Siev. io. Posamezna številka stane 1*50 V Lintflani, v soliolo Ш12. Ma 1924. LtlO LIL Naročnina za državo SHS: na mesec . sn po! leta za celo leto . . . . . Din 20 . . .120 , 240 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izda]a: celoletno * Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... „ 60 Urednlltvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrank'.rana pisma se ne spre-jemajo. uredništva telefon 50, upravniStva 328. Cene inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din ta50 iu Din 2*—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'5I), veliki po Din V- In 4 -, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6"—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljka in dneva pc, prazniku ob 4. url zjutraj PošliiiDii plačana v uoiovini, Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. K poteku konference v Belgradu. Potek .konferenco tnale antante kaže, đa dejanske razmere zaenkrat še ne opravičujejo pretiranega optimizma, s katerim je del jugoslovanskega časopisja prelu-diral posvetovanjem čehoslovaških, jugoslovanskih in romunskih državnikov v Belg'radu. Alijansa med Francijo in Čeho-slovaško se ni razširila tudi na Jugoslavijo in Romunijo, kakor se je pričakovalo, vprašanje diplomatskih stikov 6 sovjetsko Rusijo se je sploh z dnevnega reda odstavilo, odnosi med malo antanto in Bolgarijo ostanejo taki, kakršni so bili, oziroma vsaka država male antante bo, dasi v duhu medsebojne solidarnosti v načelu, zasledovala napram najvažnejšim vprašanjem mednarodne politike svojo pot. Kaj drugega trezni motrilec sedanjega mednarodnega položaja tudi ni mogel pričakovati. Ako bi se bile države male antante kot celota pridružile aiijansi Čeho-slovaške s Francijo, bi bile torile korak, kateri bi se ne bil več dal popraviti, ker bi pomenil odkriti afront proti Angliji, za kar zaenkrat Jugoslavija in Romunija nimata razloga. Obveznosti, ki jih ima Čeho-slovaška napram Franciji, angleške politike ne zadevajo tako občutno kakor hi jo zadel blok, ki bi se postavil pod okrilje sedanjega francoskega političnega kurza v Evropi. Taka politika bi bila neprevidna ludi zato, ker zaenkrat med Fraucijo in Anglijo vlada pač antagonizem, nikakor pa ne neodoljivo nasprolstvo, ki bi se ne dalo Izgladiti. Antagonizem med Francijo in Anglijo fzvira iz miselnosti dozdaj vladajočih strank v obeh deželah, ki sledijo politiki hegemonizma in iz tega izvirajočega «ba-Sance of power«, ki pomeni medsebojno tekmovanje, tako da se mir ohranja ne ua načelnem iu vsestranskem sporazumu glede vseh vprašanj mednarodne politike, temveč na naravnem izravnavanju ugodnosti, ki jih en partner steče nad drugim. V tem je zlasti Anglija toriejev in vvbigov bila vedno nedosegljiv mojster. Danes pa stojimo pred delavsko vlado, koje voditelj je v svojem govoru pred nastopom vlade oficielno in popolnoma v duhu svoje stranke izjavil, da bo glavni cilj njegove politike, da doseže sporazum v prvi vrsti s Francijo, da se neha dosedanja politika brezumne rivalitete. S io izjavo delavska vlada stoji in pada, kajti če se Macdonaldu ta načrt ne posreči, bo vajeti države dal iz rok. Čisto izključeno je namreč, da bi delavska stranka začela borbo s Francijo po metodah prejšnjih strank velelordstvn, ker je njen zunanjepolitični zamisel bistveni izraz njene politične in socialne miselnosti sploh in ker jc rešitev svojega mednarodnega programa zvezala z rešitvijo vseh ostalih točk svojega notranje- in socialno-političncga programa, Лко sc delavska vlada s Francijo glede ustvaritve mednarodnega sporazuma, ki bi obsegal tudi Nemčijo in Rusijo, ne sporazume — kar je, žalibog, jako mogoče — potem bo vodstvo Anglije prevzel Lloyd George ali kdo drugi, ki lahko otvori odkrito borbo s Francijo in tako tira položaj do nevarnosti oboroženega konflikta, česar delavska stranka v nobenem slučaju nc sme in ne more. Na vsak način pa bi se vršile v Angliji nove volitve, da se ljudstvo določno opredeli, kakšno stališče zavzame napram Franciji, oziroma sploh napram kontinentalnim problemom. Tudi glede Rusije ni belgrajska konferenca storila nobenega sklepa, ampak to vprašanje sploh odstavila z dnevnega reda, dokler zapadne velesile ne zavzamejo napram tej državi določenega stališča. To bi bilo logično v zvezi s tem, da države male antante čakajo tudi na to, kako Anglija in Francija uravnata svoje medsebojno razmerje v bodočnosti, v katerem bo baš vprašanje odnosov do Rusije igralo važno vlogo. Toda interesi Jugoslavije so v tem vprašanju nekoliko drugačni nego v vprašanju anglo-franco-skega anlagonizma. Tu je prav, da čakamo, tam Da ni prav, da nadaljujemo stanje, ki se komaj za las razlikuje od sovražnosti. Nihče nr misli na to, da bi mi z Rusijo stopili tako daleč v zvezo, da bi se obvezali napram sovjetom, da podpiramo njihovo celokupno politiko, katera teži za popolno izpremembo sedanjega mednarodnega položaja. Toda današnja Rusija tega od nas niti ne zahteva niti ne pričakuje. Zadosti je, da nas od nje ne loči noben neposredni soorni predmet, kakor n. pr. Romunijo, katera našemu v carizem zaverovanemu Pašiču služi zdaj za izgovor, da ne mort navezati stikov z Rusijo. Kajti to je samo izgovor kakor jc samo izgovor iu nič drugega tudi sklicevanje na neopredeljenost velike antante v tem vprašanju. Mi rabimo z Rusijo kot državo prijateljskega razmerja in gospodarskih stikov, kakor jih ima Čeho-slovaška, brez kakšnih obvez, ki hi nas spravile v nasprotje z zapadnimi vele- in malesilami zmagovalkami. Saj jc celo Italija na tem, da podpiše pogodbo z Rusijo in stopi z njo v diplomatske stike, dasi je aktiven član velike antante! Gospod Nikola Pašič ne more premagati raznih ovir, ki stoje na potu prijateljski zvezi (nc rečemo sporazumu!) s sovjetsko Rusijo, o a č pa je mogel navezati stike z rusko pravoslavno cerkvijo v Moskvi, in pridno posreduje, da bi združil sveto pravoslavje, ki si je danes v laseh! Tu se vidi miselnost velcsrbskegs politika, osvetljena uprav z bengalično lučjo. Da se le sporazumeta Tihon iD Antonin, zbli-žanje i rusko vlado pa, ki ima ca predmet vse drugačne in za nas važnejše živ! jen-ske interese nego so razmere med pravoslavnimi hijerarhi, je našemu režimu postransko vprašanje. Spričo te politike tudi celokupna mala antanta ne more imeti tistih uspehov, ki bi jih kljub svojemu labilnemu sestavu lahko imela. Brezposelnost v ZaarsiSr Zagreb, 11, januarja. (Izv.) Brezposelnost v Zagrebu je začela zadnji čas silno naraščati Obrtniki so odpustili veliko število osobja in so pridržali le najpotrebnejše moči. Mali in veliki trgovci iščejo drug za drugim več ali manj odstotne poravnave. Banke, ki so še lansko leto sprejemale v službo vsakega količkaj sposobnega človeka, sc fuzionirajo, da zmanjšajo na ta način visoke režijske stroške. Armado brezposelnih zasebnih nameščencev pa še pomnožujejo številni reducirani uradniki. V Zagrebu že desetletja ne pomnijo tolike brezposelnosti. RAZPOLOŽENJE V HRSS- Zagreb, 11. januarja. (Izv.) V krogih HRSS je zavladalo po včerajšnji konferenci z dr. Korošcem zelo dobro razpoloženje. Ugotavljajo, da je prišlo na konferenci do popolnoma soglasnih sklepov glede načina borbe proti sedanjemu vladnemu sistemu. Zagreb, 11. januarja. (Izv.) Danes se je z Zagrebu raznesla govorica, da namerava eden izmed najagilnejših poslancev HRSS, J a g a ti ć , odložiti svoj mandat. Pravijo, da za to, ker r.c upa v končen uspeh politike HRSS. PRPIĆEVA IZJAVA. Zagreb, 11. januarja. (Izv,) Znani vele-industrijec Prpič objavlja danes izjavo, da njegovo potovanje v Belgrad ni imelo ni-kakega političnega, značaja, ampak je odšel v Belgrad samo zato. da dobi potni list za inozemstvo, ker je moral urediti neko zadevo s konsulom kraljevine SHS v Švici g. Milanom Schwarzem. Ta jc namreč Prpiča oškodoval za 360.0C0 švicarskih frankov, in ker Prpić ni mogel zadeve urediti doma, je bil prisiljen odpotovati. LIKVIDACIJA POKRAJINSKE UPRAVE V DALMACIJI. vSplit, 11. januarja. (Izv.) Likvidacija pokrajinske uprave za Dalmacijo mora biti ua uKaz notranjega ministra do konca januarja popolnoma izvršena, nakar preide vodstvo celotnc uprave na velike župane. Med uradniitvom jc ta ukaz povzročil veliko razburjenje, zlasti med Hrvati, !:i se boje, da jih zadene ista usoda, kakor njihove stanovske tovariše v Sarajevu. Soglasnost male antante v DOPOLDANSKO URADNO P0R0ČTL0. Belgrad, 11. jan. (Izv. 0 poteku današnje dopoldansko konference, ki jo trajala od 10. do tri četrt na 1, je bilo izdano sledeče uradno poročilo: Vsi trije zunanji ministri so obrazložili zunanjo politiko svojih držav. Pri tej izmenjavi misli so ugotovili svojo popolno soglasnost Romunija, Češkoslovaška in kraljevina SHS so odločne nadaljevati isto politiko mirti, spoštovaja pogodb in konsolidacije, ki je bila vedno cilj male anlante. V istem duhu hočejo utrditi prijateljsko razmerje z vsemi državami. V tem oziru sta gg. Beneš in Duca mogla z zadovoljstvom ugotoviti, da stopajo obstoječe težave med kraljevino SHS in Italijo vedno bolj v ozadje in prehajajo vedno bolj v smer sporazumne rešitve in zbliževanja obeh držav. Bolgarski in grški problem presojajo v Pragi, Bukareštvu in Belgradu na isti način. Ne da bi se hoteli vmešavati v notranje zadeve Grčije, obstoji želja po konsolidaciji. Upajo tudi, da ostane Bolgarija v okviru mirovnih pogodb in da bo znala ogibati se incidentov, ki bi m.»gli kaliti razmerja do sosednih držav. STALIŠČE DO RUSIJE IN DRUGIH DRŽAV. Belgrad, 11. januarja. (Izv.) O današnji dopoldanski seji konfercnce se je zve. dcio, da so udeležniki v posameznostih razpravljali o političnem položaju na Balkanu, zlasti z ozirom na Grčijo in Bolgarijo. Minister D u c a jc obrazložil sedanje razmerje Romunije napram sovjetski Rusiji in pojasnil stališče, ki ga namerava zavzemati Romunija napram sovjetom v bodočnosti. — O Rusiji so razpravljali v istem smislu kakor včeraj. Prevladovalo je mnenje, da je najboljše ohraniti si napram Rusiji proste roke. — Naglašali so tudi važnost prijateljskega razmerja ne samo med malo antanto in Francijo, ampak ludi med Anglijo in Italijo. V tej zvezi so naglašali tudi željo po slogi med Anglijo in Francijo. — Posebno pozornost so posvečali razmerju male antante do Italije in je minister Ninčič dal udeležnikom konference izčrpna poročila. — Razna poročila neresnih senzacijskih listov, ki so vedela povedati marsikaj o razširjenju male antante še na druge države, nc odgovarjajo resnici. Belgrad, 11. januarja. (Izv.) Današnje »Vreme« piše z ozirom na stališče posameznih držav male antante napram so-vjc!ski Rusiji med drugim sledeče: ^Češkoslovaška vlada je mnenja, da je treba počakati, kakšno stališče bosta zavzeli Italija in Anglija napram sovjetski Rusiji. Češkoslovaška n. pr. ima svoje posebne gospodarske iu trgo /ske interese in zato stoji češkoslovaška vlada na stališču, da bi bilo najbolje, če bi si vse tri zavezniške države glede svojega razmerja do Rusije ohranile prosto roko. Romunija doslej sovjetske vlade niti dejansko ni priznala, stoji pa z njo v stikih glede rešitve raznih obmejnih vprašanj. Romunska delegacija sc bo koncem januarja sestala s sovjetskimi delegati v Solnogradu. Romunija bo vpostavila z Rti-1 sijo trgovske zveze pod tem pogojem, če ji Rusija vrne med vojno v Moskvo odpeljani