• ■
GLAS SVOBODE
SLOVENSKI TEDNIK 31* liimurr«
IJI'IIHTTl.
Glas

GLASIU) SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV/V AMERIKI
GLAS SVOBODE
HIJOVENTO WHKKLY D»intn To Tu« InuMn Or
"OD BOJA DO ZMAGE"!	■ - t -	^ yf "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 7	Chicago, I	UJVi. februarja 1905 - Leto IV
Razgled po svetu.
Rusija.
Carina je vsled dogodkov zelo pobita in bode najbrž s svojimi otroci od|)otovala v Darmstadt.
Policija je sestavila imenik vodi teljev stavke in ga izročila podjetnikom z namenom, da od slo ve takoj vse voditelje stavke. Podjetniki so pa to Zahtevo direktno odklonili, ker bi morali odsloviti vse najboljše rokodelce.
V	Petrogradu so delavci znova zastavkali v vseli večjih tvornicah, da protestujejo proti deputaciji, katero je krvnik • Trc]>ov poslal poklonit se carju v imenu delavcev.
V	Varšavi je tx>ginil general in nad krvni k Cerkov vsled ran, katere je dobil v boju mej stavkujočimi delavci m vojaki.
V	Sasnovicab je prišlo do hudih lwjev mej hlapčevskem! vojaki in delavci, ki zahtevajo svoje pravice
Veliko število vdov, katerih može so carjevi krvni psi — kozaki dne 22. j an. t. 1. pomorili v Petrogradu, so zavrnile dar carja v znesku 50 tisoč tol. Naobratno so pa sprejele darove, katere jim deli mestna občina. Tako je prav! Marsikdo bi moril ljudi, |>otem pa še zahteval, da se ga hvali kot dobrotnika,
"Daily Express" ]x>roča, <la so kmetje na Rusko-Poljskem oboroženi izlx>rno. Mej kmeti so jhj celi oddelki rezervistov v uniformi, ki io se rajši pridružili svojim bratom-kmetom. k: >e borijo za svolxxlo, kakor da bi šl: umirat za carja in dru-
(tvorne temrhe na Daljni Vžfok*
Posestniki ruskih rudokojKiv in rudotopilnic, ki imajo kacih 500 mi-Ijonov tolarjev premožeirja, so mi-nisterskemu predsedniku Witte-ju izročili spomenico, v kateri povdar-jajo, tla je mržnja do obstoječih razmer v ruskem narodu tako globoko ukoreninjena, da ne lxxle preje miru, dokler se narodu ne dovoli sodelovanje pri zakonodaj stvu, se mu da [x>]x)hio svolxxlo v govoru in pisavi, se izvede šolski in združevalni zakon.
Najnovejše jtoročilo se glasi, da hoče car sklicati "zetnski sabor". Ali večina .naroda ne veruje, tla bi car resno mislil 11a to.
Tudi v Dombrovi so zaprte vse tvomice. Ukoli 30 tisoč železniških voz naloženih z rudo stoji na ondot-nih železniških tirih. Ako ne odbijejo vozove kam drugam, bode kmalu ustavljen ves promet.
Tudi v Tiflisu še vedno vre. V Kavkazu se dan za dnevom vrše manjše bitke mej vojaki in ljudstvom.
Tajna jx>licija skuša z denarjem |Kxlkupiti in korumpirati vse sloje, he celo revolucionarcem se ponujajo mastne služlx' in denar, da bi upli-vali pomirovalno na narcxl.
Iz rusko-japonskega bojišča.
Sedaj je vprav minilo leto, otlkar se je pričela vojna. In zakaj ? Rus-ki car s svojimi diplomati in svetovalci so sued I i dano, besedo, da bodo ruske čete v novembru ostavile Manžnrijo. Vedli so, da bode ta besedolomnost provzručila na Japonskem velik vihar. Jajxmski parlament je zahteval takoj najxjvetl Vojne. Ali temu se je vlada uprla in je poslala poslance domov. Tri mesece so se Japonci jx>gajali z ofici-jelno Rusijo, da bi odvrnili vojno. Japonci so bili voljni pustiti Manžu-rijo Rusiji, ako se prizna Jajxmcem pokroviteljstvo nad Korejo. Ali tudi po Koreji je oficijelna Rusija že stegnila svoje dolge prste. Ruski vladi je bilo znano, da se japonska vlada ne bode mogla dolgo ustavljati splošni zahtevi po vojni, a kljub temu ni osredotočila svojega brodovja
v Port Arthur*!. Tudi -varnostnih priprav se ni izvedlo v tem oziru. Znano je, da je bilo mnogo ruskih pomorskih častnikov v "tingel tan-glu , ko so laponci s torpedovkanii napadli rusko brodovje v Tort Ar-thuru. Obe križarki v Cemulpu so Japonci napadli s premočjo. Vladi vostoško brodovje je pa bilo zamrznjeno v ledu. Z enim udarcem so b:li Japonci gospodarji na morju.
Pričela se je vojna 11a suhem. Rusi so trdih, da imajo 170 tisoč moz. Ali imeli so jih le na papirju Japonci so kmalu zasedli vso Korejo in izkrcali so vojaštvo na jx>lotoku Liaotungu. Pri Cingavu in Telisu so bili Rusi poraženi.
Ruski general Kuropatkin ni mogel kaj izvršiti, ker je imel premajhno število vojakov. Poskusil je prodreti proti jugu po naročilu iz 1'etrograda. Ali bil je poražen Umikal se je počasi do Liaojana, kjer se je močno utaboril in kjer je prišlo tlo bitke. A tudi tukaj se je moral umaknili }x> večdnevni bitki. Končno je dobi I Kuropatkin zadostno število vojakov iz Rusije in ob reki bake je napadel Japonce. A tukaj je bil tudi |x>ražen in umakniti se je moral prekoVeke I lun.
Port Arthur je padel/Japoncem roke, rusko brodovje je pa uničeno.
To je kratek obris enoletnega bojevanja na Daljnem Vztoku. Rusi so jxjvsod podlegli radi korupcije v "višjih" krogih.
Ruski narod zahteva, da se sklene mir z Jajxmci. Veliki časniki kakor "Rus" in drugi pišejo v prilog miru.
J z Vladivostok a se poroča, da sta
ruska križarja "Gromobj" in "Rosi-ja" zopet popravljena, a da bodeta težko ostavila pristanišče, ker so pred luko na straži Jajxmci s svojimi križarji.
Dne It. febr. so Rusi streljali iz topov na japonsko središče. Japonski ix--šči so prepodili dve stotnij! Rusov pri Cančigu in zasedli njiju |X)zicije. Po bitki pri Hejkutaju so Japonci jx>kopali 2000 Rusov.
tieneral Kamirmira txxle zapovedoval vojski, ki lxxle napadla Vladivostok. Japonska vlada je naročila štiri bojne ladije na Angleškem in eno čilensko lx>jno ladijo je pa kupila. Otok Fonnoza je sedaj utrjen.
Ogrsko.
Cesar je dne 12. febr. sprejel l;ran Kossutha, voditelja ogrske oix>zici-je. Poroča se, da se je Kossuth skoro eno uro pogovarjal! s cesarjem. Pri tacih pogovorih se navadno završi, da se radikalni narodni voditelj spremeni v krotko jagnje, ker teži potem |X) odlikovanji. I11 tudi Kossuth se je |x»kazal v tem pogovoru slabotnega, tudi on si želi. da bi mu cesar jxxlelil kak pisan trak z amuletom, katerega lxxle |x>-teni |xmosno nosil na svojem fraku.
Italija.
Minister zunanjih del je na nekgi Interpelacijo glede razmer mej Italijo in Avstrijo odgovoril, <la oboroževanje Avstrije ni naperjeno prot: Italiji, tilede Albanije je pa mej Avstrijo in Italijo pogodita, v kateri se posebno povdarja ohranitev "status quo" zavoljo Albanije. Položaj v Macedoniji pa ni tako itgo-len. kakor je bil leta 1904. Seve si ministri vedno pomagajo z lažmi, da ljudstvo ncizve resnice. Pred rusko-jajx^nsko vojno so tudi ministri obeh držav lagali, dokler ni kar čez noč prišla katastrofa.
Srbija.
"Arizona v Srbiji" bi lahko naz-vali notico, v kateri bi hoteli popolnoma naslikati tiskovne razmere v Srbiji. Razmere v uredništvu vladi, nasprotnega lista "Narodni list" so popolnoma podobne razmeram, katere opisuje ameriški humorist
Mark Twain o uredništvu v pragozdu. Urednik "Narodnega Lista' ima kakor izdajatelj "Arizona Ki-ckera" kopico orožja na svoji pisal ni mizi. Njegova soproga, njegova otroka, v starosti od 10 do 12 let, kakor vsi uredniški in upravniški uslužbenci so oboroženi s puškami in revolverji.
Tako je tudi v tiskarni, kjer so vsi vslužbenci kacih 40 oboroženi od nog do glave, da bi 6e v skrajni sili uprli "varstvu" jx>licije. Preko tiskarne "Narodnega Lista" je razglašeno obsedno stanje. Pri tiskarskem stroju stoji policijski uradnik z dvema orožnikoma, da lapleni vsak iz-tis, ki pride iz stroja, dasi je izvajanje cenzure v takem smislu v ustavno zajamčenih pravicah strogo prepovedano.
Res, to so lepe razmere! Ali v Coloradi smo tudi ' doživeli nekaj sličtiega, kjer so hlapci kapitalistov razbili tiskarno delavcev. Razloček je le ta, tla so v Coloradi nastopili plačani handiti v službi ameriških kraljev-milijonarjev, v Srbiji pa nastopajo hajduki maziljenega kra-lja.
Francija.
Novo ministerstvo je predVžilo zbornici nov načrt o ločitvi cerkve <xl države, ki se v bistvu prav nič ie loči od načrta prejšnega mini-ter-stva. Sedaj je tudi.umljivo, zakaj so, da so prišli iz de|ja jx>d kap. V spevi novemu ministerstvu. L'vide': m>, da so prišli iz deia jxxl kap. V Franciji se ne da kazalec časa jx>tis-11 i t i nazaj. Na žalost bodo morali to priznati tudi klerikalci sami.
Turčija.
Iz Carigrada se poroča, da je sultan odredil, da se jkjzovc v Macedoniji vse rezerviste |xxl orožje, ker se je bati. da se spomladi prične ustaja.
Turški sultan je prepovedal priob-čevanje romanov, novel, povesti, črt, pravljic m pesmi v časnikih. On meni, da je ruska literatura provzročila vstajo v Rusiji.
Ameriške vesti.
Ljudski zastopniki v pravi luči.
Dne 1 j. febr. sta se John A. Sullivan iz Massacluistts, nekdanji jx>-sestnik iK-znic in William R. Hearst iz New Vorka, izdajatelj najbolj rmenih časnikov v Zdr, drž. obmetavala z najgršimi psovkami v zbornici v Washingtonu. Sullivan je imenoval Hearsta breznačajnega in nemoralnega ]x>hotneža, Hearst je pa očital Sullivanu, da je preti leti v svoji bostonski bcznici zavratno umoril svojega očeta.
Govornik zbornice je bil tako prijazen, tla je dovolil izvoljencema naroda rabiti najgrše izraze. Občin->tvo 11a galeriji se je pa kar topilo v veselju, ko je čulo izraze, ki so v jvauidi -v Jouij • We*«:- - Pa eukuj-
bi se ne? Saj se ne doživi kar vsaki dan, tla bi si drzavnoborski poslanci lučali v obraz: lump, morilec itd.
Morda sta oba lepa svetnika, ki čuvata v zbornici koristi ljudstva, tudi zadela v črno. Ker sta drug druzemu povedaja svoje mnenje odprto v obraz, le dokazuje, da jx:>zna-ta izborilo drug druzega.
Nikakor pa niso bili drugi poslanci v zbornici s to javno sjxjvxtljo zadovoljni, ker smatrajo vso zadevo za privatno, ki nikogar nič ne briga pač pa smatrajo javno sjx>ved grehov za državno hudodelstvo. Vrnila sta vozne listke, Sotlr. Josqih H. Ambrož in An-lrew Olson, poslanca postavoda j nega zbora države Illinois sta vrnila železniške vozne listke predsednikom Milwaukee in St. Paul, Wabash. Chicago in Alton železnice z
motivacijo: "Socialistična stranka je delavska stranka. Naloga* njenih zastopnikov je varovati koristi delavcev. To je vprav razlika mej socialistično stranko in drugimi starimi političnimi strankami.
Vsled tega zastopniki socialistične stranke niso v postavodajnem zasto-pu, da bi branili koristi korporacij. Mi ne želimo in nočemo brezplačnih voznih listkov, katere se smatra kot plačilo za obrambo korporacijskih interesov." — Bravo! Tako bi moral odgovoriti vsakdo, kdor zastopa koristi ljudstva.
Rockefeller bojkotira državo Kan,
Ker je f^nat države Kansas sklenil, da ustanovi svoje lastne tvor-nice za čiščenje in pridobivanje olja, je "Standard Oil Co.", koje kralj je Rockefeller, ustavila delo v svojih tvornicah, (>koli 900 delavcev je izgubilo svoje tlelo. Taki so ti moderni izmozgovalci. Ako se jim ne dovoli, tla bi svobodno ropali ljudstvo, tedaj pa zapro svoje tvor-uice. In vzlic temu je še mnogo naivnih ljudi, ki mislijo, tla bi bilo konec sveta, ako bi rod ljudskih iz-sesalcev izumrl.
Naše degenerirane dame.
Naše fine dame, ki se valjajo v tolarjih, katere so jim delavci v ix>-tu svojega obraza zaslužili, imajo navado, da v svoji "dobrosrčnosti" pošiljajo roparskim morilcem šopke cvetlic ali vijolic. Radi tega se človek smeji; ako tc moraličuo propadle častilke roparjev in morilcev v haržumu in svili gretlo na led.
Minoli teden je neki policist are-toval fino oblečenega človeka in ga takoj spremil tlo bližnje jiolicijske (xjstaje. Za njima je pa šlo krdelo finih Icnuhinj, ker so smatrale are-tovanca za g. Kaffesa, znanega ro-parja-gentlemana. Pred vhodom jki-licijske postaje je pa policaj povedal finim damam, da aretovanec ni znani ropar-gentleman, ampak da se je pregrešil zoper neko mestno odredijo s tem, da je na |x»staji tieke jxxlulične železnice pljunil na tla. Ko so plutokratske dame začule ple-bejsko besedo pljunil, so grozno zakričale in zbežale na vse strani.
Ruski vladni vohum tepen.
Dne 12. febr. je ]x>ljska legija ob-državala sejo v New Yorku, ki ]xxl-pira listajo v stari domovini. Na to sejo se je vtihotapil neki tajni policaj ruske vlade. Ko so vdcleženci spoznali policaja, so ga grozno pretepli in posadili na cesto. — Kar je hotel imeti, to je dobil.
Omejitev otroškega dela.
Radi prestopka proti zakonu za varstvo otrok je bil kaznovan impresario 11 letnega umetnika na gostih Fran Vccsey-a s $5 globe. Impresario je dovolil otroku, da je na nekem koncertu v Chicagi sodeloval i>o 7. uri zvečer.
"Zakon za varstvo otrok se isto-tako razteza na mladoletne violini k-.tkru innfcflarr W *<teta jo v tvornicah," tako je sodnik utemeljeval obsodbo.
Le ]xičasi! To oznanilo čttjem rati, a meni primanjkuje prave vere. Da je sodnik takoj pri rokah, ako je treba lx>gatega impresaria obsoditi na majhno glolx\ je razumljivo. T<> je krasno! To ne pomeni za lxiga<tega impresaria nič druzega kot dobro reklamo. Ako se pa gre za otroke, ki v nezdravih in za-duhlili tvornicah umirajo pr» tc*-kom delu, takrat je pa pravica slepa.
Otroci siromakov lahko delajo, tla jim kri teče izza nohtov, razvajenega in razposajenega umetnika na eosli je pa treba Čuvati pred delom čez Čas. O krasna pravica, o občudovanja vredno pravosodstvo!
Znani Bell zopet govori.
Sherman Bell. general uniformiranih biričev zopet predbaciva v
svojem dveletnem poročilu unijam v Coloradi umore, dinamitne napade itd. Pri tem se pa poslužuje ta uzor vseli nadbiričev najgrših psovk. Svobodnemu delavcu, katerega imenujejo pošteni ljudje navadno garjevec, pa tlela Bell globoke priklone.
Znano jo, da so se vse obtožbe proti organiziranim delavcem v Coloradi zdrobile v prazen nič, ko je prišlo do resne preiskave. Naobratno je pa dokazano, da je bila razu-pita "Citizens Alliance", koje ljubljenec je širokoustni Bell, angažirana pri dinamitni raztrelbi na postaji Independence. Poleg se je pa omenjeni "Citizens" Alliance" dokazalo celo vrsto hudodelstev in zločinov.
Iz vsega poročila je eno razvidno. I Jell je ostal zvest svojemu princir pu. S sabljo ne more rožljati, torej psuje na infatnen način organizira ne delavce.
