t t
S N»jve^7Tloven»ki dnevnik ui TT A Tk. T A TT^ A	W The largest Sloveniandaily	I
M -t v Zedinj«rih drfavj, > | j I \ W IVI \ L^ f 111/%	M ? * tfae United Strtem	M
| Velja za " eTetT... $3.50 | \JfJLixVk3 JL^I JTJlJLVV-/ JL-T1A	|	M
iBi^^s^^gJ_Usf slovenskih delavcev v Ameriki._jLiJZJCZ? Readers ^	^
TELEFON: 4687 CO&TLANDT. Entered u Second Clau Matter, September M, 1903, «t the Post Office at New York, H. T., under the Act of Congress of March S, 187».	(TELEFON: 187» CORTLAITDT.
NO. 139. — ŠTEV. 139. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 14, 1918. — PETEK, 14. JXJNTJA, 1918.	VOLUME XXVI. •— LETNIK XXVI.
RUSKI POLOŽAJ.
-ooo-
LEON TROCKI JE ZAVKAZAL, DA SE ČEŠKO SLOVAŠKE ČETE RAZOROŽE. — ŠTEJEJO 150 TISOČ MOŽ. — NAMERAVAJO ITI PROTI VLADIVOSTO KU. — MONARHIJA ZA FINSKO. — DEDNA VLADA. — TROCKI JE PREKLICAL UKAZ ZA RAZO ROŽENJE. — RIMSKA KONFERENCA IZDAJAL
CEV.
, -	ooo-
Trne translation filed with the post master «f New York. N. Y. on Jnnol4f 1918. as required by tlie Act of October fi. 1917.
Moskva, 14. junija. — Ass. Press. — Zaradi povelja Leona Troekija, da se morajo češko-slovaške čete ki nameravajo potovati proti Vladivostok!!, razorožiti in zaradi odredb, da s«- jim prepreči potovanje proti temu pristanišču, je prišlo v različnih krajih do resnih izgredov in spopadov med češko-slovaškimi in sovjetovimi četami.
Potem ko so češko-slovaške četo porazile sovjetove čete, so se polastile železniških postaj v Penei v pokrajini Volge ter so stopile v vlak v.fVbljanski, katerega drži 32 tisoč češko-slovaskih čet.
Tudi blizu Zlat oust a je prišlo do bojev in češko-slo-vaske <Vn- so morale zapustiti svoj vlak in si delati peš svojo pot dalje. Vladna oj.V-enja prihajajo iz vseh krajev i in si mnogo prizadevajo, da t>I premagali fVho-Slovake, I kateiv Smatrajo za veliko nevarnost. k<*r so dobro oboroženi in imajo celo oklopnc avtomobile. Poleg tega pa do- ] bivajo tudi pomoč <»il pn»t ibol jševiškib rlcmenlov.
Poročilo, katero j,- izdal Leon Troeki kot vojni mini-sfer, pravi, da je zaradi izkrcanja japonskih čet v Vladi-vostoku in zaradi gibanja čet proti bol jševiškega voditelja 1 v Sibiriji generala Semeiiova nadaljni prevoz češko-slo- 1 vaških čet v Vladivostok nemogoč.
Rekel pa je, da bo vojno ministrstvo preiskavalo, ako je mogoče iti preko Arhangelska. Svojo povelje razorožiti jih in ])ostreliti one. ki bi se temu upirali, je razveljavil, rekoč, da se bo strnilo vse. da morejo odpotovati iz Rusije.
Amsterdam, ]:?. junija. — Sodeč po časnikarskem tolmačenju, ki se brzo javlja z Dunaja, si razlagajo ofiejel- ( no poročilo glede sklepa konference v Versailles!! kot o- ' ]>ustitev češko-slovaških vojnih ciljev od strani ententnib narodov. "Fremden-Blatt" piše:
Ministrski predsedniki Lloyd George, Clemen-' eeau in Orlando so smatrali v tem času za najboljše, da so \lili vodo v vino katerega je rimska konferenca izdajalcev razburkala. —
"Neue Freie Presse" pravi, da je ta prehod iz osvobojen ja do samih izrazov simpatije povzročilo med f'elio-Slovaki veliko razburjenje. — S tem, da se je ententa ločila od Jugoslovanov. — pravi ta list, — se je tudi odpovedala ideji določevanja o bodočnosti Balkana po evoji * olji. —
"Reichpost" imenuje sklep v Versailles!! za "frazo, ki ententi ne nalaga nikako obveznosti''.
Do sklepa, ki se v goriimenovanili poročilih omenja-jo, je prišlo pri najvišjem vojnem svetu, ki je imel pretekli teden svojo sejo v Versaillesu. Vsebina tega sklepa sicer še ni bila objavljena, toda pri svojem po vrat ku v London je ministrski predsednik Lloyd George rekel:
— Deklaraci ja, za katero so se pogodili ministrski predsedniki Anglije. Francije in Italije dovede določeno politiko evropskih sil do soglasja s politiko Združenih držav v dveh zelo važnih točkah, namreč, kar se tiče Poljske in Teho-Slovakov ter jugoslovanskega naroda.
"Rimska konferenca izdajalcev", katero omenja poročilo, je bila seja, katero je imel v aprilu kongres zatiranih narodov Avstro-Ogrske.
Helsingfors, i:i. junija. — Vladni predlog, da se določi nova oblika vladanja, je bil stavljen v deželnem zbo-ru. Ta predlog zahteva, da mora biti Finska neodvisna kraljevina, s kraljevo vlado, ki bo dedna v moškem kolenu. Kralj pa obenem ne sme biti vladar kake druge države. Imeti mora absolutni veto v zadevah, ki se tičejo premembe ustave ter prometa po suhem in jk> morju. V drugih zadevah pa naj ta veto nadvladuje dvotretinska večina deželnega zbora, ki se mora izvoliti pri novih volitvah.
Kralju se morajo tudi poveriti obširne pravice glede pogodb s tujimi državami, toda ne sme pričeti ofenzivne vojne ali pa skleniti mirovne pogodbe brez dovoljenja deželnega zbora.
Vse kaže. da predlagana oblika vlade sloni na švedski ustavi iz leta 1809.
Dva agrarna poslanra sta že resignirala, ker nasprotujeta monarhističiii obliki vlade. 250 odličnih članov malofinske stranke je objavilo manifest, v katerem se zavzemajo za monarhijo.
----ooo
Avstrija brez žita.
• ■
True transi at Ion filed -with tbe port 1»18. as required by the
London, Anglija, 13. junija. —j Nek odličen elan dunajskega ži l vilskega urada je zastopniku lestal Vlie Zen', katerega en izvod jej prwel tu-sein, podal sledečo izja-i vo:	!
master at N>w York, N. T. on June 14. Act of October 6, 1917.
"K nesreči se mora Dunaj od-
I povedati npanju za boljše živilske razmere tekom poletja. Ukra-'jina je nase edino tipanje za ju-ny."
AMERIŠKI VOJAKI OPREMLJENI Z MASKAMI.
A OAS ATTACK IS ON........---AMERICAN MARINES , MASKED,
. ENTERING TMEIRt PUOOUT5 . u^.tvi.c. PHOTO + + -m-;--- ■ .X
DELOVANJE U - ČOLNOV
Nemški podmorski čolni so tostran ]
Atlantika potopili dve ladji. — Za- i
i
plenili 80 ton bakra. — Posadka norveške ladje je morala prenesti baker na podmorski čoln, nakar je 1 bila ladja torpedirana.
True translation filed with the post i
master yt New York. X. Y on June 14,	i
*	i
1018. as required by the Act of October
6, 1917.	5
Včeraj je pripeljala danska la- 1 dja "Brosund" (iS mož posadke z ' d veli norveških ladij, kateri so po- ' topili podmorski čolni ob Virginia 1 Capes. Z obeh b il i j je sovražnik 1 dobil največji plen SO ton bakra.
Ena po-topljenih ladij je bila tovorna ladja * Vindeggenki je vo- . zil 20 tisoč palic bakra iz Valparaiso v to pr stan išče. Baker je bil namenjen za American Smelting and Refining Co. Tehtal je 2o00 ton in je bil vreden več kot miljon dolarjev. '4 Vindeggen" je imel tudi nekaj sto bal volne.
Ko je bila ladja v soboto zjutraj 120 milj severovzhodno od Cape Hatteras, jo je vstavil podmorski čoln i«i kapitanu Balmestad se je zapovedalo, da naj prinese svoje listine na krov podmorskega čol- : na. Ko je nemški poveljnik izvedel. da ima norveška ladja tovor bakra, je zavkazal, da se čolni tovorne ladje napolnijo z bakrom in posadka Vindeggen". ki je bila sestavljena povečini iz Kitajcev, je prenesla baker na podmorski čoln.
Potem ko so prenesli na podmorski čoln 80 ton bakra, je nemški poveljnik izjavil, da je to vse kar je želel, in je poslal nekaj mož na tovorno ladjo, da so položili na krov bombe. Posadko so spravili v dva rešilna čolna, nakar je bila ladja z bombami potopljena ob pol šestih popoldne.
Nato .sta bila rešilna m»lna privezana k podmorskemu čolnu, k' je ž njimi dva dni križaril po morju. V pondeljek popoldne so zagledali norveško tovorno ladjo "Henrik Lund". ki je bila brez tovora in namenjna v to pristanišče. "Lund" je bil vstavljen o pol šestih popoldne in potopljen z bombami.
Posadki s kap tanom Kaltenhor nom na čelu je bilo zapovedano iti v dva rešilna čolna, katerega so privezali k prejšnjima.
V torek zjutraj je priplul danski tovorni parnik "Brosund", ki je prihajal iz Opcrto na Portugalskem in bil namenjen v Xew York naložen z vinom in plutovino. Podmorski čoln ga je vstavil in mu zavkazal, da je vzel na krov po sadko obeh norveških ladij.
S tema dvema ladjama, katerih posadki sta včeraj prišli tu-sem, ■ so sovražni podmorski čolni poto-. pili tostran Atlantika že 15 ladij: . 10 ameriških, 4 norveške in 1 angleško.
SLABA T0LA2BA
Pruski vojni minister je pojasni? evropsko situacijo in potolažil nem , ški narod, da bo "malo boljše"
True translation filed with the post
master at Xew York. X. Y. on June 1-1, 191S, as required by the Ai t of October G, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 12. ju nija. — Nemška vlada se priprav Ija prodreti v rajhstagu z velik« armadno predlogo. — Pri včerajšnjem zasedanju je pruski vojni minister podal poročilo glede se danje vojne situacije. Nemcem je s krasnimi barvami naslikal, ka.' imajo pričakovati od bodočnosti ter pristavil, da zaveznikom zelo slaba prede.
— Velik del francoske armade je poražen — se je širokoustil. — Takozvanih Foehovih rezerv n več.
C spe h nemškega krouprinca, k' je Vzborno pripravil napade na An gleže in Francoze pri Chemenin des-Dames dne 21. maja, je bil eden največjih porazov za zaveznike. kar so jih doživeli v sedanji vojni.
Amerikancev je na bojišču veliko manj kot so sodili Nemci da jih bo, ko so poslušali razna zavezniška poročila.
Nemške čete so začele šele tedaj napredovati na bojišču, ko so Nem ci vstavili svoje prodiranje oV> reki Marni. Kot francoske rezerve, so tudi ameriške čete v strahoviti borbi vprizarjale protinapade Imeli so prevelike izgube in jih je zadela ista usoda.
Ostale ameriške čete so na mir nih sektorjih fronte.
Razen mož je pa izgubil sovražnik tudi veliko vojnega materija-la in drugih potrebščin. Velikanske množine nranžcije. ki so se nahajale na ozemlju za poraženo francosko armado, so padle r nase roke, ravnotako kot smo malo prej zavzeli velikanske ameriške zaloge.
S ponosom se lahko spomin jame
naše armade, s katero se ne da no-1
bena draga primerjati. Skoraj šti-j
ri i?ta že premaguje z nenavadno'
močjo volje in zaupanja v zmago!
vse nevarnosti, vse napore in te [
žave.	, I
i
Isti naval, s katerim smo vdrl-leta 1914 v sovražnikovo deželo j je odločil vojno na vzhodu. Ta naval je še vedno isti kot je tudi ist< \ naše prepričanje, da v vseh oz i rib prekašamo sovražnika.
Mi popolnoma zaupamo v moč orožja in tudi popolnoma zaupamo našim voditeljem, da nas bodo privedli do zmage.
Sovražnik zdaj še ni priprav-jen na* boj. Sedaj še vedno gospo { 'lari meč; pozabiti pa ne smemo, da je ta meč še vedno enako oster.
Mi zremo s popolnim zaupa-' njem na konec te borbe.
Zavezniki se pa popolnoma za. vedajo nevarnosti svojega položaja. Zavezniki javno priznavajo, da se njihove čete manjšajo in tolažijo svoje narode, da bodo dobili pomoč iz Amerike. Francoskemu
SPOPAD NA MORJU
Italjani o potopili veliko avstrijsko bojno ladjo "Szent Istvan'. Poškodovan je bil nek drug di-©. adnought. — Napad sta izvedla 2 mala torpedna čolna. — Boj se je vršil ob dalmatinskih otokih. — Italjani so nepoškodovani pobegnili. — Utonilo je več častnikov in 80 mož posadke.
True translation filed with the post
masjer at Xew York. X. Y. on June 14. 1918, as required by the Act of Octobei 6, 1817.
Benetke, Italija, 12. junija. — Sinoči se .je naznanilo šefu morna riškega štaba, da so italjanski tor peUni čolni v pondeljek zjutraj napadli avstrijsko pomorsko divizijo blizu dalmatinskih otokov "m poto pili en avstrijski dreadnought. Napad sta izvedla poveljnik Rizzo in Luigi d i Milazza, z dvema majhnima torpednima čolnoma.
Vso Italijo je prešinila vest o tem činu. katerega se smatra za najdrznejšega, katerega je sploh kdo izvršil tekom sedanje vojne.
Poveljnik Rizzo je oddal na vo dilni dreadnought dva torpeda drugi dreadnought pa je zadel toi pedo z druge italjanske ladje, kateri je poveljeval Millazzo.
Pariz, Francija. 32. junija. — Kakor poroča Havasova agentura iz Bazela v Švici, se je z Dunaja ofjcijelno poročalo o izgubi avstrijske bojne ladje 'Szent Istban; ki je bila torpedirana v Jadran skem raprju.
Avstrijsko oficijelno poročile pravi, da se pogreša mnogo čast nikov in 80 mož posadke.
Potop avštr. dreadnoughta pri dalmatinskih otokih v pondeljek zjutraj 10. junija po italjanskem torpednem čolnu je že tretje po d jet je te vrste italijanske mornarice zadnjih šest mesecev. Neko včerajšnje poročilo iz Rima pravi, da sta bila poškodovana dva dread noughta Viribus Cnitis razreda in en rušilec.
Viribus Cnitis razred je prvot-jno obstajal iz štirih ladij po 20 tv soč ton. z dvanajstimi 12-palčnimi jtopovi, dvanajstimi 5-palčnimi to-' j po vi in vojno posadko okoli 1000 ' mož s častniki. Viribus Unitis je j bil dovršen 1912. Tegethoff 1913 • Prinz Kugen 1914 in Szent Istvan '1915.	!
j Ena ladja tejja razreda je bila potopljena v puljskem pristanišču «15. maja. V noči 9.—10. decembra 1 pa so Italjani torpedirali v tržaškem zalivu dreadnoughta Wien in Monarch, po 5000 ton. in Wien je bil potopljen. Zdaj je ostala ne-} I poškodovana ladja tega razred«, j.saino Budapest.
•narodu so vbili v glavo bajko o 1 pomoči Amerike, samo, da bi «e nadalje vstrajal v tem brezpotreb " nem nrelivaniu krvi. _
I eat isir-
coick ffijjm
"WHEAT ^SgF
H	————■
POTOP/AVSTRIJSKE LADJE
-000-
ITALJANSKI POVELJNIK JE PODAL NATANČNO POROČILO O SVOJEM NEVARNEM PODJETJU. — OB DALMATINSKI OBALI JE NAJBRŽE VTONLLO 2,000 MORNARJEV. — NIKDO NE VE, ZAKAJ JE ODPLULA BOJNA LADJA IZ PULJSKEGA PRISTA NIŠČA. — TEŽAVNA OPERACIJA. — NAVDUŠENJE MED MORNARJI. -ooo-
True translation fUed with the postmaster nt Xew York, X. Y. on Sune lr 191S, as required by the Act of October 6. 1917.
Benetke, 13. junija. (Ass. Press.) — Ko jo dospolo poročilo o junaškem činu poveljnika Rizza v Italijo, je zavladalo i*>vsod veliko navdušenje. Poveljniku se je nam ree posrečilo potopiti v Jadranskem morju veliko avstrijsko ladjo. Svoje podjetje je natančno opisal ter pristavil, da je bila tudi neka dnitra avstrijska ladja poškodovana. Poškodoval jo je motorni čoln, kateremu je poveljeval Milazzo.
Najbrže je izgubilo v tem spopadu 2,000 mož življenje. Poveljnik Rizzo je izjavil:
—/al mi je za mornarje, ki so izgubili življenje, vesel 'sem pa. da smo tako uspešno napadli dva avstrijska dread noughta.
Zakaj sta dva priplula iz puljskega pristanišča, nik-do ne ve. Nekaj pa rečem, namreč, da sia zelo neumno napravila.
Jaz sem kot ponavadi poizvedoval s svojim motornim čolnom ob dalmatinski obali v ožini Selva med otokoma Aeinello in Preiuuda.
