Poštnina plačana v gotovini. Štev. 11. V Ljubljani, dne 20. aprila 1926. Vlil. leto. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ;; Cena posamezne št. 1*50 Din. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40— Polletna naročnina . . . . „ 20-— četrtletna naročnina. . . . „ 10-— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. ....... Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Skrb za reducirance! Muke polno življenje državnih uslužbencev je pred leti mirno šlo mimo redukcij, ki so bile izvršene na zelo enostaven in po večini skrajno brezobziren način. Na stotine ljudi in družinskih očetov je bilo pognanih na cesto sredi zime im največje brezdelnosti. Reduci-rancem je tedaj stalo ob strani opozicijonalno časopisje, organizacije so pa popolnoma oti-piovediale. Kdor se je pravočasno zavedal, je bil že v krakem zopet na svojem mestu, mnogo jih Pa še danes čaka rešitve. Neredu-cirani so bili vsied1 teh dejanj presenečeni in ni ga bilo. k; bi ne bil vedno v stralhu, da ga danes ali jutri doseže ista usoda- Akcija je bila dobro zamišljena. Vprašanje je le, kakšen bo končni efekt teh preganjanj. Po preobratu je vsak zemljan hrepenel le po starih tradicijah, vsak je želel, če ne več, vsaj toliko, kolikor mu je jamčil predvojni družabnj red: — življenja! Ta najnuj-nejši postulat je pa postajal od dhe do dne krutejši, neznosnejši; upori so- se pojavljali na vseh frontah. Le uradništvo je staloi trdno, neomajano, prenašajoč to krutost z najveČjim samozataji ovarijem. Družinski razkoli, splošna revščina je zavzemalo v vrstah javnih nameščencev vedno večje dimenzije, in ko je prišla do vrhunca, je bila zaključena z redukcijo. Obnovi) se je zopet boij za obstanek in ko je prihajala zopet do> vrhunca — zopet redukcija. Ta igra se ponavlja letos tretjič. Za finale te tragedije je zanimanje splošno- Redukdiije so se vršile v Avstriji, Ceho-slovaški, Nemčiji in pri nas. V drugih državah so presežek, če je sploh bil, skrčili tako, da pr, tem ni trpel ne moralno, ne gmotno ni eden; vsaj v znatnj meri ne. Avstrija je bila prisiljena, ;da izvede redukcijo; kajti bila je prenapolnjena z uradništvom. Saj soi vendar ob preobratu pribežali v majhen ostanek Avstrije uradniki iz vseh dežel obširne bivše države! Kljub veliki gospodarski krizi, s katero se je borila in se deloma bori še danes, je republika izvršila redukcijo z veliko hu-mannostjo in pravičnostjo. Vsaj tak vtis dobimo vsi, če pomislimo, da so dobili za upokojitev še nesposobni nameščenci odpravnino pred štrimi leti — 30 do, 60 tisoč dinarjev; poleg tega je država posamezniku po možnosti preskrbela privatno službo ali mu je sicer šla na roko pri oddaji raznih koncesij. To je bil brez dvoma čin poštenja in hvaležnosti. Cehoslovaška je pozvala nameščence, naj se prostovoljno javijo oni, ki bi radi Povili službo- Ker so se enoglasno za to' odločili vsi, je vlada vedela, da ima pred seboj Problem, katerega je treba rešiti z največjo opreznostjo. Nemčija je postopala istotako z največjo eleganco; kajti kar preko noči uničiti pogodbo, ne gre, zlasti ne, ko je v velikih pri- merih od te pogodbe odvisno tudi življenje posameznika in cele družine, in ker posameznik ni zakrivil preobilice državnega naine-ščenstva. Pri nas se je zlasti po preobratu vse gnetlo v državno službo. Vsak je hrepenel po osamosvojitvi, po neodvisnosti. Resnici na ljubo moram trditi, da je bilo življenje državnih nameščencev od najnižje kategorije naprej pred vojno lepo urejeno in vsak državni nameščenec je vršil v znak hvaležnosti svoje delo z največjo vnemo in sigurnostjo. Kdor je bil stalen, ga je iz te stalnosti pregnal le težak kazenski pregrešek ali smrt, drugih