St 58. Trst, v torek 31. marca 1914. IZHAJA VSAK DAN tali ib nedeljah In pmiii kili ob 5 .. *b pnntdeljkiti ab 9. i|utra|. raaamlčne Alf t. -e prodajajo jo 3 nvft. Oistot.) v mnogih fci&ciisrnuh v Trstu in okolici. Goric*. Kranju, Št. Petru, ?r,>ti.jni, Soiant, Nabrefini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-'jiini. I)uruber?u it»J /ms! ure te ite». po 5 nvć. (10 stot> 0«LA8I BI RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokottf 1 fcotono. CENE: Trgovinski in &!»rtni oglasi po 8 »t. mm. jamrtnice. zahvale, poslanice, ogla.si denarnih zarodov po •O et. mm. Za oglase v ti-kstu lista do 5 vrst 20 K, v*ak» aaduljna vrsta K K. ilali ogla« po 4 stot. beseda, naj. Kanj pa 40 htot. Oglase »prejema Inaeratni oddelek oprave ,Edinosti". — Plaćuje se izključno le opravi „Edinosti". PlaCijivo in telljivo v Trstu. Tečaj XXXIX. čPiNosr Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko. „P cehnorti jt not!" NAROČNINA ZNAŠA sa eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 meneče 6 K; na na- roćbe brez doponlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ar*6m»a n* a»«.ljabo l«a»nj. ..KDIBOBT1" atan*: aa o.lo let« Krao 4 30, ca pol l.l« Ir» S SO. Vsi dopisi naj >e pošiljajo r.a uredn.štvo lista. Nelmko-v »na pisma ae ne »prsjemajo Iti rtkopl«) te a« vraftija. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uprav lista. UREDNIŠTVO: ulica S. Francttco d'Aaal I 20 Izdajite j in odgovr-rni urednik ŠTEFAN «0DI NA. L-.-tnib konzorcij lista „Kdinost*. - Natisnila TIskarna .Kd>« >*t*. vpisana '.»druga z omejenim poroStrotn v Tretu. ulica S. Franccco d' As>isi itev. 20. Poltno-hranllnitnl ratun Itev. 841-652. TELEFON It U-57. BRZOJAVNE VESTI. Avstrija noče Imeti Lovčena? BELORAD 30. (Jzv.) Tukajšnji listi izročajo s Cetinja, da so sc res med Avsiri-jo in Crnogoro vršila pogajanja, da bi Cr-nagora za primerne druge koncesije odstopila Lovčen Avstriji, da pa je črna-gora definitivno odklonila avstrijskv> ponudbo, češ da jej je Lovčen neofehodno potrebna točka. Pogajanja so bila potemtakem popotaoma brezuspešna. DUNAJ 30. (Izv.) Jutrišnji »FVemden-blatt« priobči energičen dementi naše vesti o pogajanjih za Lovčen med Avstrijo in Crnagoro. Tozadevna izjava odločno zatrjuje, -da Avstrija >ni nikdar storila v tem ozira nobenega koraka. Kakor pa ic znano, je diplomatski običaj, da se akcijc, ki so prišle prezgodaj na dan, ali pa ki ostanejo brezuspešne, potem kategorično zanikajo. PARIZ 30. (Izv.) Rimski dopisnik »New Vork Heralda« poroča svojemu listu, da je glede prepustitve Lovčena Avstriji govoril, z neko visoko stoječo italijansko politično osebo, ki je odgovorila na vprašanje, kaj bi storila Italija, ko bi Crnagora hotela odstopiti Lovčen Avstriji, sledeče: »Ne verjamem, da bi bila stvar mogoča. Na vsak način pa bi imela Avstrija sebi nasproti Italijo namesto kraSa Nikole. Avstrija more ponujati kompenzacije, ne vi dim pa ničesar, kar bi moglo Italiji odteh tati dejstvo, da bi Lovčen padel v rake Avstro-Ogrske. Petlndvajsetletnlca doktor*« promoefe naučnega ministra. DUNAJ 30. (Kor.) Naučni minister dr. vit. Hussarek je praznoval danes petin* dvajsetletnico svoje doktorske promocije. Ob tej priliki je sprejel mnogoštevilne čestitke od ministrov, profesorjev itd. Proti Italijanskim nasUstvom v Trstu. BELORAD 30. (Izv.) Včeraj se je vršilo tu zborovanje dijaStva. ki se ga je udeležilo več sto oseb in na katerem je srbsko dijaštvo protestiralo proti italijanskim na-silstvom na tržaški trgovski visoki šoli Revoltelli proti jugoslovanskemu dija-štvu. Med drugimi govorniki je govoril jurist Milan Sokič, ki je črtal položaj Slovencev , Hrvatov in Srbov v Primorju, katere v vedno hujši meri napadajo tripo-litanski italijanski junaki. Zborovanje je sprejelo resolucijo, ki izraža jugoslovanskim dijakom v Trstu simpatije. Tržaškemu političnemu društvu »Edinosti« je poslalo zborovanje brzojavko, ki jo je »Edinost« že priobčila. Po zborovanju je dijaštvo pevajoč hrvatske, slovenske in srbske narodne pesmi demonstriralo za Jugoslovansko edinstvo po mestnih ulicah, kjer jih je občinstvo živahno aklamiralo. HRVATSKI SABOR. Spopad med Frankovci in Milinovcl. ZAGREB 30. (Izv.) V današnji seji se je bavil sabor s poročilom imunitetnega odseka o izročitvi poslanca dr. Hinkoviča sodišču, ker ga je tožil zaradi žaljenja časti izza zloglasnega veleizdajniškega procesa znani sodnik dr. Košutić. Poročevalec Popovič je predlagal, naj se zahteva sodišča odkloni. Nato se je oglasil k besedi frankovec dr. Horvat. Med njegovim govorom je prišlo do silno ostrili spopadov med govornikom in dr. Mile Starce-vičem. V zbornici je nastal velikanski hrup, in Frankovci so navalili z vsemi svojimi silami na Milinovce. Predsednik Medakovič je moral prekiniti sejo in je Šel sam mirit. Posrečilo se mu je, da je ruide-lil razjarjeni bojujoči se stranki. Nato se je seja zopet nadaljevala. Za dr. Sviba m mesta. PRAO A 30. (Izv.) »Narodni Lists < poročajo, da se je justično ministrstvo obrnilo na višje deželno sodišče v Cernovi-cah z vprašanjem, ali bi bila mogoča namestitev dr. Svihe kot sodnika v področju černoviškega višjega deželnega sodišča. Zveza sodnikov v Cernovicah pa se je odločno izrekla ,proti tej nameri in je zato višje deželno sodišče odklonilo ponudbo justičnega ministrstva. Srbsko pristanišče v Solunu. BELORAD 30. (Izv.) Izšla je grška ofi-cijozna vest, ki pravi, da Srbija preveč zahteva za svoje pristanišče v Solunu in da vsled tega grozi nevarnost, da ostanejo vsa tozadevna pogajattia brezuspešna. Vstaja Albancev ns srbskih tleh. BELORAD 30. (Kor.) Kakor poročajo 'listi, je prišlo v srbski vasi Bariji pri Pri-znenu, kjer biva amavtsko pleme Kača-čev, do vstaje. Srbski okrožni načelnik Rakič je bil ranjen in ujet. a so gu pozneje zopet izpustili. Vojaška patrulja je zopet napravila ?ed. Nemčija se opravičuje Rtrtjil. PETROORAD 30. (Izv.) Ruskemu veleposlaniku v Berolinu je izrekla nemška vlada odkrito obžalovanje zaradi postopanja nemSkih policijskih oblasti proti ruskemu kapitanu Pofljakovu, ki so ga v Koliiui aretirali kot dozdevnega tatu, ne da bi mu bila pripustiti policija, da se v svojo obrambo obrne na ruske oblasti. Rusija gradi železnice. PETROORAD 30. (Izv.) Vlada predloži državni dumi še pred veliko nočjo novo vojaško predlogo. V tej novi predlogi je i vsebovanih 30 novih zveznih železnic, ki 1 se zgrade £e tekom tega leta in sicer v ' prvi vrsti iz strategičnih ozirov. Zarota proti kralju Ferdinandu? SOFIJA 30. (Izv.) Uradno se zanika | vest, da bi sc bila razkrila zarota proti kralju Ferdinandu. Protlmadlarske izjave na Romunskem. BUKAREŠT 30. (Izv.) Danes se je vrnilo tu zborovanje takozvane kulturne j lige, ki se je bavilo s položajem Romunov na Ogrskem. Posebno pozornost je 'vzbujalo dejstvo, da se je zborovanja udeležilo velko število častnikov. Med 1 drugimi je govoril general Stoica, ki je ob živahnem odobravanju takole zaključil svoj govor: »Lanjsko leto smo obračunali ; z Bolgari, a v kratkem obračunamo tudi z j Madjari«. Rornunsko-grško-tiirški sporazum. ! BEROL1N 30, (Izv.) »Berliner Tage-blatt« poroča, da je prišel pred kratkim v Carigrad romunski general Coanda, ki ima nalogo ostvariti romunsko-grško-tur-ški sporazum, ki bi naj bil garancija za balkanski mir. ' Napad na trdnjavsko stražo. ! STRASSBURG 30. (Kor.) Ko je v petek ' proti polnoči pozvonil zvonec pri vratih , utrdbe Kirchbach, je šel poveljnik straže, neki vodja 136. pešpolka, misleč, tla se . vrača poveljnik utrdbe iz mesta, odpirat .vrata, je nekdo iz najbližje bližine ustre- PODLISTEK Rdeči mlin* Roman. Spisal Xavler de