Ko sem dokončal svoje poizvedovanje in ko se je začelo daniti, sem se hotel vrniti na svojo postojanko. Naenkrat pa sem opazil v razdalji desetih milj velik oblak dima. Prijatelji pravijo, da je bila to moja sreča, čeravno sem jaz mislil, da je nesreča, kajti ničesar prijetnega ni, Če se da človek vjeti.
Kljub temu sem pa sklenil izbrati najboljše izm^d najslabšega. Ozrl sem se ter rekel svoji posadki, sestoječi iz desetih mož:
— Pri ja tej i. italjanske poizvedovalne ladje čakajo že dve leti, in cela italjanska mornarica si že tri leta prizadeva uničiti avstrijske bojne ladje. Ali hočete nekaj ri-skirati, da se sami proslavite ter da poveličate svojo deželo f —
Vsi do zadnjega so odgovorili: Da!
Začeli smo pluti nazaj, nakar sem kmalo opazil dve veliki bojni ladji, obdani ob desetih torpednih rušileev. Poveljnika v drugem motornem čolnu, ki me je spremljal sem opozoril na drugo bojno ladjo, dočim sem se ja lotil prve.
Splazili Smo se med rušilce. Sreča, da nas ni nikdo o-pazil. Voda je bila motna in stroji na čolnu so izborno delovali. Moj petsto funtov težak izstrelek je zadel dreadnought med dva prva dimnika, drugi izstrelek ga j<> na zadel za drugim dimnikom. Ko sta izstrelka eksplodira-la, sem videl, kako se je začela mogočna ladja tresti.
Tedaj sem se umaknil mimo drugega in tretjega ru-ilca. Šele četrti me je opazil in me za/'el zasledovati. Bilo ;ie pa premegleno, da bi me mogel vjeti ali zadeti.
Zatem sem zapovedal vreči veliko bombo, tako kot se jih navadno poslužujejo proti podmorskim čolnom. — Sre< •a za nas, da je bomba eksplodirala pod rušilcem. Videl sem, kako se je rušilec nagnil ter obstal.
MASA&YK V CLEVELANDU.
V nedeljo. 1«. junija dospe v Cleveland znameniti češki narodni voditelj in prvoboritelj za svobodo Čeho-Slovakov, profesor Tomaž Masar~yk. Sprejema, katerega mu bodo priredili Čehi in Slovaki v Wade parku ob dveh popoldan, se bodo udeležili tudi Člani naših na-rodnobrambnih ogranizacij Srbske Narodne Odbrane, Hrvatskega Baveza in Slov. Nar. Zveze. Zbirališče je na St. Clair Ave. in 40. u-lici ob eni popoldan, odkoder odkorakajo skupno do 55. ceste, kjer se pridružijo Čehom.
Želeti bi bilo, da se udeleže tega sprejema vsi Slovenci brez razlike. ..V imenu Slovencev bo govoril predsednik Slov. Nar. Zveze, g. Pavel Schneller.
F. H,
y---
Ubijanje Grkov. f __ i »
True translation filed with the post master at Xew York, N. Y. on June 14, 1918 as required by the Act of October «. 1917.
Waahington, D. C., 13. junija. Ujetnwki urad v Ženevi je obvestil grško poslaništvo, da je od 20 tisoč Grkov, katere so Turki in Bolgari odpeljali iz vzhodne Ma-cedonije, živih samo še 200.
Boljševiški poslanik za Združene države.
True translation nied with the post master at Xew York. X. Y. on June 14, 1S18 as required by the Art of Oct** 6. 1917.
London, Anglija, 13. junija. — Poročilo na Daily Mail iz tega mesta pravi, da se poroča v Kodanju, da bo boljševiški poslanik v Sve-diji Borovsky-Odovsky šel v "Wash 1 ington kot boljševiški poslanik v Združenih državah. Zdaj se nahaja v Berlinu. » -
■
Kerenski na potu v Francijo?
True translation filed with the post master at Xew York. N. Y. on June 14,
15»18 as required by the Act of October 6. 1917.
Neko pacifiško pristanišče, 13.
junija. — Bivši ruski trgovinski minister Konovalov, ki je tukaj na svojem potu v Washington, London in Pariz, je rekel, da je bivši ministrski predsednik Aleksander Kerenski na potu v Francijo.
"Nazadnje sem slišal o Kerenski ju po indirektni poti7', je rekel Konovalov. "V onem času je bil v Norvegiji in je poskušal priti v Francijo."	_________ k
GLAS NARODA. 14. JUN. 1918.
n-- ■ ■	-
UGLAS NARODA1'
ILOVENia p XJ BLIS HIH G C 0 MP AKT
(Slovenian Daily.)
Owned and published by th* <a corporation.)
■•HANK SAKSER, Proalčent._LOUI8 BENEDIK, Treasnrcr.
Place of Business of the corporation and addresses of above officers;
82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.__
fca celo leto velja lUt a Ameriko Za celo leto za mesto New York |S.OO
hi Canado........................f3.50 Za pol leta za mesto New York.. 3.00
Za pol leta................... 2.00 Za Četrt leta za mesto New York 1.50
Za četrt leta.................. 1.00 Za inozemstvo sa celo leto...... <lOO
"GLAS NARODA" Izhaja vsak dan izvzem.si nedelj in praznikov.
"ti L A 8 N A I O D A*
CVolc« of the People") Iasoed every day except Sundays and Holiday«
Subscription yearly $3.50._
__Advertisement on agreement.
Dopisi brez pedpisa in osebnosti se ne priobCuJeJa
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejfinje bivališče
naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA" t2 Cortlandt 9U	_New York Pity.
Telefon : 2876 Cortlandt_£_
DAN ZASTAVE
T) «11108 jo prazni k zastavo. holo-moirlrn-rflo<V zastavo, v katero zro v toli rasili vos tlaroni svor kot v jutranjo zvozdo. naznanjajoro zarjo lopšojra dno. Ameriški zastavi so klanja vso.
Borilci za pravioo s<* ji klanjajo, voiln<\ <la jili ho privedla k ziuairi : ponižani se ji klanjajo, kot svoji do-brotniri in odrešitoljiei; sovražnik so ji klanja in tropoeo prod njo. vodoe. da !><> ves njegov boj proti nji brezuspešen in da mu ne bo prinesel nobenih sadov.
Pod ameriško zastavo je šol prod davnimi loti ameriški narod v hoj proti svojim zatiralcem, in je zmagal.
Pod okriljem ameriško zastave si je do sedanjega rasa toliko opomogel, da je sklenil rešiti vse trpeče na isti naein kot jo rešil nekoč samega sebe.
In ameriška zastava nam je porok, da ho to tudi storil ter v polni meri dosegel svoj cilj.
Zaenkrat je belo-modro-rdeea zastava samo ameriška. —
Blizu, zelo blizu je pa ras. ko bo zastava vseli prostih in osvobojenih.
Prazujmo dan zastave vsi. ki smo na prostih ameriških tleli.
Pri tem praznovanju se pa pripravljajmo z vso vnemo še na večji in veličastnejši praznik:
— ko ho praznik ameriške zastave praznoval vesolj-
i j i svet.
Kaj je z nemškim brodovjem?
True translation filed with the postmaster at Now York. X. Y. on June 14.
1!»18, as required by the Act of October 0,
Ko so Xeuu i, z neke vrste ponosnim bahanjem objavili svojo ofenzivo na zapadni fronti, ki se je pričela malo ]M)zneje kot ob določenem easu, to je dne 21. marca in ko so dosegli nepričakovane uspehe v svojih prvih navalih ter s tem dejanski opravičili svoje baiianjo, se po-roeia, ki se ga jo izdalo sedaj, oeividno inspiriranega, da bodo kmalu iskali i»omorske bitke z angleško-ameriški-mi brodovji, ne more vreči na stran s skeptičnim komentarjem, da je dobila nemška mornarica svojo lekcijo pri Jutlandu.
Resnira jo, da sta potekli skoro dve leti, odkar jo nemško veliko brodovje, potem ko jo ]>otopilo tri angle-sKo bojne križarke in tri oborožene križarke ter izgubilo F oglas no z ofieijelnim nemškim poročilom, eno bojno la d i jo, eno bojno križarko ter štiri lahlae križarke (Angleži vstrajajo pri trditvi, da so bilo izgube sovražnika večje), poiskalo varnosti v svojih mornariških postojankah ter ostalo od onega časa naprej tam.
\ vojnah preteklosti so vojskujoče se države s sla-bejšimi mornaricami ris k i rale svoja brodovja v bitki in sicer preje ali pozneje. Celo Španija je poslala svoje križarke preko Atlantika leta 1898, da skuša izzvati odločitev z ameriškimi brodovji. Italija, ki je imela visoka upanja, je doživela poraz v Jadranskem morju v svoji zadnji vojni z Avstrijo, katere Italija ni smatrala za pomorsko silo. katere so je treba bati.
Nemčija je zahtevala zase zmago v bitki pri Jutlandu in dasiravno jo od onega Časa naprej delala po principu. da jo previdnost boljši del hrabrosti, se morda še vedno ne boji preveč svoje usode ter stavlja svojo vero \ mornarico.
I vod k nemški mornariški predlogi leta 1900 je vseboval naslednjo izjavo glede bodoče politike:
Celo če bi se največji mornariški sili posrečilo sestati so z nami z brodovjem večje sile, bi poraz močnega nemškega brodovja vendar tako oslabil moe dotične sile. da bi kljub zmagi njena pozicija na morju bila še nadalje varna.
Pojmljivo je, da bo nemška vlada, vzradoščena vsled tega, kar smatra za vojaški uspeh v Franciji ter v namenil, da napravi to temeljem mirovne ponudbe na naslov Amerike, poslala svoje brodovje v bitko v Severnem jnorju. Pri tem bi se seveda ne upala, da more poraziti a nglo-ameriško brodovje, vendar pa bi skušala potopiti toliko sovražnih ladij, da bi bila morska sila Anglije in Združenih držav želo oslabljena in da bi se moralo opustiti vsak načrt daljše mornariške vojne nroti Kčffielji. _ Tftk p~Vr:;j b: rrnvi! Noil. Jo y	izsili
žko barantanje z zavezniki Francije.
V	namenu, da se doseže najboljše politične posledi-ce iz neuspeha, ki ni bil polom in kar se lahko imenuje , neodločeno bitko, bi bilo povsem značilno za Nemce objaviti svoj namen, da hočejo iskati odločitve na morju.
V	poročilih, da bo odplulo nemško brodovje na visoko morje, je zapaziti isto baliaštvo, ki je značilo oznanjevanje ofenzive, s katero naj bi se končalo vojno na bojnem polju.
Tako vprašuje 4,Kieler Zeitung" admirala von Tir-pitza, če je nemška mornarica dosti močna, da se sestane z zavezniškimi brodovji. Oče vojevanja s podmorskimi čolni pa odgovarja v grandijoznem stilu, da bodo cesarjeve čete pognale Angleže z visokega morja, potom ko so čete na kopnem potisnile francoske in angleško armade onstran Pariza.
Angleška admiraliteta, neomajana vsled nemških baliarij a kljub temu ne zaničujoča nasprotnika, bi z veseljem pozdravila preiskušnjo sile ter veselo prijela za priliko, da uniči nemško brodovje ter izbriše Nemčijo — kot morsko silo. Z velikimi ameriškimi dreadnought i v bojni črti bi Anglija, ki je dovršila veliko več mogočnih ladij kot pa jih jo izgubila v vojni, z zaupanjem lahko računala na odločilno zmago.
Težko
je spoznati, kako bi se dalo presenetiti zavez-1 niško brodovje, razven če bi Nemčija uporabila nov vojni materija!, naprimor izstrelke s plinom ali velikansko število Zoppelinov, ki bi nosili cele tone visoko eksplozivnih snovi. Pri igri presenečenja pa lahko igrata dva in tudi Anglija ima mogoče še nekaj v "svojem rokavu".
Pred vojno se je izjavljalo, da ima Anglija 36 dread nouglitov, Neiricija 20- in Združene države 17. Ob izbruhu vojne pa je Anglija gradila ali nameravala graditi več dreadnoughtov kot pa Nemčija in Združene države so imelo na poti več leviatanov, kot naprimor ^Pennsylvania" in "California".
Nemčija jo naj brž e pospešila grajenje novih bojnih ladij, a v pomorski bitki proti Angliji in Združenim državam, katera bitka naj bi bila odločilna, bi bila Nemčija naravnost usodepolno na slabšem glede bojnih ladij prve vrst o.
Ali bi se morda lahko zajelo zavezniška brodovja! dremajoča ?
To je skrajno nevrjetno. Poizvedovalne ladije zaveznikov se nahajajo vedno v velikem številu v Severnem morju. V zadnjem mesecu so prevozile celo velike! ladije 1,000,000 milj in 6,000,000 milj so prevozilo pa-i trulne ladije.
Dopisi
North Side Pittsburgh, Pa.
Iz tega mesta že ni bilo dolgo nobenega dopisa Vzrok bo naj-brže, ker smo tu Slovenci raztreseni po celem mestu in nimaanr. priložnosti prit J pogostoma sku-paj.
Delajo v različnih strokah, največ seveda v železnih fabrikah. Plača je dobra in kakor sem čital v statistiki, je povprečna pdača v Pittsburghu največja na svetu.
V bližini Neville Island dela država fabriko za topove, katera, kadar bo izgotovljena, bo največja na svetu; prekosila bo baje Kruppove naprave v Esseaiu.
Omeniti moram tudi, da je rojak Frank Janmik odprl mesarijo na 1046 Spring Garden Ave. On je edini v Allegheny ali North Side, kateri izdeluje kranjske klobase. Ako kateri rojakov želi prave prekajene mesene klobase, naj se oglasi pri njem, ne bo mu žal.
Poročevalec. *
Barberton, Ohio.
Naznanjam cenjenim članom društva sv. Martina št. 44 JSKJ.. rla je društvo dne 0. junija na redni seji sklenilo preložiti vtfno veselico, in sicer m 16. junija mesto :\0. junija, to pa f/-aradi te<ga. ker ima neko dnigo društvo tudi na isti dan veselico, kar bi nam škodovalo. To si vzemite v poštev vsi člani in članice, kakor tudi cenjeno občinstvo v Barbertonu ter bližnjih naselbinah Kenmore in AUron. Veselica se pritčne točno ob 12. uri opoldne na farmi Jo«. Lav k a. Vstopnina je 25č za vsako moško osebo; aame so proste. Obenem vabim tudi vsa cenjena <lru-štva, da nas obiščejo, kar jim zagotavljamo povrnitev.
Toliko v prijazno aiaznanje.
Frank Ton j a.
Solor, Colo.
Z veseljem čitam dopise, posebno pa od naših farmerie, ker so tako pogumne in neustrašene. Bes. da je začetek težak, naj človek račne to ali drugo reč; le s trdno voljo in neustrašenostjo se pride do cilja, do taželjenega,smotra.
Nekatere pišejo, da imajo, vsega dovolj ter da se vozijo v vatorno-bilih. Nekoč sem. eifcala, da »i je rojakinja nasadila v vrtu vsake vrste zelenjavo, na vrh še ža ottoro-ke orehe; ti jih kaj radi tarejo. Meue jako veseli sain© vrt; zdi se ma, da ne bi mogla živeti, če ne bi sadila m zalivala. V sok o leto j z veseljem prinesem iz njega vsa j
kovrstne zelenjave. Včasih, ko bi kaj rada, saj še za denar se ne more kupiti in če dolwš, pa je vse ml vode premočeno, da nima ni-j kakega okusa.
Žal mi je, ko se imenuje pridno gospodinjo delavka. .Saj delavke smo vse; kaj ne, sestre, vsaka dela rada; vesela je, če si more pomagati. da vidi svojo družino preskrbljeno.
M nogo se je pisalo o pcčlaa-jiJi; seveda tudi oni imajo pravico priti na dan, ker dolgčas jim je in želijo tudi oni okusiti sladki zakonski jarem. Veliko jih pokliče1 Stric Sam tudi od tu nad kajzarja.
Kar se dela tiče, ga je dovolj; še povsod primanjkuje delavcev.
Radia bi vidHa. da se še katera' fanuerica oglasi in piše, kako in kaj vse bo napravila za rcimo: o-kusne kompote, sladki jam in kisle kumarice, kajti vse to je nekaj j potrebnega za ai'as. Mislim, da bo gospod urednik odstopil malo prostora, če bi katera dala dober, svet, kako in kaj se napravi. (Gotovo! Vsak razsodno pisan dopis J najde v našem listu prostora.) ^ To hi bilo veliko boljše za nas kot vedno nasprotovanje in prerekanje.
Draginja je tudi tukaj. Nekateri se pritožujejo. Meni je pa vseeno; še prej. ko jo je bilo dosti in preeni, sem večkrat napravila ržen kruh. Zdaj nam je jako dober in ječiTienov tudi. Ravno-tako so koruzni piškoti jako dobri ali pa kruh; jaz napravim le par štruc ali hlebcev, ker se hitro posuši.
Nekatere se pečajo dosti s ko-košjorejo. Dobro bi *>ilo, da se t/udi one oglasijo, kaj je dobro in kaj ne. ker vse mora človek znarti, da si pomaga. Nihče ni prišei učen na svet in učiti se moramo do smrti. Jaz pišem to le zatega-del. ker znam, da bo marsikatero interesiralo. Jaz se ukvarjam samo s kuretuino. Doadaj sem morala vse žito kupiti, pa sem imela lep dobiček ter jajc in dosti mesa.-Letos, če bo kaj več dežja, bomo sami pridelali, ker tudi imam več piščet kot kdaj prej.