Imperializem napreduje.
lnavguracija Roosevelta se bode vršila s takim sijajem, kakor se vrše navadno kronanja v stari Evropi. Mej drugim lxxle nastopilo tudi 5000 dijakov, ki se bodo s tvojimi zastavami in godbami 11a čelu vdeležili parade.
Mej vsemi rektorji vseh vseuče-lišČ se je oglasil le rektor univerze v New Vorkli proti nastopu dijakov pri paradi.
t iotovo je rektor univerze v New Vorku s svojim protestom zadel v črno. Ali njegov glas, bode naj-brže ostal glas vpijočega v puščavi. Imperializem je zastrupil srca učeče ameriške mladine. Dijaki bodo naj-brže še ponosni, da smejo dne 4. marca t. 1. Teti i ju izkazati svojo udanost s tem, tla se udeleže parade. — PaČ, žalostno znamenje časa!
Občudovanja vredni postavo-dajalci.
Naše postav odajalcc v državi Illinois moramo v resnici občudovati radi njih poguma in hlatlnokrv-nosti. Vsi smo bili radovedni, kako bodo naši |x>stavodajalci dokazali neresničnost trditev svojega tovariša, poslanca Camerforda, ki jih je imenoval mešetarje.
I11 kaj so storili izvoljenci ljudstva države Illinois? Nesramnega tožitelja so vrgli na cesto, izjavili so, tla ni vreden, tla bi bil še v bo-doče jx>slanec. S takim postopanjem so napravili preiskavi kratek konec.
Zakaj je neki Comerford iztlal kujKijske tajnosti? Kdor hoče sedeti pri koritu, mora molčati. Kdor hoče jxtlitiko zanesti na |x>šteno pot, takega se mora narediti neškodljivim za |xilitiko. Učeni in pametni |K»stavodajalci so postopali tako, kakor jim je narekovala pamet pristnih političarjev. Zakaj vendar niso sklenili poslati Comerforda kot •nc\«,iTrcga norca \' blaznico? Tako bi se ga bili vsaj za vedno znebili???
Verna davlca.
Da je tudi mej gospicami mnogo tacih, kojih pamet ne sega čez hišni prag je obširno dokazal verski hum-inigar Jolm Aleksander Dovvie, po domače prerok Elija I., ki je iz Švice pri]>eljal bogato nevesto za svojega sina Gladstona Dowie-a. Ta devica je dospela z Dowiejevo družino v "sveto" mesto Zion pri Chicagi. Kmalu je prišlo tlo razpara. Preti dvema meseca je izbrana nevesta preroka Elije III. |x>brala šila in kopita in odrinila je preko oceana v Švico. Te diri se je pa verna devica zopet vrnila v prerokovo mesto Zion, kjer trdi, da je zvesta ostala veri svojega prihodnjega tasta Neumnost še vedno slavi zmar ffd
IIW^	• -
GLAS SVOBODE
si - t" s* • .
Razmotrivanje proloturca.
Vlada ljudi nad drugimi ljudmi 'je v protislovju s solidarnostjo, ki bazira na nravnosti To dokazujejo najbolj tako zVane zajamčene državljanske pravice, ki so v današnji meščanski ^lružbi le na papirju. Ali so te državljanske pravice, radi tega tu, da koristijo onim, ki so jih potrebni? Ne! Kaj nam pomaga tiskovna svoboda? V Avstriji pravijo poglejte v Švico, na Angleško, v Ameriko, tam imajo tiskovno svobodo, svobodo govora itd. Vzlic temu je pa tam povsod kapital bolje zavarovan kakor v nazadnjaški Avstriji. — Kako je z nedotakljivostjo domovja? ''Da,, to moramo natančno očrtati", pravijo kapitalistični varuhi zakonov. "Policija ne sme {»gledati, kaj se kuha v naših loncih. A vrag naj vzame vse! Ako nam ni všeč, naj se gre domovska pravica solit. Ali preiščemo vse in če je potrebno aretujemo ljudi tudi v postelji."
Poštna tajnost? "Razglasite jo povsod," vpijejo kapitalisti.
"Naše tajnosti vendar ne smejo na daa Ako pa zvemo, o kakem naklepu proti našim koristim., tedaj se ne bodemo mnogo zmenili za poštno tajnost."
Take so te državljanske pravice v kapitalistični človeški družbi. Dokler jih ljudstvo ne rabi proti privilegiranim slojem, toliko časa se jih spoštuje. Ako jih pa ljudstvo prične rabiti za odstranitev privilegij, takrat se pa nihče več ne zmeni za državljanske pravice, takrat so te pravice uničene in poteptane.
* • •
Pravijo, da se je človek polagoma razvil iz živalskih nižin do današnje kulturne' stopinje. Torej ima za sabo živalsko suženstvo, v resnici je pa sredi božjega suženjstva, preko katerega bode še le dospel do svobode. Prava prosveta človeštva, prosveta, ki bode človeški roti povzdignila tako visoko, da bodo ljudje živeli kakor ljudje, je na konci razvoja, ne pa v začetku.
Razvoj je včasi jxxasem, potem hitreji, včasi dela zopet nasilne skoke, potem pa se zojK-t vprav zaspano in megleno razvija.
Mi verujemo v zmago človečnosti na zemlji, da mi smo prepričani o tem. Mi želimo to zmago, mi jo tudi z vsemi svojimi silami pospešujemo. Nikdar se torej ne smemo ozirati nazaj, ampak glejmo v pri-hodnjost, v tisto prihodnjost, kjer se nam prikazevajo prvi žarki splošnega bratoljubja — svobode, jedna-
kosti in bratstva.
• * *
Bakunin, znani ruski ekonom pravi v svoji knjigi "bog in država": "Ako hoče ljudstvo uteči svoji žalostni usodi, ima tri pota: dve do-mišljujoči in eno pravo pot. Prvi dve sti: državna pivnica in cerkev, tretja pa socialni preobrat. Ozdravljenje je mogoče le potom družabnega preobrata, to pomeni uničenje vseh nejednakosti in ustanovitev gospodarske in družabne jedna kosti."
Preobrata ne bodo zvršili posamezniki, ne tajne družbe. Preobrat bode prišel, ker ga razmere same poq>ešujejo in vstvarjajo. Preobrat se pripravlja v zavednosti ljudskih mas — nakrat pa z elementarno silo priklpi do vrhunca. Dandanes se dozdeva, da je družabni preobrat že .pre*L. dunr—Prodni - so- -ie-fc.«t Splošne stavke v Italiji, Španiji, Francozkem, Trstu, Vestfalskem in Rusiji so nekake predbitk«, katere niso provzročili pojedinci, ampak zavednost I j wist va in pa pritisek gospodujočih slojev.
Se vselej, kedar je ljudstvo mirno dvignilo svoj glas, so gospodujoči slojevi odgovorili s krogljami in bajoneti. Koliko časa se bode še ta krvava tragedija ponavljala, tragedija, v kateri nostopajo proletarci v pisanih uniformah z orožjem v roci proti neoboroženim proletarcem v delavskem jopiču? Upajmo, da agitacija tudi pri proletarcih v vojaškem jopiču obrodi dober sad, da pride čis, ko ljudje ne bodo hoteli tib jati druzega radi peščice privile-girancev.	Josip Logačan.
Kralj Matjaž
Zgodovinska povest.
IV.
Pater Celestin sicer ni prav verjel v čarovništvo ali časih se mu je le zdelo, da utegne kak posameznik imeti ta čeznatorni dar.
—	Če gre pater Celestin z Najsvetejšim, grem tudi jaz ž njim, je naposled rekel Simon Kozina. Drugače pa ne grem ponoči tja,, če bi mi darovali vse samostanske zaklade.
Ta izjava je bila končno odločilna.
—	Dobro, je rekel pater Celestin, pa jiojdem z Najsvetejšim. A sam ne grem. Razen stražarjev morata vsaj še tlva meniha. Ti, Teodorik, si močan kot lev. —
—	Ali jaz ne utegnem, se je naglo oglasil pater Teodorik. Danes se začne duhovna vaja z Macahano-vo nevesto.
—	Dekle bo že še dosti zgodaj spoznalo, kako malo duhovske so vaje, ki jih bo imela s tabo, je smeje se. menil pater Celestin. O polnoči smo že tako nazaj. In Anton gre tudi z nami.
Pater Celestin je zapustil družbo in dal dolgemu Labanu vsa ^trebila naročila za nameravano nočno ekspedicijo.
V.
Tiho in počasi sta plula dva čolna I K) llistri doli proti Ljubljanici. Noč je bila temna in pripravljalo se je na slabo vreme. Sem in tja je padlo nekaj debelih kapelj, a kmalu je zopet prenehalo; časih je za-grmelo in v daljavi za gozdovi je zablisnilo, da so se prekrižali možje, ki so molčeč sedeli v čolnih, jKrtem pa je vladala zopet veličastna tihota.
Čolna sta zavila v Ljubljanico. Držala sta se visokega brega, možje pa so vzeli puške v roke. Za drevesi, ki so stala ob bregu, se je v samotno ležeči koči videla luč.
—	Okno je razsvetljeno, je zaše-petal Simon Kozina patru Celestinu na uho. Zdaj se pripravite!
Pater Celestin je izpod plašča, s katerim je bil ogrnjen, vzel Najsvetejše in je povzdignil nad sabo, med tem ko sta spremljajoča ga meniha poluglasuo molila. Stražarji v čolnih so nagnili glave in šepetaje molili, ne da bi le za trenotek pustili orožje iz rok.
Čolna sta plula zdaj tik koče, iz katere ni bilo slisati nobenega glasu. Kakor bi bilo vse izumrlo, tako mirno in tiho je ležala koča za košatimi drevesi in i zgini j a za čolnoma, ki sta plula naprej.
Straže ni nobene, je menil Simon Kozina, zdaj lahko ustavimo in izstopimo.
Čolna sta obstala in vsi so se splazili na breg. Pred njimi je leža la širna ravan. Kadar se je zablis-kalo, se je v daljavi videla cerkvica na Žalostni gori in samostan v Bistri, v ozadju pa nejasne konture l>ornih koč v lievkah. Potem pa je bila zopet gosta neprodirna tema.
Pater Celestin je naprej razvrstil svojo četo in vsakemu posamezniku povedal, kaj mu je storiti. Sam je z menihoma in z dvema stražarjema hotel iti v kočo, ostalim je pa naročil, da ostanejo zunaj, dokler jih ne j)ok!iče.
Previdno se je četa obrnila proti kočh— SwBtlftj m -ji/-pater Cdvstin, ki je nosil Najsvetejše, in oba meniha, ostali pa so šli v eni vrsti, da br hitro objeli kočo. Kakor sence so se pomikali Čez vlažno ravan in koča je bila hipoma obkoljena.
V	koči se ni nihče ganil. Stražarji so pripravili puške in potem se je Simon Kozina približal vratom, in nastavil sekiro — enkrat se je nanjo uprl in vrata so bila odprta, tako lahko, kakor tla sploh niso bila zapahnjena.
V	ozadju se je zagledalo na ognjišču ugašajočo žrjavico, okrog katere je sedelo nekaj temnih senc, ki so planile kvišku, ko so se vrata odprla in je z Najsvetejšim v roki stopil čez prag pater Celestin ter glasno molil latinsko molitev. Za njim so skočili v kočo dva stražarja
z nabitimi puškami in oba meniha ter Simon Kozina. Ta je bil zadnji in je za seboj zapahnil vrata,
—	Vsi na kolena, je zagrmel pater Celestin, kdor bi se upiral, zapade smrti! Ali ste slišali?
Nihče ni odgovoril in nihče se ni ganil. Ena presenečenih oseb,-jc mirno prcrahljala žrjavico in vrgla nanjo suhih trska in vejic, ki so se skoro hipoma vnele in je udaril plamen, ki je z rdtčo lučjo razsvetlil temni prostor in vrgel svoj sijaj na patra Celestina, ki je s {»vzdignjenim Najsvetejšim stopil korak bližje.	r
Izza ognjišča se je dvignil visok širokopleč mož z dolgimi belimi lasmi in sivo brado, ki mu je segala do pasa. V rokah je držal težko palico, ki je imela za držaj zlato sekiro, okrog vratu pa mu je visela zlata verižica.
Kdo ste in kaj hočete? je vprašal starec z gromkim glasom in se postavil preti patra Celestina. Kako si upate mirnim ljudem kaliti nočni mir?
Z začudenjem je gledal pater Celestin velikana, ki je stal tako ponosno pred njim. Se nikdar ga ni videl, a slutil je takoj, da ima opraviti z nenavadnim možem. Za trenotek ga je obšla celo skrb, da je v veliki nevarnosti, a ko je videl poleg sebe svoje spremljevalce, ga je minil ves strah in osorno je odgovoril.
—	Kdo si ti, da si upaš kljubovati mojemu jxjvelju in da ne poklekneš pred Najsvetejšim, kakor sem ukazal.
—	Jaz sem kralj David, ciganski poglavar, oče in vodnik Aronovih sinov, je odgovoril starcc. In kralj David ni klečal, kar je živ, itt ne 1» klečal. Pač boš pa še ti klečal pred menoj, ti, pater Celestin, razbojnik in nečistnik, zatiralec kmetov in svečenik malikovalccv.
Kakor grom se je razlegal glas kralja Davida, da so se prestrašili še pred kočo stoječi stražarji. Obenem je počil strel in v tistem hipu je planilo na stražarje vse polno temnih prikazni in jih podrlo na tla in jih zvezalo. Kar cela vojska je bilo ciganov okrog koče. Priskočili so tako naglo, kakor da so bili skriti v zemlji, tako da se stražarji niti braniti niso mogli in so bili prej povezani, nego so se zavedli svojega položaja.
Pa tudi v hiši so bili j>od streho skriti cigani, in ko je počil strel, so skočili doli in popadli stražarje in menihe. Kralj David je planil na patra Celestina. Z eno roko ga je zgrabil za vrat, z drugo mu je iztrgal Najsvetejše in ga udaril z njim po glavi. Udarec je bil tako silen, da se je motistranca razletela, pater Celestin pa se je ves krvav zgrudil na tla.
Kralj David je vrgel ročaj monstrance v kot in |)obral svojo palico. Ko se je ozrl jx> koči, je videl, da so bili menihi in stražarji že ]K>ve-zani. Ukazal je zvezati tudi patra Celestina in pred kočo premagane stražarje prinesti notri.
Kakor snopje so ležali jetniki na tleh. Pater Celestin je strašno krvavel, a nobena roka se ni ganila, da bi mu pomagala. Cigani in ciganke so se gnetli po koči in krog koče, vriskali veselja in se radovali svoje zmage.
—	Mir! je ukazal kralj Davidi, in ko so vsi umolknili, se je obrnil do jetnikov in jim rekel: Vaše življenje je v mojih rokah. Treba mi je le migniti in žč bi vsi z vrvjo okrog vratu viseli na drevesih pred kočo. Treba mi je le ukazati in že bi bila pripravljena grmada za vas, kakor ste jih vi že dosti pripravili za Aro-novc hčere. Ali jaz vam prizane-sem, vam pustim življenje in nam ilani svobodo, če mi samostan vrne vse cigane in ciganke, kar jih ima v svojih ječah. Vi, pater Teodorik, se vrnete v samostan in poveste menihom mojo odločbo. Če izpuste jutri zjutraj vse cigane in ciganke, izpustim tudi jaz jetnike, Če ne pa jih dam jutri ojjoltlne vse žive sež-gati. Na to prisegam pri večnem solncu.
- Oh, gospod cigan, prosim, še nekaj. *
Vsi so se presenečeni obrnili na tisto stran, odkoder je prišel ta glas,
in kralj David je pristopil bližje.
—	Oj, dolgi Laban, kaj si tudi ti med jetniki? Celo resni kralj David se je smehljal, ko-je zagledal klavrni obraz dolgega junaka. Kaj bi pa rail ?
—• Nekaj bi Vas rad prosil, gospod cigan, V samostanu je zaprt tudi menih Erazini. Zaradi Vase hčere je zaprt. Dajte, zahtevajte, da izpuste tudi njega.
—	Zaradi moje Ester je zaprt? se je čfidil krjilj'David. Torej se je vendar v samostanu našel človek, ki se je zavzel za mojo hčer.
—	(J, jaz sem se tudi zavzemal zanjo, gosjKxl cigan, je metlil dolgi Laban, in ko bi bil mogel, bi jo bil že <lavno oprostil.
Kralj David ni dlje poslušal dol gega Labana, pač pa naročil patru Teodoriku, da mora samostan iz pustiti tudi Erazma. Potem je od redil, da so cigani odpravili patra Teodorika v Bistro*druge jetnike pa prenesli v čolne.
To {jovelje je bilo kmalu izvršeno. Čolna sta odrinila po Ljubljanici nizdol, ostali cigani so se razšli. V koči in v njenem obližju je vladala sjjet smrtna tihota, dokler ni zapihal veter in se je začel vihar.
l'o ozkih stezah, čez polja in po gozdih so cigani gnali svoje jetnike, tako, da ti kmalu niso nič vedeli, kje da so in kam gredo. Vihar je divjal in lomil drevesa, dež je lil in strele so švigale ]k> nebu, kakor bi hotele vesoljstvo zapaliti.
