih zgradb. Tako delo je nujno za zavarovanje zgradb pred novimi potresnimi sunki, saj se zemlja še vedno ni umirila. Tudi danes je geofizikalna opazovalnica zabeležila potresni sunek moči 4,5 po Mercallijevi lestvici.
Delo zelo otežkoča vroče in soparno vreme, pod šotori pa je skoraj nemogoče prestajati.
Tudi v prizadetih krajih se pripravljajo na nedeljske politične volitve in urejajo zasilna volišča, nekaj težav je le z razdeljevanjem volilnih potrdil, kajti prebivalci so razkropljeni po šotoriščih, veliko pa se jih je tudi začasno izselilo.
V kratkem pa bodo po poročilih, ki smo jih prejeli, tudi usposobili za promet pontabeljsko železnico.
Sprva bo sicer odprta samo za blažila sta ga agenta, ki sta stražila I govni promet, kasneje pa tudi za
ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin minil mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiii«.FiiMiiiiiTTUiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||||||||||||||||||||n
Roparji ubili zapriseženega stražnika
potniški. Prvi vlaki naj bi speljali že proti koncu meseca.
Veliko skrb namenjajo deželne o-blasti in ministrstvo za zdravstvo stalnemu nadzorstvu nad prebivalstvom. Za sedaj ni poročil o nalezljivih boleznih. Obstajala je nevarnost zastrupitve z neužitno hrano. Posebni oddelki karabinjerjev so namreč zaplenili velike količine že pokvarjenih živil.
V Trstu se je prvič sestala posebna delovna skupina, ki jo je ustanovil deželni odbor. Ta skupina v njej so predstavniki nekaterih znanstvenih ustanov naše dežele in iz drugih krajev Italije, naj bi opravila natančno geološko študijo za prizadeto področje in naj bi s strokovnimi nasveti sodelovala pri obnovi porušenih vasi. Poleg tega pa naj bi stalno nadzorovala premikanje zemeljskih plasti, zlasti na goratem področju in tako pravečas-no opozarjala na nevarnost plazov in usadov. V okviru akcije pomoči, je danes predsednik deželnega odbora Antonio Comelh sprejel delegacijo iz ZDA. Pogovarjali so se o kriterijih za porazdelitev 21 milijard lir, ki jih je ameriška vlada namenila za pomoč prizadetemu prebivalstvu. V prihodnjih dneh se bodo člani delegacije podali v najbolj opustošene občine in se tako pobliže seznanili s potrebami prebivalstva.
Po zadnjih ocenah je ostalo brez strehe okrog 55 tisoč ljudi, največ v trikotu Humin - Osoppo - Pu-šja vas.
Pri ocenjevanju posledic katastrofalnega procesa je sodelovala tudi posebna strokovna ekipa iz Skopja. Prof. Paskalov je prišel do zaključka, da se bo zemlja na prizadetem področju le počasi umirjala in je zato pričakovati da se bodo potresni sunki še ponavljali.
Jutri bo Furlanijo-Julijsko krajino obiskal predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marinc.
Smrtna nesreča tržaškega alpinista
V gorski skupini Civetta v Dolomitih se je predvčerajšnjim smrtno ponesrečil mlad tržaški alpinist, 29-letni Giorgio Costa iz Ul. A. Emo 24. Costa, ki je bil znan kot eden najboljših alpinistov nove sekcije tržaškega alpinističnega društva «XXX Ottobre», se je v nedeljo zjutraj odpravil s prijateljem Tulliani Ranni-jem na visoko steno Busazze. Izbrala sta si Gilbertijevo smer, ki jo je Costa dobro poznal. Ko sta bila že blizu vrha, se je nenadoma od-krušil oprimek in Costa, ki je bil prvi v navezi, je zgrmel s stene ter obležal hudo poškodovan kakih sedemdeset metrov niže, medtem ko je ostal njegov tovariš nepoškodovan. Sam Ranni mu je priskočil na pomoč, potem pa obvestil alpsko reševalno postajo iz Agorda, od koder so nemudoma prišli ponesrečencu na pomoč. Z vojaškim helikopterjem so Costo prepeljali v bolnišnico v Agor-do, toda ponesrečenec je že med prevozom podlegel hudim telesnim poškodbam.
