Stav. M. V Trstu, v fetrtak* 29. 1917 Letnik XIII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. L na J str. — V* dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma «• M sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Ustnik konsorcl) lista „Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge a ctrejc iim poroStvom v Trstu, ulica St. Frančišk* Asiškega It. 2tt Teitfon uredništva in oprave štev. 11-57. N a roč m I n a znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . -..................m I3L— za tri mesece . . . . ..... »••»•• m za nedeljsko Izdajo n ccto leto «■•••• ^ 5.20 za poi leta ...................m 110 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina ki reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno !e upravi .fcdinosti" — Piača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilničnl račun 3t. 84!.tt52 Pregled najnovejših dogodkov. Ruska bojišča. — Znaten uspeh naših čet pri Stanislavu in v dolini Uza. Ruski napad rta. greben Magyarosa odbit. Sicer na dolgi fronti južno vreme. zepadno bojišče. — V splošnem miren dan. Pri Ripontu zavzetih par francoskih Jarkov. Turška bojišča. — Ob Tigrisu pognali Turki Angleže nazaj. Na ostalih bojiščih nobenih važnih doge* J kov. Razno. — Dva angleška rušiica zadela na mino ki se potopila._ Avstrijsko uradno porotno. DUNAJ, 28. (Kw.) Uradno Se razglaša: 23. marca 1917. Vzhodno bojišče. — Mackense-uova armada: Nobenih posebnih dogodkov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Južno doline Uza smo zavzeli v širini 3 km neko rusko višinsko postojanko in }o obdržali proti trem močnim protinapadom. Plen znaša 150 ujetnikov In 3 strojnice In minovke. Postojanko na Magyarosu je sovražnik včeraj popoldne zopet zaman napadal. V Gozdnatih Karpatih uspešne akcije v predozemtfu. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri Stanislavu so vdrle napadne čete v sovražno glavno postojanko. Rusi so pobegnili. — Sicer ob južnem vremenu majhno delovanje. Italijansko boj i e. — Število pri Biljah ujetih Italijanov se je zvišalo na 15 oficirjev in 500 mož. V tem ozemlju je topovski ogenj In bol z minovk ami zelo živahen. Jugovzhodno bojliče. — Na albanski fronti močen topovski boj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. ftttriko orodno porotno. BEROLIN, 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 28. marca 1917. Zapadno bojišče. — Pri večini armad je bilo tekom dneva mirno. Na ozemlju na obeh straneh Som me in Oise je prišlo le do manjših bojnih dejanj. Kako uspešno so izvršile tamkaj naše čete svojo nalogo, je razvidno iz tega. da je bilo na bojišču med Lagmcourtom m Mor-chiesom dne 26. t. m. naštetih okoli tisoč mrtvih Angležev. Včeraj so Imeli Francozi na zapadnem bregu Oise pri La Fere vsled ponesrečenega sunka krvave izgube. V kampanji smo južno Riponta za-vzefi par jarkov. Tamkaj in pri akcijah južno St. Soupleta in pri Tahure je bilo ujetih 300 Francozov in uplenjenih več strojnic in minovk. Severno Reimsa in v Argonlh so Hi sovražni iz vidni oddelki, ki so prodrli v našo postojanko, s protinapadom zopet pregnani. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Med morjem in Karpati pomladansko vreme, ki izključuje \ečja bojna dejanja. Plen iz bojev ob Sča-ri se je z\išal na 20 minovk in II strojnic. — Fronta nadvojvode Jožefa: Prt sunku na severovzhodnem pobočju Cimana v tiozdnih Karpatih so napadne čete prodrle v rusko postojanko, razstrelile več nastanišč in se vrnile s plenom In par ujetniki. Na Magyarosu se je ruski napad Ljalovii. Južno doline Uza so zavzele naše tete neki močno utrjeni višinski greben in ga obdržale proti večkratnim protinapadom; 150 ujetnikov, par strojnic in minovk je ostalo v naših rokah. Pri iVLa-kensenovi armadi in na macedonskl .on t i boji v predozemlju in mestoma oživljajoče se bojno delovanje. Pr\t generalni "kvartirmoister; lA. Ludendorff. Turško orodno porodno. CARIGRAD. 27. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: V Perziji se položaj ni i z prem eni t. — Fronta ob Tigrisu: Vsled že včeraj v uradnem poročilu javljenega protinapada. k» so ga izvršile naše na levem bregu Tigrisa operirajoče čete, ie hila ena sovražna bojna skupina prisiljena. da se je umaknila ob težkih izgubah. P OO L ISTEK. ffNs sodite,...! * Roman. fti Nekaj m .mi jo je »Jržal v svojih rokah ni je ic s težavo prenašal težo njenega telesa. Napad pa je kmalu minil, toda sama ni mogla hoditi. Objeti jo je moral z roko in jo voditi. Poklicala je komornico. — Hitro, gospa Lehirerjeva, šampanjca! Komornica jo je položila na divan in ji dala nekaj požirkov šampanjca. Skrbela je zanjo nežno kot mati. Skromna in tako izobražena žena je prvič opustila svoje stališče služabnice____in ponosna Sonja je pustila tako, da, pod njeno nežno, z ma- Tekom tek operacij smo ujeli 180 mož tretje divizije (Lahore) .In uplenili 6 mitraljez, 3 strojnice in veliko množino ročnih granat in pehotne municije. — Si-najska fronta: Dognalo se je, da namerava sovražnik izvršiti naipad. — Dne 26. ob popoldne smo v Ornem morju, 40 km od Terkosa, zapazili 6 sovražnih ladij, namreč tri rušilce torpedovk. dve Icdfi za letala in eno malo križarko, kakor tudi 3 povodna letala. Eno teh letal je vrglo brez uspeha 3 bombe na ozemlje zapadno Terkoškega jezera. Naša bojna letala so se takoj dvignila in pričela metati bombe na sovražne letalske ladje. Učinek je bil opazovan z raznih točk. V nato se vršečem boju v zraku so naši zmagali In prisilili nasprotnike s strojnicami. da so se oddaljili od lastnih ladij in se spustili navpično na morje. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana; ooprei so še prisilile sovražni obrambni ogenj k molku. — Na ostalih frontah nič važnega. Položaj na bojiščih. BEROLIN, 27. (Kor.) VVolffov urad poroča: V ozemlju, ki so je izpraznili Nemci, Angleži in Francozi napredujejo le jako počasi Čete, ki ne morejo nikjer do-biti zatočišč, se poležejo zvečer kljub mokroti in mrazu izmučene po močvirnatih tleh. Po izpovedbah ujetnikov je razpoloženje ljudi, ki komaj pričakujejo, da pridejo enkrat iz večnega blata, dbupno. Pri tem postaja nemški odpor vedno močnejši. Potem ko so nemške čete pri Lagnieourtu in Rorselu prizadejale sovražniku znatne izgube in ga pregnale iz obeh vasi, so se po prihodu močnejših sovražnih sil, ki so izvršile po topovski pripravi in s pomočjo oklopnih avtomobilov napad, umaknile. Južno Samme je pobožaj neizprerrrenjen, ker se Francozi od zadnjega nemškega protisunka pri Leran-courtu dne 27. t. m. niso upali več naprej. Število tu napravljenih ujetnikov znaša 120. — Na vzhodni fronti vlada južno vreme. Razgled je boljši in vsled številnih sunkov Rusov bo$no delovanje živahnejše. Napadi na na&o dne 8. t. m. osvojeno postojanko na Magyarosu, kjer .so hneli trije ruski bataljoni kljub štinurni topovski pripravi silne izgube, so se izjalovili istotako kakor napad pri BTzeza-nih m sunka severno ceste Zločov—Tar-nopol m zapadno Lučka. Nasprotno pa se je posrečil nemški sunek ob Ščari, ki je prinesel znaten plen na ujetnikih, strojnicah in mino v k ah. BEROLIN, 26. (Kor.) VVolffov urad poroča: V Sredozemskem moriu so naši podvodniki potopih: 10 pamikov skupno 31.000 ton, med njrmi angleški parnik »Euterpe« (3540 ton), ki }e bil izstreljen \z skupine 12 ladij, dalje neznan, do 8000 ton velik parnik, spremljan po rušMcu, ki je imel najbrže na krovu olje ali žito, nizozemski parnik »Ared* (3783 ton) s 4800 ton bencina iz Sueza na potu v Francijo, potem neki parnik 6000 ton, ki je bi! na potu v Napolj, otovorjeni angleški parnik »Eptalow.es« (4131 ton), en oborožen angleški parnik s 5000 ton tovora na potu iz Bombaja v Marseille. Nač. adm. štaba mornarice. LONDON, 28. (Kor.) Admiraliteta naznanja: En angleški rušilec torpedovk je zadel pred"kratkim v Kanalu na mino in se potopil. 4 oficirji in 17 mož je bilo rešenih. Neki drug rušilec je trčil z nekim parnškom in se potopil. En mož je izgubil življenje, sicer nobenih izgub. Angleška hospitalska ladja »Asturias«, ki je bila razsvetljena in opremljena z vsemi posebnimi znaki Rdečega križa, je bila v noči od 20. na 21. t. m. torpedirana brez svarila. Izgube so sledeče: izmed mornariškega osobja 11 mrtvili, 3 pogrešani, 17 ranjenih; izmed moštva 10 mrtvih, 9 pogrešanih, 22 ranjenih. Dogodki v Rusiji. Poslanka velikih knezov provizorični vladi. PETROORAD, 27. (Kor.) Veliki knezi Nikolaj Nikolajevič, Nikolaj iMihajlovič. Aleksej JVVihajlovič, Boris Vladimirovič, Sergij Mihajlovič, Demetrij Konstantino- terinsko ljubeznijo jo božajočo roko je končno, mogla zajokati. Krčevito je zajokala, potem pa ihtela in ihtela, da ji je končno za to