Montepln. XIII. Izjava. Lascars je dosegel svoj namen pri gospe Andouinovi, ki kar ni mogla najti dovolj besedi, da bi inu izrazila svoje veselje in svojo hvaležnost. — Ah, kako sem vendar nespametna, — je potem nadaljevala, — naša Pavlina sedi sama v sobi in si najbrž ne zna razlagati moje dolge odsotnosti. Hitim k njej. Naj govorim prej jaz sama ž njo. Treba jo je Še zelo čuvati. Razburjenje bi moglo imeti zanjo najhujše posledice. Lascars je počasnih korakov sledil guvernanti. Proti svoji Volji je vendar čutil v srcu nekako ganotje. Bil je sicer pokvarjen do skrajnosti iti najbrž ni bil več zmožen čiste in prave ljubezni: bil pa je nilad, in ganljiva lepota, kakor tudi druge prednosti tega dražestnega otroka so ga silile, da se je zanimal zanj. — Zdi se mi celo, da jo ljubim, — je go- voril sam pri sebi. — Pavlina mi prinese bogastvo in morda mi jo bo mogoče osrečili. Guvernanta je pustila vrata za seboj le priprta, da je mogel Lascars čuti vsako besedo, ki jo je izpregovorila s Pavlino. — Ljubo dete, — je začela, — najbrž si me pogrešala. Bila sem na vrtu. Ko bi bil prišel gospod Lascars, bi bili lahko sli na izprehod ž njim. ._ Jaz si ne želim nikdar nič nemogočega, — je odgovorila Pavlina. — Gospo-da barona Lascarsa najbrž ne bove videli , nikdar več, kajti v najinem žalostnem položaju se mu najina družtta ne more zdeti ■ prijetna. Vendar pa mu ohranim vedno 1 hvaležen spomin za uslugo, ki mi jo je ! storil, in prosila bom boga, da ga osreči, ! kajti zaslužuje, da bi bil srečen. — Pavlina, draga Pavlina, - je zakli-cal Lascars, hitro vstopivši v sobo, napraviti srečnega me morete edino le vi. Nenaden prihod baronov je tako /medel ubožico. da je zajecljala komaj sišno: — Slišal ste torej vse? — Cul sem vse in zahvaljujem ^e vam na kolenih--- — Gospod baron, kaj vendar delate? Klečimo vendar Je pred bogom. lil nanj. Krokija je nalahno oplaznila podčastnika. Ko je le-ta stopil par korakov od vrat dalje, da bi pogledal za napadalcem, je počil drugi strel, ki pa ni zadel podčastnika. Takoj odposlana patrulja ni našla mkogar, ker je bilo preveč temno za zasledovanje. Špijonaia na Nemškem. FRANKOBROD .JO. (Izv.) Iz tajnega urada tukajšnjega poveljnika 18. vojnega zbora je izginila zelo važna listina. Oblast je izvršila več hišnih preiskav, a so bile vse popolnoma brezuspešne. Diplomatske zveze med Grčijo In Bol-gorska ATENE 30. (Kor.) Diplomatske zveze mul Urško in Bolgarsko so se zopet obnovile. Bolgarski poslanik Radev je včeraj dospel semkaj in je posetil danes ministru zunanjih stvari. Rochettova afera. PARIZ 30. (Izv.) Radikalni listi konstatira jo z velikim zadoščenjem, da parlamentarna komisija za preiskavo Ro-chutove afere ni dognala ničesar, kar bi moglo škodovati ugledu Caillau.xa in Mo-nisu. Konservativni listi sicer trdijo, da Je Jattrčs vodil pristransko preiskavo, vendar pa priznavajo, da sta izšla Caillau\ in jVkuiis neotnadeževana iz afere. Kritični pok>2a] na Irskem. LbJNDON 30. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith je naznanil v dana&nii seji poslanike zbornice, da so vojni minister SteJv, vojni maršal French in generalni poročnik E\valt podali svojo demisijo. Ast|ui!h je izjavil, da vlada sprejema demisijo in da on sam prevzame vojno ministrstvo. Nato je Asquit zapustil zbornico ob živahnem odobravanju liberalne stranke. Povoden! na Srbskem. BELORAD 30, (Izv.) Par dni trajajoče neurje je sedaj ponehalo. Donava in Sava ste zopet upadli. Promet na orijentalski železnici, ki je bil več dni ustavljen. Je zopet v polnem tiru, dočim pa na lokalnih železniških progah še vedno počiva. Revolucija v Mehiki. JUAREZ 30. (Kor.) Kakor poročajo iz tabora mehikanskih vstašev, je trajal boj za posest Torreona snoči še dalje. Vstaši se nahajajo sedaj v posesti skoraj vseh postojank. Priznavajo, da so imeli v šestdnevnih bojih 900 mrtvili in ranjenih. Izgube vladnih čet se cenijo na 2000 mož. Ujete častnike ustrele, če ne prisežejo zvestobe vstašem. Bo) za Gorico*). Preteklo nedeljo so bojevali K»riški Slovenci svoj veliki boj; nastopil je za Gorico njen veliki dan, ki naj odloči njeno usodo, ki naj se reši solnčno Gorico njenih škodljivcev. Hud in vroč boj bojujejo naši bratje v Gorici. Kamora, Nemci, Mazzinijanci so si podali roke, da upropastijo one. ki imajo na svojem praporu zapisani besedi: red in pravica! Ne red, ne pravica ne sme zavladati na goriškem mestu, še naprej morata vladati na magistratu krivičnost in nasilje, ker tako lioče kamora, ker tako hočejo Nemci. Ta dopis smo pn ji-li /a ucilclj.sko številko, u ga nismo mogli priobčiti rudi pomanjkanja prostora Ima pa svoju vrednost tudi ši- danes. I'red. — Pavlina, moja boginja ste vi. V vaši moči je, da mi otvorite nebesa ali pa pekel. Pavlina, ljubim vas iz vsega srca in vprašujem vas torej, ali hočete sprejeti mojo roko in me vzeti za svojega zvestega druga za vse svoje življenje. — Vaša žena naj postanem? - je vpra-jšala vsa prestrašena. Lice jej je obledelo | pri teli besedah, zaprla je oči. sc zgrudila na stol in izgubila zavest. — Moj bog, umira! — je zaklical Lascars. — Ne. — je odgovorila guvernanta. — [Onesvestila se je vsled velikega presene-' čenja. Ali vam nisem namignila že poprej. da jej je še treba prizanašati. Nisva ravnala prav. Vi. da sle prehitro skočil v sobo s svojo izjav«); jaz pa, tla sem vam pustila govoriti. Pripraviti bi bila morala Pavlino na nežen način na vse to. Toda zavest se jej gotovo povrne prav kmalu, — Ali pa ste res tako za gotovo prepričana. da se zgodi to? Ko bi umrla, bi bilo j to tudi zame smrt. i Gospod baron, ne napravljajte me ljubosumne. Pavlinine ljubezni mi ne j smete odvzeti. Sedaj pa mi morate usli-sati mojo prošnjo, če vam bo prav še tež-' ja. Odidite. Nocoj vas Pavlina ne sme vi- Bili so sicer časi, ko so se sporni, jati goriški Nemci vzorno upravljanih mest na Nemškem, ko so vehementno obsi jali škandalozno paševanje goriških mednih očetov. Ni še dolgo od tega, ko je klel nemški uradnik mogotce na munic piju, ker je rasla draginja od dne do dne, ker je bila aprovizacija mesta pod kritiko. Takrat so Nemci glasno govorili, da se n: >ra končati to gospodarstvo, takrat so zahtevali Nemci z vso silo konec kamore. Danes pa nastopajo roko v roki z Itali.ani, danes odobravajo gospodarjenje Bombica in njegovih drugov. In vendar je ostalo mestno gospodarstvo isto, in vendar je zabredla Gorica v nove dolgove — ali vse to danes Nemce nič ne briga, ker so za dva mandata prodali svoje opozici-jonalno stališče — za dva mandata so postali zavezniki kamore. heil Oaribaldil Pa četudi je dobila kamora če/ noč prijatelju, četudi so Nemci prestopili v tabor kamore in nehali braniti interese meščanstva — kamora s tem ni rešena. Kakor skala stoje neomajno Slovenci, kakor silen hrast stoji slovenska opozicija. Naj prestopa vse v vrste katuore, Slovenci stoje, da rešijo Gorico, da tudi Gorici nastane lepša doba. Kot branilci meščanstva nastopajo Slovenci, kot čuvgrli mesta so šle slovenske čete na volišče, da treščijo ob tla največje škodljivce mesta. Trdo stopajo slovenski bataljoni, s ponosnim čelom in s samozavestjo, ker sle« herni se zaveda, da bije veliki boj za blagor in čast Gorice, za ugled in prihodnjosf goriške metropole. Razi>oloženjc Je bilo veselo in vroče so bila srca, ker v nedeljo je praznovala Gorica svoj veliki dan —. svoje vstajenje, ker krepko se je postavil Slovenec, da si pribori svoje pravice. Boj je začet, njegov konec je jasen. Kakor je vstal dalmatinski kmet, in se otre-sel jerobstva laških mogotcev, tako vstaja danes slovenski kmet, da pomete S svojimi nasprotniki. Kakor Je po budili bojih zablestela nad dalmatinskimi mesti slovanska trobojniea, tako zaplapola tudi nad Gorico slovenska trobojniea. Boj je začet, nobena sila ga ne ustavi več. Dolgo so gospodovali škodljivci meščanstva, sedaj se bliža konec njihove vlade. Ni bil sicer končan že preteklo nedeljo ves boj, ali začetek je storjen s tako silo, da ni konec niti najmanje dvomljiv. Leta iif leta zatirani narodi v Primorju vstajajo in si priborujejo nazaj svoja mesta. Zader in Gorica spominjata še danes na nekdanjo laško moč, Zader in Gorica pričata danes mogočno o novi silni slovanski sili. Boj je pričet in ne poneha prej, dokler se ne uresniči želja zatiranih, da sprejme Slovenija kot plod dela goriških Slovencev — slovensko Gorico! Vsa Slovenija gleda v Gorico, vsa Slovenija občuduje goriške bojevnike, a ti se zavedajo svojega vzvišenega boja in gredo v boj neustrašeno in nepremagljivo. Naj se združi proti njim vse: slovenska četa ne odneha prej, dokler ne pride tudi na goriškem magistratu slovenski element do svoje veljave! Volitev delegatov za glavni M dežel, urada obtega pokojninskega zavoda. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, so sc v nedeljo, dne 29. t. in., vršile volitve delegatov za glavni zbor dežcluc- deti več, sicer bi se bilo treba bati, da se ponovno onesvesti, kar bi pa znalo imeti zanjo težke posledice. Gospa Andouinova, v resnici zahtevate preveč od mene. Sedaj me gonite iz Pavlinine bližine? To je nezaslišana okrutnost. O ne, gospod baron. Najbolje je tako za vaju oba. Sicer pa bom že govorila za vas, Da, zdi se mi, da je vaša stvar že dobljena takoalitako. Pričakujem vas jutri zjutraj. Lascars je odšel. Bravo! — si je zaklical sam sebi, ko je šel proti svojemu čolnu. — Dobro sem igral, kajti partijo sem dobil. Lepa žena in sijajno imetje! Komaj je odšel Lascars, se je Pavlina zopet osvestila. Vsa zmedena in začudena je pogledala okrog sebe. — Ali sve bili vedno sami? je vprašala. — Kaj te je morda zapustil spomin, ljubo dete? Prav tako se mi zdi, kakor da bi se bila zbudila iz sanj, ali pa morda sanjam še vedno? Ne, Pavlina, ne sanjaš in nekdo je bil v resnici tu, ,j — Kdo pa 't (Dalje.), j Stnu. II. „EDINOST'- št. 58. V Trotu, dne 31 marca 1914. ga urada tržaškega ohčega pokojninskega zav-.Ja za nameščence. Dasiravno obsega i !,ožjc tega deželnega urada Kranjsko, I morsko in Dalmacijo, so bili Slovani i lej v zavodovi upravi brc/ vsakega ; istopstva in vsleil tega tudi brez najma njega vpliva; izid včerajšnjih volitev je i a ustvaril temelj, na katerem ho mogoče speSnejc uveljavljati zahtevo, da se tud i-aši sloji pri upravi zavoda vbo-doče i lerno upoštevajo. Volili -> se v nedeljo delegati ali odposlanci < glavni zbor, in sicer IS delegatov za skrpino služhodajalecv, IS delegatov pa za skupino nameščencev; obe skupini sta por. /.deljeni v tri kategorije: A—D (prosti poklici, kmetijstvo, gozdarstvo), B (industrija in obrt), C (trgovina in promet); r t kategorijo A—D in ji odpadajo po 4 dt. egati v vsaki skupini, kategorija C pa i: '.i v vsaki skupini po in delegatov. Poslovni red tržaškega deželnega urada določa za izvolitev relativno večino glasov, oddanih v dotični kategoriji in skupini; kandidati, kateri dobijo za izvoljenimi delegari največ glasov, so pa izvoljeni za namestnike. 'Značilno je, da so se (udi za te volitve Italijani morali združiti z Nemci, da preprečijo zmago slovanskih kandidatov v tej ali oni skupini; zlasti bi bili slovanski kandid. i prodrli v obeh skupinah kategorije D, da niso Nemci in Italijani mobili. ali svoje skupne sile do zadnjega moža, d; čim je žal na naši strani marsikateri Klas izostal pri volitvi navzlic ponovnim op Miilnom; tudi pri teh volitvah se je pokaz:! >, kako malo zmisla za skupne narodne interese imajo nekateri krogi v slovenski javnosti, katerim je način svetovnega n.v.iranja ali pa dogma o mednarodnosti iiiiiogo večjega pomena negoli razumno uveljavljene praktičnih koristi slo-verisk.i.a naroda. . V sledečem podajamo natančen pregled 0 izidu volitev. A. Skupine službodajaleev. 1. Kategorija A-D. Vpisanih volilcev 605; oddanih glasovnic 44^ (74^). Izvoljeni odposlanci (nem-Sko-itii!ijanska kandidatna lista), 253 glasov: Dr. fidu in Ambrositsch (Nemec), Er-nesto Camus, Dr. Vittorio Ccsciutti, Dr. Edoardo Gasser. Izvoljeni namestniki .(slovenska kandidatna lista), 194 glasov: 'Dr. Maks Obersnet, Trst; Dr. Karel Pod-gornik. Gorica; Dr. Edvard Slavik, Trst; Franc Prime, Trst. (Zaporedba se je za namestnike v zmislu poslovnega reda določila ? žrebom.) 2. K a t c g o r i j a B. Vpisa ili volilcev 33(1; oddanih glasovnic 215 f>5'( ). Izvoljeni odposlanci (nem-ško-itailianska kandidatna lista), 163 glasov: Lcopuldo Brunner, Dr. Carlo Saitz, Maxiini'ian Samassa (Nemec), Ing. Giu-seppe Aletlicovitz. Izvoljeni namestniki (slovam va kandidatna lista), 48 glasov; Josip Lo:ičarič, Ljubljana; Ivan Caharija, Nabrcžia; Ivan Ogrin, Ljubljana; Dra-gotin Hribar, Ljubljana. (Zaporedba se je za namestnike v zmislu poslovnega reda določila /. žrebom). 3, Kategorija C. Vpisanih volilcev 995; oddanih glasovnic 551 ( 5'<). izvoljeni odposlanci (nem-sko-italijanska kandidatna lista), 441» glasov: Gio. i\o Bombig, Gustavo Carmelich, Flvino Drcosši, Br. Giorgio Mami, Kinilio Oblatil, I r. Rodolfo Parisi, Leopoldo Pop-per, Raimund Ranzingcr (Nemec), Giulio 1 romba. Kari Zinncr (Nemec). Izvoljeni namestniki (slovanska kandidatna lista)., I ni Klasov; Ivan Bonač, Ljubljana; Anton Radovič, Nabrcžina; Karel Dvornik, Split Frane Abrani, Trst; Tomaž Gruden, Nabrežina; Fran Hainrihar, Škofja Loka; Iv. Šutej, Jelendol: Ivan Knez, Ljubljana; Fr. Mmelak, Trst; Prane Jurca, Postojna. — (Zaporedba se je za namestnike v zmislu poslovnega reda določila z žrebom). B. Skupine nameščencev. I. K a t e g o r i j a A—D. Vpisanih_volileev 1622; oddanih glasovnic 1259 (77.f>' r >. Izvoljeni odposlanci (nemško-italijanska kandidatna lista). 7()(i glasov: Antonio Braidot, Luduig Sadle-der (NentecV Fmauuele Segre, Andreas \Villisich (Nemec). Izvoljeni namestniki, (slovenska kandidatna lista). 4<>2 495 »v: \nton Prtnik, Trst; Fran Kravos, ' si; Anton Sluga, Trst; Karel Sluga, 1'rst; Karel Tomšič, Postojna. 2. Kate g o r i j a B. # Vpisanili volilcev 1N(i2; oddanih glasovnic 14-H (77.5' <). Izvoljeni odposlanci (prva nemško-italijanska kandidatna lista), S()t» glasov: Franceseo liorri, Ing. Aldo Forti, Pran/, \Vcnzel (Nemec), Giovanni Zottig. izvoljeni namestniki, (druga nemško-italijanska kandidatna lista). 41(1- 415 glasov: Carmello Lucatelli, Kari Schnel-ler (Nemec), Robert Stalil (Nemec) Hrust Zimmermann (Nemec). Slovanska kandidatna lista (Srečko Bartel, Anton Podbr-šček, Josip Durnik, Milan Jenčič) je dobila 142 glasov; Camillus aPinmer (I jubljana) S3 glasov. 3. Kategorija C. Vpisanih volilcev 425(»: oddanih glasovnic 3Idi {72,{y •). Izvoljeni odposlanci (pr- va nemško-italijanska kandidatna li>ia), 2>'n7 glasov: Oiuseppe Angeli, Pietro Lovi. Heinrich Jost (Nemce), Riccardo Marin Levi, Marcello Polli, Arturo Prezioso, Dr. Vittorio Scampicchio, Pino Scrosoppi, Antonio Spon za, Pictro lironi. Izvoljeni namestniki (druga nemško-italijanska kandidatna lista). 