Giorgio Costa je bil prijdtèlj trfà^ škega alpinista Enza Cozzolinar^ki se je tudi smrtno ponesrečil v skupini Civetta. Večkrat sta skupaj ple' zala. Costa se je proslavil tudi s številnimi izredno težavnimi vzponi-Januarja letos se je skupno z Mau-rom Petroniom povzpel na severni raz Agnera v Dolomitih. To je bil prvi zimski vzpon na 800 metrov visoko steno.
O V Gradežu so se v soboto zaključili sperimentalni tečaji za iz0' braževanje mladih obrtnikov, ki jih je organizirala deželna ustanova 23 razvoj obrtništva ESA v sodelovanju z organizacijo «Oecometria» iz Trsta-
Med poskusom ropa v Torinski hranilnici je bil včeraj ubit 23-ietni zapriseženi stražnik Mario Balio!. Nesrečnež se je pogumno zoperstavil banditom, k! so vlomili v banko. V oboroženem spopada je bil ranjen tudi en ropar. Na sliki: umorjeni stražnik in kraj krvavega spopada.
Že spet zastrupitev delavcev v Marghcri
MARCHERÀ, 14. — Okrog 30 delavcev tovarne Montefibre v Marghe-ri se je lažje zastrupilo s plinom, ki naj bi ušel iz naprav «Vi Ti». Dva delavca so sprejeli na zdravljenje v bolnišnico, ostalim pa so nudili prvo pomoč kar v tovarni. Delavski svet je odločno protestiral in obtožil upravo tovarne nemarnosti, ker da spušča naravnost v atmosfero * izredno strupen plin.
Spetič in Košuta
(Nadaljevanje z 2. strani)
uzakonitev globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji, nakar je obšim0 govoril o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, ki je bil podpisan V Osimu novembra lani. Osimski spor3' zum je dokončna potrditev obstoječih meja in pomeni rešitev dolgoletnega spora, ki je kvaril odnose med tu živečima narodoma. Sporazum je t0-rej akt italijanske diplomacije v duhu sodobne Evrope in ima velik P°'|' tični in gospodarski pomen, saj Pr' speva k razvoju dobrih sosedskih ud nosov in sodelovanja med obema d1, žavama, v korist tudi slovenski na' rodnostni skupnosti na tem področju-Zdaj je potrebna ratifikacija tega sporazuma, za kar se potegujejo s0" cialisti, ki imajo ves interes, da se končno uredijo vsa odprta vprašanja na tej meji, je zaključil Košuta.
Slovenska skupnost je imela v nedeljo vrsto volilnih zborovanj v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji. V Ukvah, Žabnicah in Rablju so govorili Dolhar, Terčon in Sim°n Prešeren, ki so poudarili pomen samostojnega nastopa SSk na volitvah in se zavzeli za drugačno upravljanje dežele, tako da bi v večji meri Pp' šle do izraza krajevne avtonomij®-demokracija in pravica posameznik narodnosti, da se branijo pred P°K' tično, kulturno in gospodarsko asiiM" lacijo. V Beneški Sloveniji, kjer so govorili Štoka, Tul, Ferletičeva, Pau; lin in Terpin, pa so predstavnik1 SSk poudarili nujnost reševanja družbenih in gospodarskih problemov ten krajev, ki so jih oblasti od vselej izkoriščale z vojaškimi služnostmi-davki in izseljevanjem, niso pa nl' česar dale v zameno.
Na koncu naj še omenimo govor, ki ga je imel deželni tajnik KD Cp' Ioni na Trgu sv. Antona, kjer Je tudi omenil vprašanje ratifikacije °' simskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Coloni je dejal, da b°d0 vsi parlamentarci iz naše dežele, iz' voljeni na listah KD, angažirani 23 čimprejšnjo ratifikacijo sporazumov, ki so sicer «spet odprli boleče rane»-po drugi strani pa predstavljajo «en0 temeljnih točk italijanske zunanje P0; litike ter pozitivni pogoj za razvoj naše dežele». V nasprotju s Colom jevimi trditvami pa se kandidat Ki» inž. Tombesi na vseh svojih zborovanjih sklicuje na znana stališča P°s ' Bologne ter napoveduje ostro naspr*"
J tevanje osimskim sporazumom.