Na svitlobo dane krajnske kmetijske družbě # Tečaj V. srědo IS. Prosenca 47. List (P liigcljcek. nemškim Antona barona Iílesheima. *) a grobu novim križ stoji Ta križ iz kamna zdělán ni, Brez vse lepôte je sveta, Križ ta je 'z inehkiga lesá. Pri grobu pa klečí nekdó In vén'c dišcě derží z rokój • ? ? Na véncu solze se blisé Ko demanti takó svitlé. ga, hladna. Prelite so od matere Za njeno ljubo détice, Cez vse je imela rada Zdaj skriva zemlja ga Globoko spi na postljici U vecno mirni hišici, ïz ktere — kakor slednji vé -Nihče več přebujen ne gré. Pa neěe mať tegà verjeť , De smert člověku vse zna vzéť Z rokami koplje u zemljó In déte če iméť ljubó. ? ? Al merzle zemlje brez sercá Ne omečí potok solzá, Iiér zemlja je kakor morjé: Kar pride v njó, nazaj ne smé Ko mať v obupu britkimu, Britkosti tóži té Bogd, Po néb' priplava lunica In kój britko st ji-mine vsa. In vžgete se na nébesi Dve míli zlati zvézdici, Oci otroka so bilé, Ki praví: „Vstavíte solzé!" yy nisim zgubil nic na svéť, Sej Med angeljcke sim tukaj v&ét ; Ne jókajte se, mamica, „ V nebésih 'mate angeljcka!(( In kadar Zgovarja Tak dolg De dom nad spet zvezde vžgé mať z otrokam se tak rada govori ? > ézdam tuď dobí f Malavašič. Maj storiti èe konin v kletih kal Koriin, kakor vsa potanja 9 druga rastljina 9 mora kal poganjati, će ima dovelj gorkote, svitlobe, zraka in nekoliko mokríne. V tacih okoljšinah postanejo koriinovi poganjki vcasih po vatli dolgi in na stavijo že v kleti mladih korúnčkov dovelj. Ti »po ganjki so pa ravno rodivna in nar boíjši moć koriina, iz kterih se obrodí nov koriin. Već ko tacih poganjkov iz enigakoriína zřaste, bolj oslabi vsako zerno kér mu po poganjkih vsa rodivna sočnost odtêce; zatorej tak koriin zgubi svojo moc svoj doher okus, svojo tečnost, z eno besedo: tak koriin ni več dober. Torej tergajo kmetovavci take pogaiïjke ali izrastike koriínu in jih mečejo proč. De jim poganjke tergajo , ni ravno napčno; de pa odtergane izrastike zaveržejo, to je napčno, kér potem takim vsako leto veliko tavžent mernikov ko riina v nič pride. Kmetovavci, nikariie boditebrez pameti in prihranite si rodivno kal koriina! Polo žite poganjke v dobro perst na njivi, po samesno ali pa tudi po 2 poganjka skupej, in upati smete , de boste lepiga koruna dovelj přidělali. (Wien. Zeit.) v v PoiiKieek ^ tle krave vec mléka dajo En teden predenj krava telí, naj se da vsak dan pol bokala laneni g a semena z dvěma bo kalama vode v pokritim loncu skozi pol ure ku hati. To storivši postavi odkriti lonec pod kravje vime tako dolgo, dokler lanenina soparica va-nj puhtí; kadar se je shladila, naj po vžije krava prekuhano lanenino seme. Jez sim se koristnosti tega pomočka že tolikrát prepričal, de ga morem z dobro vestjo živinorejcam priporočiti. F. Forstner. *) Iz nabere Klesheim o vili v 49. listu lanjskiga leta pohva- tedej eiia sadika ljudskih pesem f Hoři «novo seme na ponudilo« Gosp. F. Šmidt so preštéli posamesne žerna eniga šnofka korunoviga semena in so potem takim zvedili, de iz eniga šnofka semena zamore okoli tavžent konínovih sadík izrasti. Če bo en šnofek semena toliko pridelka dal, de se bodo 10 krompirjev obrodí 6 bena straža vstaviti in vderžati ni mosrla, dokler Bog zamogli trije ali štirje ljudjé čez zimo preživeti. Se vé de setev in njeno glestanje mora po danim ni hotel. Ravno taka se bo tudi krompirjevi bolezni pela poduku (v 51. listu Novic) skerbno o pra vije- dokler Bog poboljšanja Ijudstev vidil ne bo, in dokler no biti. Kér si je runoviga semena nabrala A V 1 V «1 družba precej ko- s pomanjkanjem ne bodo zadosti spametv rada tištim kme ane, njegove daří práv čislati in v njih tudi njega ljubiti; po tem tovavcam brez placila podarila, ki ga želijo sejati. borno pa spet po volji imeli dober kromp Naj se tedej vsak »AtAâ ÍIW^ » ® J J # korúnoviga semena dobiti u ii/utj v iv, nuui ftMiuiiuvi«rt suiiicua uuuin Tega se ne bojte, ut; ui nam ga nug pupom v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Sa len- za