PoStnl urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenfurt 2
Izhaja v Celovcu Erscheinungsorf Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Od Beograda do Kaira
V mednarodni politiki je trenutno več problemov 'm dogodkov, ki dnevno polnijo stolpce svetovnega tiska. Le malo pa je med njimi takih, ki bi zaslužili največje zanimanje široke javnosti, kot to velja za sedanje priprave na drugo konferenco sefov držav in vlad ne-angažiranih dežel, katera se bo 5. oktobra začela v Kairu.
Ko so se najvišji predstavniki izvenblokov-shih držav leta 1961 sestali na svoji prvi konferenci v Beogradu, je se marsikateri komentator — posebno na Zahodu — z omalovaževanjem govoril in pisal o vlogi, ki jo igrajo v mednarodni politiki neangažirane dežele ter skušal podcenjevati vpliv politike miroljubne in aktivne koeksistence pri obravnavanju in reševanju velikih svetovnih problemov. Danes, ko je ta politika prehodila pot od Beograda do Kaira, so se odnosi do nje bistveno spremenili. Danes vedno bolj prodira spoznanje, da pomeni ta koeksistenca priznavati narodom pravico do samoodločbe in pravico, da 50 svobodni. Miroljubna koeksistenca ni nekaj statičnega, nespremenljivega, ampak je to proces, ki vodi k enakopravnosti med narodi in deželami. Gre za sožitje, ki je v skladu z ustanovno listino OZN, zasnovano na pravici narodov do samoodločbe in pravici do enakosti med državami ne glede na njihovo velikost. S tega vidika pa predstavlja politika miroljubne koeksistence hkrati tudi najbolj zanesljivo jamstvo za ohranitev in utrditev miru na svetu.
Doba od Beograda do Kaira je bila za politiko ne angažiranosti in miroljubne koeksistence doba največje preizkušnje. To preizkušnjo je uspešno prestala in se bo ta uspeh vidno odražal v udeležbi na letošnji kairski konferenci, kjer bo število udeleženih držav najmanj dvakrat tako veliko kot pred tremi leti v Beogradu. In do tega gotovo ni prišlo slučajno.
Primerjava mednarodne situacije v času, ko je zasedala beograjska konferenca, s časom, ko se bodo predstavniki neangažiranih dežel zbrali v Kairu, jasno kaže, da je prišlo v svetu do bistvenih sprememb. Takratni izrecno zaostreni mednarodni situaciji, ki so jo označevale eksplozije vodikovih bomb, je sledilo popuščanje napetosti, ki je privedlo tudi do moskovskega sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov. Da so navezane države — prav na podlagi sklepov beograjske konference — preko OZN in drugih mednarodnih forumov v tem procesu odigrale nadvse pomembno vlogo, v to danes nihče več ne dvomi. Za novo situacijo pa je značilno tudi dejstvo, da se medtem ni povečalo le število dežel, ki so sprejele načela ne angažiranosti za podlago svoje politike, marveč je poleg tega opaziti, da so tudi druge dežele, ki so bolj ali manj vezane na enega izmed obeh velikih blokov, končno ugotovile, da predstavljajo načela, postavljena pred tremi leti v Beogradu, pot uveljavitve njihove lastne neodvisnosti ter pot rešitve številnih splošnih problemov.
Politika ne angažiranosti, prvič manifestira-na pred širokim mednarodnim forumom v Beogradu, je torej dosegla splošno afirmacijo in se bo v Kairu predstavila kot tista pot, ki zanesljivo vodi k popuščanju mednarodne napetosti in s tem h graditvi trdnih temeljev enakopravnega in mirnega sožitja v svetu.
Vendar pa imamo opraviti še s številnimi poskusi, ki stremijo za tem, da bi zmanjšali vpliv in pomen te politike. Ena takšnih teženj sloni na trditvi, da je politika neangažiranosti zastarela, ker so se odnosi med velikimi silami do neke mere izboljšali (seveda pri tem nočejo priznati, da ne nazadnje po zaslugi ravno te politike) in da ni več potrebe po »posrednikih«. Toda ne glede na to, da neangažirane dežele še vedno opravljajo dragoceno *posredniško« vlogo, hkrati tudi pozabljajo, da nerešeni problemi v odnosih med Vzhodom in Zahodom niso edini vir nevarnosti. Tu so še ostanki kolonializma, še bolj pa ogromne razlike v stopnji gospodarskega razvoja posameznih držav in področij. Te vrste problemov pa ni mogoče rešiti z delnimi ukrepi in izoliranimi akcijami poedinih držav, ampak samo z izgradnjo takšnega sistema mednarodnih odnosov, ki bo odstranil nevarnost uporabe sile v odnosih neodvisnih držav in ki bo vseboval tudi ustrezen mehanizem in metode za odstranitev grozečih neenakomernosti in neenakopravnosti v svetu.
Neangažirane dežele morajo torej tudi danes in bodo morale tudi v bodoče odigrati zelo aktivno vlogo, če hočejo izpolniti prepričanje, ki ga je o bližnji kairski konferenci izrazil predsednik Naser v vabilih posamez-
ŠE JE ČAS ZA PRIJAVE K DVOJEZIČNEMU POUKU:
Zagotovimo našim otrokom boljše življenje!
Ta teden se je na koroških ljudskih in glavnih šolah spet začelo novo šolsko leto. Za starše šolskih otrok na dvojezičnem ozemlju Koroške se s tem postavlja velika in odgovorna naloga: po manjšinskem šolskem zakonu iz leta 1959 je treba otroke, ki hočejo biti deležni pouka v obeh deželnih jezikih, posebej prijaviti.
Q Ni treba znova poudarjati pomena in važnosti znanja več jezikov, že star pregovor nas uči: koliko jezikov znaš, toliko mož veljaš! V dobi splošne integracije je znanje več jezikov naravnost življenjskega pomena. Še toliko bolj važno pa je, da obvladamo jezik svojega soseda, s katerim se dnevno srečujemo, s katerim želimo živeti v dobrem sosedstvu.
0 Največja dragocenost vsakega človeka pa je materin jezik. Zato je sveta dolžnost vsakega zavednega člana slovenskega ljudstva na Koroškem, da omogoči svojemu otroku znanje slovenščine; dolžnost vsakega posameznega izmed nas je, da prijavi svojega otroka k dvojezičnemu pouku.
0 Na podlagi manjšinskega zakona je treba prijave izvesti za vse tiste otroke, ki vstopijo v prvi razred ljudske ali glavne šole. Prijave se izvedejo na vodstvo šole ali ustmeno na zapisnik ali pa pismeno po za vzgojo učenca pristojnih (oče ali drugi zakoniti predstavnik). Že prijavljenih otrok, ki obiskujejo višje razrede, ni treba znova prijavljati, ker velja enkratna prijava za vso šolsko dobo. Pač pa je možno otroka, ki prej ni bil prijavljen, ob začetku vsakega šolskega leta na novo prijaviti, kar velja za vse šolske stopnje odnosno za vsak razred šole. Prijave se morajo izvesti v začetku šolskega leta, in sicer najkasneje v roku 10 dni po začetku šole.
Dobri sosedski odnosi, maloobmejni promet, kulturna izmenjava in gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo — vse to odpira znanju slovenskega jezika tudi na Koroškem vse lepše perspektive. To spoznavajo tudi naši sodeželani nemškega porekla in se začenjajo zavedati pomena znanja obeh deželnih jezikov. Toliko večjega pomena pa je to za koroške Slovence, ki hočemo kot manjšina tvoriti most med sosednima narodoma. Zato izkoristimo še te dni in prijavimo otroke k dvojezičnemu pouku. S tem jim bomo očuvali materin jezik, hkrati pa jim zagotovili boljše življenjske pogoje!
Novi spopadi na Južnem Tirolskem
Medtem ko italijanski uradni krogi izražajo zadovoljstvo nad razvojem avstrijsko-litalijanskih razgovorov o južnotirolslkem vprašanju in je avstrijska vlada zunanjemu ministru dr. Keiskemu izrekla posebno pri-zinaraje za nedavna pogajanja v Ženevi, se na Južnem Tirolskem — sodeč ipo pisanju dnevnega tiska — nadaljuje »mala vojna«. Južno-tirokkim ekstremistom in njihovim pokroviteljem pač ne gre v račun, da se v današnjem času sporna vprašanja ne rešujejo več z uporabo nelegalnih sredstev nasilja, marveč po poti pogajanj in 'sporazumevanja. Prav tako pa se tudi med večinskim italijanskim narodom najdejo ljudje, katerim ni do pomiritve.
Novi val terorističnih akcij, ki se je začel v dneh pred ženevsko konferenco zunanjih ministrov obeh dežel, se je po nekaj dneh mi-
ru nadaljeval tudi ta teden. V bližini avstrij-■skoHitalijaniske meje je spet prišlo do oboroženega spopada med neznanimi teroristi in vojaško patruljo, v raznih krajih Južne Tirolske pa so eksplodirale bombe. Delovanje teroristov ostro obsoja tudi južnotirolsko vodstvo, ki pa hkrati očita italijanski policiji, da je med preiskavami prišlo do težkih izpadov s strani pripadnikov javnega reda nad prebivalstvom.
V bližini Dunaja so varnostni organi aretirali tri mladeniče, pri katerih so našli cele zaloge orožja in razstreliva. V podobnih primerih so v zadnjem času že večkrat odkrili zveze z južnotirolskiimi teroristi in je zunanji minister dr. Keisky pred nedavnim zahteval posebna zakonska 'določila, ki bi omogočila ostrejše ukrepanje proti vsem tistim, ki kakor,koli sodelujejo pri nelegalnih terorističnih akcijah.
Boj za oblast v Južnem Vietnamu
Poleg Cipra, kjer se politična zaslepljenost -miiti ne ustavi pred poskusom izglado-varnlja celih vasi, Ije Južni Vietnam najbolj zgovoren dokaz, kam lahko privede politika, ki je vodena in plačana od zunaj. Proti!jodski režim v Južnem Vietnamu, kateri se drži na oblasti le s pomočjo ameriških dolarjev in bombnikov, se je hkrati, ko napoveduje „neizprosen boj komunizmu", v resnici znašel v umazani borbi za oblast, za stolčke.
Že petič tekom zadnjih mesecev je prišlo v Južnem Vietnamu do državnega udara, naperjenega proti vladi generala Kana, kateri je bili pred nedavnim že enkrat prisiljen odstopiti, a se je ob ameriški podpori znova vrnili na svoj položaj. Podobno usodo je doživel tudi najnavejši udar: -nekaj uporniških generalov je bilo odstavljenih, drugi pa ,so se spomnili svojih dolžnosti in 'so v uradu generala Kana kor tekmovali, da izrečejo zvestobo vladi.
Usoda sedanjega južnavietnamskega režima je torej spet enkrat rešena, vprašanje je le, za koliko časa. Tega se zavedajo tudi v Ameriki, kjer je zunanji minister Rusk izrazil upanje, -da se bodo južnoviet-namslki voditelji zavedali »obsega nevarnosti, ki jo predstavlja neenotnost, in da bodo sklenili premirje, kar se tiče njihovih
nim udeležencem: da bo prispevala k uresničitvi skupnega smotra — ostvaritvi vseh prizadevanj za ohranitev in utrditev miru na svetu, varnosti in za zagotovitev napredka narodov.
notranjih sporov". Ameriki, ki plačuje dnevno težke milijone dolarjev za utrditev stolčkov južnovietnamskih voditeljev, so namreč njihova nesoglasja postranske važnosti spričo gilavne nujnosti, da se dežela reši pred »komunisti", ali z drugimi besedami: pred režimom, ki ne bi več -Služil ameriški politiki, marveč koristim domačega prebivalstva.
Začelo se je tretje zasedanje II. vatikanskega koncila
V ponedeljek se je začelo v Vatikanu tretje zasedanje II. vatikanskega koncila. Slavnosti se je udeležilo okoli 2500 koncilskih očetov — škofov i-n nadškofov, apostolskih prefektov in redovnih poglavarjev, poleg tega pa kakih 80 opazovalcev in gostov, nekaj stotin strokovnjakov, mamjše število laičnih avditorijev, med katerimi je bilo prv-ič tudi nekaj žensk, ter predstavniki diplomatskega zbora in rimskega plemstva.