Šele proti jutri so jetniki in cigani prišli do taborišča. Patra Celestina je kralj David peljal v svoj šotor, mu zopet zvezal noge in ga položil na tla. Ostali jetniki so bili izročeni v varstvo drugim ciganom, pri patru Celestinu pa ostal kralj David sam. Sedel je na snop trave in nepremično oprt ob svojo palico z zlato sekirico zrl na patra Celestina.
Minile so ure. V taboru je bilo že vse živo, samo kralj David je še vedno sedel pred patrom Celesti-nom, ki je trj>el neznanske muke. Večkrat so njegove suhe ustne šepetaje prosile vode, a stari ciganski [»glavar se ni premaknil s svojega mesta. Molče je sedel, kot da je nem, a njegovo srce je vriskalo« ko je videl sovražnega meniha trjjeti in koval je strašne načrte, kako Ugonobi blagaslovljenca, ki je njegovi hčeri storil silo.
Jetniki so težko čakali ure osvoboditve. Edini, ki se je dobro počutil v ciganski družbi, je bil dolgi Laban. Črni Miško mu je bil dal mesa in vina in je z najKto pozornostjo poslušal velikanske laži o Labanovih ]>oskusih, oprostiti v samostanu zaprto Ester in ostale cigane. In Laban je lagal kar se je dalo ter se sam čudil, da je tako iznajdljiv, |>ovrh je pa cigane hvalil, da je njegovim sojetnikom že presedalo.	,
Proti |x>ldnevu sta prisopihala v tabor dva cigana in vprašala za kralja Davida. Ves tabor je obsto-pil ta dva moža ki sta bila na straži pri samostanu in vsi so hoteli vedeti, če so v samostanu zaprti cigani izpuščeni. Vrišč je bil tolik, da je celo kralj David zapustil svoj šotor in stopil meti svoje ljudi, ki so pri njegovem prihodu takoj utihnili in naredili prostor, tla je mogel priti do ravnokar došlih mož.
Ne da bi čakala kakega vprašanja. sta moža začela pripovedovati, da Ester in ostali v samostanu zaprti cigani še niso izpuščeni. Samostanski so jih pripeljali iz samostana in stoje zdaj z njimi tam kjer zavije cesta v Rakitno. Eden stražarjev je imel belo zastavo v rokah. Vsled tega so se mu za stražo postavljena cigana približala in ga od daleč vprašala, kdaj izpuste Ester in jetnike. Stražar je odgovorit, da >ele tedaj, ko izpuste cigani svoje jetnike; prijor je ukazal jetnike zamenjati ali pa Ester in njene ljudi pripeljati zoj>et v samostan.
Kralj David ni bil tega sporočila prav nič vesel, a moral se je vdati. Ukazal je torej, naj se odpravijo jetniki na mesto, kjer so čakali samostanski stražarji in naj se tam zamenjajo za samostanske jetnike. Njegovo povelje je bilo hitro izvršeno in kmalu je dolga karavana krenila iz gozda nizdolu. Obenem
so ostali cigani začeli podirati svoje šotore in vse pripravljati za odhod.
Izmenjava jetnikov se je hitro izvršila in samostanski stražarji so odnesli pete kar najhitreje, boječ se, da jih napadejo cigani celo pri belem dnevu. Pater Celestin je bil tako o'skfbel, .da so ga morali nesU.'
In samostanski stražarji so prav storili, da so be/ali, 'kajti kmalu jio svojem odhodu so Čuli iz gozda strašno kričanje, pobilo je nekaj samokresov in cela tolpa ciganov se je vdrla za stražarji, ki so zdaj tekli kar so moglj. Pater Celestin je bil edini, ki je slutil, kaj je pravi vzrok tej ljutdsti ciganske tolpe, da je namreč Ester povedala, kaj je morala prebiti v samostanu, in boječ se, da se mu kralj David strašno maščuje, je podžigal stražarje, naj l>ospeše svoje korake. • Cigani so sledili stražarjem skoro do samostana in se šele ustavili, ko so spoznali, da jih več ne doidejo. A z mesta se niso umaknili. Samostana so vrata za seboj zaprli in čez zidovje pazili, kaj da store cigani. Ves samostan je bil p6konci, vse se je oborožilo in se pripravljalo na boj, pričaka je, da napadejo cigani samostan.
Toda cigani se piso premaknili, nego le kričali in grozili s pestmi. Naenkrat se je prikazal med njimi kralj David. Bil je razoglav in ves spehan od hitre hoje. Vetrc se je igral z njegovimi dolgimi belimi lasmi in z njegovo sivo dolgo brado in strašno ga je bilo videti, ko je dvigal roko proti nebu in prisegal, da se maščuje, da se grozovito maščuje vsemu samostanu.
Za samostanskim zidovjem stoječi menihi in njihovi hlapci niso razumeli nobene besede te grozne prisege ali uganili so, kaj jim je pričakovati in dasi je bil samostan krepko utrjen in izdatno zastražen, jih je vendar prešinil strah, in tudi ko so cigani že davno odšli, j:h je morila skrb, da se ciganov ne u-branijo.
— Samo nekaj ur naj nam cigani časa dajo, je menil eden stražarjev, potem se ni ničesar več bati. Prijor Aliacij je bil davi jjoslal patra Antona do deželnega glavarja v Ljubljano, naj pošlje vojakov, da se ciganska zalega zatre. Prijor misli, da pridejo vojaki še danes.
In res se je kmalu potem čulo iz daljave jkjiiosiio trobenje in je z Vrhnike prijezdilo petdeset vojšča-kov.
Prvemu oddelku vojščakov je sledil še tisti dan drugi oddelek, tako tla je bilo na samostanskem dvorišču zbranih nad sto konjenikov. Poveljnik je ime! od deželnega glavarja naročilo, da mora za vsako ceno narediti ciganski nadlogi konec. V ta namen je bil tudi pooblaščen, tla jK>kl'iče vse grajščake vrhniškega okolišča in iz soseščine na |>omoč in nameraval je s to vojsko zajeti cigane in jih vse uničiti.
Menihi, ki so se zdaj čutili poginoma varne, so vojščake sprejeli z največjo gostoljubnostjo. Patra Celestina je i>ogled na vojsko kar poživil in začel je v svojem srcu kovati načrte, kako jiorabi vojsko za to, da uniči na mah vse nasprotnike samostana. !z pogovora s poveljnikom je sicer izprevidel, tla se po glavarjevem ukazu zaradi vere ne sme proti nikomur postopati, ali upal je, da zdaj vsaj podložne kmete ustrahuje.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 lot so jo obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, FRKNOVIJHNI
ti
SIDRO"
Pain Expeller
kot na^bolj^Je^ toper
REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO iti
in razne reuniatlčne neprillke.
8Ano i J5ct. 1« »Oct. ▼ TMk Muraik •II prt
Eichter &
215 Peart Street, Now York.
: :
■ . . ! ,


wmmmmm
1
GI.AS SVOBODE
....... „
Peto strankarsko zborovanje jugoslovanskih socialnih demokratov v Ljubljani.
V meseci decembru m. 1. so jugoslovanski socialni demokrati že petič zborovali v Ljubljani. Mi ne usiljujemo nikomur našega mnenja o petem strankarskem shodu jugoslovanskih socialnih demokratov Avstriji, ampak navajamo tu kratko poročilo o tem zborovanju, v kolikor nam prostor dopušča, da lahko sleherni ameriški jugoslovtnski socialist uvidi, spozna in sodi, koliko bode koristilo to zboravanje za jugoslovanske in proletarce vseh na rodov:
/večer pred zborovanjem se je vršila pred konferenca, ki je imela rešiti razne zaupne zadeve in ki je trajala do 2. ure v jutro. Drugi dan ob 9. uri zjutraj se je pričel zbor.
Zbor se je vršil v okusno dekori rani dvorani hotela "Ilirija". Na stenah so visele slike, med katerimi smo opazili tntli sliko pokojnega 2eleznikarja.
\ imenu izvrševalnega odbora je otvoril sodrug predsednik Kopač zborovanje, pozdravil navzoče za stopnike in člane bratskih strank. Kot gostje so došli: Zastopnik štajerske soc. demokracije sodrug Au-sobsky iz Graca, kot zastopnik skupne eksckutivc avstrijske soc. demokracije sodrug Ltbin Kristan z Dunaja, kot zastopnik italijanske soc. demokracije sodr. Zollia iz Trsta. Zastopnik hrvaške soc. dem. stranke se je brzojavno radi nastalih zaprek opravičili. V svojem nagovoru se je spominjal sodr. Kopač pokojnih tovarišev Železnikarja, Drofeni-ka, Grablovica in Jernejčiča; zbor se je dvignil v Znak sožalja raz sedežev. Potem se je izvolilo predsedniško i, s.: Predsedniki sodrugi Breskvar (Ljubljana), Mlakar (Trbovlje), Kermolj Vinko (Trst); Zapisnikarji Sitter (Zagorje). Linhart (Ljubljana) in Regent (Trst). — Nadalje je bila izvoljena komisija za pregledovanje predlogov, obstoječa iz sledečih sodnikov: škrbic (Trst), Rinaldo (Trbovlje), Cobal (Zagorje), Mlinar (Ljubljana) in Kristan Etbin (Dunaj).
Sodrug Breskvar je pozdravil v imenu ljubljanskih socialistov zunanje delegate. Pozdrave so še iz-'ročili E, Kristan (za skupno ekse-kutivo), Ausobsky (nemško) in Zollia (italijansko).
Potem je prevzel Mlakar predsedstvo ter otvoril zborovanje. Preči-talo se je pismo iz Idrije in sprejelo predlog sod. Cobal, tla se obravnava o idrijski zadevi ]>o poročilu, ter vzame pismo na znanje. Potem se je prešlo na 1. točko dnevnega reda: Poročilo.
Sodrug Kopač se je oziral na splošno pomembne točke ter poročal v zmislu v "Rd. Praporu" objavljenega poročila. Obširneje se je ba-vil z idrijsko zadevo. Prečital je vse tozadevne korespondence in dokumente.
Sod. Kristan Etbin omeni, naj se Idrijčanotn brzojavi, da nima zbor nič proti temu, ako se udeleže posvetovanj, da zastopajo svoje stališče.
Sod. Milost: Naj se Idrijčanov ne obsodi, predno se jih sliši
Konečno se sprejme preti log E. Kristana, ki formulira svoje mnenje omenjenim smislu.
Sod. Čobal meni, da je zadeva že dovolj jasna. Eksekutiva je napravila napako, da se ni udeležila prve konference v Idriji. Govornik se strinja s predlogom E. Kristana, kateri se sprejme.
Nato se seja pretrga.
Prvi Jan. Popoldanska seja.
Sejo otvori sodr. Kermolj Vinko ter prečita brzojav, v katerem naznani sod. Heni iz Zagreba, da je zadržan obiskati zbor. Potem se je nadaljevala razprava dnevnega reda.
JernejČKi • Fran (Trst) je podal blagajniško poročilo, katero so dobili delegatje v posebnih hektogra-firanih iztisih. Poročilo izkazuje:
v dobi od i. nov. 1902. do 31. dec. 1903. dohodkov 1068 K 59 h in izdatkov ,1035 K 67 h; torej ostane saldo 3J K 92 h, za pravovar.itvo v politčnih procesih se je izdalo 77 K 80 h, za j)odpore 54 K, za podpert strankarskemu časopisju 400 K: dohodki obsegajo tudi jxxlporo nemške socialne demokracije (Berolin) 585 K, nadalje dunajske eksekutive 100 K, ter strankarski davek. — Za dobo tlo ; 30. oktobra 1904. pa izkazuje poročilo: skupnih dohodkov 711 K 21 h, izdatkov pa 68 ^ K 53 h, torej ostane saldo 26 K t>8 h.
jernejčič Anton poroča v imenu strankarskega nadzorništva. Omenil je, da bo potrebno intenzivneje delovanje za nabiranje davka, ker drugače ne bc^le mogoče izvrše.. ti strankarske akcije.
Takoj potem je pričel zbor obravnavo lil, točke dnevnega reda: Organizacija in tak lika.
Cobal Miha (Zagorje) poroča: Dosedanji naš organizacijski štatut je bil sklenjen 1. 1898. in se ni dovolj upošteval. Brigali se nismo zato, da bi se uresničile volilno-okrajne in lokalne organizacije in tudi izvrševalni odbor se ni brigal zato. Istočasno se je sprejelo nekaj predlogov glede nabiranja strankinega davka potom blokov. Tudi ti preti logi so bili ponesrečeni. Na lil. kongresu se je zopet sklenilo, da imajo strokovne organizacije nalogo, pobirati tudi strankini davek. Tudi ta akcija je bila j>o-nesrečena. In ker ni imelo strankino vodstvo nobenih dohodkov, ni moglo ničesar storiti . . . Vsled tega se je pričelo kritizirati ekseku-tivo in končno se je sklenilo preselitev eksekutive v Trst; reklo se je, da l>ode imela v Trstu m. dr. tudi večji upliv na list. Ponovil se je tudi sklep o davku, a* zopet brez us-peh§. Torej je treba zopet novih in boljših sklepov I V prvi vrsti je treba uresničiti tie facto in ne samo na papirju okrajne in lokalne organizacije, ki bodo zopet ustanovile dobro urejeno cestno organizacijo, zlasti za nabiranje strankarskega davka. Govornik je torej mnenja, da se sprejme predlog: "strankini davek je nabirati potom cestnih zaupnikov i. s. naj znaša mesečnih 10 h, od katerih se izroči 2 h eksekutivi, 4 h okrožni in 4 h krajevni organizaciji". S tem bi bilo le najnujneši potrebi ugodeno. Ako hočemo imeti jasneja poročila in agilneje delovanje sploh, moramo nastaviti "strankarske tajnike". Izvrševalni odbor mora imeti svojega tajnika, — in ako se prestavi eksekutiva v Ljubljano, je |>otrcben tajnik v Trstu.
Govornik se ozira na posamezne predloge in se peča še s polemiko "e. k." v 'Rd. Prapor ju" in pravi, tla ima edino-le namen, zaprečiti premeščen je eksekutive in lista v Ljubljano. Tudi omeni še potrebo in važnost volilnih imenikov in konča z apelom, da naj sodrugi vse do-tičue predloge brez pomisleka sprejmejo.
Kristan Etbin (Dunaj) je mnenja, da je organizacija najvažnejša točka razprave. V Ljubljani se je svoj čas že v zmislu statuta delalo, a brez uspeha. Govornik ni hotel s tem preselitev zavleči temveč je še danes zanjo. Ako so v Ljubljani take razmere, da se upajo sodrugi vodstvo prevzeti, naj se jim ustreže. Naša stranka bo vegetirala, dokler ne bo tajnika; a tajnik, ki bi imel še druge funkcije, ne bi zadoščal svoji nalogi. Prihodnja eksekutiva naj se posvetuje z ostalimi organizacijami, kako bi se dalo skupno ustanoviti tajništvo. Eksekutiva z 8 oseb je preobširna, ker bi odvzela v enem mestu preveč nračij. Govornik opomni, da naj se peča komisija z vsemi temi predlogi.
Skrbic Jakob (Trst) govori glede statuta. Tudi on je zato, da se sprejme novi štatut s dotičnimi spremembami. Res je, da je Ljubljana središče Slovenije. A preti 1896. sploh Še ni bilo eksekutive in vendar se je že delalo; spomniti je le tlelovanja pokojnega Grablovica. In zdaj se trdi, da se ne da ničesar storiti, ako ni eksekutive v Ljubljani.
(Pride Se.)
♦	J
? Poskusite |
najboljšo unijsko	1 5
A- B, X Lent in t Criterion smodko £
katero izdeluje
2 H. F. Aring 1
♦	' >
J 91f> Payne Ave. Cleveland, O. | j Postrežba točna. Cene nizke. £
Društvene vesti.
Drufitvo "Slavija" št. 1. S. N. P. J. v Chlcagu, 111., ima evojo redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 587 S. Centre Ave, John Duller, tajnik,
12 W. 25th St., Chicago. HE
Bratsko družtvo "Triglav" St. 2. "8. N. P. J " v La Salle, It!.. Ima svoje redne mesoCne soje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata M. K. V to druStvo vstopi lahko vsak Slovan ne glede na verolzpovedanjo ln politično prepričanje.
D. Badovlnatz, tajnik.
Drufitvo "Adrlja" fit 3. "S. N. P. J.", v Johnstown, Pa., Ima Bvoje redne mesečno seje vsako četrto nedeljo v mesecu. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno drufitvo vabi	Odbor.
Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N. P. J. v Steel, O. ima svojo redne mesečne sej« vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih bratu Karola Dernač v Stoel, O.
Drufitvo "Naprej" St. 5 B. N. P. J. t Clevelandu ima Bvoje redne mesečne sejo vsak prvi četrtek zvečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 St Glalr Str., Clevoland, O.
Drufitvo "Bratstvo" St. C S. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne me-sečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mlklar-člča na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu druStvu vabi
Odbor.
Drufitvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa, ima svojo rodne mo-sefcne sejo vi ako prvo nedoljo v mesecu v dvorani nemSke zveze. Somlfi-IJenikl se vabijo v druStvo,
Drušlvo "Delavec" fit. 8. S. N. P. J. v So, Chicago, 111., ima svojo redne mesečno seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tisola, 904 9 tireenbay Ave.