747 glasov: Arturo Bona-dei, Otto Brunner (Nemec), Giulio Cana-nifti, Silvio Cocligi. ()s\vald Mamic (Nemec), Carlo Ivancich, Ludv.ig Kirch (Nemec), Marcello Alarass, Otto Schneider (Nemec), Eugcn VVaschek (Nemec). Slovanska kandidatna lista (Vekoslav Chla-dek, Franc Jurca, Albin Pečar. Juraj Pe-lič, Ljubomir Petrič, Alojzij Pirnat, Franc Rus. Ant. Stanislav Sancin, Uumbert Ma-vriu, Josip Šorn) jc dobila 253 glasov. Skupni resultat volitev jc ta, da imajo Italijani 2s in Nemci s delegatov, dočim so namestniki porazdeljeni tako: 22 Slovanom, (> Italijanov in S Nemcev. imel mnogo znancev in stikov. Med udeleženci smo opazili tudi predsednika tia-fega političnega društva, g. dr.a \Vilfana. državna poslanca dr.a O. Rybafa in dr.a (i. Gregorina, deželnega poslanca dr.a l:. Slavika. Zastopana so bila rojanska narodna društva. Vencev je bilo položenih toliko, da jc bil voz pred onim s krsto popolnoma obložen žnjimi. Konsumno društvo v Rojatiu, ki mu je bil pokojnik soustanovitelj in dlje časa tudi odbornik, je razobesilo trobojnico z žalnim znakom in na pol droga. Od hiše žalosti pa do rojan-ske cerkve se je razvil nepregleden sprevod. ki ga je vodil g. župnik Jurizza ob azistenci dveh duhovnikov. Po izvršenih obredih v cerkvi, so poseli v dolgo vrsto kočij oni žalovalni gostje, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti na pokopališče pri Sv. Ani. Cenjenemu in spošto-i vanemu v življenju mu je naša javnost na ; ganljiv način izkazala zadnjo ljubav. ^^^i Viva Gorizia italiana! Z Reke smo pre- I#VIIIQCw VISSlIi 'ieli: S polno pravico vprašujete: In Go- . .i/- • 1-1- «rica je italijanska? Med imeni S italijan- Jmenovania.K nnenoviuijem. objavlje-. skjh kandidatov stc našteli 5 slovcnskih imen. Meni pa zveni po italijanski samo — eno! (In poznam prilično dobro italijanski mm v nedeljskem listu, naj dodamo, kar je zadnjič pomotoma izostalo, da sta bila imenovana računska asistenta gg. Sahar . ,k > T jc M a s s i m o B o n o m i. Dr. m Bicck za računska ohcijala. — Za deti-. nitivne carinske asistente v XI. činovnem razredu so imenovani provizorični carinski asistentje: Frid. Kopulety, Gregor Bizjak. Severin Bensa, Aldo Pizzetti, Ri-hard Chissutti, Nikola Albanese, Marcel Pollovich, Ant. Vidulich, Makso Markeli, Marij Pavlin, Cgid Antonič; in praktikanti Henrik pl. Zuccato, Matej Ladavaz, Karel Vitez, Ivan Keršovani, Peter Jaconcig, Vittorio Paula ni italijansko. Da je gospod Paula od starine Italijan, bil bi Pao I a ali Pa o I i. Paula pa je Pavla, ali še prej: Pauler. Dunajčan izgovarja ta er na koncu tako, da zveni kakor a. Iz Paulerja postaja lahko Paula, a na Dunaju jih je mnogo z imenom Paula. — A C i u f-f a r i n ni nič druzega, nego C u v a r i n (Mladetin, Ivetin, Slabotin). Torej od 8 i™;« »«,.„! ciitrit i/tiroiirtii p««« Moii» kandidatov ostaja neoporečen samo Ita-AWiH Itoiarick * | llian Banom). El deve e,scr vcramen.c Mestni občinski svet ima danes zvečer ob 7.30 svojo sejo. Na dnevnem redu je 15 točk. Za veljavno sklepanje o 4. (ustanovitev občinskega liipotekamega zavoda) in 12. točki (najetje posojila v svrho konsolidacije tekočih občinskih dolgov) jc treba kvalificirane večine. Ce bi se v današnji seji ne izčrpal dnevni red, se bo un bon orno circondft da 7 rinegai! Viva Gorizia italiana! Poškakljite me — bi rekli na Reki —• da se nasmejem! — Fran z' Marseče. Razstava oblek in vezll. Gospoda dr. Jcdlowski in Zlatko Turkovič sta pozvala za danes ob 6 popoldne v društvo »Stross-ma.ver« št. I večje število gospe in gospic radi prireditve razstave po narodnih mo- vršija prihodnja seja jutri, v sredo, dne 1. tivih jzde|anjh ob|ek in vezi!. Razstava se aprl,a• jima prirediti v prostorih »Slov. Čitalnice« Popravljamo. V nedeljski številki se 'v > Nar. domu«, a čisti dobiček je name-nam je na VIII. strani v dr. Rybafevem »jen za slovenske in hrvatske šole v Tr-predavanju o zgodovini slovenskega na- stu. One dame, ki bi želele sodelovati, a roda pripetila pogreška, ki precej moti in radi kratkosti časa niso dobile poziva, so jo popravljamo z letem: Tretji in četrti istotako naprošene, da pridejo na to po-odstavek (od »Ob strankarskih razmerah« svetovanje. do »in hrvaške stranke prava«) naj se ! C. kr. ravnateljstvo drž. policije bi pro-vstavita v deveti odstavek (»V Ljubljani sili da nastavlja na kolodvore ljudi, ki so ni mogla«) za besedami: ». . . in tudi no- biil za vsako službo prej, nego za redarja. 'sposobni za to službo, ne pa takih, ki bi za vsako službo prej, nego za redarja. — benega državnega poslanca.« Italijanska revščina prihaja v resnici že prav do skrajnosti. To naj bi bil narod, ki je sposoben za velika dela, narod, ki naj bi se ponašal s svojimi političnimi, kulturnimi iti gospodarskimi uspehi, ki naj bi bil Zgodilo se tni je, da sem šel dne 26. t. m. ob 2 popoldne po opravkih na državni kolodvor pri sv. Andreju. Ker slučajno nisem našel nekih uradov in nisem vedel, kam bi vzor drugim narodom v njihovem dejanju se obrnil, sem se obrnil do tam stoječega in snovanju! Prošla nedelja jc pokazala, ^"/Ja ter vljudno vprašal za dotične da italijanski narod v našem Primorju do- a mesto odgovora rne je mož na- igrava svojo ulogo, da jo doigrava z veli-1 '["'J1 Poslal, naj si sam iščem urade, kini neuspehom, pravcatim polomom, ita- kjerkoli hočem. Ko sem pa nato neuljud-lijani, ki se toliko bahaja s svojim vse-' n(*t reagiral, se je enostavno obrnil m stranskim nadkriljevanjem svojih sloveti- od5el- I1a Prosimo slavno ravnateljskih, jugoslovanskih sosedov, katere baje s,tvo Policije, naj tam nastavlja ljudi, ki bo-tako neizmerno daleč presegajo v vsakem ™ sposobni za svojo službo v vsakem po-pogledu in zato tudi zahtevajo tu pri nas K,cdu. in med nami nekakega izrednega, privile-| Mladinska enketa. Na sestanku, dne giranega mesta, tisti Italijani so pokazali t. m„ izvoljeni uedeleženci euketc, ki v nedeljo, da sloni vse njihovo javno živ- j naj proučijo vprašanje in izdelajo konkre-Ijenje na tako slabih nogah, da si ga nio-,tnc predloge za prihodnji sestanek, se še rejo vzdrževati edino le še s pomočjo tuj-;enkrat tem potoni vabijo, da pridejo prav cev, ncitalijanskih priseljencev. Pri gor. gotovo točno ob S zvečer dne 2. aprila občinskih volitvah v tretjem razredu jc na posvetovanje v vaditeljsko sobo rešila združeno italijanstvo edino le —j > Tržaškega Sokola . ulica Stadion št. 21 nemška pomoč. Naj bi ne bili laškoliberal- j pritlično. ne kamore volili tudi Nemci, pa bi bila j Pozor. Krasne razglednice o ustoličenju slovenska zmaga gotova stvar. Italijan- koroških knezov je izdala slovenska kršč. stvo se jc rešilo le s pomočjo svojih smrtnih sovražnikov - • Nemcev! O tem ni dvoma. In prav isto se je zgodilo tudi pri volitvah delegatov v glavni odbor občnega pokojninskega zavoda. Tudi tu so se morali Italijani zvezali z Nemci, da so dobili večino v upravi zavoda. Italijani morajo dandanes iskati pomoči. Nemški listič tržaški Triester \Vochenpost . je pisal pred volitvami: Da se prepreči vstop Slovencev v ta zavod, jc prišlo, kakor jc znano, do ncmško-italijanskeg;i volilnega kompromisa . Prišlo je v resnici do kompromisa, ki jc naravnost največji škandal za Italijane, kajti s tem kompromisom so naravnost prodali zavod Nemcem, ki nimajo absolutno nobene pra\icc do njega, ko ni pri nas ne poznamo Nemcev kot naroda, ko nemščina, ki pri nas ni deželni jezik, niti od daleč nima nič opraviti. Samo da Slovencem onemogočijo vstop, so izdali Italijani sami dosedanje svoje takozvano posestno stanje Nemcem, prodali in izdaii Italijanstvo uemštvu! i/, sovraštva do nas Slovencev so postal! Italijani izdajalci svojih lastnih narodnih koristi! Sramota! In to naj bi bi potem ljudje, ki naj b bili drugim vzor! Pogreb pok. I, M. Boleta se jc vršil v Rojanu niinole nedelje popoldne ob ogromni udeležbi žalovalcev iz Rojatia samega in od raznih krajev okolice. \ sprevodu Je bilo tudi mnogo meščanov italijanske narodnosti, kajti pokojnik je bil spoštovan tudi \ italijanskem taboru, kjer je soc. zveza za Koroško. Razglednice so zelo krasno izdelane in predstavljajo ustoličenje koroških knezov. Slika je fotogra-fičen posnetek znamenite zgodovinske slike Joso Ferd. Fromilerja iz I. 1740. Slovnici! kupujte te razglednice v tem jubilejnem letu ustoličenja. Cena komad 12 h, I PO kom. K Hi. Dobijo se: Slovenska kršč. soc. zveza za Koroško v Celovcu, Hotel Trabcsinger. Podružnice društva »Pravnik« v Trstu občni zbor se bo vršil 4, aprila 1^14 ob - zvečer v Slov. Čitalnici (Balkan) s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo pripr. odbora; 2) volitve odbora; 3) razgovor o delavnem programu; 4) slučajnosti. Volitve v istrsko zdravniško zbornico so razpisane na dan 15. aprila t. I. »Duštvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu« vabi na V redni občni zbor, ki se bo vršil dne 5. aprila 1914. ob 10. uri 'dopoldne v prostorih hotela >'Uniou<; v Ljubljani. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika l\. društvenega občnega zbora. 2. Poročilo osrednjega odbora. 3. Poročilo preglednikov. 4. Volitev osrednjega odbora in preglednikov za društveno leto 1914. 5, Referati: a) Dr. Politeo: o organizaciji; b) Hiter: o vzorni praginatiki. (>. Slučajnosti. — Op. Krajevne skupine se v smislu 22. društvenih pravil pozivajo, naj naznanijo podpisanemu odboru delegate za gornji občni zbor. Osrednji odbor. Opomba. S posvetovalno in glasovalno pravico se udeleže občnega zbora: a) delegati, b) osrednji odbor, (točka 21. drustv. pravil); drugi društveni člani imajo zgolj posvetovalno pravico. — Občni zbor je sklepčen, ako zastopajo navzoči delegati vsaj eno tretjino vseh rednih članov. — O predlogih, ki niso v zvezi z objavljenim dnevnim redom, se sme sklepati le, ako so bili sporočeni osrednjemu odboru vsaj S dni pred občnim zborom, ali ako se jim na občnem zboru pripozna nujnost z dvetretjinsko večino glasov (§. 25. društv. pravil). TrMa mola kroniko. Trst, 30. marca. Vlomi in tatvine, Marija Piterijeva stanuje na Istrski cesti št. 10. Včeraj opoldne pa jc šla za par ur z doma, a v tistem času so neznani zlikovci ulomili vrata v njeno stanovanje ter ji iz odprte omare ukradli srebrno uro, kukalo, britev, tobačnico in več kosov perila, v skupni vrednosti nad 25 kron. — V ul. Sedmih studencev št. II ima čevljar Feliks Turri svojo delavnico. TUrri je včeraj ob tričetrt na eno zaprl delavnico in šel obedovat. Ko pa je prišel o po-lidveh zopet delat, je opazil, da so bila vrata delavnice ulomijena in da mu je nekdo ukradel zlato urno verižico, ki jo jc pustil pri telovniku, ki je visel na obešalniku. O tatu ni bilo nikake sledi. Telesna po&kodba. Ob 1 ponoči jc bil aretiran pri Lloydu nameščeni natakar Ivan Fabretto iz Umaga, ker je v ul. Ca-vana precej težko ranil z nožem nekega Vukasoviča, s katerim se je malo prej prepiral v neki gostilni v ul. Starega lazareta. Vukasoviča je obvezal zdravnik rešilne postaje, Fabretta pa so odpeljali v zapor. Zaradi suknje. Maks Miilier, star 21 let, rodom iz Ljubljane, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi, Je bil aretiran, ker jc z nekim ponarejenim listkom prišel k ženi nekega Ivana Cerneta in z onim listkom izmami! od nje zimsko suknjo njenega moža, vredno 40 K. Prodal pa je potem suknjo za 1 K 80 v. Nasilni tat. Komaj 15 letni deček Martin Lupus, ki je uslužben na Lloydovem par-niku »Gablonzu«, je šel predsnočnjim po ulici Sanita. Kar naenkrat je skočil k nJemu neki neznanec in mu šiloma vzel tobačnico, v kateri je imel deček ves svoj prihranek od zaslužka: 1 angleško liro, 23 kron in 11 rupij. Lupus je ovadil tatvino policiji in le-ta je kmalu imela tatu v svojih rokah.Bil pa je to 18 letni Elija Frausin. rodom iz Miij. Ukradeni denar so še našli pri njem. Na Dunaju poneverba, v Trstu aretacija. Rupert Kablika, star 21 let, je bil nameščen pri dunajski tvrdki Leopold Mohrcr. Prošli teden je Kablika inkasira! za tvrdko znesek 1200 K, ki ga pa ni izročil tvrdki, temveč izginil žnjim z Dunaja. Ko je tvrd-ka izvedela za poneverbo, je nekoliko natančneje preiskala Kablikovo delovanje in jc našla, da jej je Kablika ukradel raznega blaga v vrednosti NOO K. Dunajska policija je izdala za pobeglim Kablikom tiralnico. Izvedelo se je, da je Kablika pobegnil s svojim IHIetnim bratom Otonom, ki jc bil nameščen kot sluga pri neki dunajski tvrdki, in 19letnim natakarjem Franom Gru-pezno. I Jo Modlinga so se peljali z avtomobilom, potem pa z brzovlakom v Trst. Vsi trije so se nastavili v Trstu v hotelu »Central«, kjer jih jc danes zjutraj tudi aretirala policija. Pri Kabliku so našli še 444 K denarja; njegov brat Oton jc ime! 90 K, Grupez pa 25 K. Težka telesna poškodba. V kavarni Tri-este« v ul. sv. Mavricija sta se nahajala med drugimi gosti tudi 32lctni kovač Alojzij Picco, rodom iz Vicenze, stanujoč v ul. Riborgo št. 6, in neki Filip Pelizzon s svojim sinom in 4 Furlani. Končno, ko sta sc nazmerjala dovolj, sta sc spoprijela in konec je bil, da jc dobil Picco od Pelizzona štiri suukc z nožičem, katerih.eden mu ie predrl pljuča. Peccota so odpeljali v bolnišnico, dočim pa jc napadalec pobegnil. Rana Peccotova jc bila tako težka, da jc med potom v bolnišnico omedlel. Pozno ponoči so aretirali Pelizzona in njegovega sina. Porotno soSIšcb. Konkurz »Agro-Alcrkurja« pred sodiščem. Včeraj >e je začela pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava proti dr. Qre-gorju Ž c rj a v n, odvet. kandidatu v Gorici, Ivami Rožni anu, bivšemu ravnatelju Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Otonu B a y r u. ravnatelju Kmet- v b t n c L? f*>f U A j n A »C .•"•••.» SPORiTELO PODRUŽNICA v TRS!W vift Cel Poutu.ro»co '>.---ffnovft lf. Vloge na kdr-^cvO') /M 01 Bo odjOTfll ;n m ivkoti ručun" 4* 4 ;0 im IM. Stalne \Ioge In vloge m tekočem računa :: po u- i; woru jhju - i.^iSt n. 7AD1JE li K&VCIJE — HENJALNICA. a;e S. -1* V, do, „.^05» V Tnstu dne 31. marca 1914 I. c posojilnice« v Ljubljani, Gabrijelu Co-j enu, trgovcu v Trstu, in Josipa Le-. n a r č i C u, tovarnarju na Verdu, ki sn ob-1 V nedeljo, dne 5. aprila, ob 8.15 zvečer toženi, da so kot člani načelstva »Auro-: b e n e f i č n a p r e d s t a v a režiserja Merkurja-, Cohen pa kot vodja tržaške! IrtclD. ™di al% podružnice, zakrivili konkurz te zadruge, j JUbIPA UrLAlvA. Cohen pa se posebej, da je obrezuspešil i Igrala se bo krasna zgodovinska narodna izterjanje terjatev zadruge in si prilastil igra s petjem: „EDINOST4 St. suau IL L Slovensko iledollile v Trstu. K 15JO.74 od tržaške podružnice mu zaupanega denarja. Senatu predseduje sod. svet. Milčinski. dr. Žerjava in Cohena brani dr. Josip Mandič. Bayra dr. Pire, Lenarčiča dr. Tekavčič. državno pravdništvo zastopa drž. pravdnik dr. Ncupcrger: dr. Sch\vei-tzer zastopa »Elizabetni mlin« v Budimpešti. dr. Sajovic konkurzni sklad, dr. Tavčar pa »Zvezo slovenskih zadrug- . Iz obtožnice, ki je zelo obširna, priobčimo najvažnejše jutri. Razprava, o kateri bomo poročali glavne točke vsak dan, bo trajala najbrž celih 14 dni. Dragoceni praški. Včeraj sta sedela na zatožni klopi pred porotniki 4nletni Leopold Tuchtan, kemični asistent, doma z Reke, in 51 letni trgovec Anton Sullich, doma iz Trsta. Prvi je obtožen zločina tatvine, a drugi sokrivde v istem zločinu. Razpravi je predsedoval višjesodni svetnik dr. Andricli, a votanta sta bila dežcl-itosodni svetnik bar. Farloglia in sodnik dr. Janchi. Obtožbo je vzdrževal sam prvi državni pravdnik, dvorni svetnik dr. Zen-covich. a oškodovano tvrdko Bccker in Ci., je kakor civilno stranko zastopal dr. Barich, Obtoženca Tuchtana je branil dr. Robba. a obtoženca Sullicha dr. Mussafia. Tuchtanova historija je precej sherlok-liolmska. On je bil namreč kemični asistent v neki tovarni za čiščenje plemenitih kovin v Ncwarku v severni Ameriki. Tovarna je last tvrdkc Decker in Ci., a glavni kemik v tej tovarni je gospod Zimmer-mann. dočiin je bil Tuchtan njegov pomočnik ter je imel 27 dolarjev tedenske plače. V tovarni so se topile in čistile najpleme-nitejše kovine, kakor zlato, platin, iridij in (ismij. Tuchtan je bil tam v službi 7 let. One 14. majnika I. I. je pa nenadoma, ne da bi bil prej odpovedal službo, zapustil Ameriko in se vrnil v Evropo, in sicer v Trst. 1 Sedaj pričenja drugo poglavje te historije. v katerem nastopa nova oseba: Anton Sullich. Meseca junija 1.1. je ta poslednji ponudil na prodaj tvrdki Heraus v Ha-tiau precejšnjo množino zlata, platina, iri-df./a in osmija v prahu. Bilo je iOH.6 gr zlata. 