NAROD List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: 2876 CORTLANBT Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 6. — STEV. 6. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 8, 1918. — TOREK, 8. JANUARJA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. Iz Washingtona. -ooo- IZJAVA NAČELNIKA SRBSKE MISUE GLEDE AVSTROOGRSKE. — WASHINGTON SMATRA NE FORMALNI MIROVNI KONGRES ZA MOGOČ. — HOOVERJEVI POMOČNIKI SE BODO POSVETO VALI GLEDE NUJNIH PROBLEMOV. --ooo- Tnw* Translation filed with the postrua«tor :it New York. X. Y. <»n Jan. S. 11*1 S a» ivqtiinil by tl»* Ait of October 6, 1917. Washington, D. C.. 7. januarja. — Ločitev avstrijskih in odrskih armad ho imela posledico, da se bodo utrdile v<»zi. ki vež«4jo takozvano dvojno monarhijo. Sii- i h* dvomim o tem. da je ta korak predlagal Berlin. < V pa niso koraka zapor*eli v Berlinu, so jra nemški voditelji brez dvoma odobrili. * To ji* izjavil danes dr. Miljenko AVsiiic, načelnik srbske misije napram nekemu zastopniku newvorskega Worlda". — Izvršilo ne bo nobeno dejansko loeenje. Ogrski ministrski predsednik je izvojeval dejansko politično zrnato. s tem. da je dosegel to izpremembo. Od tedaj naprej bodo Madžari, da sira vn o predstavljajo manjšino, vladajoči razml na Qgrskem. Xjih napuh so umetno |H»vs|>eševali Hahsburžani in Hoheneolernci. Zgodovinsko dejstvo je, da so Madžari vedno živeli ^ dobrih odnosajih z Nemčijo in Berlinom. Ko je bila Avstrija v preteklem stoletju v vojni z Nemčijo, je bilo v pruskih regimentih veliko Ogrov. Washington, D. ('., 7. januarja. — Neformalna mirovna konferenca bo mogoče posledica nove ugotovitve angleških vojnih ciljev od strani Lloyd Gorgejp To mnenje prevladuje v tukajšnjih diploinatičnih krogih, kjer s« izjavlja, da je postala možnost miru večja vsled nagovora angleškega ministrskega predsednika. < i lasi se, da je bila velika točka, ki je veliko bližje prinesla mir. da govore sedaj vojskujoči se narodi drug z drugim, dasiravno ne neposredno. N aslednji korak bo najbrže zopet no urejenje najvišjih pogojev, ki so jih stavile obe strani. Logična posledica take odkritosti — izjavljajo — bo najbrže neformalna mirovna konferenca, ki predstavlja potrebni preliminarni uvodni korak k trajnemu miru. Po mnenju nevtralnih diplomatov bo druga posledica najnovejših razvojev, da vojna, če ne bo nastal mir tekom šestih meaeceV, vsaj ne bo trajala nadaljna tri leta. < lani kabineta, ki se večkrat izjavljajo v imenu Be-)< Hiše, so bili prav posebno vzradoščeni vsled izjav Georga glede neodvisnosti narodov. Vzdržali pa so se vsakih komentarjev glede razkosanja Turčije ter predlaganja zopet ne porazdelitve centralne Kvrope. Senator Hamilton Lewis iz Illinoisa, nasprotnik demokratov, je izjavil danes zvečer, da bodo mirovni predlogi Lloyd (Jeorga povspešili mirovno konferenco. Temu svojemu prerokovanju je dostavil na odločen način, da bo vst rajala Amerika pri dostavljenju amendmenta k pogojem, v katerem se 1k> zahtevalo izločenje sedanje nemške vlade. Rekel je: — Ugotovilo Lloyd Cfeorga je velik korak k miru, vendar pa na podlagi pogojev, za katere se bori Amerika. Učinek govora Lloyd Georga bo ta, da se bo dalo dostojanstva in resnosti mirovnim pogajanjem med Rusi in Nemčijo. Llovd George hoče podpreti izjave Landsdowna v enem (»siru in sicer glede stvari, na katero je Landsdow-ne |M»lagal največjo važnost, namreč, da se ne umešavajo zavezniki v katerokoli vlado Nemčije. Washington, D. <'., 7. januarja. — Zvezni živilski administratorji ali njih zastopniki iz vsake države prihajajo danes v mesto na dva dni trajajočo konferenco, ki se ho pričela jutri. Kna izmed sadev, glede katere se bo razpravljalo, bo sprejem načrta <>d vseh držav, s katerim bodo organizirali |Htsamezne živilske administracije in potom katerega bo državni administrator v tesni zvezi s svojo celo državo ter bo |>osloval kot agent za ]>ospeševanje kouserva-cije živil ter izvedenje drugih dolžnosti živilske administracije. I Veliko pozornost bodo posvetili tudi sredstvom da spravijo v tesno soglasje delo poljedelskega d epa rt me lita z delom živilske administracije v zvezi s povspešc-ltjetn produkcije živil.__ 1F • 1 • • • • a •! • t *1 • •• Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prijatelji in znanci. OOO" Poakrbujemo denarna izplačila ▼ Franciji, na Angle •kam, ▼ Rusiji in Italiji Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopianieo al pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo iavr iuii; na ta način nam pomagate aerfaviti pravilni n«knr. *S**I2Hf»i T% UT Jh A WV AA W. januarju V nagovoru pred senatom je izjavil < lanes dr. Milen ko Vesni«', na-čeliiik srbske vojne misije v Združenih državah, anje Evrope in civilizacije ter tudi dal izraza hvaležnosti Srbije, — kot majhnega, a poštenega naroda — za žrtve, ki jih doprinaSa za človečanstvo in prostost. I)r. Vesniea so spremili v senat člani srbske misije. — V senatni zbornici so jim priredili sijajen sprejem. -Jutri bo srbska komisija odpotovala v Mont Vernon, kjrr je ^rob Washinjrtona. V pozdrav-nem govoru na misijo je rekel podpredsednik Marshall: Senatorji! Celo tako ne izurjen duh kot je moj, lahko pojmi umetniške možnosti tejra prizora. Tukaj ste zastopniki prostega naroda, kajti vasi predniki so slišali ter sledili kriku Patrieka Henry -ja v zbornici Virgin i je. Tukaj so zastopnik: naroda, ki je skoro tekom šest stoletij v normalnem boju s Turki in Avstrijci pisal s krvjo svojih sinov na zelene obronke vsake gore in vsake doline Balkana nesmrtne besede IIenry-ja. Tukaj sta oba, vsak vreden za stopnik svojega plemena ter si podajata roke v tej polnočni temi slovesno prisegajoč, da vaju bo bodoče jutro našlo kot vedno posvečen* prostosti aH pa smrti. Dr. Mileitko R. Vesnič je rekel : Usoda je hotela, da smo dospeli v Ameriko ravno pred vašim božičnim večerom in ker smo slišali v Evropi o vaših zgodovinskih o-bjavah, storjenih v kongresu, smo bili na lik modrijanom iztoka, željni izvedeti vse ter se prepričati o tem. Ista dobra usoda je hotela da prihajamo pred vas po vašem povabila na predvečer našega Božiča in kot pastirji v sv. Pismu hodimo sedaj po sijajnem glavnem mestu vaše dežele ter pojemo v svojih srcih ter ponavljamo samim sebi čudovite besede, katere je na. slovH predsednik Wilson na človeštvo: — Mi verujemo v mir, a verujemo tudi v pravico, poštenost in prostost. Bolj kot kateri drugi smo prepričani, da mir ne more obstajat: brez pravice, prostosti in poštenosti. Preko širokega oce^ma smo napeto prisluškovali epohalnim izjavam odličnega voditelja največje in najčistejše demokracije, kar jih je kdaj pozna! svet ter smo bili sreoni v razumevanju, da je bil ta kongres v polnem soglasju z odličnim naslednikom Washingtona hi Lincolna. Z zlatimi črkami bodo vsi prostost ljubeči narodi začrtali za vedno v svojo srca in svoje duše njegov in vaš program, potom kate rega se zavzema Amerika predvsem za to, da imajo vsi ljudje pravico določiti, kateremu hočejo biti pokorili in kateremu hočejo služiti; ker se zavzema za politične prostosti ter suverenost narodov, za enatkosi narodov, kar pomeni enakost pravic, pri čemur se priznava, da ne pride vpoatev razlika mod majhnimi in veliki narodi, metd onimi, ki so mogočni ter onimi, ki so slabi. Noben mir ne mos-e obstajati in bi ne smel obstajati, ki ne priznava in ne sprejema principa, da do. bivajo vlade vso svojo pravično moč is privoljenja vladanih in da ne obstaja nikjer pravica, da bi se izročalo narod is ene suverenosti v drugo kot da je narod osebna last. liny. Tudi mi sprejemamo z navdn sen jem doktrino Monroe-a kot doktrino sveta. Ta nauk uči, naj ne skuaa noben narod razširiti svoje oblasti nsd drugim narodom da pa naj se pusti vsakemu narodu prosto določiti svojo usodo, svojo lastno pot razvoja, neoviran neogroien, in neprestraien, maj fenemn sad velikimi Svetel mdia^ao deliti zj vami vero. da mora parviea poveljevati siii in da se je ne <litične pravice za vsakega v tem delu kontinenta, ki je postal z eno besedo obljubljena dežela vseh prostost ljubečih ljudi. Spomnil sem se. kako zgodaj že je predstavil Turgot ameriški narod kot upanje človeštva in kako pravično je cenil in videl naprej v onem času značaj in važnost vašega naroda za civilizacijo človeštva. — Ameriški narod — je izjavil — mora pokazati svetu s svojim vzgledom, da so možje lahko prosti in miroljubni in da lahko obstajajo brez verig tiranov, a brez verig,-katere so skušali naložiti na narode ter jib še vedno skušajo ti- I Dtft am vzgled politične svo bode. verske svobode ter trgovske in industrialne svobode. To prerokovanje velikega fran-<*oskoga državnika, izrečeno v drugi polovici osemnajstega stoletja je postalo resnično. Tako sem si v svojem osamljenem hrepenenju rekel, da narod takega izvora in take zgodovine ne more privoliti, da premaga celi civilizirani svet barbarska vlada, kako! sna jih je preti stoletji prisilila, da so zapustili svoje domače dežele ter si poiskali drugih domov. Rekel sem si, da ne more biti daleč dan, ko se bo ameriška zastava pridružila zastavam narodov, boreč i h se za prostost, pravico in po štenost in da bodo prišli boljši dnovi za narode, ki trpe krivico v Evropi in po celem svetu. Blagoslovljen naj bo narod, ki daje prvi v zgodovini slavnega povdarka krščanskemu nauku: — Ljubi svojega bližnjega kot same-ea sebe. Sprejmite v blagor našega skupnega ljudstva v teh cpohalnih dneh srčno zahvalo majhnega, a poštenega naroda. Ugotovilo angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georga da je dosega pristne samovlade za one narodnosti Avstro-Ogrske, ki jo žele, eden zavezniških vojnih ci-ijev. doeiui se na drugi strani iz rečno izjavlja, da se nikakor n* namerava razkosati Avstrije, je povzročila precej razočaranja med .Jugoslovani, Čehi in Slovaki, ki so bili stalno nezadovoljni s Habsburško vlado. Dejstvo, da Se zahteva popravo Rumunske ter priklopljenje laške ga prebivalstva, nahajajočega se v Avstro-Ogrski k njegovim neodvisnim rojakom, dočim se tega ni storilo gleide južnih Slovanov, ki se žele združiti s Srbijo, je bilo vir velikega obžalovanja. Newyoraki voditelji slovanske misli so bili edini v tem, da bo boj ki ffa vodijo Čehi, Slovaki, Hrvati Srbi in Slovenci za neodvisnost, moral iti naprej, ko bo vojna končana — je rekel profesor Columbia vseučilišča, Mihael L Pupin, tei častni konzul Srbije — se bo pričela v Avstriji revolucija. Ugotovilo Lloyd Georga ne pojasnjuje, da bodo zavezniki zahtevali združenje Jugoslovanov s Srbijo, in vse kaže, da se jim bo prepustilo izvojavati si svojo lastno usodo. Iz izjave predsednika Wilsona, kateri je sledila izjava Lloyd Georga, je razvidno, da niti Anglija niti Združene države ne žele razkosanja Avstro-Ogrske in da je nočejo prisilit., da se odpove svojim jugoslovanskim pravicam. Oči vid no so postavili princip sa-modoloČbe, in Jugoslovani naj bi sami izvojevali svoje pravice. Avtonomija v okvirju Avstro-ogrske države gotovo ne bo za do volj il a Hrvatov, Srbov in Slovencev. Edina stvar ki jih bo zadovoljila, je združenje s oroijo. Ko bo tedaj vojna končana te> se bodo vrnile avstrijske čete, sestavljene iz pripadnikov različnih narodov ter tudi ii Nemcev in Madžarov domov, bodo našle cesarstvo bankrotno ter davke neznosno visoke. Nemogoče je že sedaj Avstriji zadostiti svojim obligacijam. Ko bodo prišle čete domov tet videle čisto resnico gleda —noi nega obdačanja, bo vzplamtel med njimi duh vstaje na veQJko močnejši način kot bi mogel dokler trajs vojna. Nemčija ne bo mogla financial no pomagati Avstriji AngUja, Francija fe Amerika t* Lloyd Georgev govor. •-ooo-- LLOYD GEORGE JE JASNO RAZLOŽIL ZA VEZNI ŠKE CILJE. — VSE STRANKE SE STRINJAJO Z NJEGOVIM MNENJEM. — OBČNO ODOBRAVANJE. — LISTI OB STRANI MINISTRSKEGA PREDSED NIKA. — CENTRALNE DRŽAVE MORAJO ODGO VORITI. — OD ODGOVORA BO ODVISNO, AKO SE BO VOJNA KONČALA, ALI PA NADALJEVALA DO KONCA. -ooo- Trae translation filed with rhe postmaster at New York, X. Y. on J:tti JD1S, as required by the Act of October 6. 