Papež Pavel VI. je v svojem otvoritvenem govoru, ki je trajal tričet-r-t ure, posebno obširno govoril o vprašanju razmerja med škofi in papežem. Kar-dinaldekan Tisserant pa je na prvi delovni seji izrazil željo, da bi se koncil 'zaključil s sedanjim tretjim zasedanjem, medtem ko so številni strokovnjaki mnenja, da bo potrebno še četrto zasedanje.
Spremembe v vladi?
Te dni se .je vods-tvo SP'0 b ovil o s problemom sedanjega notranjega ministra Ola-ha, kateremu očitajo, da se Ije pregrešil zoper partijsko disciplino. Za rešitev vprašanja je bilo imenovano posebno razsodišče stranke, od katerega odločitve bo tudi odvisno, ali bo Olah ostal v vladi ali pa bo moral odstopiti.
O spremembah v vladi pa ni govora le na socialistični strani, marveč tudi pri 'OVP balje -pripravljajo izmenjavo nekaterih vladnih članov. Navadno dobro poučena »Ti-raler Tagelszeitung” je te dni poročala, da ni izključena ostavka trgovinskega ministra dr. Bodka, katerega mesto naj bi prevzel sedanji državni sekretar v zunanjem mini-strisvu dr. Bobi eter, v -zunanje ministrstvo pa naj bi prišel izkušeni diplomat dr. Ka-rasselk.
Razorožitvena konferenca je bila spet prekinjena
Po dolgih tednih in mesecih več ali manj brezplodnih pogajanj je bila razorožitvena konferenca v Ženevi včeraj spet prekinjena in bo s svojim delom nadaljevala šele po letošnjem zasedanju Generalne skupščine OZN.
Kakor je že ob začetku tega zasedanja kazalo, bo uspelo doseči vsaj -kakšen nadaljnji delni sporazum. Toda pričakovanja mednarodne javnosti so bila znova razočarana, kajti v Ženevi so se razšli, ne da bi prišli vsaj za korak naprej v zamotani problematiki razorožitve. Obžalovanje nad tem dejstvom izraža zlasti skupina inzven-hloko-vskih dežel, ki je tudi na tem zasedanju vložila ves svoj vpliv, da bi velesile itn predvsem tako imenovane atomske države pripravile do sporazuma o prekinitvi tudi podzemeljskih jedrskih poskusov.
O poteku sedanjega zasedanja bo razorožitvam odbor poročal Generalni skupščini OZN, katera bo o vprašanju razorožitve spet razpravljala v najširšem forumu.
PREDSEDNIK SFRJ TITO NA MADŽARSKEM:
Osnovna politika — borba za mir
Med nedavnim uradnim obiskom predsednika SFR Jugoslavije maršala Tita na Madžarskem ;so -bili -razgovori med predstavniki obeh držav, ki so potekali »v prijateljskem in sproščenem duhu". Obravnavali so predvsem vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje med obema državama ter ugotovili, da se odnosi med Jugoslavijo in Madžarsko dobro razvijajo ter da obstajajo vsi pogoji za napredek teh odnosov “tako na gospodarskem kot na drugih področjih. Predsednik Tito je ob tej priložnosti povobil predsednika -prezidija LR Madžarske Istvana Dobija ter predsednika ministrskega sveta Jalnoša Kadorja, naj obiščeta Jugoslavijo.
V času svojega bivarvja na Madžarskem je predsednik Tito s 'svojim (spremstvom obiskal razne kraje dežele ter imel tudi govore pred madžarsko javnostjo. Na zborovanju v Dunaujvarošu je predsednik Tito zlasti naglasil potrebo po boju za mir in za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. »Zato je osnovna politika obeh držav — je v tej zvezi poudaril — borba za ohranitev miru, za miroljubno aktivno koeksistenco med narodi ne glede na razlike v družbenih sistemih, za popolno razorožitev, ker se zavedamo, kakšno uničenje bi prinesla nova vojna in kakšna blaginja bi nastala, če bi se sredstva, ki se danes uporabljajo za oboroževanje, uporabila za boljše življenjske pogoje ljudstva."
Govoreč o odnosih med državami, je predsednik Tito dejal: Če bi danes prišlo do nove vojne, bi se hitro spremenila v svetovni spopad in to bi pomenilo uničenje velikih kulturnih pridobitev, ki jih je človeštvo ustvarilo skozi stoletja, uničenje milijonov in milijonov ljudi, predvsem pripadnikov delavskega razreda, delovnih ljudi, delavcev in kmetov. Zato je naša dolžnost, da se borimo za mir in istočasno proti tistim, k) razbijajo mednarodno delavsko gibanje in vse napredno gibanje na svetu.

Inflacija in deficit EGS
Komisija EGS vse pogosteje opozarja na resen porast deficita trgovinske bilance, ki je v precejšnji meri posledica inflacijskega pritiska v državah članicah. Podpredsednik komisije opozarja v zvezi s tem na dejstvo, da je znašal trgovinski deficit šestih držav članic konec leta 1963 več kot 3 milijarde dolarjev, medtem ko je bila trgovinska bilanca leta 1959 zaključena s presežkom v višini približno 1 milijarde dolarjev. Glede gibanja zunanjetrgovinske izmenjave v prvih letošnjih treh mesecih je mogoče sklepati, da se je stanje še poslabšalo, ker je deficit dosegel že milijardo dolarjev, kar pomeni, da bo deficit iz leta 1963 — kolikor se bodo izkazane težnje nadaljevale — znatno presežen.
Upoštevajoč hiter porast proizvodnih stroškov v Franciji, Italiji in Nizozemski menijo člani komisije EGS, da obstojajo tri možnosti: obdržati sedanji položaj, kar lahko povzroči nestabilnost znotraj EGS; izpostaviti Nemčijo inflacijskemu pritisku, kar bi privedlo do povečanja notranjega deficita EGS in končno — kot edino sprejemljivo rešitev — izvesti močan protiinflacijski preokret, ki bi omogočil, da se konec tega ali v začetku prihodnjega leta stanje stabilizira.
Podpredsednik komisije priznava, da je protiinflacijska akcija v Franciji in na Nizozemskem trenutno odvrnila nevarnost pred hujšo inflacijo, pričakovati pa je treba, da bodo podobni rezultati doseženi tudi v Italiji. Po njegovem mnenju v EGS kot celoti še vnaprej obstaja nevarnost pred množično inflacijo, ki slabi položaj EGS nasproti ostalemu svetu. Podpredsednik zlasti vztraja na zmernem povečanju mezd. Meni, da ne bi smeli preprečiti, da bi bil porast mezd nekoliko hitrejši od porasta storilnosti, ker se s
V Koper
gradijo železnico
Ncjvežje slovensko pristanišče Ko-| per, z njim pa tudi slovenska letovišča cb Jadranu bodo dobila v doglednem času tudi železniško zvezo s svojim zaledjem. Pred kratkim so pričeli med Prešnico na progi Ljubljana— Pulj in Koprom gradili železnico, ki bo dolga 32 km. Zaradi izredno valovitega in skalovitega kraškega sveta bo na progi potrebnih vrsto daljših usek in predorov, pa tudi nekaj mostov. Najdaljši tunel bo dolg 568 m, pri največjem useku pa bo treba izstreliti 64.000 m3 skale.
Dela na progi so že v polnem teku. Za novo progo, ki bo imela postaje v Černetičih, Hrastovljah, Dekanih in v pristanišču Kopra, bodo morali tudi reki Rižana premestiti strugo. Pravijo, da bodo progo zgotovili do jeseni prihodnjega leta.
tem podjetja spodbujajo k racionalizaciji in modernizaciji, vendar pa v sedanjih pogojih, zlasti pa v naslednjih 12 do 18 mesecih, gospodarsko ne bi bilo upravičeno povečanje mezd, ki bi presegalo 4 do 5 °/o. Po njegovem mnenju pa tudi profit ne bi smel hitreje naraščati. Po splošnem mnenju komisije je konkurenca nepogrešljivi element v nadaljnjem razvoju EGS. Da bi se dosegle dimenzije ameriških podjetij, bi se morala evropska podjetja združevati. Zato bi morali pospeševati sporazume o združevanju podjetij, vendar samo do obsega, v katerem taki sporazumi ne bi dobili restriktivnega značaja, ker bi bilo sicer tako združevanje lahko usodno za nadaljnji industrijski razvoj EGS.
V zvezi s sedanjim položajem se postavlja tudi vprašanje pospešenega zniževanja carin nasproti tretjim državam, za kar se zlasti zavzema Zahodna Nemčija, ker bi to prispevalo k povečani ponudbi, ki je sedaj nezadovoljiva. Francija pa je nasprotno proti pospeševanju znižanja carin nasproti tretjim državam, ker meni, da bi povečanje uvoza neugodno vplivalo na francoski načrt stabilizacije, katerega realizacija je v teku. Močan porast dohodkov, do katerega je v zadnjem času prišlo v skoraj vseh državah EGS, je povzročil pomembno povečanje povpraševanja, ki ga proizvodnja ni sposobna zadovoljiti. To pa seveda povzroča velik pritisk na cene, ki bi bil po mnenju Zahodne Nemčije oslabljen, če bi na široko odprli meje oz. povečali uvoz ■ter privedli do ponovne vzpostavitve pokvarjenega ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem.
Jubilejni 80. mednarodni velesejem na Dunaju
Dr. Scharf: Avstrija noče enostranskega trgovanja
Ob veliki mednarodni udeležbi je v nedeljo zvezni prezident dr. Scharf odprl jubilejni 80. mednarodni velesejem na Dunaju. V zvezi s tem pomembnim jubilejem je med drugim dejal, da je neka posebnost, če je 80. dunajski velesejem po tolikih pripetljajih in spremembah vendar spet poklican, da pomaga pri reševanju problema, s katerim so se bavili gospodarski politiki ob prvem dunajskem velesejmu, namreč s problemom vzpostavitve velikega evropskega gospodarskega prostora in odprave trgovinskih pregrad.
..Danes se borimo", je dejal zvezni prezident, „proti nevarnosti gospodarske cepitve Evrope v dve zahodni in eno vzhodno gospodarsko sfero. Ker meji Avstrija na vsa tri gospodarska območja, smo od te raztrganosti posebno prizadeti. Uspešno smo navezali nove gospodarske odnose, radi pa bi obdržati tudi naše stare komercialne zveze in jih izgradili, ne da bi se zapisali enostranosti, ki bi bila v nasprotju z dobrimi avstrijskimi tradicijami."
Na jubilejnem mednarodnem dunajskem velesejmu sodeluje nad 4800 podjetij iz 27 držav, razstavljenih blagovnih vzorcev pa je nad 250.000. Kot posebne razstave so zlasti zanimive »Raziskovanje v gradbenem gospodarstvu", razstava kuhinjske opreme ter razstava »Avstrijsko vinogradništvo danes in jutri". Sejem bo odprt do prihodnje nedelje.
Delavska zbornica, tolmač in zaščitnik koristi delavcev in nameščencev
Po presledku petih let bodo 27. in 28. septembra v Avstriji spet volitve v delavske zbornice. Delavske zbornice) od katerih ima vsaka zvezna dežela eno, so nastale leta 1920 in so zakonite predstavnice koristi delavcev in nameščencev, podobno kot so to za kmečko prebivalstvo kmetijske zbornice, za obrt in trgovino pa zbornice obrtnega gospodarstva. Svoje predstavništvo v delavske zbornice volijo delavci in nameščenci v neposrednih volitvah vsakih pet let.
Od svojega nastanka v današnji čas so se delavske zbornice razvile v močan organ in instrument pri reševanju gospodarsko-, socialno- in kulturnopolitičnih zahtev in potreb delavcev in nameščencev. Danes sodelujejo funkcionarji in strokovnjaki delavskih zbornic v ustanovah in komisijah vlade in v interesnih skupinah, ki imajo nalogo, da varujejo gospodarsko stabilnost držaye in da vplivajo na njen gospodarski razvoj. Vsi osnutki zakonov morajo biti predloženi delavskim zbornicam, preden o njih razpravlja parlament ali pa deželni zbori. Mimo tega razvijajo delavske zbornice obsežno kulturnopolitično dejavnost in zastopajo koristi delavcev in nameščencev na socialnem področju.