Slovensko narodno bratsko podpor: no društvo "Bratstvo ' aprej" St. 9 "S. N. P. J.", v Yale, Kans., ima svoje rpdne mesečno sejo vsako prvo nedeljo v mesecu. K mnogobrojnem ustopu v čilo društvo vabi uljudn
Odbor.
DruStvo "Trdnjava" St. 10 "S. N. P. J.", v Rock Springs, Wyo., Ima svojo redno mesečno seje vsako četrto nedeljo v mesecu. K mnogoštevilnem vstopu v omenjenem drufitvo vabi naj* uljudneje	Odbor.
llratsko drufitvo "Sokol" St. 11 spadajoče v "S. N. P. J.", v Koslyn, Wash., Ima svoje redne mesečne seje VBako p. vo nodeljo v mesecu. Za vstop v drufitvo se vabijo vsi Slovani v Itoslynu ln okolH.	Odbor.
Družtvo "Edinost" St 7 2 "S. N. P. J.", v Murray, Utah, ima svoje redne mesečne sejo vsako prvo sredo po tt v mesecu v društvenih prostorih.
M. Žugel, tajnik.
DruStvo "Edlnoat" fit. 13 "S. N. P. J.", v Whellng Creek, O., Ima Bvoje redne mosečno seje vsako četrto nedeljo v mesecu. K mnogobrojnem vstopu v društvo vabi vljudno
Odbor.
Društvo "Sloga" št. 14 "SI. N. P. J.11 ima vsako prvo nedeljo y mesecu svojo mesečne seje v Jerebovi dvorani, na 10 ulici. Wauko-gun, III.
Drufitvo "Zarja" St. 15 "9. N. P. J.", v Itavensdale, Wash., Ima Bvoje redne mesečne seje vsako drugo In poslednjo nedeljo v mesecu ob 9 uri dopoldne v prostorih brata Frank Orofielj-na v iiavensdale, Wash.
Job. KoZuh, tajnik.
Drufitvo "Sloga" St. 1C. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., Ima svoje mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Fran Budna, tajnik.
Slov. delav.
amer. Koledar.
Jako primerno darilo za svojce v stari domovini.
Koledar je okrašen z raznimi slikami in ima mnogo zanimivih spisov. Cena koledarju je 25c.
____J . ..	_. . .8
Nenaden prehladi
je silno nevaren. PliuČnica se pričenja prav na ta način. Zastarel in zanemarjen prehlad povzroči jetiko.
Severov balzam za pljuča......
"Bil sem »e silno prehladu, a po tridnevni rabi Severovega balzama za pljuča sem zopet ozdravil. Priporočam ga torej vsem trpinom."	JOIIAN JALAY, BraeevUle, III,
a «
Bright-ova bolezen.• .
lakoma zginjuva ?
uko dolga stoji?
a
SI
n
4fi 4S 4$
m
4*
Ai 4* 4R
43 43 43
a
9
Qt^lfOCt prinese slabost, izgubo moči d Lili I/O i jn Jivljenake čilo*ti. Nekateri možje ao /o Htari s 20. ali .'10. letom. Ali želite ostati s 60., 70. in 75. letom ravno tako jaki kakor mladeniči?
Severov balzam življenja
vam bo pomagal staviti «t> v obran staro* ttulm slabostim.	C'ena 7oc
i
i
F »
t*
£
i 5
i*
omeji in odstrani prehlad predno more isti po- JJ stati nevaren. Cena 25 in 50c.
I
m £
i*
i
I £
t*
£
i i
i »
ne dostikrat začne z vodenico. Vam-li otačoje roke in nog« po prestanum delu? Ali se vam * * zdi, da vana jakoat in moe po-Se-li tvori v vftfii vodi usedlina, Tedaj začnite takoj rabiti
Severov lek za
jetra in ledvice.
Cena 7fic in
BolGSti S°	dedSeina vse-
ga človeštva. Bolečine ko
bo veda morajo nahajati, a moderna znanost jih ve olajšati v dokajSnji meri,
Severovo olje
sv. Gotharda
je t:-t€(B—ouiru- uujvetrjl olajfeVaVoc "bolečin kar jih je sploh naprodaj, Cena SUc
Strah pred R"gro"°jf,loti*niku1 živet!
I*	od dneva do dneva v strahu pred
nacrln ^mrtin nflg,° siurtj°'ki trP> v*,8d or-
IIO^lU OI1I1 IJU. gftni^ne „r5ne boleini. Ak(t imate težavo s srcem, uživajte le
Severov srčni krepčilec,
ki ojači slabo srce.
Cena #1,00
Severova zdravila so naprodaj v vsech lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
W. F. Severa Co
CEDAR RAPIDS IOWA
A

a. ..iiki ■	- ■ ;	.
4
GLAS SVOBODE
"Glas Svobode"
[The voice of Liberty j_____
WEEKLY
Published by The Glas Svobodo Co (58;i Looinis St, (,'hicMigo, 111.
Kuleteil nt tb« I'ont Office nt Chi'.'»WO, 111., »» Second Cl»»» JUtt*r.
Subscription $1.50 per year. ^
Advert uotnen is on ««reetnoni.
"Glas Svobode" Ittde vsa Id petek tn velja za AMERIKO: ,
za celo leto ................$1.50
ta pol leta ................. 75c
ZA EVROPO: '
za celo leto ............kron 10
za pol leta .............kron 6
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'.
Naslov za dopise in pošiljatvo je sledeči:
kGlas Svobode' ()8:i Loom is Sr. Chicago, III.
Dopisi.
Lesna Industrija in dtlavske razmere na severo zapadu.
V februvariju 1905.
Moj namen ni v tem članku povedati na dolgo in široko koliko tisoč kubičnih čevljev lesa razpečajo vsako leto lesni industrijalci na se-verozapadu, kam ga pošiljajo po največ in koliko milijonov dolarjev dobička spravijo vsako leto v svoje žepe. Tak dopis bi malo zanimal delavca v prvi vrsti, v drugi 1» socialni list sploh ne objavlja dopisov, ki vzbujajo zanimanje le pri kapitalistih.
Jaz hočem tu le toliko očrtati razmere v lesni industriji, v kollikor bi zanimale slov. delavca, če bi kedaj zašel v kraje, kjer so šrtajki še neznani — v kroge gozdnih delavcev in la pa na velike žage, da bi kramp in lopato zamenjal s sekiro in žago.
Sekanje gozdnih velikanov v temnih pragozdih držav Oregon, Washington in sevtrnem dolu Californije je tekom zadnjih let izborilo ralvito. Mnogo, mnogo tisoč delavcev se ukvarja leto za letom v gozdu in na žagah in si zasluži lepih novcev, ker plača še ni vprav nizka.
Posebno v drž. Washington je plača mnogo višja kakor v vzhodnih državah.
2e tilizo dvajset let še seka v omenjenih državah in British Co-lumbiji. A vzlic temu zatrjujejo izvedenci, da je še preko yoo,ooo,-000.000 kub. čevljev heposekanega lesa.
Po severo zapadliem delu drž. Washington je čudovito lep les. Naravne nezgode — katastrofe so bile tu nepoznane, kjer poje sedaj dvorezna sekira. Tu so borovci v premeru jkj 8 in več čevljev, ki so od 200—300 čevljev visoki.
Ceder, iz katerega delajo skodle meri celo 10—12 čevljev v premeru. Kamorkoli človek pride, v vas, mesto ob glavnih železnicah ali ob obrežju morskega zaliva je vse polno žag za režat deske in skodle. Družbe in posamični podjetniki imajo svoje železnice po gozdih za prevažanje hlodov in rezanega lesa do glavnih železnic ali tlo jx>morskega obrežja. Ena največjih družb ima blizu milijon akrov težkega pragozda, nad 100 milj svoje lastne proge, 500 delavcev, 75 konj in 20 lokomobil, s katerimi vlačijo, posekan les. En lokomobil potegne iz gozda na dan do 60 tisoč kub. čevljev lesa. Ko posekajo les v daljavi 1000 čevljev okoli ldkomobila, tedaj ga premestijo zopet drugam. Na vrcteuo lo-komobila je navita 1000 čevljev dolga vrv, katero pritrdijo na hlod, tla potem Vleče enega za drugim iž gozda.
Podjetnik ali družba postavi za delavce v eozdu iz desk zgrajeno gozdno taborišče. V tacih taboriščih živi 50—1 op delavcev in pa še več. Nekateri posestniki lastujejo po veČ tacih taborišč. Plačuje se navadno vsaki mesec.' Delavcu se ni treba bati, ck bi zgubit kak dolar. Plača gozdnih delavcev je $2.50 db $4.00 na dan. Od te plače se plačuje ioc na dan za hrano. Poste! j no
opravo mora vsaki delavce imeti svojo. Ako se preseli v drufci tabor gre postelja tudi ž njim. Delavci rabijo navadno le "koče", ostalo je pa že v taborišču. Hrana je izborila, delavnik pa traje to ur 11a dan. \ jeseni in po zimi se ne dela preko 9 ur. Plača pa ostane ista kakor po leti. V nekaterih taboriščih odtrgajo za bolnišuo podporo nekaj centov, tla je delavec v slučaji bolezni ali nezgode preskrbljen >z vsem. Delavci nimajo do sedaj še svojih organizacij v večjem obsegu. Imajo neko malo organizacijo, ki pa posluje j ako slabo.
i Delavci uslužbeni na žagah dobivajo nekaj manj plače, ker je njih delo pod streho in ložje od gozdnih delavcev. Vsaki gozdni delavec v gozdnem taborišču zvršujc le eno in isto delo, kojega se je naučil in koje mu bolj ugaja.
Ako.se delavec iz kakega vzroka preseli v drugo taborišče, zvršuje isto delo kakor preje. Vzroki so, da ga ne razume, ali pa noče prijeti za delo pri katerem se manj zasluži. Kako se to vrši, vam hočem takoj povedati.
I'o vseh večjih in manjših mestih 11a severozapadu so ustanovljene posredovalnice za tlelo. V mestu Seattle jo mnogo tacih posredovalnic, ki jxxslujejo dobro in lastnike l)ogato rede. .Tem posredovalnicam podjetniki ali družbe dajo na znanje koliko delavcev potrebujejo, koliko plačajo, koliko stane hrana na teden, ali koliko plačajo z hrano. U-pravitelj posredovalnice razpiše vsa došla oznanila na razgled. jV jx>sre-dovalnicah v Seattlu so razpisane različne službe. Tu se rabi delavce na železnicah, na parobrode, rudo in premogokope; tam zojxrt v gozdna taborišča, žage, farme, opekarne, delo v šumi; drugod zopet za mestno delo in delo 11a cestah. Iščejo tudi delovodje, strojevodje za lokomotive in lokomobile.. zavirače, kuharje, tesarje, kovače, mašiniste itd. Delavce se pošilja tudi izven države, v tem slučaji je pa vožnja l/rezplačna.
Mnogo podjetnikov ne sprejme delavca v delo v drž. Wash., ako ne prinese s sabo izkaz iz posredovalnice za tlelo,dasi bi ga slučajno rabil, ker delodajalec takoj pismenim ali brzojavnim jx>totn obvesti jx>sredo-valnico za tlelo, če je kako mesto izprazneno, ker nima pri rokah iz-vežbanega delavca, in ker ne ve, kedaj bode kak delavec prišel prašati za delo. V množili slučajih si pa tudi podjetniki in posredovalec za tlelo delita dobiček, katerega slednji dela s protlajo služb. To je sploh
v	navadi v tacih krajih, kjer se lahko delavca hitro nadomesti z drugim. Zopet so gozdna taborišča in druga jxxljetja, ki sprejemajo delavce v delo tudi brez posredovalnic. V takem slučaju mora delavec prijeti za vsako tlelo toliko časa, tla je drugo mest t) prazno za njega.
Delavec, ki zasluži višjo plačo, ne botle prijel za vsako delo, ki se mu slučajno nudi. Rajše botle čakal teden ali pa mesec dni.
Kdor je brez denarja, kdor nujno potrebuje delo, tudi dobi tlelo skozi posredovalnico. Pri prvi mesečni plači se mu odtrgajo troški za vožnjo in drugi izdatki.
V mestu Seattle je tudi socialistična posredovalnica za tlelo. V tej se plača le nekaj centov tajniku za neobhodne troške.
Mnogo delavcev se ponesreči v šumi, ketlar j»at!ajo gtizdni velikani
vi	tla- s
trese. Tedaj. nx>ra delavec biti zelo oprezen. Tudi pri vlačenju hlodov iz šume 9e jih mnogo jx>nesreči. Mnogo predglavnice dela delavcem tudi zimski čas, ker v drž. Wash skoro vedno dežuje. Sicer ne dežuje močno, a premoči-j« vendar delavce ik) kože. Ako bi ne bilo deža. bi bilo tako prijetno delati po zimi kakor po teti, sploh !x>lj prijetno kot poti zemljo.
Za delavca-trpina je sploh povsod neprijetno, ker se ga povsod izkorišča.	Ivan Žverha.
Nabreiina, Primorsko.
18. jan. 1905.
Cenjeni sodrugi! Srčna hvala Vam za poslano podporo v znesku 124.02 K. Oprostite, da je nam
nemogoče priobčiti imena posameznih darovalcev v "Rd. Prap." radi pomanjkanja prostora. Priobčili bodemo vselej le svoto, katero 11am pošljete.	,
Vsi naši klesarji izrekajo ameriškim delavcem zahvalo, ker s-j tako hitro priskočili z denarjem na jx)inoč. Stavka še vedno traje. Zima je zelo ojstra, Celoikamno-lomci in oni klesarji, ki delajo pri tvrtlki Ivan Vilde, ki je pri poznala naše zahteve, ne delajo vsled mraza. Ti klesarji in kamnolomci bi nam bili v pomoč, ako bi bila zima mila.
tipamo, dn se stavka ugodno zvr ši za klesarje, ker delodajalci ne do-Ik; družili garjevcev, kakor takih, ki niso imeli nikdar veselje do dela.
Za nabrežinske klesarje: Gruden, tajnik. A. Frandolii, pred.
Cumberland, Wyo.
10. febr. 1905.
Cenjeni uredniki Marsikdo, ki ne jx>zna Zdr. drž., botle mislil, da je država Wyoming dežela, jx* kateri se cedita med in mleko. V resnici pa ni tako.
Kamorkoli se ozre oko, se vitli le golo gorovje, same pe.ščenine, ki napravijo 11a človeka jako žalosten itlis; --Naš kras, o katerem nekateri v stari domovini tako zaničljivo govore, je pravi paradiž napram državi Wyoming. Malo gorovje pokriva tlivji pelen, po katerem se pasejo velike črede ovac in govedine. Vsa mesta na jugu imajo vprav kmečki značaj. Na severu države je pa krasni "YeUovstone Park", kamor pride vsako leto mnogo lx>gatih po-stopačev, da se znebe vsaj nekaj dolarjev), katere so jim delavci v |x>tu svojega obraza zaslužili v jamah, tvornicah, železnicah itd.
Zima je letos še precej mila. Prvi sneg smo dobili še le druzega febni-varija. Z delom gre še precej dobro. plače pa tudi niso še preslabe.
Tukajšni domačini imajo Slovence radi, ker so pošteni ljudje.
Vsem rojakom sirom Amerike jxjztlrav, "Cd. Sv." pa obilo naročnikov.	Cilatelj Svobode. Bos'In narod.
Plaho in okoli se ozirujoče, jx>-staraui kmetič stopa preko dvorišča, kateri obdaja župnišče. Slednje je veliko |x>slopjc in zidano za veke. Kmetič vstopi.
"Kaj hočeš zdaj tukaj ? Se eno ni ura in gospod še niso pokosili", se zadere ženski hripavi glas, ko kmetič hoče {xi širokih stopnjicah v prvo nadstropje.
"Nisem vedel to — pa ne bodite hudi," pohlevno .opazi kmetič, ko se prestrašen bliža zopet vežnjm vratom.
"Vun na klop sedi, boju ti že povedala, ktlaj bodo gosjxxl jxx>bedo-vali. Kaj pa hočeš?"
"Prinesel sem nekaj denarja go-spotlu, katerega sem dolžan ostal za pogreb moje ranjke žene, Mete — Bog ji daj mir iti jxjkoj."
"Ce je pa tako, je drugače — kar gori za menoj jx>jdi."
Trebušna kuharica naprej, kmetic za njo in kmalu sta v jedilni sobi.
Gosjxxl so imeli gosta iz bližnjega kraja — tudi duhovnika. Na mizi so ostale vsakojake jedi in tudi steklenic, |x>lnih in praznih, ni manjkalo.
"No Janez, kaj te je prineslo — gotovo kaj dobrega."
"Kad bi vedel, gosjxxl župnik, kdUkfli.Mw.-£€	ranj-
ke dolžan ?"
"Alj imaš denar s seboj ?"
"Predal sem presiča, cene so sicer nizke, pa, tla bi le mogel ta dolg skrižati."
"Vidiš Janez to je prav, tako dober kristjan dela — četirdeset goldinarjev je vse vskup, za mase, zvonenje itd."