Pozdrav vsem zavedni A Slovenkam in Slovencem.
Josie Bayuk.
FRIIMV !
'WHEAXLESS j^jjj^^
Delo S.N.Z. v Cleveland in okofiti
' Kadar imamo Slovenci kak važen položaj ali važno delo, se ponavadi , pričkati in med tem pričkanjem pride do nas nekdo, ki ima od tega dobiček ter nam konečno pobere, ne samo to, za kar se je pričkanje vršilo, ampak vse, kar imamo. Pusti nam le toliko, da moremo s svojimi žulji trdo delati za tujega gospoda.''
Tako je nagovoril P. .Schneller članstvo SNZ. dne 9. junija na domačem sestanku v Knausovi dvorani. Lepega govora, ki vsebuje izraz prvega odstavka in mnogo lepih misli, katere 'bi moral vsak Slovenec premisliti, ni mogoče priobčiti. Dejal je:
'"Ni je dežele na svetu, ki bi ne občutila te ogromne vojne. Ni človeka, ki bi ne mislil o nji kolikor toliko in celi svet je že spoznal, da so tu stopile na površje le dve najmočnejši stranki, okiroma skupine držav, katerih vsaka hoče uvesti svoj način vladanja po celem svetu. Slovenci, seda.j pa vas vprašam, h kateri hočete pristopiti.' Brez vprašanja stališča naše države vam dokažem 100 proti 1. jda so vsi pogoji vra obstanek na strani Amerike, kajti to je boj demokracije proti avtokraciji. boj svobode proti sužnosti, boj dneva proti noči, boj luči proti temi itd. Še nikdar ni bila nobena noč tako dolga. tla ne bi nastopil po nji dan in sicer je narava tako uredila, da či mljutejša je nevihta v noči, tem lepša zarja zašije na vzhodu. Odnosno imamo tudi mi grozno noč. stojimo v časih, v katerih, se (narodi kažejo, če so sposobni ob-Istanka in samostojnosti. Nahajamo se v časih, da se pokažemo na preizkušnji, ali smo sposobni, vredni in zmožni živeti v oni vrsti narodov, katerim ima iziti zarja svobode po tej dolgi noči, ali pa j bodo ostanki tega izkrvavelega naroda postali podlaga novemu tujemu rodu — Nemcem.
"Bratje Slovenci in Slovenke, jaz vem in vas zagotavljam, da borba demokracije proti avtokra-ciji je najljutejši boj, kar se jih je vršile in kakor vidimo, mi ameriški državljani, se za nas to šele pričenja, zato pa. kakor vselej ve-jmo, da Amerika ne bo popustila, ta dežela je pripravljena dati še enkrat vse ne samo za svojo, ampak za svetovno svobodo." ("Živela Amerika!" klici.)
Govor J. L. Pirca, urednika " O. Amerike":
*'Mmulo bo 142 let, odkar so se svobodoljubni Amerikanci zbrali iter naredili izjavo neodvisnosti: Kadar se en narod počuti zmož-metga, da si vstanovi vlado, s kate-1 ro se potem \ lada sam, tedaj ima pravico po vseh kakonih, da tako vlado zahteva itd. Tako tudi mi da nes vstajamo ter zahtevamo ! svobode in samoodločevanja. Si o in stokrat več je naš narod pretrpel v liemško-madžarski sužaiosti kakor pa takratni Aimerikanci in iljog-erjano razliko, kako je ta na-jrod napredoval v vsemi, v kom pa mi. Ko so še pred Kristusovim roj !stvom Rimljani napadali male sosednje narode, so oni mali narodi 'žrtvovali vse za svojo obrambo. Pretopili so zlate kipe, okraske, uhane, vse, prav vse so dali. da so tem trdovratnejše branili svojo očetnjavo. V Iti. stoletju ob času velikih kmečkih uporov v Avstriji so kmetje žrtvovali, kar so mogli. Skof v Zagrebu je dal stopiti ke-lihe in druge vrednosti ter vse položil na oltar za osvobojenje. a kako žalostna usoda je zadela ta svobodoljuben narod, nam kaže kronanje Matije <Jul>oa, ki so mu na razbeljenem tronu pritiskali na glavo železno gorečo krono na trgu sv. Marka v Zagrebu. Do nioaga nas pretresa žalos-tna zgodovina našega naroda. H|«bsbur-ško-madžarska arastokracija je vpila Gubcu: "Tu imaš gorečo krono, ti kmečki kralj!" Ju zdi se, da ravno v teh resnih časih slišimo tu v Ameriki zelo podobne -glasove, ki prihajajo iz zelo dvomljivih ljudi in strank.
"Vsaka dolina in hrib, vsaka .votla in potok nam mok"e šnnilja in bobni v pisani in nepštsani žigo davim našega rodu o vojnah, lakotah itd., v katerih je moral naš narod boriti se drugim v korist in sebi v pogin, zato sino se manjšali, zato so črne trume pred 5— 10. leti bežale tja čez oceann v deželo svobode, katere predniki se niso pustili zasužnjiti — v Ameriko. (Klici: "Živela Amerika!")
"Premislimo, koliko muk in trpljenja je naš narod prestal pred i krvoločnimi Turki. Po gorah se
I iy Boljše zdravljenje za manj denarja.-^El
| Profesor Doktor B. F. Mullin
f	Slovenski zdravnik-špecijalist
i 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.
i	lNu»««ti |bfM nilt, Četrta »Miopje SmitkficU St. Pazite u 1 B*j>a i**»e.)
| ^	^ ^ sem nastnrejši zdravnik-spe-
|	^ ^ ^ <>^n m ^ H ^o^
| T '	jr&o. Moje cene so zmerne. Znaiistve-
| na preiskava zastonj. Pridite k me ni kot k prijatelju.
| Urai* «m: od 9. ure zjutraj do 6. zvečer. V nedeljo t-am od 10. ure zjutraj do'i. popol.W
svetijo irradovi po \*sej jugoslovanski vemlji. vsaka skala v t«*h zidovih bi nam vedela povedati o stvareh, ki hi nam postavilo poleg že obstoječe še bolj žalostno povest. V teh silnih časih si naš rod ni mogel pridobiti izobrazbe, narodi zapathie Evrope pa so imeli priliko medtem postavljati si za našim hrbtom močno podlago obstanka v gospoda rs I; em in kulturnem stališču. o
"Pri vsem tem pa vidimo, da tudi naš narod ni izostajal, kar je dokaz velike možnosti. Že v 1-1—1"). stoletju vidimo veliko 21-, banje reformacije in v njem nastanek našega književnega jezika v dobi Primoža Trubarja: nadalje 5001 et 11a tema ali sužnost, t. j. doba tlake turških napadov itd. Napoleonove vojne so stresle eelo Evropo in tu opazimo Slovence v samostojni državi Iliriji. Že smo imeli v Ljubljani univerzo in ravno se je narod prilagodil mislim samovlade, pa zopet smo padli v naročje še močnejše avtokracije Avstrije. 10. stoletje nam je dalo Ilirijo; nato so začeli vstajati naši pesniki, pisatelji iit leta 1848 vidimo v avstrijski revoluciji Slovence, ki kličejo: "vse za narod iai svobodo!"'
"Kratka je doba. toda kdor pozna življenski razvoj narodov, ni smo sebični, če trdimo, da smo Slovenci kremen it narod, ki je vreden svobode in obstanka. Pri-š! i smo do visokega stališča, če pogledamo nazaj v mračno dobo, a zdi se, da čim dalj gremo, tem bolj moramo paziti, da stopamo v vsakem oziru po potih gotovo-1 sti, da vedno stojimo na stališču,! katero bodo medsebojni odnošsijij sosednih narodov vpoštevnli. Civi-j lizaeija je napredek in raf.voj človeka ali narodov, ki se v človekoljubnem smislu razvija a- vedno popolnejše družbo človeštva, ki so vlada po načelih enakopravnosti — demokracije. Družabni red samovlade ali avtokracije se razloži v tem. tla manjšina misli in j vkida za večino in ta .manjšina sel lahko tako skrči, «la v kritičnih' slučajih za obstanek zavlada lah-J ko ena sama oseba.
smo prišli i/, avtokratičnej v demokratično državo. Pozaiavši naše boje za svobodo, bi človek nikdar ne dvomil o pravem stališču našega naroda. Toda upoštevajoč novo dobo civilizacije, moramo danes pokazati novo možnost, to je možnost skupaiosti, katera nam ni le skrajno potrebna, ampak edino sredstvo, da naš mali. izmučeni, umirajoči narod pride tio življenja. Prišli smo tako daJei\ da vidimo smrti v obraz in pred nami je zagusano biti ali ne biti.
"Kakor beremo, ljudje v stari domovini prezirajo smrt, smejejo se vislicam, ker vedo, da je bolje umreti, kakor pa počasi umirata. Slovenci, Hrvati in Srbi hočejo biti en narod, neodvisen, ker eden brez drugega ye more upati v obstanek. zato hočejo v eni državi eden poleg dmgega svobodno, medsebojno živeti. Oni polagajo vse. kar imajo, 11a oltar domovine in so pripravljeni dati še več, kakor morejo, to je svoje življenje. Zahteve našega kot hrvatskega naroda v Avstriji so tako odločne in predrzne, obenem pta tudi splošne, da so občudovanja vredne. Odkar so slovenski, hrvatski in srbski poslanci, ki zastopajo te narode v avstrijskem državnem zboru, proglasili in povedali avstrijskim ar isto k rat o 111 v obraK, da so pripravljeni žrtvovati vse za dosego že gori omenjenega cilja, od onega časa se je naš narod doma prijel tega programa z vsema močmi. Xedotgo so jugaslovamski narodi v velikanskih množinah
vpili p«. Ljubljani: •"Živela Amerika in Wilson, živel Lloyd tleorge in ('lemeneeau !" Ivnako trdni so 1'ehi 111 drugi Slovami v Avstriji. Lsoda je odločila, da se kruta svetovna borba vi ši nadalje in s tem nam daje tla bistveno spoznavamo naše. stališče. Lahko je bilo zapeljati naš narod na napačno pot. ker ni poznal svojega cilja, lahko govoriti o lepih republikah, toda enako težko jih je dobiti. Svoboda, katero si jia.iod ne pribori >am, ni njegova in tudi če bi jo dobil po zaslugah drugih, jo ne zna rabiti, ker ni okusil trpljenja zanjo. Mi bi se v celoti gotovo častno odzvali taki borbi, toda v stališču, kakor-šnega imamo danes, j»* delo težko. Moči Slovencev v Ameriki se cepijo.
"'Krvoločna Kemčija se ni samo z orožjem pripravila za vojno, ampak je dobro po/uala demokratično dušo Slovanov in je pripra-
(Xadaljevanje na .">. strani.) SLOVENSKIM PEVCEM.
Predsednik Wilson je pozval vse tuje narode živeče v Združenih državah, da se združijo, da bi posebno v leto- ijem letu proslavili dan svobode 4. julija.
Vsi dovanski narodi tekmujejo med seboj, kako bi dostojno proslavili ta dan. Tudi Slovenci se na to pripravljajo vsepovsod.
V	"NVashingtonu se namerava i ob tej priliki prirediti nekako slo-jvansko manifestacijo. Pri tem pridemo posebno v poštev Jugoslova-
!ni in sicer zradi tega, ker nam je J vlada Združenih držav priznala ■ pravico do samostojnosti. Da se pi* ta manifestacija izvede tem vcli-častnejše, bi bilo umestno, ako bi ob tej priliki zadonela tudi slo venska pesem.
V	ta namen je treba, da se oglasi vsaj do 30 pevcev. Zato poživljam vse pevce, da se mi do 20. ju-Inija priglasijo ako so pripravljeni [omenjenega dne nstopiti v Wash-jingtonu, D. C. Peli bi se pesmi j''Jadransko morje" in "Slovenae. [Srb, Hrvat."
To bi bilo prvikrat, da bi se pela slovenska pesem v glavnem mestu Združenih držav. Posebno letos pa je naša dolžnost, da se pokažemo pred ameriškim narodom kaj smo in kaj znamo. Zato pevci oglasite se; čim več, tem bolje!
Pevski pozdrav.
Igu. Hude, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Dovolite nam,
DA VAM POŠLJEMO TO TANKO 1918 MODEL URO ZA SAMO $2-95 PO C. O. D.
T« ura ja popularna velikost 16. iutrri daj« vukdo predno«t pred težjimi in večjimi modeli.
Ta ura je huntng- case vrste, je varna pred zapra-ienjem, pozlačena in bo trpela vee čaac življenja. Gonilna priprava je popotna, navijaio in obod. Prepričali se bode t«' da ta ura natanko kaže £aa ln ima jamščine za pet let. Ako želite dobfti dobro uro za primemo ceno. nikakor ne bodete storili napačno, ako Dam pošljete naročilo ca eno tako uro. Postali Tam bomo po paketiii poiti po C. O. D. Plačati morate sama požtnemu salu $2.9!> in ura je vaaa.
AMO JEWELRY CO., 2620 Cambridge Bldg-, Chicago, m
Nai« jamstvo najdete pod cadnjim pokrovon ■L orL in gu bomo poš ali prvim 10*000. ki bodo odL stali svoje naroČilo.
GLAS NARODA. 14. JTN, 1313.
Madžarski humorist in zveza kraljev
- —r"
True translation filed with the postmaster at \>w York. X. Y. on June 14.1918, as required br the Act of October " *	6, 1917.
Baron Burian je velik humorist. On je namreč av-! siro-ogrski minister za zunanje zadeve, vreden učenec Tisze. katerega je Karol Trni v pričetku svoje vlade ta-1 ko hitro odstavil, da podeli mesto grofu Cerninu, ki je I 1'il pred kratkim ravno tako hitro in samovoljno odstavljen.
—	Dvojna monarhija ne skuša nikakih aneksi]. —' ]»ravi haron Burian. Dočim je Nemčija, koje suženj je: Avstroogrska, zavoje vala in anektirala. dejanski, če že! ue po obliki, najbolj mastne in najbolj bogate dele Kusi-je ter j.* tudi absolutni gospodar Rumunske. nima Iju-(»eznjiva dvojna monarhija Buriana nikake misli na osvoj jeva nje in aneksij«*. Rumunske meje se je seveda moralo' malo "popraviti" v prilog Avstroogrski, a za božjo voljo'
"aneksi ja tega skoro neobljudt nega dela Jvarpatskih prelazov nima vendar nikakega opravka s podjarmlje-njem tujih narodov".
O avstrijskih načrtih v ('krajini in na Poljskem, o sj-vdebžbi Avstrije pri povečani Centralni Evropi, — o vsem tem ni bil., ruti nobeno besede iz ust tega barona. Nedolžno avstroogrsko jagnje je bilo ogroženo od ru-munskega volka. "Našo dosedaj nezavarovano mejo" je! bilo treba zavarovati. Vsled tega smo ugrabili one kai-pat- • ske prelaze.
Dejanski, nobena aneksi ja ni zavzeti skoro neoblju-! den pas kake druge dežele, Hovek l)i mislil, da ima le-sovje onih karpatskih prelazov neko magično moč, da sej / njim zakrije rop. Rurnunei so podjarmljen tuj narod.! Treba jih obdržati v jarmu. Nič več se ne sme govoriti o odtrganju Rumuneev Transilvanije izpod milega jar-; ma madžarskih magna tov.
Po Brest-Litovsku in rumunskem mriu je izustil baron Burian zopet sladko staro frazo iz leta 1H1<». nam reč o "miru potom sporazuma". On izjavlja, da še vedno vrjame vanjo. No, čeprav je mir še daleč, je popolno razumevanj«* Avstroogrsko konečno prodrlo med zaveznike.
Oni poznajo sedaj Avstroogrsko. Ne vara se jih šel nadalje z njenimi domnevanimi željami po miru in neso-' glas jem z Nemčijo. Oni vedo sedaj, da je last Nemčije. I Oni jo poznajo sedaj kot popolnoma fevdalno državo, j katero držita skupaj madžarska in nemška minoritetaJ največjo zatiralko podložnih narodov.
Kadar bo padla Nemčija nazaj v svojo navado, da skuša sejati seme spora med zaveznike, se bo morala po-siužiti kakega bolj poštenega posredovalea kot pa je — Avstroogrska.
Biser izjav barona Buriana *>a je:
—	Rumunei, to si upam reči. se ne. nahajajo pod ntisom, da smo z njimi trdo postopali. —
Da. to je izvrstno vlečenje za nos. Brez dvoma tudi ne stoje zatirane narodnosti Avstroogrsko pod ntisom. da se je z njimi trdo postopalo. Ravno raditega se je tudi vsa večja mesta, posebno pa v slovanskih provincah, dekoriralo z ofieijelnimi plakati, s katerimi se svari ne-' zadovoljneže, to je večino prebivalstva, "da bo vlada i zatrla s silo in brez usmiljenja vsak poskus listajo".
To bo seveda storila, če bo — mogla.
Nova združena podpora zavezniških sil glede na roti -
nostnih aspiraeij zatiranih narodov more le ojačiti njih | starodavni namen, da hočejo biti prosti.
Mogoče bi ravnal ljubeznjivi baron bolj pametno, če bi čakal na mir potom sporazuma doma. predno nastavi • svetu zopet to starinsko past.
Na dan. ko smo čuli o dovtipih barona Buriana, smo jčuli tudi o njegovem mojstru, o dovršenem pisalen pi-| sem. Pozno v februarju je baje pisal rumunskemu kralju Ferdinandu pismo, v katerem ga je pozival, da morajo hiti člani obrtniške unije kraljev zvesti linijskim prinei-jpom.