zmanjkalo moči. Proti večeru se je Lesinskega iznova polastil neinir. — Ne zaupan ji, ne zaupam ji, — je mrmral sam za^e. odšel v pritličje ter odredil to in ona Potem pa je iznova vprašal gospo Lehncrjevo, kako se počuti Sonja. — Ali se je grofica pomirila? — Da, nekoliko. Preobleči sem jo morala. — Da sprejme Visokost? — Ne morem reči prav ničesar, stvar mi ni jasna, kajti gospa grolica je izbrala čisto temno obleko, ki je nisem videla še n iksJiar. — Tako____tako____kaj dela sedaj? — Počiva. Rekla ml ie, naj odidem v vic, Jurij Mihajlovič, princa Gabrijel in Igor Konstantinovič in vojvoda Aleksander oldenburški sa poslali provizorični vladi brzojavko, v kateri se popolnoma pridružujejo naziranju, lpi je bilo pojasnjeno v abdikacijski Li>tini po velikem knezu Mihajlu Aleksandrovi u. Istočasno izrekajo trdni sklep, da hočejo z vsemi močmi podpirati provizorkmo vlado. Glei3e apa.-nažnih posestev velikih knezov in prinčev pa izražajo mnenje, da so postala v soglasju z gori omenjeno listino sedaj državna lastnina. Razna višja imenovanja v Rusiji. KOPENHAGEN,. 27. (Kor.)'Glasom pe-trograjskih listov je bil knez Lvov, ki ga ni zamenjati z ministrskim predsednikom, imenovan za generalnega p rok u rat g rja svetega sinoda in knez Bohtomski za pe-irograjskega metropolita. Zasebna bizo-javka lista »Sozžaidemokraten« poroča iz Petrograda, da ie imenovanje generala Aleksejeva za - vrhovnega poveljnika sedaj -končno sklenjera stvar. Anarhija v Dorpatu? LONDON, 28. (Kor.) »Times« poročajo iz Rige: Vesti iz Dorpata so malo zadovoljive. TarnikajŠnji revolucionarji so ustanovili lastno milico in lastno provizo-rično vlado, ki se jte briga za predpise provizorične vlaiie. v Petrogradu. Vsled tega je nastalo stanje anarhije, ki je do-vedk* do prelivanja krvi in uničevanja lastnine. ffe potrebo, ampak atentat prst! narodom !n Interesu me! n. Dne 22. t. m. je Tmd izvrševalni odbor nemških meščanskih strank na Dunaju posvetovanje, ki je dozorilo soglasen sklep, da se pozove vlada, naj skliče parlament čim prej, ne da bi ta sklep vseboval zahteve glede udejstvovanja znanih »predpogojev«. Po zdravem razumu In vsaki logiki bi bilo torej sklepati, da so se gospodje nekoliko ustrašili, morda zato, ker so došli do zavesti, kake posledice bi mogle nastati za parlamentarično institucijo samo, bi strur.a po^ic, ki so jo- oni preveč napeli, in vsled tega posledice tudi za njih same! Će ne od drugje, pa iz njtfiove lastne javnosti, ker so izjr>dkopali podlage največji državljanski svoboščini konstitucijonelne držaje: ker so porušili parlamentarno tribuno* mesto, .kjer edino morejo državljani neovirani braniti svoje pravice, predlagati svoje tožbe, varovati iJtragcsceno pravo do sodoločania in vplivanja na smeri in načine državne uprave, ter do kontrole nad državnimi organi, ki so po-tom parlamenta za svoja dejanja odgovorni njim — državljanom. To je politično pravo državljana — tako dragoceno in tako pomembno za državljane, da je — ako so ti zavrim in svesti si svojih pravic — morejo braniti m da se njihova jeza mora obrniti proti njim, ki so mu to pravo porušili. Nemškonacijonalni gospodje so se morda satni prestrašili pred posledicami, k! so jim ravno oni sami s svojo preti-ranostjo ustvarjali možnost. Ni pa pri tem izključena neka druga možnost. — Nemški gospodje so morda dobili migljaj, da so nastale bojazni kje drugje, na 'drugih mestih, ki so močneja, nego pa Nationalverband in z njegovimi priveski in njegovimi zahrbtni-ki. In da so se na onih mestih premislili in bi vendar ne hoteli zaplesati kola, ki bi mu muziko dirigiral kak Wolf. Nu, bilo kakor bilo: dejstvo je, da so nemški nacijonaici na svojem rečenem posvetovanju prilili precej vode v kipe-čo kupo svojih »belangov«. Melodija je manje hrupeča. Drugo vprašanje pa je: ali k Izpremenjen duh koutpozici}e? To ie vprašanje, na katero si morama dati iiitro Ugovor, ker se mora po njem uravnati bodoče postopanje zastopstev avstrijskih slovanskih plemen! V svojem zar'^jem sklepu ne zahtevajo gospodje več uvedbe državnega jezika že pred sklicanjem državnega zbora. Bog ire daj pa, da se bi mi dali zavesti v mnenje, da se nemški nacifonalci odpo- svojo >obo, da mi pozvoni, ko me bo potrebovala. Odšel je; toda ko je cul, da je komornica zaprla vrata, se je potihoma vrnil v grofičino predsobo, postavil