zlati zaklad iu kronske dragulje. Selc potem bo mogoče govoriti o priznanju sovjetov. POPOLDANSKO URADNO POROČILO Belgrad, 11. jan. (Izv.) Po popoldanski konferenci je'bilo izdano sledeče uradno poročilo: • Na sestanku v pefek popoldne1 so gg. Beneš, D u ca in N i n č i ć končali v jx>polnem soglasju razpravo o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na zunanjepolitični položaj njihovih treh držav in so pričeli proučevati vprašanje mažarskega posojila. ^ Naslednja sejo se vrši jutri dopoldne ob 10. v ministrskem predsedstvu. VPRAŠANJE ARHIVOV. Belgrad, 11. jan. (Izv.) Popoldne se vršila seja delegatov za rešitev vprašanja arhivov. Na seji je bila izdelana jiosebna sjjomenica za zunanje-ministre zveznih držav. Posebno važnost so polagali delegati na točno izpolnitev vseh določb glede arhivov, ki jih odreja trianonska mirovna pogodba. V vseh točkah je dosežen popoln sjx>razum. SVEČAN OBED NA DVORU. Belgrad, 11. jan. (Izv.) \'a čas f delegatom male antante je priredil dvor danes svečan obed; okoli 80 časnikarjem je pa priredil načelnik belgrajskega tiskovnega urada zajulrek v hotelu Srbski kralja. Sklepi na konferenci male antante. Belgrad, 1.1. jan, (Izv.) Današnji dan je bil glpvni dan razprav in je dnevni red sestanka male antanto v glavnem izčrpan. Jutri bodo rešena še nekatera vprašanja, med njimi vprašanje posojila Mažarski. — Razprava na današnji seji se je vršila jx> sledečem redu: Po ponovnem pretresu ruskega vprašanje, o čemur poročamo na drugem mestu, se je prešlo na razpravo o razmerju med malo in veliko a n t o n t o, s posebnim ozirom na sklenjeno vojno konvencijo mod Češkoslovaško in Francijo. O tem perečem vprašanju se je najdelj razpravljalo, vendar so mala antanta se ni definitivno odločila kot celota. Zdi se, da je tudi Francija popustila iz strahu pred novo vlado v Angliji. Kakor so nam izjavili, .je predvsem .Romunija oklevala, da se izreče za Francijo. Jasno je, da bi države male antante najraje videle Francijo in Anglijo skupaj. Isto stališče zavzemajo države male antante, četudi malo bolj neodločno glede Italije. Na seji jo dr. Ninčič referiral o našem razmerju do Italije in so izzvale senzacijo njegove izjave, d a stojimo neposredno pred sporazumom z Italijo v vseh v p r a-š a n j i h , posebej glede Reko. V podrobnosti tega sporazuma se dr. Ninčič ni spuščal, vendar je njegova izjava bila sprejeta zelo simpatično. Po absolviranju velesil so prišlo na vr-sto r a z m e r c na balkanskem polotoku, v prvi vrsti seveda razmere v Bolgariji in njeni odnošaji s sosednjimi državami. Razumljivo je, da io dr. Nin- čič zavzel najostrejše stališče, ki pa ni bilo osvojeno, kajti romunski minister Duca je zavzemal stališče, da so ne sme iz vsakega incidenta delati državne afere in da se ne smo od Bolgarije zahtevati stvari, ki jih ona že z ozirom na svoje notranje razmere ne more pod nobenimi pogoji izpolnjevati. Kar se tiče Grške, je sprejeto načelo, da se v njeno notranjo ureditev in razmere ne more in ne sme nili najmanj vmešavati, vendar je ugotovljeno, tla je nujno potrebno, da se ona čimprej konsolidlra, da pride na Balkanu do one veljave, ki ji po njeni moči pripada, kajti ta veljava je tudi splošna potreba. Razpravljajoč o p o s o j i 1 u Mažarski sta dr. Ninčič in Duca zahtevala čim ostrejši nastop in padel jc coh>"predlog o raznih korakih, ki da jih jc treba pod vzeti proti Mažarski. Vendar tega stališča ni mogel osvojiti dr. B e n e š. f>o končnegfl sklepa glede posojila ni prišlo. ODSTOP POSLANIKA SPALAJK0VIČA. Belgrad, 11. jan. V prvih popoldanskih urah je Vaš dopisnik iz diplomatskih krogov zvedel, da je S p a 1 a j k o v i č podal demisijo na mesto poslanika v Parizu. V ožjih diplomatskih krogih, ki so bili o tej zadevi poučeni, je ta vest izzvala prijetno iznenadenjt! kljub toinu, da so nekateri domači uglednej.ši politiki trdili, da jc ta demisiia v zvezi s predsloječim imenovanjem Spalnjkoviča za ministra dvora. Sicer na so ta demisija na druj!" "tram »orav- Stran 2. SLOVENEC, dne 12, januarja 1924. Štev. 10. ja v zvezo z včerajšnjo izjavo dr. N i n č i -5 a, da Spala jković ni imel nobenega pooblastila, da daje take izjave. Smatra se, da je stališče dr. Ninčiča v reševanju ruskega vprašanja ojačeno. V kolikor bo ta prestiž dr. Ninčiča dolgotrajen, se bo videlo iz dejstva, če bo demisija Spalajkoviea ODGOVOR NA ANGLEŠKO NOTO. Belgrad, 11. jan. (Izv.) V zadn jem času so razni listi prinesli vest, da je naša vlada na znano angleško noto glede francoskega posojila za oboroževanje že odgovorila. Naš dopisnik je danes na angleškem l>oslaništvu dognal, da ta vest ne odgovarja resnici. Od druge strani je naš dopisnik izvedel, da se bo o angleški noti in stališču napram njej razpravljalo na jutrišnji konferenci male antante, ker je na tem in-teresirana tudi Romunija, ki je dobila enako noto. Pnilslia lin mala ZANIMANJE ZASTOPNIKOV MALE ANTANTE ZA NAS INTERVJU Z GOSPODOM OKENSKIM. Belgrad, 11. jan. (Izv.) Razgovor poročevalcev ^Slovenca« in »Obzora« s poljskim poslanikom 0 k e n s k i m , ki ga je danes z dovoljenjem poročevalcev priobčilo tudi >Vremec, je posebno v diplomatskih krogih izzval precejšnje zanimanje. Razmerje med malo antanto in Poljsko se je razvijalo zelo zanimivo. Na prvem sestanku predstavnikov male antante v Bel-gradu je g. Okenski prisostvoval oficielno, pozneje je Poljska sodelovala z državami male antante v Genovi in Haagu. Na sestanku v Sinaji je bila Poljska zastopana samo še neoficielno in sedaj sploh ne sodeluje. Odločna izjava poslanika Okenskega 5flede sovjetske Rusije so bile predmet posebne pažnje z ozirom na včerajšnje sklepe in gotovo je, da niso bile brez vpliva na to, da je bilo danes ponovno vzeto v pretres vprašanje odnošajev do sovjetske Rusije. O tej razpravi smo zvedeli nekatere podrobnosti. Predvsem je treba naglasiti, da tej seji ni prisostvoval Nilcola P a š i o. Romunski minister D u c a pa je danes spremenil svoje stališče v smislu našega včerajšnjega poročila, in v dobro poučenih krogih se govori, da se to tudi ni zgodilo bren vsakega vpliva Anglije. Vsekako je zanimivo, da je storjen sklep, da so gledo odnc;ajev do sovjetske Rusije prepušča previdr i m članom male antante popolno svobodo akcije. Z ozirom na razpoloženje in na soglasnost v mali antanti je ta sklep več kakor zanimiv. IZ BORBE ZA LJUBLJANSKI MANDAT. Belgrad. 11. jan. (Izv.) Danes je prispel senika j dr. T r i 11 e r in je imel že tekom današnjega dneva več konferenc z nekaterimi radikalnimi politiki. Kakor izve naš dopisnik iz radikalnih krogov, je dr. Triller prišel, da pokrene akcijo zaradi dr. Ravniharjevega mandata. On namerava izročiti predsedstvu narodne skupščine protest, da Reisner drži mandat, ki mu več ne pripada. Vendar se ta akcija smatra za ilu-zorno, ker se po ustavi ne more izvoljenega poslanca prisiliti, da odloži mandat in se skupščine kakšne pogojne konvencije ob izvolitvi med strankami nič ne tičejo. Dr. Triller je poročal tudi o neuspehih dosedanje radikalne politike v Sloveniji in o njenih finančnih težavah v Sloveniji. Ali in koliko bodo radikali prispevali za Narodni dnevnik in stroške za ag'tacijo, bo odločeval glavni odbor radikalne stranke na eni svojih prihodnjih sej. FRANCOSKI VOLIVNI ZAKON ODKLONJEN. Pariz, 11. januarja. (Izv.) Senat je odklonil od zbornice sprejeti načrt novega »olivnega zakona. POSOJILO MAŽARSKI. London, 11. januarja. (Izv.) Pododbor društva narodov bo začel 16. t. m. razpravljati o posojilu za Ogrsko. Sej se bosta udeležila tudi ogrski ministrski predsednik grof Bethlen in finančni minister Uallay. SEPARATISTIČNO GIBANJE V PORUHRJU. Pariz, 11. januarja. (Izv.) Že nekaj dni trajajo razgovori med francosko in angleško vlado zaradi ukrepov francoske vlade glede separatističnega gibanja v zasedenem ozemlju. Umor separatista Heintza je dokazal, da obstoje tajne organizacije na zasedenem ozemlju, ki ogrožajo javni red in mir, in da je imela francoska vlada s svojimi odredbami prav. Na zahtevo angleške vlade bo poseben komisar zadevo preiskal. STINNESOVA NAPOVED. Pariz, 11. januarja. (Izv.) V razgovoru 7. dopisnikom Hsta «Journal des Debats« je izjavil Stinncs, da je 15. april zadnji rok, za sporazum, sicer morajo industrijci vso produkcijo ustaviti. NESREČA NA MORJU. London, 11. januarja. (Izv.) Admirali-teta javlja, da se je potopila podmornica «L 24« v bližini Portlanda. Podmornica je trčila z neko vojno ladjo in se pogreznila. Vse moštvo je utonilo. VIHAR NA MORJU. London, 11. januarja. (Izv.) «Daily Mail« poroča, da je parnik <;Arncliffe« v bližini Viga prestal težko nevihto, ki mu jc uničila tudi brezžični brzojav. Nekaj mornarjev je v viharju valovje odneslo. Gospodarski boj med Anglijo in Francijo. Poročali smo že o vsebini govora Mac Donaldovega, v katerem je razvijal smernice bodoče angleške zunanje politike. Dodatno k njegovim tozadevnim izvajanjem poročajo sedaj listi še, da bo Anglija zahtevala takojšnje izplačilo vojnih dolgov od Francije, če bi Francija angleški politiki preveč nasprotovala. Anglija bi vrgla na trg francoske zadolžnice in bi na ta način padala francoska valuta. Tudi o Ameriki trdijo, da bi sledila temu angleškemu koraku. * Homerule za Škotsko. Na konferenci nezavisne delavske stranke za Škotsko, ki tvori po svojem radikalnem socialnem programu in po številu svojih poslancev — Macdonald je sam Škot — jedro Labour Party, je načelnik Martin izjavil, da bo delavska stranka izvojevala Škotski homerule, samoupravo čisto po irskem vzorcu, »Slovenski Narod« in »Jutro« bosta kajpada rekla, da je to znamenje razpada velikobritanske države. -f Organisacija SLS v mestu Mariboru bo te dni dovršena po vseh okrajih in po stanovih. Mesto je razdeljeno na pet okrajnih organizacij. Dne 10. januarja se je vršil zbor SLS za IV. okraj (koroško predmestje), dne 11. januarja zvečer je bil sestanek za magdalensko predmestje pri Nendlu, a v nedeljo 13. januarja dopoldne ob 9. uri bo v Melju. Povdariti moramo, da so najbolj pridni organizatorji naši železničarji, državni nastavljene! in obrtniki. f Zborovanje SLS v mariborski okolici. Dne 3. januarja se je ustanovila za okoliš Jarcnina (scvcro - vzhodni kot mariborskega okraja) nova okrajna organizacija SLS. Za predsednika nove organizacije ie bil izbran odličen somišljenik g. Al. S u p a n i č. — Dne 7. januarja sc je ustanovila enaka okrajna organizacija za severno-zah. kot mariborskega okraja v Gornji S v. K u n g o t i. Tu je bila udeležba zaupnikov in županov izredno lepa. Za predsednika okrajne SLS je bil izbran g. Fr. Š p i n d 1 e r. Na obeh zborih je o položaju in nalogah za bodočnost poročal narodni poslanec Fr. Ž e b o t. — Dne 8. januarja so se zbrali zaupniki m župani občin in župnij mariborske okolice v Mariboru, Poročala sta poslanca Falež in Žebot. Tudi tu se je osnovala nova okrajna organizacija SLS. Njen predsednik je agilni župan iz Št. Petra niže Maribora g. F1 u h e r. Tako je izvedena sedaj okrajna organizacija SLS na severu Slovenije po vzoru modernih političnih organizacij. — Krajevni shodi SLS v severnem delu mariborskega okraja so se vršili po tem-lc redu; dne 3. januarja zvečer v Mariboru za I. mestni okraj, dne 4. januarja za II. okraj. V nedeljo, 6. januarja, sta sc vršila lepa shoda krajevnih organizacij SLS v Kamnici in