Q12X* ^/AND s-yuJZfog.., W] NO. 166 Ameriška Domovina mJps-iQt \ ■JfloiS* IMEBie/li-HOilE GUAM ONLY SLOV6NIAN MORNING NRWSPAPGR CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING. AUGUST 24, 1948 LETO L. - VOL. E. IZ SLOVEII1JE TITO SPET NA BLED____________, Trst pišejo, da raste med ljudmi Prepir v komunističnem svetu veliko upanje, da se neha -seda. nji nečloveški komunistični si- je vzel Titu en mesec počitnic. Ko je udarilo na dan, kako so ga obsodili, je moral maršal z Bleda, kjer se je hladil, na vroče belgrajsko bojno polje. Tu Se je s prijatelji pripravljal, kako odbije napade in kako dvigne svoj ugled v stranki. Po končanem petem kongresu se je mož spet šel odpočit v lepo slovensko le-tovališče Bled. DOMA DRŽE KOMUNISTE SKUPAJ. — Ko to pišem, ni dvoma, da Ozna in njen šef Ran-kovič drži jugoslovanske komuniste v trdni disciplini, če tudi kdo podvomi nad Titom, tega ne upa pokazati na zunaj. Drugo prebivalstvo pa seveda upa na spremembe. Pisma iz jugoslovanske Primorske, ki pridejo v . ■ 1 1 ------------------— Komunistične diktature Balkana ogrožajo svetovni mir Lake Success. — Posebni odbor za preiskovanje balkanskih zadev je dal Zvezi narodov poročilo, v katerem pravi, da je Po enoletnem proučevanju razmer na Balkanu prišel do prepričanja, da res Jugoslavija, Bulgarija in Albanija stalno stem in da ljudstvo svobodneje zadiha, žalibog ni prave podlage za to upanje. ZUNAJ SO TEŽAVE. — Zunanji komunisti pa udarjajo po Titu. Vse stranke komunistov celega sveta so Tita obsodile. Tudi če kdaj pride do sprave z Moskvo, njegov kredit med komunisti je zgubljen. ODPADNIKI. — Tudi nekaj jugoslovanskih uradnikov je že odpadlo od Tita. Tako je usko-čil jugoslovanski poslanik v Bukarešti Golubovič. Belgrajski listi ga zmerjajo sedaj s strahopetcem. Prav tako je slišati, da je nekaj jugoslovanskih uradnikov v Ameriki pokazalo Titu hrbet. (Dtlie iu 3. «tr«nl' Med Slovenci po svetu Brazilija Iz mesta Unida de Caete, Brazilija, se je oglasil g. Josip Fabian, ki naroča najlepše pozdrave V3em Slovencem, ki jih doseže Ameriška Domovina. Argentina Ivan Lovrin piše iz Argentine: “Kljub temu, da sem za silo uredil življenje za družino in sebe Kila mesa in pohujšanje naprednih Napredniki okrog tovarišice “Enakopravnosti” so se 13. avgusta popoldne tako strašno po-hujšali, da moramo res našim či-tateljem o tem nekaj malega povedati. Oni namreč natančno prebero vsako vrstico v našem listu pod naslovom: “Vest! iz Slovenije.” Dobro vedo, da iz teh poročil zvedo največ novic iz Slovenije in da so te vesti bolj natančna podoba Slovenije kot vse, kar jim trije rdeče pobarvani dnevniki podajajo. Zato je te skrivne čitatelje našega lista prav do dna duše zabolelo in zaskrbelo, ko so slišali, da se je menda neko naše poročilo zmotilo. Poročilo je govorilo o mesarju šepicu je Podgrada v Istri, ki so ga zaprli radi prodaje mesa. Dostavljeno je bilo, da kasnejše poročilo govori, da so ga ustrelili. Neka pridna čitate-ljica našega lista je pisala v Podgrad in baje dognala, da je mesar še živ. Tako je hudo “E.”, da bi se moglo kako poročilo v našem listu zmotiti, da se je kljub vsemu tajenju božjega, spomnila na Boga in njegove zapovedi, ki da za katoličane še zmeraj veljajo (za napredne seveda ne!), ki pa da se jih mi v pohujšanje vseh brezvercev ne držimo.' Izgleda torej, d$ je naš poročevalec prezgodaj poročal o še-picoVi smrti, za kar mu je mesar gotovo hvaležen, čeprav je na- Iz Kube zopet pripravljajo invazijo v San Domingo Washington. -L. Poročajo iz dominikanske republike, da ta-, mošnji listi zopet objavljajo poročila, da se pripravlja napad na republiko iz Kube. Lansko leto se je izkazalo, da so bila tozadevna poročila točna, da namreč neka vojaška klika hoče res iz Kube organizirati državni prevrat proti režimu predsednika Trujila v republiki San Domingo. Med — ameriška komisija se sedaj bavi s tem vprašanjem. Junaški nastop mladine v Berlinu Berlin. — Demokratična mladina Nemčije je tu sklicala svoje zborovanje in Z nepričakovano odločnostjo in junaško povedala, da se hoče dp konca boriti proti “nočni, smrtni tišini, ki vlada od Severnega do Črnega morja, od Sibirije vse do obrežja reke Elbe, v ogromni policijski državi in imperiju koncentracijskih taborišč." iNastop mladine je junaška reč. Usoda Berlina še ni odločena in vsak Nemec ve kako neusmiljeno se bodo Rusi maščevali nad vsakim, ki ni popolnoma podpiral njihovih interesov, če se jim posreči le za en dan dobiti oblast v mestu. Tudi brez tega je vsak v nevarnosti, ki je proti sovjetom. Danes so policijske razmere še neurejene in javna Švedska tudi ne sili ljudi v Sovjetijo Stockholm. — Tudi Švedska ima svoj slučaj podoben kakor je slučaj sovjetskih učiteljev v New Yorku. Vsi likti pišejo o tem na prvih straneh. 21 let stara dekle je prišla na Švedsko iz Rusije leta 1944. Že v letu 1945 je sovjetski konzulat zahteval, da se mora vrniti v Rusijo. Uradniki konzulata so ji predložili pisma njenega očeta, ki je oficir sovjetske vojske, v katerih pismih jo poziva naj se takoj vrne domov. Hčerka je vse to odklonila in prosila šved-ke oblasti za zaščito. Švedska policija je pregledala slučaj in ugotovila, da “ni prav nobenega razloga, da kdorkoli silil mlado Rusinjo domov” in ji dala dovoljenje, da sme prebivati kjerkoli želi. Sovjetski uradniki so jo ponovno hoteli videti, pa jih Rusinja, ki trdi, da jo preganjajo brez razloga, ni hotela sprejeti. Sovjeti ponavljajo, da deklico terorizirajo “švedski policijski agenti.” ------o------ Ruska vohunska služba v Zedinjenih državah Washington. — Ministrstvo za vojsko objavlja, da Rusija povečuje svojo obveščevalno službo v Združenih državah in posebno opozarja podjetnike in trgovce, da morajo biti zelo pa-zlivi kadar dajejo podatke o Sv Oče pozdravlja novo korejsko državo Seoul, Korea. — Ob proglasitvi nove države v južni Koreji so bile velike slovesnosti, ki se jih je vdeležil tudi zastopnik sv. Očeta Mnsgr. Patrick Byrne Mtryknol apostolski vizitator za Korejo. Bil je eden glavnih govornikov. Izjavil je, da sv. Stolica v popolnem sporazumu z! odločbami Zveze Narodov pozdravlja ustanovitev nove države in podpira vsako delo, da bi Koreja postala popolnoma enakovreden in enakopraven član družine svobodnih in demokratično vladanih narodov. Nove kazni proti delavcem in kmetom na Češkem Praga, češka. — Novo kazensko postopanje je vpeljala češka komunistična vlada proti delavcem in kmetom, ki jih označijo kot saboterje in lenuhe. Predsednik vlade Zapotocki je oznanil to veselo vest, ko je govoril generalni skupščini delavstva. Disciplinska 3odišča bodo organizirana po vzoru enakih sodišč v Sovjetski zvezi. Najmanjša kazen bo denarna globa 500 kron. Tako kazen dobi vsak delavec in rudar, ki petkrat pride prepozno na delo ali iz dela izostane neopravičeno, če se to zgodi drugič, bo označen za saboterja in ga bo lahko sodišče kaznovalo po svobodnem prev- svojih poslih in ponudbe nežna- darku tudi z najhujšo kaznijo. pomoč ima znaten obseg, takolžel.jo, da pridemo enkrat v Zed. tro obrnili na našega poročeval-fmrfroli'y *jub ttmu so govorni-ljah o strateško važnih stvareh. da je'popolnoma nemogoče, da bi bila čisto privatnega značaja. Sosedje Grčije pošiljajo grškim gerilcem orožje in mu-nicijo in dovoljujejo, da geril-ci uporabljajo njihova ozemlja za taktične vojne operacije.Poleg tega radio služba pri teh treh državah, ki je vsa pod kontrolo vlad, stalno daje moralno podporo gerilcem. Tako dolgo, dokler je stanje tako, se mora predpostavljati, da trije sosedje Grčije rušijo neodvisnost in mir na Balkanu je v nevarnosti. države Severne Amerike. Tam imam sorodnike in veliko sovaščanov. Tukaj je več Slovencev, ki so že mnogo let tu naseljenci, tako pravi “poročilo,” ne jaz. Ko “v. W V J*"^?