veliko, visoko špansko steno v kot, zanesel tja su#in mizico in se vsedel tamkaj. Nemoteno je tu mogel razmišljati, kajti vsenaokoli je vladala mrtvaška tišina. — Čas je mineval, kmalu je moralo biti že devet. Tedaj ie začel napeto poslušati. Začul je šum. SlelJieč nekemu notranjemu opominu je zaklenil izhodna vrata, vtaknil ključ v žep ki zopet stopil za špansko steno. Tedaj je pri&la grofica, popolnoma oblečena za odhod. Hitro, skoraj neslišno je šla skozi sobo in je poizkusila odpreti vrata- Vrata se niso odprla. Grofica se je pripognila. iskala ključ, tipala po zapahu ____ zastonj, vrata se niso odprla. vedujejo tej zahtevi! Ne — ne odpove-ii.uje)o se, ta zahteva ostaja in ostane. — To naše uverjenje sloni na dejstvu, da je ta njihova zahteva stara, da niso nikdar odnehali od nje in da so se po vsakem neuspelem poizkusu zopet in zopet vraćali žnjo. Ves historijat nemških prizadevanj za uvedbo nemškega državnega jezika — bilo pa že v tej ali oni obliki, pod to ali ono krinko — nam je v pouk in nam mora biti« v svarilo pred vsakimi pričakovanji. Nemški Oržavni ježile je bil nemškemu radikalizmu bojno geslo ob vsakih volitvah, stalno na dnevnih redih nemški!! zborovanj, kardinalna točka vseh njihovih enuncijacij, sklepov in resolucij, stalno na repertoarju nemških demagogov. Porečete morda, da z raznimi demagogi a la \Volf, ki hruje v glavnem radi lova na mandate in iz razlogov konkurenčnega boja proti' drugim nemškim strujam, ni smeti identificirati umerjenih in resnih nemških politikov. Ne varajmo se! Glede zahteve po uvedbi nemškega državnega jezika so vsi — z malimi častnimi izjemami — Wolfi! In vrhu tega imajo mogočnih, somišljenikov tudi v sferah, ki ne posegajo direktno in vidno v politično vrvenje, ali pa so celo po naravi svojega položenja direktno izključeni iz političnega območja. Dogodki iz naših zakonodajnih zastopov govore kot klasične priče: direktni poizkusi za uresničenje te nemške zahteve. Dne 10. maja 18S0. je poslanec Wurm-brand stavi! v parlamentu pre^dog za u zakon j en je nemškega držajvnega jezika. Analogen predlog poslanec Schar-schmid dne 8. februarja 1886. Vzporedno akcijo za isti cili ima lex Kolisko v deželnem zboru Nfžje-Avstrilskem. Kar nameruje ta lex v imenovani deželi — narodno in politično nuirficiranje stotisočev Cehov na Nižje - Avstrijskem, za tem sta šla tudi predloga Wurmbran»i in Scharschmid in zatem gre vsa neprestana nemška propaganda in agitacija z vsemi sredstvi političnega boja. Kolisko le vzpel v toliko, da je njegova !ex sainkcijonirana, v kolikor določuje nemški uradni jezik za nižje avstrijske av-V-!.sfi. 7a deželni zbor in za učiteljišča. Predloga W urmbrand -n ScharschmJ- pa sta imela negativen uspeh!! Ali taki neuspehi niso sklonili nemškega nacionalizma, da bi odnehal od zahteve ix) uvedbi nemškega državnega jezika. Ta zahteva je vedno ostajala na programu avstriKko-nemške politike: agitacija zanjo se je neprestano nadaljevala, dokler se ni sedaj — prosimo, zapomnite si. ker ie to preznačilno: ravno v sedanjih Časih — no svoji intenzivnosti in zagrizenosti v zahtevanju povzpela na svoj višek. Kot zanimivo reminiscenco« naj zabeležimo tu. da je na razpravi; o Schar-schmS-ovem predlogu dne 13. oktobra 7886. tedauji ministrski predsednik grof Taaffe rekel doslovno: »Die deutsche Spraehe inuss eine besondere Stcllungha-ben, weil sle eine Weltsprache, \veil sie die Vefkehrssprache fst: aber man solite ihrmšcht eine kiinstliche Stellung geben, die sic niclit benotigt, weil sie kriiftig genug u i-d in der ganzen \VeIt verbreitet ist.« Na slovenski preveliieno: >ATem,ši jezik mjru imeti j^-selmo stališče, ker je svetovni jezik, ker je občevalni in posredovalni jez-ik; aH nikar naj se mu ne daje umetnega položaja, »vi ga ne potrebuje, ker je dovolj iak In razširjen po vsem svetu!* . Torej ie že Taaffe v letu 1886. naglasa! razlog, — nepotrebo — ki smo ga mi včeraj podčrtali, kot že v poini meri zadosten že v slučaju, da to zahtevo preso-jamo le s stališča pametne državne uprave nemškega kroja. Ali to je le negativen razlog, d očim imajo slovanski narodi države >e vse drugačnih pozitivnih razlogov za svojo borbo proti uvU'iu nemškega državnega jezika!! Z mislijo na te razloge zaključujemo: kakor ta zahteva ne preneha od nemške strani — Wolf ie po slovenski volk, a volk menja dlako, naravi pa ne! — tako moramo imeti mi neprestano pred očmi svoje razloge, nam izhajajo iz stoterih narodnih imeie-sov politične socijalne in kultur dne naravi ter zahtevaj o da smo nepopustljivi v odklanjanju uzakonienia nemškega državnega jezika!!