305.4 gr iridija, 400.2 gr platina in Haron Fran Trenk In njegovi pandurjl. Upamo, da naše gledališko občinstvo pri tej predstavi napolni našo gledališko dvorano, kajti to je tudi poslednja predstava v tej sezoni. Vstopnice se dobivajo pri gledališki blagajni v Narodnem Domu. Z nedeljsko večernjo predstavo se je poslovila od našega odra ga. Mitro v i-č e v a, dobra igralka, ki jo je občinstvo tekom sezone prav rado odlikovalo z zasluženim priznanjem in prav tako tudi ob njenem slovesu. V priznanje njenega hvalevrednega delovanja na našem odru je bil izročen ge. Mitrovičcvi prav lep šopek, potem servis in srebrna denarnica. Igrala se je »V plamenih revolucije« in sicer prav dobro ter gre vsa čast zlasti ge. Mitrovičcvi in g. Toplaku. Društvene vesti. Podružnici CMD v Kolonjl so darovali: dr. Just Pertot 20,— K, gdča Bune 5 K, ga Brinšek 5 K, gc Košci 2 K, gg. Turk 1.36, I. Pegan I K. Fran Juretič 80 v. Ana Brimšek 72 v. Na zadnjem občnem zboru se je nabralo 4.90 K. Vsem cenj. darovalcem in darovalkam najprisrčnejša hvala. CMD na Delvederlu priredi prih. nedeljo ob 10 predp. v veliki dvorani Narodnega doma predavanje: »Gosposvet-sko polje. Ob 500 letnici zadnjega ustoličenja Koroških vojvod«. Vstopnina 20 v, za dijake 10 v. Slovenci, posetite v velikem številu imenovano predavanje, da se seznanite z onimi časi, v katerih je bil Slovenec še gospodar na svoji znmlji. — Agitirajte med tovariši in mladino za čim večjo udeležbo. Telovadno društvo »Sokol« v Barkov-l]ah naznanja, da se vrši pričenši s sredo, 1. aprila, telovadba naraščaja na letnem telovadišču, in sicer ob sredah in sobotah za deklice od 3—4, za dečke od 4 in pol do 5 in pol. — Društvo priredi dne 2, tnaja družinski večer z raznovrstnim sporedom, med drugimi tudi ena točka telovadbe. — Društvena javna telovadba se bo vršila dne 2. avgusta. Prosimo bratska društva, da se pri določitvi datumov svojih prireditev ozirajo na to. Telovadno društvo »Sokol« v Trstu. Danes ob osmih zvečer odborova seja v 3.8 gr osmija" kar je bilo vse Skupaj vred-! sobi vaditeljskega zbora. Starosta, no preko 7500 kron. Ko se je pozneje po- Za podružnico CMD v Dekanih daruje izvedelo, kako je prišel Sullich do teh dra- v spomin pok. učitelja Kurcta, Karel Si-gocciiih kovin, se je izvedelo, da stanuje škovič v Crnemkalu K 5. — Denar liram pri njem v Trstu oni Tuchtan, ki je tako ■ uprava. nenadno in brez odpovedi zapustil službo j Pevski zbor društva »Kolo« v Trstu, pri tvrdki Becker v Ameriki, katera tvrd-1 Ker je g. pevovodja danes nujno zadržan, ka sc bavi ravno s čiščenjem tacih kovin. | bo pevska vaja mesto danes jutri, sredo, A če bi to ne bilo zadostovalo, so še po-1 zvečer ob 8 in pol. Torej vsi v sredo. znavatelji izjavili, da so oni praški drago-1— ■ — ■ - cenih kovin ki jih je Sullich ponujal na j Zdravjjjščni zdravnik v Marijinih Va-prodaj, produkt tvrdkc Becker in Ci. [rj|l precizira svojo dolgoletno izkušnjo z Vsled tega sta bila Tuchtan in Sullich |bolniki vseh stanov v sledečih stavkih: L aretirana, a dočim je ostal Tuchtan vesiOd vseh odvajalnih sredstev, ki sem jih čas \ preiskovalnem zaporu, je bil Sullich J tu poskušava!, se je izkazala kakor naj-izpuščen pogojno v svobodo. j boljša naravna kisla voda »Hunyadi ,|a- i ['roti obema obtožencema je bila raz-j nos«. 2. Ista ni i.ovzroeila nikakega Sčipa-Pisana in jc bila tudi že pričela razprava »i« v želodcu al. paRuvanju, ampak e pred sena oni deželnega sodišča dne 20. : učinkovalo brez vsakih bolečin. 3. I udi oktobra I I., a tedaj se Je oni senat pro- pri daljši uporab, m izgubila svojemoč, glasi' nekon petenten ter predal vso stvar n n povzročila redno uporabo 4. Po. do-ptciskovalnemu sodniku, češ, da spada v = končanem zdravljenju v Marij n i V li L«,.«hp« nnrntniicnv sem dosegel z kislo vodo »Hun> adi Janos. izborne uspehe, s tem. da je jamčila ista dobre uspehe zdravljenja v Marijinih Varili. konipetenco porotnikov. Obtoženec Tuchtan jc trdil, da je popolnoma nedolžen. On ni ničesar ukradel. Zapustil je službo pri tvrdki Bccker v Ameriki, ker je bil našel drugo, boljšo ; službo. S Sullicheni ni nikdar govoril o « dragocenih kovinah. Našel jc takoj odgo-1. . V1 . .. .. vor na vsako, kakršno si bodi vprašanje. lf f1"* Zt^^L^l Prisotnosti duha mu nikakor ne manjka. fl° ■le(J,» ,,CJ T^ober Wk ; abi „Emuliij ji že ?eč d'Kitletij izborno Scott" krepilo, khtera ki po- \sc drugačen vtis je napravljal obtože- bpešuje tek. Nasprotno cd navadnega ribjega * Sullich: odgovarjal jc tiho, inalomar- ^ lttrncgH olj« je „Emulzija Scott" okusuH in labko prtbavra, lie no; zdelo sc je skoraj, da je v zadregi z odgovori. Vendar so pa bili njegovi odgo- «« vori strogo konsekventni. On je odločno - L-tajil, da bi bil dobil one praške dragocenih kovin od Tuchtana. Da, niti pokazal jili ni Ttic!::aiiu, dasiravno je bil Tuchtan tedaj pri niein in dasiravno jc on vedel, da sc _ ____ Tuc :an razume na take stvari. Njemu jc ^onfl§u nciznuine korinti, tilik'> otrokom ko one : -aške prodal neki neznan gospod, ki jikftr 0đraslim. I^t.i i« sestavljena i: uspefinih sc je njemu predstavil ljakor profesor iz Ur hC i,,]].„ ZKuŽiva ioleti in pozimi IftVO OKUŠI1H 111 ti.ko, da up dela težkoč nikomur, ^Eoulzvja Scott" kiepča organizem in vzbu*,a i-toOasno nnru\no potrebo hrane, v-led čosiir *adobijo tudi ravi.diiR jedi izboren t^ku^. „Emul zja Scutt" iz libi• R« jetrnega olju Rusije. 7:\ praške jc on dal onemu »pro-ic.v^riu iz Rusije« 4,500 kron. Tuchtan pa ni -vi glede teh praškov prav nič opraviti. ^išan jc bil na to g. Zimmermann, .i kemik tovarne Becker iu Ci. v Ne-.11 v severni Ameriki, ki je trdil, da se praških, to je na onih kovinah ta-izna, da so izšle iz tovarne Becker Takih tovaren je le osem na vsem a v produktu vsake se pozna razli- ' /-a Rlav \\ a " na koj , in Ci. svetu . . ........... ka. i iča jc dalje povedal, da je imel ob-tt>'.\ic Tuchtan mnogo prilike prilastiti Si one kovine, ker je ravno pri njem Prui - užival popolno zaupanje. Cf-nh orlff'unlrii mekteulci h« »j J bW Vrth lekarna1 Kro:i 2'50- Ako «e poMjo 5Q «*•»«•» V /nun/Hh tvrdu .Scott «M B.wue l« m. D 11 111 1) u** t' r c.l» Uj pimti sklicuje os t« ogla* pu*. iino potom ene tamnu n ilcer _ «».nw enkrat ateklen ro emulzije ,.r$c;.tf t% jmj»«£u^ujo U Nova slovenska čevljarmca maa% ER 4\*-A A 9 A!'1 Tvsiu, u ica v Fa net) o o Sprejemajo sn nnr"«!tl;< po tner! za v-ako-vrstne oblike, tako ;inierik . an^leSko in druge. Sprejemajo se tudi vsako v r-In d poj»rave po _ zmernih Ženah. - - - DKLO SOLIDNO- - Velezaloga kolonijalnoga in špecerijskega blaga, deželnih pridelkov . TRUDEN - TRST Klva Grumula St 12. - Teleron St. 2:U lu 1615. Glavna zaloga in samoprodaja moke mlina „Luisen" tf Budimpešti. Brzojavi: TRUDEN — TRST. Bmsa Mnenje gospodo Dr.o N. Deuletlon-o o Carigradu Goap. J. SERRA VALLO Trst Rabil sem Vnit- ŽELEZNATO KINA-VINO SERRA VALLO (Vino di China Ferruginoso Scrraualio) za več mojih bolnikov in priznajem ga v vsakem slučaju kakor izvrstno in vspešno zdravilo, tako, da ne bi mogel biti brez njega. Carigrad, dne 3. decembra 1909. DOKTOR DEWLETIAN. TržnJkn posojilnica in hranilnico regisfrevina zalnu i minil ponltvn vabi na ki se bo vršil v sredo. I. aprila 1)M il IV. min i uliti Im rani v lastil lili (Maiia lilla tatma itii. 2.) DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potr jen je letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi.") 