jmoigočnosti službena pragmatika ni poznala- In danes? Si definitiven in nisii, in ako ti ta hip dostavijo dekret, da si nasilno upokojen ali vržen na cesto, ni to nič nenavadnega. Priti rali so odgovorni državniki razmere celo tako daleč, da si vsak želi iz teli razmer kakoršnegakoli konca. Vprašanje nastane predvsem, alii so bile prj nas v Sloveniji redukcije sploh potrebne? Ob preobratu je nedostajalo sposobnih ljudi Prav povsod.f Vodilne kapacitete so bile pregnane in ostalo je le podrejeno uradništvo. Cim so pa naši ljudje prevzeli vodstvena mesta, so nastale vrzeli, katere je bilo treba zamašiti. To delo je bilo pa izvršeno z veliko, v mnogih slučajih tudi: s pretirano naglico- Uradi so bili že prvo leto po večini natrpani z nekvalificiranimi ljudmi, ki so bili le balast za urade. Le poglejmo samo nekoliko nazaj v to dobo. — Prej najbolj urejeni uradj so zabredli v velike poslovatne zmede, katere se čutijo še danes in se bodo čutile še dolgo vrsto let, vse dotlej, dokler ne bo država upravni aparat popolnoma izgladila in nameščence plačala tako, da bo vsak svoje zmožnosti izrabljal izključno le v prid svoje službe in državne uprave. Veliko uradov je bilo poslednja leta likvidiranih ih ves fundus instruktus, živ in mrtev, je bil običajno priklopljen matičnemu uradu, ki je bil vsied tega prenapoUnjen z nameščenci. Zbog tega so se pojavile v tem uradu dve struji, kj ste pričeli delovati druga proti drugi. Vsakemu je bilo jalsno, da pri tem ne more ostati; šlo je le za tix kdo bo premagal. Razvilo se je intrigant-stvo najgrše vrste in najboljši uradnik je lahko, oziroma je mnogokrat prišel ob svoj kredit, če ni sam posegel vmes in se branil z vsetni štirimi- To je bilo življenje! Na eni strani težka gospodarska kriza vsied slabe plače, na drugi strani — borba za obstanek in strah pred redukcijo. Kakor sence so hodili s sklonjenimi gl a vam j zlasti pošteni in take borbe mevajenj uradniki po ulicah. Vsak ic študiral, kako bi se prilagodil razmeram, kako bi čez noč postal vdan pristaš nove vlaidhe stranke, kako bi prikril svoje mišljenje, da ne bi postal sumljiv. Za podla dejanja ni vsak človek enako zmožen! Težki so bili ti časi, kj se še vedno niso spremenili. V Sloveniji so bile redukcije najmanj potrebne, to je neovrgljivo dejstvo. Tudi smo se mi Slovenci te dobrote nadejali najmanj. Ce smo odkritosrčni, moramo priznati!, da smo vse čase najbolj garali in da imarmoi najboljši »zicflajš«, kakor se je nedavno izrazil neki naš politik. S tem izrazom je nami Slovencem indirektno priznal neko prednost. Kdo gara še danes^ kljub vsej mizeriji v državni službi z največjo žilavoštjo ? Mi im mi, ker smo tako vzgojeni. Na vse to se pa nihče ne ozira. Razburkane valove je treba za vsako ceno brzdati, pa naj bo kar hoče. Prvi strel je zadel v živo tam, kjer si je prizadeti najmanj nadejal. Tudi ostali streli so zadeli v polno: in marsikateri trpin je zapustil to solzno dolino predčasno, rekli bi, nasilne smrti; veliko teh žrtev pa še čaka strašna bodočnost. Kdor je bil recimo 15 ali 20 let v državni službi, ta je z redukcijo uničen. Res so priznane reducirancem v to službeno dobo nokojniine, a privatniki izkoriščajo to- z zakonom pridobljeno dobroto •na -najgrše načine. Tudi ugled takih žrtev trpi mnogo- Če je nekdo postal po- 10, 15 ali 20 letnem službovanju za državno službo nesposoben, ga gleda vsa javnost nekako postrani. Čemu so ga? Menda ni sposoben, kaj li.. V najtežjih strokah postaneš po desetih letih samostojen mojster. In da bi baš v državni službi že postal po- teh letih za službo nesposoben? Zagonetka. So primeri, vendar izmed vseh n j niti enega, ki bi držal; to- trdimo z mirno- vestjo. In če je