**® k“lc6»tr»-TnH« m«l» kateri nvvi riirm te ui „„„«1 n„„k,wte C1Jsklh taboriščih ln pOpiSOVS- V Palestini potrebujejo) več policije Washington. — Posredovalec Zveze narodov v Palestini grof Bernardotte je prosil Združene države za večjo množino vojaštva, ki bi izvrševalo policijske dolžnosti v Palestini. Tajnik za zunanje zadeve Marshall je prošnjo odbil češ, da Združene države morajo vse te stvari delati samo preko Zveze narodov. Tri na dan ca, ki nam na kratko sporoča: “Vest sem napisal, kakor sem j Okla md Holiday* _______, NAROČNINA Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta »6.00; za četrt leta »3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta »6, za 3 mesece »3.60. _______ m aucubt ms I 1 J 4 S \ 7 22 23 14 V M V M ]$ Jt M SUBSCRIPTION RATES United State* »8.50 per rear; »6 for 6 months; »8 for S months. Canada and all other countries outside United State* »10 per year. »8 for 6 months, »8.60 for 8 months. leto javne lekcije, ker komunizem v Italiji ni uspel in vsi drugi manjši sateliti Moskve so komaj Čakali, kdaj se bo nudila priložnost, da zrušijo Tita, ki se je postavljal kot njihov protektor in učitrtj, in vedno preveč grobo dal čutiti svoje voditeljstvo med njimi. Zavist in stremUštvo komunističnih voditeljev se je združilo z narodnim sovraštvom in državno konkurence) proti Jugoslaviji in zanjka se je zadrgnila okoli Titovegp vratu. Tito je za stvar zvedel še pravočasno, toliko, da ni šel na limanice v tujino, iz katejre se ne bi bil vdč nikoli vrnil, pa že prepozno, da bi bil preprečil odločitev Moskve ali jb obrnil v svoj prid. Sedaj ga napada toliko psov, da pri navadnem športu pbmeni taka jaga zajčjo smrt, pri komunističnem divjaštvu pa mnogo bolj gotovo. Revolucija žre svoje otroke. ----------o----------- catered u aecond-clase matter January 6th, 1608, at Oareland, Ohio, under th* Act of March 3rd, 1879. the Poet 01111» »88 No. 166 Tues., Aug. 24,1948 PRIMOŽOV: OBISK PRI JETIČNIH BEGUNCIH J. Dovgan...........23 Evatz . . 1 Tl Kodra...............13 Bavec...............1® Točk 83 FvP*^ Dolenc..............17 Kosec...............I® Korman..............13 Urankar.............22 Pod padec...........12 Točk Skupno 167 točk. 2.) Slovenski lovski klub Barberton: Revolucija žre svoje otroke To, kar zdaj tu boš čital, neuk človek je napisal, nepoznana njemu je učena rima, za'to naj te zanima le vsebina. Vse tako kaže, da se j« bil Adamič zopet enkrat krepko zmotil, ko je prerokoval, da je spor med samozvanim maršalom Titom in Komin formo navaden pojav v človeških odnosih, da ne gre za spor temeljne narave, ampak zgolj za) različno razumevanje trenotne taktike, ki naj bi bila najprimernejša za izvedbo socializacije v Jugoslavji. Mož je bil pozabil, dal človeški odnosi med komunističnimi Mogotci sploh ne prihajajo v poštev. Važna je le volja diktatorja, ki izvaja politiko mednarodnega komunističnega gibanja. ,, , Izgleda tudi, da so imeli napak tisti, ki so sodili, da grel za spretno igro komunistične internacijonale, ki si hioCe vstvariti v Titu drugo garnituro komunističnih agentov, ki bo nastopila kadar bo interes mednarodndga komunizma to zahteval, pod masko nacijonalnih komunističnih strank, ki naj bi na videz delale popolnoma neodvisno od Moskve in celo v nasprotju z njo. Nova odkritja v telj aferi kažejo, da je bil spor že ppeH objavo sodbe v Rumuniji popolnoma jasno odločen. Pisma, ki jih listi objavljajo, kažejo, da je Kominforma že davno pred sejo, ki je Tita obsodila, poslala vodstvu komunistične stranke Jugoslavije svoje pritožbe in zahteve kako naj se politika jugoslovanskih komunistov preuredi in preusmeri. Tito tem zahtevam, kakor zopet kažejo pisma, nj ugodil in je samo branil svoje stališče. Prišlo je že davno pred «jb tako daleč, da je Stalin sam, v svojstvu generalnega tajnika boljštffviške stranke določil naj se stvar predloži seji Komin-forme, ki naj spor končno veljavno reši. Stalin je o tem tudi obvestil gospoda lita in aa povabil naj na sejo gotovo p«-, de' Tito in njegovi so pa kljub temu odločili, da na sejo nfe gredo. To je bil višek nepokorščine, ki je meid voditelji komunistov možna. S tem se je Titovo vodstvo samo obsodilo v očehi vsega pravovarnega komunizma. Zakaj je Tito tako ravnal, tega seveda v nikakem pismu ni povedano ali uganiti jj* lahko, če pomislimo, da je vsakemu jugoslovanskemu komunistu prav dobro v spominu, da sta prejšnja tajnika komunistične stranke Jugoslavije Mar-kovič-Simič in Gorkič oba na tajen način izginila v Rusiji in jih ni več med živim. Zato mož ni šel v past v Rumunijpf, iz katere se najbrže res ne bi nikoli včč vrnil. Ce bi titovci imeli ld količkaj upanja, da bodo na seji kominforme mogli preprečiti svojo obsodbo, je gotovo, da bi se bili seje udeležili. Vedeli so pa dobro, da je njihova usoda 'bila vnaprej zapečatena. Zato so izbrali drugo, dotlej v komunistični zgodovini neznano pot, da se bore za žvljenje sami proti vsem in pridobe na času, v katerem bi mogli dokazati svojo loj’ah nost in pravovernost, če je sploh kdaj kdo resno dvomil o Tito je tudi to dobro vedel, da stvari radi katerih je obtožen, niso nikak stvaren razlog za preganjanje*. On se je zavedal, da vsi komunistični velmožje dobro vedo, da je on najbolj neusmiljeno izvedel komunistično revolucijo in socializacijo, da je najbolj zvesto podpiral komunistične režime v sosednjih balkanskih državah in sovjetske imperialistične cilje) v Evropi. Ker se je vsega tega zavedal, mu je bilo od vsega začetka jasno, da ima intriga proti njemu svoje korenike drugod. Teh korenik ne omenja niti Tito v svojih govorih in pismih, niti Kominforma. Nasprotno: skrbno jih prikrivajo oboji in pokrivajo z vse mogočimi izgovori in lažmi. Čim več slik iz spora in boja Titovega s Kominformo pa prihaja na dan, tem bolj se odkrivajo, tudi kanali po katerih dobiva ta spor svoje življenske sile. Proti Titu je nastopil vodja srbskih komunistov finančni minister Zujevič. Proti njemu je nastopil srbski general Arsd Jovanovič, sedaj se kaže kot voditelj odpora proti) Titu srbski general Peko Dapčevič. Kaže se, da je Tito zlomil vrat pod pritiskom generalov v svoji stranki. Kaže se, da je bila velika laž, da je Tito, upsel tako reorganzirat Jugoslavjo, da je duh enotnosti in sloge zavladal med vsemi njenimi de,li in narodi. Ta adufj s katerim se je Tito najbolj bahal in ki so mu ga zapadni zavezniki najbolj verjeli, da je namreč likvidiral notranj spore, je bil neresničen. Nasprotno se kaže,, da so se Srbi naj-velicali ali .pa sploh nikdar niso sprejeli Titovega centralizma, pravtako ne, kakor ga resnična večina slovenskega in hrvaškega naroda nikdar ni sprejela. Srbi v komunistični stranki s« imeli še bolj prijemljive razloge za boj pro,V Titu. ker je Tito razdelil srbski narodni»tertorij v razne