"Pa ravno jih imam . . . deset, dvajset, trideset, jxtintrideset . . . tukaj pa sta še dva goldinarja . . . kar pa manjka bom pa mogel drobiža da>i ... Če je prav, gospod župnik."
"Vse dobro, kar ima ofla na sebi. Tako Janez, zdaj je to plačano. Kako pa — ali boš kaj dal za nove zvonove — najbolj, da vse ob enim opraviš . . ."
"Gospod pa res zdaj ne morem . . . letna je bila slaba, živina nima cene, bolno hčer imam tudi ...
"Kes imamo vsi težave — pa Božja čast nam mora biti nad vsem — en petak boš pa le danes Vrgel za zvonove." 1
Jfinez seže v žep in izvleče iz njega kakih trideset krajcerjev, katere pokaže gospodu, rekoč:
"To je vse, kar imam na zemlji denarja .
"No, če ije tako, pa jx>jdi — pa ne pozabi na zvonove, kadar boš imel kaj več denarja."
To je box . , .
+ * * 1 ,
Gori na bobniču stoji veliko poslopje — grad. Lepb drevje, grmičevje in visoko tloraslo drevje vsake vrste, senči belo obsute steze in pota.
Državni jx»slanec Povže tu stanuje in grad je njegova lastnina, "zaslužil" ga je s svojim poslaništvom. Ker ravno zbor ne zboruje 11a Dunaju, je imenovani gosjxxl doma. To priložnost so trije občinski svetovalci iz Suhega Rebra, z županom vred, jxjrabili, da gosjxxlu poslancu, svojemu zastopniku, pretločijo, kako Suho Rebro, trpi 11a raznih hibah pomanjkljivostih in ujmah.
"Gosjxxl Povže, mi smo prišli iz Suhega Rebra . . ."
"O, me veseli, kako kaj, vse zdravo . . ."
"To že — pa našo vas je zadela zopet velika nesreča . . . toča nam je vse pobila . . ."
"To je pa res Initio . . . kaj ne streljate nič proti toči — no, vidite to bi mogli storiti."
"I kako? Vsaj že za sol nimamo, kaj še le za streljivo
"Morebiti pa še zvonili niste in molit je tudi treba, če toča žuga."
"Vse to smo storili, pa se je le vsipala, ko bi "bil hudič — o nikar ne zamerite, gospod — kakor bi bil peklenšček koruzo mlatil. Prišli smo prosit, da bi nam deželna ali pa državna vlada kaj na jx)moč prišla v našej sili."
"Možje, vidite, to bo pa težko . .. vedno večji so deželni in državni stroški na vse strani . . . največ pa |x>žrejo šole . . . šole, šole . . . zakaj neki? Sole so kranjsko deželo na kant spravile — kdor le zna či-tati jx>tegne v Ameriko, tukaj pa ne moremo dobiti delavcev za naše jiolje ... kaj bo? kaj bo?"
"Gospod poslanec, pa nam bi vendar izprosili pri deželnem odboru kako (xxlporo — res smo jxitrebni in zime ne bomo mogli preživeti."
"Vsaj veste, možje, da deželni zlx>r ne zboruje in tla dež. odbor ne more nič storiti v takm slučaju."
"I zakaj pa je tako — vsaj plačamo, kar le Ukaže jo ..."
"Možje, to so druge reči, katere vi ne razumete in tudi ni treba, da bi jih — rečem vam pa, če bi na Kranjskem . •. . vsi ljudje polx>žni ifi verni bili, potem bi toča več ne ]x>bijala in deželni odbor bi lahko zboroval, kolikor bi le hotel. Razumite!"
"Pa vi, gosjxxl ste vendar-le naš zastopnik, mi smo vas izvolili, da se kaj j>otrudite za nas."
"Kes je to — jaz sem zastopnik vaš in naroda, kateri me je izvolil in jaz moram vedeti, kaj je za vas najbolje. Vi ne veste, kake sitnosti itnam jaz pri tem. Kaj mislite, da se z velikimi gosjxxli na Dunaj i tako govori, kakor vi z menoj ? Kaj šel Vsako besedico morem premisliti dobro, tla koga ne razžalim i p da bi n<: —čvibi se to zgodile— jx>tem iz Suhega Rebra ali iz Oglodane Kasti kakega fanta več h sol-datotn vzeli, kakor gre jx> postavah. Da, da, vam je lahko govoriti — jaz j>a, jaz, kateri narod za-stoj>a . .
To je narod!
* • •
Slovenski, hrvatski fant, mož, gre v Ameriko. S trdo žuljavo roko se bije in bije večkrat tudi ubije — da zasluži jiar stotin dolarjev. Vse ga prevaruje, vse ga izsesava, vse mu je nasproti — pa volja njegova, krepke roke in neo-mahljiv jxjgum. prijxmiogli so mu k svotici denarja, o kateri bi se mu v stari domovini še sanjalo ne bi. .. pred bogom in narodom imel je jx>-koj.
Na svetu nobena reč lepše ne diši, ko amerikanski dolarji — le podu-haj pest bankovcev in prepričal se boš, da je to istiua.
'J^ vonj pa ni samo slasten in prijeten, 011 sega tudi daleko . . r da> čez morje. Tam preko velike vode ga zavohajo oni, kateri so zastopniki boga in naxoda. •
"Dragi rojak, prišli smo to dolgo pot, nestraših smo truda ni muk potovanja, da Le rešimo nebu in tvoji domovini — daj nam novac in rešena bo tvoja duša, tvoja rodna domovina . .
Zavedni Hrvat, Slovenec pa bo odgovoril:
"Stotine godin so moji pradedje trjjeli in zdihovali tam v stari domovini. Delo vsacega dne, vsaki srebrni denar, kar so ga premogli, so dali na altar domovine. Ko je Turek, Madjar poplavil jx>lja naša, pradedov naših, so slednji branili — ne svoje hiše — ampak cerkve in gradove naših narodnih voditeljev; padali so ko snojije jxxl turškim mečem. Nič ni jx>magalo, jx>stajalo je hujše in hujše in dolarji naši bi b?li le kaplja v morju — če bi mi v Ameriki metali jih v te bisage.
Mi smo delavci, probujeni delavci. Ako Madjar jx>j>, grof, gosjxxl tlači našo domovino, to ne bo storil Madjar delavec — ker on bo stal 11a jxilju pravice in resnice, nad katerim vihra prapor enakosti, svobode in bratoJjubja."
To je pa soeijalizem!	T.
n-—sn
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državuh, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v Bvojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejšo pijače-"»tlas beer" in vsakovrstna vina. linijske smodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Z11 obilen obisk so vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Center Ave.M^zo 19 ulice Chicago, III.
IL
Si
POZOR! . Puebličan i!
Zima j 0 tu! V zimskem eaBU se človek rad pokrepča 2 dobro pijačo, in zabava v veseli družbi.
Dobra pijača dela dobro voljo in veselje kar pomeni za delaven mnogo ki jo redkokdaj prost.
Vsled tega naj rojaki obiskujejo tnke krajo, kjer so to dobi. Pri meni no manjka nfti ene stvari, s katero bi ne mogel v tem oziru postreči vsakemu.
Pridite in prepričali se bodeto sami:
Z odličnim spoštovanjem Nick StaraSJnich 1 >04 a. Santa fe Saloon, GROWE, PUEBLO.
F. J. SKALA t CO.
380—322 W. 18. ulica ČESK0-8L0VAN8KA BANKA.
Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, izterja te v denarja iu vrednostnih stvari j po čelom svetu, sesobno v AvBtro-Ogrski in Zdr. državah.
Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin, Dodsčine,
Zastopniki družb: bremške, lmni-bureke, antverjjške, rottordainsko in francoske prekomorsko—vozne črte. V New York ti in ostalih ev-ropejskib pristaniščih sprejmo potnike naši zastopniki. V slučaji zatlrška oziroma zaprek potnikov, obrnite se 11a iwifl.
Za ameriko patentirane
Harmonike,
izvrstno delo, cene nizke, se dobe samo pri Slovencu
John Golob
203 Bridge Nt. Jaliet, III.
GLAS SVOBODE

5
s sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John Htonich, 5"i9 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 51U Power Str., Johnstown Po. I. tajnik: Martin Konija, i»H'< Lnomis St.., Chicago, 111, Pom. tajnik: Frank Pbthič, H8!l Loom is Str., Chjeago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, '.>«117 Ewing Ave.,*South,'Chicago, III. Dan. Badovinac. P.O.Box 193 La Sallo, 111. John Verščaj, 074 \V. 2tst PI., Chicago, III. Anton Mladic, 184 W. lUth Str., Chicago, 111. Jos. Duller, 7 Walker Str., .1 nhiesville, Wis. Martin PoTokar, 5(54 S. Centre Ave,, Chicago, 111. Mohor Mladič, (517 S. Centre Ave.« Chicago, III.
Nadzorniki:
Porotni odbor:
n i -i • \ John Verščaj, <574 W. 21st PI., Chicago, 111. Bo maki) J()8 Dclleh, 7 Walker Str., JaniosviTle, Wis. txlbor: j Anton Mladič, 134 W. 19th Str,, Chicago, III.
Odbor S. N. 1*. .1. ima vsaki tretji četrtek svojo mino mesečno sejo. Opozurja se vse člane, ki imajo vprašanja doodbora, da pravočasno dopoaljejo Bvoje dopise prvemu tajniku.
V8K DOPISK naj blagovolo društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Ruska avtokracija.
Pisec bd je radoveden od kod in kedaj izvira kr vozel j na svojat ruski!: avto k rat o v, ker igoduviim ne kaže, ila bi bili stari Slovani — naši pradedje — roparski, krvoželjni in nemirni narod, zatoraj je segel po zgodovinski knjigi tukajšne čitalnice (Library), in podaja kratek izvleček zgodovinskega čtiva istim rojakom, ki morda nimajo prilike do tacih knjig.
Rusko carstvo je mogočni faktor; to je neovrgljivo dejstvo. Razprostira se od severnega oceana doli do Črnega morja in raznih južnejših vladarstev Azije, in od Baltiškega morja, Nemčije, Avstro-Ogrske in Rumunske tja do vzhodnega azijskega ozemlja, kjer ga oblivajo razno imenovani deli Tihega oceana. Razteza se toraj |x> Aziji in Evropi, in je danes v skupni zemeljski površini največje vladar-stvo sveta, pokrivajoče skoro jedno sedmino vse suhe zemlje. V površini prekaša Rusijo edino liritansko cesarstvo, obstoječe iz kraljstev Velika Britanija in Irsko in iz mnogih, po vsem svetu raztresenih naselbin in ptujih posestev. Vso Rusijo ob-ljuduje okoli 130 milijonov duš. Večina evropejske Rusije, na kate-rej živi danes poleg Poljakov, Fincev, Židov in nekaj druzih malih narodov še okoli 80 milijonov Rusov, tvorila je prastaro Sarmatijo. katero so obljudovali paganski slovanski narodi, znani po večjem kot Roksoljani, ki so sprejeli okoli leta 1000 jk> Kr. r. kristjanstto. Ti prvotni narodi trjK'li so mnogo 1» navalih divjih azijatskih plemen kot [)o t lotih, Hunih, Obrih, Ogrih itd.
Ruski vladar Ivan III., ki je vladal od I4<")-' do i4(/> bil je še pod mongolsko nadvlado, katere se jc pa leta 1480 otresel. Nekaj glavnih njegovih pomočnikov povzdignil je v plemenitaše, podelivši njim velike predpravice [>red njihovim sobra-tom; na ta način ni nihče dnigi kot Ivan III..bil stvaritelj ruske auto kracije, in to najbrže še te po letu 1480. Njegova naslednika Bazilij in Ivan IV., zgodovinsko imenovan "Grozni", izpeljevala sta-pridno misel njih prednika s podeljetijčm plemstva ;in ti trije vladarji, vl»-davši okoli 122 let, so spremenili Rusijo v pravi azijski despotiiem.
Današnja dinastija iz družine Ro-.OHttWft-oy rascUa 'A,prest»l.Jrta 1613 z izvolitvijo Mihalja Rotna-noff-a ruskim carjem. I*rvi trije vladarji tega j>okoljenja bili so človeški. Sin Mihalja Rotnanoff-a — car Aleksij — je znan v zgodovini kot blag. skrben, nepristransk oče vsili svojih podanikov, in če bi način in začetek njegovega vladanja nadaljeval, bili bi Rusi danes najbrže na stališču naprednih, omikanih, modernih narodov, od koder so pa žalibog j ako oddaljeni, imevši leta 1890 le 36 odstotkov vojaških novincev zmožnih Čitanja in pisanja, med tan ko je avstrijska armada štela 84 odstotkov mož, ki so znali vsaj za silo pisati.
Car Aleksij bil je prvi, ki je pri-poznal jednakost vseh njegovih podanikov pred postavo; vendar je to pripoznanje kmalu za njim vmrlo
in bilo v zahodni Lvrupi — v Rusiji — se do 18. stoletja nepuznato. Pristop do tega carja je bil prost vsakomur; živel in delal je le v prid občnega blagra. Tudi car Feodorij bil je vreden sin in naslednik blagega njegovega očeta; samo škoda, da je. vladal le 0 let. Najznamenitejši čin tega vladarja bilo je javno sežiganje vseh pisanih predpravic plemenitaše v. Feodorij bil je oče carja Petra Velicega; zmožnega, močnega, a na pol divjega avtokra-ta, ki se je mnogo trudil za splošni prospeh in napredek carstva. Njegova vnukinja carinja Ana je strgala v kosce neko konstitucijo zloženo v prid plemenitasem, ko je bila nji predložena v jxxlpis, in tako je Rusija še danes brez vsake kon-stitucije.
(XI tega časa pretekli ste skoro .dve stoletji; in skozi ves ta čas so vladali Rusijo med brezsrčnimi tirani le trije nekoliko liberalni carji, kojih ideje bile so pa tako ovirane, da so bili le-ti primorani jih opustiti.
Aleksander I. bil je sin carja Pavla, ki je imel kot geslo: "V mojem carstvti je plemenit le isti, s komur jaz govorim; kakor hitro pa govor preneha, preneha tudi plemenitost." Aleksander 1. je podedoval I k) napredni materi napredna, vzvišena mišljenja; a njegovo življenje je bilo jK)lno težkoč in ovir «1 strani rcakcijonarjev, in tako je končal brez vsj>ehov.
Njegov vnuk Aleksander II. pripravljal je ob nastopu jxxlati Rusiji konstitncijonalno vlado; vendar je radi nasprotstva sam postal reakci-jonist in tako padel (khI nvhilizmom. Tudi sedanji car je nastoj>il pot pretvorjenja ruskega vladnega sistema. a našel je toliko težav, da mu je [x*gum vpadel in opustil je svoje prvotne ideje ter zagazil v aristokracijo, ki mu zna pristriči nit življenja. Vlada zastopana je danes menda ]>o najbolj krvoločnih in grozovitih tiranih in sme se reči, da je danes težje preosnovati Rusijo, kot je bilo v 17. stoletju, za časa, k<> je car Aleksij vzdrževal v precej visoki meri konstitncijonalno prostost.	l itjem Radeskv.
SLOVANSKA M C M A MUL
Mi kupujemo in prodajamo na delndo pravi bosanski in turški tobak, radi tega lahko prodajamo aannlkr in tobak kakqr vsaktera ameriška t vomica.
5	Škalljic najfinejših cigaret, v vsaki po 100 cigaret, skupno 500 cigaret stane
le 2 dolarja. 5 škatelj najfinejših smodk v vsaki 50 smodk, skupaj 250 smodk stane le $3.00
6	velikih zavojev najfinejšega bosanskega tobaka stane
le 2 dolarja.
Cigarete, smodke ali t d>nk |x»-šljetno vsakomur na poskusnjo, da seprepriča o finosti tobaka, ako nam se v pismu pošlje za 50c poštnih znam k. kolikor je potrebno, da se za pošiljatov plača poštnino
V pismo zapišite Vaš natančen naslov, pismo pa naslovite na:
Croatian Tobacco Co
43 Jefferson Str. NEW YORK CITY.
Pobirati naročnino za "Ulas Svobode" so pooblaščeni:
D. Badovinaiz, LaSallo, 111. lVul Sluiltz, Calumet, Mich. • Frank VeVar, Lorain, Ohio. 1 Jocob Hočevar, Cleveland, O. F. M. Shlnnder, Pittsburg, Pa. Job. Matko, Chiridge, l'a. Nick Starasinie, Pueblo, Colo, Frank Bizjak, Leadvillo, Colo, »Jakob Tisol, So. Chicago. Frank Budna, Milwaukee, \ViB, J os. Miholio, Waukegan, 111. Jos. Faletio, Indianapolis/ Ind; John Erbus, San Franolsco. Anton Križe, Oat I lili, Calif. Frank Levee, .Yale, Ivans. Ignac Žlembergar, Steel, C), in okolico.
PRODAJALCI KOLEDARJA:
1). Badovinno, La Salle, 111. J. Tiaol, 90-19 Greenbay Ave., South Chicago, 111,
Jos. Mihelič, (»17 Market Str. Waukogan. Ill,
Frank Budna, 163Reed Str., Mil. waukee, Wis.