—	Sedaj je čas. ko morajo držati kralji skupaj. Ya-| rujte se boljševištva. Glejte, da ne bo Rumunska prega-, žena od rdečih vragov in vi in vsi drugi kralji, ki drže
žezla v rokah, pometeni z njih prestolov.
Brez dvoma je bila to zelo navdušujoča pridiga, vredna avtorja 4,Di *agi Sikstus ' epistule. Preveč pa je -do-1 nmevati. da je bil« spreobrnjenje kralja Ferdinanda od plemenitih nagibov, katerim je dal izraza proti poročevalcu Ass. Press v sredini istega februarja, pripisovati v katerikoli meri tej cesarski pridigi. Če takrat ni bilo mogoče misliti na to. "da bi Rumunska sprejela separaten •mir brez privoljenja zaveznikov", je morala le neodolji-j va višja sila določiti oni separatni mir. Zavedena v pogi-| bel j od Rusije, zdrobljena od Nemčije, kakšno drugo u-sodo je mogla 'pričakovati ?
Ferdinand se drži svoje službe. Nemčija je pretila, da ga bo disciplinirala in odpustila. Kljub zahvalnemu pismu na germanofilskega ministrskega predsednika j Marghilomana za žalosten in pogubonosen mir in kljub itako uspešno oglaševanemu sporu med njim in kraljico .Marijo se lahko domneva, da je Ferdinand prebrisan o-portunist, ki sprejme za trenutek vse, kar mu pošlje zla j usoda.
Na strani kolovrata je rumunska kraljevska liiša j strastno zavezniška. Na strani meča pa je formalno in l ponižno nemška. Ker niso zavezniki bili v stanu storiti | kaj zanj, zakaj bi se on žrtvoval za njih stvar?
Vse kaže, da je on zelo premeten monarh. On je mi-|sli, da je veliko bolj pametno ukloniti se pred viharjem, kot pa posnemati kralja Alberta. Na Balkanu je posel vsakega kralja biti bojevit. Če bo nameravana ekonom-ko-vojaška Centralna Evropa postala popolno dejstvo, bo morala Rumupska stalno sprejeti ponižno ulogo. katero >e ji bo dodelilo.
Ferdinand ni nikak junak, vendar pa je povsem nepotrebno soditi ga preostro sedaj, ko je brez moči.
One tube z bacili nevarne živilske bolezni, katere se je izkopalo na vrtu nemškega poslaništva v Bukarešti: <»iii zastrupljeni bonboni, katere so spuščali nemški aero] »lani na tla za rumnske otroke — ali more celo pod-jarmljeni kralj pozabiti na take nemške fine se ?
Ali je Ferdinand izpremenil svoje notranje mnenje? Veliki runmski germanofilski voditelj, Marghiloman, sedanji ministrski predsednik, je rekel v jeseni 1916:
—	Iz pristaša miru sem postal pristaš vojne. Moja edina želja je konečna zmaga.
AMERIŠKI JUNAKI
Nemški vojaki, katere so vjeli Ametfkaci pri Marni, so izjavili, da so napravljali ameriški izstrelki nemškim četam strahovito škodo Vsi so bili veseli, ker so jih vjeli Amerikanci. — Kakih sredstev se
j poslužujejo Nemci. Piše beirt Ford. _
-
True translation filed with the post
master at Xew York. X. Y, on June 14, 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
Z ameriško armado ob'Marni,
12. junija. — Nemški vojaki, katere so vjeli Amerikanci v zadnjih bojih na tem sektorju, priznavajo, da je ameriška artilerija uničevalno delovala med njihovimi vrstami. —
Med jetniki je nek bivši učitelj, ki govori štiri jezike. Izjavil je. da je poveljeval neki stotniji, kljub t-enm. da je bil samo nižji častnik Ameriški častniki smatrajo to zs dokaz, da Nemcem primanjkuje v tern sektorju častnikov. Popolna org-anizacija kakih nemških čet n«» tej fronti je torej izključena.
Učitelj je nadalje izjavil, da je bila njegova stotnija del one enote, katere naloga je bila izsiliti si pot do reke Marne. Povedali so jim, da bodo tam naleteli samo na zamorce, — na angleške in francoske kolonijalue čete — nikakor pa na Amertkance. Po prvem spopadu z Amerikan-
w "" ki se lugokrit prikriva. ^^
T« je razno tako blago ki se ne more
dobiti povsod in ga potrebuje vsak rtovek, bodisi star ali mlad, zdrav ali bolan, reven ali premožen. Zelo zanimiv. poduči j iv in obsežen seznamek in <-enik pošljem brexplaeno. Knjiga "Mali domači zdravnik" cena 25 centov; ▼ zalogi imam tudi vsa v knjigi opisana zdravila.
MATH. PEZDIH, P. O. Bos 1611, New York, N. 7.
DUTY CALLS!
DA:
vedno izdelujem« in pradajamo
BOLGARSKI KRVNI (AJ.
Ta čisti zeliščni zdravilni čaj je dober v slučaju zaprtja, pokritega jezika, bolnega želodt-a. težki sapi. slal»ega razpoloženja po jedi. slabosti, oiuotb-e. zaspanost L kolobarjev okoli oči. vodenega jjogleda.
S tem napravimo, da Jetra delujejo, da »"reva pravilno delujejo in imamo ]M»polni tek. olajša želodec in sapo. odstranjeni bodo izpuščaji, koža bo i*la«l-ka. barva bo jasna in lepa. To je naj-boljše svetovno zdravilo za družino.
škatlja. ki zadostuje za celo družino iAi eelih pet mesecev, stane po pošti $l.li»: šest" škatelj po pošti $T».2T». Po. šiljamo po sprejemu zneska, ali psi |»o C. O. D.
Ako želite pošiljatev zavarovano pošljite 10c. več. Naslov: Marvel Products Co.. !> Marvel Bid.. Pittsburgh. Pa.
ci so hodili nemški častniki mimo postojank za strojne puške ter pozivali vojake, naj rajše umre kot da bi se pa vdali Amerikancem.
Nemci so se bali vdati, kljub temu. da se jm je zdelo, da bode Amerikanci žnjimi lepo postopali Veliko jetnikov je izjavilo, da je bil zanje po več letih na>veselejši trenutek oni, ko so bili ujeti in to še prav posebno, ker so jih vjeli Amerikanci češ, da bodo zanaprej v ameriškem varstvu.
Veselja so vriskali, ko so slišali da jim bo dovoljeno pod gotovimi pogoji pisati domov svojim dragim.
Nek osemnajstletni jetnik je izjavil, da so prišli k njemu na dom nemški naborni častniki, ko je bil >tar sedemnajst- let. Pokazali sp na pačne papirje, ter ga napravili za osem na jst 1 e t n ega.
Ker sta se oče in mati temu protivila. sta bila ustreljena. Zalem jc oblast vzela njega in njegova dva brata.
Mladenič je rekel, da ne želi vrniti se v Nemčijo.
Z vojaškega stališča je zelo zna- j Čil no, da je bilo vjetih štiristo Nemcev, ki so tvorili arraadno skupino. rekrutirano iz ostankov nekega bataljona. Ta bataljon je bil skoraj popolnoma uničen, ko so zadnji teden pomagali naši vojaki vstaviti nemško prodiranje proti Parizu.
Ko so ravno zasliševali nekega nemška jetnika, je dospel v bližino newyorski senator Sal vat ore A Cotillo. ki je prišel gledat fronto ob Marni. Cotillo je poslan za propagando v Italijo.
Iz New Yorka je prinesel zadnje vesti. Zelo nas je zanimalo, ko smo slišali, da so v velikem mestu ugasnjene po noči vse luči.
Zahteve po miru.
True translation filed with the post
master at New York. N. Y. on June 14. 1918, as required by the Act of October 6. 1917.
London, Anglija, 13. junija. — V zadnji spomenici avstrijskih :nož demokratične zveze se zahteva, "takojšnji pričetek mirovnih pogajanj v kaki nevtralni deželi." Druge zahteve v tej spomenici so: 1 ■'Demokratizacija avstrijske usta I ve in takojšnje razpravljanje o po- J
True tran«*atl'»n filed with th« W
master at New York, N. Y. on June G, 191«, u required toy cl* Ac« Octo»«v 6. 1917.
f i Vabilo
na društveno slavnost in k razvitju zastave, društva "Nova domovina" štev. 295 S. N. P, J.
v Bridgevilie, Pa. dne 4. julija 1918.
Program:
1.	Sprejemanje raznih društev na postaji v Bridgevilie od 9. do 12. ure predpoldan.
2.	Vsa društva sprejme slovenska godba na čelu do nemške dvorane.
V dvorani zaigra Thomas Run godba par izbranih komadov.
4.	Govor in razvitje zastave.
5.	Igra Tamburaski zbor iz Willoeka, Pa.
6.	Sprevod se prične z mestno stražo na čelu do določenega prostora.
7.	Nastop govornikov: Br. Jaeob Miklavčič iz Willoeka, br. Jože Ambroži č iz Canonsburga, in John Kvartič iz Svgana, Pa.
8.	Prosta zabava in ples.
V slučaju slabega vremena se vrši veselica in slavnost v nemški dvorani, tako, da ne bo zadržka. Za dobro in točno postrežbo bode skrbel odbor. Tem potom vabimo vsa društva kakor tudi posamezne rojake in rojakinje iz tukajšnje okolice, da se te naše slavnosti udeleže. — V Bridgevilie se pride lahko od vseh strani, ker imamo dobre zveze.
Pridite vsi in se zabavajte z nami. ODBOB!
sfvi, katero so predlagale različne narodnosti Avstro-Ogrske. Zadnja zahteva se najbrže nanaša na nemire med Čeho-Slovaki in Jugoslovani, ki se bore za popolno ločitev od Avstrije.
Nemške mine v Novi Zelandiji.
Trne translation tiled with the post
master at New York, N. Y. on June 14, 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
Wellington, Nova Zelandija. 13.
junija. — Kakor pravi neko poročilo. sta bili uničeni pri Severnem Rtu na skrajnem severu Nove Zelandije dve sovražni mini.
f ZA KOf^ERVIRANJE ŽIVIL ^
f Poglej, kako moro* pomagati do iBMf«.	1
" Pod pok rovi tel jutrom Nat. Laagut- for	V
Woman'« Service
> Grand Central Palace June 14-22	.
^^^ Ui. Ave. & 46th St. 25c (Children 10e» —	M
Išče se
,	50 izvežbanih premogarjev, 8-urno delo podnevi. Staro vpeljano podjetje, ki se je pričelo 190.1. Dovolj premoga
1	za 20 let. Izvrstne delavske in življenske razmere. Premog (
1	je 9 čevljev visok. Se ne lomi in ni sleta. Dobri delavci
J	zaslužijo od $5 do $10 na dan. Moderne hiše s štirimi so- '
I	bami z vrtovi. Stanarina na mesec, vključno električno
1	luč. Dobre šole in pripravne cerkve. V rovu se rabijo elek- |
»	trične svetilke. Kraj: na pol pota med Uniontown in
►	Brownsville, Pa. Vzemite poulično železnico iz Union- |
>	tow na. ali Brownsville do Fairbanks in avtomobil do Sea-^	right Mine: vožnja traja pet minut. Ako sami ne morete f	priti, pišite po informacije, ki se vam bodo dale v vašem {	jeziku- Naslov: Taylor Coal & Coke Co., Uniontown, Pa.
WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
Rojaki!
Kupujte vojuo-varčevalne znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slučajno v denarni zadregi, lphko vojno-varčevalno znamko
vsak hip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. .
Vojno varčevalna znamka stane za mesec junij $1.17. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri qrlavnih in podrejenih agentih.
Če se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli.
UBEDNIfiTVO "GLAS NARODA".
GLAS NARODA. 14- JfN 1318. :
Plenarna seja JugOsIov. Kluba na
Dunaju
Od Jugosl. Časn. Urada, Washington, D. C.
IToe translation filed with the port nuisrer at Xew York. X. T. on June 14, 1018 aa required by the Art of OctcN 7 (5, 1!>17.
Iz * 'Slovenskega Narodaod 8. maja t. 1. posnemamo, da se je vršila dne 7. maja seja Jugoslovanskega Kluba na Dunaju, na kateri so naši jugoslovanski poslanci razpravljali politično situacijo kot posledico J^evdlerje-vega odloka za razpust parlamenta.
Vsi poslanci so se odzvali pozivu svojega predsednika dr. Anton Korošca. Prišli so s svojih domov s trdno odločnost jo. in vsak od njih je prinesel s seboj zagotovilo in poročilo naroda, ki pravi, da ne bo zadovoljen s svojimi poslanci, če bodo popustili le za en las.
Xa tej seji se je ponovno videlo neomajno zaupanje in nezlomljiva volja naroda, navdušenje in gotovost v pričakovanju končne zmage pravice za sveto stvar. — Razpravljanje je bilo jako živahno.
Povdarjane so bile tri zelo važne točke. Prvič: Da so srbski in hrvatski poslanci na najbolj odločen način takoj odklonili vladni poskus zasejati neslogo med Soven-ee in ostale Jugoslovane. Srbsk pioslanec dr. Vukotič je izjavil, da bodo ostali Srbi trdno na strani ostalih Jugoslovanov in da bodo Dalmatinci branili slovensko ozem- , Ije proti Xemcem do zadnje kaplje krvi. Hrvatska poslanca Cingrija in Prodan sta izjavila, da ga ni poštenega Jugoslovana, ki bi mogel popustiti Xemcem samo en palec slovenskega ozemlja.
Drugi važen faktor je bila ta. da se je tekom rasprav izražalo najradikalnejše naziranje in mnenje glede bodo-<V taktike Jugoslovanskega Klijba in da se ni manjkalo glasov ki so zahtevali, da bodo poslanci in ljudstvo odgovorili na provokacije in izzivanja vlade z najsilnejši-mi represalijami.
(Kakor pišr ljubljanski "SlovenecM od 8. maja, so bih stavljeni predlogi, da odlože vsi slovenski poslane; Moje mandate, da jugoslovanski poslanci začno s pasivno resistcneo in da celo razglase splošno stavko.)
I Vi seji, ki jo je otvoril dr. Korošec, so govorili vsi jugoslovanski poslanci, (iovorili so * ogorčenjem proti vladni nameri, da se odcepijo slovenske zemlje od ostalih Jugoslovanov.
Poslanec Vukotič (Srb) je v imenu vseh Srbov izjavil, da bodo Srbi branili do zadnje kaplje krvi slovensko zemlje.
Dr. Cingrija (Hrvat) je izjavil, da ima Seydler na srcu pangermanski načrt od "Baltika dO" Jadranskega morja".
I. Prodan, Hrvat, je odločno nasprotoval nemškemu umešavanju v jadransko vprašanje, ker hočejo NeflrS < i zavzeti slovensko ozemlje in zadostiti svojim iniperi-jalističnim nameram.
Vsi govorniki, posebno Tresič in Dulibič (Hrvata*, sta energično protestirala proti ustanovitvi nemške mornariške šole v Trstu ter sta ožigosala to namero kot izzivanje Jugoslovanov. Nemci hočejo s to šolo oropati Jugoslovane zadnje možnosti za pošteno življenje ob Jadranskem morju.
Dr. Benkovič (Slovenec) je poročal o nameravanem razkosanju < eške v okraje, dočim je bilo tako razdelje-nje na Štajerskem odklonjeno, ker bi bilo za Slovence koristno. To strankarsko pristranost vlade so ogorčeno obsojali poslanci. ker iz nje se jasno vidi vladno sovraštvo proti Slovencem.
Dr. Korošec je podal vsebino vseh rasprav v sledečem :	. ; V ** * "Jugoslovanski Klub je enodušnega mnenja, da sprejme borbo, ki nam je bila vsiljena ter jo nadaljuje, dokler ni dobljena končna zmaga. Mi smo popolnoma demokratska skupina in zastopamo svoj narod, ki tako kruto trpi. Tcško, da je človek prisiljen boriti se za svoje življenje in obstanek, ko bi narodu radi materijalno pomagali in gmotnemu prospehu našega naroda posvetili svoje energije in sile. Toda mi se ne bojimo ničesar. Trdnega prepričanja, da sq Cehi z nami do konca, spre je-, mamo ta boj, ki ga bomo zmagovalno dovršili".