Po zveznih deželah se delokrog vsake zbornice ravna po posebnih prilikah v deželi. Na Koroškem je ena osnovnih Skrbi delavske zbornice Skrb za konsolidacijo razmer na trgu z delovno silo. O njenih tozadevnih prizadevanjih in stremljenjih smo pisali v zadnji številki v članku »Velike skrbi v koroškem gospodarstvu". To prizadevanje pa kaže tudi njeno poročilo, po katerem je v sedanji dobi imela 9 občnih zborov, 55 sej upravnega odbora, 12 sej pravnega odbora, 7 sej izobraževalnega odbora, 25 sej socialnega odbora in 12 sej odbora za narodno gospodarstvo. V tem času je koroška delavska zbornica dobila 320 osnutkov zakonov v pregled ter obdelala 12.957 alk tov.
Ena največjib skrbi koroške delavske zbornice je, koko zmanjšati visoko število sezonsko brezposelnih na področju kmetijstva in gozdarstva, ter gradbene in gostinske obrti. K tem skupinam pripada na Koroškem sicer le 22 °/o zaposlenih, toda njihov delež na brezposelnih znaša v letnem povprečju 65 %. Zato se zbornica zlasti zavzema, da bi na področju gradbeništva prišlo do izvedbe velikih gradbenih prbjektov, ki bi zaposlili 6000 delavcev, kateri morajo sedaj iskati zaposlitev izven dežele. To pa bi bile zlasti gradnja e I e Ik 't ram na Dravi in elektrarne v ddlini Malta ter intenzivnejša gradnja cest, za kar je vendar za prihodnjih 7 let potrebnih najmanj 6 do 7 milijard šilingov. Poleg tega je treba po njenem mnenju naseliti v deželi nadaljnja industrijska podjetja in ustvariti pogoje za tako imenovano drugo turistično sezono.
Da posveča delavska zbornica svojo posebno skrb razvoju na trgu, je z ozirom na to, da je Koroška turistična dežela, samo po sebi razumljivo. Na njeno iniciativo se na Koroškem vsako leto pred pričetkom turistične sezone sestanejo predstavniki vseh treh zbornic in sindikalne zveze z namenom, da bi preprečili previsoke skoke cen v sezoni. Njena posvetov a I-nica za konzumen te itn njeni kontrolni organi na trgu z živili vršijo ravno tako pomembno funkcijo, kot pa njene ustanove za pospeševanje gradnje stanovanj, za zaščito mladine in za pomoč pri davčnih vprašanjih. V pospeševanju gradnje stanovanj je zbornica dala 1700 delojemalcem brezobrestna posojila v skupnem znesku 17 milijonov šilingov.
Na kulturnopolitičnem področju je zlasti pomembna dejavnost njenih ljudskih visokih šol, ki obstojajo sedaj že v 32 občinah in katere je v času od leta 1959 do leta 1963 obiskovalo nad 70.000 ljudi. Drugo njeno pomembno izobraževalno sredstvo so knjižnice, ki štejejo skupno 12.765 -knjig in ki so med leti 1959 in 1963 privabile 163.000 bralcev, ki so si izposodili 470.000 knjig. Tečaji in šola-
nja, ki jih je priredila v tem času koroška delavska zbornica, so privabili 393.000 udeležencev.
Ta bežni opis pomena in dejavnosti delavske zbornice kaže, da gre pri njej za ustanovo, brez katere si je le še težko mogoče predstavljati življenje delavcev in nameščencev na Koroškem. Kakšno dejavnost pa bo razvila v bodoče, je odvisno od vsakega delavca in nameščenca posebej v dneh, ko ima pravico in dolžnost, da si svoje bodoče predstavnike izvoli v tajnih in neposrednih volitvah.
Avstrijska proizvodnja motornih vozil
V prvem polletju 1964 je zaradi povečanega eksporla proizvodnja motornih koles in mopedov v naši državi močno narasla. V tem času je zapustilo tovarne 3744 motornih koles in 54.274 mopedov. Pri motornih kolesih je ito 1296 več kot lami v prvem polletju, pri mopedih pa 10.712.
Manj ugodne pogoje je -imela proizvodnja avtomobilov, ki je nazadovala tako kar tiiče osebnih avtomobilov kot tudi tovornih. V prvem polletju je letos zapustilo tovarne 2025 osebnih in 1743 tovornih avtomobilov, kar je za 1638 osebnih in za 279 tovornih manj kot lani v prvem polletju. Ugodnejši 'kot lani je bil letos v prvem polletju položaj v proizvodnji in prodaji avtobusov in traktorijev. Lani je zapustilo tovarne 47 avtobusov in 6543 traktorjev, letos pa 78 avtobusov in 7518 traktorjev.
Uspešna trgovina z Anglijo
Trgovina med Avstrijo in Anglijo se letos zelo uspešno razvija. V letošnjem prvem polletju je avstrijski izvoz v Anglijo -predstavljal vrednost 13 milijonov funtov šterlimgov. S tem je bil za 44,2 % večji kot v prvem polletju 1963.
Še večji obseg je dosegel letos avs-trijsiki iuvoiz iz Anglije. V prvem polletju je dosegel vrednost 16 milijonov funtov šterlingov in bil s tem za 12,5 °/o večji kot v lanskem -prvem polletju.
Če še upoštevamo, da je 1958 Avstrija izvozila v Anglijo komaj za 8,2 milijona funtov šterlingov blaga, potem znova vidimo, da sodelovanje Avstrije v EFTA nikakor ni tako postranska s-tvar, kot bi to nekateri radi dokazala, ko trmasto vztrajajo pri trditvi, da -mora avstrijsko gospodarstvo propasti, če se ne poveže z EGS.
OS IROKCO) sveru
PARIZ. — Francoski predsednik de Gaulle bo v času med 21. septembrom in 16. oktobrom obiskal deset latinskoameriških držav. Na 20.000 kilometrov dolgi poti bo obiskal Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Bolivijo, Čile, Argentino, Paragvaj, Urugvaj in Brazilijo. V vsaki od teh držav bo ostal dva ali tri dni ter imel razgovore z najvišjimi predstavniki.
HAAG. — Nizozemska vlada je zavrnila sovjetsko noto, v kateri Sovjetska zveza opozarja Nizozemsko, da je načrt o multilateralnih jedrskih silah Atlantskega pakta sredstvo, s katerim bi radi prikrili izročitev jedrskega orožja Zahodni Nemčiji. V odgovoru na sovjetsko noto je Nizozemska med drugim sporočila, da se še ni odločila, ali bo sodelovala v teh silah.
RIO DE JANEIRO. — Bolivijske vladne čete so na področju Santa Cruz na jugu države zatrle upor profašističnih gverliskih enot. Gre za majhne enote, ki miru v državi in režima niso resno ogrožale, vendar je vlada odločena preprečiti, da bi se na gorskem področju Santa Cruz, ki je težko dostopno, ustvarjala žarišča neredov.
BEOGRAD. — Sovjetski kozmonavt Andrijan Nikolajev je zadnji teden bival na obisku v Jugoslaviji, kjer je bil gost zveznega izvršnega sveta. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji je obiskal razne predele države in si ogledal številne zanimivosti.
NEW YORK. — Na predlog generalnega sekretarja OZN U Tania je bil silam OZN na Cipru podaljšan mandat za nadaljnje tri mesece. Potrebo takega podaljšanja je U Tant ugotovil z izjavo, da bi takojšen umik sil OZN lahko privedel do prave katastrofe na Cipru.
LONDON. — V izjavi za londonsko »Tribune” je predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht dejal, da je mogoče trajni mir v Evropi doseči samo, če bodo v obeh nemških državah izvedli splošno in popolno razorožitev. Za posebno važno smatra Ulbricht, da nobena izmed obeh nemških držav ne proizvaja, ne hrani in ne širi atomskega orožja.
HELSINKI. — Predsednik finske republike Urho Kekkonen je imenoval novo vlado, ki jo vodi Johannes Virolainen, vodja vodilne agrarne stranke. V vladi so predstavniki štirih meščanskih strank, medtem ko tri levičarske stranke, čeprav imajo v parlamentu skoraj polovico mandatov, v novi koalicijski vladi niso zastopane. Z vlado Virolainena je bil zamenjan dosedanji »kabinet izvedencev” premiera Lehta, ki je devet mesecev opravljal državne posle.
NEVV DELHI. — Pomočnik sekretarja v indijskem zunanjem ministrstvu Azim Husein je izjavil, da polovica držav, ki so članice OZN, izvaja politiko ne-engažiranosti. Predvsem so po njegovi izjavi za ne-angažiranost vse afriške države, čeprav se morda tu in tam pojavljajo različna stališča glede take politike.
BONN. — Bivši zahodnonemški minister Strauss se je liberalni Svobodni demokratski stranki močno zameril. Poslanec FDP v Bundestagu Morsch je v nekem članku ugotovil, da svobodni demokrati kot zagovorniki prožnejše politike nasproti Vzhodu ne bi mogli sodelovati v bodoči vladi, če bi bil v njej tudi Strauss. »Sodelovanje s Straussom — je zapisal Morsch — bi bilo hkrati naperjeno proti liberalni politiki in FDP bi bila tedaj prisiljena razmišljati o tem, kateri kancler oziroma čigava vlada bi omogočila liberalno politiko.” FDP je hkrati zahtevala od kanclerja Erharda odgovor na vprašanje, ali bo po volitvah prihodnje leto prišel v vlado tudi Strauss.
NEW YORK. — Volilni boj v Ameriki zavzema precej ostre oblike, ki spominjajo na tako imenovani »Divji zahod”. Robert Kennedy, brat umorjenega predsednika Johna Kennedyja, je le za las ušel smrti, ki so mu jo pripravljali atentatorji. Ko je govoril na predvolilnem zborovanju v New Yorku, je v njegovi neposredni bližini eksplodiralo močno razstrelivo, podtaknjeno v obliki nalivnega peresa. Policija meni, da so pero vrgli z okna bližnjega poslopja. Na srečo pri eksploziji ni bil nihče ranjen.
BEOGRAD. — Na povratku z državnega obiska v LR Bolgariji se bo predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht ustavil tudi v Beogradu, kjer se bo sestal s predsednikom SFR Jugoslavije Josipom Brozom Titom.
HELSINKI. — Mednarodni pripravljalni odbor, ki je imel tridnevno zasedanje v Helsinkih, je sklenil, da bo X. svetovni festival mladine in študentov prihodnje leto v Alžiru.
RIM. — V Italiji biva delegacija sovjetskih jedrskih znanstvenikov, ki jo vodi profesor Andrej Petrosjan, predsednik državnega odbora za uporabo atomske energije. Sovjetski znanstveniki so med svojim bivanjem v Italiji obiskali italijanske znanstvene inštitute in si ogledali obrate v več italijanskih mestih.
RIO DE JANEIRO. — V Ekvadorju se nadaljuje boj proti vojaški junti, ker le-ta noče sprejeti zahtev političnih strank, da je treba obnoviti prejšnji ustavni sistem v državi. V okviru tega boja je prišlo celo do upora policijskih oficirjev v Rio Bambi, glavnemu mestu pokrajine Chimboraso. Ekvadorska vlada je iz-javila, da upor policijskih oficirjev ni imel političnega znača, vendar je žarišče upora zatrla s pomočjo policijskih sil iz drugih garnizij.
AL2IR. — Nedavna druga konferenca voditeljev arabskih držav v Aleksandriji je — kakor poudarjajo zlasti v alžirskih krogih — dosegla popoln uspeh in potrdila pomemben napredek. Voditelji arabskih držav — piše glasilo alžirske FLN — so enotno dokazali željo in trdno odločenost, da preidejo na dejanja, v prepričanju, da je to nujno za uspešen boj proti clonizmu in kolonializmu.
BERLIN. — V zadnjem času se množijo primeri, ko se v Vzhodno Nemčijo vračajo ljudje, ki so prej bežali v Zahodno Nemčijo. Samo tekom treh dni se Je v Vzhodno Nemčijo preselilo 130 oseb iz Zahodne Nemčije.