Frank Spendall, Bridgeport, O. Ignac Žlembergnr, < J le neoe, O. Frank Derinota, Federal, Pa. Jos. 3Iatko, Claridge, Pa. Felieijan V oliko, 526 Pa. Ave., Johnstown, Pa.
Josip Zalar ForoBt City, Pa. Maresic Frank 13 Clifton Str. Cleveland, Ohio.
Frank Vevar. Lorain, Ohio. Paul Shalt/ 211—7 St. Calumet. John Gouie, Ely, Minn. M. Sodia, Created Butte, Colo. Max Malieh 183 N. Pa. Ave., Denver, Colo.
Nick Starasinich, IK M S. Santa Fe, Pueblo, Colo.
Frank Bizjak Leadville, Colo. Filiph Zadnik, Aspen, Colo. F. M. Shlandor, 5102 Buttlor Str. Pittsburg, Pa.
Miko Jakae, Roslyn, Wash.
Jos. Kožuh, Ravensdale, Wash.
John Erbus, '198 Bryant. St. San Francisco, Califv
Josip Bay tik, Oal Hill, Calif, j (i. Kozman, Trail H. C..Canada.
Jos. Fulleticli, 725 Wurman Str. Iudiamipolis, Intl.
Anton Stnričv 22:t N. Sth Str. Sheboygan, Wis.
Frapk Ijevoc, Vale, Kims,
Anton Golobar Lndysmith,B.'C.
John .Thome, Leekmne, Pa.
Math Petsehnik, Taylor, Wash.
!Peter Mrak," Hacket, Pa.
Jos. Turk, Chisholm, Minn.
Mike K raker, Anucondti, Mont.
Rojaki, v Crested Butte, Colo, pozorl
Vse rojake v Created Butte in o-koliei opozarjamo, da lahko izroče naročnino za "Glas Svobodo" za leto 11)06 g. Marku oodiu-tu, ki prodaja tudi miš Koledar.
U pravništvo "Glas Siv bode".
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bo-deknjlžica'»ŽRTEV RAZMER" ali •'ZAPISKI KRANJSKEGA KAPLANA", kmalu pošla. Kdor želi imeti knjižico, v kateri se slika noguhonosno delovanje nekaterih duhovnikov po imenu za naš narod, naj dopofilje 25c. na uprav-ništvo "01. Sv." in pošljemo mu jo takoj.
Zaloigra, ki se opisuje v knji-žiči, seje za vršila na Kranjskem ter je povsem resnična.
Uprav. "01. Sv"
Joseph H. Miller
«>ti Seelye Ave. Cleveland, Ohio. Phone, Cuy, Central 4254 R
Priporoča svoje najfinejše Havana smodke in ranovrstni fini tobak. ««#
Zajedno prodajam tudi kot zastopnik največje veletrgovino J. & S. J. FIRTH, najboljše žganje, likerje in vino,
210-212 Ontario Nt.Cleveland,O
Nazdar rojaki!
Slovencem in drngim bratom Slovanom priporočam svoj lopo urejeni '»SALOON".
Točim vedno svežo pivo in pristne drugo pijače. Raznovrstne fine smodke na raz|x>lagO',
Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo.
Za obilen |x>s6t se priporoča
MARTIN POTOK AR,
504 S. Centre Ave. Chicago, III Tolofon štev. 1721 Morgan.
Rojaki, ne pozabite staiegu prostora, John Kost-ic-ku.
X	_X
th matija EUKLAVEC, #-- _
g 433 W. 17th St. Chicago, III, g
edini bIov. krojač v Chieagi, ^ m se priporoča rojakom v izclo-i? lovanje novo in popravljanje ^ stare obleke, katera Ihj izgle- ^ ** dala kakor novu. Vse ix> zmerno nizkih cenah.
ROJAKI V LORAIN IN OKOLICI POZOR1
Podpisani si usojam naznanjati si. občinstvu da sem otvoril na 10. Ave., East of Oakwood Str. novo-urejeni ^ ^ ^ %
"SALOON",
kjer točim najboljšo pijače in prodajam izvrstno smodke.
Moje gesto je: ne vrjeti, ne da bi se človek sam prepričal! —
K mnogobrojnemu prepričevanju tega, bo vsem najtopleje prijK)-ročam:
FRANK JUSTIN, Tenth Ave., E. of Oakwood Str. LORAIN, OHIO.
BLAGO 0 KATEREM TOLIKO SLIŠITE...
Znameniti in bistri prodajalci so že posetili našo prodajaino v svojem lastnem interesu, ker so čuli o finem in raznovrstnem blagu, ki je pri nas na prodaj. Oni vedo, da mi ne prodajamo blaga, ako ni izvrstno, trpežno in lično. Radi tega tudi čujete toliko o Kolačekovem blagu.
Ne zabite, da imamo za ta teden izvanredne cene.
v\k f.
"Gingham" blago — za obleko v naj-raznovratnejdih barvah in vzorelh. Smo prodajali do snlaj jh> 10—12%c. Jd. Pt> znižani ceni Htam> J d..................0/4^
Ubeljene blago — za brisače. 22 pal-cev fllrnkd Navadna r^ r.'nn 7c Jad ; seduj le......
Naramnlkl za molke — flaeRft dela, Itonrl obšltl s uaiijem. Stalna 1 nna 25 In S&c.; »odaj lt».....I Jv
Spodnja krila Iz črne all svltlolmr-vane flanelete. Smo prodajali komad po 50e.. sedaj so pa ^ 4 _ na lzhero po...............
Bluze za lenske — Iz fine Japonske svile ln iiaJnoveJfleKa kroja. Vsaka hlu/.a vredna najmanj J5. (TI AQ Sinlaj so na prodaj po... .vp I • U s
Japonska ivila — Jako stroka; vpo-ralma za bluze In obleke. Stalna cena za Jd !>8c. Prodajamo sedaj |k»......
68c
Perkal za obleke — dvojno filrok v najrazličnejših barvah'In vzorcih. Yd vreden 10c, bo prodaja Z 3
sedaj po ..................O /4 L'
Platnen damast — 60 jwlcev flirok. srebrnohelo barve. Navadna cena 75c. Jad.; prodajamo	A CZ^
sedaj po ...................
Oljnato blago za preproge
široko. Vreden Jd 85c prodajamo Stirjaškl J<l po..
Švicarski mualln — v najrazličnejših vzorcih, Jako Tino ln trpežno bla«o. Odjemalcem se računi jardv HnOiiitplJo 10 J«.,' " C "'"/-I le po ....................O C
Ostanki belega blaga — od 2 do 10 Jd To blago Je Izborno za otročjo obleke. Stalna cena 25c., setlaj stane Jd. le...................

f
Prodajalec ST0MCH, vprašajte po štev 22.
ww www m mM v' ^
559.36/.563v*565 BW£ /51 AND AVE.
_I_ti______

Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti
ER YT*
Srečni so, ki lahko delajo in kojim jed diši. Ako hočoto ohraniti si moč in zdravje, rabite
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To vino je naravni pridolek. Izdeluje se iz naravnega vina in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno na Želodec s tem, da ga kropi in vsposobi za pre-bavo hrane; toraj včinkuje tudi na črova, da se za vrši prebavni proces popoloma.
YSA HRANA
ki se jo'prebavila pravilno, se spremeni v cisto kri, ki jo podlaga zdravju, lepoti in življenski moči
Trinerjevo zdravilno grenko vino
ozdravi
yse želodčne bolezni,'
y<*e Nepravilnosti z.Aravab^ . ... . ......
vse nepravilnosti na jetrah,
vse krvne in kožne bolezni,
vse živčne bolezni, nespečnost.
Ako se počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas bodo zopet oživilo, Mogoče, žetiBke in otroci smejo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno.
Se dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER
799 So, Ashland Ave. Chicago, 111
Trinerjev brinjevec ozdravi vse bolezni na jetrah in žolču Prideluje se iz kranjskega brinja.

lS svobode
—	Zopet eden. Katoliški kon-sum v Cerknici je dogospodaril in ni mu več pomagati. Iz zanesljivega vira vemo, daje tu konsum popolnoma bnnkoroten in da zob teva "Gospodarska zveza" naj preneha. Vsuk dan, ki ta kousum še živi, pomeni večjo škodo za člane. Radovedni smo, kako odlikovanje dobi zdaj znani kaplan Luvrenotč, ki jo takouBum ustahovil, ga votlil da mora "Gosixxlarskn zveza" tega njegovega Otroka ubiti.
—	.Materinske žitve. Iz vasi A-leksandrovo Srbiji staodšle dve materi s svojima otrokoma, 10 letnim dečkom in loletno deklico v oddaljeno vas k sorodnikom. Mod potom jih jo zalotila burjo s snežnim uiotežem. Zoni sta /.grešili jx>t ter jih je dobila noč sredi gošče. V strahu za otroka, da jima zmrzneta, zavili sta ju v svoje velike rute ter ju položili v sneg, kjer staža-spala. Zjutraj so našli ljud jo obupana otroka polog zmrzlih mater. Otroka sta glasno jokala in klicala, in le čudo je, da ju niso volkovi raztrgali.
—	Trinajst avstrijskih vojakov zmrznilo v Z a p r e s i o u V Kakor jx>snemamo iz "Obzora", so jo po Zagrebu širila vest, da so na postaji v Zaprešiču prenesli iz vagonov v tamkajšnjo čakalnico 18 na pol zmrzueuih vojakov; od teh jih je skoro na to umrlo 111 "Obzor" pravi, da so je takoj obrnil na vojaško oblast za pojasnilo vendar pa mu lo ta ni moglu ničesar določnega povedati, češda ji ni o tem šo nič znanega. Ako se u-važuje, da prevažajo Bedaj v tem sibirskem mrazu, ko jo temperatura skoro konstantno za 15° pod uičtovojako — v živinskih vozovih, ki niso čisto nič zavarovani proti vremenu in mrazu jo čisto verjetno da je poročilo iz Zuprešiču resnično.
—	Strašen vihar v Srbiji. V dolini Valjevo so imeli dno 20, m. m. orkan, kakršnega se v Srbiji šo nihče no spominja. Zunaj vasi Makovišto ima svoje douiovje kmet Mirko Markovič. Usodnega dno je imel gosto, zategudelj je šol v nasproti hišo ležečo klot po meso in vino. Ivo je prišel iz kleti ni bilo o njegovi hiši videti niti sledu, vse pa jo bilo pokrito s snegom. Šol je v vaa po pomoč in z velikim trudom so našli v snegu trupla njegove matere, žene, sestre, otroka in dvoli gostov. Od hišo so našli posamezna bruna daleč naokoli raztresena. Dve trupli šo pogrešajo. Ciklon se je omejil edino na to dolino, kjer je stala Markovičeva hiša- Drovje jo bilo kakor pokošcno,
—	Smodnik med tobakom. V Senožečah je neki tovarniški delavec kupil v trafiki zavitek cigaretnega tobaka za 17 kr. Ko je vzel zavitek v roke, se je iz njega streslo nekaj črnega prahu, dasi je bil zavitek še pravilno zaprt. Ko je potetn tobak pregledal, je našel med tobakom še mnogo črnega prahu. Navzočnim se je stvar zdela sumljiva. Preiskali so ta črni prah, ga tudi užgali in se prepričali, da je med tobak jxnnesan pravi smodnik. Kaka nesreča bi se bila lahko zgodila, Če bi bil mož iz tega s smodnikom pomešanega tobaka napravil cigareto in jo užgal.
Predor sk\izi Karavanke bo dogotovljen v mesecu marcu, ako ne nastopijo nove zapreke. Proga Ce-lovec-Rožek bo gotova do 1. oktobra t. 1. Otvori pa se nova železnica skozi Karavanke in Bohini spomladi 1906.
—	Nezgoda. V Koprivi na Krasu je hotel 25letni ključar Martin Liska razstreliti neko skalo. Naboj pa se je preratio sprožil ter je leteče kamenje Lisko strašno razmesftrilo. Urez leve roke in desnega oč/esa so ga pripeljali v bolnišnico.
—	Nesreča. Dne 30. }Atf. zjutraj ob 5. uri so našli na južnem kolodvoru ob tiru proti prelazu Sv. Martina ceste mrtvega železniškega čuvaja Antona šlibarja, rojenega 1. oktobra 1864. 1. v Moravčah, stanu jočega na Dunajski cesti št. 19.
Slibar je imel prebito glavo na zadnji strani. Najbrže ga je podrl kal> ponočni vlak. Ponesrečenec je zapustil ženo in tri nedorastle otroke. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
—	Nova tovarna. Kakih 10 kilometrov oil l'6dgrada v Istri ležita dve lični vasici: Male in Velike Mirne. Prebivalstvo, ki je večinoma hrvatske narodnosti, je revno. Ker je svet skalovit in seveda nerodoviten, dobilo je prebivalstvo od vlade nekak privilegij, da smejo— Mtmči
— z istrskim kisom krosnjariti po vseli avstrijskih deželah. S to obrtjo se je ubogo čičko ljudstvo skoraj pol stoletja bavilo. Pred kratkim je pa vlada Muncem prepovedala kroš-tijariti s kisom. Za nadomestilo nabavila jim je vlada vsakovrstnih strojev za lupljenje trstike in jim ustanovila na lastne stroške še precej veliko tovarno.
—	Kakor psa so i>okopali v Vrtojbi Blaža Mermolja, ker se je obesil. Pred nekaj meseci je umrla revežu žena na i>orotlu ter 11111 pustila štiri nedorastle otroke. Mož je imel sedaj opravila čez glavo, poma-gal pa nm ni nihče. Obupal je in obup ga je gnal v smrt. Mož je bil dober kristjan, hodil v cerkev, opravljal spoved itd. — ali vseeno ni našel usmiljenja pri cerkvi, marveč so ga vrgli v zemljo na ne]x>-svečenem prostoru. Tudi za pogrebom ni šel nikdo drugi nego sosed. Naj lx> prepričan, da je storil dobro delo! Ce se obesi revež, katerega žene obup v smrt ter stori kaj takega res zmešan, ga vržejo v zemljo kakor psa, če si pa lx>gatin vzame življenje pri polni zavesti, pa mu zvonijo in pokopljejo ga "z gospodom". Ima pač s čim plačati! In za cvenk se v izvestnih krogih napravi vse! Poročajo nam, da otroci, katerih najstarejša deklica ima nekaj nad 10 let, so jokali tako britko, da jih ni bilo mogoče utolažiti.
—	"Gorenjcu" se piše iz Kamnika: "Nesloga je znak našiti meščanov. Za zgled bi si morali vzeti složno življenje, ki vlada med frančiškanskim in mekinskim nunskim samostanom. < ieslo teh dveh samostanov je: I.jubite se med selx>j." — Kaj pa to pomeni ?
—	Pa|x*ž Pij trguje z redovi. Reški "Novi List' piše: Te dni je dobila gospa Ana Milišič iz Makar-ske od sv. očeta Pija X. red "pro Kcclesia ct Pont if ice''. No, ali veste, kaj je ta gospa storila za cerkev in državo? Darovala je papežu 140.000 kron, katero svoto je te dili njen nečak, spljetski kanonik Poldo Ivanisevic, odštel v Vatikanu. V času, ko je ta plemenita gospa storila to 'krščansko' delo, so naši Zagorci v okolici Makarske umirali.gladu. Pa pravijo, da se ne prerojujemo v Kristu?!"
Obvestilo.
V imenu dr. "Sokol" št. 1 1 obveščam in opozarjam vse člane, ki so brez vsacega zglasila odšli oil tod. da se do konca tega meseca zglasijo in |x>ravnajo mesečnino; sicer lxxle vsak jx> pravilih suspendiran. Roslvn, Wash., 9. febr. 1905.
A. Jane ček, predsednik. Slovenci v Clevelaadu pozorl Dramatično društvo v Clevelandu, O., priredi dne 19. febr. ob 8. uri zvečer v Ulmanovi dvorani na voglu Wilson Ave. iti Standard St. tik "Lake Shore" banke tri igre: Dobro došliJ Ked.-n pojdete domov? — Režišer — Damoklejev meč. Po dramatični predstavi sledi prosta zabava in ples.
K obilni udeležbi vabi
Odbor dram. društv a. Nagajivi škrat jo je zopet zaso-lil v zadnji št. "G. Sv". Temu nagajivim najbrže ni bilo všeč, da je sodr. Ivan Molek daroval 0O0 listu vpodporu, radi tega je postavil le 25c, da bi dokazal svojo novoljo do urednika lista, ki mu je obljubil, da ga izroči sveti inkviziciji, ako se nepoboljša. V dopisn "Lady-smith, Canada je pa jxistavil v zadnjem odstavku, dragi vrsti ropa-kom me« t o rojakom.
Škrat se noče poboljšati, ulxjgati pa tudi noče. 111 nam no preostaja druzega kakor Se v Ixxloce požirati njegove neslane dovtipe.
44Nada jprvi slovenski list za leposlovja in zabavo v Ameriki ima v II. zvezku naslednjo vsebino:
Pesmi: Abolovo smrt, Prepelica in prepeličice, Ubogi kralj, Nada Snežinke, Anica, Vsakdo prebira in Odpusti.	1
Povesti: Lunimerinoorskii 110-vesta, Mešetar in hudič, .Zlati hrošč,Duh- ženin in Božični večer.