___ ¥llosčnsR2ts strankarski žlvljsnjs. Graška »Tagespost« je pod tem naslovom objavila pet dopisov iz Ljubljane, v katerih. se je bavila s sporom v Slovenski ljubki stranki Ln predvsem s poslovanjem deželnega glavarja dr. Ivana Sustersica. Na zadnji dopis, ki smo ga v prevodu objavili tudi mi (št. 84, v nedeljo, 25. t. m.), objavlja sedaj »Tagespost« v torkovi večerni številki uradni popravek kranjskega deželnega odbora pod katerim je za deželnega glavarja pctfpisan deželni odbornik dr. Evgen Lampe. To je prvi popravek na te dopise in se glasi: Ni res, bro znana vsem pri-stoin-im činiteljem. Ni res, da se je deželno gledališče prepustih nekemu konzorciju za kinematografske predstave; res je pa, da se je deželno gledališče v ta namen prepustita 3>SIovenski krščairsko-socijalni zvezh v Ljubljani. Ni res, da se deželnemu odboru, dasi-ravno plačuje dežela nadzorov alti o osobje in vzdržavanje gledališkega poslopja, doslej ?e ni predložil nikakršen obračun; res ie pa, da so se ponovno predložiH obračuni in tudi izročili znoki tet da deželi iz omenjenega razmerja ni narastla nikakršna finančna obremenitev. Ni res, da se v kranjski der.eJni službi ne varujejo pravice v vojno službo odšlih nameščencev: res je pa, da se te pravice varujejo v polni meri in da ni bil noben deželni nameščenec oškodovan v svojem napredovanju. Z deželnimi uslužbenci, poklicanimi v vojaško službo, se glede varovanja njihovih pragma tiskih pravic in napredovanja v višje plačne stopnje in čin ovne razrede ravna ist<*tako kot z ne-mobiliziranimi deželnimi uslužbenci, in so tudi v resnici enako napredovali po turnusu. — Ljubljana, 25. marca 1917. Rasno politaine vesti« Amerika pred vojno. »Frankfurter Zei-tung. poroča: Reuter javlja iz Nev Vorka: Senator Root je v četrtek predsedoval velikanskemu shodu v Madisou Square Gardenu, ki ga je sklicalo 40 pa-trijotičnih društev. Shod je bil sklican z namenom, da podpira predsednika Wil-sona in »ia obenem proglasi voljo, da naj se Zediiijene države ne obotavljajo več z vstopom v vojno. Root je izjavil, da je prišel čas delovanja za deželo, vsled česar naj prenehajo vsi strankarski bodi. Ce zavezniki ne zmagajo, v bodoče nista mogoča niti mir niti varnost za svobodno demokracijo. Vsak, kdor je iz srca Amerikanec, mora občutiti veliko veselje, da se bo Amerika, če stopi v vojno, bojevala prav tako za amerikansko demokracijo, kot za angleško, francosko, italijansko in seUaJ tudi — hvala Bogu -za veliko rusko demokracijo. Množica sprejela govor z navdušenim odiubrava-njem hi je mahala s tisočerimi zastavam!. Hibben s princetonskega vseučilišča je dejal: Jaz semi paciiist, verujem za vsako ceno v mir, toda sedanja cena tega miru je vojna. Vedeti moramo, kje so naši sovražniki. Dolgo je bilo treba, preden srn jih odkrili, toda sedaj jiii poznamo. Upajn, da iJcživim dan, ko bo zvednata zastava (amerikanska zastava) v kakem dela Francoske plapolala nasproti Hindenbur govim črtam. Root je prečrtal nato Ror-seveltovo pismo, v katerem bivši pred-sedn-ik priporoča delovanje brez obota\ -Ijania. Fairoth, bivši zakladni državni ta:-nik, je izjavil: Pomagati moramo zaveznikom. Kak dan bo za nas, ko bo divizija naših patrijotičnih vojakov korakaj a in veliki bojni črti na Francoskem z razvi o zvezdnato zastavo, pozdravljana po ;.•:-gleški iiar>trc'r Ko Oko ozn a Ca najprej slovensko vseučilišče. To zahievo naj bi v bo.'oče zastnr>al: na merudajnih mestih z večjim povdarkom. lu se nam oživljajo grenki spomini na storjene grehe. Nil, kar ie bilo. je bilo. Ha bi se le v prihodnje po-b Druga stvar bi bila reciprociteta zagrebškega vseučilišča, posebno, če se izpopolni z meicinsko fakulteto, čemur se ie po zadnjih debatah v saboru tudi nadejati. Zatem pr-.aia na vrsto ustanovitev viši;h slovenskih trgovskih šol v Trsti; in v Ljubljani, kjer Hiianto že nižje trgovske šole. Saj je na,š nart 1 že po naravi določen z trgovanje. Tir!i na^e zaledje trguje ]\) morju in suhem z zakladi slovenske zemijc. Na na> je, da to, kar nam daje na-nr. a, spravljamo na svetovni trg. Ce