Selnici ob Dravi. V torek, 8. januarja, v Pobrežju in 9, januarja v Studencih. Na vseh teh shodih je govoril narodni poslanec Že« b o t. Brez olepšavanja moramo priznati, da kmetsko in delavsko ljudstvo v teh krajih zvesto vztraja s svojimi poslanci v borbi proti krivici in korupciji. Dasiravno so se shodov udeležili tudi nasprotniki, vendar se ni na nobenem shodu slišal niti en glas, ki bi ne soglašal z delovanjem naše parlamentarne delcgacijc. Zapeljane je treba s čisto resnico poučiti, pa so nasprotnikom vrata med ljudi zaprta. Organizacija SLS na severu Slovenije jc izvršena. -f 0 barantanju napretlujakov z mandati. Po pogodbi, ki so jo sklenili Žerja-vovi demokrati in Ravniharjeva Narodno-napredna stranka za ljubljanski mandat, bi moral dr. Reisner s 1. januarjem odložiti mandat in ga prepustiti dr. Ravniharju. Demokrati pa še nikdar niso imeli smisla, da »beseda dana vez velja«, tudi tedaj ga nimajo, če napravijo pismeno pogodbo. Drugo pogodbeno stranko so za mandat v lmležnost za to, da jim je pomagala do skupnega mandata, kratkomalo opeharili. Da bi svoje besedolomstvo v javnosti koli-kortoliko opravičili, so se izgovarjali, da Narodnonapredna stranka po dogovoru ni plačala polovico agitacijskih stroškov, zato ji mandata ne odstopjo prej, clo Лег tega dolga ne poravna. Pri vsej tej nečedni ba-rantaški aferi je najznačilnejše, da so demokrati zahtevali povrnitev agitacijskih stroškov šele sedaj, ko je šlo za odložitev njihovega edinega skupščinskega mandata v Sloveniji. Vidi se, da jim ni šlo za enar, ki ga imajo od svojih bank itak v preobilici, marveč samo za mandat Narodnonapredna stranka je položila pri »Kmetski posojilnici" v Ljubljani 45.000 Din z vin-kulacijo, da more to vsoto dvigniti dr. Žerjav, čim dvigatelj izkaže, da je prof. dr. Josip Reisner najkasneje do 19. januarja končnoveljavno odložil svoj poslrniški mandat v skupščini. To se pravi, da je Na- rodno napredna stranka izpolnila zahtevo demokratov, ne zaupa jim pa, da ne bi po-basj. 1 45.000 Din, hkrati pa obdržali mandat, da bi torej svojih bivših zaveznikov dvakrat ne opeharili. Previdnost je božja п:.лг \ si je mislil dr. Ravnihar. Zdi se, da je imel prav. Dr. Žerjav je odgovoril, da ue sprejme 45.000 Din in da nima s Kmetijsko posojilnico nobenega opravka. Tu se vidi vsa ogabnost demokratske politike. Prej so za mandat baraulali, da bi ga ohranili iu ko jim je zaveznica zahtevo izpolnila, pravijo ti: Nočemo, češ, ne kupujemo mandata. Pravilno bi morali reči: Sedaj ga ne kupujemo več, ker barantali so zanj. Izmislili so si drugo. Zdaj zahtevajo »odkrit in iskren odgovor na skupni seji«, ki po objavljeni pogodbi med naprednimi baranta-či ni bila predvidena ali obvezna. Tam upajo pristaše NNS pregovoriti, da 'kljub pogodbi prepuste mandat še zanaprej demokratom. Na prsi jim hočejo nastaviti nož z grožnjo, da so Ravniharjevi naprednjakarji proti uradništvu, ker mu hočejo odvzeti uradniškega »zastopnika f, ker bi nov poslanec po skupščinskem poslovniku sploh no mogel priti več v poštev za izvolitev ne v zakonodajni odbor, ne v katerikoli skupščinski odbor. Nas pač malo zanima, ali obdrži prof. Reisner svoj mandat ali ga po pogodbi prepusti dr. Ravniharju, ker vemo, da niti uredništvo niti drugi sloji ne od enega ne od druzega nimajo kaj dobrega pričakovati, toda značilna je ta barantaška borba za moralno kakovost demokratov. Kljubteaiu pa smo uverjeni, da so bodo naprednjakarji še zanaprej vezali z de-mokratarji radi neke namišljene ^napredne ideje«, za katero se skriva pa zlato tele. Ta barantaška afera kaže, v kako globoko močvirje moralne manjvrednosti so zako-bacali liberalni frazerji. »Laf Pašić.« Iz belgrajske »Pravde«:: ^Saznali juče radikali, da je Pašič dobio orden Belog Lafa (= leva) od Masaryka. pa u veselju uzviknuše: I zaslužuje, da i u 80-toj godini bde Laf!« -f Nemci in Radič. Novosadski «Deut-sches Volksblatt« odklanja Radičevo snubljenje Nemcev z gesli o zatiranih narodnih manjšinah. List pravi, da Nemci Radiću ne morejo zaupati, ker se jim na Hrvatskem in Slavoniji najslabše godi. Ako bi sc dali Nemci od Radiča zvabiti z lepimi besedami, da bi mu nudili politično pomoč, bi morali svoj čas gotovo slišati njegovo slovo: eZamorec je svojo dolžnost s polnil in lahko gre.« :>Slovensk narod« se je vjel — pri slovanskem bogoslužnem jeziku namreč. Mi smo vnaprej napovedali, da se bodo demokratska glasila sedaj obrnila proti — slovenskemu in hrvatskemu bogoslužnemu jeziku, ki se pri nas po sklepih škofijskih konferenc uvede. Naivni »Slovenski narod« z dne 12. januarja priznava namreč, бешп naši centralistični srbofili jočejo za etaro-slovanskim bogoslužnim jezikom. Doslovno pravi -'Narod«: >Z uvedbo staroslovenščine bi so naše ljudstvo versko približalo srbskemu delu našega naroda.« S tem svojim prisrčnim vzdihom »Narod« izdaja, kakšen namen imajo naši u n i t a r i s t i s tem vprašanjem: posrbljenje in popravoslavljo-njel ln ti liberalni naivneži si pri tem še domišljajo, da bodo cerkev s pomočjo Pa-šićeve brade prisilili, da izpolni njihove namene. Pokvarjena gospoda. Za zadnji vseso-kolski zlot v Ljubljani so dobili Sokoli ogromne vsote od vlade na razpolago, govorilo se je celo o 20 milijonih. Demokratski listi sami so priznali, da je vlada darovala večmilijonsko vsoto, Orli p aza svoj pohod na tekme v Parizu, kjer so prosla- Edmund About: 10 Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. Šel sem po Hermesovi cesti do križ-potja Lepe Grkinje in sem zavil v Harfino cesto. Ko sem koračil preko trga Kanonov, sem pozdravil malo artiljerijo kraljestva, ki je spala pod šotorom in sanjala o zavzetju Carigrada. V štirih skokih som bil na promenadi Patisija. Robinije, ki jo obrobljajo na obeh straneh, so odpirale svoje dišeče cvetove. Temnomodro nebo je skoraj nevidno bledelo med Himetom in Penteli-konom. Pred mano so se vrhovi Parnasa dvigali kot razklana skalnata stena; to je bil cilj mojega potovanja. Šel sem po po- ' vprečni poti navzdol do hišo grofice Jante Theotokis, v kateri je sedaj stanovala francoska delegacija; šel sem mimo vrtov princa Mihaela Sontzo in Platonove akademije, katero je pred leti prezident areopaga zastavil v loterijo, in sem vstopil v oljčni gozdiček. Škorci in kosi, njihovi nemški sorodniki, so skakali po srebrnkastem listju in veselo čebljali nad mojo glavo. Za gozdom sem prekoračil obširne pašnike, kjer eo se atiški konji, kratki in zatrepani kot na partenonski frizi, tolažili s suho krmo in segreto zimsko hrano. Jate grlic so vzle-tavale ob mojem prihodu in čopasti škr-jančki so se dvigali navpično nroti nebu kot utrinki umetalnega ognja. Od časa do časa j je počasna želva križala mojo pot in vlačila s seboj svojo hišo. Skrbno sem jo poveznil na hrbet in sem nadaljeval svojo pot, pre-pustivši ji, da si pomaga iz položaja. Po dveurni hoji sem prišel v puščavo. Sledi civilizacije so izginile; na suhi zemlji ni bilo opaziti drugega kot redko šope trave, čo-bulčke ornitogala in dolga stebelca suhih afodel. Solnce je vzhajalo in razločno sem videl smreke, ki obraščajo parnasova pobočja. Pot, na katero sem krenil, ni bila varen vodnik, toda naravnal sem se proti gruči hiš, raztresenih ob vznožju gore, ki so bile najbrže vas Kastija. Z enim skokom sem prekoračil Kephi-sos Eleusinien v veliko zgražanje malih, širokih želv, ki so poskakale v vodo kot priproste žabe. Sto korakov naprej se je pot zgubila v široki in globoki soteski, razpokam od dežja dva ali trltisoč zim. Predstavljal sem si, da bo ta soteska najbržo pot. Ne svojih prejšnjih izletih sem opazil, da so Grki opustili napravo ceste povsod tam, kjer je voda skrbela za to. V tej deželi, kjer čiovek lo nerad nasprotuje delu narave, so hudourniki državne, potoki deželne ceste in žlebovi občinska pota. Nevihte opravljajo dela cestnih inženjerjev in dež je oblast, ki brez nadzorstva vzdržuje velike in male zveze. Nadaljeval sem svojo pot med dvema razpokanima bregovoma, ki sta mi skrivala ravnino, goro in moj cilj. Toda pot je delala toliko ovinkov, da sem kmalu le s težavo razločeval, v kateri smeri grem in bal sem se, da ne obračam hrbta Parnasu. Najbolj pametno bi bilo, čo bi bil splezal na eno ali drugo obrežje in se orijentiral na ravnini; toda skale so bile špičaste, jaz sem bil truden, lačen in dobro sem se počutil v senci. Vsedel sem se na okrogel kos marmorja, izvlekel iz svoje škatlje kos kruha, mrzlo jagnjetine in ea-šico vina, ki ga poznate. Rekel sem sam sebi: »Če som na poti, pride morda kdo mimo in ga povprašam.*: In v resnici: ko som zaprl svoj nož, da se vležem v senco s tisto sladko budnostjo, ki sledi kosilu }>otnika in kače, se mi .je zazdelo, da slišim konjske stopinje. Položil sem uho na zemljo in sem spoznal, da se bližata dva ali trije jezdeci. Vrgel sem svojo škatljo na hrbet in nem se pripravil, da jim sledim v slučaju, da so namenjeni proti Parnasu. Čez pet minut sem zagledal dve ženski na konjih, ki sta bili opravljeni kot Angležinji na potovanju.. Za njima je korakal pešec, v katerem sem brez tmda spoznal Dimitrija. Vi, ki ste prepotovali že dosti sveta, gotovo veste, da se potniki podajo na pot brez skrbi za nečimrnosti toalete; toda, če zagledajo žensko in najsi je tudi stara kot Noetova barka, jih naenkrat mino ta brez-skrbnost in nemirno se začno ozirati po svoji prašni obleki. Še preden sem zamoiel razločevati obraza obeh amaconk, sem si ogledal svojo osebo in bil sem prav zadovoljen. Nosil sem obleko, katero vidite m ki je še prav dostojna, čeprav jo nosim že skoraj dve leti. Zamonjal sem le svoje pokrivalo: čepica, in če je še tako čedna in ohranjena kot tale, le slabo varuje potnika pred solnčnimi žarki. Nosil sem siv klobuk s širokimi okraji, na katerem se prah ne pozna dosti. Vljudno sem se odkril, ko sta jahali dami mimo, ki se pa nista bogvekaj vznemirjali ob mojem pozdravu. Podal sem roko Dimitriju in v vratkih besedah mi je razložil vse, kar sem hotel vedeti. »Ali je lo prava pot na Parnas?< Da, tudi mi gremo tja.« »Ali grem lahko z vami?« »Zakaj ne?« »Kdo sta ti ženski?« r Moji Angležin ji. Milord je ostal v hotelu. Pahl Bankirji iz Londona. Stara je gospa Simons od tvrdke Badey in Cie; gospod je njen brat; gospodična je njena hči.« »Lepa?« ~>Po okusu. Jaz imam rajše Fotini.« »Ali greste prav do trdnjave File?-f. »Da. Najeli sta me za en teden po deset frankov na dan in hrano. Jaz bom organiziral izlete. Začel sem s tem-le, ker sem vodni, da vas srečam. Toda kakšna muha ju je piČila?C bije po zobeh«, če bavarski zgled proslavlja. — Demokrati s tem svojim argumentiranjem dokazujejo samo svojo veliko ignoranco. Ako bi pomenila avtonomija, oziroma federalizem že po sebi slabost državne misli, potem bi danes morala Anglija biti že en sam kup razvalin, ker tam ima že vsak del države svoj popolni homerule. Kljub temu ves svet smatra Anglijo za najmočnejšo in najsolidnejšo državo na svetu in angleški funt ni padel, ko se je zvedelo, da so v Indiji zmagali avtono-misti na celi črti. Po demokratski logiki pa bi Anglija morala iti na drobne kosce že, ko je Irska dobila neodvisnost. Nasprotno pa je Francija najbolj centralistična država v Evropi in vendar se njen frank bliža usodi najnižjih valut. Caristične Rusije centralizem ni rešil propada, pa tudi nemškega rajha ne I Nasprotno, uprav njegov centralizem je bil glavni vzrok razpada, dočim sedanje nemške dežele teže za tem, da premagajo še zadnje ostanke centralizma, ki jih je pustila vveimarska ustava in sicer zato, da rajh ohranijo. »Entvveder wird das deutsche Reich der Zukunft foderali-stiseh sein oder es wird nicht sein«, pravi Spectator v »Hochlandu«, december 1923. V Porenju in na Pfalci je treba ločiti med avtonomisti, ki hočejo rajh le okrepiti, in med separatisti, ki so v tuji službi. Nadalje: ali je Avstrija danes kaj na slabšem, ko je prava zvezna država, kjer samo Dunaj tvori svoj posebni »rajh?