bil kdo sprejet pred 10- alj 15. letj v državno službo z vsemi mogočimi formalnostmi in z največjo opreznostjo, zakaj se meče danes takega nameščenca na cesto, ne da bi se vse okolnosti prej temeljito preiskale in z izvedenci anulirale? Protidržavnih elementov pa ni v vrstah državnih nameščencev, vsaj pri nas v Sloveniji ne, o tem smo- si na jasnem-. — Ali hočejo državniki ustvariti z redukcijami v vrstah državnih nameščencev in pri sedanji plači tudi tako razpoloženje? In končno - skrb za reducirance! Vsakdo bi mislil, da so bili storjeni glede reducirancev že prej potrebni koraki, da ne ostane ni eden brez kruha na cesti. Pisec teh vrstic je bil v državnil službi 15 let. Dasi družinski oče, je moral z najboljšimi spričevali na cesto sredi zime in splošne brezdelnosti., Da ne bi prišel takoj do kruha, mu je službena oblast pobrala vse službene dokumente, češ da so potrebni za odmero pokojnine, Šest mesecev ni imel v rokah najmanjšega dokaza, kje in kaj je bil in zakaj je sedaj brez kruha; po devetih mesecih je dobil prvo pokojnino! za zadnjih šest mesecev. Za prve tri mesece Se dianes nima nakazane pokojnine, in ako bo kredit na razpolago, dobi te z zakonom priznane pare še letos, torej po preteku dveh polnih let- Svoje dokumente je pa dobri po vsemogočih ptošnjah in intervencijah raznih dosto- janstvenikov šele po 15 mesecih. Da bi prišla redukcija še bolj do izraza, mu je službena oblast črtala brez vsake podlage skoraj eno četrtino službene dobe. Tozadevna pritožba leži še danes pri Državnem svetu nerešena, Takih Im še bolj kričečih slučajev je pa ne-broj. Nj je ne organizacije, ne politične skupine, ki bi se za stvar resno zavzela. Državnih poslancev sveta dolžnost je, da storijo vse potrebno, da se reducüramcemi omogoči življenje. Kdor je za službo sposoben, naj se reaktivira, kdor ima veselje do kakega drugega poklica, naj mu d:a država na razpolago primeren brezobresten kredit- S samo- pokojnino sj je nemogoče ustvariti primerno eksistenco, na pokojnino Pa nihče ne da nobenega kredita. Vsa najboljša leta so ostala v državni službi, in zločin bi bil, ako bi se pustilo ljudi umira tj brez lastne krivde, na ljubo posameznikom. Reduciranccm morajo biti odprta povsod vrata, ukiniti se mora maksimum mesečnega zaslužka, ker pokojnina je njegova! Ako kdo- poštenim potom mesečno zasluži tudi petkratno pokojnino, ne sme hiti ta za služek za povod, da se mu skrčijo z zakonom pridobljene osebne pravice. Naloga organizacije je, da zastavi vse svoje sile v zaščito reducirancev. Reduciranec. najboljših vrst, daje najceneje drž. uslužbencem in upokojencem „VOIKA", Ljubljana, Krekov trg 10. Zunanji odjemalci dobe ilustrovane cenike brezplačno. Rudolf Puc, Šmarje p. Jelšah. Pred redukcijo uredništva •— redukcija deia. Kdor hoče uradništvo reducirati, mora najprej zmanjšati delo v uradih. Pričeti mora na vsej liniji energično ofenzivo proti »Amts, šimelnu«. Ta pa ni tako enostavno ali celo, smešno, temveč zahteva res nadvse energičnega in požrtvovalnega delavca. Zakrknjen birokrat bode branil svojega šimelna z vso ži-laivostjo „ter bode vedno in vedno dokazoval, da more le tedaj uspešno delati, ako jaše svojega preljubega šimelna. Ako izide k alka naredba, se ne gleda na to, da bi se ista na najenostavnejši in praktični način izvajala. Bog obvaruj! Z ene naredbe zrastejo kakor gobe po dežju nešte-vilne 'druge naredbe tako, da nastane pravi kaos, vodilo večje delo in potreba POi vedno večjem številu uradništvu. Med tem, ko se uradništvo reducira, se delo ne le zmanjšuje, temveč vedno Iti večinoma po nepotrebnem pomnožuje. Vzemimo na primer le nekoliko konkretnih primerov: 1. Carinarnica: Tu je vpeljan tako obširen iti zapleten birokratizem, da se brezobzirno bojuje proti nijem: trgovska zbornica, časopisje, da, celo naše sosednje države, med njimi v prvi vrsti naši bratje Cehi. Tu soi tudi Cehi izgubili bitko, če tudi so nastopali z veliko močjo in argumenti, ki jih ne more pobijati noben razsoden človek. Uzaludno! Zmagal je »Amts-šimel«. Koliko škode se dela tu našemu narodu, to ve vsak trgovec, ali šimel je jačji od vseh. Prdpadi ti, a šimel mora ostati. 