republike in pa enostavno zato, ker je on sam Hrvat in je zato bilo v Srbiji njegov režim kaj lahko predstavljati in čutiti kot diktaturo hrvatskega komunizma nad srbskim. Vztrajne intrige srbskih generalov, ki bi radi sami prevzeli Titovo mesto, so našle vnete podpornika zunaj države. Dimitrovu v Bolgariji ni bilo všeč. da Tito hoče imeti prvo besedo na komunističnem Balkanu, Togliatti bi rad zrušil jugoslovanskega diktatorja, ki mu je objestno dajal lansko Jetika zahrbtna je bolezen in povsod se skriva, prihuljeno se klati, kjer rod človeški biva, med proletarci ob tovarnah za revščino ee plazi in na razuzdanost v palačah budno pazi. To veš, da zadnja čudovita zmaga begunce je rodila, bedno njih življenje je za TBC bacile res izvrstna njiva, preje UNRA zdaj IRO nesrečneže rešuje, ob Skledi pa se ta bolezen iz obeh norčuje. Za jetiko Oboleli so dobili posebno domovanje, veliko hišo in še barake ob razpotju sredi gmajne, prijatelj dragi, če se bacilov* ne bojiš, povabim Tejda z mano mednje pohitiš. Iz mesta na Koroškem vodi cesta v sotesko mimo ovnikov in navpičnih skal, kjer se v gozdni hlad prijetno ffleša šum vode ob cesti 'hiteče v Dravo reke Lizere. A. Gradlšar .... . . 17 F. Čič . . 17 J Klančar ..... . . 8 A. Blažič . . 19 J. Luketič . . 18 Točk 79 A. Grbec . . 20 A. Murn . . 21 J. Zupec . . 14 F. Udavich . . 17 J. Vidergar .... . . 16 Točk Skupaj 167 točk. 88 3 ) Rainbow Hunting and Fishing klub: C. Jakush...........17 J. Jakush...........20 S. Jakush...........17 Iz mnogih narodov družba tukaj živi, preko sto src si zdravja in doma želi, Slovenec, Srb, Hrvat, so kakor (ob bratu brat. V veliki svetli dvorani mnogi bolniki ležijo, le čudno suh kašelj se čuje v tišino in moti njihove misli in želje lepe zares —• ležalni čas je in vizita bo vmes. Poglej tamle mladeniča, kako ves je droban in Isem v to sobico malo, kjer nekdo je* sam, odprta so usta njegova in vdrte oči vmes pa tako,umite lične kosti---- V sobah nadstropja so žene in dekleta, večina od njih: je v črno odeta, poleg bolezni nepozabna je njihqva bol, njim naj dražje pomoril je zgodovinski pokolj L. Papež . . 9 F. Legan . . 17 Točk 80 J. Fortuna .... J. Fortuna, Jr. . . . 19 A. Zrimšek . . . . . 15 J. Rangus A. Zabukovec . . . . . . 14 Točk 88 AL PA NE ' V lesenih barakah “izolir” so 'težko bolni, nekateri od njih večkrat\bluvajo kri, hvaležno v naju uprt je njihov pogled, zares, mnogo veselja napravi bolniku poset/ Boljšo kot zdravi begunci hrano imajo, belega kruha, mleka in mesa je premalo, čeprav za enkrat Špeha še ni, hvala Vsem ih Bog živi vse dobre ljudi. Duševno trpljenje in žalost sta zdravljenju ovira, delo v stroki in iger izbira, učenje jezikov, predstava vesela je za bolnika balzam in mira. Kako je z zdravniki navdušeno tolmačijo bolniki: zdravniki— begunec bolniku je brat, zato spoštovanje izkazuje mu sleherni rad. Bolniške sestre od vseh vetrov dobra so dekleta, Skupaj '168 točk. , Kakor je razvidno iz zgornjega poročila 'je Rainbow Hunting klub zmagovalec v tej tekmi, ker je pa Slovenski lovski klub Barberton zmagal v prvi tekmi na njih'stojišču in na-ša pravila govore, da mora klub ki hoče iziti kot zmagovalec v letu ali sezoni, mora iti skozi vse tekme kot prvak z najvišji-mi dobljenimi točkami v sezoni. Ker se je pa primerilo, da sta bila sedaj diva kluba z nea-kim številom točk ni kazalo drugače, da gresta Slovenski lovski bluk Barberton in Rainbow Hunting and Fishing klub v ponovno tekmo takoj na strelišču, kjer se tak slučaj pripeti. Po kratki debati in po pojasnilu solovca predsednika nekaterim solovcem, ki niso bili na jasnem glede pravil, se prične ponovna tekma med zgoraj omenjenima kluboma. 1.) Slovenski lovski klub Barberton: za pomočbolniku vsaka pridna je in vneta, toda bolje/bilo je nekdič doma, ko bolniku stregla je usmiljenka. V tej lični kapelici se vsak dan maša daruje, duhovnik-begunec bolnikom duše rešuje, prijatelj, pred podobo Brezjanske Marije tudi midva poklekniva in zdravja za bolne begunce lepo prosipa. SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA “Zeleni gaj je lovčev raj . .” bi bili lahko zapeli lovci Slovenske lovske zveze predzadnjo nedeljo (15. avgusta) na strelišču Euclid Rifle kluba, ko smo zaključevali to sezono z zadnjo tekmo Pri tej tekmi se je odločalo, kdo bo zmagovalec in lastnik zvezine zastave. INarava sama nam je pomagala s svojo lepoto in dnevom, ki nam ga je naklonila. Privabila je izredno veliko Število strelcev in naših sednik Joseph Lekšan otvoril tekmo, je pozval vse strelce spadajoče k SLZ, da se vsi drže reda, kot to zahtevajo naša pravila od vsakega strelca-člana. Dolžiflht vsakega je tudi, da s svojim nastopom pokaže na-pram klubu, katerega član je in navzočim svojo izvežbanost v tem športu ter da s tem pokažemo. da nismo strelci ali lovci, ampak tudi zavedni možje v svobodni deželi. Po tem kratkem in jedrnatem A. Gradišar .... . . 23 F. Čič . . 20 J. Klančar . . 14 A. Blažič . . 20 J. Lukežič . . 19 Točk 96 A. Grbec . . 19 A. Murn J. Zupec F. Udovich . . 20 J. Vidergar .... . . 20 Točk Skupaj 189 točk. 93 Kadar je kdo odhajal z Meni-šije v Ameriko, je bilo več dni poprej tako pripravljanje, kot za ohcet. Pekli in cvrli so za popotnico, znašali skupaj, domači so zdihovali in tarnali, bodoči Ame-rikanci so pa jemali slovo in si vlivali poguma, kakor je kdo mogel In ko so odhajali, so jih domači pospremili ter jim odnašali prtljago. In zopet je bilo objemanje in pretakanje potokov solza, pa naročanje: ne pozabi pisati in: pa kmalu se vrni. Tako in podobno. Ko sem pa odhajal jaz, ni bilo vsega tega, čeprav ne rečem, da je bilo moje slovo nekaj daljše, če računamo po tem pripovedovanju. Nihče ni cvrl, nihče ni znašal skupaj prtljage, nihče se ni cmeril. Menda mi ni nihče prav verjel, da mislim zares. Saj morda sem res tako mislil, am pak ko sem videl, da si tega svet ne jemlje k srcu in da ni milih tožb in pritožb: ne hod odtod sem šel pa prav nalašč, da bodo videli, da sem zakej, ki si upam celo dlje ko do šiške. Počasi sem stopaj dol po vasi in se oziral v hiše na levo in desno, kot bi si hotel vsako posebej vtisniti v srce. Bilo je že dokaj pozno in nikogar ni bilo na cesti. Ozrl sem se v Krajnčo hišo, kjer sem imel v mladih letih najboljšega prijatelja, Lojzeta in kjer so mi njegova dobra mama nekajkrat odrezali kruha Lojzek je takrat že počival ameriški zemlji. V Lorainu so ga pokopali in domov so poslali sliko, posneto, ko je ležalna mrtvaškem odru. Vsa vas je hodila gledat sliko in čudili smo se, da imajo v Ameriki tako lepo ozaljšano krsto. Nič več ga bom videl, Lojzka, s katerim sva pasla in prepevala po menišev ski gmajni: jaz naprej, Vidmar-čkov Andrejc počez, Krajnč Lojzek pa bas. Joj, kako smo urezali, vam rečem, štiri fante je dala Krajnča hiša, štiri korenjake, štiri basiste. Kadar so v nedeljo na koru pritisnili Krajn-či, se je tresla cerkev. Starejši, France, ki je bil gospodar doma, že počiva pri sv. Jerneju, Janez ši je zgradil svoj dom koncem vasi, Tone je dobro situiran farmar na Willardu, Lojzek pa, kakor sem že omenil, čaka vstajenja na lorainskem pokopališču. Najljubš^ mi je bila Krajnča hiša in kar nekaj me je stisnilo v grlu, ko sem jo objemal z očmi v slovo. Ni bila hišica očetova, pa ne dosti manj. 2.) Rainbow Hunting and Fishing klub: C. Jakush............14 J. Jakush............18 S. Jakush............17 L. Papež.............13 F. Legan.............16 lec v tej sezoni. S tem naša aktivnost Slovenske lovske zveze je zaključena. Solovec predsednik se je k sklepu zahvalil vsem klubom za njih vzajemnost v tekmah te sezofte in za vso postrežbo ter zaključi vse skupne aktivnosti za to leto tikajoče se streljanja. Z lovskim pozdravom, Fred Krečič, tajnik. -o prijateljev, ljubiteljev našega nagovoru je otvoril tekmo in športa. Mnogi izmed njih so pozval domači, Euclid Rifle nestrpno čakali, kdaj bo naš klub k nastopu: predsednik otvoril tekmo*. ji.j Euclid Riftf klub: Predno pa je solovec in pred- K. Mandel...................20 Točk F. Fortuna............14 J. Fortuna, Jr........20 A. Zrimšek...........