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. TRST, dne 28. marca 1914. NAČELNIŠTVO: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 49 zadr. pravil, se vrši drugi v nedeljo, dne 19. aprila t. I. ob 10. uri pred-poludne z istem dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem Številu zadružnikov. ") .r»0. Vsak zadružnik sme nri ohCnem /.boru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni /.bor ne more precej sklepati, ampak le odloČi. <"-e se sploh vzamejo v pretres, ali Ce se morajo izročiti posebnemu odseku. ali nadzorstvu sli pa načelstvu. da se o njib poroča v bodočem občnem /boru. Ti predlogi sej mornjo postaviti na dnevni red bodočega občnega; zboru. m ZDRAVNIK Dr. D. •pMUattrt v aotnuta Mml ii dtUik (filo to mm) ordlnaji m nojem ttanmmnja v Ceno It 12 •d HI* 4o I1A ta od «VI U I«* CKLBPOV 177/ IV. Alojzi) Boik Trat ul* Belvedere 3, Tel 342R.VU1. Mno ddikotes, kolonl]alnega blaga In ]e»t»in vseh vrtt. — Blago vedno sveže In prve vrele. — RatpoSlila te tudi po polti In dostavlja na dom. V trgovini olja IVAN BIAGGINI" ¥ Trstu, ulica CMuli« 23 se vdobi; CVEBA po kron 1*44 klgr. OREHI prve vrste. SUHO SADJE in drugo. Postrežba tolna in nadom J PO TATVINI NOVI DONODI. Prodajalna zgotovljenih oblek sa gospO In otroka tar parila Trst, ulico Componlle it. 21. - Podružnico v NUu Korzo it 10. MARCO CONFORTI Hlu/.e po K J-5 -7-10 in 13. modre obleke po K 20, 9a* 30, 32, 40« 46, 43« 30, ropo kratke in dolce v vseh modernih barvah po K 20, 24, 2«, 23, 30, 32. Fino ženske srajce s trakom ali brez istega _ 3 kosi K 3-30, Spodnja krilu fm* j/ oli,ve v četrtek, skega pomena za nas. t Laškim staršem svetujemo, da malo Skupina c. kr. glavnih skladišč, ima v bolj varujejo svojo mbdino pred škodlii-sredo, dne 1. aprila t. I., ob 7 zvečer javni v,mi Ypl,V1 kamoraškega duha. Ncser->hod v prostorih, Zadrižne gos lne čla jetno, kako prosto in nov NDO., ulica Commerciaie št. 7. Na P« " '^h laška mladina. Otroci še-dnevnem redu je kot prva točka odgovor st,ll Ie aio a" ravnateljstva c. kr. glavnih sMadlšč, na ycda čud"0' č.e n, m m našo spomenico, ki je bila svoječasno vlo- jf*™ žena pri ravnateljstvu. Tovariši delavci,-pol,t,ke' t0 nai uvažu'c'° ^k« stars.! udeležite se v polnem številu tega shoda,- Ušaj mora Interveniral, je klical neki ki je velike važnosti za delavce v prosti aretiran Italijan. Malo b< :jsega zagovorni-luki.. ka bi se pa že lahko izbral. Saj Je menda , Deželni odbor. V četrtek zadnja seja laško-neinSki Clorici znano dii nlen hred občnim ?hr»rn.n i državni poslanec še ni odprl v parlamen- prtu oocnim /.uOrotn. j tu u ]{Vee|emu da je v parlamentarni Na nedeljskem volilnem shodu je bila restavragjjj naročil vrček pivc. Vsa čast sprejeta od volilnega odbora predložena ,ancu ka,nore! kandidatna lista. Vršila sc c tudi živahna „ian ifflnhni nrav debata, ki so se je udeležili poleg predsed-; lVs,ed ^da volltev mso ah ani prav nika shoda tov. Pečarja sledeči tovariši:1 Brandner ^tnk PnlariČ Petrtt Prevare kom zv,žKat« 'aškl trgovci se pa uojc OMnizborbo v neto.' ' * i ?">»««•. W* p» ««* * P»r ,akl" zn,al! --i— i In (jonca je slovenska. I Pri volitvah v gostllničarsko zadrugo 1 so Slovenci vsled medsebojnih neumest-ki nih prepirov, propadli. Izvoljeni so kot odborniki: Vecliiet Josip, Podgrivtc Jakob. Kocjančič Andrej in Lutman Adolf, za namestnika pa Bratos Jakob. Za enega odbornika in namestnika sc bo vršila ožja volitev. Porotno zasedanje. Za predsednika porotnega senata je določen dvorni svetnik Cazafura, za votanta pa svetnika Stepan-čič in Leoncellis. Porotne razprave so določene sledeče: 31. t. m. proti odgovornemu uredniku »Novega časa« vsled razžaljenja časti; 1. aprila proti Francetu Prezeljnu radi uboja in javnega uasilstva; 3. aprila proti odgovornemu uredniku »Soče« vsled razžaljenja časti; 4. aprila proti Neži Leban radi detomora. Vesti iz fioittke. Slovenski kandidati za II. razred, volj v četrtek 2. aprila, so: . Bežek Viktor, c. kr. ravnatelj, * dr. Dereanl Ernest, zdravnik, „ Dotnlnko Viljem, ravnatelj v p. Ernello Ernst, trgovec, Fon Josip, državni poslanec, Hrovatin Sikst, poštni oficial, dr. Podgornlk Karel, odvetnik, dr. Vošnjak Bogomil, vseuč. docent. ~ Laški kandidati za II. razred so: Dr. Vit. Ceščut, P. Cristofoletti, F. Ribi, R. Tve-dreg, dr. C. Thomann, D. Ušaj in Nemca učitelj Josip Straberger in upokojeni vad-niški učitelj Ludvik Dittrich. Živela laška Gorica! Poulični napadi na Slovence. Močni oddelki policije in številni okoličani: to pač ni dopuščalo nobenih večjili laških demonstracij. Zato so tudi opustili kamoraški ju- lz Nabrežlne. Kakor je znano čitaliem »Edinosti«, pobira na Goriškem finčna u-naki vsako večje proslavljanje »laške« rava Mž|tniiio vina in mesa. Nimamo se tu zmage. Ali navdušenje Je moralo udariti v '[^režini nič pritoževati proti poštena dan, in če je bila lepa manifestacija ne- „anju na§jh finačnih organov glede pre- mogoča, se je pa uveljavljalo junaštvo po receptu junakov z Revoltclle ter raznih temnih ulic v Trstu. Ce je šel po osamljeni ulici Slovenec, tedaj se je razvnel pogum sinov kamore, da so dvignili pesti in zahrbtno udarili po osamljenih Slovencih. Od vseh strani nam prihajajo poročila o laškem divjaštvu, o takih napadih na blo-vencc. V resnici ne pojmujemo, kako so bili mogoči ti napadi, ko je bila policija tako pomnožena in ko so stražniki vestno vršili svojo dolžnost. Dogodki so morali biti naravnost organizirani, ker drugače bi gotovo ne bilo toliko napadov. Kot prvi »junak«, ki je proslavljal laško-nemški značaj Gorice, se je izkazal pred ziranja in zapostavljanja slovenskega jezika, razen proti nekemu Maunču, ki je doma od nekod iz mariborske okolice, torej iz slovenskega kraja, ki pa prav rad nemškutari. Sicer govori, kadar je prisiljen, slovenski ali ako le more, vsiljuje v bolete in pregledne pole svojo blaženo nemščino, ter inisli, da se moramo hočeš nočeš privaditi temu. Ah mar misli, da je nemščina na Goriškem deželni jezik i Ne tega se mu ni treba domišljati, ker na naših tleh smo mi gospodarji, in se ne damo žaliti. On se mora po nas davkopla-čevalcih ravnati. Prosi sc c. kr. finančna oblast da tega gospoda primerno pouu Vse hvale vreden je slovenski restavre- sednlk Mazzlniancev, mesar Ortall. Ko se ter na kolodvoru v i ržiču. Ima namreč je vračal po Raštclju okoli pol treh popol-Jv svoji restavraciji na kolodvoru na vsaki dne neki dcvetnajstletni fant domov v Aj- mizi po eno škatljo Leginlh užigahc. Res, šcvico, so ga naenkrat napadli Ortali in! naroden človek, zato tržiški Slovenci m njegovi drugi in fant bi čisto gotovo oble- potniki, podpirajte zavedno slovenskega žal pred dokazi »laške kulture«, če ga ne jestavraterja na Tržiškem kolodvoru, da ni bil rešil neki slučajno mimoidoči slov. uorenjak. Neverjetno, da cclo ob belem dnevu ni varen Slovenec pred laškimi napadi! Zahtevamo, da prepreči policijsko ravnateljstvo slična divjaštva! Drug napad so občutili fantje iz Mirna, ko so se vračali domov po ulici Dogana. Napadla jih je večja tolpa Italijanov, vnel te jo hud boj. Cisto po nepotrebnem je tudi interveniral