ne storimo tega, se ne bomo smeli pritoževati. ako nam drugi narodi o.jemljejo tr-g.r-. Dalje bi m'ral; misliti na skupen znar^ven i« zavod, pri kate- rem nui bi sodelovali vsi Slovenci — ne sa*.x> po pokrajinah, ampak tudi po strankah!! Misliti bi bilo na akademijo znanosti in umetnosti, dokler n:rmamo vseučilišča h; šlo z ustanovitvijo nekoliko težje. Ali vsa i popravljati bi se morali, morda zz sedaj s skromnejmi zavodi. Glasbena Matica pa 1 i n» /,ia ie sedaj postati c. kr. glasbena akades;jja. Tudi gi-nnazijske in reslčne zahteve tre^a spraviti v red. — S cJr.iič moralno misliti na Šole za gospodarsko življenje in napredovanje! — Vse hvale vredno je. da mariborsko glasilo op zarja na naše narodne potrebe, ki zahtevajo skupnega dela in skupnih naporov. P< iebno hvalevredno pa. da ja p< zločnosti, da svari in opominja, naj se Sjenci že enkrat otre^esno greha^ ki \\u.n ie povzročal doslej tolike ne-: neti amo presojati s sta-1-Ca strankarskih razlrk tu«Ji stvari, ki po svoji pomembnosti za ves vseskupni narod ne dovoljujejo poštenim sinovom naroda razl'kmsmja po strankah, ali pa celo iz. druga liii še hujših oz i rov, kakor za-k'kičuje Stra/a*: -Ko so tako ve'Jki časi. se pehamo za se^'Jne za-gi .otne zadeve, anpak se,Sa| je čas za skupi ' : t*c-!o! !••< Varr.j- ra-trere v Trstu. Prejeli smo: m resnih in sladkornih izkaznic. I re:n neka tatvina denarja, ba.Ve 900 K, v neki zadružni prr^aialnici — zločin sta glasom govorice izvršila dva dečka v star -ti 9 do 1«» 3et! —in še marsikak drug s odeV kaže, da s*no v Trstu še vedno anu tatvin Sicer pa se res pre-,'^rb v tem ozira in kar neverjet-sj •; + iiaio. Zgod io se je sledeče: Ce pomislimo, da na tržaški trg dandanes, dasiravno smo že na koncu meseca marca, razun par košaric rad'ča ali motoviica ne prihaja sploh nič in zaradi pomanjkanja olja — olja že nismo dobiii več mesccev — tudi zelenjava, kolikor je je. ne zaleže nič, potem je pač nmljivo, da gospodinjam vstajajo že naravnost lasje pokoncu pri pomisli, kaj naj denejo na mizo možem, ki pridejo z dela, in otrokom, ki pridejo iz šole. — Vzemimo družino petih oseb, ki naj vzame vsa živila, kar jih je ta tei'en mogoče dobiti od aproviznciie. Ta živila stanejo n č manj kot K 54*20, torej na daai K 773. Priračunati je še treba 1'40 kg kruha za K 0*84 in vsai pel litra mleka za 50 vin., pa je skupaj na dan K 9'07. Ne glede na vse dru^o: stanovanje, obleko itJ'., mora imeti torej družina vsaj K 9'07 na dan dohodkov, da si more nabaviti ta živila. In za koliko dni zadostujejo ta živila? Dobro računano, za — štiri dni. Ce se raztegnejo na sedem dni, kot se pač morajo, potem je več kot gotovo, da nima družina niti enega obeda in niti ene večerje v tednu, bi mojta reči, da je vstala od mize nasičena. • i urad ie v uradnem pi^mu poslal š,ui v nI. lla Valle izkaznico uslužbenca, ki je odštel Ti kom: m Kr zaHBHBP ■ : ia pa se je izselila iz Tr< a. L)ru,J da-i je prinesel neki v uradu 2 j . t( i/kasuvlco nazaj ter povedi:;. I a v ie n - el na cesti v bližini one " ik skr:. <:ce. kamor ie biio vtafrnjeno i i Ja.i zaprto uradno pismo, ter po-veJaL *:a je videi, kako so dečki jemali i N - t iz v- asane poštne Skrinjice, dokler i • ni ; repodil stražnik, la je debela, a ia. ; laiki in so na razpo- k — \ Trstu bo treba šo'i obvezno - la Jino malo strožje naJzorm ati ter pred vsem gledati, da ne bo pod raznimi pre-t\'cz;-;v.:: ob šo.'s-kem času postopala po ce-ti. 1 e str- ^o k• »r/irežirano podajanje v in n epotrebno nadzorstvo šolska nili ne z v en š 'e po i ouku more zabra-n't: iie; regiedno m rahio pok varenje sedanje šo?ske mladine. Ali res ni mogoče? Pišejo nam: Te dni smo čiuli v ljubljanskih listih odredbo Ijubijai Jčim ga je prišlo meseca februarja lanjskega heta samo 1»\064. Le- pc rclie de s' ciavc, spete che taremo i j koledarskem redu svote, ki jih je Stross- conti anehe con voi« ter da je pljuval za njimi in vse to le zaradi tega, ker so med seboj govorile slovenski. Gospodične so ga ovadile pri policiji in možakar je bil pri omenjeni razpravi obsojen zaradi pregrešila po § 305 k. z. na 14 dni zapora. Mislimo, da bo ta lekcija šior Pieru pomagala in da se bodo tudi njegovi »con-sce:y.:enti politici v bodoče čuvali takega .