« Mislimo, da bi se oalo reči ravno nasprotno. Centralistične države se danes držijo samo s silo: Francija, Italija, Španija, Jugoslavija, Romunija, Poljska. Politični položaj vseh teh držav je vse kaj drugega nego sijajen, vzroki nemških kalamitet pa leže vse kje drugje nego v avtonomističnih težnjah, ki tudi niso »znamenja razpada«, kakor meni »Jutro«, ampak znamenja ozdravljanja. Oblast, ki jo je imela nekdaj plemiška monarhija, zdaj pa pruska demokratsko-sociali-stična birokracija, prehaja v roke pravega ljudstva, in Bavarska je od nekdaj bila središče vseh krščansko - demokrat i škili pristno-nemških teženj v najboljšem smislu besede v nasprotju s pruskim vzhodnjaškim despotizmom. To tiči za federativnimi zahtevami Bavarske in ne, kar fantazira naše prusefilsko centralistično svobodnja-karstvo. Izborna uprava. Glasom rešenja gosp. finančnega ministra C. Br. 396.40 od 31. avgusta 1921 mi je bila za neki slučaj odobrena nagrada v znesku Din 744.24. Ta akt mi je bil potom glavne carinarnice II. reda na Rakeku poslan v podpis. Vrnil sem podpisani akt na Rakek, od tam jc romal v Belgrad, iz Belgrada zopet nazaj na Rakek in je bil končno ta čarobni akt od glavne carinarnice II, reda na Rakeku odposlan pod št. 8108 dne 16. avgusta 1922 central, carinski blagajni v Ljubljano v izplačilo, in sem bil o tem obveščen od carinarnice Rakek pod št. 155 od 5. januarja 1923. — Tega zneska mi pa centralna carinska blagajna v Liubliani še ni izplačala, akoravno sem vložil nič manj kot sedem tozadevnih prošenj. Sedaj naj pa javnost sodi — in naj še kdo .eče, da ni naša centralna uprava izborna. — Franc Terček, žand. narednik v pokoju. Z Jesenic. Za vvestfalske Slovcnce so nabrale gdč.i Preve in Kočar 1403 Din, Smole in Olip 1065 Din, Sitar, Sušmk, Zupan in Rajner pa 526 Din. Skupaj 2S94 Din. — Podr. Jug. Malice je zbrala v preteklem letu na članarini 1455 Din. — Učenci in učenke VI. razreda so prodali tekom nekaj dni za 1110 Din koledarjev Jug. Matice. — Za šolski tamb. zbor sta zbrali gdč. učiteljici M. Žitnik in F. Dacar 2232 Din. — Šolski vodstvi sta vprizorili dne 6. t. m, čarobno pravljico: «Nežica in palčki«, Poset jc bil ogromen. Kosmatih dohodkov je bilo 1756 Din. Volitve v dohocfnmske csnilna IU£ Dne 20. t. m. se vršijo nadomestne volitve v cenilne komisijo. Podpisane zveze so na ponovnih sestankih razmotrivale važnost teh volitev in sklenile priporočati krajevnim organizacijam, da se zedinijo na enotno gospodarsko listo in iz-bero kot kandidate agilne in energične ljudi, ki ne bodo le zmožni, ampak tudi voljni so delovati pri priredbi dohodnine. Dohodnina postaja ne glede na prenizki davčni minimum, od leta do lela občutnejša. Predvojno lestvico, ki ne vstreza več razvred-nostitvi denarja v sedanjih razmerah, poostru-je še vojni pribitek, 30 odstot. izredni pribitek in invalidski davek. Zato je nujno potrebno, da se poslužimo v polni meri po zakonu nam zajamčenih pravic in odpošljemo v komisijo može, ki bodo znali varovati naše interese in preprečiti pretirane ocene. Da pa to dosežemo, je nujno potrebno, da nastopimo enotno, upoštevamo edino gospodarske razmere in postavimo volitev komisije na izključno gospodarsko stališče. Vse poklicne organizacije pridobitnih krogov naj skrbe za postavitev enotne gospodarske kandidatne liste in za polnoštevilno udeležbo pri volitvah! Za zvezo trgovskih gremiiev v ' ;ubliani: Ivan Jelafin ml. 1. r. Fran Zebal 1. r. Za Jugoalovansko obrtno zvezo: Ivan Ogrin 1. r. Za zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani. Engelbert Franchctti 1. r. pmvlrg. — Udarec po kmet'jshi šoli na Grmn. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu je najstarejši zavod te vrste s slovenskim učnim jezikom v Sloveniji. Dejstvo, da se na tej šoli izvežba vsako leto do 40 kmet-skih sinov za dobre gospodarje in da ie šola uprav sedaj v najlepšem razvoh, oo-ve jasno, da se mora tak prekoristni zavod z vsemi sredstvi podpirati. A kaj so storili iz Belgrada? Vzeli so svinčnik, rekoč: «Na Grmu je polovico uslužbencev preveč!« in črtali po mili volji, ne da bi koga vprašali, ali so mesta potrebna ali ne. In tako se je zgodilo, da so črtali dve učiteljski mesti, ki obstojata od vsega po-četka šole in sta šoli neobhodno potrebni, reducirali so enega poduradnika in vse pisarniško osobje. Nihče ni pomislil, da dva strokovna učitelja in ravnatelj pod nobenim pogojem ne morejo zmagati po 10—12 ur šele dnevno, vodili gospodarstva in ogromnih pisarniških poslov. Sedaj res cvetoči zavod bi nujno propadal in končno propadel, kajti nihče ne more delati preko svojih moči. Slovenski kmet pošteno plača davke, zato pa tudi zahteva, da se mu njegove strokovne šole, ki so itak premajhne in nezadostne, ne ubijajo. Naj se štedi, kjer je štedenje na mestu, a tako koristne ustanove, kot so kmetijske šole, je treba pospeševati, ne pa z redukcijami ubijati njihovega pre-koiistnega delovanja v prespeh kmetijstva. Naša odločna zahteva je, da ostanejo kmetijske šole v Sloveniji v vsem obsegu neokrnjene. — Župnim uradom in drugim upraviteljem cerkvcitih imovin. Po novem zakonu o taksah in pristojbinah tar, post. 12 se preurejajo tudi posebne dopolnilne prenosne takse (pristojl inski namestek-ekvi-valent). Plačevanju te takse so zavezane vse imovine patriarhijske. škofijske, kano-niške, župnijske itd. (nadarbine-bencficiji) in cerkvene ustanove fzakladi) in fondi, samostani, ccrkvene občine na leto od prometne vrednosti nepremične imovine 0.4 odstotka. Ta dopolnilna prenosna taksa se odmerja za petletne taksne periode. Prva taksna perioda bo trajala izjemoma od 1. januarja 1924 do dne 31. decembra 1925, potem pa se začno redne petletne taksne periode z dnem 1. januarja 1926. — Za prvo izjemno taksno periodo je vložiti napovedi za odmero takse do 15. januarja 1924 pri oni finančni upravi ali davčnem uradu, v ..čigar okolišu je dotična imovina. Ako se pravočasno r.e vloži napoved, nastopi kazen po opombi 12, oddelek V. točka 3 in 4 tar. post. 12. taksnega zakona (Uradni list št. 368 ex 19231. — Od ordinariata se ie sicer danes odposlala brzojavka na gospoda ministra za finance za podaljšanje reka do 15. februarja t. 1. Cerkvenim upraviteljem se pa nujno naroča, da prijavijo imovino že do 15. januarja pri davčnih uradih ali pismeno ali ustno. Ako ne morejo sestaviti napovedi po predpisih, naj v izogib kazni prijavijo sumaiično nepremičnine zavezane pristejbinskemu name&tku s pripomnjo, da se bodo podrobnosti čimprej napovedale. — Tiskovine za napoved se dobijo pri davčnih uradih po Din 5.50 pola. — Kn.-šk. ordinariat v Ljubljani, dne 11. januarja 1924. — V Radovljici je v nedeljo 13. t. m. občni zbor Kmetske Zveze in Obrtne ob 3. uri popoldne. Somišljeniki, pridite polnoštevilno, ker je posvetovanje velevažno. — Zariružno-gospodarskj tečaji prihodnji teden: Leskovec in Cerklje v ponedeljek, 14. t. m., Kostanjevica v torek, 15. t. m,, Novomesto v sredo, 16. t. m., Trebnje v četrtek, 17. t. m. Poagitirajte za veliko udeležbo. — Promocija. Danes promovira na graŠkem vseučilišču g. Lojze K r a m a r i č iz Radovice pri Metliki za doktorja vsega zdravilstva. Iskreno čestitamo! — Umrl je 9. t. m. v Ložu mladenič Anton J u v a n č i č v najlepših letih. Pokopali so ga dne 10. t. m. popoldne na domačem pokopališču. N. p, v m. — Osebne vesti. Avskultanta Alfonz Capin! e r in dr. Rudolf A d a m i č sta imenovana za sodnika. Pravni praktiliant Bogomir K o b a 1, Ferdinand Kvas, Franc G o -rečan, dr. Lovro Lipič, Andrej Dolina r, Janko M ii 11 e r, Stanislav S c h w e 1-ger in Franc Štefan ciosa so imenovani za avskultante. Policijski konceptni prakti-kant v Ljubljani dr. Vladimir Rckar je izstopil iz državne službe. Pisarniški pristav IX. čin. razr. pri pokrajinski upravi Fran M e r -c i n a je na lastno prošnjo trajno vpokojen. — Železniška nesreča. Brzovlak, ki odhaja ob 11. uri dopoldne iz Belgrada v Zagreb, je predvčerajšnjem skočil iz tira. Človeških žrtev ni bilo, stvarna škoda pa je občutna. Promet na progi Belgrad—Zagreb je bil za- j radi ie nezgode dni je časa ustavljen. — Grozen samoumor. V Vršcu je samega sebe na ognjišč sežgal bivši avstroogrski stotnik Josip Higer. V pismu, ki ga je pustil na mizi, izjavlja, da ne more več živeti, ker ga neprestano preganjajo strašne prikazni. Odkod te prikazni, je razvidno iz dnevniki, ki je bil priložen pismu. Glasom zapisnikov v dnevniku je Higer začasa voine pri Lojnici v •Srbiji dal postreliti 40 srbskih družin z otroci. Sam je ubil pet otrok. V Sabcu je dal aretirali več srbskih izobražencev in jili dal brez razloga postreliti. V Negotinu je oplenil cerkev in si dragocenosti prisvojil, ubil dva nedolžna človeka in onečastil s enim tovarišem častnikom dve 12 letni deklici. Z vsemi temi zločini se v dnevniku naravnost hvali. V Vršcu je živel brez ovir, ker gi "i nihče poznal. Oblasti so odredile, da se doženejo in kaz-uujejo morebitni Uigerjevi sokrivci. — Smrt odlične Slove: ke v Ameriki. 13. decembra 1923 je umrla v Ctcvelmdu ga. Marija : Haffner roj. Grdina v najlepših letih svoje dobe. Eila je zelo izobražena žena zavedna Slovenka, neumorno delavna na družabnem polju, izvrstna pevka v cerkvi in na društvenih prireditvah, predvsem pa mati vseh trpečih, posebno pa žena in otrok. Bila je kakor solncc za slovensko naselbino v Clcvclandu. Vsi so jokali za njo Naj ji bo lahka ameriška zemlja in obilno plačilo v večnostil — Vo'ka je ustrelil neki lovec v občinskem lovišču Predasel pri Kranju na Gorenjskem. Volk je tehtal 17 kg. — Povodcnj v Pctrogradu. Neva se je razlila letos tako, da so pod vodo celo oni deli Petrograda, kateri niso poznali prej povodnji. Kljub zimi in hudemu mrazu je narastla Neva poleg finskega železniškega mosta za 1.50 m. Več ulic je pod vodo. Strokovnjaki razlagajo nesrečo kot posledico nestalnega jesenskega vremena. Medtem ko je stal v Petrogradu termometer pod ničlo, je vladala ob ladoškem jezeru huda zima. Množica ledu je napolnila reko Nevo in vstvarila ponekod »zamaške«, visoke do 20 m. Pod železniškim mostom je segal led do dna reke. Vojaki so morali minirati leden zid s 40 kg težkimi piroksilinovimi streli. Delalo se je nepretrgoma po dnevu in po noči pri luči močnih žarometov. Finsko železnico je rešilo samo nečloveško naporno delovanje vojnih minerjev. — Zračna pro^a Turin—Trst. V italijanskih aeronavtičnih krogih dovršii;ejo načrt za redno zračno zvezo med Turinom in Trstom. Promet se bo vršii s hidrovolanti v črti reke Pad. Vmesne postaje bodo v Casalmonferra-tu, Paviji, Crcmoni, Mantovi, Pontelngoscuru in Benetkah. Vožnja bo trajala 5 ur. Izprva bodo letala prenašala samo pisemsko pošlo, liste in blagovne vzorce. — Leva jc hotel pnglnditi. V nekem rim skem cirkusu je hotel 12 letni deček po končani predstavi pogladiti leva. Segel jo v kletko, toda lev je lalioj hlastnil po otrokovi roki. Takojšnji pomoči cirkuškega osobja se je '.a-hvaliti, da je deček svojo roko ohrauil, dasi precej poškodovano. — Kako jo sedaj v Nemčiji? — OsjeŠka »Drau« priobčuje pismo svojega naročnika iz Nemčije, ki živi lam v uglednem položaju. Iz tega dopisa posnemamo, »Razmere v Nemčiji so se izboljšale. Cene vseli potrebščin so prilagodile novo uueliani rentni niarld. so џа še vedno za 100—150 odstot. višje kakor leta 1914. Ljudje imajo manj denarja, ampak denar ima slaluo vrednost. Plače uruduikov in privatnih nameščencev so znižali za 50—70 odstot. Vsak si mora svoje premoženje zaslužiti na novo. Stavbena delavnost miruje. V. industrijskih podjetjih delajo zopet po 10 ur dnevno. Cg nam ue bo Poincare naših računov prekrižal, se bo Nemčija gospodarsko še opomogla.