2. Zaloga tobaka. Tobačna tovarna proda glavnemu založniku tobak. Vsak pameten človek bi mislil, da bi zadostovalo, da daje obračun državi tovarna. Založnika tobaka bi lahko kontroliral finančni 'preglednik, ako daje tobak redno trafikantom: in koliko ga sam proda kot trafikant. Založnik hi toraj moral mesečno izkazati, koliko je nabavil tobaka za sebe v podrobno prodajo in ikoliko ga je oddal trafi- I kantom. To bi bila v glavnem kontrola, da se prepreči neupravičeni dohodek 5 % dobička. Vso to kontrolo bi lahko obavil finančni preglednik- Sedaj pa mora voditi glavni založnik dolgovezne račune, katere pregledava potem cela armada nepotrebnih uradnikov v Zagrebu .n Beogradu. Čudna je praksa, da mora kupec dajati obračun, kako je uporabil kupljeno blago. Naj delajo to še trgovci proti svojim tovarnam, pa lahko takoj zvišajo za 300% svoje nastavljence. Ce se kolke lahko kupi pri finančni upravi in zato' ni treba dajati obračuna o vporabi, bi bilo to izvedljivo tudi pri tobaku. 3. Vojaška uprava zasleduje vojaka, ki je baje vzel seboj razdrapano čepico. Vršijo se poizvedbe pri civilnih oblastih, občinah in orožnšitvu- Ko naraste spis v celo knjigo, se izterja kakih par dinarjev, med tem ko je stalo celo delo za poizvedbe več stotin dinarjev. Preden se vzame v delo take bagatelne stvari, bi bilo pač premisliti, ali sc izterjatev izplača ali ne. 4. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu: Temu se je odvzelo pravo izdajati izseljeniške potne liste ter preneslo to pravo v Beograd. Zakaj ? Komisarijat je funkcijom ral brezhibno! Alj zaradi balkš'iša? Ce se je pa storilo že to, bi moral tud j komisari jat likvidirati. To se ni zgodijo. Komisarijat vzdržuje veliko uradnikov zaradi nepotrebne evidence, ki bi jo lahko vodili v Beogradu, kamor So že prenesli smetano. Sicer se vzdržuje komisarijat z dolarji povratnikov, vendar mislimo, da bi novci bili tudi drugje jako potrebni. 5- Orožni listi: Pravo, dovoliti posest ali nošenje orožja se je preneslo na velikega župana, ne da bi se s tem- delo pri srezkem poglavarju zmanjšalo. Na- ta način je dobil veliki župan toliko nepotrebnega dela, da rabi za Izvrševanje teh poslov še posebnega uradnika. Tako bi se dalo našteti obilo primerov, ki dokazujejo, dia se delo nepotrebno povečuje ter s tem hkrati onemogoča redukcija. Sedanji sistem reduciranja uradriištva se je pokazal ne le kot popolnoma nepravičen, temveč tudi kot neuspešen, pa bodi si to glede upravičenja -redukcije ali v korist štedenja. Na eni strani se je reduciralo, na drugi pa zopet dodajalo, ker drugače ni bilo mogoče nadaljevati kompliciranega poslovanja. Enega reveža so vrgli na cesto, drugega pa zopet vzeli v hišo. Sploh je redukcija le navidezna štednja, posebno pri uradnikih, ki imajo pravico do pokojnine. Kar se prištedi na aktivni plači, sc izgubi na pokojnini. To šteidlenje pa izgubi sploh vsak pomen, ako se maši nastale luknje z novimi neizvežbamlmii uradniki- Oni, ki so bili reducirani brez pokoj mine, so dobili trimesečno plačo kot odškodnino ter so se vrnili čez en mesec na svoja mesta kot provizorični uradniki. Ce pa ti niso prišli, so prišli novinci, ki so se šele učili delati. Prav lepa štednja! To se pravj jeziti vodo pred ‘izlivom v morje. Usahni izvire, pa ne bode naraščala reka! Ravno tako je pri drž. nameščencih. One, ki so že tu in ki derejo naprej, pusti v miru. Njih ne moreš uničiti. Ali ga plačaš kot aktivnega ali upokojenega uradnika, plačati ga moraš! Tu se ne dla nič prištediti. Tak uradnik je zastavil vse svoje življenje v državno službo, država mu je garantirala obstoj in ga ogoljufala za delo celega življenja, ako ga ustavi v sredi teka in vrže na suho! Delaj pri izviru! Navajaj inteligenco v industrijska in druga podjetja, zmanjšuj z poenostavljenjem dela potrebo po uradništvu in reka državnih nastavljencev se bode sama izsuševala! Tistega pa. ki sj ga vpeljal v en gotovi tok, ne ogoljufaj za njegovo bodočnost- Ne žrtvuj njega, da sam ne propadeš z uničenjem pravice v državnem telesu. Edino to 'je pravično in prava socijalna politika, politika pravice, resničnega štedenja in občega blagra, ki nosi korist narodu in državi. Zanimivosti. V štev. 4 »Jutra« z dne 6. januarja 1926 beremo pod naslovom: »Ruska kolonija v Ljubljani«, da dobivajo člani te kolonije od državne komisije v Beogradu podporo. Vsi emigranti dobivajo te podpore, državna komisija vzdržuje tudi ruske učne zavode, bolnice, sanatorije. Komisija izplačuje enkratno podporo tudi drugim emigrantom, poleg tega vzdržuje zavetišče za starčke in osirotelo deco. — Iz članka prof. dr. Bubnova na strani 9- iste številke »Jutra« zaznamo, da se porabi malone ves proračun drž. komisije za izobrazbo ruske dece in omladine; proračun pa znaša 3,500.000 dinarjev (!). Iz istega članka zaznamo 'nadalje, da je izmed 11 ruskih univerzitetnih profesorjev v Ljubljani — vseh je v naši državi 65 (!) — samo pet »sprejelo« naše državljanstvo, trije so pa šele vložili prošnje. Med nastavljenimi je pet kontraktualnih tednih, 1 izreden, 2 docenta, 1 lektor in 1 redni profesor, ki je pa že upokojen, Le-ta poslednji — dr. Bubnov — piše v podlistku o svojem imenovanju sledeče: » •.. Iz Skopi ja sem -prispel v Beograd, poleti 1920 pa. v Zagreb. Tu sem stopil v stike z ljubljansko univerzo in Slednja me je izvolila za kontraktu-alnega rednega profesorja, potem pa, ko sem »sprejel« (dali pod navodnice mi) državljanstvo, za rednega profesorja. Po novem uradniškemu zakonu so mi bila všteta službena leta v Rusiji (!) in na podlagi istega zakona sem bil s pripadajočo pokojnino upokojen, ker sem že prekoračil 65. leto,:« Iz št. 7 »Jutra«, stran 11, zvemo, da je dobil dr. Bubnov že leta 1918. od (ruskega) prosvetnega ministrstva pravico do polne pokojnine za SOletno (rusko) državno službo- Za svoje uspešno delovanje v Rusiji ima ta gospod vsa ruska odlikovanja in trake do zvezde sv. Stanislava !. stopnje, odi naše države pa za zasluge lepo pokojnino. Vsi ti gospodje izražajo za gostoljubje najprisnčnejšo zahvalo in imenujejo Jugoslavijo svojo drugo domovino. Nekoliko bolj odkritosrčno' se pa izraža profesor naše univerze dr. V. Isajevič v »Jutru« št. 4, strani 9, ko piše: »•.. Zakaj smo prišli v Ljubljani? Sam ne vem, kako bi odgovoril na to vprašanje. Šli smo pač v smeri najmanjšega odpora ... Med potoma smio slišali, da je nastala nekje južno od Cehoslo-vaške nova slovanska država Jugoslavija. V Rusiji smo čuli marsikaj o dogodkih na zapadu. Hajdimo torej v Jugoslavijo!. •. Vrtinec nas je zagrabil... Mnogo nas je izginilo... Mnogo nas omaguje še sedaj fizično in moralno •.. Lepa je Slovenija, toda naša domovina ni...'