11)17. London, 7. januarja. — 4"Chronicle" razpravlja o vojnih ciljih Lloyd Georga in pravi: — Jedrnata trojna oblika, s katero se zaključuje, jt* čudovito nadomestilo za taka pogajanja kot i' ne aneksi j, ne odškodnine". To je oblika, ki bo lahko mirno šla v svet kot poslanica angleške države, ki ima za seboj voljo vseh razredov in vseh bratskih narodov v naši državi. "Morning Post" pravi: — Vzemimo vzgled na Rusiji in ne dajmo se omejiti s površnimi frazami, da bi si predstavljali, da bi kaka besedna oblika mogla predrugaciti dejstva položaja ali pa da bi stopila na mesto vojakov in ladij. Stisniti moramo svoje zobe, tesneje pritrditi pas ter iti hrabro naprej, bok ob bokti z našimi zavezniki. Ne smemo doseči miru z oslabljenjem, temveč samo z močjo. To mislimo, da je mnenje Lloyd Georgeovega govora, Dokler Nemčija ne opusti svojega ropanja in popravi škodo Franciji in Belgiji, do tedaj ne more biti govora o miru; jasno je, da Nemčija ne bo opustila ropanja, dokler ni premagana. "Sunday Times" poroča, da so poslušalci, ki spočetka niso bili nič kaj naklonjeni, vprizorili Lloyd Gcorgea velike ovaeije, ko se je vsedel. Francoski socjalist Albert Thomas je bil tudi navzoč in je sledil govoru z veliko pozornostjo. Vidno je bil gi-njen vsled Lloyd Georgeove zgovornosti, s katero je naglasa! odločnost naroda, da stoji do konca ob strani Fran cije; tako so bili tudi trgovski unionisti, katerim je pre-mjer govoril, in so z navdušenjem pritrjevali. "The Observer" pravi o govoru: — Lloyd George je napravil veliko uslugo narodnemu edinstvu in interesom zaveznikov. Odgovoril je s pro-tiofenzivo nemški mirovi ofenzivi v Rusiji. Stavi nez-manjsljivi zavezniški minimum, določi najmanjše, kar morajo dobiti, ako nočejo priznati pretežnega poraza, da bi pozneje živeli v nečasti in nevarnosti. Lloyd George je obdolžitev položil na sovražnika. — Iz Berlina mora priti odgovor. Ta odgovor bo imel dale-kosežen učinek na vso bodočnost sveta in bo pojasnil, ali je konec prelivanja krvi prišel bližje, ali pa da boelo zavezniki, ko bodo enkrat vedeli, da sprejemljiva poravnava ni mogoča, odločili, da se zopet prične sveta vojna do smrti, ne oziraje se na to, koliko bo to veljalo, ali pa kako dolgo bo trajalo. To je alternativa, pri kateri razumen človek ne bo lahkomišljeno riskiral in pretehtoval možnosti. To vse je odvisno od sovražnika. Najprej se mora slišati odgovor centralnih držav; da pa se je izrekla obdolžitev nad sovražnikom, da se je ugodilo zahtevi bol j še v i kov glede vojnih ciljev, da je resno nastopila alternativa med možno poravnavo in še dolgo vojno — vse to je zapopadeno v premier o vem govoru, ki je najvažnejši v tej deželi, odkar smo stopili v vojno. London, 7. januarja. — Lloyd Georgeov govor je dosegel mnogo več odobravanja kot katerakoli prejšnja njegova izjava. Socjalist in delavski zastopnik v parlamentu James Ramsav se je v svojem nagovoru pri delavski seji v Glas-gowu razlikoval glede svojih prejšnjih govorov, ko je razpravljal o sobotnem govoru ministrskega predsednika. Rekel je, da je bil zadnji govor bolj primeren in miren. Rekel je, da je bil to govor moža. ki čuti svojo velikansko odgovornost in ki je videl nad in za bojiščem vse probleme, ki bodo morali biti pozneje rešeni. "The News of the World" pravijo: — To so cilji, za katere smo šli v vojno. Za nje smo neomajno prelivali kri več kot tri leta in za nje, kakor pravi premjer, smo pripravljeni žrtvovati še mnogo več, kakor pa dosedaj. "The People" pravi: — Ne bo več mogoče, da bi naši sedanji sovražniki mogli oznanjati pošten dvom o tem, za kar se borimo, ali pa da bi mogli kakega inteligentnega Nemca varati s pripovedko, da je naš cilj uničenje, ali pa raztelesenje nem-ške države ali pa uemškega naroda. ■e n« bo moglo vstavljati sredobež-flria silam svojih narodnosti, ki bo. do imel« tedaj najboljšo priliko na ■vetn, da se oproste. Domnevam, da imata to Mr. Wilson 1xi Lloyd George v mislih. Ne mislim, da je mnogo vrjetno-sti srlede Nemčije in nje podpore Habsburžanom, da se zatre even-' po končani vojni, j bo bolan ter se bo naveličal Avstrije in gotovo ne bo šel zopet v vojno, da pomaga avstrijskim Nemcem in Madžarom držati Slovane v svoii sredini. STENSKE KOLEDARJE, smo začeli razpošiljati vsem našim naročnikom. Če bi ga kdo slučaj-no ne dobil, naj nam piie. "32ae Jfaroda'\ The largest Slovenian daily [3 < in the United States:* J j L Issned every day except Sundays m and Legal Holidays. ! 11 SO,OOO Readers | j Največji slovenski dnevnik kj I v Zedinjenih državah lil I Velja za vse leto . .. $3.50 ITI j Za pol leta......$2.00 f|j • -"■'' **"' i "".......—"' '^i 11,1 n n 1 GLAS NARODA, 8. JAN. 1918. "GLAS NARODA" Dmflj.J by t h% ILO VIHIO PUBLISHING C O M P A NT U corporation.) mJLn BAKail, Fill I Mit. LOUI« VESTA AK. rtmom of Baal mi mt tUm corpora fl ob ud addiMM of above officers; t CortlandC Strt*', Boroogli of Machmttan New York City. N. Y. V« «*= • l«u» reij* llat am Ameriko | 2* celo leto cm mesto New fork fS.00 la Cane do.....................|S 00 Za pol leta ca m«sto New York., 8.00 Ka poi l«-ta 2.00" Zrn tetrt leta m mesto New Yorg 1-50 Ba Cecrt leta.........................1.00 Zm InosemctTo ca celo Isto ft.00 -G LAH NAHODA" taHaJa raak dan lzvaemM nedelj In praznikov. "6L AS NARODA" ("Voles ot die People") •tsry day except Bnndaj* and Holidays HutMcrlptloa yearly $3.50. Lxx>tat brcs podpLaa in osebnosti ae ne priobčujejo. Denar saj ss blagor oil počil Je tl po — Money Order. ■I i fiill krsja nsroCntkor prosimo, da se cam todl prejtaj* namanl, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisan In poflljatram naredite ts naslov: -O L A i NARODA" •v Cortlsndt Bt_ New ln( City. Telefon: 2870 Cortland t. Dopisi -ooo- Majhni narodi in zavezniki. i i r/. ill*Z r>rhi j mil i] i iii i T J" vi' ' i .' - it it'll I'iUsl n il h tbe poot sast^r at New York. N". V. «-n Jan. R. I tU s, a» rii|iiir«»>| >»y tli«* A< t of October G, 1917. izjavr angleškega ministrskiga predsednika Oc-i ter v/, zadnje izjave predsednika Wilsona v nagovo-• *' k'-uu'ivs glede proglasitve vojnega stanja z Avstro-ji- razvidno, da so postavile velike zavezniške ;ve. katerim ji1 prištevati le Vnglijo. Francijo in Zdr. t\e. M»gla>no na stališee, da ne bodo zahtevale pri eieni oklepu miru oprostitvi' in osvohojenja malih «xiov v toliki meri in takem obsegu, kot smo v pričet-prieakovali in domnevali vsi od prvega do zadnjega. Wdi-li smo sieer ter pravilno domnevali, da bodo koa-miroviii i»ogoji na obeli straneh drugačni kot si jih je dstavljal navaden človek. Tek stvari je par tak. da se vsako stvar vzame dru-e kot se sprva domneva. W.ieli smo. da }>odo zahtevali zavezniki oprostitev Belgije. < rnegore, Kumunske in drugih zavojeva-/« L da bodo zahtevali ustanovitev neodvisne Polj-e pod ruskim protektoratom, seveda ne pod protekto-tom Knsije kot je danes. Vse to smo vedeli vnaprej, a tudi vedeli, da pri kon-•hraeiimi ne bodo prišli v polni meri v poštev mali . ki žive sedaj pod nemško in avstrijsko vlado. » so < ehi, Slovaki, Ukrajinci, Slovenci, Hrvati in I »i, živeei v ogrski polovici držav«1. < i lede teli narodov je izjavil predsednik Wilson, da morajo po končani vojni sami izvojevati svojo staro ivdo, in Lloyd tJeorge je v polnem obsegu sprejel to avo ameriškega predsednika za svojo. Spomnimo se besed, ki smo jih pisali pred daljšim >oin ter izjavili, da ne bo prišlo oproščenje našega na-od i od zunaj s tujo pomočjo, temveč, da mora priti od zuotiaj iz naroda samega in njega eneržije, < e j<- kaka stvar resnična je ta. Kje so sedaj blesteče obljube Jugoslovanskega Od-bora v Londonu, ki se je bahal, da je vzel celo politično modrost v zakup in da je najožji zaupnik in prijatelj vodilnih angleških politikov, ki baje soglašajo žnjim v vseh vprašanjih, tikajoč i h se jugoslovanskega položaja? Kje so sedaj Potočnjaki in drugi matadorji, ki so hoteli vstvariti Jugoslavijo na — papirju in pri banketih? Kje je Jugoslovanska Kaneelarija, ki pravi, da je ielno zastopništvo države,'ki bo oživotvorjena takoj, >o podpiaana mirovna pogodba? Kje >o vsi tisti mazači. ki so nas vedno blatili, da za-uno naše ljudi na napaena ]>ota in da jim skušamo se-v srea nezaupanje do uresničitve jugoslovanske iie- \ si so izginili in njih besede so se raablinile v nič. < V bodo slučajno orali te vrste, bodo gotovo zlorabi-» nase U sedle ter rekli, da govori iz nas škodoželjnost i/jalovljenja in končnega {»oloma vseli njih navidez-pri zadevanj. l'o pa ni res, kajti bolj ko* kateremukoli drugemu nam je v srcu žal. da je stvar taka kot je in da se zavezniki ne I »odo v prvi vrsti zavzeli za one male narode, ki žive v notranjosti mej Avstroogrske in Nemčije. Kot že rečeno, smo kaj takega vedno s strahom pričakovali ter sedaj tudi dejanski pričakali. JVi vsem tem in z ozirom na dejstva, pa nas vendar tola/.i misel, da še ni vse končano, da vojne še dolgo ni konec in da se razmere lahko v trenutku izpremene v smislu, ki Im> ugoden za nas in našo jugoslovansko stvar. To prepričanje nas tolaži l>olj kot bi nas mogla tolažiti katerakoli izjava iz ust tega ali onega vodilnega državnika na svetu. V si smo iskreno prepričani, da mora pravična stvar končno triumfirati in da se ne more omalovaževati malih narodov, katere je zadela v vojni najbolj kruta izmed vseh usod. Slovanski narodi v Avstriji, živeei sedaj pod strogim vojnim pravom ter nasilstvom nemške avtokracije bodo slednjič tudi spoznali, da so orjak, ki Se vsak trenn-n k lahko iznebi svojih spon ter postane prost kot je katerikoli drugi narod na tem svetu. Iz lastne moči in seveda z zunajo pomočjo ter moral-no oporo celega sveta bo vstal tudi jugoslovanski narod k novemu uu »ri< j*a< nil Johnstown, Pa. Malokdaj so čita kak dopis iz te naše naselbine, /ato sem -se pa .iaz namenil ma-lo popisati delavske razmere. Naznanim vam. da se dela po 2 do 3 dni iia teden, pa se tedaj komaj za hrano zaslužimo, zato vam ne svetujem sem hoditi. Kadar se bodo delavske razmere kaj poboljšale. bom že sporočil. Tukaj so samo lioranijske jame. navzlic temu pa nas je dovolj delavcev. ki smo se organizirali v unijo ua Moxhamu. i Opominjani Še vse druge, ka+eri še niso orga-iiizirajn. da se prebudijo, zlasti oni. ki so sparti leta 1917, da bi sedaj na u«»jre utopili ter malo premislili. kaj je organizacija, da vas tie bodo kompanisti bieali ter z biči gonili kakor bivola. Omeniti moram tudi, da smo se namenili napraviti veselico dne 12. januarja v dvorani društva Triglav na Moxh'amu. Začetek točno <»t) 7. uri zvečer. Vstopnina /a moške $1.25. žene in dekleta so vstopnine proste. Za sveže pivo in dober prigrizek bo skrbel od! >or. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Johnstowna in okolice, da nas poselijo iia večer 12. januarja. Poročevalec. Grove City, Pa. NWnanim, da sem pred nekaj dnevi prejel zopet nekaj daril in ■sem se darovalcem osebno zahvalil. Ker pa ne vem, ako je vsakdo prejel, zalo se na tem mestu še enkrat prav iskreno zali valim vsem dobrotnikom in dobri Bog naj jim vse stoterno poplača. •laz sem bolan in sem v postelji že več tednov. Zima je huda, pravijo. da je mraza 10 stopinj pod ničlo. Premoga nimamo in ne vem. kako bomo zimo preživeli. Prosim tedaj cenjene rojake, da mi naj ne zamerijo, ako jih še vedno nadlegujem, toda pomagati si ne moreni; prosim vas, pomagajte mi se nadalje že iz usmiljenja do nedolžnih otrok. John Zupan. Granville, I1L Doigo že ni bilo nikakega dopisa iz te naše naselbine in izgleda, kakor bi že vse ziaspalo. Mi-s'Hm, da je vsega tega kriva vojna. ker vsak najrajše molči, kar je v sedanjem času tudi najbolje. Zato sem se jaz podal v javnost in hočem poročati o nekaterih vt\ are h. Kar se dela tiče, ^e ni tako slabo. Kdor dela, zasluži se precej dobro. Kompanijska plača je .$:>; kdor pa ima svoj prostor, zasluži različno, enkrat več, enkrat manj. F*a vse bi še bilo, ko bi ne bila taka draginja. Človek mora skoraj vse izdati, kar zasluži. Zadovoljni moramo biti, da se pošteno preži-vhno. V tem rudniku delamo vsak dan; še v nedeljo bi lahko, ko bi hortrli. toda eez teden se dovolj nagaramo. Tukaj primanjkuje delavcev, kar je za nas dobro, kajti bossi potem bolj$e ravnajo z nami. Zelo rad eitam "Glas Naroda", posebno pa še pisma naših vojakov. Komaj čakam, da vidim kak dopis, ker rad izvem, kako se kaj imajo naši fantje v armadi Strica Sarina in kod so povsod raztreseni. Imam mnogo prijateljev, ki so Sli prostovoljno k vojakoan. ŽeM bi. o kosilu k njeamt, da se zmenita in da bo potem ob treh krstil. Nato ga vprašam, Če je tudi Krist za kolekto vprašal, pred-no je krstil. Nato mi odgovori: "1 don't care, kako je delal Krist. Jaz delam tiako, da otroka ne krstim nikomur, ako mi ne plača kolekte." Vprašam ga še enkrat, ako hoče krstiti in da krst plačam jaz; vse drugo mi ni nič mar. Nato mi pravi, da otroka ne krsti, pa če mu plačam sto dolarjev; prej mu moira otrokov oče plačat: kolekto. Toliko vere sem vedno imel, da sem se spodobno obnašal, kr.dar sem bil v cerkvi zdaj pa še tega ne več. Po kosilu je šel Grošel k župniku in pravi: 4'Oglejte me, jaz sem oče tistega otroka, katerega niste hoteli krstiti. Ali hočete sedaj krstiti, ko sem se vam prišel pokazat VJ Župnik je bil pri volji krstiti ga, ako mu Grošel plača kolakto za tli mesece in je zahteval, da se podpiše, da mu bo vsak mesece plačal dolar. Grošel je pa rekel, da bi še plačal, ako bi žup-r.ik preti njemu lepše nastopil, tako p?, ni .ictel plačati Obrnil se je in šel; otroka pa bo krstil kak dni g duhovnik. Iz tega j j; zopet razvidno, da neksteri duhovni delajo samo za dolar. Časi so. minili, ko so duhovni v resnici delali iz ljubezni do bližnjega. Samo prkligujejo nam to ljubezen, sami pa je ne vpoštevajo. Martin Kukoviea. Tree translation filed with the post master at New York, N. Y. on Jan. 8. 1917. as required by the Act of October G, 1917. Washington, D. C.. 7. januarja. Položaj hrane v zavezniških državah Evrope je resnejši, ko je pa bil v kateremkoli času od začetka vojne in navdaja ameriške uradnike*/, veliko skrbjo. Oficjelna poročila naznanjajo veliko pomanjkanje v Angliji, Franciji in Italiji. Dejstvo, da je v Nemčiji in Avstriji položaj še mnogo slabši, daje edini povod za optimizem glede te situacije. V svojem kabelgramu živilski administraciji opisuje angleški ži vilski nadzornik Lord Rhondda položaj v Angliji in Franciji kot kri tičen in zaključuje z besedami: "Situacijo opazujem z velike bojaznijo.*' Včerajšnje kabelsko poročilo francoske vlade naznanja, da se j? popisal pridelek pšenice, in da se bo prikrajšala vporaba kruha in bo dovoljeno dnevno samo 7 unč kruha za osebo, razun za zelo siromašne in za one, ki opravljajo težka ročna dela. V Italiji razmere niso niti tako dobre kot v Angliji in Franciji. V Angliji bodo takoj pričeli * prisilnimi racijami; najprej bo meso podvrženo kontroli. Nato pride na vrsto razdelitev sirovega masla in margarina in ko bo postalo redko, bodo dodali drug živež. Vsa poglavitnejša hrana bo omejena do aprila. "Ponovno sem rekel v javnosti in privatno, da ni vzroka za bojazen. Toda imamo povod, da skrb no gospodarimo in previdno ravnamo", pravi poročilo Lord Rhondde. "V nekaterih slučajih so ta poročila obrnili in izjavljali da je v Angliji in Franciji dovolj hrane.7' Živilska situacija v tej deželi, ka kor tudi v Franciji, se more brez pretiravanja smatrati za kritične in vznemirljivo. Med tem ko se ut morem ogniti prisilne omejitve, se bojim, da bom moral gledati dolgo vrsto ljudij, ki bodo v slabem vremenu v vsakem mestu čakali na dnevne življenjske potrebe.*" Ameriški delegati so na pariški konferenci zahtevali, da se v Angliji, Franciji in Italiji vpelje kontrola nad živili in tedaj se to tudi obljubilo. PR0TIPR0TINSK0 ŽLIČN0 ZDRAVILO za protin, bolečine v hrbtu, straneh, ohromele kosti je edino vspeŠno zdravilo za vse znane bob ni, ki nastanejo radi prehlada, ker pro u ni kožna bolezen in ma-;ie narede nič dobršna zanj. To je bo lezen notrnjega sistema. Ena steklenica stane en dolar (sjil.90), tri steklenice $2.50 (po pošti $2. SO), šest j Ig steklenic, dovolj celo za zanemarjene slučaje. no pošti, $5.00. Kupi se le pri tem naslovu : CROWN PHARMACY 2812 East 79th Street, E. CLEVELAND, OHIO. NAROČILO. Tem potom naročam......steklenic REM0 PR0TIPR0TINSK0 2LIČN0 ZDRAVILO in priložim $----in ... .centov. Jaz s • ho«Vm rešiti protina. Ime Nasi o v Angleiko napredovanje v Palestini. True translation filed with the port master at New York, N. Y. on Jan. 8, 1918, as required by the Act of October 6, 1917. London, Anglija, 4. januarja. — Ofiejelno poročilo, katero je sinoči izdal vojni urad, pravi, da general Allenby poroča o novem napredovanju ene milje na črti severno od Jeruzalema. Ženaka konferenca. Trne translation filed with the post master at New York, N. Y. oil Jan. 8, 1917, as required by tile Act of October 6. 1917. Bern, Švica, 4. januarja. — Švicarski ženski odbor za stalni mir je sklical mednarodno konferenco v Benin od 3. do 8. marca. Ta korak^ so napravile, kakor št tuje, na prošnjo ženskih mirovnih odborov v vojskujočih se dr- a . H .j t- - : : "" - ir \ . fe. : : , Z laške fronte. Rusija se oborožuje. Sestal se je ruski vojni svet. — Pričeli bodo z boji proti Nemcem. Ke,- so Nemci zakrivili, da so se mirovna pogajanja prekinila, bodo Rusi izvajali posledice. — Blokada Belega morja se nadaljuje. — Krilenko na fronti. V ozemlju ob Piavi divjajo vroči artilerijski boji — Italjani so odbili vse sovražne napade. Trne translation filed with me post master at New York, N. Y. on Jan. S, 1J18 a:- required by the A-*t ty tX-t »ber 6, 1917. London, Anglija, 6. januarja. — Berlinski kakor tudi rimski vojni urad sta izdala .poročila, da se v v še ob celi italjansi fronti vroči artilerijski boji. Italjani poročajo, da so odbili več patrolaih napadov med Bren-to in Piavo. Rimsko oficielno poročilo se gla. si: — Ob celi fronti divja uničujoč o-genj obojestranskih baterij. Naši in sovražni zrakoplove i so neprestano v akciji. Vse sovražne patrolne napade med Brento in Piavo smo z lahkoto odbili. Ob dolenjem teku Piave. med Foosaita in morjem so v kratkih presledkih v akciji topovi malega kalibra, strojne puške in navadne puške. Nemško poročilo se glasi: Italjanska fronta: Na obeh straneh reke Brente v ozemlju pri Tombi in pri .Monte Montello se večkrat dogajajo artilerijski spopadi. Italjanaka vojska. Trne translation filed with tbe i«OKt master at New York, X. Y. on Jan. 8, 191S. as required by the Act of October 6, 1917. Washington, D. C., 6. januarja. Italija je sprejela novo drastično politiko, da poveča svojo vojno silo. Fizične zahteve so bile urejene in vsem moškim od 18. do 44. leta, ki so bili prej izvrženi zaradi kake napake, je naročeno še enkrat se zglasiti pri naboru. Ti novinci bodo vpoklicani v armado 15. januarja in armada bo na ta način povečana za kakih 600 ti-SmČ. . Js~- . True translation filed with the post master at New York, N. Y. on Jan. JS, 1918, as requlvd by the A^t of Oct o! or 0, 1017. Petrograd, Rusija, 7. januarja. Prekinjen j u mirovnih pogajanj je sledilo živahno gibanje v boljše vi-škern glavnem »tanu v Smolnem zavodu. Vrhovni poveljnik Krilenko bo poslan v glavni stan, kjer se bo sešel posebni svet generalov, ki bo vodil morebitne vojne opera fije. Boljševiki /so sklenili, da vpe-Ijajo stroge odredbe. Pravi se, tla niso bila samo prekinjena mirovna pogajanja, temveč, da so bili poslani vojaški poveljniki na fronto, da bodo vodili vojne operacije proti Nemcem. Ruska admiraliteta danes ni hotela odobriti -pogodbo, po kateri bi imela blokada Belega morja prenehati. Pravi se, da nemški poboji niso sprejemljivi. Zunanji minister Troeki je imel dolgo konferenco z nemškim zastopnikom v Petrogradu grofom Mirbaehom. Razpravljala sta <: turških pogojih zaradi izmenjave ujetnikov. Kakor pravi ruski delegat Ra-dek. boljševiki dejansko utrjujejo fronto. Pravi, da nameravajo boljševiki poslati vsakogar na dom ki se noče bojevati; tako bodo imeli armado, ki je pripravljena bojevati se za ideale. "Ne želimo pomoči zaveznikov", je rekel. i4Naša moč leži v naši slabosti in ako bi sprejeli pomoč od zaveznikov, bi bil pomen našega stališča uničen. Kolikor slabejši smo, toliko močnejši smo. Nemci nas morejo pognati nazaj, toda kaj jim to koristi? Zemlja za fronto je bila opusto-šena. Tam ni niti toliko, da bi nakrmil enega konja. Nemei ne bod»< hoteli imeti miljone ljudi, ki bi u-mirali. Zahtevamo demokratični mir. — Ravno tako tudi nemški delavski razredi. Ako nas nemška vlada napade. tedaj se bo svojemu lastnemu narodu pokazala v pravi luči." London, Anglija. 