SAN MARINO. — V San Marino, najstarejši republiki sveta, so bile zadnjo nedeljo volitve v veliki generalni svet, pri katerih so imele prvič volilno pravico tudi ženske. Krščanski In socialni demokrati so pridobili, medtem ko so komunisti in socialisti zgubili nekaj glasov in mandatov.
18. september 1964
Štev. 38 (1154) — 3
ra Li la ci ra biki •:«
v-exvc/nx^
NOVA GLEDALIŠKA SEZONA:
V celovškem mestnem gledališču...
Zanimiva knjiga
iz novejše zgodovine Slovencev
Pomurska založba v Murski Soboti je pred nedavnim izdala novo in dopolnjeno izdajo knjige »Progresivna preusmeritev političnega gibanja med vojnama v Sloveniji in Trstu« ter ji — ker ji je dr. Janko Pleterski dodal se prispevek o tovrstnem gibanju na Koroškem — tudi nov naslov: Progresivna Slovenija, Trst in Koroška.
Knjiga je takoj ob izidu vzbudila največje zanimanje in je bila prva izdaja razprodana v najkrajšem času. Zato se je založba odločila za novo izdajo, za katero sta avtorja Ivan Regent in Ivan Kreft svoji prvotni razpravi znatno dopolnila, dr. Janko Pleterski pa ji je dodal še prispevek o Koroški, tako da nova knjiga podrobno prikazuje napredne težnje političnega gibanja med obema vojnama skorajda na celotnem slovenskem etničnem ozemlju.
Poleg uvodne besede in jubilejnega zapisa (ob sedemdesetletnici Ivana Regenta) obsega knjiga tri dele: Ivan Regent piše o »socialističnem in komunističnem gibanju v Julijski Krajini in Istri, dr. Janko Pleterski obravnava »progresivne težnje med Slovenci na Koroškem«, glavna in naslovna razprava Ivana Krefta pa je posvečena »progresivni preusmeritvi ljudskega gibanja v Sloveniji med vojnama«. Kot taka je knjiga dragocen prispevek k zgodovini Slovencev in še posebno k zgodovini naprednega gibanja med slovenskim ljudstvom, ki si je tako v Sloveniji kot v zamejstvu po krivdi nekdanjih režimov šele s trdo borbo utrlo pot do naprednih pogledov na življenje in svet, do tistih naziranj, ki so tudi slovenskega človeka oborožila in usposobila za odločilni boj med zadnjo vojno, za boj proti krvavemu fašizmu — za svobodo in demokracijo. Kajti dejstvo je, da je šele progresivna preusmeritev političnega gibanja dala slovenskemu narodu tisto moč, da je našel mesto med miroljubnimi narodi sveta, ki se borijo za nov, lepši svet .
Gotovo je knjiga v celoti izredno zanimiva tudi za koroške Slovence, še prav posebno pa je za nas važen prispevek dr. Janka Pleterskega, v katerem je prvič podan zaokrožen pregled naprednih teženj in njihovega razvoja med našim ljudstvom tekom desetletij do druge svetovne vojne. Avtor te razprave nam je že znan po raznih drugih prispevkih o naših problemih in tudi tokrat, ko se je lotil vprašanja, ki je bilo doslej še zelo malo obdelano, izpričuje s svojim temeljitim obravnavanjem dobro poznanje celotne problematike. Njegov obris progresivnih teženj med Slovenci na Koroškem je zato tehten doprinos k objasnitvi posameznih pojavov tako v političnem kakor tudi v narodnem življenju našega ljudstva in daje odgovor tudi na marsi-
Zadnji petek se je v Celovcu spet začela nova gledališka sezona, za mesec september še v Komornem gledališču (v Domu glasbe), od oktobra dalje pa tudi v obnovljenem poslopju Mestnega gledališča. Za novo sezono je gledališče pripravilo pester -spored, ki se v glavnem deli na predstave v gledališču in v Domu glasbe (Komorno gledališče).
V	gledališču se bo sezona začela z Mozartovo opero »Čarobna piščal« in se bo slavnostne predstave —- kakor smo v našem listu že kratko poročali — udeležil tudi ^zvezni prezident dr. Scharf. Pri otvoritveni predstavi bo -kot gost sodeloval tudi mednarodno znani slovenski operni pevec in član dunajske Državne opere Anton Dermota. Operni repertoar vsebuje poleg tega še naslednje komade: Othello (Verdi), Čarobni strelec (''Veber), Kavalir z rožo (Richard Straufi), Ba-jazzo (Leoncavallo), Marta (Flotosv) in Somrak bogov (Wagner). Pomembno mesto bo tudi v novi sezoni zavzemala opereta in so predvidene naslednje uprizoritve: Potepuhi (Ziebrer), Zlata mojstrica (Eysler), Netopir (Johann Straufi), Orlov (Granichstadten), Cirkuška princeza (Kalman), Ločena žena (Fali) in Balkanska ljubezen (Kattnig). Na področju drame in komedije bodo na sporedu: Kralj Lear (Shakespeare), Koncert (Bahr), Oznanitev, (Claudel), Pygmaliion (Shaw), Ministri se iščejo (Eckhardt), Mačka na vroči pločevinasti strehi (Williams), Lesena skleda (Morris), Zunaj pred vrati (Barchen) in Zapravljivec (Raimund). Komorno gledališče v Domu glasbe pa bo uprizorilo naslednja dela: Oče ne sme vedeti (Rrooke-Bannermann), Doba nedolžnih (Letnz), Fige, dateljni in puške (Frisch-Gerlach), Pridni tatovi (Poppehvell), Pepel v vetru (Heym) in Dvorna loža (Farkaš).
V	izrednem sporedu predvideva celovško Mestno gledališče med drugim poseben Shakespearov teden, ki bo poleg Kralja Leara obsegal še Komedijo zmešnjav in Ukročeno trmoglavko ter predavanje »Shakespeare in naš čas«. Gledališče bo tudi v novi sezoni sodelovalo v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo na eni ter Koroško in Videmsko pokrajino na drugi strani. V Ljubljani se bodo Celovčani prvič predstavili z opero (doslej so vedno gostovali z opereto) in .sta predvideni uprizoritvi Čarobne piščali in Čarobnega strelca, medtem k-o bo ljubljanska Opera gostovala v Celovou z Borodinovo opero Knez Igor. Za gostovanje v Italiji bo celovško gledališče izbralo opereto, v zameno -pa bo dobilo rimsko opero Bohame. Poleg
katero vprašanje, ki se postavlja v zvezi z današnjim položajem slovenstva na Koroškem.
Knjiga »Progresivna Slovenija, Trst in Koroška« obsega 360 strani, je ilustrirana in stane kartonirana 70 šilingov. Dobite jo v knjigarni »Naša knjiga« v Celovcu, Wulfengasse.
tega bo v Celovcu gostovala Maria Schell, pa tudi z Vicom Torrianijem vodstvo še razpravlja.
... in v SNG v Ljubljani
Tudi Slovensko narodno gledališče v Ljubljani je za novo sezono najavilo bogat spored, razdeljen na Dramo in Opero. Spored Drame bo po umetniški in vsebinski .pomembnosti in tematiki razdeljen na Veliki oder, Komorni oder in Oder Komedija, medtem ko se operni spored deli na Opero in Balet.
Drama Slovenskega narodnega gledališča bo v okviru sporeda Velikega odra uprizorila naslednja dela: Hudič in ljubi bog (Sartre), Medeja (Euripides), Zborovalke (Aristofanes), Timon Atenski (Shakespeare), Phaedra (Racine), Pomlad 71 (Adamov) in Vrnitev Filipa Larinovicza (Krleža). Spored Komornega odra obsega komade: Korenine (Wesker), Po padcu (Miller), Kralj umira (Ionescu), Velika puntanja (Kreft) in Dolina neštetih radosti (Zupančič). Oder Komedija pa bo uprizoril: Primorske zdrahe (Goldoni-Rupel), Birozavri (Ambrogi), Veliko uho (Breal), Photo fiinish (Ustinov) in Anton na gori (Mihelič). Iz prejšnje sezone pa bodo ostala na sporedu Drame še naslednja dela: Kralj Lear (Shakespeare), Arzenik in stare čipke (Kesselring), Zgodba o Vasku (Schehade), Talec (Behan), Kdo se boji Virginije Woolf (Albee) in Na hudi dan si zmerom sam (Potrč).
Opera Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani bo v tej sezoni na novo uprizorila komade: Cosi fan tutte (Mozart), Moč usode (Verdi), Knez Igor (Borodin), Izlet gospoda Broučka (Janaček), Salama (Richard Straulš), Cadilac (Hindemith) in Simplicius Siimplicissi-•mus (Harrmann), medtem ko bodo iz dosedanjega repertoarja ostale v sporedu še opere:
Prodana nevesta (Smetana), Ero z onega sveta (Gotovac), Rigoletto, Nabucco, Don Carlos, Macbeth in Ples v maskah (Verdi), Werther (Massenet), Faust (Gounod), Fidelio (Beethoven), Seviljski brivec (Rossini), Gioconda (Poinchielli), Manon (Massenet), Razkolnikov (Sutermeiister), Ekvinokcij (Kozina) ter Tosca in La bohame (Puccini). Balet ljubljanske Opere bo izvedel kot premiero Čajkovskega Trnuljčico in še en baletni večer, sestavljen iz .različnih del, obnovljeni pa bodo še naslednji baleti: Nina (Švara), Labodje jezero (Čajkovski), Vrag na vasi (Lhotka) in Pepelka (Prokofjev.)
KUKU RtX DROBCU^
$ Kot edina inozemska skupina se je festivala narodnih pesmi in plesov v Menaggiu ob Comskem jezeru udeležila akademska folklorna skupina »France Marolt" iz Ljubljane, ki je izvajala Sest jugoslovanskih plesov, namreč iz vsake republike po enega. Tako organizatorji kot publika so bili nad lepoto in bogastvom jugoslovanske folklore izredno presenečeni ter so imenovano skupino povabili na sodelovanje tudi na prihodnjem festivalu.
% Posameznih prireditev v okviru letoSnjih slavnostnih tednov na Dunaju se je udeležilo 887.677 gledalcev in posluSalcev. Pri 52 koncertih je bilo 58.044 obiskovalcev, pri 414 gledaliških predstavah 270.299, pri 21 posebnih predstavah 21.465, pri 42 razstavah 279.276, pri 400 prireditvah posameznih dunajskih okrajev 153.592, pri 16 otvoritvenih slavnostih kakih 100.000, 3000 oseb se je udeležilo »Evropskih razgovorov” in 2000 posluSalcev je bilo pri zaključnem koncertu pred magistratom.
O MUnchenski filharmoniki bodo letos oktobra kot prvi nemSki orkester po drugi svetovni vojni izvedli gostovanje na ČeSkoslovaSkem.
# Od 14. septembra do 10. oktobra je v VViesbadnu v Zahodni Nemčiji razstava pod naslovom »Mozart in Salzburg”, ki na podlagi 150 fotografij in bogatega arhivskega gradiva prikazuje življenje in delo tega velikega umetnika.
Nekaj iz šolske statistike
ob začetku novega šolskega leta na Koroškem
Ta teden se je tudi na koroških šolah začelo novo šolsko leto; to je dogodek, ki pomeni za „stare" šolarje konec brezskrbnih počitnic, za „nove" šolarje pa prvi resnejši korak v življenje.
Na koroških ljudskih šolah je letos okoli 2000 šolarjev-začetnikov, ki bodo uvedeni v skrivnosti abecede, nekaj nad 1000 pa jih je začelo obiskovati razne srednje šole. Za primerjavo navajamo, da je bilo v zadnjem šolskem letu na koroških ljudskih šolah skupno 50.676 učencev, na glavnih šolah 17.811 in na posebnih šolah 2043 učencev. Letošnje številke so nekoliko višje, vendar točni podatki še niso znani. V primerjavi z zadnjim šolskim letom se je povečalo tudi število razredov na obveznih šolah, namreč za 34 na 2223, kjer je na razpolago nad 3000 učnih moči. Ker pa so v tej številki zapopadeni tudi učitelji jezikov, učiteljice za ženska ročna dela in verouči-telji, je ostalo vprašanje pomanjkanja učiteljev slej ko prej pereče: letos jih primanjkuje najmanj 200, do leta 1970 — če bo šel razvoj tako naprej — pa bo na koroških ljudskih šolah manjkalo že 900 učiteljev. Poleg tega pa je za leto 1966 predvidena uvedba obveznega devetega šolskega leta, kar bo potrebo po učnih močeh le še povečalo.