Izvoljen je bil odbor sedem poslancev, ki ima v zvezi s češkimi poslanci pripravit i nafirt za delovanje v bor bi za samoobrambo v parlamentu in doma. Članom tega odbora so bili izbrani. Dr. Korošec, Dr. Vukotič, dr. Benkovič, Tresič, Gostinčar in Demšar.
t jrTTiyty"ii/7i/>/t xsi^^f utr rtrxst jt /fcjgr
| Ali ste bolni? 1
▲ko lnUfte kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje	lD>
•e na to, kateri zdravnik vat ni mogel ozdraviti, pridite k 111I Vrnil	ID
vam bo vato zdravje.	M
j t ^ —I Oddaljenost al! pa pomanjkanje denarja saj	B
s I ^^^^ jvas ne zadržuje. Vse zdravim en« 10: bogate In	N
I revne. Jaz sem v Pittsburghu najboljši Speci jaliat	■
I Jj^^H^^^Z I za moške in sem nastanjen že mnogo let. Imam	D
I I I najbolj* opremljen urad, tudi stroj za X-iarke,	N
I js katerimi morem videti skozi vas, kakor skoal	H
i I steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri M	BI
i I (nahajajo vse vrste domačih ln lmortlranlh zdravlL	rjj
< I Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelja.	Qj
| Gororim v vasem jeziku. En obisk vas bo preprl-	M!
jljgj^HOH^H £&1, kaj morem za vaa storiti-	y|
^^^^^"MBBMj Imam Erlichov sloviti 600 za krvne bolezni In	Q
ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti-	H
I soče slučajev oslabelosti, koine bolezni, revmatlzma, želodčne ln	Eu
1 wtrne bolezni, srbenje, morole in vse kronične bolezni.	KI
1 Prof. Dr.Ttt! "G. BAER, 9
|l til SMITHFIRLD ST,	PITTSBURGH, PA. B
nasproti poŠte.	n
VAŽNO^j—Odrefl to ln prlnesl s seboj.	Fj
Kaj bo z ameriškimi vojaki po vojni?
i.~ • •• »
ZA VOJAKE IN MORNARJE SE NAMERAVA PRESKRBETI PO KONČANI VOJNI ALI SLUŽBE ALI PA LASTNE FARME. — SOGLASNO Z NOVIM NAČRTOM, KATEREGA PRIPOROČAJO VOJAŠKE OBLASTI, BI SE LAHKO IZPOLNILO VSAKO POMANJKANJE DELA TER NAPRAVILO RAZVOJ POThTEDEL^ STVA ZA VOJAŠKO PODJETJE
True translation filed with the postmaster at New York. X. Y. on June 14. 101S. as required by tl<e Act of October 6, 1917.
V rokah tajnika za trgovino m J delo se nahaja sedaj nairt', po ka- i tereni so bo po končani vojni vo- * jake in mornarje spravilo na pri- t meren način v industrije. Ta na- j črt so pregledali nekateri najbol; odlični železniški izvedenci in fi- i nančniki dežele.	J
Načrt temelji na treh potrebah 1 ki se bodo eventualno pojavile | namreč če bi se pojavilo pomanj- 1 kanje delavcev, ali če bi se poja- > vila izobiliea delavcev ali če bi n> 1 bilo niti premalo, niti preveč de j laveev.	]
Ena glavnih točk novega načrta < je armada farmer je v ali predlog | nj se po vojni vrnejo vojaki "na- * za j na deželo."
Načrt je sestavi! Ser<rt. Major j Eugene Greenhut. ki se nahaja se- i da v Camp Upton in ta načrt se je 1 odobrilo in priporočilo od stran« ] vojaških oblasti.	1
Od strani Greenhuta se je načrt pojasnilo na naslednji način:	i
— Velikanski problem p o vrat ka ] milijonov bor.lcev nazaj k mirnim 1 poslom življenja, ne da bi se s tem i vznemirilo delavski trg, ne da bi 1 •dovedlo do velikanskega industri jalnega preobrata in ne tla bi sc I naravnost nsodepolno polisnilo na 1 vzdol delavske plače, vzbuja po- i zornost najbolj odličnih m "slečev « modernega časa.	i
Dalekov'idni možje in ženske vi- « dijo vsled tega potrebo srprejenir nekega načrta, soglasno s kateriir t se bo vsakemu častno odpuščene i mu vojaku ali mornarju zagoto vilo primerno priliko za preživijo ; nje samega sebe in onih. ki so cwlf J v?sni od njega.
Veliko pozornosti se bo posve 1 čalo pohabljenim vojakom, ki s« j bodo vrnili in vsled tega je zago- 1 tovljena vsakemu, ki ima le šf j ikrieo življenja v sebi, prilika, dr 1 se vzdržuje samejra sebe. Od stra 1 irr vlade se ga bo primerno izvež t balo in zajamčen mu je zaslužek za njegovo delo. Ti pohabljeni mo i žje j>a se bodo nahajali v velik: < manjšini. Oni, ki bodo dejanski ' ]>otrebovali ponudi, bodo možje 1 ki bodo prišli iz te vojne brez res t n:h poškodb.	i
Anglija je spoznala važnost uve- ; 1 javi jen ja nekaj določb za bodoč- I nost teh mož ter oživotvorila par- t lanientarni komistej ter rekonštruk
cijsko ministrstvo, ki se ima peča
ti s tem problemom. Drneri narodi ■X	. .V	•
so tudi že sledili Avstriji. Amen
ka pa ni dosed a j storila ničesar definitivnega.
Predlaga se. naj imenuje pred sednik stalno komisijo, ki naj sku ša preskrbeti dobra mesta za vse častno odpuščene vojake, mornar je iu mornariške vojake.
Ta komisija bo sestavljena b eneara načelnika ter iz zastopnikov ki bodo zastokali naslednje inte rese: — zakonodajo, delo. banke poljedelstvo, železnice, jeklarstvo rudarstvo, predilnice, tisk ter armado in mornarico.
Komisija bo iz armadnih in nior-formaeij. katere bo dobila od različnih Industrij, število prostih mest. ki bodo najbrž na razpolage v teku enega leta po sklenitvi mi ru. Domneva se. da dela vsak in dustrijalni faktor že vnaprej za do tično leto. Vsled tega bo ta komiki ja tudi služila v lastnosti konsoli-datorja načrtov za bodočnost indu-strijalne Amerike.
Komisija bo iz armdnih in mois nariških rekordov ugotovila šte-I v£lo ljudi, ki so izvežbani v tej al5 oni stroki in se nahajajo sedaj v dejanski službi. I Komisija bo poslovala kot po-I sredovalec, ki bo spravljal može in delodajalce skupaj.
Komisija bo v stanu konsolidira ti napore ostalih narodnih agencij ki so interesirane v panogah tege dela. Komisija bo pomagala t« 1 bodo nasprotno njej pomagale sli I čne komisije Anglije, Francije I Italije, Belgije in drugih narodov. 1 Komisija bo v stanu dajati pripo-| ročila za rekonstrukcijo opusto-I šenih delov Evrope. I Izdelala bo načrte, v koliki mft h ri se bo Amerika vdeležila tega I dela in ti načrti bodo temeljili B r definitivnem znanju glede prebitka delavske sile v naši deželi.
Od vsakega moža v službi se bo zahtevalo, da štiri tedne pred odpustom -poda pismeno ugotovile i glede svojega finančnega stanja in "'glede izgledov z ozirom na takoj-
šno zaposlen je. Na podlagi takega moža bi se moža odpustilo le v slučaju, da bi bila služba zanj gotova. Drugače pa naj bi se postopalo kot očrtano v naslednjem:
— Vsi možje bodo morda na ta način absorbiran: od svojih občin Kljub temu pa je mogoče, da se bo bo pojavi! prebitek. Če bi bil tr prebitek nezapo- lih večji kol 100.000 mož potem ko bi se vzelo vpoštev naše industrijalne potrebe ter onih drugih narodov, se predlaga, da naj bi komisija priporočila kongresu dovoljenje za otvorjenje dobre farmske zemlje v poljedelske srhe. s čemur naj bi se pomagalo naši kritični poljedelski situaciji. Več kot 200.000.000 akroy take zemlje je na razpolag«-in *'<-!:ko te zemlje se nahaja v bližini sedanjih vojaških taborišč katera bi se na ta način koristno lahko porabilo po končani vojni.
Potem ko bi se ti nezaposlen' vojaki iianovir- vpisali v armado za poljedelsko restavracijo, bi postal vsak častno odpuščeni vojak, mor-' nar ali mornariški vojak delu' lastnik dotične zemlje.
Ta poljedelska armada naj bi o hranila vse čine, naslove in plače kot določene od sedanjih armadnih regulacij. Častnike pa naj b' se imenovalo soglasno z poznavanjem poljedelske -produkcije, razdelitve in trženja.
Zemljo naj bi se pridelilo od delkom. organiziranim na naslednji način :
Brigada, 8210 mož in 1.313.G0C, akrov: divizija 27.152 mož in 4.345,000 akrov.
To bi dovoljevalo 160 akrov zr, vsakega moža v brigadi ali diviziji in nič več kot bi mogel dobit' vojak, če M vzel Homestead v Združenih državah ali Ga nad i. — Kljub temu pa naj bi vso zemlj< lastovala brigada si I i divizija, ka teri je bila prideljena.
Po petih letih bi se člani lahk« <opet vpisali aH pa resignirali. — Oni. ki bodo resignirali. bodo vzeli takozvani Certificate of Participation za njih interese. Resigna-eija pred dobo petr h let naj bi imela za posledico avtomatično iz-ffubo vseh pravic -do dobičkov in premoženja skupine, k kateri je! dotični pripadal.	s
^ . _ WAR RAGES inFHANCr?
tSflS
MUST tr^^r
^/crffie FPSr, r-- "--t
— —	Ur?^^
Slovenske vesti j
Milwaukee, Wis.
Frank štnnipf se je naveličal biti v v»-sti .trdovratnHi ntihvau-ških samcev, pa si je poiskal nevesti. Liziko Ilojnikovo. ki postane t.d 22. junija naprej družica v n jesrovem življenju.
Mrs. Jo-ipino ISenda so odpeljali v bolnišnico, da se podviže težavni oper,i<-iji radi raka. Nahaja se v bolnišnici sv. Jožefa.
Dvoletni Clarence Pavelski. sin Mr. in Mrs. Josip Pavelskija. jej umrl v milwaiiski bcd-uišuici vsled prebite črepinje. Mali deček se je igral na ograji pred vežo zadaj za stanovanjem svojih -tiri-ev. Tedaj je izgubil ravnotežje ter padel 14 čevljev globoko. Onesveščene-♦ra so nemudoma odpeljali v bolnišnico. Pogreb je bil 7. junija.
Kakor se čuje, nameravajo mii-\vauški Hrvatje izdajati svoj list, ki bo stopal in širil ideje jugo-slovanskt« lederativne republike. Poteiintakeiu bo to edini hi*\*at.ski li>t. pisan v tem smislu.
V t/.adnjem času sta odšla iz naše srede zopet dva Slovenca k vojakom in sicer John Jauežič. ki je bil znan kot izvrsten igralec na gledališkem odru, in pa Frank Dolenšek. Zadnji je bil poklican nenadoma. Obema želimo srečno inzniagoslavno povrnitev.
Cleveland, Ohio.
Pri prihodnji seji mestne vojne komisije pride na vrsto predlogi glede pomoči za jugoslovanski) Rdeči križ. Prvotno je bilo dovo-' lje-no $15,000 v ta namen, a.li pri-1 čakova!i je, da bodo dovolili pri-' Mi/no .foO.lKK) za Jugoslovane na; solr.nski fronti.
Iz raznih tovarn >.e poroča, da ko Slovenci povsod z največjim veseljem dovolili, naj njihov za-hižek enega dneva tekom sedmih I
Jugoslovanska ^^^ Katol, Jednota
» ^___
Ustanovljena leta 1898 —' 'nkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINN.j
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. Box 251, Cor.emaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 100 Pearl Ave 1 orain Ohio.
Tajnik: JOSEPH P1SFILER, Elv, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZTCH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: I.OriS COSTELLO. Salida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr- JOS. V.^jRAHEK, 843 E. Ohio St.. X. E. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9fi41 Ave. "M", So. Chicago, 111. IVAN V A ROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA. Box 17C, Black Diamond Wash LEONARD SLABODNIK. Elv, Minn.. Bok 480 JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export. Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7tli St., Calumet, Mich JOHN" MOVERN, 624 — 2nd Ave-, \V. Diduth, Minn MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605. Chicago, III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. G024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio FRANK ŠKRABEC. Stk. Yds. Station RFD. Box 17 Denver Colo.
. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor 1udi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NAROD A ".
mesecev se daruje Rdečc-mu križu. Slovenci so podpisali več deset-
tisoč dolarjev.
_
Wilson proti prohibiciji.
-
Washington, D. C.. 12. junija. — I Kljub temu, d ni Wilson nasproto-j val nobeni uvedbi separatne pro- t jhibicije. pravijo senatorji, da na-sprotunje vsakemu prohibicijske-|inu ameuilmentu, ki se tiče prohi-jbicijske nredloge. I Danes se je izvedelo, da pred- j sednik ne nasprotuje samo Ran-dallovemu amendmentn k Emer-
Rojmki naroCajte ae na "Gina Nsr»
1 da", največji slovenski dnevnik v Zdrn-> hnith iHsrak
gency Agricultural prcdlogiApae pa tudi takozvani "'bone dry" prohibieijski predlogi, katero je stavil senator Jones iz Washing-tona.
_______
Obsedno stanje v Avstriji.
True translation filed with the post master at New York. X. Y. on .Tune 14. 1J»1S, as required by the Aet of October G, 1917.
1
London, Anglija. 12. junija. — Sklicujoč se na Mess:«trero izjavlja današnje poročilo Central News da je skoro nad celo Avstrijo r;iz . prlašeno obsedno stanje. Izvzet-h je le nekaj okrajev___
Važno za vsakega.
KADAB želite iiveditl la naslov svojih sorodnikov, KADAR ielite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-pri jateljev ali snancev,	rtvu itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hiio, po- KADAB želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hižtvo, trgovino itd,	telja ali inanca,
l^ADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAB želite objaviti društvena naznanila,
RABITE VSELEJ "GLAS NARODA"
"QLA8 NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mesto, v vsakem trga in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Ganadi itd.
"GLAS NARODA" je n&jpriljubljenejii in najbolj rasžirieni slovenski list na sveni. ,	%
"GLAS NARODA" je razposlan na leto v žtirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najbolj!« sredstvo sa oglaševanje. CENE 80 SLEDEČE:.
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 I Enkratno iskanje dela stane................ $0 Ji
Enkratna objava prodaje posestva« hiše, loka	i Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
itd. stane...........— _	......$1.00 ali kaj enakega stane ..................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane — ___c~ — $1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane _ ----$CJM
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
"GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
L- " •
Rojaki, vpožtevajte naše geslo, da ne sprejmemo	Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa
oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem va-	**ročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu
r fi viipdifibd dovolj.	ročilih po pošti.
*■ - •- ______s._ _	_	_
fiT.AS XAHOPA 14. .TUX. 1018.
ZLATA KRONA
■
(Nadaljevanje.)
"Jaz sem pa-stir Roštgan. (*'e lm-vedeti,, po kaj sem prišel v kraljestvo vil. stopi bližje da se pogbtdava iz obličja v obličje!"
"Kaj, jaz da bi Šel k tebi? Le stopi sem. tla -se pomeriva! E, vem. nocoj je kresna noč. Računal si. da ne bo doma vil in da rešič zakleto kraljičino. O, zmotil si se. Jaz m m Mi, škrat Zinayonlav. ki se je boril že z desetimi vitem in jih /riupnl!''
"C veka/*, četna se bahaš! Pokaži svoje junaštvo! Pridi sredi vrta sem pod lipo pridi, da se poskusiva! Kad b; videl. «da te greni tzvle«""i i/ tiste smradljive luknje. Pa ne !*»>., Zmatfoslav! V svetlobi se bova borila in ne v fini."
"Kje si. kje. <1» le strem!" je Aj»il škrut Zma>;o>lav in prikoba-•■al pred Boštjana.
Pastir tja je pogled;«.! od noj* do temen:], pogledal je dckjje kosmate nope, široka prsa. okroglo glavo iti št tlečo dlako, ki je rast la }>o rokah, pogledal je rdečo kapo iu bingljajoč cot, velike. srrozeče oči ter napete -ustnice.
"Tu j«' zaman nio~\ Zvijača mi pomore", si je mislil.	1
* Po k:ij si prišel, povej! Oe misliš reševati kraljičino, bi bilo bolje, tla ne bi bil rojen "
' Škrat Zniagoslax ! Kraljičino sem ,prišel osvobodit in iskat zlafto krotiti Pripravi se na boj!"
"<il» j »a pritlikave«, kaj kvasi pred menoj. Polteri se. sieer je jhi tebi!"
4'Poskusiva se. škratek!"
Tedaj se je razsrdil škrat Zmar gosi a v, stegnil je svoje lopa ste roke iu hotel zagrabiti Boštjana. Ta pa s«- mil je znmzjiil en stekel pred 7ijim. Dvakrat sta letela jk> vrtu, dvakrat okrog lipe. Velikan je so-pel kot kovaški meh in se je jezil nad pastirjem, ^i se mu je smejal ter ga dražil.
"Le teci še malo, le, saj si dolgo pasel lenobo!*'
"Stoj, pravim, tla nc poskusiva!" je vpil škrat.
"Kmalu, kmalu, skratek ; samo enkrat še teciva!"
Tekla sla tretjič po vrtu navzdol ir- navzgor. Tedaj je zavil Boštjan hitro ob lipi ita desno, da je bil stopinjo za škratom. Kot blisk mu je šinil s palico pod noge, da se je prekucnil dolgin po travniku in je glasno za vpil.
' Boštjan, b<-di uren! \a ta klie pridejo vile."
Hotel je škrat vstaiti, a pastir je p«>se;»el po nož v žeij> ter ga jh»-rinil velikanu do ročaja v golta-iKi'. Za vpil je iznova. kri je brizgnila iz globoke rane iu curljala po tleh. /iiiiairoslav je hropel in zapiral oči.
* Tja v tist.i temni kot. poln smradu in tr«vhnobe, je hitel Boštjan oprostit kraljičino ter kovat srečo I^enčiki in sebi. Na. raaitii je ležala kraljičina, v gornjem delu telesa lepa devica, belih bledill lic, polnih las, nežnih grudi, v spodil jt m delu kača, z ostudnimi lusk mami po telesu in krivim, grdim repoiu. Hoke je imela privezane za težke verige, ki so jo rezale v kožo. Vadili ovala je in jo-kulu, bridko jokala.