7. januarja. — Ker se je cesar odločil, da ne mirovna podajanja z boljševiško via do začasno od gode ali celo prekinejo, se danes v Rusiji smatra za gotovo, da se bo ruska vlada in narod združil zopet z zavezniki proti utilitarističnem težnjam pruskega absolutizma. Diplomati izjavljajo, da je gotovo, da se bodo boljševiki zaradi cesarjevega postopanja spametovali in so prepričani, da bo Lenin-Trockijeva vlada slednjič spoznala, da leži upanje edino v skupnem delovanju z zavezniškimi vladami. Prekinjenje mirovnih pogajanj se naznanja v poročilu Exchange Telegrafpha iz Curiha in se naslanja na zahtevo ruskih radikalcev. da se prihodnja pogajanja vrše v Stockholm n, kjer bi lahko ves svet imel popolne informacije o predlogih iu protiprediogih. Pet rograjska porodila pni vi jo da so Rusi mnenja, da >o mirovna pogajanja javna lastnina in da pri tem ne sme biti niti trohice tiijn^ diplomacije. Amsterdam, Nizozemsko. 7. jan Nemčija je priznala finsko republiko. Ofiejelno poročilo iz Berlina pravi, ko je ruska vlada izjavila svojo voljo, da prizna neodvisnost Finske in ko je bila sprejeta finska prošnja in poteln ko j»> Finska napravila enak korak v Petrogra du, da je nemški i-rsar naročil cesarskemu kanclerju, da v imenu nemške vlade finskim pooblaščen eem, ki se zdaj nahajajo v Berlinu, izrazi priznanje finske republike. Rojaid narotajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Zdro-tenlk driavafc. IŠČE SE ŠIVALKE na Box strojih za ženske fine slamnike. Dolgii sezija in n:sjbolj-Se cene se plača. Slovenka za foreladv. Vprašajte pri: De Marini*. • 29;'» Lafayette St.. \YU Y,n |; Citv STALNO DELO i se dobi za prevažati in pobirali I earbage. Plača na teden. Za .pojasnila se obrnite na: i Clinton Contraetin«r < '•>.. |:;os ( hailes St., \V„-t floboken. i S-30—1 N. j. ŽENITNA PONUDBA. Mladenič, sta.r le:, maainist. katoličan, se želi sfzhaniti s S'o venko v svrho ženitbe. -Jaz sem ix/dom Primorec. Pišite na: S. Frank, 'ill Second St.. New York, N. V. NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtim srcem naznanjam vsem znancem in prijateljem sirom A merike žalostno novico, da je moj preljubi, iiepozabljoni soprog ANDREJ RAHUL1N v starosti 40 Jet po kratki, mučni bolezni izdihnil svojo dušo. Truplo ranjkega «uo izročili materi zemlji dne januarja na katoliškem pokopališču. Ranjki je bil doma Lz Ročine na Primorskem. V Ameriki* je bival 8 let in je bil član društva št. 'J<)H I SXPJ. 'J uhaj zapušča mene žalujočo vdovo in dvoje nedorastlili otrok, v starem kraju pa tri se-j stre. Lepa zahvala vsem, kateri so preč-uli pri rak vi pokojnega, kakor tudi vsem r. Krek je položil o-ni temeljni kamen, k lepi. novi zgradbi, kateremu hoče vsakdo iz lastne volje prispevati vse, kar je v njegovi moči. To je najlepši spomin na neumrljivega narodnega propovednika, našega dr. Kre ka ! — Iz Clevelanda. Prejšnji ponedeljek okoli polnoči je bil ubit rojak Mihael Ljub-sič. stanujoč na 955 Add. >on Rd. Policija je našla njegovo mrtvo truplo zgodaj zjutraj v torek na novoletni dan. Ljubšič je imel vso lobanjo razbito. Udarec je moral biti prizadjan s težko železno palico aii cevjo. Njegovo truplo so n«*šli nekoliko korakov proč od njegovega doma. Nekoliko ur po umoru so detektivi Sinek in Moek ter policista Oalaglian in Serbach aretirala rojaka Bemiča in Filij Petana. Bemič stanuje na 911 Addison Kd., Petan pa na 1028 E tU. St. Proti obema je policija dvignila obtožbo za umor. Osumljena sta da sta imela njabrže prepir z Ljub aičem, in rekom prepira ;ta ga ? železnim drogom tako stepla, da je na mestu zdihnil dušo. Zaka.' so se prepirali ni natančno znano trdi se, da radi premoženja, t To je četrti umor tekom <1 vel-tednov v slovenski naselbini. j — Od mrtvih je vstala Mrs Simko prošlo sredo, stanujoča ur ,7203 Grand Ave. Da, kakor je da ;ne* živa in zdrava, je bila še v to rek mrtva. Sedaj je pa zopet živa. N jen mož, Jurij Simko, je pogrešal pred tremni tedni svojo žemv Vse iskanje je bilo zaman. Kmab j potem so našli na pokopališču Cat j vary mrtvo truplo neke ženske ir pOleg nje steklenico s strupom. : Ker se nihče ni oglasil za truplo j so prepeljali truplo v zdravniško ! šol o, da se radovedni dijaki učijo Iter truplo razrežejo. O tem je zvedel Jurij Simko in je hitel na vseučilišče, kjer je truplo spoznal za j truplo svoje žene. Nemudoma jc i dal truplo prepeljati domov in pri j redil je velik pogreb, ki ga je veli jal nad $400. S tem bi bilo vse {končano, toda v sredo zjutraj sto j pi Simkova žena hipoma v Jurje j vo stanovanje, kjer je Jurij pi jpečlarskem načinu si pripravlja' jzajutrek. Le pomislite strah Julija, ko je videl svojo ženo pred se |boj, ki je od mrtvih vstala! Ka. še. v Akronu ie bila r»ri svo i iti nvi Poročilo Martina Kovačiča. Ako trpite na slabih živcih, izgubljeni moči. sposobnosti in živahnosti, na bolezni želodca ali le-die, splošni slabosti, glavobolu, ki je posledica pre-ubilo pijač, JUVITO TABLETE, ki U Balsam for Longs! 1 (Severov Balzam za pijuča), in ' 1 I » kmalu se boste prepričali, da je H I ( ta balzam zelo prijetno zdravilo, . . s katerim se zdravi kaielj, hripa-I > vost in vnetje v sapniku. To se ( i I I zdravilo priporoča otrokom i od- , . raslim. Na vsaki steklenici je I > natančno navodilo o uporabi. < I I ( Cena 25c in 50c v lekarnah. ( ( 1 1 Ali Imet« ie Seeeiw glir—niU < } I i almanah (knUiar) sa lete 1918? < > .....- ■ ■ ■ postati rešitelj belili plemen, kajti vsak dan so rastle glede bogastva. sile«ter virov ljudi, denarja in iiialerijala, kar bi jih pripravilo na bodoči neizogibni boj. Odkar .pa so se pridružile Združene državo vojskujočim se narodom, moramo misliti na to. da tudi vsaki dan izgubivamo na bogastvu in da bomo kanalu tudi vsaki dan izgubivali svoje ljudi. f'e bo šla vojna naprej, ne bo poteklo veli- i ko let, ko bodo Združene drŽave, na lik evropskim narodom, izčrpale svoje begastvy. naložile svojim narodom velikanske dolgove, ki bodo dosegli stopnjo narodne ga banke rot a, ko bodo poslale ntiljone mladih mož, da se bore in padejo na evropskih Imjišeih ter se nahajale v istem izerpanem položaju, v katerem se bodo evropski narodi kmalu nahajali. Kaj bo pa potem varovalo bela plemena pred stalno naraščajočo silo rmenih .plemen • Kaj bo takrat varovalo Združene države pred napadom takrat največje orientalske di-žave, ob-segajočo Kitajsko, .Japonsko, Ko-rejo in zapaduo Sibirijo? Kako borno mogli mi. izčrpani po številu, fuianeijclno in v drugih ozirih. izvršiti svojo največjo nalogo kot zaščitnik belih pie-nun ? • Kako bomo izvršili svojo neposredno in bistveno nalogo kot za-^čitniki svojih lastnih družin in ognjišč ? ^li govorimo z upiavičenim ob-sojanjem o izgredih Nemeev v Belgiji ali o grozotah, katere se je izvrševalo v Armeniji. D a sira v no strašne, so te grozote, s katerimi obklada eno belo pleme drugo, še nič v primeri z grozotami, katere bi morala pretrpeti bela plemena od strani rmenih, če bi rmena plemena plemena postala nadvladajoča politična sila in kontrolujoča vojaška niašina sveta. — Vojna v Evropi. dasiravno grozna, je le družinski spor v primeri s strašnim bojem, ki se ga bo neki dan izvojevalo ti o konca med helini in rmenirn plemenom za nadvlado sveta. Ozrimo se nazaj v zgodovino. Danes nas ne briga, kako se je meje različnih evropskih narodov uredilo potoni različnih evropskih vojn. Ne briga nas, če so vladali Evropi Rimljani ali Gotje, nemška plemena pod Ivarolom Velikim ali Francozi pod Napoleonom. Edine bitke, ki so katerekoli važnosti za nas. je bitka, s katero i>e je potisnilo Atilo in nje gove Ilune na-zaij v Azijo, bitke, ki so ustavile invazijo Evrope od strani Turkov ter omejile njih moč na Sirijo in balkanski polotok, ter velika in odločilna bitka, v kateri je Karol Mattel porazil Arabce na bojnih poljanah pri Tours in Poitiers. Edine bitke, ki štejejo, so bitke. ki so rešila bela plemena pred podjarmi jen jem od strani imenih plemen, in edina stvar resnične važnosti danes je rešitev belih plemen iz. razmer, ki omogočajo njih podjarmljenje od strani rmenih plemen. Rusija je bila velik branik med Evropo in Azijo, a Rusija razpada na kose. Trdnjavo na iztočni fronti Evrope se je uničilo. Prva vrsta obramb proti navalu iztočnih trum je postala brez vrednosti. — Nemčija in Avstrija, druga o-l»ramhna črta, ki jo skušamo uničiti. Seveda je treba reči, da je napaka Nemčije in Avstrije, da je tako. a kljub temu je tako. Dejstvo pa, da je tako, je stvar, ki se tiče velikega problema, s katerim se imajo pečata bela plemena: neizogibni konflikt belih .. . ■ i i,.....iiitf ■■ ..:»•■;,^■•.^•'A.a.tfeJgž!:. -J — .............■^.»»^.mH^aoM^^mMi^^ .....ai mM aiMirffM'iii -.»s-tfe^«'-r^sawn:^^:.s-* Važno za vsakega. S KADAR selite ixvedlti sa naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj, prijateljev aH snancev, gtvu itd. KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hiio, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega pri ja-hištvo, trgovino itd« telja ali znanca, KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila, rabite vselej "GLAS NARODA"!, "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Oanadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo sa oglaševanje. mm CENE SO SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 [ Enkratno iskanje dela stane ................. $0.30 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota i Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke itd. stane.......................... $1.00 ali kaj enakega stane .........._ _ $1.00 Enkratno iskanje delavcev stane __________... $1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane _____$L50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. k««.