Kakšno je letos stanje na šolah, ki jih predvideva manjšinski šolski zakon, trenutno še ni znano, ker traja rok za prijave k dvojezičnemu pouku deset dni od začetka šolskega leta.
Stari turški plesi _____________________________________________
| kulturno izročilo prazgodvine
Vajeni smo razmišljati o preteklosti ob sto in tisočletnih spomenikih starih kultur, ob piramidah, kitajskem zidu, inkovskih templjih, naših srednjeveških gradovih. To so nepremični, nemi ostanki zgodovine, katere del so nekoč bile in obenem njene zakladnice. Cele vekove so okameneli čuvali njeno izročilo, ki ga ni pretreslo nič razen morda muhava, spremenljiva dojemljivost obiskovalcev.
A zgodovino nam lahko ohranijo tudi ljudje, zlasti njihove navade, čeprav so še tako spremenljive. Ali bi verjeli, če bi kdo trdil, da je, denimo, neko določeno makedonsko kolo staro več kot 3000 let? Najbrž ne bi. No, saj za makedonsko kolo bi to danes po vsej verjetnosti tudi težko dokazali, čeprav kaže marsikatero mnogo podobnosti s posameznimi turškimi plesi. Ti stari turški plesi pa spet kažejo mnogo podobnosti s starimi hetitskimi plesi. Za Hetite pa vemo, da so razvili svojevrstno kulturo pred Rimljani in celo pred Grki, tako nekako štirinajst in več stoletij pred našim štetjem. Tako lahko sledimo kulturno izročilo davnine ne le po razvalinah, odlomkih izkopanega rjastega orožja in črepinjah lončenih posod, ampak tudi po različnih nošah in plesnih korakih! Le da imamo v tem primeru prednost: zgodovine si ni treba predstavljati in rekonstruirati, zgodovina pred nami — oživi!
Znano je, da je človek plesal, preden je govoril. Kot praoblilka izražanja (je ples prav tako star kot človeštvo. Kjer je zgodovinsko dogajanje bogato, nam ga lestvica ljudskih plesov iin napevov že sama po sebi razodeva. A, žal, je to področje še zelo malo raziskano. Zato se na posebnih tekmovanjih v Turčiji »Ustanova za gojenje turških plesov« trudi rešiti stare ljudske plese ,iin napeve pred pozabo. To prizadevanje je rodilo zanimive uspehe in odkrilo marsikatero še živo mit zgodovinskega izročila...
Na starohetitskih reliefih često spoznamo neko glasbilo, ikii je še danes v Anatoliji zelo popularno in razširjeno; glede na različne velikosti izpeljank se .imenuje enkrat saz,
drugič cura, ali pa soviir, baglama, boznk, včasih mejdan sazi. Koničaste čepice, ki j.ih vidimo na hetitskih plastikah, so še danes del narodne noše nekaterih turških pokrajin. Na reliefih vidimo tudi plešoče deklice z enakimi držami ramen in rok, kakršne opazimo pri nekaterih danes še živih turških plesih. Primerjava z glasbili, nošami in kretnjami na reliefih izpred več kot 30 stoletij in današnjimi kaže, da je hetitska tradicija Še živa.
Poznavalci folklore trdijo, da se je ohranilo v Anatoliji še več kot 1000 različnih plesov s čez tisoč različnimi imeni; torej je to bogata zakladnica, ki gotovo hrani še marsikatero izročilo še vedno v .mrak zavite zgodovine.
Glavne zvrsti turških plesov — kot se je posrečilo odkriti in razvrstiti »Ustanovi za turške plese« — so: .zejbek, halaj, koron, bar, kasik ojunlari (to so žl.ični plesi), plesi nomadov, davul (to iso plesi bobnov), bojni plesi, plesi kar in traški plesi.
»Zejbeki« so najbolj značilni plesi egejske Turčije. Le posamezne zasledimo tudi v notranjosti Anatolije. Povečini so to moški soloplesi, le včasih plešeta tudi .dve ali več oseb. So težavni, včasih počasni, včasih pa tudi urni in okretni. Vsaka zvrst pa simbolizira bodisi željo po dviganju (orlov let) s tem, da plesaloi razprostre roke nad seboj, bodisi navezanost na zemljo s tem, .da se s koleni hipno dotikajo tal. Nasploh je »zejbek« ples junakov in erotično vzvišenega značaja. Plešejo ga ob spremljavi bobna (davul) in zure (glaSbilo-pihalo)) ali zasa (glasbila s strunami, podobnega kitari).
V Anatoliji so predvsem razširjeni plesi »halaj«, ki tudi močno spominjajo na makedonska kola. »Halaj« je skupinski ples moških in žensk, ki stoje skupaj v ravni vreti ali v polkrogu in se med plesom drže za roke ali ramena. Spet srečamo pri glasbeni spremljavi zurno, ki je zelo podobna makedonski zurli in davul-,boben. Vsak »halaj« ples je iz več figur sestavljena suita. Pri nekaterih »halajih« — tako kot pri kolih — plesalci tudi pojejo. Posebno ženske »halaje« spremlja skoraj vedno petje in tamburioi podobno glasbilo. Ker se ženski »halaii« plešejo zlasti £>ri svatbah, v pevskih vložkih naj-cešče zasmehujejo hudobne tašče, lene, slabotne ženine in preklasto suho sosedovo nevesto.
V nekaterih »halaj« plesih — tu gre gotovo za staro izročilo — predstavljajo .plesalci v kretnjah in pesmi razne delovne postopke. Zlasti je znan ples »madimak« in Sivasa: predstavlja trdo delo nabiranja rastline madimak, ki raste v stepi in jo jedo kot prikuho.
Isti elementi, ki so inspirirali plese »horon«, so gotovo že tudi botrovali hetitskim in še starejšim plesnim poskusom. Neritmično gibanje valov in trzanje v mrežo ulovljenih rib ponazarja skupinski »horon«, ples moških in žensk s črnomorske obale.
O
Pri plesih »bar« 9rečamo spet zurno in davul. To so skupinski plesi ob otožnih napevih; njihova domovina je Erzerum in okolica. Odlikujejo pa se predvsem po bogatih nošah plesalcev, zlasti žensk. Tudi tam namreč obešajo okrog vratu in čela bogat nakit iz zlatnikov kot pred vojno v Makedoniji.
Značilni plesi Anatolije so »kasi-ki«, »žlični plesi« ali »plesi žlic«. Plešejo jih posamezniki, pari ali skupine. Plesalci držijo med prsti po dve pisano poslikani leseni žlici in z njihovimi kastenjetam podobnimi zvočnimi udarci naiznačujejo takt. Spremljajo jih glasbila saz, gosli in diimbelek (majhen .boben, nanj udarjajo s preti). »Kasike« iz Konyja so navadno plesale na moški večer imenovan »oturak« gole ženske v verski zamaknjenosti. Pri javnih prireditvah pa plešejo namesto žensk moški, pri čemer je oponašanje ženskih trebušnih kretenj zelo groteskno.
Skupinski mešani, vendar tipično kultni plesi so plesi nomadov. Na ob-
redne spominjajo tudi plesi »šaman« kot se imenujejo nekateri »vbriik« plesi. So preostanek sončnega kulta staroturških rodov in so razširjeni povsod tam, kjer žive nomadi. Plešejo jih v zelo živobarvnih nošah: blaga in rute so strupeno zelene in ciklamne rdeče!
»Bojni plesi« so še danes živi v nekaterih predelih Anatolije. Najlepši in najbolj učinkovit je gotovo znameniti ples mečev in ščitov iz Burse. To je čisti ples, to se pravi ples brez godbe. Najmanj osem bojevnikov, velikih mogočnih postav z dolgimi, bliskajočimi se krivimi sabljami v eni in izrezljanimi bakrenimi ščiti v drugi roki se plazijo na plesišče s kretnjami, ki vzbujajo strah. V ritmu plesa predstavljajo boj s kovinskimi zvoki, ki jih povzročajo z drgnjenjem sablje ob ščit. Takoj nato »planejo v boj« tako, da v stopnjevanem taktu divje udarjajo s sabljami ob ščite. To je res posebno doživetje za gledalca!
O
»Ustanova za gojenje turških plesov« organizira društva ljudskih plesov in tekmovanja med njimi. Nagrajene skupine pa povabijo na carigrajski festival. Godbo plesov in morebitne vložke posnamejo na magnetofonski .trak in jo potem zapišejo z notami. Poleg tega ima Ustanova tudi arhiv fotografij, diapozitivov in filmov. Ko bodo zbrali dovolj gradiva za morebitne zgodovinske in folklorne študije — in upajo, da bo to že kmalu — nameravajo začeti z izdajanjem monografij, bogato ilustriranih in opremljenih tudi z notnimi zapisi.

BRALCI PIŠEJO:
Hodil po zemlji sem naši
Pod tem naslovom objavljamo prispevek predsednika Kluba slovenskih Študentov na Dunaju, Miika K u I n i k a, in pripominjamo, da gre pri tem za njegova osebna mnenja, ki se jim ni treba ujemati z mnenjem uredništva.
S svojim prijateljem sem napravil sprehod skozi domače vasi. Vabila sva na kulturno prireditev odra »Mladje«. Ker je bila ravno zadnja nedelja pred začetkom šolskega leta, sva se tudi pozanimala, kako je s prijavami k dvojezičnemu pouku. Pri tem sem spet opazil in doživel, da je in ostane ključni problem v našem narodnem vprašanju vzgojni moment. Nasi ljudje živijo v nekem okviru, tičijo za neko ograjo, izza katere se ne morejo rešiti. Če povabiš našega človeka na slovensko kulturno prireditev, je vesel, če ga pa vprašaš, ali je že prijavil otroka k dvojezičnemu pouku, ga iznenadiš in mu je zelo nerodno. Je sicer prepričan, da bi bilo prav, če bi ga prijavil, a postal je že tako brezbrižen do vsega, da to opusti.
Slovenski koroški človek se ne zaveda, da danes samo z znanjem lahko nekaj doseže. Še ni prišel do spoznanja, da je biti Slovenec na Koroškem zahteva pameti. Sicer se zaveda, da dejstva svoje narodnosti in strukture ne more prikriti. Iz tega prepričanja se porodi tudi njegov kompleks manjvrednosti, ki je docela neupravičen. Ko sem spraševal starše, zakaj ne prijavijo svojih otrok k slovenskemu pouku, so večinoma navajali otročje argumente: »Ker se mi bodo vsi smejali« ali »Ker hočem imeti mir«. Taki in podobni odgovori so dokaz, da tudi v drugi polovici 20. stoletja na Koroškem še živi duh nestrpnosti ljudi, ki se ne morejo ločiti od 19. stoletja.
Koroški človek se ne zna vključiti v svetovno dogajanje, nima pravih odnosov do sveta. Zato tudi ne zna spoštovati drugega. Zaprt v svoj okvir misli, da velja samo njegovo mnenje. Ker je politično nezrel, ne ve, da je bistvo politike v tem, da posluša in jemlje na znanje tudi mnenje drugega. Marsikateri župan misli, da je znak njegove inteligence, če bo uveljavil samo svoje stališče. Pri tem je žalostno, da se ne zaveda svojega pravega poslanstva. Še bolj žalostno pa je, da je celo ponosen, da so mu pomagali do uspeha ljudje, ki vedno spet trdijo, da je bolje, če človek nič ne zna.
Tudi to so komponente, ki vplivajo na našega človeka. V vsaki občini najdemo krog ljudi, ki hočejo v svoji primitivnosti iztrebiti slovensko besedo. Zanimivo je, da ravno ti prenapeteži ustvarjajo neko anahronistično atmosfero, ki otežkoča sodelovanje med Slovenci in večinskim narodom v Avstriji.