(16 J. Rangus.............19 A. Zabukovec.........17 86 Točk Skupaj 164 točk. Iz gornjega rezulttata je razvidno, da je zopet Slovenski lovski klub Barberton zmagava- Gazela Ko je bila gazela nekega dne žejna, je prišla pit k vodnjaku. Ko je pogledala svojo podobo v vodi, je z žalostjo opazila, da so postale njene noge suhe in tanke, z veseljem pa, da sta ji zrastla rogova. Tisti trenutek so prišli tam mimo lovci in jo zasledovali, ona pa je zbe- Naglo sem okrenil glavo v hišo čez četo: k Cencovim. Tam je bila še luč. Olga, od katere ■ sem ee malo prej poslovil, je morda še sedela pri peči. Ni vedela, da še štorkljam po vasi. še enkrat bi potrkal na polken-ce in šepnil v hišo: zdrav ostani, deklič ... Pa kaj se ve, morda bi mi vrnila: joh, kaj se ne morete odtrgati od doma, kaj bo potreba morda pokropiti za vami? Res, zdrava ostani Cenco-va hiša in peč, za katero smo to-likrat sedeli in ugibali to in ono. Nikoli več ne bomo, se mi zdi. Vsaj Olgica naj bi mi pripela šopek iz rožmarina in rožen-krauta, da bi ne šel tak fant prazen iz vasi. Morda bi mi ga bila, če bi nekoliko namignil, kaj se spodobi. Morda se je tega spomnila, ko sem že odšel, pa ni hotela vpiti za mano: počakajte, vam bom pušelc pripela za to rajžo žalostno. Kar zamalo se mi je zdelo, da sem ostal brez šopka. Po fantovskem običaju bi bil moral tedaj zavriskati iz same kljubovalnosti, enčeš: kaj misliš, da si samo ti na svetu! Odprl sem usta, da bi, pa nisem. Samo težak vzdihljaj je dahnil iz mene. Nekako tako, se mi je zdelo, kot našemu kapinu, kadar se je nažrl rezance in se zleknil s težavo po mehkem na-stilju. Kar naprej, fant, sem si rekel in stisnil zobe, kaj omedlevaš. Kar je, pa je, za ivse na svetu se ne bi zdaj skesal. Včasih mi je sililo v glavo, da so vse to le sahjCI-jiotemTe 0a resnica stopila v ospredje in nič kaj prijetno mi ni bilo pri srcu. Bo že kako, kar bo, pa bo. Na desno Brešča hiša, poleg nje Tomažičeva, obe trdni kmetiji. Iz polnega korita onkraj ceste je curljala voda. Sem je hodila po vodo spodnja vas. Tukaj sem prignal živino na vodo. Nasmehnil sem se, ko sem se spomnil, kaj sem počenjal, ko so oče nekoč kupili dve kobili, eno z žrebičkom. Sam ne vem, kolikokrat sem ga pripeljal na dan h koritu. Samo da sem se postavljal ž njim. Od doma in domov sva tekla in skakala, saj siva bila oba približno enake pameti. Enkrat sem pa prijahal par na vodo. Ugledal me je Brešč Lojze in pritekel z gajžlo. Uganil sem njegovo namero in mu že vnaprej zažugal, da bom povedal bratu, če bo splašil konje. Lojze je bil gun-cvet in se ni ustrašil moj e'grožnje. Ko sta se konjiča obrnila napojena proti domu, ju je Loj-že ošvrkal z bičem po nogah, da smo jo ucvrli po cesti ko sam Elija. Sam ne vem, kako da sem se obdržal kobili na hrbtu, ampak oklepal sem se je kot klešče. V zahvalo sem mu potem ob ugodni priliki, zalučal kamen v hrbet in zbežal. . .. In potem sem stopal mimo Vi-kleče hiše. Gospodar Andrejc je bil takrat podžupan. Nisem maral zanj od takrat, ko me ni hotel rešiti vojaške suknje, pa ki bi me bil lahko, grdun. Premalo je plačal cesar Francelj, se mi je zdelo in odpovedati sem mu hotel zvesto službo. Napravil sem prošnjo, češ da me silno potrebujejo oče ddpng. Prošnja je bila poslana na županstvo, kjer naj bi potrdili, da ne lažem. Pa je Vikleč An- žala. Ko je bila na planoti, je drejc pripomnil na prošnji: niso mogli dohiteti. Ko je pa Ta da je kdaj pomagal očetu? stopila v gozd in šla med drevjem, so jo vzeli na muho in pobili. Predno je umrla, je rekla: “Joj meni neumnici! To kar sem zaničevala, mt je podaljšalo življenje, kar sem pa cenHa, me je pogubilo." Če bi oče njemu, ja! Od takrat nisem Andrejca nikoli pogledal z lepim očesom, ki mi je zapravil dvoje lepih let. Prav za to, morda, je šla njegova lepa domačija rakovo pot in nekdanje Vikleče slave ni iveč. ^ TVm*AUGUST 24, 1949 FE. JAKLIČ: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 K sreči mu je prišlo na po-,daj boš vedel, kaj je frajostl moč občinstvo samo. Nekaj |Ali ne, fant? Dobro si se dr-podjetnih Ljubljančanov se je žal!” pripravljalo, da odnese tisti dve čuvajnici v Ljubljanico, ki “Sedaj je pa konec!” “Za nocoj pravijo, da kdor UVC LUVAJ 1111.1 V UJ UulJnlUvU) ivi ua uuvuj J > ** sta stali pred generalovim sta- frajost okusi, je ne pozabi nik-novanjem in med katerima.se dar več in hoče tudi tako žive-je »prehajala vojaška straža. Vojak se je upiral in grozil z bajonetom, a ponočnjaki so ga gonili spat. Ako se je bližal eni srtažnici, so se ponočnjaki lotili druge, in ko se je obrnil tja, so držali zopet prvo. V tej stiski je vojak ustrelil, sicer ni ubil nikogar, a zbudil je druge vojake in preplašil samega gospoda generala. “Kaj? Name si upajo?” Tedaj je njegov pribočnik dobil povelje in nekaj minut kesneje se je razlegnil v Wit-halmovem Kolizeju glas vojaške trobente. Bil je alarm. Ves Kolizej je hipoma oživel. In preko vseh soban in hodnikov, koder je gomazelo vojakov vseh vrst, se je razlegnilo pre-klinjevanje v vseli jezikih države. Tu so počivali vojaki, ki so bili že cele dneve na poti, trudni in zaspani, noge so jim bile polne otisk in žuljev, sedaj jih je pa vrgel strašni glas alarma kvišku. “Pod orožje!” “Ali je že sovražnik tukaj? Ali smo že na Laškem?” In vodi so prihajali iz dvoran in hodnikov in stopali iz veže v noč, in šlo je naprej na cesto, v mesto. Na povelje so vojaki nagnili bajonete in gnali pred seboj vse, kar so zalotili. Po vseh cestah in ulicah je udajal trdi vojaški korak, se razlegala vojaška povelja, a pred ostro železno metlo so se gnetli prešerni glasniki svobode in bežali v največjem diru i vse strani, vsak tja, kjer je — V Berlinu imajo Sovjeti muzej, kjer razkazujejo napredovanje in uspehe v deželah, ki so v tesni Zvezi s Sovjetsko zvezo. Med durgim je bila tam tudi raz- iosegel po najkrajšem potu. ISkoraj je zamrl zadnji vzklik svobode. • Čež pol ure ni bilo nikogar, več na ulicah in na trgih, a oni, ki so trepetali ob razbitih oknih in udrtih vratih, in se bali za svoje imetje, so vzklikali: “Čast Bogu, da si nas rešil!” Oddelek vojakov je ostal pred mestno hišo, nekaj jih je dobil deželni poglavar, da je šel brez skrbi spat, a tudi pred generalovim stanovenjem je bila straža pomnožena, da ne bi kdo strašnih hišic odnesel. _ Tone Krivanoga se je bil še pravočasno otel na Reber, kjer ga je že čakal Glavančv Janez. “Fant, to je pa čudna sapa, ki sedaj brije!” je dejal Tone, ko sta čakala pred hišo. “Lepo je pa te bilo! Kaj, ali