™,« "GLAS NARODA" | 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y: I Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da na sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa H i oglasov, ako jih spoznamo »dvomljive in s tem va- ^ffodajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu B mipmn n^ in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj rujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih ga ni Posebno velike važnosti je za vsakega pri na^ I Je vsepovsod dovolj. ročflih po pošti m _________________ g Posebno naznanilo. Doktor Cowdrlek. nmjraejl iptcltllit ]• pzinnMl • »boj t Cl«T«lamt TM »toJ* »dodelno ■troje s« sdravljenje bolnih mot in lan. TulcmJ bo nad«lJ«yaJ 1st! oo«lsi •tin zdravljenja, kakor sa Jo uporabljal r caJbolJAlb klinikah t BrropL Foi«« eca n« raCuna alC sa nasveta In preliče vsako bolno osebo s X-*arkl bresplaftne, ko M pusti potem pri nJem jrlravlU. Veeeno Je. kdo lir kako Vaa Jo sdravU. aH ako dol*o -te Co bolsl; pridite k tamm vtUSeas Ipodallstm In pokaftlt as«. k»i »oro mm Vao atorltL , _ A« imate St—^f* prSst. oi.člno v icloOcui Iff I ft SodsJ Imate prt, .11 imate katar; ' »Ml ,,ko' d* vprotat« ta ' Soleči no na ladvl- ' tt ČA I! I *[J evet veiu «o« ipoe«* t. cah, ali v trohurju, allata. ki Vas pra. , n. MrahT Rimm* ■ ffiU"«* ^ 0 tlzam. glavobol, aa- j I nudI1 ,ep# pri. ^ prtJoT Nečisto krt, « ; I iike bolnim moiklm bolečine In težavo. j~y Pt-.-j-lB I ,n tenikam v tem Slabost, nervoznost. H I NuJn? Va* , ... 3 Ičrj wS-ffM I pozlvljsmo, da naa onemofiloet, kilo. |H ffl iE | 8 takoj vprrtate aa kaialj, alaba pljuča, ' t:J >/ jy y A K evet. Ne čaksjtel a j privatno bolezni itd. ^ ' ^ K\ odlalanjo Je nevar- P — f — ZA $1000.00 X-2ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE H AKO STE BOLNI. Pridite takoj In pustite ae natanko preiskati po tem ipeclallatn; potem bode«« 1 J TCdsll ma Vašo pravo bolezen In ako morete ozdr&veil. Njegov uspeh In dober fla* < J« posledica vestne preiskave in učenih metod, katerih ae poslužuje v vsakem sla- čajw. Njegovi različni ■ troji, katere Je nabral s vseh delov sveta, tvorijo najpopol-0 naj« ln najboljši urad v tem mestu. Tukaj morete najti mnogo čudodelnih strojev, M dosežejo svoj namen, ko vee drugo nI več pomagalo. Je vseeno, kaka je Vate ,1 bolezen; ako zdravnik najde da Je ozdravljiva, se bodete prepričali, kakor hitre , Vas prične zdraviti, da ste na potu boljSanju. ln stalnega zdravja. Zdravnik ne mara • Vaiega težko prtsluženega denerja, ako niste dosegli popolnega uspeha. Oglasit« j as pri nJem ln povejte mu svojo bolezen privatno ln zaupno. J DOCTOR COWDRICK, Specialist 1 2047 E&ft tith Street 4th Floor Betw. Euclid & Prospect, Cleveland O. I- 1 U>*. sb i.livnlklh na «. ()•-. «lu*rel Sn S Tvai.K Oh n«a*ll«h nrf 1«. J. • 'isssimBmmB^a^^^mssm^^BEmm Neodvisna Ukrajina. ooo w fraB«larl>m ftlrd with th* poatauiitter at New York, X. T. on Jan. 8. as bv tlie Art of Ortriber 1017. Takoj ixhruliu vojnt' so Ukrajinci v Evropi in njih m »rojaki, razpršeni po svetu, pričeli z agitacijo za narodno neodvisnost. Oni v vojaški starosti, ki so ostali v Rusiji, v kateri je ležal ul; viii Hel njih starega kraljestva, so se lx»rili v ru--ki armadi. Otikar ])a se je Rusija odpovedala stvari zaveznikov, niso hoteli Ukrajinci sprejemati umešavanja bolj><;viške vlade v njih zadeve in bili so oni, ki so dejanski preprečili »pri?jem nemških mirovnih pobojev. To jt* korenjašk. trdovraten narod in lastnosti, ki so jih privedle do te*ra, da se rajše bore kot pa sprejmejo tak iii'<";istrt' mir, ><» l»ile iste. ki so jih vzdržali- nezlomljive v njih ingii za iwodvisnosf. Tejpi ideala niso nikdar iz^ihili iz vidika. Soglasno z neko brzojavko iz Petropi*ada je bila po-hlediea t»-^a ta, da je vlada veeraj sklenila priznati njih lieoil visnosst. Dejstvo, da je neko«'* obstajala Ukrajina in da so tvorili I'krajinei slovanski narod, ki je bil prav natanko do-lo« žela. katero zalitevajo zase in ki je ostala vazalna država Kusi j«. izza pogodbe v Perejaslavu leta 1654, je Nekako -e enkrat in jml tako velika kot sedanje nemško cesarstvo. Ime T krajine se je izgubilo po bojih Mazepe, kojega dejanja in uso«la so ohranjena v pesmi in po nesrečni bitki pri Pulta vi. Ukrajinski narod je postal znan pod imeni "južni Rusi" ali "inali Rusi" ali "Ruteni". Xa hin»ko rereno obsega Ukrajina južni del evropski h planjav, ki se razteza oogata na pre-niog:i, soli in pe t role ju. Eden glavnih razlogov za ustanovljenje te nove države je ta, da je bila Ukrajina veliko skladišee Rusije in da so Ukrajinci zakladali resnično ruske severne province z zalogami. Ekonomisti so bili prepričanja, da je edina pot, kako zlomiti preveliki upliv Rusije v Evropi, ločiti Rusijo od njenih ukrajinskih provinc. --ooo--- Japonska in Sibirija. < Fr«>m Tli e New York American. * True tr!iaalatl« n flletl with tlw iiostinaster at New York. V Y. on Jan. K, 1H1K. as ri"iuired by the A< t of fk-tol^r lftlT " • «• i«"«1« -j Pred | ar tedni rekei Mr.l Henry Morjjerithgn v nekem jav-' nem ne^ovi^ru, da ni v Zdruibnih' tLrzavali vev k«»t xto mož, ki zaaao-j r»*jo misliti v mednarodnih izra- JUIl. — l*a nuj Im> število teh teko aJi tako, oni Amerikam*i, ki zamore-' jo razmišljati o modna rudnih za-dovah, morajo hit« globoko vjuk*-rtiirjtnii vsled uspeha japonske di j plomacije ter položaja, ki ua je! witvarida ta iiija ali cela Sibirija ne pmfctavlja nikakepa! o groženja /a Z< brušene države.} Kot del Husije p«mu ni malo ogrožanja za Amariko, a kot del Ja j ponske, z vwini naravnimi viri Sibirije m v.s-mi zemljepisnimi! prednostmi. j»od kontrolo najbolj' uspešnega in najbolj strašnepa-orientalskega naroda. l>i bila nevarnost za Združene države tako velika in tako nej>osredna. da bi jo morati vid„ti tudi najbolj povprečni, br./miselni politik. Naša vi ada v Washinjrtonu je ravnokar d ovoltla Japouaki, da postane vUdujtxH in kotitrolujoči faktor na Kitajskem. Vse kaie, da je seonski puhati vladajoči in kon-trolujo i faktor v. /vpadni Šibi rdjL Ali je mogoče, da je naš narod tako neveden glede svat ovne po-j litike, da bi ne vedel, kaj hi po-' menilo za našo deželo, če hi imelaf Jitpotfcaka kontrolo nad celo za-padoo Asi jo t Tm je prebivalstvo, ki bo štirih do,j)ct miljonov duš. To b<; prebivalstvo, ki lx> štiri- do P«-t"vrat večje kot celotno prebivalstvo Združenih držav. Tam je skoraj neizmerno ozemlje. skoro neizmerna obrežna črta /. vsake vrste pristanišči, ki so primerna *a. vsako vrsto mornariških postojank. 1'am je neizmerno bogastvo ,po-Ijedekkih produktov, ki zadostuje za vzdrževanje armad iai mornaric teli petsto miljonov brez vsakega dovažanja od zunaj. Ta m so neizmerna bogastva premoga, petroleja in železa ter vseh drugih materijn&ij in kovin, ki >o potrebne za obratovanje mi uicjjskih naprav, večjih kot jiii je kdaj videl svet. Tam so reke. ki lahko spravijo ves ta materija 1 na obreige. Tam so zavarovani zalivi, kjer se lahko zgradi neizmerno število ladij. Tam je kontrola potom Vladi-rostoka eno izmed pr *ko-azijskih železnic. Tam je vse, kar se -potrebu je in kar je mogoče misliti, lj mogočen na svetu, narod štirikrat ali petkrat tako mogočen kot je naš. 31 i sami pa pospešujemo formacijo te^a naroda ter iijeaa popolno obvUfcdo {potom vojaške anokracije, ki je prav tako uspešna kot ona Nemčije, a bolj despotic na kot nemška. Celo to silo pa stavljamo v roke rmenega plemena, ki je naravni nasprotnik belega; v roko nartnla, ki je izmed vseh na svetu u»m uaj>bolj fiaKprcrten ter najbolj odločen, da i?»ta\i ves ameriški rasrvoj na Pacifiku. Vsak dam dočim traja sedanja ■vmp^ka vojna, podaja belo plene ubožnejše ni mtmjše po štex-i-u. Š tem pa je tudi manj zmožno ekmovati z nnenimi plemeni gle- ie nadvlade sveta. » # Z vsakim dnem, dočim traja ev--opska vojna, postajajo rmena plemena močnejša in bogatejša, x>lj združena, boljše iiripravlje-la in opremljena ter bolj v stanu a trgat i viado iz rok belega ple-iKtna, ko bo prišlo do neizogibne-ja konflikta. Mislili smo ter mislimo še vedlo, da bodo Združene države, še >rcn poslali vsi debeli vsled predobre hrane. Italjani. ki imajo sorcMlnike v avstrijskih jetniškili '-••in, pravijo, tla >o ti sorodniki izstradani in da se /niiini - .iUo postopa. Ti ljudje opazujejo z nevoljo pro-t"St, k. :< l.i vsilim dovoljuje tukaj vojnim jetni- kom m to kljnh veliki časnikarski kampanji pred nekaj r.d;i.o, kar se do>eglo, j«*, da avstrijskih in ogr-kif ••.i-,mk«.\ n«- jiii I j« »jo ver na zabavališča. Sedanji I h »}♦ >/.;» j >»■ \ s« h vojnih jetnikov. < a opi- j,- s« v. m«. Italije, na čelu mu milanski "Cor-i i« r« d« Ha S ta", -t nji na strani prebivalstva onih krajev ! • opt ia. ij-kti v litiia vas* h in \»> d* ž» li izvršujejo jetniki pro-nvojiio propagando ter morajo delati lM»lj trdo kot prej z lopato, pikom a!i pliig<»in. Veliko jih je bilo, ki so zuali nekaj ital.jaiisku ko ^o prišli. Skoraj vsi pa so se naučili do-volj italjanščiiif, da lahko govore s kmeti in to store v ftolm men. Odkar so doživeli Italjani zadnji poraz, je bilo njih govorjenje še glasneje kot kdaj prej. < klal« s«» italjanske časopise, česar številni italjanski kmetje ne znajo ter so ra/.našali doza de v no vsebino listov med vaščane in izjavl jali, kako slabo je vojskovati se pro-u \emči ii. Oheiiem so pravili in prerokovali, da bodo A-vstrijei kmalo zavojev« I i njih vas. če se bo vojna nadaljevala. "< orriere della Nt ma-1 »t .-it New Yt.rk. X. Y. on Jan. S. 1917. as required hy the Act of October ti 1017. London, Anglija, 7. januarja. — Bilo je sovražno artile^"* >ko stre-1 'l.iauje jugovzhodno od Messiues. j No.rn.» poročilo: Napa«! jugovzhodno. od Ypresa 'j * bil danes zjutraj odbit s strojnimi puškami. Danes popoldne je bila sovražna artiferija aktivna v bližini Paes-I schenda^le. Pariz, Francija. 7. januarja. — V ('liampagrni je bila naša in so vražna artilerija aktivna v okolici Mont Haut. Na levem bregni Mozele so naše <"cte odbile nemški napad na naše zakone na hribu št, 304. Xa «W nem brepu so artilerijski boji dosegli tekom noči veliko živahnost v okoli,-i iWonvanx in Cliambrct te-. V okraju severno od St. Mih telle je neka francoska patrola zaje-j la nekaj ujetnikov. Na ostali fronti -o ni dogodilo nič važnega. X;tši .v? -t [ < - i so o. januarja spravili na tla štiri nemška letala, ene-ira pa n podobnimi topovi. Obramba Pa dove. Tru« translation filed with the post matt al New York. X. Y. ad na Padovo drznostjo laških letalec v, ki s,- s«, dvignili v zrak "i!<» uro pred vzhodom lune ter so napravili kordon okoli mesta ter so zadeli na sovražna letala, ki soj prihajala. Sovražni k ta! si, ko! so zapazili močno koncentracijo, so »zpremeniii svojo smer in so leteli pro!i Ale>tre, Bassano in ta ste!franco, kjer je bilo nekaj žrtev m v zadnjem mza tdenieo!" junak moj, Čudno >i ti moder. j '"»'a sem. da znaš zlato kovati. |\'zemi prstan in nakuj iz njega I mi kolovrat, .statve in čokiiček ; kar ostane, s tem podkuj si konja in kot burja jezdi ]>o nevesto!'