Na drugi strani pa sem imel občutek, da je naš človek vesel, če ga obišče mlad akademik in se z njim razgovarja o raznih problemih. Naš človek rabi danes razgovor, rabi nasvete, ker drugače nikoli ne bo sposoben, da bo gledal realno na svet, marveč bo vedno verjel le zastarelim romantikom. Kot zaveden državljan mora spoznati, da je danes tudi v interesu Avstrije, da se učimo slovanske jezike. Naža država danes krvavo potrebuje takih ljudi. To sledi tudi iz izjave zunanjega ministra dr. Kreiskega, ko je nama s tajnikom Kluba slovenskih študentov na Dunaju dejal: »leh mochte sehr gerne einen Kdrntner Slowenen in den Auflendienst schicken, aber ich habe ihn nicht«.
Prav na tem vidimo, kako napačno je mnenje tistih, ki mislijo, da s slovenščino ne morejo nič začeti. Slovenščina je slovanski jezik in z njo so odprta vrata v slovanski svet, ki ima danes velik pomen. »Wo iiberall Ihre Zu-kunft liegen wird«, je dejal deželni glavar W e d e n i g ob priložnosti študijskih dni našega Kluba v Podravljah, »konnen Sie das brauchen. Wohin immer Sie verschlagen wer-den im spdteren Leben, wenn Sie mehr konnen, wenn Sie beides konnen, werden Sie mehr erleben. Sie werden mehr Kenntnisse haben und Sie urerden iiberall gebraucht werden.«
Obžalovanja vredno je tudi, da se na Koroškem še vedno najdejo ljudje, ki verjamejo tistim, ki trdijo, da je bolje, če nič ne znaš. Med njimi je na žalost tudi precej učiteljev, se pravi tistih, ki imajo nalogo, da posredujejo otrokom toliko znanja, kolikor je le mogoče. Na lastna ušesa sem čul otroke, ki so dejali: »Kako naj se naučimo slovenščine, če bere učiteljica med poukom časopise, spi ali pa leta proč?« — Ali je to izpolnjevanje dolžnosti, ki jih ima učiteljstvo do države? Kakšna bo naša mladina, če se učitelji ne bodo zavedali, da so dolžni, da posredujejo znanje? Učitelji so tudi poklicani, da prispevajo svoje k zboljšanju atmosfere v deželi.
Stanje na Koroškem se bo zboljšalo samo tedaj, če se bodo za to prizadevali vsi in če bodo vsi spoznali, da se danes ne moremo več zapirati novim idejam, da se ne splača gojiti neumnost, temveč da moramo odpreti vrata v svet in pomagati ustvarjati vzdušje zaupanja in sožitja med narodoma v deželi.
Izdajateli, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organlzo-cij na KoroSkem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. ). Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se poiiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Koroški slovenski intelektualci so zborovali
Zadnjo soboto, dne 12. septembra, se je na povabilo Zveze slovenskih absolventov visokih, srednjih in višjih strokovnih šol zbralo v Delavski zbornici nad 40 slovenskih intelektualcev na skupni posvet. Med udeleženci je bilo razveseljivo število Ijud-skošolskih in srednješolskih učiteljev ter visokošolcev, medtem ko so bili prisotni le trije duhovniki in so skoraj popolnoma manjkali svobodni poklici.
Uvodoma je pozdravil navzoče predsednik Zveze, ravnatelj dr. Jošiko T i s c h -I e r, ter poudaril namen in pomen Zveze, ki noj bi zajela vse slovenske intelektualce brez razlike svetovnonazornega gledanja. Zveza mora biti forum jasno opredeljenih slovenskih intelektualcev, ki morajo biti zreli dovolj, da tudi ob različnih pogledih na življenje in svet najdejo v diskusiji skupen jezik do bistvenih vprašanj današnjega časa in še posebej našega ljudstva. Dodal je še kratko poročilo o delu zveze v tem letu ter utemeljili, zakaj se je odbor Zveze odločit za dnevni red, po katerem naj bi se dopoldan govorilo o ustvarjanju v sodobni Slavertsiki literaturi, popoldne pa o naših narodnostnih problemih.
Prof. Janko Messner, ki naj bi govoril o Ustvarjanju v sodobni slovenski literaturi, je potem v svojem globoko zasnovanem predavanju govoril o Prežihovem Vo-rancu in njegovem mestu v slovenski literaturi. V svojem referatu je orisal lilk tega slovenskega pisatelja, ki izvira iz naše zemlje in se dotaknil na splošno tudi tokov v današnji slovenski literaturi. Zlasti pa je poudarit, da mora tudi umetnik stati s svojim delom na realnih tleh in zajeti pri svojem ustvarjanju problematiko časa in svojega ljudstva. V tej luči je osvetlil delo Prežiha, ki se je kot prvi Slovenski pisatelj v svojih delih realno spopadel s takoimeno-vaniim kmečkim vprašanjem in raztrgal zlagano podobo življenja tn razmer na kmetih, ki jo srečujemo le prečesto v literaturi.
Naslednja debata je šla verjetno zaradi tega, ker je prvi diskutaint očitno na osnovi najavljenega dnevnega reda prebral na-
pisan referat o svojih pogledih na sodobno slovensko literarno ustvarjanje, več ali manj mimo vprašanj, ki jih je odprl prof. Messner v svojem referatu in se je končno sukala okoli revije .Mladje", njene vsebine in njenega jezika.
V popoldanskem referatu je govoril ravnatelj slovenske gimnazije dr. Joško Tisch-ler o .koroških Slovencih v letu 1964". V predavanju ni bilo prikazanega nič novega; govornik je pokazal v bistvu le prizadevanje koroških Slovencev od leta 1955 za dosego v Državni pogodbi zajamčenih jim pravic. Pri tem je poudaril potrebo skupnega prizadevanja, ki je prišlo prvič očitno do izraza v skupni spomenici koroških Slovencev in ki je dovedlo tudi do gotovih konkretnih rezultatov, med katerimi je omenil zlasti ustanovitev in razvoj slovenske srednje šole, priznanja kulturnih potreb koroških Slovencev po vladi z dodelitvijo državne subvencije ter imenovanje strokovnega nadzornika in okrajnega nadzornika v smislu določb manjšinskega šolskega zakona in ne nazadnje Staline stike obeh osrednjih slovenskih organizacij z vlado odnosno zunanjim ministrstvom. Kritično je zavzeli tudi stališče k manjšinskemu šolskemu zakonu in apeliral na intelektualce, da sodelujejo pri tem prizadevanju, ker zgolj kritika, tudi upravičena, ne zadostuje, nasprotno pa gotovo škoduje, če je krivična in neutemeljena.
Živahna diskusija, ki je po referatu sledila, je zajela številna narodno-politična vprašanja in zlasti na šolskem področju pokazala možnost bolj uspešne borbe.
Loga vas je proslavila štiridesetletnico požarne brambe
Zadnja nedelja je bila praznična, kot malakalera v našem poznem poletju ali zgodnji jeseni. To lepo vreme je dalo 40-letnemu jubileju požarne brambe v Logi vasi, ki so ga to nedeljo slavili, posebno lep okvir. Zbralo se je veliko število prebivalstva k proslavi, na katero so prišle tudi požarne brambe iz Št. lija, Kostanj, Vrbe, Črešenj, Škofič, Ribnice in Teholce. Ob tej priložnosti so blagoslovili novi gaisflski
„oder mladje“ v Št. Lipšu in Škocijanu
V Št. Lipšu in Škocijanu so v nedeljo gostovali študentje, in sicer ansambla .oder mladje" ter .Veseli študentje". Na sporedu je bila veseloigra znanega francoskega pisatelja komedij Moliera .Scapinove zvijače". Ta igralska skupina je sodeč po številnih predstavah verjetno eden izmed najbolj aktivnih odrov, ki si je poleg tega nadel tudi nalogo, da ponese kvalitetna dela v kvalitetni izvedbi po naših vaseh.
Da mu je ta namen v Št. Lipšu in Škoci-
VABILO
V	Bilčovsu pri Miklavžu bodo v soboto, 19. septembra 1964 zvečer ob pol osmi uri gostovali študentje (oder mladje) z veseloigro
Scapinove zvijače
V	odmorih bodo zabavali ..Veseli študentje".
janu uspel, je pokazalo nadvse zadovoljno občinstvo s svojim aplavzom. Predstavi sta biti tudi za kritičnega opazovalca užitek, predvsem v škocijanski farni dvorani, ki je bila do zadnjega sedeža napolnjena tn kjer je prostorni oder omogočili, da so se igralci razživeli in pokazali svoje znanje. Prav tako pa so občinstvo navdušili tudi .Veseli študentje" s svojim spretnim igranjem in petjem.
Po teh dveh prireditvah lahko pračaku-jemo nadaljnja gostovanja po Rožu in drugod z budnim zanimanjem.
avlo, govorili pa so tajnik požarne brambe Stanko Černič, župan občine Loga vas Jožef Ulbiing in okrajni gasilski poveljnik M a g i n t e r.
Pred 40 leti se je 29. junija 1924 zbralo v Logi vaši 29 mož, ki so sklenili, da ustanovijo lastno požarno brambo, zakar je dal pobudo ob tej priložnosti za načelnika izvoljeni Jurij Schneiider iz Loge vasi. Od ustanoviteljev jih živi danes le še 10, pet od nljih, in sicer Černič Jožef, Jank Janez, Schvvon Janez, Wachfer Franc in Aich-wctd Janez, pa so še danes aktivni člani, zakar so prejeli odlikovanje.
Pot razvaja logovaške požarne brambe v sedanji čas, ko šteje 41 članov, je bila trda. Posebno težaven je bil začetni čas, ko je bita požarna bramba takorekoč brez sredstev v svojih prizadevanjih odvisna zgolj od tega, kar je nabrala s svojim delom in s prispevki prebivalstva. Do leta 1927 rti le prišla do brizgalne in do gasilskega doma, marveč tudi do svojih krojev. Z začetno marljivostjo, slednjo in prispevki prebivalstva in občine so naši gasilci pod svojimi poveljniki Jurijem Schneider-ijem, Jožefom Černičem, Janezom Trabezin-gerjem in Maksom Černičem kot sedanjim poveljnikom obnavljati svoje gasilsko orodje, dokler niso pred par leti prišli do prvega gasilskega avtomobila, ob svoji štiridesetletnici pa do drugega, popolnoma novega.
Ko so v nedeljo proslavljali svoj 40-letni jubilej, so se spominjati vseh postaj na doslej prehojeni poti logovaških gasilcev, zlasti pa so se veselili priznanja, ki so ga bili deležni s tem, da je na proslavo prihitel skoraj ves občinski odbor in okoliške požarne brambe. Obljubili so, da bodo strumno ikat doslej, tudi v bodoče na razpolago za pomoč bližnjemu, ki bo prišel v stisko.
KOLEDAR
Petek, 18. september: Jožef Sobota, 19. september: Januarij Nedelja, 20. september: Evstahij Ponedeljek, 21. september: Matej Torek, 22. september: Tomaž Vil. Sreda, 23. september: Linus Četrtek, 24. september: Rupert
Bistrica v Rožu
V ponedeljek, 7. septembra smo na pokopališču v Svečah položili k zadnjemu počitku Janeza Ratza, pd. Ledrerja na Šali. Dne 4. t. m. se je zjutraj podal s konjem v gozd po drva. Pri nakladanju je začutil bolečine pri srcu, ki so postale tako hude, da je komaj še prišel do Bistrice, kjer je obležal na travniku. Domači zdravnik dr. Jelen je po primerni injekciji takoj poskrbel, da so Ledrerja prepeljali z rešilnim avtom v Celovec v bolnišnico. Žal pa je prišla zanj vsaka pomoč prepozno, kajti na poti je pri dravskem mostu na Strugi že umrl.
Pokojni Ledrer se je iz znane Ukelnove družine v Svečah priženil na Salo. Tu je kmetoval nad 40 let in s svojo ženo vzgojil 4 hčerke. Ker je bil postaven kot hrast in trdnega zdravja, nas je njegova nenadna smrt toliko bolj presenetila. Na njegovi zadnji poti na sveško pokopališče ga je spremljala dolga vrsta njegovih prijateljev in znancev. Tudi požarna bramba, katere soustanovitelj je bil, mu je izkazala zadnjo čast.