« Vprašamo: Kako pa je bilo in je še vedno našim ljudem v Rusiji? —č. Anton Hozhevar. Upokojen je bil na lastno prošnjo koncem marca računski ravnatelj Anton Hozhe-v a r, kj je načeloval skozi leta računovodstvu velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti. Kot računski uradnik je služil nad 35 let, od prevrata sem pa je načeloval enemu največjih računovodstev in to v časih neurejenih razmer, vpričo izprememb v zakonodaji in v upravi. V polni meri je uvaževal načelo, da jc uradnik v službi ljudstva, vsled česar je bil napram vsem, ki so imeli opravka v njegovem uradu, uljuđen in uslužen- Med podrejenim uradništvom je znal vzdržati red in disciplino tako, da naša javnost nikdar ni imela priložnosti do upravičenih pritožb; v kolikor se jc to zgodilo, so bile krive neurejene upravne razmere ter famozni zakon o državnem računovodstvu. Brez strahu se je upal tudi napram nadrejenim zagovarjati zahteve svojega osobja. Stal je odločno na sta. lišču, da zamore le zadovoljno «radništvo vršiti svoj posel. Žalibog nii vedno našel zaslombe tam, kjer jo- je upravičeno pričakoval. Meid našim meščanstvom: je znan kot pristna ljubljanska korenina, odkrit in dober družabnik ter konCililjanten napram vsem. Osobje računovodstva mu je ob njegovem odhodu poklonilo skupno sliko in srebrno palico v znak hvaležnost} za delo, ki ga je izvršil v korist državne uprave in državnih nameščencev. Želimo mu, da uživa dneve svojega pokoja zdrav, in zavdoVoljen v zavesti, da mu vsi, ki smo imeli ž njim opravka, obranijo hvaležen spomin. iv an Škarja, drž. svetnik. Načelna odločba Iz občih sej Državnega sveta. 1. ) Načelna odločba 20. oktobra 1023, štev. 11.285: Besede: »S pravico na penzijo« v početku čl. 282 fin. zak. za 1922/23. leto tolmačiti je v najširšem smislu in po tem uračunavati tudi za minilmalni rok, zakonski določen za uživanje penzije. 2. ) 27. februarja 1925, št. 7914: Tar. br. 52, opombo 1 taksnega zakona treba uveljaviti edino v. slučaju, kadar se s sodbo na Osnovi el. 34. zakona o Državnem svetu in upravnih sodiščih odbije tožba, ki je bila vložena na Državni svet proti odločbi upravnega oblastva. (Takse torej uradnik ne plača, če se tožba zavrne z odločbo po čl. 24 zak. o Drž. sv. kot prepozno vložena.) Po tožbi, ki ji ni priložen upravni akt, proti kateremu je vložena tožba, treba je tožnika na osnovi čl. 22. zak. o Drž. svetu in upravnih sodiščih v zvezi s § 97 civilnega sodnega postopka (srbijanskega) pozvati z naredbo, da v odrejenem roku predloži •upravni akt, proti kateremu se pritožuje, pa še le po preteku odrejenega roka, ako tožnik ne bi predložil upravnega akta, treba izdati odločbo, s katero se tožba odbija kot nevredna. 3. ) 28.—30. marca 1925, št. 10.782: Prevedba ni pogoj za penzijoniranje po novem uradniškem zakonu onih uradnikov, ki so dovršili zakonsko število službenih let ali so dosegli starost, po kateri vsled zakona morajo iti v pokoj po čl. 239, II. odstavek uradniškega zakona. V zakonsko število službenih let po dru-gcm odstavku čl. 239 omenjenega zakona se računa vsa doba, priznana za pokojnino, torej tudi doba priznana s čl. 282. in 283. fin. zakona za 1922/23. leto. Predpisi čl. 2. zakona o dvanajstinah za januar—marec 1924/25. 1. tičejo se samo uradnikov, ki so stopili v službo po 1. septembru 1923. leta. Torej imajo uradniki, upokojeni po uveljavljenju današnjega uradniškega zakona in pred prevedbo, po čl. 239. pravico do pokojnine po sedanjem zakonu. Oni imajo pravico do polne pokojnine po sedanjem zakonu, ako so na dan upokojitve ■imeli 35 let službe, računajoč ,i vojna leta po čl. 282. m 283. fin. zak. za 1922/23. leto, brez ozira na to, da niso prevedeni. (Ta načelna odločba se celotno ne more več uporabljati od 1. avgusta 1925, ko je stopil v veljavo čl. 50 fin. zak., ki daje zakonsko tolmačenje člena 239. urad. zakona.) Povišica 15% osnovne plače računa se za pokojnino onim,, ki so dovršili število službenih let, potrebno po predpisih, ki veljajo za njih, da bi mogli iti v pokoj s polno Plačo, a to je po uradniškem zakonu 35 let, P« Specijalnih zakonih za Specijalne stroke tudi manj. (Tudi ta načelna odločba se ne more več uporabljati od 1. avgusta 1925, ko J e stopil v veljavo čl. 50 fin. zak., ki daje •zakonsko tolmačenje članu 31. uradniškega zakona.) 