ne?i Se- ti." Ko sta pa prišla v hišo, jima je začela brati levite mati. Ta-kih še nista slišala. Se Tonetu ■je sapo zaprlo. “Urša, ko bi ti Vedela, kako je bilo lepo, še ti bi nam bila prišla pomagat. Veš, frajost je bila! Pa naj ti fant pove!” Tako se je hotel Tone izmuzniti s prijazno besedo in pogasiti ogenj, ki je divjal v prsih gospodine. “Ti volk črni,ti bodi, kjer hočeš! Samo fanta mi ne pohujšuj!” “Nič hudega ni bilo! Veš, Urša, prijatelja sva in svet ti d$m, pa nečem nič zanj: jutri nikar ne hodi na trg; veš, svoboda je.” “Saj sem vedela!” “Pa me zgodaj pokliči, da ne bom vjega zaspal in zamudil, kakor sem bil danes, ko sem šele na koncu majhno zagrabil.” Po tem razgovoru se je Tone zavlekel za planke, da se je naspal po dnevu svobode. Četrto poglavje. Narodna straža. Na kvatrni petek v postu, v letu svobode, je bila Ljubljana zgodaj na nogah. Vstale niso samo ženske, ki hodijo zgodaj zjutraj k maši, in pobožni možje, ki so šli k postni pridigi in h križevemu potu k frančiškanom, temveč je vstalo vse: komaj se je zdanilo, je bilo živo po ulicah in trgih kakor ob dobrem tržnem dnevu. Ljudje so lisi stava o Jugoslaviji. Ob sporu sledeči: Francka Nastran, kurir-Tita s Stalinom so sovjetski uradniki odstranili iz muzeja direktor “Slamiča,” Matevž Ce- 17L SLOVENIJE (Nadaljevanje a l. etranl.) stov. Tam morejo samo prote-RAZSTAVA V BERLINU, j stirati, toda doma primejo trdo v roke vsakogar, ki si upa kako kritizirati “ljudsko oblast ” Tako beremo, da so prišli pred sodišče radi klevetanja “ljudske” oblasti in njenih predstavnikov ka “Vinotrga,” Oto Marn, bivši v3e, kar bi spominjalo na Titovi-no. Tako hočejo povsod pokazati, da ne marajo nič skupnega s krivovercem. PROTEST V PRAGI. — V Pragi je najprej izšel napad na Tita in druge jugoslovanske komuniste. Tudi sedaj piše češko časopisje, ki je seveda pod vladno kontrolo, sovražno proti Ti- rar, živino-zdravnik, in Ana Drašler, žena postajenačelnika. Dobili so od enega do dve leti in pol zapora s prisilnim delom (“Slov. por.” 16. jul.) Če je kdo starih časih razžalili cesarja,1 je dobil 6 mesecev, čle sedaj razžališ “ljudsko” oblast in njene predstavnike dobiš lahko 2 leti in pol ali pa tudi več. Vse radi tu. 5. julija je radi tega jugoslo- tega, ker vlada v Jugoslaviji avo- vanski poslanik v Pragi ostro protestiral. Pravi, da češki komunistični listi lažejo proti Jugoslaviji. Komunistični lonec očita komunističnemu kotlu, da je sajast. OČITEK LAŽI TUDI DRUGIM. — Tudi nasproti drugim komunističnim listom se bore jugoslovanski komunisti in jim očitajo laž. Tako sta italijansko glavno komunistično glasilo “Unita” in pariško komunistično glasilo “Humanite” očitali titovcem, da so imperialisti, ki da se pogajajo z Ameriko. Jugoslovanski komunisti udarjajo nazaj in se branijo takega očitka, da bi oni imeli kaj opraviti z ameriškimi sovražniki komunizma. Tako pada zmerjanje z ene komunistične strani na drugo. Jugoslovanski komunisti sedaj spoznavajo, kako prijetno je, kadar kdo komu očita izdajstvo. Oni, ki so toliko zmerjali druge z izdajalci, sedaj prejemajo plačilo od raznih “tovari" Kako je Ferdinand Les-seps ustvaril najveije delo 20. stoletja (Nadaljevanje) Tudi njemu je razodel svoj načrt in našel veliko razumevanje in podporo, čeprav je Cerigrad, pod čigar nadoblastjo je Egipt takrat Še bil, že takrat temu načrtu dokaj nasprotoval. Vse je kazalo, da bo Lesseps že takrat mogel pričeti s pripravami za začetek, prišlo pa je drugače. V Egiptu je izbruhnila kuga in vsa skrb via- u* **********------- on je icjiuu.m vuuja »oc#« j/uu- de je veljala pobi j an ju. tega jetja, medtem ko so Lessepsa boda. Saj pišejo vaši ameriški titovski listi še o svobodi v Tito vini. Ali so že nehali pisati o “novi svobodi”? SOCIALISTIČNE STRANKE v Jugoslaviji ni več. Da ne bi bil kdo v zmoti, so nekdanji socialisti v Jugoslaviji izjavili, da je stranka prenehala, ker da ni imela več članov. Vprašanje je, zakaj je bila potrebna ta izjava, saj je vsak vedel, da ne more delovati v Jugoslaviji nobena stranka razen komunistične. Jugoslovanskih socialistov je torej uradno konec. NEPRIČAKOVANA POMOČ TITU. — Večkfrat smo pisali v našem listu, da je bil spor med Združenimi državami in Titovi-no radi zlata, ki je bilo shranjeno v Ameriki. Pod princem so hoteli Jugoslovani rešiti zlato, da ga ne bi pograbil Hitler, kadar napade Jugoslavijo. Zato so velik del prepeljali v Ameriko. Po vojni so nastale v Jugoslaviji in se ie polastil oblasti ko- 'da storite na svojem polju vse, kar je v vaših močeh, da bomo zapreke, ki nas še čakajo in ki imajo vse izvor v pretirani nezaupljivosti, zmagovito premagali.” Avgusta 1855, se je Lesseps obrnil na evropske države za finančno pomoč pri tem podjetju. Čuden slučaj je hotel, da je edino Anglija odgovorila odklonilno. Dne 28. junija 1856 pa je v Parizu padla končna odločitev. Negrellijev načrt so vsi sprejeli. Negrelli je bil inšpektor avstrijskih železnic in že več tet vodja “Studijske komisije za izgraditev Sueškega prekopa.” Bil je tehnični vodja vsega pod- takrat še tako nevarnega ljudskega sovražnika. Lessepsa pa je zadel hud udarec v nadvse dramatičnih okoliščinah. Ena prvih žrtev kuge je bila njegova Marion. Na dvornem plesu, v'trenutku, ko je kralj stopal v dvorano, se je Marion zrušila na tla. Zdravniki so ugotovili kugo in panika se je iz kraljeve plače razširila po vsej deželi. . jC un iiiieuuvaii Leta 1847 je Lesseps zapustil jaki jnj, Voisin. •ELO D0IUQ Delavce se sprejme ZA NALAGANJE TOVORA .Nickel Plate Freight House East 9. St. & Broadway Plača $1.09 od ure. Čas in pol po 8 urah Vprašajte A. P. Phipps t Nickel Plate R. R. Co. E. 9. St. & Broadway (167) slavili kot idejnega začetnika in organizatorja. Računali so, da bo prekop stal okrog 200 milijonov frankov. Direktna linija je sicer znašala 112 kilometrov, ta daljava pa se je po Negrelli-jevem načrtu, potem ko se je pokazalo potrebno obiti razne zemeljske ovire, povečala na 164 kilometrov. Za generalnega direktorja pri delih samih *pa je bil imenovan Lessepsov ro- Kuharica dobi delo Kuharica vajena kuhe za restavracijo dobi delo. Jutranje ure. Zglasite se v SORN'S RESTAURANT 6036 St Clair Ave. tel. EN 5214. (X) Egipt. Rotterdam, Malaga, Barcelona in Rim so bila mesta njegovega diplomatskega uedjstvovanja, dokler se ni odrekel .nadaljni politični karije-ri ter se umaknil na posestvo sorodnikov v Berryju v Franciji/ Marion in pa svoje zamisli o sueškem-prekopu pa ni pozabil. Načrt je v njem Hozore-val . . . Bilo je nekega večera v letu 1855, ko so se številni časnikarji zbrali v veliki predsobi pariškega hotela “Excelsior”. Čakali so na sprejem pri Lessep-su. Kmalu za tem so stali pred visokim gospodom ostrih potez Pozornost vsega sveta je od takrat veljala delom na Item prekopu. Mnogi so verjeli v uspeh, le premnogi pa so zmajevali z glavami. Nikdo pa si ni predstavljal in niti Lesseps sam ne, kakšno nadčloveško borbo ss naravo bo treba prestati in če bi tedanji zagovorniki tega velepodjetja vnaprej vedeli, koliko človeških in mate-rijelnih žrtev bo treba doprinesti, bi se bili zgrozili že ob sami misli na to. Dela so se pričela in ves svet je v navdušenih člankih proslavljal pogum Lessepsa in njegovih sodelavcev. Tudi črno- visuiuiM auBpuuum 1/9,11/1 f”/-" govih