Žalujoči družini, posebno pa njegovim šestim bratom, naše iskreno sožalje.
TO IN ONO
cd Smchova dLo Uaholct
BELJAK. — Koncem tedna so bili po mestu nepridipravi in junalki noči spet pridno »na delu«. Na Industrijski cesti so vlomili v tovarno betona; na Dravski promenadi iztrgali vrata vodnega rezervoarja, na Grajskem trgu pa so pri motornem kolesu prerezali gume. Neki učiteljici je bila v avli glavne železniške postaje ukradena torbica s 1400 šilingov vsebine.
DROBOLE. — Desetletni Rudolf Potočnik in 11-letna Gisela Schwarz sta v Baškem jezeru rešila nekega nemškega turista, ki je bil v nevarnosti, da utone.
LIPA. — V soboto je neki nemški turist z avtomobilom do smrti povozil drugega turista, ki je šel peš po cesti.
VRBA. — Nepoznani nepridipravi so v soboto zvečer vlomili v 10 avtomobilov iin pri tem povzročili 10.000 šilingov škode.
ŠT. JAKOB V ROŽU. — V svoji otroški neprevidnosti se je sedemletna Pepca Rasinger iz Kota zaletela v avtomobil in pri tem utrpela hude poškodbe. Isti dan sta na Koroškem postala še dva otroka žrtvi prometne nesreče. Eden je bil povo-že do smrti, drugi pa smrtnonevarno poškodovan.
ŽELUČE. — Krojač Sitter je v torek našel v Dravi drugo smrtno žrtev prometne nesreče pri Podravljah, ko je nek nemški osebni avtomobil s tremi osebami strmoglavil v Dravo.
CELOVEC. — Kjer je veliko ljudi, se veliko zgodi. Toda to, kar se je minuli teden v Celovcu pripetilo na 'krajah in vlomih, presega vse meje. Od torka na sredo je bilo vlomljeno v črpalko Shell na št. Vldski cesti, od 9rede na četrtek v črpalko Mobil na cesti proti Škofjemu dvoru in v hišo pohištva AVE na razstavišču. V četrtek je bilo pri belem dnevu neki nameščenki iz stanovanja v Hatheyer-jevem nasipu ukradenega zlata in denarja v vrednosti 32.000 šilingov, zvečer je sledil vlom v Močilnikov mlin, v noči od sobote na nedeljo pa vlom v Bosch-delav-nico na cesti Augusta Jaokscha.
KAPLA NA DRAVI. — Kapelška požarna bramba je dobila nov gasilski dom. Na slavnosti, ki je bila v nedeljo, je boroveljski župan izročil dom svojemu namenu, več kapelških gasilcev pa je bilo odlikovanih.
BOROVLJE. — Boroveljski župan, šolski ravnaitelj Tomaž Sorgo, je v sredo slavil svojo šestdesetletnico. Kot sin tovarniškega delavca se je izšolal za učitelja in postal leta 1957 ravnatelj ljudske šole v Borovljah, leta 1958 pa župan mestne občine Borovlje.
ŽELEZNA KAPLA. — Zadnja občinska seja je bila zelo burna. Ko je odbor obravnaval vprašanje oddaje del za ureditev ceste na Kompoševo raven, je prišlo do ostre polemike med SPO in OVP, ki 'je trajala tudi še, ko je odbor obravnaval vprašanje prevzema Pristovnikove privatne ceste po občini.
18. september 1964
Štev. 38 (1154) — 5
Ali bodo ljudje ikdaj v prihodnosti vzgajali razno zelenjavo in druge poljedelske rastline v velikih toplih gredah, v prostranih podzemeljskih ali nadzemeljskih »farmah«? Da, vse kaže, da moramo slej ko prej s tem prav resno računati. Prebivalstvo na Zemlji se množi vedno hitreje, plodne površine na našem planetu pa imajo svoje naravne meje, ki bodo kar kmalu postale pretesne za toliko lačnih
u
T N
SONCE
Hidroponika naj bi razbremenila svetlovno poljetelstvo
ust — vsaj tako nam že danes zatrjujejo strokovnjaki za poljedelstvo.
Zato svetovnemu poljedelstvu ne bo preostalo drugega, kot ubrati novo pot: plodna zemlja ne bo več edina možna podlaga za rast kulturnih rastlin, ampak jo bo nadomestila voda, v kateri bodo raztopljene rastlinam potrebne rudninske snovi. Po mnenju mnogih strokovnjakov ima tako imenovana hidroponika še lepe perspektive, seveda če znanost ne bo odkrila povsem novih in gospodarskih virov prehrane •— na primer sintetična živila, hranivo iz morskih alg, ali pa kaj podobnega, kar bi v prihodnje razbremenilo poljedelstvo.
VODA NAMESTO ZEMLJE
Da — hidroponika bi utegnila biti pravi izhod iz zagate, ki grozi svetovnemu poljedelstvu. Temu najmlajšemu področju poljedelstva bi lahko rekli tudi »kmetovanje brez Zemlje«, saj hidroponiki — kot rečeno — ne gojijo rastlin v plodnih tleh, ampak tako, da imajo rastline svoje korenine namočene v vodi, ki jim dovaja hranilne snovi; rastline torej rastejo v hranljivih raztopinah, ki jih je moč sproti obnavljati. Rezultati — se pravi pridelek — ki jih strokovnjaki pri tem že dosegajo, so prav fantastični, razen tega pa imajo hidroponske farme še to prednost, da rastline v njih niso podvržene muhavosti vremena, saj rastejo pod streho, v zaprtem prostoru, kjer je po volji moč regulirati temperaturo, vlago in druge razmere okolja. Te hidroponske farme so pravzaprav resnične »tovarne« kulturnih rastlin oziroma njihovih plodov, saj je ves »tehnološki proces« v njih povsem industrijski in ima tudi vse prednosti industrijskega pridobivanja (enako kakovost proizvodov, načrtnost v pogledu količine pridelka in še marsikaj drugega).
Seveda hidroponske farme za sedaj še ne morejo tekmovati s pravimi farmami, kjer rastejo rastline v plodni zemlji — vsaj v pogledu gospodarnosti ne. Če naj bi rastline v umetnem okolju dobro uspevale, potrebujejo namreč poleg hranilne raztopine še nekaj: nadomestilo za sončno svetlobo, brez katere — kot vemo — zelene rastline ne morejo uspe-
vati. Strokovnjaki so to nadomestilo sicer našli brez posebnih težav — uporabili so električne žarnice, ki dajejo dosti ultravijoličnih žarkov, pa so dobile rastline svoje umetno sonce — toda to hidroponskim farmam zelo zviša tako investicijske kot proizvodne stroške, saj porabijo te žarnice precej električne energije.
POSLEJ NIČ VEČ POTRATNOSTI
Prav 'zato so strokovnjaki z velikim zanimanjem sprejeli vest o iznajdbi nove fluorescenčne žarnice, pravcatega »umetnega sonca«, kar naj bi pomenilo rešitev »gospodarske krize« za bodoče velike hidroponske farme. Ta nova fluorescenčna žarnica je namreč izredno gospodarna, saj oddaja izključno samo tiste žarke, ki jih rastline nujno potrebujejo, ter ne troši po nepotrebnem električne energije za druge žarke svetlobnega spektra.
Rastline, ki rastejo v naravi, so pravzaprav zelo potratni potrošniki sončne svetlobe. Koristno namreč porabijo samo del sončnega spektra — samo njegov rdeči in modri del (ki ju absorbira klorofil) — ves ostali del svetlobe pa se od njih odbija. To z drugimi besedami pomeni, da le majhen del energije iz sončne svetlobe sodeluje pri skrivnostnem procesu fotosinteze, pri čemer v rastlinah nastaja iz vode in ogljikovega dioksida visokoenergetski sladkor, škrob in druge organske snovi.
Nova fluorescenčna žarnica to potratnost izdatno omejuje, ker oddaja samo rdeči in modri del svetlobnega spektra — druge svetlobe rastline tako in tako ne potrebujejo za svojo rast. Z uporabo takšnih fluorescenčnih žarnic bi se poraba električne energije v primerjavi s porabo pri dosedanjih električnih ultravijoličnih svetilkah zmanjšala kar za petkrat, kar bi dejansko lahko zagotovilo gospodarnost velikim hidroponskim farmam prihodnosti.
^ Neka sovjetska tovarna za tehnične izdelke iz gumija je izdelala balone iz kavčuka, ki se odlikujejo po izredni trdnosti, a so brez dodatnih kovinskih snovi. Balone bodo na veliko uporabljali v industriji olja in premoga, pa tudi za radiosonde, s katerimi raziskujejo viS-je plasti ozračja.
# Tovarna Rayteon je razvila novo radarsko napravo, kjer opazujejo zaslon pri normalni dnevni svetlobi. Kontrolnemu personalu na letališčih odslej ne bo treba več ždeti v temnicah. Naprava pa ima še drugo novost: Posebna pomnilna naprava si zapomni polet letal in ga zapiše v obliki neprekinjene črte ter ga ohrani na zaslonu toliko časa, dokler ga opazovalec ne izbriše.
$ Od leta 1865, ko je izšla prva francoska enciklopedija, so natisnili do sedaj 21 milijonov izvodov. Ponatisov pa bo v bodoče iz leta v leto manj, ker so Francozi razvili elektronski slovar. Le-ta za sedaj odgovarja na 1200 vprašanj iz Petit Laroussa in prikazuje tudi ustrezne slike. V bodoče pa bo vseboval celotno znanje enciklopedije, To je začetek tragedije za knjige.
® Potapljači česfo poročajo, da se v globini 90 m počutijo kot da bi bili pijani. Do sedaj je veljala trditev, da to povzroča zastrupitev z dušikom. Pojav so raziskali strokovnjaki švedskega pomorsko-medicinskega laboratorija in dognali, da je to stanje rezultat več učinkov.
O Iz jutinega semena so izdelali zdravilo za neka-vsem za zdravljenje akutne in kronične srčne insuficience. Oliforizid je zelo učinkovit, saj za zdravljenje zadostujejo že zelo majhne količine: 4 desetinke miligrama je predpisana doza za posamezno injekcijo! Iz kilograma
zanimivosni^M
jutinega semena pa lahko izdelajo gram novega zdravila, kar zadostuje za 2500 injekcij. Zdravljenje z olito-rizidom traja približno Štirinajst dni.
G Dva sovjetska znanstvenika sta mnenja, da imajo kozmični žarki (atomska jedra, ki prihajajo iz vesolja in neprenehoma bombardirajo naš planet) svoj izvor verjetno v našem galaktičnem sistemu. Znanstvenika sta preverila zadnje fizikalne, astrofizikalne in radioastro-nomslte podatke ter sta na osnovi feh izračunov ugotovila približno gostoto kozmičnih žarkov v raznih ozvezdjih. Računi so pokazali, da je gostota kozmičnih žarkov v teh ozvezdjih tisočkrat manjša kot v našem galaktičnem sistemu, kar naj bi bil dokaz, da imajo ti žarki svoj izvor nekje v našem osvetju.
Zvočne vibracije
Prisluškujemo ptičjemu petju, poslušamo pomirjajoče mrmranje potokov, slišimo petje murnčkov v travi. Ušesa in možgani nam družno posredujejo te tresljaje: sprejemamo slušne vtise. Znanost nam je omogočila spoznat? fizikalne pojave poti glasov do našega slušnega organa.
Kadar udarimo ali pritisnemo na 'napeto struno, se strese. Tresijclji se razširjajo v bližje ozračje v obliki valov, podobno kot vallovi v jezeru, če vržemo vanj kamen. Če je struna glasbila dolga, bodo valovi daljši kot valovi ikralke strune. Ti valovi se razširjajo s hitrostjo 333 metrov na sekundo. Iz fega sledi, da dolgi valovi, tki s posredovanjem Ušesa povzročajo v možganih vtis nizkega iona, .nihajo" počasi, vtem ko imajo kratki valovi, Iki proizvaljajo visoke tone, hitrejše nihanje.