"Reši me bolečin, kdorkoli si. človek! Poplačam te bogato, celo kraljestvo ti dam in te vzamem za moža. Toda hiti. ker se mudi! Vile se povrnejo vsak trenotek."
In Boštjan je hitel. I da ril je zakleto kraljičino trikrat -po ropu s triletno leskovo šibo in rekel:
"< Ki k I in jam te. kraljičina! Bodi zopet žensko bitje!"
Poljubil jo je na ustnice in ji od vezal verige »Skočila je po k on ei, bila je lepa. nežna »levica, objela je rešitelja in ga zahvaljevala fc toplimi solzami veselja.
4*Rešena sem! Nihče mi ne more storiti ničesar več žalega : tudi tebi se ne zgodi ničesar več. Zahvaljujem se ti. dobri mladenič!"
"Kje imaš krtmo, kraljičina? Zii drugega te ne prosim, kakor Z8 zlato krtmo."
"Poglej jo! Tu v stropu visi na flrebrm verižici. Vse je tvoje, vse, jaz setn tivoja. moje kraljestvo in krona."
Lesketala se je krona, poljana z demaaiti in biseri. njen soj je trepetal na plesnivih skairth. na ostudnih močera<lih m gladkih I polžih, ki so se plazili po t4eh. ] "Prosta -i. kraljičina, in voliš ženina po tvojem srcu. Meni daš krono, samo za en dan mi jo daš. Jutri jo rabim, potem ti jo vrnem."	j "Za vedno ti jo dam, za vedno, vzemi jo." • | "Ni mi za zlato in srebro, za ljubezen mi je." i Boštjan se je vspel na prste in odpel krono. Potresla je gora,' bobnelo je in s? gibalo kamenje.: "Beživa sredi vrt-i!'* je šepnila kraljičina. !
In /bežala -ta. Sedla sta pod lipo.	|
Tedaj so se vrnile vile. prihrumele so v svoje kraljestvo in začudeno gledale umorjenega Zma-' goslava. rešeno kraljičino, rešitelja Boštjana iu /lato krono v pa-' -štirje vi h rokah.
"Ali ni to p.iKtir, ki srno ga zadnjič videle, vrh <Jrniade. ga obdarile /. vencem in šopkom ter ga : •vzele v svoje varstvo.'" je vprašala kraljica.
44Ta je. krp Ijiea". so ponavljale Tile.
"Da, jaz sem pastir Boštjan, presvetla kraljica."	j
"Kako si se upal v naše kraljestvo.' Kaj te je dovedlo do tega,' da si se podal v tako nevarnost .'j Vite/.i so prišli, njih kosti trohnijo; tam zadaj. Velikana, močni kot hrasti, so prišli iu so bili preona-' gani."	j
"Iz »ljubezni sem to storil, kraj Ijiea.
In pripovedoval je vilam vso t dolgo zgodbo svoje ljubezni do Lenčike, o obljubi očeta Urbana in o povesti starca Ambroža, Naokrog sioječe \ ile so j)os!ušale. j "Junak si, pastir Boštjan' Kraljičina. ponosna si lahko na takega rešitelja. S čim ga nagradiš?" je vprašala kraljica.
4'Ponujala sem mu kraljestvo in svojo roko. Ničesar ne vzame, le krono hoče za juteršnji dan."
" Ne srebra in ne zlata ne vzamem, dovolj mi je Lenčikina ljubezen. Krono pa rabim, da izpolnim dano obljubo, a samo za jutri."
"Vzemi jo v spomin na svoje dejanje! Kraljičini naredimo dm-j go. škrali jo napravijo iiz zlata in demantov; spletenio ji venec in oblečemo jo v najlepšo obleko, lil tebe nagradimo za pogum in ljubezen."
Oblekle so kraljičino v naj le p-( šo obleko, posadile so ji na glavo krono in jo poljubljale zaporedoma v znamenje sprave.. Boštjanu so prinesli škrati žametno obleko, svilen pjts. srebrne škornje, pozlačen meč Ln mu tleli krono na glavo. Branil se je pastir, a kra-Ijiea mu ni dala prej miru.
"Tak stopiš med snubce in kraljičino popelješ s seboj! Potem ti verjame oče Urb-in, da si jo rešil. < e ti ne bo prijala obleka, jo lahko slečeš in obleče« potem zopet past irsko."
Zaplesale so vile kolo in zaipele. Prijetno je bilo. a Boštjanu je > hrepepelo srce le po izvoljenem . dekletu, po Lenčiki. Najraje bi 1 potrkal na njeno okno in je zaše-l>etal na uho. da je rešena. Objel ' bi jo iu jo poljubil, kakor še nik-i dar poprej, ker je sedaj njegova za vedno in mu je ne more vzeti - ni kdo več.
Kraljičini je za hrepenelo sree i po očetu iu materi, ki žalujeta za
•	njo in pošiljata drzne viteze, da •,jo rešijo. Niso je mogli rešiti i knezi in grofi, rešil jo je pastir.
j Kako je lep. čvrst in pogumen! i Kako si je vedno želela takega i ženina! Oddal pa je srce že drugi, -1drugi je obljubil zvestobo, zato ,iga ne more peljati na svoj dom. ? Pol kraljestva hoče ponuditi nje-" mu m njegovi nevesti. Morebiti sprejme ponujeni dar in pojde
*	ž njo ter |M>pelje s seboj tudi svo-. jo I.ejieiko.	, » Pele so vile, dolgo so pele; kra
ljičina in Boštjan pa sta zaspala.
Kupite vetrnico sedaj.
Al! se sp -sjiujate minulejra leta. ko Je Tsakdo želel imeti elektrii-no vetrni:*«. i>:i ni bilo raop<K-e noln-nc fl.iMti? Isto se ho morami ponovil« to leto. Zdaj u«»-r:ire £lcd;-l: na to. tla -I. t.lte v*'p ho sedai. ho >»
n-*. ife Še ;v !|i«,.
Ofrlejte si našo izložbo za tlom in trgovine in zagotovite si eno se danes.
The New York Edisoiv Company
At Y*ur Service General Oftc«: Irving Place ar.tl 15th Street Branch Office Show Roorr.»<or Convenience of ihe Public
424 Brom4wi,	| 1T4 VVr« 424 Strrrt 1	36: Ei« 14°tti 5«re«
1-6 Deiancrf Street I 15! SfcLh Mrrct j	A!! 9haw knmi
10 Iiriag l»l»£«	| lilMtl^lll	t Dpra ».'lil m 4nithi
Vojno varčevalne znamke se prodajajo po vseh naših uradih.
In *pala sta v-o noč in ves dan.ft 1 Ko se je pa bližal večer kresne J nedelje, zbudila ju je kraljica vil. > 1 "( as je. da odrineta na l>ba- t nov ■dom ^netl snubce."	>
Poslmila sta se od vil in njih kraljestva. Stopila sta na stelzo i sredi Ormade in se napotila po- i časi in varno med gozdovi in pla- i nrnami na Dolarjev dom. da izne i nadita očeta I nbana. Zalarja. Za- '1 larjevega Kraneeta in Lenčiko. 1
I	- , -
I
t	(Pride še.)	J
Delol.N.Z. •
i ' t . i (Nadaljevanje z 2. strani.) i
i - 1
I	,
| vela specijelno stranko, katera'{
iz meša j>ojme temu moči^etmt naro-1 du. tako da se bo zopet ooril sebi ^ v pogin, drugim v korist, in ta j propaganda je socijalizem Če bi j bil socijalistični ustroj države ko- ■ (listen, bi ga v Nemčiji že zdavnaj , vpeljali, ker pa ni, zato so ga ipo- j .slali na Rusko in v Ameriko ter , jtiraigam. To je po njih mislih bilo potrebno. Na Ruskem je dosegel ( pop o len uspeh, naredilo se je. da Jp-e narod bije med seboj za prazen*j nič, v Ameriki pa je imel uspeh ( med Slovani in ne med Amerikan- , ei. Značilno je, da ravno med na-' šim narodom seka moči ta propa- J | ga i i da, ki se označuje s Slov. Rep.' j Združenjem.	j
! "Btibin Kristan je po vojni do-'j spel v Ameriko iz Avstrije in čud-' j no je. <la smo čez nekoliko rnese-1, cev čitali v nomških časnikih, da1' mu nemški socijalni demokrat je'] j iz Avstrije čestitajo in ž2lijo naj-j, , boljšega uspeha. Ta Kristan ima' v Avstriji posestvo, ki mu še do1, danes ni bilo zaplenjeno, dočim so', drugim narodnim voditeljem za-l plenili vse ter jih olx^odili na smrt' na vešalih. In tako so obsojeni^ člani Jugoslovanskega Odbora,' tak o so obsojeni oni. ki delajo za' svobodo našega naroda, oni, ki ne1 verujejo v svobodo v Avstriji in1 ne v svobodo boljševikov, kakor]1 'udi ne v svobodo Slov. Re»p. Zdru-' ženja. katerega vodijo Kristan.I Krže. Zavrtuik, ampak verujejo v j, svobodo, kakoršno si narod odloči sam. Mi dobro vemo, da so člani1' -Jugoslovanskega OtW>oi«a dali vsej da vzdignejo in združijo troimeni' narod, medtem ko socijallsti s Kri-1 stanom na čelu niso dali še ničesar. Jugoslovanski Odbor je bil' pred par tedni v Rimu, kjer je prišel do sporazuma z italjansko', vlado ter je bil pretečeni teden pripoznan od zavezniških držav in^ to je vse. Sedaj srno zagotovljeni^ in upoštevani, to je naša največja' pridobitev, ker nas prvič v zgodo-j vini pripozuavajo svetovne sile.' da smemo in moremo obstojati, j • "Sedaj pa ti, slovenski ivart>d,l kje si ? Ali se zavedaš važnih časov, ali se smatraš člana človeške družbe? t'e je temu tako, na no-l ge, začnimo s ponovnimi silami! Ne samo vi, ki ste tu v dvorani, ampak vsi Slovenci in Slovenke od Atlantika do Pacifika naprej za program londonskega Odbora, , naprej v boj za narod in svetovno demokracijo!" (Gromovit aplavz. I Modtem je nastopila soHistinja pevka Alice WSdnia-r ia je s kras-j (nim solospevom očarala občinstvo. I Nato je predsednik pozval g. A.' Grdino, ki je v gorečem gwom sajnega sebe prekosil v jedrnatih besedah: govoril je:	/
! "Življenske izkušnje nas učijo, da vsako delo ima dve strani. Prva stran je tista, ko Človek pre-j miši ju je o deta, druga pa je tista,* ko se delo vrši. Marsikdaj človek t naredi program, pa pride drugi mimo in reče: To ni prav, delaj tako, jaz imam izkušnje. Pameten
•
[človek bo vedno poslušal izkušene ljudi, sebičen, mlad. neveden človek pa reče: jaz-bom pa naredil drugače, in pozneje šele spozna' veliko napako, ki jo je storil. t "Na taken; stališču smo tudi mi danes, dragi rojaki. Na izbero imamo, ali hočemo hoditi za ljudmi. ki so -vedno .govorili, k rit iz i -. rali i'n ki niso še nikdar nič dobre-' iga mogli dovršiti, ali gremo za ljudmi, ki so delali celo življenje, •zapravili vse svoje imetje, da naredijo nekaj, kar ni za njih, ampak za vse nas. za vos jugoslovanski narod. Skratka povedano, bratje in sestre, ali vržimo svoje moči na stran na odgovornost neizkušenih ljudi, da nam ob tem edinem trenutku zapravijo zadnjo priliko zedinjenja, osvobojenja in nas izdajo direktno avtokraciji v roke. ali bomo stali v vrsti modernih narodov Amerike, Francije, Anglije itd. Jaz sem- prepričali, da bi vsi Slovenci v Ameriki delovali v pravi namen, ampak so zapeljani. Toda prišel bo čas računa. ameriški vojaki že gledajo v obraz tolpi pruskih morilcev in kmalu bomo slišali da poživinjeni ljudje tudi za pošteni boj niso do-'bri, ampak le >w pobijanje žena in otrok.
; "Bratje, danes ni čas politiko, bo iimo prepričani, da naš narod ob pravem času spozna veliki čas. ,v katerem se nahajamo. Amerika naj natin bo vzgled, kako sistematično se dela. kako narod žrtvuje. Kakor vemo, se Amerika ne bori (za svoje protite, ampak hoče osvoboditi celi svet. bori se za nas, tudi ]n«iš narod hoče osvobodit:. In kje (smo tedaj, kaj smo dali? Pojdite , v mestno hišo. na banke, pojdite . kamor hočete, povsod se pozna vojna. In pri nas? Prepiramo se, I vpijemo, kakor da hi imeli kon-jtrakt narejen z Ameriko, da po-
Ivžij mio vse dobrote, kar jih obstaja. Dobro bi pa bilo enkrat. ; vprašati, kaj smo dali. Prišel bo tudi čas, ko .bodo vprašali: Kaj si , dal za Jugoslavijo? Ce sv vrneš , v rojstni kraj, ali te ne bo sraim, j ko boš videl reveže brez rok in I nog /
j Pričenja se doba srca iti ved-jiio bolj se družijo moči Jugosio-Jvanov. Slovenci imamo dolžnost, Ida ptudpiramo Anxeriko, na drugi strani moramo pa podpirati Jugo-
■	slovanski odbor, to je naša vlada, [katera lx» obstajala toliko časa, j dokler ne bodo razmere v Jugo-
Islaviji urejene; takrat pa bo narod izvolil in odločil novo vlado, ikatero bo sam odločil. Zato je na-, ša sveta dolžnost, ta odbor podpirati.
j "Kaj sino torej naredili mi 25 ,tisoč Slovencev v (levelamlu za jiuaš narod? Kaj smo naredili v ros-jnici mi Slovenci 200.000 v Ameri-jki za svoj narod? Naredili smo
Ičlsto malo. boljše kot nič. Slišal sem francoskega vojaka, ki je rekel. da 50 dolarjev za Rdeči križ obvaruje 135 ljudem življenje, ki so težko r a »jeni. Bratje, mi moramo storiti tako, kakor je rekel predsednik Wilson: "Give till it hurts" (daj-, dokler ne boki). De-: laj, plačaj, aH pa v boj, to naj bo ' tudi naše geslo. Zato tu na navzo-'i če apeliram, <ia pomagajo vstano-1 viti mettečue doneske za naše bo-' ritelje. In tak sistem moramo raz-lj širiti po celi Ameriki, pokažimo.
■	Oženite se
.1 aJTrnte^m. Mi mmo zmoinl storiti po-I	trn liWnljin 11 win*« rje, —to ae ftte-
> tU W.K»|III t —* 1—j trn a-
~ EONSSO aaaftk
j PWMittaMM:
yi^UWflf F. CLOT
i I—m	L-Afj«. CaL
»da smo vredni demokracije, daj-'' I nio. kot so dali naši predniki, daj-imo samo pol dneva zaslužka nie-' sečno, dajmo, tla priborimo blago-1 stanje, srečo in zadovoljr^ost našim potomcem onkraj oceana, j "Načela demokracije so v bi-j stvenem nasprotju z avtokratK-ni-1
I mi; kjer vlada tlemokracija. tam' mora biti svobmla. tam morajo de-J lari vsL Mi moramo naipeti vse si-j ile. da dobimo vsakega Slovenca.' da ho razumel, za kaj se gre. V stari domovini so hum i. raztrgani, preganjani, zato pa tudi pritiskajo in nas kličejo na pomoč. O. ko-' liko tisoč solza in vzdihov, koliko •rroze so pretr]>eli! Kaj jrt z nami,1 Slovenci? Kaj mislimo?! Ali smo okameneli otl g!"Ozer Jaz nuslim. j da smo imeli dovolj vzroka, da bi jokameneli od groze. Ampak žalostna resnica je. tla smo okame-j 'neli od lenobe!!! Zato smo danes, ti; prišli, da se pogledamo tz oči? v oči ter si izprašamo vest: Kaj si dal. kaj sni o dali? Nič!
"Doma je vzelo tri leta. predno' so naše kmečke fante napravili I prave pobijalce. tr-ili so tiih toliko J ,časa. da so iz njih naredili prave mšlitaristične maš inc. oni ne vedo. ; kaj pravzaprav delajo, toda pri-( čeli so spoznavati, koliko davkov je inorsd naš kmet plačati k a te naprave.
j "Sedaj je prišla st*.. >• do vr-, hunca. sedaj stoji pred nami j vprašanje, koliko bomo dali. da . I osvobodimo ter naredimo Jugo-. slavijo, to. kar innmo danes mi v Ameriki!!
"Dajmo, dajmo in dajmo!!! J Združimo se, dajmo vse, kar mo-. remo! Jaz sem tukaj, da podpi-. ram Jugoslovanski Odbor za 25 j dolarjev mesečno in če pride sila.
da manjka, toliko imam na strani še za 100 ali pa 1009 dolarjev. Zato apeliram r»a vse. stojmo pokonci ter dajmo z nasmehom in dobrim srcem, kakor delajo Amerikanci."
Ogromni aplavz je sledil, med J katerim je domači orkester Rud. Perdana udarjal "Star Spangled j Banner" in navdušenje se je podvojilo.
Nato je nastopila naša operna solistinja Josephine Laushe ter zapela z zvonkim glasom "Sarafan" i« nekaj opernih komadov; 1 spremljal jo je brat Willy. Slišat! je bilo burne avplavze hvaležnosti.