sodelavcev, rum crno-in že nekoliko osivelih las. Les- ?le(ki so umolknili. Medtem pa ijvM in rvnmnal A rtrist.nn- v IM . ______________ _ ._________ seps jim je poročal o pristanku cesarja Napoleona III. na njegov načrt o zgraditvi Sueškega prekopa. Da je mogel pridobiti dvor za svoj načrt, je šeni ljubitelji svobode v noči, ki je sledila dnevu, ko se je svoboda razglasila. Lice častitljive Ljubljane je bilo razpraskano in odprto. Tako ni bilo mesto še nikdar, zato so redoljubne in pobožne ženske vite roke, ko so videle razdejanje. Ogorčene so bite in prestrašene, da so vzklikale jezne in žalostne: “O, kakšni rokovnjači so bili to!” “Nihče jih ni poznal.” “Sam antikrist je jezdil po ulicah in. delal vihar, da so šklepetale šipe in se je vdajal les!” stranke je prišlo na dan, da so spori za Makedonijo mnogo glo-bokejši, kakor je bilo to videti poprej. Tito se je postavil v tem vprašanju skoro na srbsko naci-jonalno stališče, bolgarski komunisti pk so v tem vprašanju čisti bolgarski nacijonalisti, ki hočejo, da pride Makedonija v zvezo __ _________J državljerio. Prišlo je dalje do sporov, ko je Tito streljal ameriške letalce. Ko je Titova vlada zahtevala zlato, je Amerika ve pol-nečakinje, cesarice Evgenije, ki se je bila navdušila za ta projekt. — Časnikarjem pa je govoril: “Prekop, ki ga nameravam izkopati med Azijo stavila pogoje, po katerih se vse in Afriko, bo dolg samo 112 ki- obračuna in šele potem ostanek izplača. Tito se je dolgo upiral, nazadnje 3e je podal. Plačati je moral 17 milijonov dolarjev, do- ), da pride Makedonija v zvezo ------ - z Bolgarijo. Sedaj ko so bolgar- *»! P» te okrog 55 milijonov. Ta ski komunisti proti Titu. so ju- sporazum je bil napravljen sko- goslovanski napadli bolgarske na kongresu češ da niso držali dogovora radi Pirina. Temu delu Makedonije, ki je že pod Bolgarijo, so obljubili nekako avtonomijo pa je niso nikoli dali. Ta- To je bila končna sodba žen ko je balkanski komunistični JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCKS ZUUCH, went Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhot 4221 18115 NEPP ROAD ON « E g DAY mrSTvi TAM! ISukSS saaiaaSJ1*1 »*■* taMta ta» •** Nml tar mt Ceruta* le (tat taStaT tat OeeAtae ta-« Natala Meta, Čarata aaaaata ta STCti tata ratataa at tat ata ttaa a— fta **ay ftaj ta« ta* rartssssss —a — /e MS matom. •UAMNtta tea. —ear ta* a ta* SS3KSR 2?ta O-Atar tare« tata |b Vtata C* In MU tAKMATOU« NC in pobožnih mož, ki si niso mogli misliti, da bi človek tako podivjal in povzročil tako razdejanje. Ko so pa začete krožiti pripovedke o grozovitostih prestane noči in so zlasti podrobno popisovali, kako se je godilo županu, kako so ga že imeli vsega razgaljenega na mizi in ga držali za glavo, kt so mu jo hoteli odrezati, in so imeli že sklede pripravljene, da bi njegovo kri prestregli in vročo popili, o, tedaj so šli lasje pokonci onim Ljubljančanom, ki so jih kaj imeli, ih mrzel pot jih je oblival dotlej, dokler niso izvedeli, da je župan rešen. Imeli so ga že, kakor rečeno, pa neka nevidna roka je posegla vmes in ga jim je izmeknila. Potem so se pa tisti krvoločne-ži med seboj stepli in sklali, da jih morali odpeljati v bolnišnico. ‘H konjaču na Gmajno, pa ne v bolnišnico!” (Dalje prihodnjič) -------o Svetlobni in toplotni žarki Ali že veste, da se gibljejo svetlobni in toplotni žarki z enaka hitrostjo in sicer 126,411 milj na sekundo? Zvočni glasovi pa se širijo samo s hitro-srostjo krog 1,093 čevljev na sekundo. Radijski valovi imajo isto hitroet kot svetloba. spor postal tudi balkanski narodnostni spor. NEVARNO JE GOVORITI. — Gori smo rekli, da jugoslovanski komunisti protestirajo proti očitkom drugih komuni- ro istočasno, ko je bil Tito od komunistov obsojen. Zato mji je ta sporazum z Ameriko (in Še bolj zlato) prišel silno prav. TUDI TRGOVAL BI RAD Z AMERIKO. — Tako je Tito izjavil Mr. Olsonu, bivšemu kali' forniškemu governerju. Sprejel lometrov, prihranil pa bo ladjam 9000 kilometrov poti okrog rtiča Dobre nade. Že sam prihranek na premogu in ostalem gorivu zagotavlja rentabilnost podjetja. Sam res nisem inženir, toda že dolga teta obstaja študijska komisija za izvedbo tega načrta, ki je tudi že pripravila znanstveno in tehnično dobro utemeljene izsledke in osebno smatram, da so predvsem načrti avtsrijskega inženirja Negrellija povsem izvedr ljivi. “Naša naloga je, da sedaj ženske za čiščenje Dnevno ali nočno delo Plača Vprašajte v Employment Office THE MAY CO. (166) MALI OGLASI Stanovanje iščejo Družina brez otrok in brez domačih živali, išče 5 ali 6 sob v slovenski ali hrvaški okolici. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RA 7588. (169) so že velike pomorske trgovske družbe sestavljale nove bodoče bilance, ki so vsebovale račune o ogromnih dobičkih. Bilo pa je vendarle še prerano. “KoifkSne so bile izgube na ljudeh v preteklem mesecu?” Je nekega dne vprašal lesseps svojega prvega inženirja Voi-sina___, “180 mrtvih,” je ta od- govoril. Od deset tisoč delavcev, ki nam jih je dal podkralj na razpolago, jih živi te še sedem tisoč. Med našimi pa je danes spet bilo nekaj slučajev zblaznelosti ... Če bi splošen upor izbruhnil, ne bi bilo nič presenetljivega.” Kot pri vseh delih v puščavi, je bilo tudi tukaj pomanjkanje vode ona skoraj nepremostljiva težava, ki je grozila onemogočiti nadaljnje delo in uničiti že dosežene uspehe. Pridru-■ žile so se še razne bolezni, katerih izvor je bil seveda predvsem v pomanjkanju vode, ter so tu- Stanovanje išče ženska, ki je čez dan zaposlena, išče stanovanje 3 ali 4 sobe med E. 55. do 79. St. od St. Clair Ave. do Lexington. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče Mrs. Christensen HE 5020. (167) ga je v posebni avdijpnci, da mu iNasa uaiuga je, u. •/=/•■*/ » fuuuuj™.//. ............... je povedal to željo. Rekel pa je pridobimo še potrebne denarne di te močno redčite že itak ne- zraven, da ne bi sprejel kakih • ” *■ :------ —1—VHnh političnih pogojev za tako trgovanje ali posojilo. vire. V tem oziru žh imam zagotovitev podpore francoske dr-žave, v ostalem pa vas prosim, Hiroshima tri leta po atomskem bombardiranja. — Ob tretji obletnici odkar je zadeta prva 'atomska bomba to mesto, ki je sedaj že zelo popravljeno, so praznovali oziroma imeli veliki “festvalmru" kot v opozorilo vsemu ostalemu svetu. Slika je bila posneta z najvišjega poslopje Fukuiia department trgovine. Okivg 50,000 izmed 67,860 porušenih in poškodovanih poslopij in domov je že nanovo pozidanih. zadovoljno delavstvo. Kljub vsemu so dela, čeprav počasi, napredovala. Prišli so že v osmo delovno leto. Sedmo leto je bilo najkri-tičnejše. Turški sultan se je bil uprl nadaljnji graditvi prekopa in šele osebno posredovanji francoskega cesarje»ga je potolažilo. Še večji sovražnik pa je bila peklenska vročina, ki je povzročila, da so delavci med delom omedlevali. Nič manj nevarni pa so bili peščeni viharji, ki so zasipali ljudi ih živali in odlagali' cele plasti peska v prekop, katerega je bilo treba vedno znova čistiti. Vsak meter prekopa je terjal nove človeške žrtve. Cas, katerega so izračunali za dograditev, je bli že zdavnaj prekoračen, stroški so že dvakrat prekoračili predvideno vsoto in kljub temu še ni bilo mogoče povedati, kdaj bo podjetje dovršeno. Zapreke so j .narašščale in.one družbe, ki so Jse udeležile financiranja prekopa in si obetate ogromne dobičke, so se pričele tresti za vložene denarje. (Dalje prihodnjič) ■o Preša naprodaj -------------- Naprodaj je prešla za grozdje, srednje mere. Se moramo seliti v manjše prostore pred koncem meseca. Naprodaj je tudi raztegljiva lestva za barvarje. Kot nova. Pokličite RE 1939. ______________________066) Hiša naprodaj Za 1 družino 6 sob, krasna trata in vrt, hiša vsa v preprogah, novo dekorirana, kopalnica s ploščami, bela kuhinja z jeklenimi omarami. Prodaja lastnik, ki odide V Florido v 30 dneh. S. O’Toole, 385 E. 123. St. tel. MU 6436. (167) Išče stanovanje Mr. in Mrs. A. Kutnar iščeta ; 3 ali 4 sobe. Kdor ima kaj, naj j pokliče EX 2589. -(167) Stanovanje iščejo Par, ki bo poročen v septembru, bi rad za takrat dobil stanova je 3 ali 4 sobe, apartment ali hišo. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 6 zvečer HE 5711. -(167) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drag 16702 Waterloo Rd. slovenska lekarna Thomas Flower Shop CVETLICE za vte prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas . (Tomc), lastnika 14311 St. Clair Ave. Ret.: EN 8635 Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja —Prva korespodenčna šola je bila ustanovljena v Angliji okrog teta 1860. August Hollander 0419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x) 4 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 24, 1948 rs irLrinjmnjmrinjijmjmrin^ K. S. K. JEDNOTA POJOJUJE DENAR {lanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemlilfta In posestva brez kake provizije Pogojila »o napravljena na tak način, da te na glavnico odplaluje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pičite na: GLAVNI URAD K. UJEDNOTE 361-63 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS IQ^nnnnnnnmifmnjiJinjiiiriJTJiiinnn S>)iiiii!iiiiiiaini!iiiiiiic]iiiiiuiiniuiiiiiiiiiiiiE]Miiiiiiiiiiuiiiiiiiii!ii[]iiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiNniiiiiiiiiii!aiiiuuiiiiiciiiHiiiinii Izgubljeni svet ROMAN brisanosti, ali je mogoče, da me ska moč se je izrabila na zno- 4 iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiioiiiiiiiiiuiiiiiiiiii S temi vzpodbudnimi beseda-,sem rekel ponižno in mu pomo-mi me je gospodinja izročila j lil ovitek pisma, spremstvu molčečega Austina, ki je tekom najinega kratkega razgovora čakal kakor bronast kip molčečnosti, in peljal me je po nekem hodniku prav do konca. Po rahlem trkanju na vrata se je začulo od znotraj pravo živinsko tuljenje in stal sem pred profesorjem. Sedel je na vrtljivem pisarniškem stolu ob velikanski mizi, ki je bila vsa pokrita s knjigami, zemljevidi in načrti. Čim sem vstopil, je svoj stol naglo zasukal in me dobil pred oči. Njegova zananjost mi je ustavila sapo. Pričakoval sem sicer, da bom videl dokaj čudnega človeka, a nikoli nisem mislil na tako mogočno osebnost. Ta postava in ta oblastnost sta me kar zmešali. Glavo je imel velikansko, največjo, kar sem jih doslej videl pri človeku. Prepričan sem, da bi mi njegov klobuk, če bi si upal ž njim pokriti, zlezel čez ušesa in se ustavil šele na plečih. Njegov obraz in brada sta me spominjala na asirskega bika. Obraz je bil rdečeličen in zdrav, brada pa črna, celo modrikasta in mu je v kodrastih povesmih ležala preko prs kakor lopata. Tudi lasje so bili dokaj čudni, gladko naprej počesani in so mu v dolgih zavitkih pogumno Vzel je moje pismo z mize in ga položil pred se. “Aha, vi ste tisti mladenič, ki ne razume nobene dobre angleščine, kaj ne? Sicer pa ste toliko prijazni, da v splošnem odobravate moje zaključke, če sem vas pravilno razumel?” “Popolnomla, gospod proffer sor, popolnoma!” sem mu jaka navdušeno pritrdil. “O, za Boga milega! To pa izredno ojači moje stališče, kaj ni res? Radi vaše starosti in zunanjosti ima ta vaša pomoč zame seveda dvojno vrednost. Nazadnje ste vi menda res boljši kakor ona prašičja čreda na Dunaju in nedvomno ne pomeni njeno kruljenje nič več kakor osamljeno napihovanje jg pričel mladega angleškega telička!” (Bullcalf je dvoumno, ker je John Buli splošen priimek Angleža kakor nemški Mihelj ali kranjski Janez.) Pri tem me je res tako srepo pogledal, kakor da ibi bil ja® navzoč res kot zastopnik te vrste živali. “Vaši nasprotniki so se menda res nesramno vedli,” sem pripomnil.' “Bodite, prosim, prepričani, da sem še vedno v stanu svoje bitke izvojevati sam in zato ne potrebujem vašega sočutja. Le pustiš na cedilu zdaj, ko sem tako krvavo potreben tvoje po-■moči?! Profesor me je prešinil s svojimi ostrimi, jekleno trdimi očmi. "No, le na dan z besedo, gospod!” se je zadrl. “Seveda sem le dijak,” sem pričel z bedastim smehljajem, “dijak in nič več; to že moram takoj priznati kakor vsak, za stvar iskreno vnet mož. Zdi pa se mi, če se smem tako izraziti, da ste v tem vprašanju napram Weissmannu nemara malce prestrogi. Ali se ne nagibajo od onega časa nakopičeni splošni dokazi, — kako bi rekel?—-k temu, da ojačijo njegovo stališče?” “Kakšne dokaze mislite tem?”vje odgovoril preteče mirno, tNp, seveda mi je znano, da nimamo pravzaprav ničesar, kar se bi se lahko, imenovalo končnoveljaven dokaz. Mislim pač samo na splošne smernice modernega znanstvenega mi-šlenja in, če se smem tako izraziti, na obče veljanfeo. strokov no stališče.” Globoko 'resno se je nagnil profesor proti meni. “Mislim, da vam je znano,” in si med tem nekaj prste štel, "da pomeni lo- padali čez visoko čelo. Izpod pustite .me samega, gospod, sa- košatih, črnih obrvi so gledale sivkasto modre, jako jasne, jako neizprosne in jako oblastne oči. Od ostalega života je bilo vrt, mize orjaška, široka ramena, kakor sod mogočna prša in z debplimi, črnimi kocinami pokrite strašne, močne roke. Vse to skupaj, vštevši rjoveči, močni glas, je tvorilo vsebino prvega vtisa, ki ga je napravil name znameniti profesor Challenger. “No?” je izpregovoril in izzivalno izgubi j il oči vame, “kaj je?” Vsaj nekaj časa sem moral ohraniti krinko, sicer bi bil ta pozdrav obenem nedvomno tudi konec mojega razgovora. “Bili ste toliko prijazni, da ste mi dovolili va« obiskati,” mo da se naslonim s hrbtom na zid. Potem je G. E. C. (Profesor rabi v naglem govoru začetnice svojega imena , George traj, v korist telesne širine in možganov. “Latovščina!” je zatulil naprej sklonjen in je oprl iztegnjene prste ob mizo, da pomoli glavo še bolj naprej. “Znanstvena latovščina je bilo vse to, gospod, kar sem vam tukaj žlobudral! Mislili ste me ukaniti, vi, z vašimi piškavimi možgani? Mislite si, da ste vse-močni, vi, peklenski pisuni, ali ni res? Domišljujete si, da človeka proslavite s svojim hvalisanjem in ga lahko uni- čite z grajanjem! Mi pa se vam moramo vsi klanjati in poizkušati doseči od vas ugodno oceno. Enemu pomagate lahko na noge, drugega pp pahnete v nesrečo! Podla golazen, o dobro vas poznam! Pozabili ste, kam spadate, že še pride čas, ko vam stopimo nekoliko na prste. Žabe napihnjene! Vam že pokažem vaš prostor! Da gospod, ni se vam posrečilo opehariti C. E. C. Tu ste naleteli pač na pravega človeka. Svaril vas je, če pa ste vendar hoteli priti, ste to storili, in se. najbolje počuti. Sicer pa je čas, gospod, da se potrudiva, po možnosti skrajšati ta obisk; ne /verjamem, da bi bil vam posebno prijeten, zame pa je izredno