Pončnp berilo: V čolnu čez široko morje in Slovenska1 književnost v Ameriki.
Haznq: Baron Mikoš, Smešni-ce in Zabavni del. •
Slovensko angleški rečnlk
šiljatve po money-onlerju na V. J. Kubelka, Box 711 New York, N.Y.
Odstranitev vratnih bezgalk.
Zadnje d nove so zdravniki živahno razpravljali v časnikih o leni. Nekateri so zagovarjali odstranitev bezgalk, ker so to drugi priporočali. Dokazovalo bo jo, da so bezgu) ko sedež raznim kalem za bolezni kakor pevuomiji in davici. Isto je tudi z želodcem, vendar pa nihče no želi, da bi bo odstranil želodec. Zdrav želodec klabujo vsem bakterijam ; torej moramo paziti, da želodec ostane zdrav. To pa najbolje zvrši Trinerjevo, zdravilno, grenko vino. Ta pripomoček se izdeluje iz naravnega vina in zelišč, ki milo vpliva in pozitivno okrepča želodec in C;reva, Ta lok uniči bakterije, pomnoži in sčisti kri. V vseh slučajih. posebno 5e nimate slasti do jedil, ako so počutite slabo, pijte Trinerjevo, zdravilno, grenko vino in ozdravili bodete.
Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trincru 799 So. Ashland Ave., Giicago, 111.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importiruna vina. Kdor pije naše vino, trdi, da šo ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
Kdoi* se želi učiti in naučiti
y
angleško brez učitelja
naj si nabavi ravnokar iziSli
Slovensko—angleški—rečnik.
Knjižica jo jako razumljivo sestavljena, poleg angleških l>e-sedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice jo žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi.
CENA JI JE SAMO 60 CENTOV.
Denar pošljite po Money-Onlerju ali pa v znamkah na naslov V. J. Kubelka, P. 0. Box 7 44
New York Y. Y.

.. *	aS
00874109
GLAS SVOBODE
gggr • f'^^Pw^l 7
Emil Bachman
• Največji slovenska trrdh.
Izdeluje druš tvena rab, ?uibe in oitm
Cene mliine po naroČilu. Za vsako delo se jamči. ,
Fiiiite slovenki po brezplačni ccnik,
NOTARSKA
pisarna,
Izdelujejo bo van notarska delu Vollmacht). kupna, dolžno pisma, prošnjo radi vojaščino itd. Oddaljeni rojn k i dobo pismena pojasnila brozplnčnp, ako priložd za 2c. znamko za odgovor.
William Sitter
Clarldge, Pa.
580 So. Centre Ave. Chicago, 111.
Narociijte svoje obleko pri
Charles Tyl-u
priljubljenemu linijskemu krojaču
772 So. Hafsted St. na vogalu W. 10th PL
ki čisti in popravlja tudi žensko in možko obleko. Gospod Tyl jo dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIH CENAH.
Obrnite se zaupno na nas > >
^^	kadar hočete odpreti saloon
^H (Vil IvSl	ali se zmeniti za pivo.
Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše Izborno pivo je po eviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo.
Kadar nimnte časa priti osobuo do nas, pišite ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili liitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Luger-Beer) v steklenicah.
Tel. Canal 967
ATLAS BREWING CO, «=
& Blue Island Ave.
' ' Odprl som pod Imenom
"■The Eagle Bar"
ungon S « 1 O 0 11 ^
v katerem točim svežo pivo, najboljša, pristna kalifornska vina in dobro žganje. Na prodej iman tudi najfinejšo unijsko smodke. Po-jMitniki in domačini dobe čedno
prenočišče
Mihael J a k se
Roslyn, Wash.
NAZNANILO.
Opozarjam slovenske trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na iinportirnuo brinje iz Ljubljano, iz katerega kuham sam najliolji brinjevec! Dvanajsti na steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo sani plačati prevozne troške. Kdor hoče dobro kapljico brinjev-ca piti, naj so obrne na
Jolui Kracker-ja 1199 St. Clair Str. CLEVELAND, O.
mož potrebuje za Rainer-
jevopivoin Bonrl)on Wis-ky piti, fine smodke kaditi in so ve-soliti.
Razpošilja staro belo in staro čr-tio vino ix> oOcentov, ter star grapo brandy po $2.75 galon.
ANTON KRIZE, O AT HILL, NAPA CO. CA L.
M
POHUOC IN ZDRAVLJE BOLNIM!
ZAMORE DATI SAMO
Dr. E. C. Collins, M. I.,
Borilo nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
KpoStomn! Rospnd profesor t
.Tu »podaj podpisana »«■ Vara ichvnllm 1a Vn* trud Iti xa Vale
lifruo zdravljenje. Vsemu nalemu narodu pooelel Ameriki »porofam, daste VI prav; In Jodln zdravnik. klerl zain "reozdriiTrii vsake«« l>ol> iiika- Veliko zdravnikov win poskulula tukaj v mesto Pueblo. » ulje-din ml nI mogel ponnuiall. Nwoerl zdravniki »o ml rt-kil. ti« ml nI III?, a kiiku mori' vendar idravflorek l«kail zdravila In tn>*ltl denar, fe mu nI ntf. VI pa ml nlale tako rekli, miipsk »l«? me v sroll veliki ' " mojej trikej bojev lil ln ml j<o*lall zdravila. im " "Ranic v pUuJIli m prsih. a |*nlriiKlt po»la-
falostllepo Izprnlall .. ,— -----„1	J . ■
kterlh um takoj fuilln olal#an)e v j>ljti*lh In pr»lh. a riiidf . nlh zdravilih »em — hvala liouti l Vam - popolnoma ozdravela. luko
i pri-J Nadalje ->• Mlivnllm iircdnlllvuru
kterlh »cm ta nlh zdravilih
da %ri tutlm idrMVu kot .... •Inveniklh časopisov. klera »o prlohflm v nolh llallh leit« Izvrstnega zdravnika ln na« laku o |«i*orlfa na nuJUdzdravnika. S tem kunCum plimo— Vam dogaoba hvaleana.
ANA OORSR HI Tluill SI., PuHblo, Culo.
Častiti gospodi	.	. ,	...
, Ninuiinjam Vam. da »o nie Vh»ii zdravila prav dobro pozdravile, žc t dveh dneh sem bil veliko buljil In ko sem porabil vse, MUH bil
popolnoma zdrav. Zalo »e Vam srfno »ahvaljujem ta Vala sdravlla. In ostanem do teroba hvateieu Vam likaul pri Ju
1KO
atelj.
GEO ROE ITH1BNIK.
llrownfletd, Pa.
Hrsizl ko»|i«i| profesor t	.
Kar »t- life ti*|»'hii itleiln poslanih zdravil Vam naznanjam. da •em i»> uživanju Imlh po|X)liiom» oidravll <«l kalija In bodenja v pr-
kIt, In Iclodou. Sar......no in>klenl<n>. vktcrl J« idrafllo pn»U Izpadun-
Ju las. le rabim lu kakor vidim. * dobrim uspehom. k«T so jul lasje rut preueliall Upadati ln sem pruprlfau. du zo|H't zrastejo.
Vum udnnl	VISCKNO ftrftTAR.
I', O. I lot 148, Moon Hun, Pa.
Oenlenl goipod 1
Vam neznanim, du »em proj«'l Vn»i- pismo, v kterem me vpral »tu kako »e kaJ |iofiiilin. Sedaj »em |Kipoliionta zdrav lu se uravdobtn po-finim. Zato »u Vam srfno zahvalim, ker ste mn jsdravlll v laku kratkem fiuu. Pozdravlja in Vai utlauo lil ostajmu s snoHovanJem
ORF.OOK S|:PRAR, P. O. Hnx 6». Cumberland, VVyo.
Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naSi bolni rojaki najzanesljivejše na
šffi zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A,
ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponaSati h tnko uspeSnim zdravljenjem kakor on.
g^ | ■	L I	"	on je,lini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in
n7rirav UQP nnlP7fll radi tega ozdravi vse molke • in žeiinke bolezni bodisi UlUIQTI Vuu UUluLIlIf akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamCi za polh, jetrah, 2ivčne bn-koBt-ij",* trganje in
bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečiBto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, Hlabostl pri spolnem občevanju, polucljo, nasledke izrabljevanja samega sebe, Šumenje in tok iz uSes, ogluSenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na
polno ozdravljenje vseh boleznii, kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebufini votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živč jezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho. -hronhijaJni,-- -pljučiAi ir, ******* bljuvanje kr A, mrzlico, /Točino, leiko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht,
glavi, srbenje, ljSaje, inazolje, ture, hraste in rane, vse žennke bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., k;ikor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. l)r. CoIHuh, M. I., je Prvi in jedinl zdravnik, kteri ozdravi jetjko, ozdravi v«f tajno moitke In ženNke spolne bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in možkiiu se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opiSejo svoje spolne balezni. Ktere ženske trpč na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na Dr. E. C. Colllns-OT zdravniški zavod.
Zatorej, rojiiKl Nlovciiei, mi vnm priporočamo Hiimo in odhio le Nlnvnega in izlaiHeiicga Dr. E. O. COLLINS, M. I.
Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči nil trpite na kterikoli bolezni, če je va§a bolezen zastarala ali kronična vsled neuspeSnc^fi zdravljenja neizkuSenih zdravnikov,opiSitc natančno va3o bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste Že bolni ter poSlite pismo na ta-le naslov;
DR. E. C. COT J jTJSTB, 3VT. I.,
140 West 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
In potem bodite z mirno dufio prepričani da bodete zagotovo In poponotna ozdravili._
RAZNO.
-- Cru kotiček, l loeo-li kdo u-vidoti, kako daleč moro pasti dežela, če jo prišla pod klerikalni jarem, nuj pogledu v republiko E-kvailor v južni Ameriki. Tutležolu je republika sauio zutOi ker bi nobena uioriariiija neprenesla takega tiraiistva, kakršno izvršuje tam ku-katoliška cerkev in ker bi prva revolucija, ki bi nastala, vedla k o-svobojouju im! dinastijof Veroiz-liovedanje jodovoljeno le katoliško in nobeno drugo; dežela je {josve-eena "najsvetejšomu srcu Jczubo-velim" in predsednik mora prise-gati, da bo zatiral vse poskuse, ki bi hoteli spremembo tega prvega paragrafa ustave. Armada je razdeljena na štiri zbore, ki se imoku-jejo: Sinovi božji (!) sinovi dobrega pastirja, sinovi peteroran, sino-vi neonmdožovano -Marije (!!) Polki bo imenujejo stražniki Marije, cent i le i Marijo itd Šolo so sploh versko; menihi in redovnice vladajo v najvišjih šolah, jezuitje v srednjih in v »Klini revni univerzi. V strokovnih šolah je glavna reč veronauk in posledica tega je armada nsizobražencev, ki nimajo v javnosti nobene veljave in kateri so le z dnhovsko protekcijo doko-pa vajo do svojih most. Vsled tega tlržava naravnost peša, ker nima v trgovini, v svoji upravi in v tehniki skoro nobenih inteligentnih ljudi; dovoz knjig in čnsopiBov je podvržen dnhovski cenzuri, ki no pripusti nič svobodomislečegn in ki zapleni vso, kar lo količkaj diši po svobodomiselnosti. S takim gospodarstvom so množijo dolgovi na sto milijone, toda vkljub temu plačuje država deset odstotkov letnih dohodkov papežu kot dar vernih služabnikov. Davki rasejo do ogromnih višin in glavni vir du-hovskih dohodkov tvori izsosavnn-je nevednih Indijacev, katerim bo Bploh nobena šola ne dovoljuje, da ne bi spoznali, kako hi iz svojega položaja pomagati; njihove pridelki*, j m )1 jflkt; in ročno jim odvzamejo duhovniki, ki jim vsiljujejo zanje cone, kakor so jim ravno zdi. Menihi zabranjujojo, da bi kupci stopili z Indijanci v trgovske zveze. Vsled takega strašnega položaja j< bilo naravno precej revolucij, za katerih so ti sinovi Krista, Boga, Matere božjo in petero ran niso sramovali nobenega sredstva, da si nbvarujejo-avojo moč. Na tisočo oseb je bilo pobitih, na stotino o-bešeuih, na stotino jih jo končalo v ječah, vsled inkvizicijo ali brutalnega postopanja; posestva upornikov koso Zaplenila in sorodniki so tuli izgnani, <ln ne l)i mogli tožiti za oroimnu posestva. Zato je v Ekvadorju mrtvo in širši svet ne dobiva od tam i>oročil. Tako iz-gloda v kratkih obrisih dežela, kateri se je katolicizem polastil vlude, in tak konec čaka dežela, katero pripravljajo gosptxlstva klerikalizuia. Ko bi se Kini po lastil gospodstvn, utegnil bi pro tvoriti tudi celo ves svet v tako gnilo lužo, kjikor le nam kaže E-kvador koncem lota P.HM.
——■"Milosrčnost' v nemški vladar ski rodbini. Nemški listi poročajo: Ko je nedavna nemška cesarica obiskala svojega sina, prestolona slednika v Potsdamu, pravil ji je o veliki nesreči, da je bil njegov najljubši j h* v, ki ga je tudi cesarica zelo rada imela, povožen. Med vožnjo na kolodvor je potem cesarica izstopila iz voza ter so ji morali na progi pokazati mesto, kjer je izdihnil priljubljeni pes "Packan".— Neki delavski list umestno pripom-tija: Da bi bila nemška cesarica ali kdo drugi iz rodbine Hohetizoller-nov kdaj poizvedovala, kako je t Usodo Jtoo.ooo rudarjev ob Kubri, o tem ni ničesar znanega.
— Zgodovinska "relikvija." Nemški cesar Viljem II. in ruski car Nikolaj sta bila nekoč skupno na lovu nekje na Nemškem brez spremstva. Oba sta si istočasno zaželela kaditi.
Smotke sta pač imela, a noža ni 110-ben imel, da odrežeta konce smot-kam, odgrizniti pa ni fino uiti dobro. Tedaj pa je opazil cesar Viljem nekega logarja, ga poklical ter ga »sil noža na ijiosodo. Ko sta si ona vladarja .odrezala smotke, je vrnil cesar Viljem logarju nož s sve-animi besedami: "Shranite dobro ta no,/,, kajti s tem trenotkom je.pc* stal zgodovinska relikvija!" — Logarju bi bila deset i ca ljubša' kot vsa
godovina na njegovem nožu.
i
—	Lepi kulturonosci! Berolimki -.oc. "Vonvaerts" je priobčil pismo, ki ga je pisal neki nemški vojak svojim staršem iz Afrike. V pismu je citati: "Gorje Hererojem, ako nam pridejo v roke! Ne prizanaša Se ne ženskam ne otrokom. Ti psi tudi drugega vredni niso. Vi na Nemškem si ne morete tega predstavljati ; vam se zdi neusmiljeno. Naš jxilkovnik bi bil v zadnji bitki lahko odpeljal 75 ujetnikov, pa je rajši vse postreljal. Drugače se tudi ne sme delati s temi črnimi psi. Niti otroku v materinem telesu se ne srne prizanesti." — No, to je vprav v smislu idiota, ki se nazivlje nemški cesar Viljem drugi,
—■ Hijene. V neposredni bližini lUidimpešte, v vasi Ponias, je umrl nedavno liberalni poslanec, duhovnik Lappa. Gostilničar Czervenka in njegov svak sta |>onoči truplo izkopala ter ga orooala vseh vrednosti. Zjutraj so našli župljaui truplo žup-nikovo za pokopalisčno mejo.
—	Kaj je klerikalcem že nemoralno. Čudna pedagogična odredba jc izšla od ravnateljstva gimnazije v Aschaffenburgu. Tam se jc bodi! neki učenec s svojo sestro na led drsat. Ravnatelj pa je poklical dijaka k sebi ter mu zagrozil s kaznijo, ako ga bo kdaj videl s sestro se držati za roke bodisi na ulici ali na drsališču.
—	Pobožen slepar dr. vitez Orlovski jc bil po šestdnevni razpravi zaradi 14 sleparij obsojen v štiriletno ječo, na izgubo plemstva in doktor-Uva. Papeževe rede še obdrži.
—	Mesarji v Gradcu tudi kljubujejo s svojimi visokimi cenami, toda občinski svet je v seji izvolil poseljen odl>or ter nvu dal natančna navodila, da prisili mesarje k poštenim cenam, sicer pa izdela takoj proračun za ustanovitev velike občinske mesnice, kakršno ustanovi tudi Dunaj, — Dokler mesarji ne bodo spoznali, da je občina pričela boj proti oderuš-tvu, lxxlo mirno ropali občinstvo.
—	Nov most se zrušil. Na novi italijanski železnici Narese-Cunar-do-Lusuo je bila vožnja za j»oskuš-njo. Vožnje se je udeležilo nad 30 oseb. namreč inženirji in službeno osobje. Na srečo so zaradi varnosti uro pred odhodom odposlali preti se-l)oj samo eno lokomotivo. Ko je lokomotiva prispela na most čez re- . ko Rogie, zaslišal je strojevodja neko jiokanje in škripanje. Z vso silo je pognal lokomotivo ter srečno priletel na drugo stran, za njim pa se> je z velikim rojiotom zrušil most, ker je podjetnik sleparsko zidal.