« — Žrtve pomorskega viharja. Minole dn! je iz Karlopaga odplula proti Pagu jadrnica, naložena z lesom. Z njo sta 6e vozila brata, Maršič in dva mornarja. Na potu jih je zalotil silen vihar, ki je vrgel jadrnico oh paško obalo, da se je razbila na kosce. Za čudo so se pri tem vsi štirje možje rešili na breg in se peš napotili proti najbližjemu selišču. Ker so bili do kože premočeni, a je brila ledenomrzla burja, so se na polu zatekli v neko pastirsko kočo. Tu so naslednji dan našli vse štiri zmrznjene. V teh predelih ne pomnijo, da bi bil kdaj kdo zmrznil, ker je podnebje zelo milo. — 2513 časnikov je 1. 1928 prenehalo izhajati v Nemčiji, med temi 173 dnevnikov in 142 listov, ki so izhajali po dva- do krikrat na teden. — Srednje šolo v češkoslovaški republik). Po podatku statističnega urada imajo na Češkem 393 srednjih šol s 3232 razredi. Gimnazij je 46,'realnih gimnazij 118, 3 višje realne gimnazije, 69 reformnih realnih gimnazij, 75 realk, 66 učiteljišč in 16 strokovnih šol. Srednjih šol s češkim učnim jezikom je 257 (povprečno 313 učencev na enem zavodu), z nemškim učnim jezikom jih je 111 (po 225 učencev povprečno na enem zavodu), 15 z mažarskim učnim jezikom (269 učencev na zavod), 8 z ruskim učnim jezikom (221 učencev na zavod) in 2 s poljskim učnim jezikom (229 učencev na zavod). Te zavode je obiskovalo 11 1.808 učencev. Na en zavod j i 11 pride povprečno po 284, na razred pa 34. Gimnazije je obiskovalo 12 tisoč 116 učencev, realne gimnazije 39.090, realke 31.269, višje realne gimnazije 1030, reformne realne gimnazije 18.975, učiteljišča 8938 in strokovne šole 390 učencev. — Mraz in sneg v celi Evropi. Od 8. januarja dalje v Nemčiji neprestano sneži. Zaradi silnih snežnih žametov je promet na mnogih železniških progah ustavljen. Na nekaterih železniških progah ieži sneg do poldrug meter visoko. V Vratislavi (Breslau) je dosegel mraz 23 stopinj pod ničlo. — Silen mraz zaznamuje termometer tudi v Italiji. Tako so imeli predvčerajšnjem v Bergamu 12 stopinj mraza, v severoitalskih alpskih dolinah pa tudi po 18 do 26 stopinj. Istočasno je zapadel po vsi severni Italiji debel sneg, ki znatno ovira promet. Tudi mr narodni vlaki imajo silne zamude. — Velikanske snežne meleže javljajo ludi iz Anglija in iz Amerike. — Vikar v Rckavu in na Atlantskem oceanu« Minole dni jc razsajal v morski ožini med Anglijo in Francijo silen vihar. Ponesrečilo je pet parnikov, — Jugozapadno irancosko obalo jc obiskala visoka plima. Valovi so po lukah potrgali in poškodovali ladje in razne naprave, voda jc zalivala skladišča in delavnice. Iosebno sta trpela Royal in Soulac. — Razne nesreče V opekarni ivo Calerja v Začretu pri Celju je podsula velika ruša ilovce delavca Ivana Rezarja in mu zmečkala levo nogo tako, da so ga morali prepeljuti v bolnico v Celje. — Delavcu Francu Lebunu v tovarni klobukov >Sešir< v Skorji Loki je odtrgal stružni stroj tri prsto na levi roki. — Sekac Lovrenc Janežič tovarne pohištva > Vintgar« v Gorjah se je težko usekal v levo nogo, drvar Luka /gaga v Bohiujski Bistrici pa se je usekal v gozdu v levo golen. — V tovarni vpog. njenega pohištva Hemec in Konip na Duplici se je urezal pomočnik JoJ.et Juh z dletom v levo roka — Arciaciju komunističnega poslanca zaradi tihotapstva s kokainom. Komunističnega poslanca Mingrinija iz i'ise so zasačili v Rimu na tihotapstvu s kokainom in saharinom ter ga zaprli. p Goriški Slovenci in krvni ilavek. Minole o'ni so se v Gorici vršili vojaški nabori. Sla-vensld f unije so prihajali prepevajoč in vriskajoč. Zanimivo je, da se ni nihče drznil nadlegovali fantov zaradi slovenskega petja. p Pritisk na slovcnsfco učiteljstvo. Ker večina kraškega učileljslva ni pristopila fašističnemu sindikatu »Eia«, so začeli italijanski »specialisti« na uradnih konferencah pritiskati na slovensko učiteljslvo s formalno zahtevo, dn se vse učiteljslvo brez izjeme vpiše v sindikat. Zahtevali so dalje, da se v zapisniku imenoma navedejo vsi učilelji, ki še niso pristopili »Eji«. Zapisniki pridejo seveda potem pred višje instance, ki imajo usodo učiteljstva v rokah. Na ta brezvestni način skušajo slovenskemu učileljslvu končuo upog-niti tilnik. p Razstava »Ženskega dobrodcl. utlruže-nja« v Trstu. Žensko dobrodelno udruženje v Trstu je priredilo te dni razstavo ženskih ročnih del, ki je zelo lepo uspela. Vezenine in obleke so izvedene v domačem primorskem ali sploh slovanskem narodnem slogu. Razstave so se vdeležile »Splošno žensko dru-> štvo v Gorici«, Prosek, Bazovica, Katrnara, Lokev, Skedenj. Barkovlje, Sv. Ivan in sploh vsa tržaška okolica. p Furlanska umetniška razstava ▼ GorlcL Mcseca aprila t. 1. prirede furlanski upodabljajoči umetniki razstavo svojih del v Gorici. Jury za sprejemanja del se je že osnovala ter ji pripadata med drutfim slikar Martina in pro-jffisor del Puppo. Stran i SLOVENEC, dne 12. januarja 1924. Stev, 16. p Tržaški župan fašist. Minolo sredo so funkcionarji tržaškega faija na slovesen način izročili županu sen. Pitaccu fašistovsko izkaznico. p Zmrznil je minoli teden senožeški okr. cestar. Odpravil se je bil v Črni vrh. Na potu Je pa omagal in zmrznil. Zapustil je ženo in Štiri nepreskrbljene otročiče. i 70 letnica zaslužnega profesorja. Dne 9. januarja je obhajal svojo 70 letnico profesor na mariborski gimnaziji, zgleden narodnjak g. vladni svetnik Franc Jenvšek. š Aljažev klub za celo lavantinsko škofijo ee je ustanovil. Na občnem zboru se je zbralo lepo število neduhovnikov in duhovuikov-pla-nincev ter zastopnikov SPD. Govoril je g. vse-učiliščni profesor dr. Rozman iz Ljubljane. V odbor so bfli izvoljeni: prof. dr. Anton Jehert, predsednik; prof. Ivan Bogovič, podpredsednik in gospodar; Jožef Krošl, tajnik; Evgen Lorger, blagajnik. i Radi zboljšanja prometa v gornjograj-ekem okraju se je vršilo na Iniciativo g. poslanca P 'i š e n j a k a pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini dne 6. januarja zborovanje, Katerega so se udeležili zastopniki skoro vseh občin v okrnju, nadalje zastopniki oblastev in sicer g. okrajni glavar Pinkova iz Celja, zastopnik poštnega ravnateljstva dr. Janžekovič, zastopnik Tourist-Office iz Ljubljane in drugi. Sklenilo se je, da se vse potrebno ukrene, da dobi okraj poštno avtomobilno zvezo z železniško postajo. š Nevaren tat. Policija je aretirala v Mariboru Huberta Potočnika, ki je doma z Jesenic, stanujoč v Zagrebu ter je po poklicu tat in nevaren goljuf. Aretiran je bil na kolodvore v trenutku, ko se je hotel vrniti v Zagreb e svoje dobrouspele >turnejo* v Mariboru, kjer je izvršil v par dneh kar šest tatvin. Ko so ga aretirali, je bil oblečen v obleko kar štirih gospodarjev, katere je okradel. V Zagreb ]e hotel vzeti s seboj dva velika kovčka ukradenih stvari. Ko je Potočnik na policijskem komisarijatu čakal na zasliševanje, je naenkrat odpri vrata na dvorišče. Tam je splezal po strelovodu na streho in skočil v šolsko ulico, odkoder je neznano kam pobegnil. S Požar v Mariboru. Dne 9. januarja zjutraj je izbruhnil požar na podstrešju gostilne >Pri zelenem travniku« na Meljski cesti v Mariboru. Požarna bramba je ogenj hitro pogasila. š Nova irtev pri vojaški straži na železniškem mosta v Mariboru. Dne 8. januarja okrog 6. zvečer se je že zopet ponesrečil vo-ijak-stražnik, ki je stražil železniški most v Mariboru. Pretirana skrb za ta most bo zahtevala Še mnogo žrtev, če ne bo vojaštvo stražo ukinilo ali pa postavilo za stražarje vojake, ki bodo znali varovati tudi sebe, ne pa samo most. — Dva vojaka, ki sta ravno izmenjavala stražo, sta prišla vsled neprevidnosti med vlak In premikajoče se vagone. Enega je treščilo na stran ter se ni prav nič poškodoval, drugega nekega Redjo Kločiča, pa je vrglo na tir in kolesa eo uiu šla čez obe nogi. Revež bo pohabljen sa celo življenje, če bo sploh ostal pri življenju. g Velik rop na pošti. Dne 9. t m. je ne-snani ropar ob 6. zvečer oropal poštno blagajno v Št Lovrencu na Dravskem polju- Ko je poštarica Vera Zmrzlikar odprla zaklenjene duri, je vstopil v poštni urad neznan mo-iak, ki jo je hipoma zgrabil za roki, ji zakril obraz in ovil glavo z ruto, katero je imela okrog vratu, da ni mogla zakričati, nato jo je pa udaril po glavi z težkimi kleščami za plombiranje poštnih vreč, da se je onesvestila. Zatem je poiskal ključe od blagajne ter odnesel vso gotovino v znesku 27.9000 Dinarjev. Po-itarica je ležala onesveščena v pisarni, dokler ni prišla sestra, ki je takoj na to o ropu obvestila orožnike na Ptujski gori. Ropar je izginil brez sledu. š Živinski sejmi ▼ Maribora in Ptuju so i razglasom pokrajinske uprave z dne 29. decembra 1923 zopet odprti. Okuženi kraji so proglašeni za proste. Poslanci Falež, Žebot in Vesenjak so opetovano intervenirali pri vladi to zahtevali otvoritev sejmov, ker trpijo živinorejci vsled zaprtja sejmov veliko škodo. Zaprte ostanejo samo nekatere občine, ki so ie sumljive. 8 Vlom v Mariboru. V stanovanje magtstrat-aega uradnika Emerika Gelgel v Slovenski ulici je bilo vlomljeno in pokradeno 5 dolarjev, 1865 Din, 00.000 Ka, 2 srebrni kroni, zlata ura, verižica, zlata lanska ura in dolga verižica z obeskom in 4 kamni, 2 zlata prstana z diamanti, zlat poročni prstan Ia več manjših dragocenosti v skupni vrednosti do 100.000 K. O vlomilcu nimajo Se nobene sledi. gfienoirterstvfl. KASE GOSPODARSTVO V ŠTEVILKAH. (Situacija denaratva v decembru.) V preteki, mesecu je znašal povprečni Icarz dolarja na belgrajski borzi 88.50 dinarjev. V novembru je dolar notiral povprečno 87.60 dinarjev in v januarju pr. leta 90.90 dinarjev. Iz teh številk je razvidno, da je vreDa so ne pozabi.