* Rojaki naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v 2 eni h državah. NAZNANILO IN ZAHVALA. I nžnini i>"neem naznanjam vsem s«; * i m Luikom. j»rijateljcTn iii znancem žalostno vest. da mi je dne 1. januarja ob pol dveh zjutraj neizprosna smrt odvzela mojo nepo-zahijeno soprogo PAVLINO PIRNAT, rojem o Markel. ZASTONJ FARME i NE DAJEMO, POCENI PRODAJAMO- V slovenskih kolonijah v državah Ohio, Pennsylvania hi Teu- . . , „ nessee v bližini mest Cleveland, \ Zj »k smrti: mrtvoud. Zemeljske ostanke ranjke smo i^ro^Ui Yomi?stoM"n» *** Pittsbnrsh. materi zemlji na katoliškem po-j Zemlja neiščiščena po .^J.tX) za kopališču sv. Trojice v lirmjk-' i ,, . . , r , - x ' .aker na desetletna odplačila. Ima- nllli, 1. I Ranjka je bila doma iz Ljub-imo tudi farme z blagom v najem, ljane. Tukaj izapuššea mene žalu- Vožnje stroške vračamo kuncem. jo:-e«a soproga in sestro Herto'«—. . . . . i> i. .. , , rišite po novi katalog n \ ■ 1'iik, v starem kraju pa mater m ° vi r . , , R. T. Hurdle Land Co., .Nujsrenejsa zahvala vsem, ki so 7 jo spremili k večemu počitku in 334P East St., Cleveland, O. za krasne vence, ki so jili daro vaii ranjki v slovo. Ostane naj vsem v dobrem spolnimi tn lahka naj ji bo tuja žemljica. John Pirnat, žalujoči soprog. New York, 424 E. f»th St. uai Naši zastopniki, kateri so pooblaš<*-eni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naro5-nina za "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pol le "a $2.00 in za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik izda |>otrdilo za svoto. katero je prejel in jih rojakom priporočamo. ur iia liciki klopi iia železniški postaji v Ciiiari. V tem času je lahko opazoval prevažanje številnih vlakov naloženih z angleškimi in franeoskimi eetami, ki so bile na poti na bojno erto. Jetnik se je nahajal ne na svoji poti na bojno fronto, temveč v koncentraeijsko taborišče v južni Italiji, ker je fclabo jx»stopal s svojimi sojetniki zaposljenimi })ri popravi neke eeste v bližini. Kot izjavlja dotieni list. ne bo naletel ta jetnik na no-bene težkoee. da najde sorojaka v koncentracijskem taborišču, ki bo zamogel sporočiti vsa njegova opazovanja na železniški postaji v ChiarL Orof Ruscellai iz Florence ima radi pomanjkanja delavskih sil zaposljenih dvajset avstrijskih vojnih jetnikov na svoji farmi pri Canetto v bližini mesta Pratto. Ti vojni jetniki so uživali popolno svobodo ter niso prav nič skrivali svojega veselja vsled umikanja Lahov od Soče. Bili so tako nesramni, da so priredili majhen banket r.a katerem so slavili nemško zmago. Vojno=varčevalne znamke in Slovenci. Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravnosedaj z nakupovanjem vojno-vaicevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla ne-državljanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj. Za nas Slovence bo n^jpripravnejše/da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca decembra 1918, bodo stale i>o en cant več; iste bomo prilepo-vali na takozvani vojno-varčevahii certifikat, ki je naertan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku 5 let, to je dne 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washington!!, pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves polepljeni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00. Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved, po preteku desetih dni s približno 3% obresti, najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah. Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke širom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikormogoče nabavijo pri naši tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu. Ako se bodo rojaki odzvali našemu klicu v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči. Na celem-svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obre-stonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči. Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke. Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj pošlje pleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo. Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke. : ^ Tvrdka Frank Sakser m S loven ic Publishing Co, 82 COBTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. . " ,r~ i ~ -£— lr 'X^I^Lr-TiiC-rilfnlrj sr US V* ^f-l • « Najboljše naravno zdravile Čudovita iznajdba Father Mollingerji pred 50. leti je zdravniško čudo današnjega dne. SLOVITI ZELIŠČNI ČAJ. Bolni ljudje naročajo zelišča, katere j« ta c uhovnik predpisal pred mnogimi leti. Father ilollinper je napisal recept čudovitega. zeUSčnt-ga zdravila, pred ž0. leti. | Prineslo je isreCe tisočim domovom, kjei se je daj:Uo starim in mlailim. i F.AThfEr. MOLJJXGERJA. slovitega zdravnika. JE OBISKALO TEKOM NJEGOVEGA ŽIVLJENJA NAD 2w.0"0 BOL- N1KOV. Nikdo v Ameriki ni imel takt: priložnosti preiskovati bolezni in trpljenje. Zaradi tesa je njt-gov zeliSC-rJ On j sestavljen iz čudovitih zdravilnih zelišč, korenin itd. in je tiajTjolji"? zeliščno sdrm-vilo na Fvetu. FATHER MOLLINGEIUEY PLOVTT1 ZELIŠČNI t*.\.l BO prinesel moč celemu telesu. Oživ:l bo kri ter napravi] rde»"a bleda lira. JE čudovito zdravilo z.i vse želodčne nerednusti. pline v želodcu. z.i kisel želodec. bolečine v želodcu, napihnjenje in potrt o« t. To zdravilo vam BO vrnili., dober tek, podeli vam krepčilno spanje, oživilo vam bo barvo kože ter odstranilo mozole in pere. FATHER ilOLLINOEP.JEV P LOVITI ZELIŠČNI ČAJ onntAVl IN PUEPRK-ČJ ZAPIRANJE. NAJVEČ BOLEZNI JE POSLEDICA TEGA ZLA. ČREVA NAJ BODO ODPRTA IN OBVAROV.VNI Bu-DETE BOLEZNI. FATHER ilOLLTNGERJEV ČUDOVITI ZEL1&ČNI ČAJ ODPRAVI BOLESTNI IN NERVOZNI GLAVOBOL Tc je tako velika dohrota za človeški sistem, da ne sme biti brez njesra. noben mož, ne žena. Ako vzgajate družino i L. jo hočete obdišati zdravo, se mora ta caj dajati vsak teden dvakrat starim in mladim. Obvarovani bode te s tem zdravnika in stroškov, VSEM bolnim, slabim, bledim in utrujenim Oitateljeni priporočamo Father Mollingerjev SLOVITI ZELIŠČNI ČAJ, Kiijti pomaga krvi, jetrom, želodcu, ledi-<-am, črevam in mehurju. Imej notranje organe zdrave in pazi na zunanji učinek- Ako ste prehlajeni, vzemite čašo vročega Father Mollingerjevega slovitega zeliščnega čaja predno ležete spat in zjutraj bodete opazili velike izboljšanje. Kdor rabi Father Mollingerjev sloviti zeliščni čaj, ni v nevarnost'., da bi se pre-ldadil ali pa zbolel za pljučnico. NAROČITE EN ZAVITEK ŠE DANES. VELIK DRUŽINSKI ZAVITEK STANE $1.00 IN POŠLJEMO GA POVSOD PO PAKETNI POŠTI. Za zavarovanja pošiljatve POŠLJITE lOo. Ako pa želite. Vain pošljemo tudi po C. O. D. na Vašo poŠto. Pošiljamo na tisoče zavitkov nažlm odjemalcem in vsi dobivajo pošilja te v točno. Ako pa sa-^^^^^^^ ml ne marate na- / ročiti tega zdravi- la, izročite ta oglas kakemu bolnemu Vsa naročila na- ISmDSE^^^vP MOLLINGER ^^BBpS^g?^" MEDICINE * jTV^W!^' COMPANY 21 Mollinger Bldg. " — East Park Way N.E. Pittsburg, Pa ",.!.. JT - i I " - - J I fol" -Q ■ Jugoslovanska t^f^ Katol. Jednota i 1 UttttMvfcaft leta ,£>9S - bk«rporir»»a IcU Glavni urad v ELY, MINN^ GLAVNI URADNIJLI: Pr*Hi»ed«lk : MIHAEL ROVAN>EK, Bi 251. Conemauffh, P«. Pi*ipr«*U*dK!k: LOI IS BALAST, Box 106 Pearl Ave., Lorain. Ohio. Tajnik: JOSEPH PISIILER, Ely, Minn. Bliigajtiik GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blftfrajaii? NVizpJa.'aiaili kiurtniu: LOUIS COSTELLO Sal i da, Colo VTRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JO« V fJRABEK. 943 E. Ohio St.. N. E Pittsbar*k. Pa ft ADZOHNIKI: JOBN ^OUŽE, Ely, Mien. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. 44M" So. Chicago, Dl. IVAN* VaROOA, 5126 Natron« Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: KKG< iR J PORENTA, Bo* 176, Bla m i* t veno glaailo: "GLAS NARODA". Debevc, Clias. Karlinger, Frank Meh in Jakob Result. Lorain, O. in okolica: Louis Balant in J. Kum.še. Niles, O.: Frank Kojrovšek. louugstown, O.: Anton Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin in J. llisley. Allegheny, Pa.: M. Klarieh. Amhridge, Pa.: Frank Jakse. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa. in okolica: Anton Ipavec. Burdine, Pa. in okolica: John Hemšar. Canonsburg, Pa.: John Koklich. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vid Rovangek. Claridge. Pa.: Anton Jerina in Ant. Kozo^lov. Export, Pa.: Louis Supančič. Forest City, Pa, Mat. Kamin in Fr. Leben. Farell, Pa.: Anton Valentin^ic. Greensburg. Pa. in okolica: Frank Novak. Hostetter, Pa. in okolica: Frank Jordan. Imperial, Pa.: Val. Peternel, box 172. Johnstown, Pa.: Frank t;al»renja in John Pola ne. Luzerne, Pa. in okolica: Anton Osolnik. Manor, Pa. in okolica: Fr. Demšar, Moon Run, Pa.: Frank Maček in Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Pa. in okolica: U. R. Jakobich, Z. Jakslie, Klarbh Mat., I, Magister. Reaing, Pa. in okolica: Fr. S pehar. South Bethlehem, Penila.: Jernej Koprivšek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okoliea: Frank Sehifrer. West Newton, Pa.: .lo>jj» .Tovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: .T. Kastelič, Black Diamond, Wash.: <;. J. po-ronta. Davis, W. Va. in okilica: John Iirosi<-h in John Tnvželj. Thomas, \V. Va. in okolica: A. Korenehan. Milwaukee, Wis.: Andrew Fon In Josip Tratnik. Sheboygan. Wis.: Anton lie, John Stampfel in n. Svetlin. West Allis, Wis.: Anton Dem Sar In Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Frank Fortuna, A. Justin in Valentin M.-ireina. vn. IJolo/.nr, k.ikor j** hila ta. ki j*1 uapactla Armand a, imajo nekaj jak • ijohmra na -M-hi: ali umore tak 'j. ali pa «!aj«» hitro prt-ma-imti. S iriitajsT tlni p«> polnoiua o-I reval. Vezalo je naju ie iskreno 1 >ri i. r# v«». Ne vetn. '-t sein zapustil njoifovo s« »ho ves čas njegovo bolettl i. Pomlad je hila n&.<*«*jala vsepo-vv» l svojih cvetlic, svojega listja, svojih pti«*evf svojih pt*smi, in ok na loojrua prijatelja so bila široko n veselo otlprta na vrt. iz ka terega dihalo tako zdravo in opojno. Zdravnik mu j» hi! dovolil vstajati, in sedela sva pri oknu, posebno tiste ure, ko je solnee lUijbolj ororko:

oldne do dveh. Pazil sem skrbno, da nisem ni kdar mu 'nil Margerite, kajti bal sem št*, da bi to ime ne zbudilo na novo zalotil na h spominov, ki nem mislil sprva, da so že zuKjKtli pod na\ itlezno holuikuvo miru«*! jo in vdanostjo; Armand satn pa je »-avno nasprotno hotel ffovoriti vedno bolj le o njej in le o njej. kakor da mu je to v posebno slast, in sicer n»- več kakor prej s Molžami v očeh. ampak s slad-J kim nasmehom, ki me je pamirje-l val glede njegovega oti na p<»k<>paJis*V. k<» je oni grozjji [»ogled povzročil v lijoni to »liln«i kri/o, mera njegovega trjvljenja dopolnjena z njegovo boleznijo, in da se mu smrt Margetiitina ni zmlela vr-e t«». kar proj. Neka to4ažl»a je priida za g«»-tovoat jo, «la je ren mrtva, in «Li bi pregnal temno s|K.iiin»\ ki so so1 mu vsiljevali p«ni.«si-lo/.ui ter < elo v ».led zdravijoiija. da bj moj^lo pronesti kako .silno dušovno Inmost, in pomlad, ki sta jo objemala v*, k rog. j»« čarala prt*« l njegov duh skopo proti nje-govl volji svetle, vesele slike. Vos <■** »v«»je bolezni s«> je branil trmasto, da bi kilo obvestil njegovo ljudi o nevarnosti, ki mu pre!i. in ko j»- bil /e ozdravljen, levo\ o o •»«■ Viwlllft ni Vi*d'*l, da jo bit l»olan. Nelcegs večera sva fistilii pri okn t dalj časa kakor ponavadi' frar jei>ilo krasno in »ftnee s«1 je pocmalo trudno in |H>ča.sno v ra h le m mwlmihlis polomraku v zaton. Dast sv* biki, »redi i'a-fi/a. se jt- nama zdelo vendar, naju to zelenje ločilo od vsega sveta, tu jedva da je /.dajpazdaj motilo daljno drdranje kakega vn/.« najino kramljanje. Sk«*o ramo tak «"as ini ravno tak veeer je bil, ko som prvič videt M a rgent«». — mi je rekel Ar-v« jo zagledal v neki loiži jiredl prvimi galerijskimi vrstami, je bila Mar«erita »lautier. Tovariš, ki je bil z menoj, jo je tudi spwnal, kajti opozoril me je takoj uaujo. j — Poglejte vendar ono krasno žetisko! V istem hipti je obrnila Aiarge-lita svo-j«' kukalo proti nama in zapazil mojega prijatelja, se mu je nasniHinila ter mu dala a roko ztmmenje, naj pride k nj« j. — tlreai ji voirit dober večer, mi je rekeL s vrnem se takoj. Kar uteklo mi je: — Vi Rte pač «ročen človek! — Zakaj? — Da smete iti k njej. — Kaj ste zaljubljeni vanjo? — Ne, sem zardel ker res nisem bil na čistem niti sani s seboj; toda rad bi jo poznal. — Torej pojdite z menoj, da ram predstavim. — Prosile jo prej dovoljenja. GENERAL TSING-TSU CLIANG.. načelnik kitajske komisije v Združenih državah — A, vraga, pri njej se res ni treba obotavljati,'kar pojdite! Te besede so me zadele zelo ne-| prijetno. Tresel sent .se. da izvem zdaj za gotovo, da Marge rit a res ui vredna Čustev, ki jih gojim -h> nje. Poznam n«-ko knjigo Alfonza Kair "Am Rauehen", katere junak je človek, ki zasleduj** nekega večera zelo elegantno žensko, elegantno m tako lepo, da se je zaljubil na prvi ] »ogled v njo. Če j bi je snn l le roko poljubiti, čuti v seUi dovolj moT-i. da bi sc vsega Jrvt.il. dovolj volje, da bi \ s,. j»ri-j dobil, dovolj poguma, da bi vse premagal. Jetlva se je upal pogle-' dati 11 jt- gležnje, ko je bila koket-no privzdignila krilo, da bi sc ji ne pomazalo. In medtem še, ko je sanjaril, kaj naj bi počel, da bi sij pridobil srce te krasotice. se ona ustavi na oglu neke ulice ter ga vpraša, ali hoče ž njo v njeno I sobo. . . Obrnil se je in šel žalosten do-! mov. Spomnil sem se te povesti in jaz. ki bi bil rad pretrpel vse za to žensko, sem sc hal, da bi me le prehitro ne irslišala, tla bi mi le pn hitro ne naklonila ljubezni, ki bi jo bil rad euislužil z dolgim čakanjem in kako težko žrtvijo. Taki smo mi moški! In dobro je. da nam domišljija pusti to poezijo v sreu in da mora telesno poželjenje rez te sanje... Skratka, — če bi mi bil kdo rekel: "Daj življenje m še noeoj je tvoja!" bi bil sprejel: a če bi mi. bil kdo rekel: **l»aj deset zlatov in š" nocoj jo boš imel!**, bi ga bil zavrnil ter se razjokal kakor otrok, ki se zbudi in vidi da ni več gradov, o katerih je sanjal. Toda spoznati sem jo hotel na vsak način. Bilo je to gotovo najboljša, če ne celo edina pot, da pridem na čisto žnjo. Izjavil sem torej svojemu prijatelju. il sem oči ter zardel. s "sklonila je k svoji sosr-dinji r. t» r ji šepni nekaj v uho. nakar \ sta se obe glasno zasmejal i. 1 v (iotovo sta se imeli zahvaliti meni za to vcselost in moja zadre- j ga se je podvojila. Takrat sem t imel neko priprosto žensko, silno b nežno in silno sentimentalno. Njena čust\ a in njena otožna pisma j j so bila nebeška in zabaval sem se ' nepopisno na njihov račun. V tem : trenutku pa sem začutil naenkrat, j da jo ljubim, kakor ni še liilce' nobene ženske. ' ^larger it a je devala mirno svo-• je bonbone v usta in se ui brigala več zame. Moj prijatelj pa me ni hotel pustiti nadalje v tem smešnem položaju. — Margerita. je dejal, men hi se vam n" bo /delo čudno, ee 70 -'ioni Dtival ne ri če nobene; vriše I vedenje mu mora vzeti vi-sclj * do J \ vsakega razgovora z vami. — Hm, meni pa se je zdelo, da je prišel irospod 7 vami samo zato. ker je vam bilo neprijetno, da bi prišli sami 1 Dalje orihodni 16.> Norveška je izgubila 367 ladij. True translation filed with the post master at New York, N. Y. cm Jan. 8, i I'll8, a«« required by the Act of Oetober j G. 1917. i London, Anglija, 4. januarja. —j I Exchange Telegraph iz Kodanja poroča, da je Norveška izgubila v j preteklem letu 'IbT ladij s približ-j • no r>(JG tisoč tonami. [ Oil začetka vojne so Danci izgubili 21.") ladij /. 224 tisoč tonami; ■ 2M4 Diinccv je bilo ubitih. j Razpuščen španski državni zbor. - Madrid, Španija, januarja. — Kralj Alfonz je z današnjim odlokom razpustil državni zbor. Volitve se bodo vršile 17. februarja in zbornica se bo sestala 11. marca. Rumunska se bo bojevala dalje. True translation filed with the post master at New York, N. Y. on Jan. S. l!'18, as r^qui -ed i»y 'he- Act of October ♦i. lHl 7. London, Anglija. »I. januarja. — j4' Petrograjska pošta"' pravi, da je 1 rumunski kralj brzojavil eiitent-: nim zaveznikom, da >0 Rumunei oil j ločeni, da nadaljujejo vojno, nav-jzlie željam čet na rusko-rumunski ■ meji iu da je francoski predsednik ; Poiueare kralju obljubil pomoč j Francije. Francija prizna Finsko. True translation ftle ^ mo»ki in vsaka ženska. ALo torej hočete znati, kako bi do- 9 Želim, da me pozna vsaki mož in bili nazaj svoje staro zdravje in moč. pišite takoj po to brez- I irsak« v t«-} deieli. katera trpi rsm plačno ktlflžlco in zvedeli boete. kaj je potrebno glede te ali H boI.ezfY; Zdim. d« me poznajo v® kot i one bolezni. Nepošiljajte denarja! — pošljite samo vaie ime in 1 ^vTvtT^^ Mo kaj .en, naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite drnarja za k.kSr* mč- I ^^r^L^T^o^ Vrcdnta Sred?tva to knjižico, katera je kažipot k zdr.vfu. in I ve! V mcAcnaki prakri. katero vriim ie črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi I dobo vrsto let; moji .o dane- snežo- trpite in kako sc more vaša teškoča obvladati, beli po dolgih letih Študirani*, raziskavanja j Kupon za brezplačno knjižico jemnjene bolezni, ki se tako težko zdravijo 7__■-. » i ..... , in O katerih in.« mno*o drugih zdravnikov ^apiste vase popolno ime in naslov, izrezite in pošljite nam še dar»e». 1= površno znanje. 2e!im. da mi vsak bo- _______| lan mo«ki in vsaka bolna fenska zaupa I R.iccr, , DDtrc r*^ M svoje teškoče in tajnoati; vsakemu bom dal ^ ' ^UbbtLL fRICE CO. poiten nasvet, ker 2elim. da sem z vsakim S" H50 Madison St Clinton Su.. Ch'cago, lll_ dtSer prijatelj. PiJite po brezplačno knji- ~ o . , . Cco. katero vam nudim. in otsjte mojo Uospodje: Prosim, poiijite mi tokoj vašo Zdravniško Knjižico popolnoma ■ oostanleo nde. zaslon) in poštnine prosto. _ , Ime in priimek_____________________________________________ ___________ I T^^^^ZSZ^^E^-V^fe^ 3«*»- •'i -..............................—......................i ^ Mesto--------------------------------------Dri* VB__________________________I ____I ■ -»T- i IX.OY1VIXO llll B =31 I poip, iništv« ^jjjS^ sviti Barbari B EP ILA ZEDINJKNX DRŽA VB SEVERNE AMlim Bedel: FOREST CITY, PA. Iiiwiwlmi «m >L januarja Iftt v šrhtrl PmaiylTMk. GLAVNI CVADNIKI: PndMdalk: F. S. TAUCHAR. «74 ALttj Kock Sprta**. Wf# Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, B rough to®. Pi. Tfcjnlk: FRANK PAVLOVClC, box »47 Forest City, Pa. Ponosni tajnik : AVGUST liOSTlflA. box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: Josip MARJNflf. 5SU5 ML Clair Are.. Cleveland. Oble. Pfluoftul blagajnik in uuixitk: ANT. HOCHFVAR. RFD. No 2 box 27, Bl14«epart, Obla NADZORNI ODBOR: rnOmdni* nad* odbora: J081P PLTERNEU box 9«, Wlilock, Pa, L a&daorulk: JERNEJ HAFNER, box 66, Burdlae, Pa. t aadaornlk: IVAN fiRofiKLJ, 886 E. 137th SL, Clevelaa«. OKU POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OHREŽAK, box 72, H. Mineral. Km L porotnik: FRANC TEROPČlC, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark. L porotnik: JOSIP otnm privatnih 6nkov, na naalov: Frank Psvlovčlč, Farmar« k Miner« NaUcnal Bank, For**t City, Pa. ▼ altrfaju, da oxaxljo druitvenl tajniki pri porotUlh glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradn glav tajnika, da / umor« napako popraviti. | j Gospodična Kara Roman iz pariškega življenja. Hector Maiot. — Za Glas Naroda J. T. L J (Nadaljevanje . Dvajseto poglavje. TEŽKI TRENUTKI. Dolgo rasa je trajalo, pralno »ta -o Mn.Majna in Byasson sploh navedla, kaj se je zgodilo. Naenkrat j«* pa deklica bridko zajokala. — Byasson jo je tola / km io ved« ! in juial. — Toliko časa ji j<- prigovarjal. dokler mu ni obljubila, d« bo 2o|w»t vrnila k >voj» niu stricu. 1'jvprn-aiii »te 'ahko .ji j.- zagotavljal — da mojemu siare-mu prijH'. Iju ni niti .-nkrat padlo glavo, očitati vam kaj nepoštenega. sM •"' upam olovkati >trn-a ?n t< fr. - Oo4ovo mi bo«*a kaj oprtala, mur nisem zakrivila. s' zpo .lilo. ju j |jnb otrok. Ostanite par fre- miti, .v tukaj, j,./ lom takoj vrnil. < M pravil j,- naravnost h Kari. Ali >.• «i.»sp.„| !.. ,u Hiiiipols doma ? — j.- vprašal hišno. ' ' ' di mi. la i.- nekaj "strašnega zgodilo — je __Kako mialite* Madauta j, o.,|>,la .»,] i^^poda nek pismo. — Ko y:a je prebrala. s,- >■ /rušila brez zavesti na iia. Uya^-.n j( nek,.j taekfira pričakoval. Kot je slutil, tako se je !* i"tu i.eoimmi in Kan. je prišel nenadno. In - i j, -Mla vsa t i f«.<»ea no pred nji in. doehn je hotel on oditi, i.usp . n/ ►rav .loKro vem. da ste vi prijatelj našega gospo-s " " " ' * ' I""' 11 mojo pospo tako silno prestra- Ml Hya«.*ofl j«, je /aru len pogledal. ,|! 'a J** pi-'ino človek, kateri jutri ne ho ver klVel. Kaj pravite? j,- vzkliknil Bvasson. Lili za je zajokala, — O, kako dober je hil gospod Uon! < j" V or . le, p<»Ycjtr' — Kje je pismo? Kaj je v njem? — 1 ojmo m hra!: ...... • 1me jutri ne ho ve," med živimi...... ~ '* P'^d n*'kdo ki se je smatral zapisanega >mrti, N«*-nsrat je pa š.-niio n, kaj liyassonu v giavo. Ves je vstrepetai prrbl.-del. Naenkrat mu i»;h> jasno, da se hoee l.eon dvolw-jevatl in da m* vršil ta dvoboj naslednji dan. — Smrmirni Umi — je vzkliknil in vre* listek na tla. — Zatem je pa od^l. ne da bi ^ še kaj /menil Karo ali njeno služah-uieo. — !e na s i je začel premišljevati ier kovati načrte. Naravnost nemo*,*", se mu je zd«4o dohiti Leona t.-r ^ pogovoriti z njim Kje naj v» Kje naj g« dobi* _ Pariz je velik in skriva- itae je dovolj. IStaree je obetal v temni M-uri nekega xida t*»r položil roko na a ro»e eel o. \ g!d\t nui je šumelo k't da bi mu hotela počni. Nikjer in nikod n« • He nega iz hi »da. Po dolg.