nadležen. Kakor se zdi, hočete torej nekaj pripomniti k vsebini moje razprave?” Ta brezobzirni prehod k bistvu najinega razgovora mi je seveda grozil otežkočiti časten umik. Moral sem torej slepomišiti- dalje, dokler se mi ne bi zopet ponudila jza moje namene ugodnejša prilika. Od daleč se mi je zdelo vse pač do- banjski indeks vedno stalen či-nitelj ?” “Seveda,” sem odgovoril. “In da-jefelegonija še vedno sub judice?” “Nedvomno.” “Ter da je različna klica v plazmi od partenognetskega jajčeca?” “No, menda!” sem zaklical in se veselil lastne pogumnosti. “Toda kaj pomeni vse to?” me je vprašal jako krotko in prepričevalno. “Da, res, kaj pomeni?” sem zamrmral. “Ali naj vam to povem?” je zagrulil kakor gcHoibček. “0, prosim.” “To pomeni,” je zatulil be- snor nenadoma ves podivjan, Poiiljanje MOKE In ŽIVEŽNIH PAKETOV v Jugoslavijo MOKA: Pričeli smo ponovno s sprejemanjem narofll za moko, v bodoče Je zopet dovoljeno pošiljati po eno vrečo moke (100 lbs) na eno osebo. Največ Je mogoče poslati pet vreč z Isto ladjo na pet raznih oseb. Cena za eno vrečo moke (100 lbs) Je $13. V tej ceni Je vključena »varovalnJnaJnjrsroatal^sno4kijJ^m«4i^£reJemrdka. STANDARD PAKETI: Istotako pošiljamo že Izgotovljene pakete z raznovrstno hrano. Za ceno ln vsebino teh paketov vprašajte za naš cenik ln narofillne liste (order forms). Dostava moke in paketov Je garantirana. V nasprotnem slučaju Je vrnjen denar. Zavarovalnina se nanaša na zgubo celotnega paketa (total losa). Pripominjamo, da z naročilom postane blago last pošiljatelja, dočlm smo ml samo zastopniki med pošiljateljem in tukajšnjimi 'oblastmi. Čeki In Money Orders naj se glase na “Dobrovoljnl Odbor.”’ DOBROVOUNI ODBOR pri moji veri, na lastno odgo- vsakega. Drago je sicer, a ja-vornost. Polomili ste ga, ve- ’ lecenjeni gospod Malone, le priznajte, da ste se pošteno ujeli! Tvegali ste dokaj nevarno igro, in zato vam moram podvariti, da ste jo izgubili. “Poslušajte, gospod,” sem rekel, med tem, 'ko sem se umikal proti vratom in jih odpiral, “lahko me žalite, kakor vam je drago. Toda vse ima svoje meje. Dejanski se me ne smete lotiti.” “Jaz da ne smem?” Počasi je odkorakal na svoj čuden nflčin proti meni, nenadoma obstal in vtaknil orjaške roke v stranske žepe svojega dokaj otroškega, kratkega jopiča. “Vrgel sem že več kakor enega vaših sobratov čez prag. Vi boste četrti ko potrebno. No torej, zakaj ne bi sfrčali za vašimi bratci še vi gospod? Zdi se mi, da boste, kaj pa!” Med tem, ko je govoril, se je zopet pričel hinavsko in preteče pomikati proti meni in se je ob vsakem koraku vzpenjal na prste, kakor da bi bil plesni mojster. Lahko bi bil z enim skokom dosegel vrata in smuknil ven na hodnik, a to se mi je zdelo sramotno. Razen tega me je počasi popadi* jeza. Poprej sem bil vsega nedvomno sam kriv, zdaj pa so mi njegove grožnje vrnile vsaj nekaj pravice. “Oprostite, da sem vas razburil, toda, nikar si ne mislite, gospod, da se pustim premikastiti. Vam že pokažem, da ne lov cez prag. v i Dosie ceiroi aasun. v um ac pvr ali peti. Po 3 funte 15 šilingov [trpim kaj takega!” odškodnine pride povprečno na (Dalje prihodnjič) “da ste vi najnesraimnejši slepar v vsem Londonu, da ste ničvreden, hinavski novinarski pisun, in pokazali ste v svoji nalogi enako malo znanstvenih pojmov kakor tudi spodobnosti!” Planil je pokonci z besno žarečimi očmi. A celo v tem, nad vse nerodnem trenutku, sem si moral pustiti časa, da obstr-mim pred nepričakovanim odkritjem: profesor je bil dokaj majhen človek! Njegova glava* bi segala kvečjemu do mojega ramena. Ostal je spačen sti lažje. O, ti moja iskra pre- Herkul: vsa njegova življenj- V BLAG SPOMIN 245 IVesf 18th Street, New York 11, N. Y. Telefon: WAUdns 4-8016 DRUGE OBLETNICE ODKAR SMO PRERANO IZGUBILI PREUUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Martin Snider (ŽNIDARŠIČ) ki je za vedno zatisnil svoje mile oči 24. avgusta 1946 Dve leti grob ,Te krije, kar Si v večnbst se podal, lepše zdaj Ti solnce sije, vsem v spominu si ostal. Truplo tam na božji njivi v grobu hladnem zdaj počiva, spomin Tvoj pa neminljivi bo živel med nami do konca dni. Žalujoči ostali: SOPROGA, HČI, ZET, VNUKI in VNUKINJA Cleveland, Ohio, 24. avgusta 1948. mam TflM HAMILTON WIIUAM HOWARD TAFT jjHUMliS Despite the fact that he whs the most portly President in our »atfon’s history—he weighed 340 pounds—William Howard Taft’s lavorite pastimes were golf and long walks. /> Born in 1857 in Cincinnati, he Studied at Yale and Cincinnati taw School and his first job was tew reporter for the Cincinnati Times. » From the age of thirty, he was almost constantly in public office and was the only man to hold the two highest offices m the land— President of the United States and , Chief Justice of the Supreme Court. The latter was a post he eoveted far more than the Presi- ; ^Seventh Ohioan to be elected to ; the office, Taft was inaugurated i the twenty-seventh President on »arch 4. 190». He served cob one term. - . ______ ,, In 1921, he was named Chief Justice by another Ohio President, Warrefi G. Harding. It was a position that fitted his qualifications, as he had been Kent Professor of Law at Yale; first Governor of the Philippine Islands; Dean of the Law Department, University of Cincinnati; Secretary of War under Theodore Roosevelt and his entire life’s ambition had been along legal lines. He died in Washington. D. C., on March 8. J930. at the age ot 72. Today, there are carbon copies of more than one million letters which he wrote while in office, filed for posterity in the Library of Congress. This vast correspondence is chiefly because in his administration typewritten letters became commonplace. Added to the letters are diaries numbering more than 15,000 pages of single-spaced typing! _ How times have changed from the days of Washington—who wrote less than 20,000 letters in his entire career; and from the days of President Grant, who kept copies of only * very few ofbis all incoming ones into the wastebasket after. be had read and answered them. The Taft HduSe Museum in Cincinnati, at 310 Pike Street, features a rare collection of watches o( unusual shapes and sizes made in the 16th to 18th century. Here, too, are portraits ot all the Presidents from Lincoln to Hoover and the world-renowned murals created by Roberts Dun-canson. While in Cincinnati, many vi.'.t the home of Harriet Beecher Stowe in Walnut Hills, where much of the theme of Uncle Tom’t Cabin was developed. Seventeen miles to the west, along the majestic reaches ot the Ohio River, is the impressive tomb of President William Henry Harrison, first Ohioan elected to the high office. To the east and northeast are the historic earthworks and mounds of the pre-Indian Mound Builders of Ohio, dotted about Hillsdale and^ChiUKOUe. -g (Another story of the Bpe* «4 Ohio Presidents uU appear to as. wty(mb Watttoitt w-wr outgoing tetfets and wbo. teased cw4y 1use.. I Novo zdravilo. — Novo zdravilo, ki bo uspešno pri boleznih, kjer penicilin ali streptomycin odpovesta, je iznašel Dr. Benjamin M. Duggar, microbioligist v Lederle Moratorijih. Znano bo pod imenom aureomycin in se je dosedaj izkazalo posebno uspešno za zdravjlenje organičnih bolezni. -AND THE WORST IS YET TO COMB —in najhnjše šel« pride sC .