-čuvanja. C. kr. davčna administracija Trst I razglaša: S 1. aprilom 1917 zapade drugi četrtletni obrok obrtnega davka in davka podjetij, podložnih javnemu obračunu, z iJokladami. Zato se poživljajo vsi davkoplačevalci, da plačajo te davke direktno aH pa potom poštne hranilnice pri c. kr. davčnem uraduv (Piazza Chiesa Evan-gelica 2. I.). Glavna zaloga saharina v Trstu ie poverjena GviGonu Mazzoli, poslovodji tvrdke Fran Meli, kemično-obrtni zavod, v Trstu, ul. Medša št. 25. Ta glavna zalega bo zalagala lekarne, v katerih edino se bo dobival saharin. Brzovozni zavitki. C. kr. poštno in-brzojavno ravnateljstvo i.aznanja: Z naredbo c. kr. trgovinskega ministrstva št. 19, z dne 5. marca 1917., izdano na podlagi § 100 poštnega reda m člena 13. av-strijsko-nemskega dogovora ter § 15. do-tičnega izvršilnega reda, so od 1. aprila t. 1. naprej brzovozni zavitki splošno pripuščeni v tuzemskem in avstrijsko-nemškem poštnem prometu. Tozadevno veljajo po poštnem redu sledeče določbe: 1.) Zavitki brez razlike vsebine, za katere se posebej želi hitrejši prevoz, se v tuzemskem prometu Jm v prometu z Nemčijo lahko predajajo frot brzovozni zavitki; v prometu z Dalmacijo in z otoki v Jadranskem morju ter v prometu z Odrsko in z Bosno-Her-cegovfaio pa do nadalfetih odredb niso ć rpuščeni. 2.) Brzovozni zavftki n« smejo biti težji kot 5 kaograsnov in ne smejo v nobeni smeri presegati 60 cm ter se morajo predajati frankirano. PošiJjatelj mora plačati razen drugih pristojbin in pristojbine za nujno dostavitev še posebno pristojbino 1 K 20 vin. za brzo odpravljanje vsakega zavitka. Ta pristojbina se plača enako kakor prevozna pristojbina ter pristojbina za nujno dostavitev v pisemskih znamkah, ki se prilepijo na poštne spremnice. Znamk za teh troje pristojbin ni treba prilepJjati ločeno. Pri zavitkih, ki so naslovljeni poštnoležeče, se ne plača pristojbina za nujno dostavitev. Označba vrednosti kakor tulii predplačilo poštnine začasno ni dovoljeno, nasprotno pa je dovoljeno zahtevati obremenitev s povzetjem, povratnico (R. S.), dostavitev v lastne roke ter odpravljanje zavitka kot razsežno blago, pod pogoji poštnega reda. Zavitki, ki se predajajo v Nemčiji kot brzovozni, se na avstrijski prevozni progi obravnavajo le tedaj kot taki, če se tudi po avstrijskih predpisih lahko prevažajo kot brzovozni zavftki. 3.) Brzovozni zavitki se prevažajo z brzovlaki, v kolikor to dopuščajo notranje uredbe poštne obratne službe in '.dogovori z železniškimi upravami; ako pa prevažanje z brzovlaki ftfntamiFfltffl uiteljicft P<*dučuj* Z gotovim UipiUmiraiia uspehom male ia od astle (gospe iii go-podične nemško in sloven ko, le na svojem domu, po zmerni ceni. Informacijo oČu, vrat« S. (A o) kateri obiskuje V gimnaziio. bi rad \o-učeval kakaga učenca nižjih razredov Na'lov pove Ins. odi. Edinosti. 1009 Dijak Š&mpanigc „Ocmte de Valois", refošk ,.de- ______m____ _ sert" botiljke od 7 10 prodajam v mali in veliki množini. Parfi na, skladišče ulica dei Gelsi 10 od 11—12 in od 4 5 pjp 30 8 Državni poduradnlk star 40 let, želi /na ________ K___________ ma z g podično ali vdovo od 3 —40 let, katera je prakil ua v go-s il iSkih poslih. Cenjene ponudbe z navedbo premoženja na Ins. odd. Ed. pod „Poduradnik". 1014 Priporočljiva tvrdka. Manufakturne trgovine. SrCCESSORI (Nasledniki) PrETRO TAVOLATO Trst, Lesni trg (Piazza della Legna) Ster. 1. — Bogata i7b*ra manufakturnoga blaga. — (Jene zmerne. 194 mayer do leta 1875. naklonil za kulturne naprave. Leta 1875., je daroval 40.000 K za galerijo slik v Zagrebu. 2afo?tna smrt primorskega begunca. V nedeljo so ob m zvečer v Gradcu na prodam v mali in veliki mno. ograji mestnega kopališča v takozvanem SlUiMKiS lUfll žioi to zmerni ceni. P.irčLia. Augartnu našli obešenega 69Ietnega pri- Via Cel« 10. od il—12 in od t—5. 3054 morskega begunca Luigiia Lenuzza. Njegovi domači izjavljajo, da je mož postajal vedno bolj otožen, ker se ni mogel vrniti v svojo domovino, in se mu je končno popolnoma zmešalo. Razpis podpor. Samo za šolsko leto 1916,17 se podeli šest podpor za študije iz ustanove I. B. Moser v znesku 280 K vsaka, namenjenih ubožnim učencem, v Trst pristojnim, ali rojenim in bivajočim v Trstu, ki se posvete študiju glasbe, a!i umetnemu slikarstvu. Primerno opremljene prošnje je treba vložiti do 25. aprila v vložnem uradu mestnega magistrata. Obletnica imenovanja Jelačlća za bana Hrvatske. Dne 23. marca 1. 