«, dolgem premišljevanju je napravil oklepu H* ■ je d- in pisal gr^r>-h, Haupoisu. da se bo naslednji dan v rud g Leoti.n * njegovo hiio. !»ristavil je »tudi, da se jim ni tre-»a viled tega prav njr vznemirjati. Zatem je /a< » i z mrzlično nagi k* o preoblačiti. — Obleke! je zimsko perilo ter se zavil v kožuh. Nato s. j, odpeljal k nekemu svojemu staremu prijatelju, ki je bi, znan p....... m Parizu kot iy\r*ten zdravnik in »peeialist za i emu j. poveda* svoje mneuje ter ga vprašal, kaj hi se dalo naplaviti, da bi se dvoboj ne vršil Bjaseoo je hd stavil načrt, ^ katerim se je zdravnik popol T1 T1 'iittj. i Po lie i je ni hotel obvestiti, ker -e je bal, da bi ^ zadrve preveč ne nznealo po Parizu. K log iH-u ure zjutraj ata se odpeljala zdravnik in Byasson pro dvw^T"11 ^^^^''"^oMtr t**SI n*mrr* ponavadi vrie vsi marec tiear m Se bo dobil tam Leona, upal je pa vse 1 NAZNANILO. 1 B ( astitijn duliovaiim sobraroin, prijateljem H B in znancem priporočam v pobožno molitev in H H prijazni spomin svojo predobro in nad vse Ijnb- I H I i eno mamico I I ALOJZIJO PETTAUER-BLAZNIK, I H ki jo jo VsemoLro<"-ni dne 10. novembra 1017 v I H Ljubljani na Kranjskem }>o t>21etnem zemelj- I B skem Trpljenju vzel k sebi v boljše življenje. I ■ V globoki žalosti I I Rev. Alojzij Leon Blaznik, sin I I in ■ ■ Erna Blaznik, hči. B | Haverstraw, N. YM januarja 1918. H i-- ■ - 1 eno. Peljala slase kar tako na slepo srečo. X o.r se je vstavil v skrit.-m zatišju, nakar sta se odpravila go-j sjiotla na poizvetiovanje. Zdravnik je odšel na desno. li\asson pa na levo. Nekoliko se je si^-er zdanilo, vendar pa ni bilo tako svetlo, da bi bilo mogoče na razdaljo par metrov razločevati predmete. Bvasson se jo počasi plari! naprej. Večkrat je obstal ter poslu- — Upal je, da bo sliša! v nočni tišini ropotali je kakega voza in da se bo odpravi za njim. S ree mu je močno utripaio. žile so mu nabrekle in debele kaplje poru *»o mu polzele po čelu. Bal se je. če sta se odpeljala Leon in Enren že prejšnji večer v Koniainehleau. ( e hi se bilo 10 zgodilo, bi bilo seveda vse iz-i ^ubljeno. Naenkrat je pa prekini! nočno tišino zamolkel strel. — Strel je riše! od obrežja reke Seine. Bya>son >e je stresel, toda prisotnosti 'duha ni izgubil. — Mirno je obstal ter poslušal iz katere smeri bo sledil drugi strel. Za donel je drugi strel. — iStaree se ni varal. — Niti za trenutek se ni pomišljai. ampak je udri čer dmi in strn naravnost proti reki. Ako hi bil kdo visoko nad gozdom, hi lahko videl, kako sta proti skritemu zatišju tekli dve postavi: Byasson in zdravnik.__Ali bo-ta dospela pravočasno., ali bosta lahko preprečila dvoboj? Prepozno!---— Nemec je imel prvi strel. — Sprožil je-- in Leon Haupois je omahnil v naročje >vojega prijatelja Olergeau-a. Trenutek pozneje sta pritekla na pozorišč« tudi zdravnik in Byasson. — Izdani smo* — je vzkliknil Nemcev sekundam. — Hitro, hitro, če vam je iiuba prostost: Ko so >e Clergeau. Byasson in zdravnik havili z nezavestnim Leonom. >ta izginila Enren in njegov sckundaret. Zdravnik je preiskal Leonovo rano. Krogla -se mu je globoko za-: pičila v desno ramo. — Za božjo voljo, povejte je vzkliknil Byasson. — Česa se j bojite? — Rana ni smrtno nevarna — je konštatiral zdravnik z mirnim ; g i asom I/ Byassoiiovih oči so privrele solze veselja. — Naročite voz sem — je zapovedal zdravnik. - Medtem ga bom obvezal Po preteku ene ure je že dospela kočija v Ilue Rivoli. Ko sr. nesli ranjenega Leona ]io stopnicah, sta se gospod in go-. ; spa Haupois silno prestrašila. — To*lap otolažila in razveselila sta se takoj, ko jr. je zdravnik pomiril. — Samo Madelajna je neprestano 'jt-kala in ni mogla najti nikjer tolažbe. Mislila je. da je ona vzrok ' v- *ga tega. in je neprestano klečala ob njegovi postelji in obupno f jeka!». -- Mati se je pa bolj zanesla na zdravnikovo izjavo in je Uiregla svojemu «jnu. kolikor je mogla. Starega Tlaupoisa je ta dogodek močno pretresel, toda vseeno >e je s ponosom oziral na svojega sina, ki se je tako hrabro boril za | čai letom mi je pisal dva pisma iz ludiujiapolisa. Ind.. ter mi dal nas4ov: 702 Holmes Ave. Ud ta ki..t pa ne vem nič več o njeni. Pros'.m. če kdo ve. da mi na znani, a^i naj se sam oglasi: Joseph Perše. Box 44d. Oran-ville.'lll. ? 7-0—1; ŽENITNA PONUDBA. Slovenec srednje starosti se želi soznaniti s slovenskim dekletom ali vdovo v svrho ženirbe. Katero veseli dobiti dobrega moža. ima lepo priliko. Na denar se ne oziram. Ako ji treba, ji |>ošljem za vožnjo. Tajnost jamčim. Pišite pod šitVo: Ženin, e o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. _(7-9—1)_ jriaaaaiBiaiai^^ I Dr.LORENZ. m Jaz sem edini slovensko govo-9 reči šperialist moSlrth bolezni v S Pittslnirgh^^^^^^ S Uradne ore: dnevno od 9. do-* poldne do 8. ure zvečer. V pet-S ki h od 9. dopoldne do 2. popol. •S V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. i I DR. LOKENZ, 9 Specialist moških bolezni. I 644 Penn Ave. D. nadst. na ulica, n Pittsburgh, Pa. POZOR ftOJAKI aaallo m. Itnak* la—. Ok kor tudi u moika brk« In brado. O* to sm. muflft irutajo v ttlk tednih krta aostl ln dolgi Luje k&kcr tudi mntktm mul brki ln brad«, ln n« bodo odpidak •n oatTeU. Revmatlsem, koatlbol «u trik a J« t rokah, nogami ln ▼ krliu, v ocmll Jcefc popolnoma omdrarlm, ran«, opoklln« bule, tura, krasto In srlnto, potno no|« kurja oComl, osobUn« v par dn«rlk popol aoma odstranim. Kdor bi mojo zdravila brez cspeka rabU mm 1*mW~ za 9f.M Pinto takoj po o««1*. zl ca takoj piill— xastoaj. Srmaai »opni ZSLIDAM M loto 191 zaztonj. JAKOB WAHOlOp 8702 Bonn« At«., ClavaUnd, Ohio BAXHAKILO. Cenjenim rojakom v Chicago in sploh r državi Illinois naznanja mo, da jih bo ▼ kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Jaok»Pkiko, ki je pooblaičen prejemati auoi-nino ca "Glaa Nando" in iidojoti tozadevna potrdilo. On je prod loti 10 večkrat prepotoval dršovo, ▼ katerih oo uM rojaki naseljeni in je povaod dobro posnan. Upati jo, do mu bodo Bi rojaki ▼ ml oai-rfh no gdta^j^hno K h« ftp» SLO VENSKO-AMF.RTK A NSKI KOLEDAR. Rojakom naznanjamo, da smo začeli razpošiljati Koledar. Rojaki v Clevelandn ga laho dobo pri po-drnžnici tvrdko Frank Sak-s e r, 6104 St. Clair Ave., dnurod no Ameriki no pri veČini nažih nt-1 stopnikov. Dozdaj j« naročenih že več kot 6000 iztisov. Te bomo naj- ' prej razposlali. Ker smo tiskali Ko- \ ledarja le omejeno število, opozar-: jamo vse, ki ga hočejo imeti, naj ga ' tako i naroča MOŠKE BOLEZNI Kr t Dr. Koler najstarejši sloven. Ž ski sdravnik, specialist v Pitta- I bnrghn, ki ima 28-lotno sknš- I njo v sdravljenin vseh možkih t Hydrocele ali kilo zdravim 1 t 30 urah in bres operacij«. I Bolezni mehurja radi kate- f rib nastanejo bolezni v lovka in T hrbtu in ostale bolezni to vrsto i adravim z gotovostjo. V RSVMATIZEM, TRGANJE, t EA8TRUPLJENJE KRVI, BO. f LEČINE. OTEKLINE, ŠKBO- f TLE IN DRUOjS KOŽNE BO- i UBZNI, ki nastanejo radi no- i listo krvi, "Ht i " i m ▼ kratkem i _ _ iMn, da ni potrebno ležati Jas I Slovenski zdravnik. rabim 606 in 904 sa krvne bo. A lesni, J Uradnae nre: Vsak dan od 9. vre sjutraj do 8. ure I i sveder; v petkih od 9. zjntraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 2 { 9. zjutraj do 2. popoldne. I 1 Dr. KOLER, 638 PENH. AYE., i I PITTSBURGH, PA. 2 NESREČA NIKDAR NE POČIVA; BODITS PREVIDNI! Denar, ki ga hranite doma, Vam ne prinese obresti, lahko Vam je ukraden, lahko Vam z&pjri. lahke se Van. vgubi na kak drii£ način; knpite zar- j \ojnovaK\tvalne j /namke, katere Vam nesjeo obresti, in za katere garanti-| ra vlada Zdmženih držav ravnotako kakor za gotovi de-:iar O le j te oglas v tem listu: Vojnox^arcevalne znamke in Slovenci'\ J'oxor. slovenski ujetaiiki! Kada hi izviHlela za svojoga brala i .JANEZA IjUSTIK. Rojen je v j Sv. Križu pri Kostanjevici nn' Dolenjskem. On jo vstopil pro slo volj no v avstrijsko armad*./ » no popiej, ko so je vojna' pričela. . laj mi ni znano, alt ji živ ali Fii1«kr. Ako kateri slov.! ujetnik kaj ve o njem, naj mi sporoči, inu hočem obilo popla-' čat. Moj naslov je: Mi's. Ursula J i »ei n i k (roj en a I ^ust i k). Bo x1 21 iS. LeadviHe, Colo.. U. S.' America. (7-9—1)] --——— i Iščem PETRA JAKSETIC. doma! iz Terpčan pri Ilirski Bistrici J Notranjsko. Nahajal se- je v dr-! /avi Michigan, 'zdaj pa je nekje na jugu. Prosim cenjene roja-če kdo ve, da mi naznani, za kar mu bom hvaležen, ali »aj se pa sam oglasi. — John 1'rosen. Camp Prose n, P»ig Bay, Mich. C5-8—i) IŠČE SE HO slovenskih delavcev na RoHing Rock Farms, Westmoreland Co.. I'a. Karntersko delo, čistiti svet in zravnati itd. Slovenski hoarding boss z ženo za kuharico; hrana "»5 centov na dan. Naslovite na: Joe Cornish, c o Rolliup Rock Farms, Laughlinstown, Pa., (5-16—1) WestmoreJand Co. LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! jNewyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. i HARMONIKE --- i bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, t delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem Se nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po delu kakorfine kdo zahteva, brez nadaljnlh vprafianj. JOHN WEN ZEL, 1017 East 62nd St., Cleveland. Obis. Iščem svojeiga prijatelja ali svaka FRANKA MFLC. Doma je iz Tudoba pri Ložu. Prosim cenjene rojake, či> kdo ve za njegov naslov, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Baraga, 1527 West 102nd St.. Olervcland. Ohio. (5-S—11 ■PODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAJKDfJS. kateri imajo v rokah naša potrdila za denarna poftiljatve. a Hevilk*-mJ, kakor ao označen« pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prsi komoffoče ovoj natančen naalov radi važne sadova. Pisma katera isl jim podali, ao ae nam povrnila. Trtdka Frank Boksar, *achnJk Frank Kastolie John * Pinter No. 32968» No. 44706 No. 330848 Kraljic Martin Beaman frank Var Dan No- 2143§0 No. 4429« No. 260638 Kovač Frank Samide Frank željan Ana No. 260641 No- »^21 No. 319997 a. x.x j . '^eeens May Iti. Lenarii6 l o JŽ? No 330062 No. 44559 No. 330762 <*obič Vajo Meden John Soaniček Ros» No. 260583 No. 331014 No. 328894 ftožičkovic Dj^ro Merkim ^ Surt^S Johan- No. 260581 No> 331359 "Jraun Mary Tehler Anna No. 260643 Mikolich John No. 32889« Jolar Valentin No. 323252. Turk Charles No. 330086 _ T . No. 330851 „ .. Oswald Iioloe - Irgnnč Blal oatwx* Ttirk IfH No. 260579 ^^ No. 26064T »ubert Giuseppe Oowald Joe Turk Jernej No. 323085 No. 260621_No. 829741 MODERNO UREJENA j Tiskarna Glas Naroda as VtULKO\ KSTNE TISKOVIN* ^^ DmufeujE PO kizsub 0EXAM. os« OSLO OKU8VO r v I IZVSlTTJS PREVODI |f DXUGE JEZUS. ramKO OBGAKIZntAVJu 1 : DBUlTVEHA FSAVIL^ OKSOSNIOE - PAMFLET1, OENIKI L T. D. m naroČila pofium ha> - Slovsnic Publishing Co,,- w. P Corthmdt St, »wr Ttafc. S. T _