4. 25.-26. junija 1925, br. 30941: Ker neukazni pisari monopolske uprave niso razporedeni v čl. 2. uredbe o razvrstavanju, uporabljati je na njih čl. 4 iste uredbe. Rok, v katerem mora glavna kontrola predložiti tožbo v krogu svoje nadležnosti, računa se od dne, ko glavna kontrola sprejme rešitev upravne vlasti na recepis. Predpis čl. 234 uradniškega zakona vstavljen je v prehodne odredbe zategadelj, da pooblašča vlado, da more v času treh let po objavljenju uradniškega zakona odpuščati in upokojevati uradnike, izvzemši one iz čl. 224 omenjenega zakona, brez ozira na predpise v glavi Vlil. omenjenega zakona, ki veljajo v rednem času. Po čl. 230, odstavek II., točka L, smatra se, da so dne, ko je stopil v veljavo novi uradniški zaJkon, bili na položaju I. kategorije vsi profesorji naučnih (glavnih) predmetov učiteljišč. 5. 27. avgusta 1925, br. 32505: Leta parohijske službe pravoslavnih duhovnikov na teritoriju Srbije vračunavajo se v leta državne službe, po čl. 137 v zvezi s čl. 235 uradniškega zakona, kadar ti duhovniki postanejo državni uslužbenci. čl. 230, II., točka 1, uradniškega zakona tiče se samo uradnikov, ki nimajo spreme višje kategorije, a se nahajajo na položaju, za haterega se po specijalnem zakonu zahteva izključno sprema višje kategorije. Ako se po špecijalnem zakonu ne zahteva izključno sprema višje kategorije za položaj, na katerem je uradnik, ki nima spretne višje kategorije, v tem slučaju se mora uradnik prevesti v ono kategorijo, za katero ima šolsko spremo. 6. 30. septembra 1925, br. 44846: čas odslužen na položaju ministra na razpoloženju računa se za pokojnino do največ enega leta kakor čas uradniške službe. 7. 21.—22. decembra 1925, br. 47801: Osebam, ki so prvič stopile v civilno državno službo kraljevine SHS pred 1. sept. 1923 kot dne, ko je stopil v veljavo novi uradniški zakon, računa se za stopnjo osnovne plače po čl. 241 uradu. zak. čas, katerega so prej odslužili v avstr. ogr. vojski p0 obči vojni obvezi, z omejitvijo, da se odbija kadrski rok onim, ki so stopili v civilno državno službo po 6. sept. 1919. leta kot dneva razširjenja srbskega vojniškega zakona na celo kraljevino. Za 25 odstotkov povečane doklade, navedene vč 1. 11. zakona o draginjskih dokladah, so Specijalne doklade, zato penzijoneri nimajo pravice, da se jim računa penzija na Specijalno doklado iz čl. 11 omenjenega zakona, temveč samo na doklado iz čl. 1 istega zakona. 8. 8. marca 1926: Pravice do rodbinske draginjske doklade, katero zakon priznava državnim službenikom in upokojencem za otroke, rojene v zakonitem braku ali pozakonjene, ne morejo se priznavati tudi za otroke, usvojene po kateremkoli predpisu. Duhovnom katerekoli priznane vere vračunavajo se, ako stopijo v državno službo, leta parohijske (dušebrižniške) službe v državno službo. (Konec prih.) Zmisei za skupnost. Poslednje čase se pojavlja v naših vrstah nerazumljiva, našemu že itak slabemu gmot-nemu položaju zelo nevarna brezbrižnost in letargija. Pereča stanovska vprašanja javnih nameščencev kličejo- po nujni remediuri; pravilna in zadovoljiva rešitev pendent n ih vprašanj in nebroj drugih stanovskih zadev zahteva napor vseh naših sil. In vendar imamo vtis, da posvečamo bore malo pozonnosti našim- tako težavnim in razdrapanim stanovskim zadevam. Od nikoder ne prihajajo potrebne inicijative; nikjer ne opazimo-,