1848 je bil baron Josip Jelačić imenovan za bana Hrvatske. Tedanji rodoljubi Ivan Kukulje-vič, Ljudovit Gaj in Ambrož Vranicam so bili šli na Dunaj k Ljudevitu Bedeko-viču, kjer se je nahajal tudi Metel Ožego-vić. Tam so razpravljali, koga na« bi predlagali za bansko čast. Po priporočilu nadvoivode Ivana je dohitel Jelaičića v Šekeniku dekret, s katerim ga je kralj Ferdinand imenoval za bana HrvatsJcc Slavonije in Dalmacije. Ob tej priliki je Kokuljevič predložil vladarju tudi druge želje hrvatskega naroda, ki bi bile: cekv-.kupnost Hrvatske, odgovorna narodna vlada, hrvatski jezik v ceTkvi, stalen sabor vsako leto, odprava lasti na osebo, hrvatska vojska. To je hrvatski program iz leta 1848., ki ga je velika hrva en kilrgram za teden in osebr>. »Jk>čim pa je redno razdeljevanje krompirja v Trstu prenehalo že meseca decembra lam) imena lasiiii1 >v in hišne številke in k -5no — taki-to ne iz dolžnosti — sestavljat' pesamezne račune, ki bi jih sicer morale sestavljati stranke same. Z ozirom na skrajno neugodne čase, v katerih se nahajamo, in na pomanjkanje osubja. spo-obnega za knjigovodstvo, se je treba naravnost čuditi, da urad posluje gladko in z največjo pravilnostjo. Zato pa, da se ustreže »onemu , ki piše s Prošeka, in v svrho večje enostavnosti in hi-trejega dela bo nastanjevalni urad prisiljen izplačevati — kakor v drugih občinah — eoinole zneske, ki jih dobiva od vo jaikc oblasti b.*ez vsake dok I ade iz občinskega zaklada. Zali valj u joč se v naprej na Vasi blagohotnosti. Mestni magistrat, vojaški oddelek. Trst, dne 27. marca 1917. Prettner 1. r. »Briitte s' clave«. — Dne 27. t. m. se je pra l c. kr. dež. sod iščem v Trstu, sedaj v Opatiji, vršila glavna kazenska razprava proti nekemu Tržačanu, imenom Pietro Revere. Bil je obtožen, da je dne 21. novembra 1916 zmerjal tri slovenske gospodične, ki so se mimo izprehajale po ulici Torrcnte, z besedami: »Brutte s* ciave, DA^OVT. Za naše junaške branitelje darujejo: Preblagi Neimenovani 300 K za nabavo praktičnih potrebščin, gca. Zora Eržen citre, gca. Schneider citre, ga. A. Slavik citre,' ga. Skrinjar, množino »II. Glasnika« in drugih Časopisov. _ ČEŠKO - BUD JE VIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. _ MALI OGLASI. Potrpežljivo učiteljica r " barriera XI pritličjo. 1020 treh me-ecih. Itrafrfnllr j®n Blorensk^g Umanin, italijanskega, DMiiSk^ga in hrvatskega je iita. knjigovodstva in nemale stenograt.je in žalostno st ojspisja, iifce mesta po 4 popold e Cenjeno ponudbe pod „Z.inesijir" na Ins. oddelek Edinosti. l0-,J, Nadomestilo za Kavo Cikorija Carintia štev. 20 išče se ni mogooe, se prevažajo z brzo vozečimi ali navadnimi osebnimi vJaiki ali z brzimi tovornimi vlaki, kakor je pač to ali oino prevozno sredstvo pripravnejše za hitrejšo zvezo z namembnim krajem. Prevozno sredstvo določi poštna uprava po lastni preudarnosti 4.) Brzovo-zno odpravljanje Je treba zahtevati z zaznamkom ,>brzovozno. Nora kavana. 102* VnMtvinm za družabnico v trgovini gospo ali Mejnem o^podično. — Ponudbe do 15. ai.r la na Teter Karifi. poSU ležeče Barkovlje pri / tu. 1018 trn hišica s 3 rostori in zemljiščem tU OCsUillB se odda v najem v Pojanu. -Pojasnil - Scorc la 6t. 48G ( ul. Comrnercinl. ). 1019 FOtOŽIJf .^tcv. 10. Anton Jerkift posluje zopet v Brojem j ateljeju ▼ Trsta. Via deU« Poste 4<)7 ! ni Trst - Ula Stadion 10 - Trst Odprt od 8' , zvečer naprej Cena: L orste R Z. II. vrste K1. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cermik v Trstu, ul. Posle vecchla 12, vogal ulica dal!a Pos e. Izdiranje zobov braz :-: bolečine. :-: x Ploraharanie. UMETNi ZOSJE JADRANS BAN Trst Oifl Cnsscz CI mntm 5 (Lastno psslopls) Kapital In r azama K 8,890.099 — Fliljalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spiit, Šibenik, Zara. Vloga na *n|i2ica 3'2°o vso je na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje bauka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje In prodaja: vrednostne papirja, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize "re-dujtnl na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. Safe depo Ms promese. _ Prodaja srečk razredne Iot-rije. Za\arovan]e vsakovrstnih pa, ij v protr kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Bozna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi; JADRANSKA. od 9 do 1 popoldne -