Pozvan je bil k besedi tudi Rev. Skur iz Collimvooda. ki se je v krasnem govoru nekako tako izrazil :	; j "Jaz sem edini med vami iz .svojega stanu in ne zastopam tuj nikogar, ampak se čutim opravi-, t čen?ga izraziti, da tudi mi v tem | j važnem času ne bomo gledali, ampak sodelovali za svobodo in pro-
e-vit našega milega naroda. 1 .
, "Kdor se je obširneje pet'al s politiko, je lahko spoznaj, kako težke borbe va oJxstanek smo imeli Slovenci onkraj »Soče v Italiji, proti vsem katastrofam sedanje vojne, bi po mojih mislih Slovenci ' morali biti še zadovoljni, kajti pred nami je razgrnjen takorekoč program, za katerega smo v Ameriki zelo malo ali uič naredili, in I skrajni Čas je, da v resnici prične-i mo s skupnim delom. Organiziraj mo, delajmo, ker le v trdem de-! Iu jo življenje in rešitev naša." (Aplavz občinstva.)
Mnogo se je še reklo, kar ni mo-► goče zapisati zaradi prostora. , Mnogo denarja se je podpisalo
kot mesečne prispevke in.tudi za Rdeči križ je go«pa Zalokarjeva
nabrala znatno -svoto. Gospa Hu-dovernikova, gdč. 1*. Kiuistelj in več drugih je prostovoljno sodelovalo pri opravi miz. za kar jim gre čast.
Kje pa so druge Slovenke? >fi jih pričakujemo; pridite, sedaj je čas!
Koneeno pa nas je preseneeil g. Ivan Zorman s solospevi in krasnim spremljanjem na glasovi ru ter nas p revel v sanjavo melodijo "Rožmarin" Ln nekaj drugih.
Bi i je to pravi jugoslovanski večer, ki nam i»stane v spominu.
Vsem Slovencem po širni Amie-riki pa priporočam, da mislijo in vita jo narodno časopisje j naj <se ne boje srbskega kralja ali mo-fnarhlstov. ker oni delajo in žrt.\-ni-jejo in kadar bodo Jugoslovani, t i to je naš narod, doma odredili re-. Ipublikansko vlado, jo ne bodo po i'zaslugah soeij a listov, ampak po
-	zaslugah Slov. Nar. Zveze, Hrvat-
-	skega Saveza in Srbske Narodne Obrane.
i
'j Mi Jugoslovani smo dovolj dc-
>	mokratični ter dovolj gospodar-i sko in ekononusko spopulnjoni v .'vseh ozirih. Treba nam je samo
>	t svobode in kadar jo dobimo, jo i^mnio znali tudi braniti. Kristan ■i in socijalisti pa naj nesejo svoje e ideje v Nemčijo iti kadar jih tam
-	uvedejo, potem jih bomo tudi mi: v dokler bo pa ta stranka delovala
-	samo v prid Nemčije, dokler bo
-	republikanski Carranza čestital
-	kajzarju va god itd., toliko časa naj blagovolijo počakati z republiko z Bolgari, sicer jih po vojni
>- tja deport i ramo, kjer so najbolj i. potrebni	Mihael I. Lah,
o f)18 Alhanibra Rd., Cleveland, O.
SLOVENSKI (KRANJSKI) REKORDI.
SLOVENSKE (KRANJSKE) PLOŠČE
Vse te ploSče so Colombia izdelka. Igrajo na obeh straneh pravilno slovensko. Petje narodno, dalje Šaljivo petje za smeh, razne poskoenice za ples, kakor polke, valcarje, marše in drugo.
SLOVENSKA KMEČKA GODBA. LJUBLJANA 10-INCH 75c. (CANADA $1.00) E 6057 (Pastirska, Mazurka
(Maškera, Polka E 6058 (DtMnžaLski, Valček.
(Marzolin. E 6059 (Mazurka ljubica.
(Kmečki Tranplan. E 6060 (Planinski, Valček. (Ribenška, Polka.
ŽANE IZ VJITBLJANE. 10-INCH 75c. i CANADA $1.00) E 6062 (Mastne pripovedke, 1.
(Mastne pripovedke, 2. E 1626 (Nov štajerski ples.
(Štajerska polka. E 1627 (Štajerski Kmečki ples z vriskanjem. 1. del.
(Štajerski Kmečki ples z vriskanjem. 2: del. E 1628 (Kmeeka 1. del Lender.
(Kmečka 2. del Lender. (Koračnica Grenadirjev.
Ijra newvorška vo-
E 1629 ( % jaška godba.
(Zaročna mazurka.
V	- .
KVARTET PEVCEV "GLASBENE MATICE" V LJUBLJANI.
10-INCH 75e. (CANADA $1.00) E 6063 (Domače veselje (narodna).
(Fantovski nabor (narodna). (O ja, zmiraj vesel, vesel, narodna. E 6064 (a) Bog je vstvaril žemljico, narodna.
(b) Tam za sore skrjančki poj* narodna. (Na pianiaeah, narodna. E 6065 (Krofospev: a) En hribček;
(b) Kranjski fantje. E 6066 (Šopek narodnih, 1.
(Šopek narodnih, 2. E 6067 (Dva nesrečna Italijana, narodna.
(Oj, ta sodaški boben, narodna. E 6068 (Soča voda je šumela.
(Po polju ze roiee cvete jo, narodna. (Ne bom se možila. Slovenska kmevka godba. E 6136 ( — Ljubljana.
(Glihenga na semnju. Komični prizor. Kvartet ( slovenskih pevcev.
(Sijaj, sijaj sohrioee. Kvartet slovenskih evcev. E 6137 (Ponočni pozdrav. Storh. Ludovik Bajde, s ( spremijevanjem glasovirja. Ljubljana.
RUDOLF TROST, OPERNI PBVEC (KUUVON), LJUBLJANA-NEW YORK Z ORKESTROM. 12-INCH $1.25. (CANADA $L50) E 5064 (Nezvesta, bodi zdrava. (Vihar.) (Na tujih tleh. — (Nedved).
10-INCH 75c. (CANADA $L00) E 1870 (Dekliška tožba — Slovenka. (Volarič). (Da ne smem. (VUhar).
(Kaži mi kaži. — Cva* evatf ndHce, (Vilhar). E 1873 ( Z glasovirjem.
(O zakaj si se mi vdala. — (Vilhar). S sprem-j	( 1 jeva njem orkestra.
E 1871 (Oi rožmaria, oj rožmarin. (Volarlč). (Struno, milo se glasite. — (Jenko).
H	---
E 1872 (Pogled v nedolžno oko. — (Nedved). (Ružici. (Vilhar).
KARAKTERISTIČNI DEL: PROIZVAJANJE GOSP. DANILA. P. D. LJUBLJANSKI GIRARDI. 10-INCH 75e. (CANADA $1.00) E 1826 (Krsten boter.
(Rajbnšku ženitvanjsku pismu! E 1827 (Kohn na Bakaiut.
(Cirkus "Zawata" (z godbo). E 1828 (Naše babnice!
(Oj Prešern, kje je poezija tvojga Časa! E 6121 (Kako je Jerala "f rs j tar" postal. (Na shodu ljubljanskih.
MEZZO-SOPRAN, POJE GOSPA MILKA SCHNEIDOVA
10-INCH 75e. (CANADA $1.00) E 1609 (Držimo skupaj. Polka hitra.
(Sezidal sem si vinski hram. E 1630 (Polka na poskok.
(Tičira. Narodni napev. E 1631 (Veseljaška polka.
(Nat očim o v čaše svoje. E 1632 (Avstrijski ples.
(Povsod me poznajo. E 1633 (Klarinet duet.
(Oj zlat na vinska kapljica. E 2778 (Po jezeru.
(Domovini. E 3779 (Luna sije
(Sladko je vince, ne bom se možila. Vidim draga moja. E 3260 (Skrjanček poje žvrgoli.
(Slišala sem tički peti. Dvoepev. E 325? (Vsi so prihajali njega ni blo.
(Divja roža. Dvospev. E 3258 (Regiment po cesti gre.
(Sem slovenska deklica. Dvospev. E 1128 (Krasni valček. (Suasses polka.
PO»7TA SLOVENSKI PEVKI AVGUSTA DANILOVA IN MILA POLANČEVA IZ NEW VORKA. 10-INCH 75c. (CANADA 85e.> E 2593 (Bare i ca po morju plava. Dvospev.
(Lušno naprej. Polka. ». 3594 (Visoka jt gora. Dvospev. (Lubi Janez. Polka. ■ E 3595 (Bratci veseli vsi. Dvospev.
Naprej v Ljubljano. Kranjski tanoc. E 3596 (Ko sem k njej peršov. Dvosjiev.
(Ti si mila ma. Valčik na harmonike.
SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "SLAVEC" NEW YORK. PEVOVODJA IGN. HUDE. E 3492 (Zagorska.
(Kako bom ljubila. E 3493 (Odpiraj dekle kamrico.
(Le semkaj k meni sedi.
NARODNE PESMI. E 3739 (Odpri dekle kamrico. Harmonika solo. Srečna mladost Valček.
Slovensko Pevsko Društvo "Slavec" Pevovodja Ign. Hode. E 3740 (Sinoči sem na vasi biL Columbia Kranjska kapela (Veseli godec. Polka.
(Ti veselo poj. Slovensko Pevsko druStvo "Slavec* E 3845 (Nazaj v planinski vaj. Slovensko Pevsko drnStvo
( "Slavec"
Dvospev: Augusta Danilova, Soprana, Mila Potenčeva, Alte.
Harmoniko Aeeomp. E 3741 (Na planincah solace sija. Harmonika duet (Vesela poskočniea. Polka. Duet: Augusta Danilova, Soprano. Mfla Pobmfeva Alt o. Harmonika Aeeomp. E 3742 (Otok Bleski, ni umih i duet.
(Na plesu. Valček. E 3846 (Zora vstaja, Augusta Danilova
(Ko pridem jaz po noči, Augusta Danilova E. 3774 (Vse mine.
(Boom šla na planine. Dvo-spev. E 3775 (Ljubea moja kaj si sirila. (Pojdmo na Štajersko.
Dvo-spev. E 3776 (Spomnimo se Ljnblgape.
(Pogladski Sinovi. Dance Music. E 3777 Rezika. Valček. __(Veselimo se. Polka.
Vse U ploiČe naročite pri Vašem rojaka
IVAN PAJK Columbia Dept. 456 Chctfmrt St, CONEMAUOli PA.
Ocapofom ia plošča.	Oonik aaatosi. pištto poai
b
CI-AS NARODA, J4. JI N. 191S.
—--^ --:--b
SLOV. DELAVSKA ŠB& PODPORNATVEŽA "
Ustanovljena do« 16. avguata "	lnkorporiraaa 22. aprila 1909 ,
190«.	* drža Ti p.nn
Sedež: Johnstown. Pa.
t
GLAVNI URADNIKI I PrMaednlk: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R'<L, Cleveland. Okla. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118, Wert Newton, Fa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, «34 Main St., Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St., Johnstown, Pa. X. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRIOH, 20 Main Street, Conemangh. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6502 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.	|
Font blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. W. D. 2. Box 27. Bridgeport , Ohio.
NADZORNI ODBOR:	{
Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL, Box 96, Willed, Pa. L nadeornik: NIKOLAJ POVŠE, 1 Grab St^ Nnmrej Bill, N. B. Pitta- 1 bargh. Pa.
1. aadaornik: IVAN GROŠELJ, 886 H. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Bast Mineral, Kina
L porotnik: FRANC TEROPČlC, R. F. D. 3, Box 14«, Fort Smith, Ari. I. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield. HL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 B. Ohio St, Pittsburgh, Pa.
Gtavnl mi: €34 Main Bt, Johnstown, Pa
URADNO GLASILO: "CLAS NARODA". 82 Cortlandt Street New Zori City.
Cenjena drultva, odroma njih uradniki, so nljndno proienl, poffijatl vse dopise naravnost na glavnego tajnika in nikogar dragega. Denar naj se pofflje edino potom Pofitnlh, Expreanlh. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potois privatnih čekov. Nakaznice naj M naslovi jajo: Blal Novak, Title Trust & Qua ran tee Co. in tako naslovljene pofilljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia.
V slnčajn, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega cajnlka, da se v prihodnje popravi
UNIČENJE
Spisal: L. OSBOURNE
t--—i
ZA "GLAS NARODA" J. T.
Prvo poglavje. MOJA TRGOVSKA IZOBRAZBA.
Po um jem mnenju ni bilo nohtnega boljšega in lepšega človeka kot je l>il moj (»."-.- ;i tu«li nobenega bolj nesrečnega. Hil je nc-f,rivt>ii v svojem poslu. \ svojih zabavah, v izberi svojega bivališča in žal mi je reči in pri/.nati — tudi svojem sinu. — Svoj življenski tek je prir-el kot zemljeinerec. postal nato lastnik /.enilj^č ter se vrgel zatem / veliko vnemo in spretnostjo na vsakovrstne špekulacije, ki .so nm prinesle -loves najbolj prehri>ane«ra človeka v državi Mu>ke-jron. —	f \	:
Ta liodd je res izvrstna glava so 'govorili ljudje, a jaz nisem bil njih prepričanj.
I tor i I je dnevni l»>j jrrabljenja denarja v. obrazom mučenika. Vstajal j'* zgodaj zjutraj, jedel nahitro, prihajal slabe volje in izmučen domov, si odrekel v »ako zabavo ter trosil zaklade sa možata je-vauja ii natančnosti \ špekulacijah /. aluminijem in pšenico.
•)ii/ pa >.'in se /alihog zanimal le za umetnost. Smatral sem z:* živl jenjski -ilj člove-ka. da se obogati svep s kolikor mogočimi stvarmi. ki prispevajo k zadoščenju čuta in lepote in v tej smeri bi se gotovo izpopolnil, kajti t<> mi je delalo vel.ko veselje in zabavo. Te Zihlnje točk ■ pa svojemu očetu nisem pojasnil. On pa je čital mojo duši ter izjavil, da je moje hrepenenje le izraz samolju'bja.
In kaj pa je, to je življenje? — sem ugovarjal jaz. — Ti sku šaš le zaslužiti denar ter ga odvzameš drugim ljudem. — Loudeu, J.oudon — je vzkliknil, mladina >«• smatra le za preveč pametno. — Naj obrača človek stvar kot jo hoče. človek mora delati na tem svetu ter postati ali pošten človek ali na tat. — Zatem je zopet globoko zavzdihnil, kar je bila že postala njegova navada.
.\!'*ne pa je od časa do časa navdala trma, d oči m je o>tal moj oče vedno enak. — -laz sem se boril za svojo lastno prostost, za svoje lastne zabave, on pa edinole za dobrobit svojega edinegra otrok», nmreč mene U-r ni n:kdar obupal nad menoj.
tebi tiči dobro zrno, moj sin — je večkrat govorii. — Nekega dne ho tudi pri tebi govorila kri in potem bo vse dobro. — »laz se uc bojim, da bi mi delal moj fant sramoto ter me le jezi. da večkrat blebeta take neumnosti. — Pri tem me je vedno nežno gla«Lil po ramenih ali po roki.
Ko sem dovršil srednje šole, so mi napolnili kovčeg ter me poslali v Muskegon v trgovsko šolo. — Inozemci kc bodo le težko odločili verovati v obstoj zavoda, ki ga bom popisal, a je vendar dejanski lak in v naši drža.v i so smatrali 5 a za vod za devenajsto stoletje civilizacijo zaslužno pridobitev. — Jaz se ne šalim. — To je moja najbolj globoka resno>t. Ko me je oče potisnil v železniški vagon, je brez dvoma mislil, da mi je s tem, ko nie je poslal na ono trgovsko šolo. odprl direktno pot predsedništvu Združenih držav.
— Louden — je rekel — sedaj ti nudim priliko, kot bi je ne mogel nuditi Julius Cezar svojemu sinu. Spoznal boš vrvenje sveta, p red n o bo stopila predte naloga sprijeti se žnjirn v resnem boju. — Izogibaj se prenagljenih špekulacij, bodi vedno gentlemen ter se o-meji na zdrave, solidne transakcije v železniških vrednostnih papirjih, na šepkulacije z žitom, ki so sicer zapeljive a precej nevarne, .laz bi se v tvoji starosti ne upal lotiti takih špekulacij. — Poskusiš lahko tudi z drugimi predmeti. — Smatraj ravno za svoj ponos, da bodo tvoje trgovske knjige vedno v redu ter nikdar ne meči skozi okno dobrega denarja, da rešiš slabega. — In sedaj, me poljubi v slovo. Xe pozabi, da si moje edino dete in da zasleduje tvoj oče tvoj življenski tek z ljubezni polno napetostjo.
Trgovska šola, kamor sem prišel, se je nahajala v krasnem prostornem poslopju, ki je stalo sredi gozda. — Zrak je bil dober, hrana izvrstna in šolnina temu primerno zelo visoka. Električne žice so nas vezale, da navedem visoko doneče besede ravnatelja z različnimi središči sveta. V čitalnici so ležali naokrog štcvihii trgovski listi, mi smo govorili jezik Wall Streeta v New Vorku, in dijaki, bilo nas je petdeset do sto napolodraslih dečkov — smo lvli v glavnem zapo-hljeni s tem. da se slepa rimo ined seboj za nominalne zneske ali da vsaj skušamo Moriti to. — Tekom jutra smo bili deležni dejanskega ]K>uka ter smo *e učili par jezikov, knjigovodstvo in take stvari, a večino časa smo žrtvovali svoji navidezni borbi.
Tam so nas praktično učili igrati v produktih in vrednostnih papirjih in v tein je ležalo bistvo naše izobrazbe.