vselej odvzel, le ponižati in pokoriti nas hoće de bi nam sra Bog popolnama želi drovih u licah Nr. 195 v Ljubljani za-nj oglasi, kadar bo zadosti, bo pa spet dobro po naši volj ? m odil Vredništvo. Mova svecava. kar nam je v zastavo, kér še tudi nagnjiti krompir ve selo kali I. Žlahtni gosp. Frankenstein, vrednik obertniskiga časopisa v Gr ad ci, je znajdel govim oznanili preseže vse dozdaj novo svecavo, ki po nje znane luči, in sicer Dopis iz Zaplane i de se vec ko pol svecave prihrani, zraven pa vunder šestkrát svetlejši luč dobi. Ta svečava se zamore za razvetljenje stanic pa tudi ulic takó tega V 52. listu Novic 24. Grudna. lanjskiga léta s i m bil oznanil, de sim 10 trohljivih koruno v v emlj rabiti, ud or si hoče tako svecavo napraviti, od ktere borno kmalo kaj več povedali, naj se oberne na gosp Frankensteina v Gradec. kaj bodo v zemlji čez zimo storili. Pomladi, ko smo začeli kor skopal lanjsko jesen zakopane kori zakopal v poskušnj saditi, sim šel in pa od desetih le samo eniga celiga, vsi drugi so in druziga le mervico terdiga dobil; pa nj ili Pravi vzrolt krompir jeve bolezni (Ne iz kmetijskiga, ampak kristijanskiga ozira). Veliko veliko vzrokov krompirjeve bolezni je bilo ogernem; potem sta cvetla, pa jima je vse že brati v nemških casopisih, kakor tudi v naših Novi Na verti kraj odločim, pognojim, prekopljem in oba po samim vsadim; kmalo zelena iz tal pribodeta in lepo rasteta, sam ju okopljem, in ko bolj odrasteta, z zemljo i od- Teško sim etj padlo 7 kakor sploh drugimu korunu cah, ktere so si mnogi ali s premišljevanjem naravnih postav, ali le kakor v nekakih sanjah domišljevali in . i Mr*- <*B| I f • lur a g —^ L ^^ BIHI^H cakal, kako se bosta obnesla? V jeseni groba razkop j in tr t? lejte! od celiga dobim 8 korúnčkov 2 sta jih razglasovali; edino p ravi ga vzroka krompirjeve gnji- bila debela kakor mešanckarji, 2 kakor orehi, in 4 kot lobe pa vender še nihče naravnost ni hotel imenovati: lesniki; ali ne smemo se sramovati, očitno spoznati, de pravi rujavkast 7 med temi osmérimi kor so pa bili prs je bil en sam vsi drugi lepo vzrok te nadloge, která je celo Evropo bolj in menj druziga vsiga gnjiliga sim pa le 2 rumeni ; kot lešnika od zadela, je volja mod riga pravičniga Bogá, kteri dobil, pa tudi nad njima ni bilo nič trohljivosti zapaziti, še ni vsih naravnih postav ljudém natanjko preglédati Namenil sim bil vse desetere korúnčke v Ljubljano ča- , Jžako a» odnost je povsođ in ktere on tudi prenarediti zna, de svoj namên štiti c. k. kmetijski družbi na i Ravno nekaj taciga je on zdaj s krompirjem dal, doseže, storil je njegovi pravični dobrotljivi modrosti ogled poslat lep rumeni bili, razuri eniga ; pa i in sicer gotovo iz dobriga naména le zato, kér tako dopadlo, de domá! Var jih v posodici v kleti na polici imel ? in jih večkrat ogledval, ali kej rujavkasti priliajajo' bi s to šibo v svoji rôki človeško ošabno in prederzno so zmirej lepo rumeni ostali do konca Kozoperska pa bahanje ponižal in hudobijo ljudstev pokořil, de bi se 6. ali 7. Listopada jih hocem zopet pogledati predelec od njega ne odtegnile in ga v preveliki slepôti ne pozabile. > pa jih več; vprašam: kje so tišti krompirčki, ki so v na polici bili ena kakor druga dekla od zoperno je bilo kristjanskim ušesam slišati, jih nisim vidila V i in tudi ne proč vergla .. ni kleti ori: jest Hud s kn ko so enoglasno terdili, de se nam v Evropi ni vec bil ? lakotě bati, kar smo velik dar krompirja od božje previdnosti přejeli, kér on povsod obilno rodí, kér mu in samo eniga trohlj pa nic ni pomagalo. Kjer je ves trohljiv korún vunder 9 lepo rumenih gosence ne nagajajo ? kér ? ga toča ne pobije, in ga tudi obrodil, upam Bo druge nadloge ne poskodvajo ! i. t. d. Omolknilo bo zdaj bi se tudi r a stel. kadeř zgodilo de bo korún zopet v naših ? bo Bog šibo korunové kug od nas takošno ošabno bahanje, kér letas v . 