« Pod tem naslovom je >Slovenski narod-: pr6d par dnevi objavil notico, v kateri je strastno napadel sedanji občinski svet in kjer je naprtil vse grehe starega občinskega sveta na hrbet sedanje občinske uprave. Mi smo v odgovoru na tisto notico točno in jasno povedali, kdo nosi odgovornost za sedanjo gospodarsko mizerijo ljubljanskega mesta in sam >Narod« nam danes takorekoč vse potrjuje, kar smo mi ugotovili. V svoji — sicer prav lepi — posmrtnid na ranjkega g. dr. Bogomila Senokoviča namreč piše med drugim: >Tudi novi čas je pokojniku naklonil kočljivo nalogo. Po razpustu dr. Peričevega prvega občinskega sveta je bil postavljen za vladnega komisarja nad ljubljansko mestno upravo. To mesto je vodil s prirojeno mu vnemo ter so prihajale njegove globoko zamišljene juridične direktive v prilog vsemu mestnemu uradništvu. Tudi gospodarsko se je pehal za dobrobit občine, kakor bi šlo za njegov lastni blagor in je imel le eno nevoljo, namreč to, da pokrajinska uprava včasih kljub vsemu prepričevanju ni znala ali ni hotela razumeti njegovih povsem pravilnih intencij. Ni mogel pojmiti in ga je razburjalo, da se mu od one, iste instance, ki ga jo odposlala kot svojega zaupnika, zmečejo venomer polena pod nogo«. Opozarjal je, kako vse drugače je postopala avstrijska deželna vlada, ko je posadila po razpustu Ivan Hribarjevega občinskega sveta mestu za komisarja tedanjega vladnega svetnika viteza Laschana. Vlada je tedaj vsem svojim oddelkom izdala najstrožje naročilo, da morajo v vsakem slučaju komisarja najstrožje podpirati in nikdar konterkarirati njegovim odredbam ali predlogom, ker je komisar zaupnik vlade in mcrra biti to vidno in jasno vsej javnosti, če bi šlo po njegovem, bi občina danes imela vendar šo toliko potrebno hladilnioo in najmodernejše arejeno klavnico. A ravno tukaj mu io vzrastel neki neviden nasprotnik, ki ee je znal posluževati merodajnih mest, da se podjetje ni uresničilo in bo občino, čim ga vendar ustanovi, veljalo lepo število milijonov več, nego bi bilo todaj. Tudi zgradbo pogrebnega zavoda je for-siral, a tndi tukaj ni izvojeval uspeha. Dalje je v okviru sklepov prejšnjega občinskega sveta začel izgrajevati mestno poklicno gasilstvo in pripravil potrebno za nakup motorne brii-galne. Ni ee plašU prevzemati nase odij novih občinskih investicij tam, kjer je razumno izpo-znal, da morajo biti in so o brini v nedvomno veliko korist Je pa, kakor rečeno, lo s težavo reueiral in je moral zapustiti sedanjemu občinskemu svetu marsikak trd oreh, ki bi bil lahko že zdavnaj in za dokaj ugodnojše stroške izluščen.« Kakor se vidi, znajo naš ata biti včasih tudi dostojni, aber schon sehr an-stfindlg, bitte sehrl lj Na naslov državne uprave južne železnice! Kdor se hoče prepričati, kako sc trpinči živina in ljudje, naj gre pogledat k izkladal-nim tirom južno železnice. Že cel teden pada sneg in skladiščno vodstvo ni prav ničesar ukrenilo, da hi se sneg, če že ne z vagoni odpeljal, vsaj zmetal na kupe. Kakor je sneg pa- del, tako šq danes leži in uboga živina vleče težke tovore kar po celem snegu. Malomarnost vodstva je celo tako velika, da se tudi potem radi odstranjenega snega ni prav nič ukrenilo, ko je v torek ponoči vsled nakopičenega snega tudi na tirih skočila s tira lokomotiva, katera tam premika vagone. Kljub temu pa železnica pridno računa stojnino že po šestih urah delovnega časa, dasiravno ve, da se za odvoz 1 vagona trikrat več potrebuje, kakor pa v dobri poti in čeprav ima toliko vagonov na razpolago, da ne ve kam z njimi. Če se pa do skladiščnega vodstva vsled teh neznosnih razmer še tako ponižno pride s kako prošnjo ali pa celo s kakim naročilom, se ga pa nesramno nahruli in malodane vrže iz pisarne. Ljubljanski davkoplačevalci, podjetniki In trgovci prosimo, da se tem nedostatkom čim-preje odpomore. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Hammler, postrežnica, 56 let. — Frančiška Govže, bivša dijaška gospodinja, 78 let — Josipina Adamič, vdova notar, uradnika, 76 let. — Frančiška Prek, vdova železničarja in tob. delavka v. p., 85 let — Alojzij Strah, železničarjev sin, 2 meseca. — Matija Straua, premogar v p., 76 let — Viktor Kužar, žel. premikač v p., 62 let. — Ivan Hrovat hlšar, 48 let — Fran Kremžar, tesarski pomočnik, 34 let — Fran Pečar, delavec, 32 let. — Boštjan Tome, gostilničar in posestnik, 73 let. — Filip Hrovat, slikarski mojster, 29 let — Frančiška Fortu-na, bivša babica, 70 let. lj Odkrita sleparija. Koncem lanskega leta je prišel k tvrdki »Materijak v Ljubljani okrog 30 let star moški, srednje postave in se predstavil kot inkasant Učiteljske tiskarne Janko Plečko. Knjigovodja tvrdke Edvard Breznik mu je predloženi račun v znesku 6188 K tudi izplačal. Sedaj pa se je pri obračunu ugotovilo, da ni Učiteljska tiskarna nikogar poslala po denar in ga tudi ni dobila. lj Mati in hči. Ljubljanska policija je prijela 15 letno dekle Kristino Pečauer in sicer zaradi vla-čugarstva. Dekle Je izpovedalo na policijo skoro neverjetne stvari, ki pa bodo, kot je pokazala prva preiskava, resnične. Mati dekletova, Kristina, ki se je drugič poročila, je sporazumno z možem, od nosno hčerkinim očmoin svojo lepo hčerko naravnost prodajala. Pri tem pa sta mati In očem na račun lepe hčerke in njenih radodarnih občudovalcev prav dohro živela. Končno se je dekle naveličalo te sramotne tlake in je pobegnila v Zagreb, kjer je kmalu dobila primemo družbo in tudi dosti zagrebških kavalirjev. Mati pa, ki si je želela prejšnjih časov, Je pritirala hčerko domov. Policija Jo je prijela, ker jo Je mati povodom odhoda v Zagreb objavila kot begunko. Po dovršeni preiskavi in zdravniškem pregledu je oddala policija to nečedno mater v zapore deželnega sodišča in jo izrcčila državnemu pravdništvu radi zvod-stva lastne hčore, hčerko pa so oddali v žensko bolnico. IJ Prijet ljubljanski sleparček. Svojočasno Jo priredil neki Ferdinand švelc, ki se je Izdajal za medicinca in je mnogo prepil 'n prekrokal v dijaških in drugih dražbah, svojim lovariSem v gostilni pri »Rožic, kjer je bil znan kot raoodaren ka-valir, Izborno gostijo, ki je trajala več dni. Ta imenitna ceha jo stala okrog 10.000 kron. Ko Da je htlo treba poravnati račun, je goepod gostitelj 1». ginil in se je pojavil zopet v javnosti na obtožni klopi, kjer je dobil za svoje sleparstvo primerno plačilo in je izginil v zaporih. Ko je prišel Iz z* pora, kjer se je naučil marsikaj, samo dobrega nič, je nadaljeval svoje pustolovsko življenje т ie izdatnejši izmeri Klatil se je po raznih krajih naš« države in sleparil, koder je mogel. Obležal je končno spolno bolan v zagrebški bolnici. Ko je nekoliko okreval je ukradel svojemu sobolniku Antona Hornlku nekaj čez 7000 K in je oobegnll v Ljubljano. Zglasil se je pri materi, kjer pa Je oetal samo par ur. Pobegnil je iz Ljubljane z neko ločeno gospo na Dunaj, kjer je s svojo družico delj časa prav pustolovsko živel. Koliko je izvršil na veselem Dunaju sleparij in drugih komedij, še nj ugotovljeno. Gotovo pa je, da ga je začela dunajska policija zasledovati. Ker so mu postala vsled tega dunajska tla prevroča, je pobegnil nazaj v domovino, kjer se je klatil po Štajerskem in Kranjskem, po raznih mestih in živel povsod na tuj« stroške. Končno pa se je vrnil zopet v Ljubljano, kjer mu je ljubljanska policija zajezila njegove pustolovščine In ga areUrala. Ker ima možakar veliko nečednih stvari ni ' o trajalo bržkone precej čaF-i, preden r~ bo predstavil državni pravdnik zopet sodniku, da dobi delu primerno zasluženo plačilo. lj Tatvine v Ljubljani. Delavki Gospodarske zveze na Dunajski cesti Mariji Petačevi sta bili ukradeni s hodnika 2 beli rjuhi in 2 brisači v vrednosti 3000 K. — Branjevkl Frančiški Koširjevi Je ukradel neznan zlikovec več štrukljev in sladkari] ter 3 vence fig. Prosveta. pr Uvod v umevanje umetnosti. Danes 6. zvečer se vrši v zbornični dvorani univerze četrto predavanje z naslovom: »Narava ln umetnost«. Predavatelj dr. V. Mol6. Vstopnice po 12 Din pri vhodu. pr IV. mladinsko predavanje se vrši v nede> Ijo, dne 13. t. m. ob 11. dopoldne in sicer pod n*> slovom »Vijolinska sonatac, čigar spored izvajala kons. proL Jan filais (gosli) in njegova soproga ga Ruža Šlais (klavir). Starše prosimo, da pošljejo io-loobvezno mladino k temu mladinskemu predavanju. pr Glasbena Matica v Ljubljani priredi v Be» trtek dne 17. L m. ob 8. zvečer v Unionski dvorani koncert, na katerem se bo izvajalo slavno Dvofa-kovo delo: Stabat Mater, za soli, zbor ln orkester. Pri koncertu sodelujejo: dr. Josip Cerin kot dirigent, gdč. Zdenka Zikova, sopran, gdč. Zora Ro-pasova, alt, g. Marij Šimenc, tenor, in g. Julij Be-tetto, bas, godba dravske divizije ter celotni pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Stabat Mater po vsej pravici prištevamo k najboljšim delom etapnega češkega skladatelja dr. Dvofaka, in Je bilo proizvajano na koncertih skoro v vseh večjih mestih Evrope in tudi Amerike. V Ljubljani se je izvajalo pred 81. leti in sicer dne 23. in 27. marca 1893 pod taktirko g. Mateja Hubada, ki je tudi tokrat naštudiral s pevskim zborom ves pevski part obsežnega dela. Opozarjamo občinstvo, da so vstop» niče v predprodaji v MaUčni knjigarni, kjer se dobiva tudi besedilo pesmi s kratkim uvodom. pr 3. redni občni zbor Strokovne a uJrnleaJa Jugoslovensl "i oblik jo~i'i umetr ->r se je vršil ▼ nedeljo. Udeležba ie biln prav dobr~ ter so blH zastopani razen domačih ir ' 'Vov tudi zagret* ški po g. JaSi Ranklu, tržaški po g. Srečku Sčuld in mariborski po g. Josipu Zagr-ju. Razprave eo bile zelo animirane. Občni zbor Je vzel delo do> sedanjega odbora z odobravanjem na znanje, posebno njegov četudi brez'- . ešni trud za dosego postavk za umetnost v skupščinskem proračunu. Is tajnikovega poročila je bilo nadalje razvidno, da je odbor 8kuš~' na razne načine delaU za povzdigo umetnosti v Sloveniji. P ->doval je pri prirejanju razstav in konkurenc, vplival je denar-ч zavode, da so umetn.s'., sestavil je minimalne tari'e za ilustrativna -"eln itd. T'er se nit! -lada niti kaka druga javna oblast ne potrudi, da bi olajšala umetnikom njihovo delo, je sklenil občni zbor slediti primeru zagrebških kolegov in z lastnim trn-* dom zbirati sredstva da se uresniči kardinalni po--stulat ustvarjajoSih umetnikov: grad ha umetniških ateljejev. V to svrho je bi) izvoljen posebni odsek z arhitektom Vurnikom na čelu. NadejaU se jey da bo javnost ta projekt drage volje podpirala moralno in materialno. S tem v zvezi je tudi načrt, da se priredi letos velika predpustna prireditev. Izvoljen je bil v ta namen posebni veselični odsek, kateremu predseduje arhitekt prof. Rado Kregar. Novi odbor, ki je obenem po pravilih umetniški svet za Slovenijo, je sestavljen takole: Predsednik: R. Jakopič, tajnik: Saša Šantel, blagajnik Gojmir A. Kos, arhivar Valentin Kos, odborniki: J. Co-staperaria, A. Bucik, 1. Vavpotič, namestnika: arh. V. Šubic in gospa Zupaneo-Sodnikova. Preglednika;: A. Sever in G. Birolla. pr Jurčič Josip, Spisi X. zvezek. Uredil dr. Ivan Grafenauer. Slovenski svetee ln učitelj, Veronika Deseniška. 