Ker pa ni mogel noben učence imenovati niti snop žita niti en resnični pravi vrednostni list svojo lastnino, je bila vsaka resnična trgovina zaključena in učili so nas vsled tega to, v čemur leži po-gibelj pravega trgovskega življenja, in sicer z naporom vseh .sil in sijajnimi učinki kot na odru.
To so bili utisi, ki sem jih dobil v tem čudnem zavodu, ki pa ni-fco bili, da govorim resnico, preveč neprijetni. Ker sem bil bogat, so
bili popoldnevi in večeri moji, kajti knjigovodja je moral držati mo-f je knjige v redu ter opraviti moje po*le na borzi ji jaz sem se lahko " mimo posvetil slikanju pokrajin ter č i tan ju Balzacovih romanov. z
Vsled tega je morala biti moja skrb, da ostanem bogat. — Po- 1 slovi! no očetove besede >o me zadrževale in vsled tega sem se ome- i lil le na železniške vrednostne papirje, pri katerih je bila razlika v t dnevnem kurzu malenkostna.
Nekega dne pa se me je lotila skušnjava in spustil sem se v neko precej drzno špekulacijo. Izgubil sem in na večer je moje ime i blestelo na čelu našega lista v zavodu med imeni bamkerotnih.
Naslednjega dne sem prosil za mesto knjigovodje ter ga Tudi( dobil. — Jaz za svoj del nisem bil žalosten, kajti cela igra se mi je . zdela neumna, a zdelo se mi je težko, sporočiti to svojemu očetu ter se poslnžiti vsled tega drugega sredstva.
Pisal sem očetu, da se na tem zavodu ničesar ne nauči ter ga prosil, da naj me pusti domov, ker nisem sposoben za trgovino in naj me pusti v Pariz, da se posvetim umetniškim študijam. — Odgovoril mi je nakratko, da se bližajo počitnice in da se bova ustmeuo do-' govorila o zadevi.	j
Ko sem dospel v naše mesto, me je oče počakal na kolodvoru ter je bil ves presenečen radi moje slabe zunanjosti. — Nobene dni-' ge misli ni imel kot tolažiti me. ter mi prigovarjati pogum, ki sem j •rii po njegovem mnenju izgubil. — Prosil me je, da naj se preveč ne žalostim, a ko sem mu zagotovil, da sploh nimam nobenega poklica za trgovca, je postal zelo žalosten.
—	Tega ne smeš reči, Louden, kajti jaz ne bom nikdar vrjel. da je moj sin strahopetec — je odvrnil.
—	Jaz pa ne ljubim trgovskega poklica, ker me ne zanima, do-j čim ves gorim za umetnost. — Vein, da bi v umetnosti, kaj boljšega'-dosegel.	j
Zatem sem mu pojasnil, da Klavni slikarji zaslužijo velikanske svote, da naprimer samo ena slika stane več tisoč dolarjev.
Toda oČe je imel odgovor ta'koj pripravljen.
—	A!i misliš? — je rekel. — da človek, ki zna naslikati sliko za tisoč dolarjev, nima toliko v glavi, da bi zaslužil s transakcijami de-i settisočakovf — Vrjemi mi. Louden, da ti želim vse najboljše. — Še nekpj Ii bom povedal. V prihodnjem semestru boš začel zopet z de-1 sel tisoč dolarji. Izkaži se moža in. podvoji to svoto.
Jaz sem povesil pogled.
—	Nikar ne bodi žalosten in poslušaj, — ( 'e bi pa še .po drugem semestru ne imel nobenega veselja do trgovine in Če te bo umetnost še vedno zanimala, pa pojdi v Pariz in se posveti onemu, za kar ti gori srce. — Jaz te ne silim k nobeni stvari. Ker sem ti kot oče naj-bližnji, je torej moja dolžnost, da ti pustim prosto pot.
Jaz sem bil vesel, kljub temu sem pa imel tudi svoje pomisleke.
—	O čem premišljuješ? — me je vprašal.
—	Veš oče, na provizorični borzi, ki jo imamo v šoli, igrajo skoraj vsi učenci. Samo stvar je laka, da se skoraj vsi posvetujejo s svojim očetom, predno postavijo na kocko kako večjo svoto. — Očetje ponavadi dobro svetujejo in vsled tega ti fantje skoraj nikdar ne izgube.
(Dalje prihodnjič.)
Rad bi izvedeti za svojega prija-|
telja ANTONA OBED. Pred!
eaiim letom s>e ie nahajal v dr-!
. i
žavi Illinois. Prosim cenjene ro-, jake če kdrt ve. kje s«1 zdaj nahaja. da mi naznani, ali naj se pa saie oglasi. — Joseph lilo-vath. Box T. lilair. \V. Va. < 14-17—fi >
FOOD Z
m
VAK ^^
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. in okolici naznanajmo, da jil bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Mr. Janko Pltflco,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti Že večkrat prepotoval države, ▼ katerih w naii rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upali je, da mr bodo rojaki ▼ vseh osirik pozbagoli portbno K kes ima po
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tuaniiit srcem naznanjam so-| rodili kom. prijateljem in znam-' | eem žalostno vest. da je moja že-1 na oz. mati
ROZALIJA KOCJAN, roj. Šeledin, prevtklena s sv. zakramenti po liolsfi bolezni v Gospodu zaspala dne *21. maja v starosti 44 let. Po kopali smo jo dne 2f>. maja na Ua-j toliškem pokopališču v Xanainio.'
K C\ . .	I
Rojena je bila v Ret ju pri I r-. 1 »ovijali na Sp. Štajerskem. V Ca-nadi je bila blizu 15 let.
Hvala vsem za krasne vence, ki ste jih položili na krsto, tebi, ne-pozabljena soproga, bodi lahka tuja zemlja.
v	Žalujoča ostala:
John Kocjan, soprog.
Gsnovefa onnožena Šribar, hči.
Cedar, Nanaimo, 1». C.. Canada.
(14-15—6)
NAZNANILO.
Conemangh, Pa.
Ravnateljem in članom SLOV.j ZADRUŽNE PRODAJALNE na 1 znanjam, da se vrši skupna seja I dne 18. junija ob 7. uri zvečer, to-jrej v torek in ne v sredo, v dvorani sv. Alojzija v Conemaugli. Zato prosim, da se vdeležite vsi, da bemo imenovali nove ravnatelje. oziroma nov odbor. Pri tej seji se bo sklepalo radi več drugih važnih stvari, ki bodo v korist vsakega posameznega člana. Za obilno vdeležbo se priporočam.
Vid Rovanšek. predsednik SI. Zadr. Prodajalne v Conemangh, Pa.
Mnogo ljudi je bolnih. pravilno zdravljeni, f
Dr. S. P. MANSHIP
pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva.
■e vwhrww^*- ^^^^^^^^^^^^^^^^^	za nlravijog«
SPOZNAMO, fl^lfflcSsl illl^rCjUj »hikit DA BOLEZEN	Ig^^^Bt
Govorimo vaš QQAr fin A11II QUI D Nasproti Kaufman jezik rnUla Ulta mAllOllir Baers trgovine naaledslk prof. dr. SLOAN-A
m SIXTH AVENUE, Specialist	PITTSBURGH, PA.
UR®: diMTno od f. So S. BvsSsr; ▼ asdsUo od IZt So L psfsL	___
[	BELO DOBI
50 mož pi-i South Share Cedar Co. za beliti hamlock. Plača 40c- od klat'tre, orodje zastonj, stan !H>t na dan. Za pojasnila se obrnite 'na naslov:
Frank Debeljak. <14-15—6> DoFarville. Mich, t—____
NAZNANILO.
, Podporno društvo TRI C LAV' št. 112 SDPZ. v Detroitu, .Mich., .je sklenilo na zadnji mesečni seji [dne 2. junija, da se vrši seja vsako prvo nedeljo v mesecu pred-1 poldne točno ob 0. uri v navadnih prostorih. Torej se prosi članstvo, .da se vsak vdeležuje sej.
Na tej seji je bilo tudi sklenjeno. da plača vsak član v mesecu | juliju 2-5^ v d niš t v on o blagajno. • Bratski pozdrav na vse člane in članice Joseph Fuerbas, tajnilč. 198 Orleans St., Davison Rd., 1 Detroit. Mich '
VABILO ' na
ICE CREAM AND STRAW. BERRY FESTIVAL
AND
PARCEL POST SALE,
katero priredi Društvo Krščanskih Mater v soboto 15. junija
pri Alexander Public School Grounds. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta. Vabimo vse. male in velike. Za vso postrežbo bo skrbel odbor.
Mary Reve, Box 218.	Canonsburg. Pa.
RAD BI NAŠEL
primerno delo v gozdu ali v maj-ni. Jaz sem dober kovač, ki znam delati vozove, kovati konje in vsa druga kovaška dela. Naslov je: I	Henry Hren,
"10324 E. Way Ave.. Cleveland. O.
j Dr. L0RENZ££| 644 Penn {
♦	EDINI SLOVENSKO Hi P/	f A GOVOREČI ZDRAVNIK 2LV6DU6 I
l MOŠKIH BOLEZNI K^T Pittsburgh, Pa. I
*	Moja stroka je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jas	9 S	earn že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih ln	i J	ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spo-	Z 1	znati vašo bolezen, 6a vas ozdravim in vrnem moč in zdravje.	\ T	Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških	S
•	bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa	i X	Je. da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Mm-	X k	preje.	A f	Jaz ozdravim zastrupljeno kri, maznlje in lise po telesu, bo-	# t	lezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne	V
♦	bolezni, oslabelost, bolezni ▼ mehurju, ledicah, jetrah in Želodcu,	T A	rmenico, revmatlzem, katar, zlato Silo, navdubo ltd.	A x	w Uradne ure so: V ponedeljkih, sredah In petkfh o.I 0. ure	2 f	zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 0. ure	f t	zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne — Po	t A	poeti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite Ime in naslov:	v
( Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. i
f	Nekateri drugI sdravnlkl rabijo tolmače, da vas razumejo. 1
J Jaz znam hrvatsko 6e la starega kraja, zato vas lažje zdravim. f
Vojni Atlas.
Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno raz-! vidne raznovrstne mape v velikosti 20x27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Zaveznih držav.
Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa ( mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane.
Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide.
1 CENIK KNJIG	i
ife	kater« ima v zalogi
f SLOVENIC PUBLISHING COMPANY |
f I 82 Cortlandt St, New York, N. Y.	1
POUČNE KNJIGE:	RAZGLEDNICE
Ahnov nemSko-angl. tolmač vezan —.50 NewyorSke, božične, velikonočne
Domufi zdravnik mali —.-5 in novoletne komad po	—,03
Hitri računar (nemdko-angl.) ducat	—.21 | vezan —.50 Album mesta New York s kras-
Poljedeljstvo —.30 niml sliluimi	—.25 Sadjereja v pogovorih —.25
Slov. angl. In angl. slov. slovar $1.50	ZEMLJEVIDI:
Veliki slov. ang. tolmač	$2.50 Avstro-Italijanska vojna mapa *—.25
Avstro-ogrski. veliki vezan	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE Celi svet mail	—.10
KNJIGE: Celi svet veliki	—!25
Hipnotizem —.35 Evrope vezan	—.50
Doli z orožjem —.52 Vojna stenska mapa	$.1.00
Dve šaloigri: "Čarlljeva Zenltev" Vojni atlas	—.25
in "Trije ženini" —.25 Vojni atlas nov	—.HO
Mesija 2 zvezka	—.60 Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo..
Pod Robom SL Vrr-ernlce —.30 Cal. itd. po	—.25
Postrežba bolnikom —.50 Združenih drŽav mali	—.10
Trtna uS in trtoreja . •—-50 Združenih držjiv veliki	—.25
Trojka	—.50 Združenih držav stenska mapa,
Vojna na Balkanu 13 zvez. $1-50 na <lnlJ?j strani pa f.pli svet	$;> oo
Egodovina c. kr. pešpolka fit. 17	T1 , ...
s slikami	^-50 Poleg tu navedenih knjig imamo
Življenje na avstrijskem dvoru r>a ^ neka^ raznovrstnih istisov	po en aU smrt cesarjeviča Rudolfa —.71 ali dva zvezsa.
Opomba: Naročilom Je priložili denarno vrednost, bol i si v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenab Že vračunana.
BAVHOKAB JE IZ&EL
NOV VOJNI ATUS t bamh,
*
ki Tsebaje jako natančno in obsežno risano italijansko in zapadno fronto;
CENA 30 CENTOV. X Vtlikost 20*27 inčer.	^_
Slovenic Pablishing Company
62 COBTLANDT ST^ . NEW Y0BK.
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec. 46 let star. bi se rnd se-manil s Slovenko v starosti :;0— i5 let, katera se liočc omožiti z nožean pridnim in mirnega ziiaT-a-ia. Poštena žena. no denar, je /a-itevano.
•l»>lin Krivitz. f»17 Indiana Avenue, (12-14—(J1*	Slichoyjran, "Wis.
Kje je JOHN ROT? Doma je iz Brezovice pri Borovnici. Kranjsko. Star je Gf! let. Pred lf> meseci je bil v Wauke-g-ami, 111. Prosim cenjene rojake* ce kdo ve za njegov naslov, tla mi ua sporoči, ali pa naj se *ain oglasi. Poštne stroške povrnem, kdor mi a j sporoči o njem. .Miši itn. da se nahaja v Jolietu, III. Moj naslov: Frank Kucler, 1009 Sheridan Road, North Chicago. 111.	(12-14—6)
Rati hi izvedel za na.slov svojih-« treh bratov JOSIPA, ANDRK-JA in MI11KTA KERNEL. Vsi so doma i/. Studene Gore, Primorsko Morda se kateri izmed njih nahaja v ruskem ali iia-ljanskem ujetništvu. Prosim, če kdo kaj ve, da mi naznani, po-, sehno pa prosim ujetnike, da mi kaj o njih j^oročago. — Frank P. O. Hox 27. (Jarrison, Pa. (n 7—n)
NAZNANILO.
V Little Falls, N. Y., in okolico.
Tem potoni se nn/iianja vsem Slovencem v Little Falls, N Y., in .sosedtijih mcMtih St. JohnsviiJe in .Middleville. da se vrši v soibotn 15. junija VESELICA IN PARADA v korist Amer. Rdečega Križa. Dolžnost \sakega zavednega rojaka in rojakinje je, da se vdoleži omenjane prireditve, ker s tem pokažemo našo lojalnost napram Združenim državan^.
Parada se prične ob uri pop. od dvorane sv. Jožefa, kjer se bo pozneje vršila veselica. Igrala bo Slovenska Narodna Godba. 7a\ dobro zabuvo in prigrizek bo preskrbljeno.	Odbor. (]fM4_G)
Rad bi izvedel za naslov svojega svaka JOHNA ŠAIN. podoma-če Novčkov, Doma je iz Jurši«" na Notranjskeau. Prosim cenjene rojake, če kdo %kje se nahaja. da mi nalztiani, če pa sam to bere, naj se mi pa javi, ker imam nekaj važnega ž njim govoriti. — Albin Zadel, Box ."»88. Thomas, W. Va. (13-15—6)
Dr. Koler ,
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Pena Ave.. ftttAgrgk Pa
^»m	Dr. Kotar f« uf
aBflhV*^	Btar«|tl iloTtukl
fSSSSr \	BdraTulk. IPMU>
WmatBg	Ust ▼ Plitabiifki
aBCTPI ^ ki tm* U-UtB« A prmkso v Mrtrli* aja TMk a«MU
^ML^JS^ krvi »tov! ' HTitla IH, ki aa Ja lrnul lr. »r«f BrUah. C« latato aoaoU« ali mmhmt Ut pm tel mu. v Bri«, lfptdaij« U» v kosteh, »riaite la Ia*taW wmm bom kri. N* tekajte kar te b* laaaa aa aalaaa.
▼aa Kolka koteaal a«ravim pm akm Cul aatodl. Kakor hitro ovaalte, M vaaa pranakal« adrarja, ma Cakaita taarva« priaite ta }aa vate I* haa aopat porran.
KyAroaaia an va«a* Ula aMravUa r ■• arah la rtaar fcraa oyaraalla.
Bolaaal aakorja. ki »owoOJa ha ia«aa v krila ta hrfcta ta viaalk ta«) prt paJWaafa va«a. aatevlte a sate
TMtH
ftavmatlsam > trpanja, NMIm, r I tekllna, arbaitaa, ikrofla In aruat kaftna halaanl, ki aaateaafo vrta« aa-Hata krrt oa«ravlte v kratkaa laa> la al potrebno late«.
Ura«aa ara: vaaktea a« I. ara tfm traj «a I. rrater; v paftklh a« I. p}a traj «o I. popoMaa; ah aa«a||afc a« • OatraJ «• I. popoMaa.
■ potto aa «atete. — matte SaaMM — Na poaaMte Uaa la Martlkal | MrtTla aaaaa aalk« aaaha.
IzSla le koJIHea'
DVE ŠALO IGRI. r
Knjižica vsebuje dve Igri i >
-Carlijeva ženite v
In
"TRIJE ŽENINI" ter stane samo 25c.
Oni, ki nameravajo prirejati Igre, naj jo bltro naroče, ker lana je V nmpnJfn>Tn gtevllu.
V zalogi imamo zopet vsak«-vrstne knjige, toda od vsake to po en ali dva Ixtlaa in niso v' cenika označene.
Naročilom priložite denar in I pofijlte na:
Ii Slrniie Publishing Coapiiy i
MitZ Cortlandt 8L, New York. N. T >
S	#