1 zal, de je straděž v njegovi je Bog očitno poka roki, de ga on oberne, ka ernil; s to šibo nas hoce le boljsati in prepričati, kako elika dobrota je korún za ljudi in živino! — Kuga je mur hoče, kjerkoli se mu pokorjenja potrebno zdi. po ojih mislih prišla čez koi ? kot pred 10 leti ko In de so bile ljudstva že zavoljo krompirja pokor- lera cez ljudi • V • » f • i ICI -m m <■ * * í*- T* !f •! jenja vredne, je ocitno, zakaj koliko dobriga krompirja je človeška lakomnost le v nesrecno z g a nj e pokoncala i V naših hribih bodo prihodnje léto kmetje teško izhajali, kjer je le srednja letina za žito bila, korún je in tako božjim otrokam dušno in telésno življenje kvarila! pa popolnam nj il Ali kako so bili ze hribovci krompirja, kakor Izraelci ; — gostaci bodo kjer ni majo druziga ko malo zelja in pa lakoto terpeli répe ? v pušavi mane, presiti de so ga zamcvaje kleli, na Kjer letas konina ni bilo, tudi špeha ne bo; oves mest de bi bili Boga za-nj hvalili. Tudi so ga nekteri že silo preobilo sadili, in tako desetnikam, kterim od zemljiš desetina po pravici i bode kazala kaj.se mora peti i narode pesni pa, kako se mora peti; 7. da bi pisatelji naših Novic dragovoljno in radi kaj napisali, kar narodnost in narodno iz-obraževanje zadene postavim od solskega i z p r a ševanja, kér nas to vselej razveseli, ako bi ravno le od šolskega izpraševa nektere besedice bile. Kdor pise nja, da so kake bukvice delili, ali od nja (Feierlichkeit), da je kdo kako lepo besedo progo kakega svetkova Tudi nas slavni domorodec — glava vsih sedanjih pesnikov ki pod imenam ,,A G Evropi, prestavlja, kakor smo že lani oznanili, em ških slovi po nar lepši ke pesmi v nemški jezik in takó N narodne slovens soznaniije z zakladi našiga pesništva. Práv bi tedej bilo, de bi mn vsak rodoljub, ki ima kaj narodnih pesern nabranih, imu je za cast svoje domovine kej mar, nabero tacih kter pesem poslal. Kér pa ,,Anasl slavniga pesnika, nej tišti, ki so pesmi namenili, jih nam pošljeji G z ni pravo ime gospodu kake jih bomo spre- jemali in jih njemu pošiljali. Na nadpis nej le postavijo tele besede: Za gospoda A G Vredništvo (Kon sledi.) &oiiiiiji v Štui*ji v ïpavl. Po pervoljenji visoke c. k. dvornice na Dunaji 16. Grudna i840 smo v Šturjo za vsako leto tri somnje dobili ; keř jih pa zopet v pratiki 1847. leta *) pogrešamo jih tukaj oznanimo : perviga na 1. dan Svečana — druziga ? v pondeljk po beli nedelji in tretjiga v sredo po rožnikranski nedelji, — Šturja stoji pole o* velike ceste in na meji prot Goriškim, torej je lepa prilika Krajncam in Laham, posebno kar živinsko kupčijo zadene. Ne rečemo , de bi dozdej vsak naših somnjev ravno práv obilno blaga in živine skazati mogel gotovo pa je , de se prodajavci pri nas vselej hvalijo in zlast tišti goveje živine, ktero bližnji Lahi poberejo, de je kej. Torej povabimo še več bližnjih in dalnjih prodajavcov in kupcov nas obiskati. Šturjani. Urno kaj novija? (Sveti oče Papež) so 21. Grudna pretečeniga leta v skrivnim zboru 2 nova kardinala izvolili in več novih skofov posvetili, med temi tudi milostljiviga Ter-žaško-Kopriškiga škofa, gosp gosp. dohtarja Jer nej a Legata, ki bodo sedaj kmalo žkofijski sedež na-stopili. ^Gospod Jožef Justin) dosluženi duhoven, rojeni v Ra dol ci leta 1746, so umerli 4. Prosenca v Gradci, kjer so že več let stanovali, 100 let stari. (Gospod Dr. Ljudevit Gaj), ako je gotovo, kar je n Un gar" nemski časopis v Pešti oznanil y bo vse svoje posamesno natisnjene slovstvene delà sedaj skupej zbraně na svitlo dal. JPri slovi ce Majai^kih SIovenco%r. Mladost je noróst, starost je žalost. —Ki se med pleve méša ? ga svinje pojejo Današnjimu listu je perdjana posebna perloga. Saj smo lani prosili za oznanilo in popravo lanjske pratike; zakaj pa se, dragi Sturj oglasili ? niste ob pravim casi Vredništvo. Cena prešicev v Krajnji cez krajc. in pol, funt pod centama pa centa krajc. in pol. I IJU I, l 14 11 v . puu rm VI/..IW...U ^ «- ^ Špeh brez kože 17 gold, in 30 krajc. s kožo pa 17 gold. cent. Vrednik ih\ Janez Bleiweis. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.