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Cena Din 20-, vez. Din 80, Grafenauerjeva izdaja Jurčičevih zbranih ipi-sov ee bliža svojemu koncu. Ta dva zvezka in imeti bomo pred sabo vse zbrane Jurčičeve spise, zakaj sedanji X. zvezek je zopet korak bliže izpopolnitvi te vrzeli, ki vlada na naši slovenski mizi. Dr. Prijateljeva klasična izdaja počasi napreduje, izdaja Narodne tiskarne Je ia davno razprodana, satu moramo biti Grafenauerjevega Jurčiča tembolj seli V romanu »Slovenski svetee, in učitelj« oel popelje Jurčič nazaj v siaroslovensko zgodovino, * čase sv. Cirila in Metoda, ista iskrena domovinska ljubezen, ki je vodila Jurčičevo pero v Tugomeru, veje tudi tu iz vsake strani te knjige. Slovenstva ia slovenstvo sta gonilni sili Jurčičevega delov*- STevTld. SLOVENEC, dne 12. januarja 1924. Stran S. uja. Prvotno je mislil pisatelj is snovi napraviti Irodelen romnn, nekako trilogijo 17. aloveueke pra-davnine, pa jo omagal nad dolom, bolezen ga jo tačila k tlom. Slovenski »vetec in učitelj« jo oatai lorzo. Ko prebiramo to delo, nam Jo tal, da kruta usoda ni dala dokončati dela, ker Grimislava in fitraliomer-Gorazd vzbujata v nae željo, da bi sa* dedovali Se v drugem in t.reljem delu njihove in-leresantno risane značaje. Jurčičev slog je priznana mojstrski In cela kompozicija je odsev Jurčičeve osebnosti. Veliki krog Jurčičevih čestilcev, ki obsega skoro ves naš narod, bo zopet lmol knjigo, ki jo bo bral z vsem srcem in veliko ljubeznijo. Veronika Deseniškn obravnava v dramatski obliki kos h zgodovine celjskih grotov. Ta snov jo potisnila že prvi slovenski pisateljici Joslpiai Turnograjski pero v roko in prav sedaj jo obdelava Oton Zupančič tudi v dramatski obliki. Tri dni pred smrtjo je dokončal Jurčič svojo Veroniko, lahko rečemo, (la je bil rokopis ob njegovem mrtvaškem odru Se moker. Opiliti tega dola ni mogel. Preje ga je zasenčil smrtni angel. Zato pa ne bomo gledali e preveč kritičnim očesom na pomanjkljivo karakterizaeijo oseb In na pomanjkanje pile, temveč z vso pieteto bomo brali to zadnjo delo Turčičeve muze in sklonili glavo prod veličastvom smrti Iz Veronike Deseuiško veje slovenski duli, kos slovenske grude se drži tega dela Is zato bomo z veseljem segli po X. zvezku Jurčičevih spisov ,da se iz nJega napijeino velike ljubezni pisatelja do vsega, kar je slovanskega in slovenskega. pr K. Linhart: »Županova Mirka« in »Veseli rfan ali Matiček se ioni«. Oder 6. zvezek. V Ljubljani 1023. izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 140. Cena Din 20, e poštnino Diu 21. Naznanila. Ljudska visoka Sol« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 18. januarja ob 10. dopoldne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednji temi: »Sociologija časopisja«. Predava g. dr J Birsa. »frančiškanska prosvetac r Ljubljani vljudno vabi svoje člane in prijaleljo na družabni večer, ki bo v nedeljo, dne 18. januarja v Rokodelskem domu v Ljubljani. Na sporedu so pevske ločke, Šaljiva pošta in prosta zabava. Pričetek ob 7. zvečer. Krekova prosveta ima v nedeljo, dne 18. januarja ob 7. zjutraj sv. mašo v Alojzijevičču, ob 5. popoldne pa občni zbor istotam. Vabljene vse članice. — Odbor. Koncert. Danes v soboto 12. januarja ee vrši koncert dravske godbo v kavrni »Evropa«. Začetek ob 9. zvečer. Vstop pro3t. Krdni občni zbor S1.it. zdraviliškega društva v Ljubljani se. vrši v nedeljo, dne 20. januarja t 1. '"•'ob 8. poj-oldne v univerzitetni dvorani p sledečim sporedom: T. Poročilo odbora, 2. Poroč-'lo o dr. t6scfine'r-Maderjevi ustanovi, S. Došl' dopisi in predlogi odbora. Referenta dr. Ambrožič in dr. Pin-taTj 4. Volilev predsednika in o'fbora 1 • dveh revizorjev računskih zaključkov društva in dr. LOsch-ner-Muderjevo ustanove, 0. Določitev olicielnega glasila društva in časopisov, ki naj se naroče za prihodnje leto, 6. Določitev društvenih prispevkov za prihodnje leto, 7. Samostalni predlog1 članov. (Ti se morajo 4 dni pred zborom pismeno naznaniti odboru.) 8. Slučajnosti. — Odbor. Redni občili zbor »Pokojninskega »aklada za sdravuibke vdovo v Sloveniji« se vrši v nedeljo, dne 20. januarja ob pol treh popoldne v univerzitetni dvorani z običajnim sporedom. — Odbor. Bc'ni občni zbor »Zveze blagajniških zdrav-flikov v Sloveniji« se vrši v nedeljo, dne 20. januarja ob a dopoldne « ambulatoriju ljubljanske poslovalnico OUZD s sledečih sporedom: 1. Poročilo odbora in revizorjev, 2. Volitev novega odbora, 3, Razgovor o socialnem zavarovanju in OUZD, 4. Slučajnosti. — Odbor. Čevljarska zadruga ▼ Tržiču naznanja, da ee Vrli pomočniška preizkušnja dne 29., 30. In 31. Januarja za Tržič pri g. 1. Papovu, za okolico pa pri I. Poljancu, Petru Kristanu itd. vselej točno ob 8. zjutraj. Kdor se misli priglasiti, naj to nemudoma naznani načelstvu, kor na poznejšo prijave se ne bo oziralo. — Čevljarska zadruga r Tržiču priredi izredno veselico dne 20. januarja v prostorih g. I. Lončarja Na sporedu jo tudi srečolov s krasnimi dobitki. Začetek ot> 7. zvečer, vstopnina za osebo Din 10, za družino Din 16. Slavno občinstvo najvljudneje vabi odbor. Narodno gledišče. DRAMA.. Za?etek ob 8. uri zvečer. Sobota, 13. januarja: OSMA ZENA. — fzvMK, Nedelja, 18. januarja ob 3. uri popoldne: MOGOČNI PRSTAN. — Izven. — Ob 8. url zvečer: HAMLET. - Izven Pondnljek, 14. januarja: GOLOBČEK. Hod F. OPERA. ZaFctek ob pol 8 url zvečer. Sobota, 12. januarja: M1GNON — Red A. Nedelja, 1& januarja: SEV1LSKI BRIVEC; ljudska predstava. Pondeljck, 14. januarja: zaprto. Sprememba dramskega repertoarja. Za nocoj napovedana dramska predstava »Golobček« eo ne moro vrSiti, ker je zbolela ga Vera Danilova. Radi tega so vprizori nocoj v dramskem gledališču fivm-coska komedija .Osma žena« г gg. Nablocko, Putja-to In Rogozom v glavnih vlogah izven abonmaju. Predstava >GoIob£ka< za aboueuto reda 3 se odigra pozneje. Cerkveni vestnik. C Kongregarlja ki učitelji™ in kongregarija la gospodične pri Sv. Joisfu т Ljubljani: V ponde-ljek, dno 14. januarja ob pol sedmih zvečer običajni ehod. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v 1. četrtletju 1924, (Opozoritev Trgovske in obrtniško zbornice za Slovenijo v Ljubljani.) I, Vložitev napovedi. a) ZA DOHODNINO. — Rok za vfožifcv na-povodi poteče koncem februarja t. 1, Do tega roka mora vsakdo, kdor že plačuje dohodnino, vložiti napoved iz lastnega nagiba, da sc ogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih. Posebne pozive za vložitev napovedi dobe le oni, katerim namerava davčno oblastvo ie leto 1924. prvič predpisati dohodnino, b) ZA RENTNINO. — Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rontnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo retit-niuo in svojega bivališča tekom leta 1923 niso izpremeniK, ako se njihcvl rentnini zavezani dohodki niso pomnožili. Tiskovine za te napovedi sc dobe pri šarčnih oblastvih in davčnih uradih. Napovedi so po tarilni postavki 2J1. zakona o taksah in pristojbinah zavezane taksi po 5 Din, ki se prilepi nn napoved. Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roka, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prod za podaljšanje roko. U. Naznacila o izplačanih službenih prejemkih. •Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke, stalne ali premenljive v viSini, Id utemeljuje za dohodnino davčno dolžnost, je zavezan do konca februarja 1923 naznanili te prejemke na posebni tiskovini. aZ to naznanilo ni plačati nobene takse. Ш. Razgrnitev predpisnih izkazov In prizivni rokL Davčna oblasfva imajo u:log, da urede razgrnitev predpisnih izkazov na ta način, da sc bo vršilo ob naprej določenih rokih in sicer prvih 15 dni vsakega koledarskega četrtletja za vse davke, odmerjene v preteklem koledarskem letu. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1923, so v smislu gornjega naloga razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni meseca januarja 1924, kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izven tega ro!.a posebej opozorjeni. Prizivni rok se pričenja s 16 dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. IV, Jamstvo za dohodnino. Industrijski obrati, ki so na podlagi jusrstva za dohodnino, uveljavljenega s Členom 155. 5t. 4 finančnega zakona za. leto 1922-23 pobrali dohod, nino od izpreracnljivih službenih prejemkov svojih nameščencev, so dolžni v IV. četrtletja 1923 pobrane zneske odpreniiti davčnemu uradu do 14. januarja 1924 s posebnim izkazom v dveh izvodih. V. Davek na poslovni premet a) Davkoplačevalci, ki so aavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa (razen podjetij, zavezanih javni računodajl, vai obrati ic podjetja, katerih promet je v minulem letu presegel 360.000 Din), so dolžni plačevati devek na poslovni promet za IV, četrtletje 1922 do 30. januarja 1924 in hkrati predložiti prijavo ali z uporabo stare tiskovine, kjer so Se na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu delegacijo mini-stratVa financ z dne 22. maja 1922, A l 6/3 (Uryd. liat z dne 3. junija 1922, Mcv. 59). Zamudniki ae Jc posebej opozoru Ua svojo dolžnost ali 3 posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter ' glob zaradi nerednosti. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe b) Davke plačevale!, katerih promet nI v minuten letu presegel zakonito določene moje 360 '.Isof dinarjev, niti nI bil manjši od 15.000 Din, »o zavezani na splošni por.lv In ▼ določenem roku vlo?it: prijavo o prometu, opravljenem v minulem letu. Roka za vložitev finančno oblastvo že ni objavilo, bo pa predvldno objavljen v I, čctrtlolju 1 1924. Ako se 23 to prijave uporabi stara tiskovina, jo je dopolniti za pro.net. opravljen z državo, od katerega se plačuje davek že ob izplačilu pri drž. blagajn!-!, z besedilom vzorca, objavljenega v gornjem razglasu finančne delegacije. Kdor nc predloži pravočasno prijave, izgubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni letni promet po lastni vednosti iu podatkih. VI, Dospelost direktnih davkov. Dne 1 februarja 1924 dospejo v plačilo direktni davki za L četrtletje 1924. Davčni uradi eo upravičeni jih po 14. iebruarju 1924 prisilno Izterjali m zarnčunui poleg 6 odstotkov zamudnih obresti Je za opomin 4 odstotke torjar.ega zaostanka. »K.-rprej.« Odgovorne ""ftdnRca li.-ifa »Naprej« je tožil Ivcn Jurnian, proddelavec v Sent llju, ker ga jo označil list v ueki notici, da je klerikalni pretepač. Zvonimir Beniot bo je zagovarjal pri prv! obravnavi, da je prišla ta notica v 11.-t brez njegovo vednosti in jo bH obsojen zaradi zanemarjanja uredniške dolžnosti na C00 K globe. Ber-not se Je pritr il ir. prorfl, da se obravr.ava za c«v kaj časa odgo li in sieor zato, ker se je vršilo takrat proti Jurmanu sodno postopanje v Liliji zaradi telesno poškodbo. S to obsodbo Je hotel Bernot senat uveriti. da je Јигпм,. гез ^retep..? In da to ni Mla . лслка. marveč le ' u-itev 'i?janja, ki se Jo res Izvršilo. Predlaga' Jo tudi, da se fcat>!iš''o še pričo, Iti šo v članku n' odene. Po daljšem po-'svetovanju pa"j* vzkl-> sens* predlog za preložitev' oarn-Cnavo kakor (udi vzSlfc pro'; obsodbi zavrnil" In sicer enostavno iz razlogov prvega sodnik«'. Razne sodba. Janers Mlvška jc obdolžila Marija Kovačeva, češ da jo jc talto sunil, da jc v petem mcsccu splavila. Mož sc jc zagovarjal, da je storil to morda v sploSncm prerivanju in pretepu, ni pa imel namena cjc suniti. Zagovoru sc je verjelo in mož jc bil oproščen. — Trgovec Jurij Pczdirnil: jc bil obsojen na 200 kron globe, квт jc' dal svojemu tovarišu Mcžnarju zaušnico. Pri vzklierii obravnavi sc jc ugotovilo, da je bil Mež-nar silno pijan in je zahteval žganja, katerega mu pa Pozdirnik ni hotel dati. Vnel se jc prepir in pretep v trgovini, pri katerem jc Mežnar Pezdir-nika ranil 9 tehtnico po glavi in sc ga je ta le z veliko težavo rešil. Ker ae je ta zaijevor potrdil kot resničen, jc bil Pezdiruik oproščen. — Ivan in Kari Kočar sta bila obtožena, di sla ustrelila aa vojaškem vežbališču pri Ljubljani zajce. Kljub temu, da so dobili na Kočarjevcm domu krvavo vrečo, zajčjo dlako in \-oč patrocov, s« jima ni mogla dokazati tatvina zajca in sta bila oba oproščena. Pritožil sc jc zastopnik javnega tožnika, vzklicni senat pa je njegov i-zklic zavmiL — Po-ravne !z Zelene jame, žc starejši raožtčck, je bi! obsojen na 3 dni zapora, češ, da јг vrgel svoji ženi knstrolo v glavo. Pri vzklicni obravnavi so jc ugotovilo, da je žena veliko močnejša od njega, jako nasilna, duševno nekoliko omejeni in jo bila žc v bUznici. Po teh ugotovitvah jc bil možiček, ki je res usmiljenja, vreden, oproSčcn. — Marija Štrukelj, gosti, v Viimarjib je obdolžila Marijo Potočnikovo, da ji je ukradla dne 14, okt. zvečer man u kuhinje 2760 kron. Pri okr. sodišču jc bila lena res obsojena n« 1 tt-dcu zapora. Pri vzklicni obravnavi, kjer sc je cela zadeva jako iiruko raa> pletla, pa so prida na dan taka dejanja ln sc jt cel položaj pojasnil tako, da je vzklicni eenat njeni pritožbi ugodil, razveljuvil sodbo prvega sodnik* in jo popolnoma oprostil. Turistika In šport. »Skala.