neki mestni stražnik, ki je potegnil sabljo in aretiral nekega fanta. Pa na policiji so fanta takoj izpustili, ker plč ni bilo nobenega vzroka nastopati nroti njemu. Dasiravno je bilo le šest slo-'^kih fantov proti množici Italijanov, lar tii njihov napad rodil zaželjenega i...i>eha. Slovenska |)est pač ni od muh. k a večer, okoli poldevetili so napadli i demonstranti na ulici Corso Verdi slovenskega odvetniškega koncipijenta dr. L u c e T r e o t a, ko se je vračal v spremstvu nekega novodošlega znanca s Kolodvora. Po/ovarjal se jc ž njim slovensko, ko pa je zaslišala tolpa kakih dvajset Ita lijanov slovensko govorico, se je nakrat vrgla na dr. Treota in njegovega spremljevalca. S palicami so napadli nič sluteča Slovenca, da je padel dr. Treo na tla, izgubil ščipalnik, da je bil čisto brez moči. Tedaj je še le zadivjala mafia in začela vati svoj vzvišeni poklic. Toda — bilo je že prepozno. Kruta sušica je že preveč napredovala. Ni bilo več rešitve. Mu/ v najboljši dobi, poln idealov, vneme, najplemenitijih namenov le moral v lepi pomladi leči v grob. Ob njegovem grobu smo zaplakali vsi. ki smo ga poznali. Naj počiva v miru. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Prosek, Kontovelj in Zgonik ima svoj redni občni zbor dne 5. aprila ob 1. uri pop. v prostorih gospodarskega društva na Prošeku. Vabljeni so vsi zavedni Slovenci Prošeka, Kontovelja in Zgonika, da prihite na to zborovanje. DAROir Podpornemu društvu za slovenske vi-sokošolce na Dunaju so v času od 6. febr. do 23. marca 1914 darovali: WH) K: Deželni odbor kranjski; 100 K: Posojilnica v Mariboru; j>o 20 K: Josip Dobida, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani, Okrajni odbor Ormož in Posojilnica v Gornji Radgoni; 15 K: Posojilnica v Framu; 14 K: Profesorski zbor gimnazije v Kranju; po 10 K: Dr. Aleksander vitez Gorup pl. Slavinjski na Reki, Dušan Vilhar, lesni trgovec na Reki, Josip Premrou, lesni trgovec na Reki, M. U. Dr. J. Demšar v Ljubljani, Josip Žužek, c. kr. nadinženir v Gorici, Josip Pauer v Braslovčah, lekarnar Pic-coli, c. in kr. dv. zal. v Ljubljani, Ivan Sepić, Konjice, Dr. Leopold Poljanec, c. kr. prof., Krčevina pri Mariboru, Županstvo Št. Peter na Krasu, Peter Zink, c. kr. okrajni sodnik v Srstu, t □ Ah h . 200-300 I HALI OGLASI m rafiona|o po 4 utot. besedo. M ustno t Ukan« besed« M r* _ tanajo tokrat v »i. Najaaiija ||||lfc pri*Hbln» ta«*» 40 utoUnk liiiiii mleka dnevno, planinskega dobro takoj masten UvUU I panteli/irune^a imam proti pogodbi j najceneje r.a oddati, kakor tudi fin polno-fen hir, — Ivan Vidmar, Črnivrh nad Idrijo (»15) r.AfHIllll PoleK B^'hinj^kiRa Jezera. z vet m>-IaUJIIIIIU nami, vso opravo prav ugodna za le-tovi&čerje kakor tudi za Vilo se prav po ugodni ceni takoj proda. Pojasnila daje posestnik I. Logar P. Goije pri Bledu._________(316) DVAfVfff He vs'ei' dru/inskih razmer hiša v bliiini rlOuD Bairiera, 2 minuti od tramviiju. Dohodek lHoO. Cena K 14.50(1 Molino a vento 70, Ziberna. ___________________(317) UmlllH ynn razpisuje sluMto kapelnika, na-UOUUU nilUi Stop tako) Ponudbe nu naslov „Godba NDO.' Tnt nlica Induntvia 10 (.Jadran). ______(318) v najboljšem stanu se proda za vsako ceno. Ulica Alf,eri 17 IV, Bou-IIk_(31») KOlO fnuliafk mKa • po J&ko nizki ceni proda mi* Spalne SODB • zar Anton M i hali 6, ulica Cristoff>ro Cancellicri štv. 08, stanovanje; ulica deli' laUiaJO, J^nadstropje.__208 gospodična z nekaj sto kron kavcije /. dobrimi priporočili želi stopiti kot voditeljic Z6 let stara ter inozemsko prakso, Zeli stopiti kot voditeljica kako podružnice, papirne, modne, ali galanterijske stroke. Prevzame tudi ev na ratun. Govori laško, neinfiko in slovensko. — Cenjene ponudbe naj so blagovolijo poslati na Inseratni oddelek Kdinosti pod Šifro .Spljit «tv. II08-. 308 $0. JOKOM lil Si: como atv. 17 - UHATA bOSIC. 172 bo lahko v kratkem kaj daroval za Lcko nazionale. Iz Nabrežlne. Redni občni zbor naše »Javne ljudske knjižnice« se bo vršil v nedeljo dne 19. aprila 1914 ob 1. uri po-poludne v dvorani gosp. Frana Grudna z dnevnim redom: poročilo predsednika, blagajnika, tajnika, knjižničarja in kontrolnega odseka, volitev odbora, volitev nadzorovanega odbora, slučajnosti. Iz Gorice. Smrt jiosezn neusmiljeno s svojo koso v vrste učiteljstva in kosi ~ najboljše. Ali to pot ie naša bol še posebno žgoča, ker nam je vzela smrt cvet življenja — nadebudnega in umogoobetajočega življenja. V mladosti 24 let nam je ugrabila milega tovariša Adolfa Klavora. Da-si še mlad, je bil uzoren učitelj v vsakem pogledu. Na poseben poziv ravnatelja c. k. moškega učiteljišča v Gorici je prevzel učiteljsko mesto na deški ljudski šoli društva »Šolski doni- v (brici, ki slu/.i kakor vad-nlca. In tu si je s svojim vzornim delovanjem in svojimi osebnimi vrlinami pridobil vseobčo ljubezen in soštovanje: pri učencih, pri starših, pri svojih tovariših. Odločil pa se Je rad za Qorico radi svojega šibkega zdravlja. Milo podnebje mu je prijalo. Ali nad to skrbjo za svoje lastno zdravje je zmagala ljubezen pokojnika do NOVA TRGOVINA izgotovljenih oblek za goHpode, dečke lil otroke Enrico Rehak Trsf, ulica Cafduc il »9 (uovh lilša). Blago fino in ravadno, Izber« sukna z« obUke Hlače in jopiči za delrvce. Ve lik« izbera paletots, ranglana Ud. Ud tolči po dr. Treotu. Po licu. po glavi in po] matere. Odšel je služit v rojstno vas v prsili so leteli udarci in ustnice so bile'tolminskem okraju .... /ul. da se je le prebite. Še pravočasno je prišla policija.; prehitro uresničila naša boja/en: planinski ki je prijela dva napadalca, ki se bodeta vzduh je bil preostar za njegova šibka morala zagovarjati pred sodiščem. Nasil-i pluča. Čuteč to se Je dogovoril s tovari-nost laške poulične druhali presega res Sem Ceriiigojem, da sta zamenjala mesti, že vse meje. lJa naj se ne igrajo z ognjem, in Klavora je prišel zopet v (iurico, kjer Minuli so časi, ko Je govoril slovenski je z isto vnemo in ljubeznijo začel izvrše- ZDRAVNIK Med. Dr. Karo! Parničid ordinira od 11—12 Trat, ollea Boaoreo 9/(L (naproti OreberJevt pivovarne). l Zaloga obuvala ifl laitna dclavnloa A. Visintini - Tr«<, nlioa Olooao Mg? Oardaooi lt«v. 27. J^mt^ Podnunloa: nI Rt. borao It 31 („AL BUON OPBBAIO«) Velika izbera moških in ženskih Čevljev. Poprava se izvršujejo točno, solidno in po smernih ceaaJi * ftouo velika trftulM v SeM Cenjenemu občinitru v Sela ni ia okolici naznanjam, da tem odprl v Seiani bit?. 191 pri glavni ceeti bliza cerkve manufakturno trgovino z razlifaim blagom; v zalogi imam belo tka* nioo, platno, kotenino, lifon, barheat, flaneior cefir io »aten, nogovioe, deinike, vaakovritoo galanterijsko blago itd. — Cenjeno občinstvo opozarjam na mrtvaike potrebUiae: krste,, vence, sreče, preproge itd. iploh vie mrliftke oprave. Po dogovora pripetem p. a. odjemalcem te potrebUioe tudi na dom. - Nitk« cene in točna poatrciba Za obilna naročila m priporoča FRANC RBBBt, trgovee Čtntim se naznaniti slav. občinstva U* čm* iwi(i u |rlkrn|«vinji, i < tv«l|. nlljMvitr. mri. TR8T, ul. Tgr 8. Piero4. Podružnica v Nabreilnl, Krojačtiica, zalega sukna Obleke po zmernih cenah Solidna, vzorna izvršitev Q l Dr. fil. in med« ALFRED SERKO večletni volonter psihijatrične klinike v Monakovem in bivši asistent neurologične klinike dunajske univerze i se |e nastanil kot Mlolist zo živčne bolezni v Trstu i ••Vi a G. Gollina 2. - (Fiazza Goldoni 9.) - - Ordinira od a in pol do 4 popoldne. m ■•rvi-r-6 zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul. Sette Fontane 12 & ___ f Ma|flne|e namizno ol|e, priporočljivo za one, ki trpe na ffttott želodcu. • Steklenica pol litra kron 1-60.