—	Nalašč ali vsled zanikrnosti. Rodbina poljskega učenjaka Tacza-novskega v Varšavi, ki je kot rezervist pred nekaterimi tetini padel 11a mandžurskem bojišču, je dobila Šele sedaj od vojnega ministrstva obvestilo, da je vsled carove milosti Ta-czanovskemu snreirledano ter mu ni treba odriniti na boj;šče
Somišljeniki naročujte In priporočujte -OLAS SVOBODE".
Iščemo slovenske agente.
Iščemo agente in zastopnike v raznih mestih Zdr. drž, da bi pro-dajali naše zlato, srebrne in nikel-nanto uro.
Mi torej iščemo Slovane, ki bi Iiotovali z našimi ameriškimi prodajalci. nosili njih vzorce, bili njih pomočniki in tolmači.
Mi damo $20 na teden plače, ali provizijo stalnim agentom, $15 na t (H Ion pomočnikom in tolmačem.
Le pošteni in pridni ljudje naj se zglasijo. Pošljite nam Vaš*' natančen naslov.
Great Eastern Watch Co. lie. Ml dept., (8
New York City.

' I	i	i	' i"	1	.1

GLAS SVOBODE
Mi luiiiramo.
"Od kod, ta fcum ? — vpraša car — od kod Jo h rum? Kdo ae tam zbira? V trenotkih. zdaj veselih, kilo moti nas?
Povojte ml, gospoda inoja!" "O Veličanstvo! videti te told, mogočno zemljo tvojo so sinovi. Delavci srno! — pravijo In, hite prod sijajni prestol.tvoj. o Veličanstvo! "Kaj delavci? in prod mojo obličje? — Nikdar!
Proč s phI —! Orožjo —! Kjo stražo
so naše —? Da bi soilrga motila nas In sedaj . . . Prenosrainno —!"
O mogočni gospod! O slavni car! Glej, pred obličje tvoje prlbeilnto —! UsliAi nas! No zavrzi nas, o vladar! Glej! v mukali — v krvi ležimo —!
Salva —! Smrt med nje —! Postrelite v»e ln pomorite —! Naj bi bilo, če bill bi ljudje . . . A to bo — psi! Urrr —! Koljite —
Ml umiramo! Za naše pravice, o car! TI al hotel tako ... Ti si nam podelil namesto dobrot — smrt —! TI nisi
nafi car —? Ti nisi naš car —! Gorje tebi. samodržec —! Glej. mi umiramo, pred tel>«J, v snegu — blatu — krvi . . . Padli amo—! A naša kri—poslušaj car a naša kri kliče maščevanje . . .
— Ha—ha—ha—! Salva —!
Ivan Molek.
Izza temnih dni.
(Sličice iz življenja raznih papežev.)
To bestijaluo početje so imenovali "križarsko vojno". Premoženje pomor jenih ljudi so si razdelili morilci, največji dele/, je dobil seveda papež,
Prekanjenost papeža lnocencija se je posebno pokazala tedaj, ko je začel delati za križarsko vojno proti Turkom. Vedno in vedno je trobenta!, da se mora uprizoriti taka križarska vojna. Ko je bilo javno mnenje dovolj pripravljeno je sklical v Rim koncil, na kateri so vse države poslale svoje zastopnike. Tam se je sklenilo, da se mora uprizoriti taka vojna in da so vsi kristjani dolžni, se te vojne ali osebno udeležiti ali pa plačati primeren znesek. Pa|>ež je dobil |>ooblaslilo, da sme prodajati odpuščanje grehov, da se dobi denar za stroške te vojne. Pajiež se je seveda lotil te kupčije s |»osebno vnemo in dobil je toliko denarja, zlata in srebra, tla je moral razširiti prostore, v katerih so se shranjevali 'lapcški zakla di. Obenem pa je imel papež tajno zvezo s turškim sultanom 1'ajazi-tom. Sultanov brat je sam hrepenel t>o turški kroni, pa|>ež Kristusove cerkve pa se je tako daleč |x> nižal, da je kot Uajazitov ječar držal sultanovega brata v zaporu. Javno je oznanjal križarsko vojno, skrivaj pa je podpiral turškega sultana s tem, da je njegovega tekmeca in edino nevarnega nasprotnika držal v ječi. Seveda je turški sultan Kristusovemu namestniku to uslugo fiogato plačal. Enkrat je sultan jx>leg običajnih daril v zlatu iu srebru ]x>slal tudi 30 čudovito krasnih čerkeskih devic. Papež je vse te device spravit oh kranceljne ill jih potem, ko se je ž njimi zabaval nekaj tednov, razdelil med svoje prelate.
Na svoje nezakonske otroke, katerih število se je med tem jako zT.atno ponmožilo, nt papež tttfcdar |x>zabil. Vse je sijajno preskrbel iu j>osreČilo se mu je celo, da je svojemu najstarejšemu sinu preskr-1>el pa|xrško krono.
lnocencija VIII. je zadela kap, vsled katere je nekega dne umrl. Moti se pa, kdor morda misli, da so se sramotne razmere v cerkvi kaj zboljšale, ko Inocencij VIII. ni več nosil papeške krone. Nasprotno t Cerkvene razmere so postale se mnogo slabše; moralična gniloba 11a pajieškem dvoru je j>ostaIa taka, da je izhajal iz nje infernaličen smrad.
Pa[x?ž Kalist III. je imel krvo-sramno razmerje s svojo lastno sestro Ivano, iz katerega razmerja se je rodil Rodcrik Borgia. Ta je bil že enkrat omenjen v tem spisu. Pa-
pež Kalist, ki je pred svetom veljal za strica Koderika Borgia, je skrbel, da je njegov sin kar najhitreje napravil sijajno karijero. Najprej je bil Koderik advokat, a uganjal je take reči, da se mu je izvrševanje advokature prepovedalo. Potem je jx>stal vojak in koifčno duhovnik, kardinal in jxxlkancelar rimske ku-rije, katera služba je dajala ogromne dohodke. Dasi je živel K<xlerik llorgia skrajno razuzdano in imel vse polno priležnic ter nezakonskih otrok, si je vendar z denarjem pridobil med kardinali, ki niso bili dofeti lx>ljsi kakor 011, jako mnogo valiva. Po smrti papeža lnocencija VIII. je Koderik llorgia kardinale jxxlkupil in jmstal kot Aleksander VI. pape/ svete katoliške cerkve.
Aleksander VI. spada med največje sleparje, kajti v hinavstvu je bil nedosežen. Ako so ga ljudje gledali, je vedno držal roke prekrižane čez prsi in imel oči j »ovešene. Hodil je pridno v cerkev, obiskoval bolnike in podpira! reveže. Tisti, ki ga niso natančno poznali, so ga smatrali za vzornega duhovnika. Se ko je bil kardinal, so pisali o njem, da je moder kakor Salomon, potrpežljiv in prizanesljiv kakor Job in da izpolnjuje božje zapovedi kakor Mozes. Med leni ko so sodobniki o njem tako pisati, pa se je Koderik Borgija zabaval z vdovo Va-nozza de Catenei iu njenima hčerama. Ta vdova je čez nekaj let u-mrla. Ko se je Koderik naveliča1 starejše hčere, jo je zaprl v neki samostan in si izbral za stalno me-treso mlajšo hčer Kozo, ki mu je povila i>etero nezakonskih otrok. Dva izmed teh otrok sta v zgodovini katoliške cerkve igrala prezna-tnenito vlogo. Da bi pred svetom prikril to svoje razmerje, je najel nekega obubožanega grofa, da se je poročil z Kozo. Ta grof Ferdinand de Castilla je bil ob enem oskrbnik Koderigovih posestev. Vsak večer je kardinal obiskal svojega oskrbnika. I11 v tihih sobanah dotične palače so se uprizarjale orgije, ki se ne dajo |x>pisati. Dovolj je, če rečemo, da Koderik ni samo spolsko občeval s svojo met reso Kozo, nego tudi s svojo lastno hčerjo Ltikredjo in' s svojima lastnima sinoma Fran-ceskom in Cezarjem. To poč ciljanje je bilo znano le ožjemu krogu in na paj>eškeni dvoru se niso dosti za to zmenili, saj so se na papešketn dvoru take in podobne stvari dogajale takorekoč vsak dan. Ves Rim je bil pravzaprav ena sama hiša nesramnosti. Po rimskih ulicah se je (xxlilo do 50,000 vlačug. ki so ljudi napadale kakor, stekli psi. Tako so papeži skrbeli ža nravnost! Za vsakim vogalom so prežali tatovi iu morilci in so pri belem dnevu ropali in morili. Imovkejši ljudje se sploh niso sami upali iz hiše in so vedno imeli nekaj oboroženih hlapcev pri sebi; Nekateri kardinali so postavili celo pred svoje palače ka-none, ker so se'bali, da jih tolovaji v lastni hiši vzlic oboroženim stražam napadejo. Tako so pajxvi skrbeli za javno varnost.
Tak je bil torej mož, ki je kot papež Aleksander VI. zasedel pa-peški prestol in take so bile rimske razmere v tisti dobi. Kakor rečeno, je bil Koderigo podkupil malone vse kardinale. Nekemu beneškemu menihu, ki je bil kardinal, je plačal za njegov glas 5000 cekinov ter mu obljubil, da Ikj spal z njegovo hčerjo Luk reci j o-tisto noč, ko Ikj Koderigo izvoljen papežem. To je bila žSflrfjU'-<5itfjubakT jo je Aleksander VI. iz|M>1niL
Komaj je Aleksander \ I. zasedel papeŠki prestol, že je vrgel krinko od sebe in se z največjo brezstid-tioftjo vdal svojim strastem. Čemu bi se bil tudi ženiral, saj je pri svojem kronanju proglasil: "Kristusova čreda mora biti knezu apostolov slepo pokorna" in je z lxirbarsko krutostjo tudi skrlxd, da je to obveljalo, Poteptal je vse božje in |X)svetne postave: spoštoval ni ne imetja, ne časti drugih ljudi, ne vere. ne Boga. Najbolj je pa preziral nravnost. I'jx'ljal je svojo ljubimko in njene, oziroma svoje otroke v Vatikan in zanje uprav kraljevsko poskrbel.
V tem času je Kolumb razkril Ameriko, Vasco de Gama pa spra-
vil svetovno trgovino v zvezo z vzhodno Indijo. Posledica tega je bila, da sta se Španska in Portugalska sprli, ker se je vsaka hotela polastiti 1 lovili bogatih dežel. Portugalski kralj 'Ivan 11. in španski kralj Ferdinand sta si bila kmalu v laseh. Po daljšem bojevanju sta sprevidela, da ne more nobeden zmagati in zato sta se obrnila do papeža, Češ, da naj 011 med njima razsodi. Aleksander VI. je prevzel to nalogo z največjim veseljein7~saj je dobro vedel, da mu donese obilo dobička. Izvršil je to nalogo 11a zadovoljstvo obeh strank; kar na kratko je odredil: vse zapadne dežele ( Amerika itd.) 's'padajo Španski, vse vzIkhIuc (afriško obrežje, Indija itd.) pa Portugalski". Samo ta |>ogoj je stavil, da se morajo prebivalci teh dežel spreobrniti h "krist-janski veri", lxxlisi zlepa ali pa zgr-da. Pajx*ž je dobro vedel, da se lx>-do ljudje branili nove vere in da jih lxxlo misijonarji vsled tega dali klati in sežigati, ter da lxxlo obsojencem pobrali njih imetje. In papeževa špekulacija se je sijajno obnesla. Oznanjevalci in razširjevalci I vere ter ljubezni so ]x)klali kakih 15 milijonov ljudi, ki se niso hoteli spreobrniti in papežu je to neslo toliko denarja, da bi bil lahko sezidal celo piramido iz samega suhega "zlata. V papeževih blagajnah so se zbirali kolosalni zakladi in dasi je vsak vinar smrdel {x> človeški krvi, je bil pajx*ž vendar vesel svojega dobička.
Zdaj se je papež posvetil posebno svojim otrokom. Svojo hčer Lukre-cijo je omožil s pesarskim vladarjem Ivanom Sforzo. Poroka je bila kar mogoče slovesna. V Rimu >1» trajale stavnosti celih deset dni. Kaj se je vse godilo, se ne da jmi-pisati. Naj navedemo |e eno: Po večerji so bile pripravljene v dvorani plesalke, ki so bile ;x>|x)lnotna gole. Te no morale pred papežem, pred njegovo hcerjo-nevesto in zbranim dvorom uprizarjati prav razuzdane plese, vmes pa je pajxv med nje metal cekine, da so se morale pri|Kigibati iu sc valjati [n> tleh. Papež je potem svojo hčer in njegovega moža spremil v spalnico, in ostal tam toliko časa, da je Lu-krecija |x>stala res žena svojega moža. Sramovala se seveda ni, saj je imela s svojim očetom krvosramno razmerje.
Kmalu ]x> tej [x>roki si je jx>star-ni papež izbral novo ljubimko Julijo Farnesc. Zagledal jo je pri neki cerkveni slavnosti in se koj zaljubil vanjo. Julijin brat, Aleksander Farnesc, je bil tedaj v ječi. 1'apcž mu jc obljubil, da ga izpusti iz ječe in ga lx>gato obdari, če mu dopelje svojo sestro. Aleksander Farnesc je res le|x> Julijo pripeljal v Vatikan in jo izročil papežu, ln papež je bil hvaležen, kajti Julijin brat je postal še kardinal in je končno celo kot papež Pavel lil. zasedel papeski prestol.
Lukreciji je življenje v Rimu tako ugajalo, da ni hotela iti s svojim možem v Pesaro, nego je ostala v Vatikanu, Živeta je v postnem prijateljstvu z Julijo Farnese in je bil papež tako srečen, da je imel jxxl etto streho kar dve, ljubimki, svojo hčer Lukrecijo in julijo. Ker je bila Lukrecija jako izobražena in v vseh stvareh spretna, si je kmalu pridobila velikanski vpliv na cerkev. Naposled se je celo udeleževala sej kardinalov. Na te seje je prišla vedno v popolnoma prozorni obleki, nedrija docela razgaljena, in je navadno (XTvabila kakega cerkvenega dostojanstvenika v svojo spalnico. Večkrat so se papež, Lukrecija in Julija ter kardinali zabavali tudi s tan, da so gledali, kako sc žrebca spusti h kobili. Da so sc take dni v palači Zveličarjevega namestnika morale goditi posebno lepe reči, si jc pač lahko misliti.
(Daljo prihodnji«.)
oC'

Ali želite postati neodvisen, ali želite imeti svoj lasten dom !
mi Vam ponujamo oboje v
jugovzhodnem Missouriju,
kjer živinoreja----------------.
katiBke dohodke, kjer raste izborno sadje, soeivjo iti druga zelenjava, ki so kaj lahko spravi v denar, kjer so čisti studenci in potoki, bogati gozdi, kjer železnice križajo ozemlje ter ga vežejo z najboljšimi trgi.
Mi Vam prodajamo tukaj svet od 6 do 12 dolarjev aker pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji.
Nikjer na jugu, zapadu aH severu zamorajo vspevati slovenske naselbine boljše kakor tukaj, kjer lahko postane V kratkem času marljiv Slovenec neodvisen in lx>gat ameriški kmetovalec. Vsaki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo na ogled. Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku.
Vsa v Afer.
OHAltLES PETEltS,
tja pošiljajte na slovenski oddelek: A. M. Knobel, :t 15 Dearborn St., room217-228 Chicago, III.
LIEBICH Slovenski fotograf
poznat mej Slovenci že mnogo let, izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah.
80—86 Euclid .Ave. , CLEVELAND, 0.
Obleke, površniki, zimske suknje.
Najmodernejše, najtrpežnejše jesenske in zimsko obleke za delavnik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino conejo kod drugod.
Naše eene oblekam so: $5.00- S 22.00 " zim. suknjam « 4.00» $ 23.00
Naša zaloga je najboljša in najmodernejša na trgu. Vse je izdelano ix) najnovejšem kroju. Cono so jako nizke. V zalogi imamo tudi obleko za dečko in otroke. Najstarejša unijska tvrdka.
Telefon —Canal 1198
<5>"
Dr. M, A, Weisskopf
885 Ashland Ave. Telefon Canal «0
■0
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

©
SLIKA PREDOČUJE
uro za gospode
z zlatom prevlečeno (gold filled).
Pokrovi so jamčeni za 20 lot. Ko-lesovjo ima lo kamenov in je najboljšega sistema "Springfield 111. Movement" Hi size, Vsled znižane cene stane sedaj le
814.50
Ako želite dobro in trjxizno uro po nizki ceni, si jo lahko naročite sedaj.
Koleaovje Be jamči za tri leta.
Jacob Stonich
8» K. .Madison St. Chicago, III.
4 <emu pustiš od nevednih zolx>-1 zdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre-j broni, kar ti za vselej dobro in po I najnižji ceni nnpravi
Dr. li. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.