« Nodavuo ae jo ubtanovila poriruinie* turlstovekega kluba »Skala/ na Jesenicah. Z veae-ljem pozdravljamo la pokret v turlstovekib krogih, v katero so ee pritegnili s to ustunovitviju tudi tir-S!, zlasti delavski sloji, kar je zlasti v povojnih češi h zaznamovati kot napredek, da pokaže tudi ma-nueilni delavec sndsol za turistiko. Jeseuit« so pripravno središče za zimski šport in bodo morale prej ali slej prevzeti iniciativo za zimske prireditve na Gorenjskem, a v letnih sezonah bo med drugim tudi dobrodošla podpora tujskemu g/orekemu prometu, ki so prav živahno razvija po planinah našo divne Gorenjske. Znana Jeseniška Skalašksr »Smuk—Copovina« je najbolje jamstvo za vseetran-з.ко uspešno delovanje novoustanovljene podružnice, ki štoje že sedaj nad 60 člauov in članic. Izgubila ee jo v četrtek, dne 10. t. nv konjska odeja rumenkast rjavo barve. Pošten najditelj ee> prosi, da jo odda proti nagradi: Sv. 1'eOa c- 47. L goz(lui'Hko-tch-:i('i'.a pisurna v kraljevini SI1S v Celju, oblslveno pooblaščenega in naprisežo-noga civilnega Inženirja in bivšega državnega gozdarskega svetnika Franca Douner v Colju, ki je pred kratkim začela poslovati, prevzema v izvršitev ve.i spodaj navedena gozdarsko-tehničua dela * smislu poverila izdanega po ministrstvu za šume iu rude. 1. izdelovanje nnSrtov, proračunov, Rlro-škovnikov in kalkulacij, ki sc uanašajo nn gozdarsko poslovanje. 2. Izvršitev gradb tehničnih naprav, ki spadajo v resor gozdarstva, kakor: gra«iba gozdnih potov In cest. vodnih naprav, mostov, gozdnih železnic, žičnic in vseh drugih prometni!), sredstev ал ekeploatacijo gozdov; jednostavnili, strojnih in električnih naprav, žag itd 8. Izvršuje kplavdacijn takih del, ako so bila izvršena po drugilh osebah nli podjoljih. 4. Izdelava vsa predhodna dala, kakor trasiranje, premerjavnnje, geodelične iu gradbeno načrte za gradbo pod toči':) 2. o. Sestavlja šnmsk« ekspertizo in ocenjuje gozde, izvr!ujo gospodarske načrte, daje strokovna mnenja In strokovna navodila v vseh panogah gozdarstva stvdavljti projekt« z apogozdovnuj«, legalizira plane, načrte, prorafo-no in obračune in kopije načrtov" za grmlbe, nnve-deno pod točko 2. (K lemu se pripomni, dn ao vat I p« gozdareko-tehnični pisarni izvršena dola v smislu obstoječih postavnih določb pri upravnih oblastih pripoznana, kakor da so izvršeua pod uradno avtoriteto, po državnih uratlnikih gozdarfte) stroke) 6. Prevzema v okviru obstoječih'zakuriilflV odredb' zastopstvo (tehnično pomoč) strank pt* upravnih oblastvih v zadevah gozdarske flrolrt«. 7 Na zahtevo preskrbi posredovanja pri nakupu in prodaji vseh v gozdrasko sti-oko spadajočih olJ-jektov, uaprav in gozdnih produktov. ————..........—— ----—— —I I M,.. Najrenejšn in najnovejše obleke za damo ft» gospodo dobite samo: Sclenb. ul. 8. Gričer & M-jač. Kar Vi potrebujete, je Elznfluid. To pravil dorr.aJo sredstvo prežene Vaše bolečicel Poizku.'!* na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Foller, DooJ* Stubica, Elza trg šL 134, Hrv. Restavracija »Zvezda«. Vsako uedelio in praznik zajutrkovalnl k 300 ЈП U m. Vii. Normalna barometerska višina 736 mnl. Cau орнки-tftt« A 10. 1. h mv»to. v m iu i i » I UiO- motui v (. reii.r«' i tOlfillCJ" » U 0*3 Л uoo, . et rov obL J- *. ll.-l 7 h 737-1 ! 2-9 i 06 odi. . a.i&rinju T ШШ. :s7-i 4-5 : 0-5 obl. Sprejmem DEKLICO, ki Se ni služila In ki se nekoliko razume ua gospodarstvo. - Obrniti sc treba na naslov: Ivo GORUP, Zagreb, .Turjevska ulica 37 , 236 GATRIST L vrste, kateri se upa prevzeti odgovornost (nadzorstvo) dve!) polnojarinenikov, za žaganje vsakovrstnega lesa (deske, komisijone), dobi takoj mesto. — Ljubljana, Prule 8. stanovanje event. tudi hrano, sprejmem preprosto gospodično. - AL JEC. IJ licu na grad 1/I. Prodam večjo množino lepih, '4 metre dolgih lipovih HLODOV. ANDREJ KREGAR, ViJmarjc - Št. Vid n. Ljublj. Več dobro izurlenih sprejme uprava „Slovenca" OrOŽnik roćiU^'goapodic- no 18 — 24 let, neoporečne preteklosti, primerno naob-raženo. - Dopisi s sliko !n naslovom pod «Up IL 233<-na upravo .Slovenca«. KratekKLA VIR, črn, dobro ohranjen, poccni prodam. Naslov pove uprava .Slovenca« pod: IL 219. poravnajte naročnino! ■HHtmMtMtmift Prodam hišo dalje pod, Jupo in dva svinjaka ob glavni cest!, 4 km od Ljubljane ali četrt ure od postaje Lavcrca proti Ljubljani Zglasiti se jc pri Jerneju Groznlk, Daljna vas 16, postaja Lnverca. KLOBUKE, SRAJCE kravate, dežnike, zimske čepice, majce, rokavice, nogavice in drugo tnoško modno blago kupile po znižani ceni pri Ivan KUNOVAR, Ljubljana, St»ri trg 10. — Kupujem hbž« lisic, zajcov, kun in druge divjačine. Dekoracije IžuS, Ceni. drultvom in gostilničarjem priporoča tvrdka M 3 CAR. Llubljana, veliko ogo papirnatih krožnikov in servijetov, serpentine, konfeti, lampijone, zalrpke is šaljivo pot to in srečolov, glrlandc in druge lepe okraske po nainižji ceni) • Пгп-Itvom popusti 227 rimmnnintiiuiuminmi P. n. 1 šivilje gospedinje j 2 -j opozajjanio.dasc zopetdo- | speli najboljši iiivulni stroji | i Krponja perd« in | nagOltt (štoinnje) brez- j 1 plačcc C « 1II O le' pri : ] 1 Josip Peteline j Ljubi,ana, Sv. Petra n. j Hclianllns dei«nita pod vod- | stvora prignanega strokov- j njaku in mehanika Stanko I Gateta n , razpnlago za Ai. j vaW stroje vseh cistcmov s in kole«. 7№4 | _ _ ; i'HHWi 11 iwiriti,H.in,miHHiiiHi„i,iHi vseli vrst, popolnoma čisto opran, nudi po originalnih cenah pre^ mogovnika v celih vagons&h pošiljkah „Prodajni urad šent.anskega premogokopa" ANO, JAEIL, Ljubljana, Kreiov trg 10. ♦ ♦ ♦ Ф ♦ BRZOJAVNE DROGE iz jelovine, 7—15 m dolgi, kupuje v vsaki množini proti takojšnjemu plačilu ♦ Ouldo Mltgers v Hočah pri Mariboru Inseriraile u „Skoisencu"! Stran 6. SL^^NEr, dne 12. januaHa 19^4, Stev. 10. s rmm шштжђшиет1 тш^тншли« Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakladi ca.; 10,000.000 Oln Cen,fata: ВДоШЈапа, Dunajska cesta podružnice: Brežice, Celje, Crnomei;, Gorice, Kranj, Maribor, MelkovM, Biovt S«d. Ptuj. Serejfvo, Split, Tr*t S« ftljmrof«, in vee v bejiifna tnlrako upiulnjor« poni« апка Brzojavni naslov: Banka fijubljana Telefon Stev.: 261, 413, 503, 503 In 504 Meblovano SOBO t elekl«. razsvetljavo oddam takoj solidnemu gospodu v vili pri .operi«. Poizve se: Kolirejska ulica 12, pritličje, med 14 in 15. uro 229 SPALNICA, lepa, hrastova, naprodaj po nizki ceni. Na vpogled v nedeljo. Kje, pove uprava pod Stev. 220. PIISI. stenice in SfiirKJ moriijo i ogiuitl, ako uporabljate ms.i preiskanem »red-proti mi lm m podgn-Tram D!n 760, na 4ihir*e D 10 ta stenie« Din 10, »a molj« fl Din, prou mrdeso ? in 7-60 Din mast priti uioro S Pin, laast proti uinm v obleki Oin. proti mravljam 7-50 Din. Rotor ca di&čenio mtdežev 7 Din Poftllj* po pOTK"t)4. aArtes« kom. la-iotor j, M. Jfluktr, Zagreb 39, Potrtnjska uttca STIL Staroznana, čer 50 let obstoječa in na ugodnem prostoru oh glavni ccsti v Cerknici obstoječa trgovina 7. mešanim blagom, želearnino in gostilno NAPRODAJ po ugodni ceni — Hiša je enonadstropna, z zidanimi skladišči. — Naslov se izve v upravi ^Slovenca« pod številko 230. ARHITEKT in mestni STAVBENIK IsviSuie vsaV-o vrptna nfirečila *a kleparstvo, vodovodno instalacijo, kotiarstvo in ključavničarstvo, — Montaža toplodarov. Vsa naročila se izvrfio točno In solidno. Telefon 729. Ljubljana, Gosposvetska c. it. 10 — Telcf. inter. 103. Ustanov. 1. 1850. Sc- priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvrSujo NAČRTE in PRORAČUNE. Ml L.I.II . I .......JI) II I i II, M .m H '1 II.I.I, • ^. . , "m,|. l^^m »V m . 1.1 krekanske, mleto, belo v vrečah po 50 kg dobavlja najcenejše takoj s 15 letn.jermtvom. Prodale na obrok?. Solidne tcnel - Pobe зе le pri ttrdki Igri, M, LJubljana PodnižnicavHoVCmmejtu Zastopniki se sprejmejo! za ozkotirne lokomotive prometno d. d. Gajeva ul. 10. Za^Sb Telefon 9-41 Brzojavke: >JUGOPROMET>. iuticencfe s ti i Moralm rohom 2 »s« s mesecev l\wmm m IIvarna Modni salon damskih klobukov ANGELA PEKOLJ Ljubljana, Aleksandrova e. 12, se priporoča velecenjenim damam. Izdeluje klobake po naročilu od najpreprostejše do najfinejše vrste. Preoblikuje damske in moške obleke. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je s svojim odlokom od 14. deccmbra 1923 štev, 7419/23 dovolilo podpisanim koncesijonarjem, da smejo o?no\ati delniško družbo pod imenom Družba jc upravičena in ima namen, baviti z v?enu v grafičko - artističko obrt spadajočimi posli, knjigotrštvem. vezanjem knjig, trgovino s papirjem, muzikalljami, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami itd. itd. V delno izvršitev tega namena prevzame družba sedaj obstoječo »Tiskarno Panonijo, Iv. Sušeč & tov. kom. družbo v Gornji Radgoni« in jo premesti v Ljutomer, kjer se kupi v ta nameu 1a?tno poslopje. Delniška glavnica znaša 1,000.000 Din ter jc razdeljena na 1000 delnic po 1000 Din. Dclnice se emisirajo po kurzu 100C Din za komad in za vsak komad 50 Din več za kritje ustanovnih stroškov. Delnice, katere bodo imenske, se bodo izdajale v komadih po 1000 Din. No subskribirane delnice odpadajočo glavnico je vplačati do 31. januarja 1924 pri zavodu, kjer sc je subskribidja izvršila, Subskribicija delnic se vrši pri podružnicah Slavenskc banke v Gor. Radgoni, Mariboru, Celju, Ljubljani in Murski 3oboti, pri Posojilnici v Gornji Radgoni, Slovenski banki podr. v Ljutomeru, Obrtni banki podr. v Ljutomeru, ter pri Jugoslovanskemu kreditnemu zavodu v Murski Soboti. Subskribcijske pole so na razpolago pri imenovanih zavodih. Subskribcija se prične dne 11. januarja in zaključi dne 31. januarja 1924. Dclnice se- izroče subskribentom po ustanovnem občnem zboru. Ljutomer-Gornja Radgona, januarja 1924. za vzidanje, vloma- iti otSn)n*orne, v vsakem sianovaajn oziroma prostoru z majhnimi slroSki nevidno nadomest-ljive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja LJUBLJANSKA KOMER-CIJALNA DRUŽBA, Ljubljana, Blelv-elsovo costa 18. Provirijski ZASTOPNIKI naj se javijo! VI "guhliani иоМмии rotiran« LШЈЗЈСШ!« »плкјма шш. Pisarne v iijuliljenl, Trzaja l Z. • Tehniino notisreo po oblastveno ijtoriiiranem ijraii&sneni Inženirju. - Pra|f4tlra In 1г-vršnje m s slavna In inženirko ?twi!0 8ргба|оов tisi«. Delo solidno. f.enc ftvnKurcrctns. POZOR! POZOR! KRZNAR — Kongresni trg Stev. 7 — _>sr- PLAČUJE najboljše vse Dr. Karol Grossmann odvetnik v Ljutomeru, Anton Jandl, atavbenik v Ljutomer«, Alojzij Neudauer, Ivan Sušeč, tiskarska podjetnika v Gornji Radgoni. lisičje, kunje, vidre, dihurjeve, polhove, jazbe čeve in sploh vse KOZE, Izdaja konzorcij »Slovenca Jdgovorni urednik: Fran t? Krem žar v LjublianJ JuCoelovanska tiskarna r Liubliani.