Fiziki merijo število valov, proizvedenih v eni sekundi, in govore o frekvenci 40, 1000 itd. Frekvenco merijo v hertzih (število nihajev v sekundi). Zvočni val, lei zaniha 450-krat na sekundo, ustreza povprečnemu klavirskemu tonu, označenem s 450 herfzi. Najnižji ton klavirja ima kakih 30 herfzov,
se pravi, da ustrezajoča struna zaniha 30-krat v sekundi, posreduje Okoliškemu zraku iste nihaje, ki dosežejo naše uho. Najvišji ton klavirja ustreza kakim 4000 herttzom. Vendar uho reagira do 20.000 herfzov, torej zelo visokega zvoka. Na dnu lestvice je hitreje konec zaznavanja zvokov; kakšno uho zaznava pri nihanju 20 herfzov !e sila globoko brnenje, drugo pa bo še slišalo tresljaje do 16 herfzov. Niže pa ne gre. Počasnejši tresljaji so in prav tako hitrejši od 20.000 herlzov, pa jih ne moremo slišati.
Pri tem moramo razložiti zanimiv pojav. Vzemimo na priliko „g" tiste višine, ki je na klavirju nekako sredi klaviature. Ustreza 392 herfzom. Zvok, ikli ga dobimo z udarcem na ustrezno tipko na klavirju, ije kljub temu različen od tistega enakega „g", ki ga daje trobenta ali violina, dasi gre vedno za isti ton s 392 tresljaji na sekundo. Kako je tedaj mogoče, da uho sprejema različne vtise, če isti fon zaigrajo različni instrumenti? Če imamo v vseh teh primerih ton s 392 hertzi, obstajajo istočasno še višji ali nižji foni, ki jim pravimo .harmonični", in ti dajejo osnovnemu tonu posebno .barvo".
Vpliv vremena na človeka
So ljudje, na katere vreme močno vpliva. Če zapiha jug, ali če pride mrzli val, pravijo, da se slabo počutijo. Ob spremembi vremena zabeležijo tudi več prometnih nesreč. Zdravniki so ugotovili, da posebno bolniki občutijo vsako spremembo vremena. Migrene se množijo, srčni bolniki tožijo o nevšečnostih. Večina ljudi je občutljiva za vremenske spremembe.
Medicinske raziskave so sedaj pokazale, da ima vreme resnično vpliv na človeka in je malo takih, ki ne občutijo sprememb. Za vzrok navajajo infradolžinske valove, ki jih imenujejo tudi atmosferne paralize. To so elektro-magnetični valovi, v dolžini 10 do 100 km. Pred njimi nas ne varujejo niti stene niti steklo. Ti vdirajo v hišo in motijo notranje ravnotežje občutljivih organizmov.
Nekateri ljudje so občutljivi na kavo, ali na alkohol. Nekateri vremenskih sprememb ne občutijo, drugi pa imajo ob vsaki spremembi motnje. Teh ljudi ne moremo imenovati bolne, pač pa občutljive. Najbolj občutljivi so živci in hormonske žleze. Ljudje z nizkim krvnim pritiskom posebno občutijo tople vetrove. Dobijo vrtoglavico, glavobol, hitro bitje srca in podobne motnje. Ko pa pritisk raste, se uredijo tudi hormonske količine in težave izginejo.
Včasih zdravniki niso upoštevali vremenskih sprememb. Zdaj pa so prepričani, da te obstajajo in jih tudi upoštevajo. Seveda niso vse težave zaradi vremenskih sprememb. Zdravniki in metereologi so podrobno raziskali te vplive. Ta znanost se imenuje bio-meteorologija. Da bi vse čustvene in živčne vplive izključili, so delali raziskave na živalih. Rezultat je bil, da je prekrvljenje kože odvisno od vremenskih sprememb. Če je vreme normalno, se prekrvljenje kože ne spremeni. V krajih, kjer so velike vremenske spremembe, je za človeka celo nevarno. Tudi infekcijske bolezni nastopajo v določenih vremenskih obdobjih. Prav tako se različno trdi kri po operacijah. Nastopijo srčni infarkti in slabo spanje.
Posebnih zdravil prati težavam vremenskih sprememb nimamo. Včasih pa nam koristi skodelica kave, ki okrepi tudi srce. Kava pa nekaterim škoduje, ne morejo spati in so nervozni. Koristijo nam pa domača zdravila. Ne smemo zvaliti vse krivde na vreme, če smo slabe volje, se slabo počutimo in nas boli glava.
i
ALI SLONI NIKOLI NE POZABIJO?
Podobno kot miši, zajci, rosomahi, vi ali jaz, tudi sloni precej dogodkov pozabijo. Ta malce filozofska trditev je nekaj vsakdanjega in vsem znana, toda tisto, kar je pri slonih res, je dejstvo, da imajo boljši spomin kot večina živali in da si posebno dobro zapomnijo poškodbe. Če je neki človek ranil slona in ga potem ni videl več let, se je pogosto zgodilo, da se je ta živalski velikan maščeval ob ponovnem srečanju s tistim človekom. To se je tolikokrat že ponovilo, da smemo verjeti brez kakršnihkoli pomislekov.
00<>0<><K><><>0<>0<>0<>P<>P<XX>00<>00<X>0<>00<>000<XX><>0<>0<>0<>00<>0<XXX>0'0<>0<>00<>0<><><><><><>0<><><><X>0<><>00<X>00000<>00000000000000<>000<>0<><>00<>0<X>^<X>0<X><>000
Okameneli
smehljaj
JOŽE CIUHA
Pristali smo ob morju, na jasi, obdani z gostim palmovim gozdom. Veter je veselo gugal pahljačaste krošnje na dolgih, vitkih steblih. Bilo je, ko da bi nam mahale v pozdrav.
Temperamentnega sopotnika sem izgubil med carinskim pregledom v skromni letališčni stavbi. Potem sem najel velik črn taksi in se z njim odpeljal v Den Pasar, glavno mesto Južnega Balija. *
Vozili smo se skozi bujni tropski gozd. Cesta, po 'kateri smo drveli, je asfaltirana. Zelenje je z obeh strani metalo senco. Barve so bile sveže, ko da bi jih bil izpral dež. Sonce je kot v ogledalih odsevalo v mesnatih ploščatih in koničastih listih raznih rastlin in grmičevja. Sence, ki so ostajale za svetlobo, so bile globoke in v teminah prosojne. Iz modrikastih globin sta dihala mir in spokojnost.
V gozdu so se med goščavami skrivala naselja iz bambusa spletenih koč. Nekatere med njimi so bile abmetane z mešanico ilovice in slame. Ljudje okoli njih so bil po večini goli do pasu: moški, ženske in otroci. Na majhnih dvoriščih med kočami so se pasle razpotegnjene črne svinje z dolgimi rilci, kratkimi nogami in povešenimi vampi. Zdelo se je, ko da je žival na sredi
preklana in da se ji vleče trebuh po tleh. Med svinjami so bile še kokoši, ki so brskale okoli koč zenako prizadevnostjo kot pri nas. Dvorišča in koče so mejile nizke ograde.
Podobe so se prehitro menjavale, da bi v njih odkril kaj več, Tam, kjer se je gozd razmaknil, so se obzorja znižala. V višino so se vzpenjali le napihnjeni žival siki mehi, podobni našim zmajem.
Den Pasar je mestece z zidanimi pritličnimi hišicami. Med zanimive stavbe sodi predvsem muzej, ki je prena-rejen iz nekdanjega templja, in Hotel „Bali", z ne povsem uspelo modernizacijo lokalnega gradbinskega stila. Toda če pomislim, da bi lahko stala na njegovem mestu večnadstropna pompozna stavba, je treba priznati, da je njegove graditelje usmerjala pravilna misel.
Pretežna večina hiš so prodajalne. Izbira blaga v njih ni velika in je namenjena izključno skromnim potrebam domačega prebivalstva. Tujca pritegnejo bolj trgovine z umetninami in izdelki domače obrti. In navdušijo ga seveda tudi, čeprav morda po naravi ni entu-žijast.	m
Iz vseh izdelkov in umetnin veje s tankim posluhom Izoblikovan smisel otočanov za lepoto. Za njo človek takoj začuti stoletja nepretrganega razvoja. V pri jef n i napetosti se v pogledih izpremešajo slike, kipci, maske, vezenine, batiki, igračke itd.
Hotel „Bdli” sicer ni bil povsem zaseden, vendar sem se odpeljal v Sanur: v gostišče na obali, ki mi ga je bil priporočil Živko Antonič.
Bali Ije zares čudovit. Zgodi se, da se preneka želja, ‘k'i prikrita tli nekje v nas, naposled le uresniči. Preko nespokojnih sanjarenj nas privede v kraje, ki so jim nekoč dalje in čudna imena vdahnila nemir. In potem se rado zgodi, da pride do trpkega razočaranja, ker nam
resničnost srečanja z njimi izmaliči pričakovanja, v katerih ni nihče skromen.
In tudi odkrivanje lepote, pa naj jo kakorkoli že pojmujemo, ni nikdar preprosto sebično igračkanje. Spoznamo in vzljubimo jo postopoma, ker se ne ponuja kot filmska zvezda na platnu: njenih čarov ne obseže-mo z enim samim poželjivim pogledom.
Morda tudi nisem preveč pričakoval, toda zgodilo se je, kar se redko zgodi: že prvo srečanje z otokom je preplačalo vse predstave. Verjel bi, da so si otok zares izbrali bogovi: zase, za svoje krilate zgodbe in za 'ljudi, ki verujejo vanje.
Med gozdove in naselja se v terasah reliefno členijo riževa polja. Zelene preproge se razstezajo na vse strani. Med njimi samevajo palme in kapelice z navzgor pojemajočimi strehami. Take so, Ikot gobe z mnogimi klobuki. Noben kipar si ne bi znal izmisliti plastike, ikii Ibi se tej ikirajlni lepše prilegala.
2e med vožnjo sem opazil, da so Balijci bolj neposredni in bolj vedri od Javancev, predvsem pa, da so dosti bolje hranjeni. Bali še zdaleč ni tako naseljen kot Java, pa tudi obdobje kolonializma na njem je bilo precej krajše kot na Javi.
Težko je sproti urejati vtise. Tudi primerne besede jim je težko najti. Ob srečanjih z nepoznanimi stvarmi se poloti človeka prijetna vrtoglavica: slike, ki mu jih odkriva, zre z odprtimi otroškimi očmi.
Zato sem v Sanurju odkril pravljico: modro, z najlepšo sinjino neba, zeleno z zelenilom Larcave pesmi in pojočo s šumenjem Indijskega oceana (ki nekaj deset metrov od obale udarja z velikimi valovi ob Ikorolni greben).
Dell te pravljice je tudi moje balijsko bivališče. V Segora Beach Hotelu, ki ga sestavlja kompleks manj-
6 - ^ 38 0,541			H	18. september 1964
Slovenska kmečka zveza obvešča:
Kakor smo že objavili, pripravlja Izvršni odbor SKZ organiziran
OBISK IN OGLED KMETIJE LOJZETA TRUNKA v Žužalčah in sicer za nedeljo, 27. septembra 1964.
K udeležbi pri tem obisku vabi zlasti kmetovalce, ki so na poti poenostavitve in Specializacije kmetovanja, prav posebno pa kmečke fante in dekleta.
Na Trunkovi kmetiji pri pd. Ovniču v Žužalčah se zberemo na dan obiska do druge ure popoldne. Prevoz naj oskrbijo udeleženci sami, pri čemer priporočamo prevoz z osebnimi avtomobili.
Točno ob 2. uri popoldne bomo neglede na udeležence, ki bi prišli pozneje, pričeli z ogledom kmetije in demonstracijo dela z vozom samonakladalnikom in razkladalnikom ter polnjenjem in praznjenjem „Alkosi!a".
V Žužalče odcepi asfaltirana občinska cesta z Rožanske ceste med Maloščami in Brnco. Ta odcep in vsi nadaljnji odcepi v Žužalče bodo označeni s kažipotom s črkami „SKZ".
Pred jesenskim gnojenjem
Kakor vsako leto, prihajamo tudi letos po malem v čas, ko moramo tudi mi opraviti svojo dolžnost nasproti zemlji, s katere smo pospravili pridelke. Zemljo moramo založiti s hranili, ki smo jih ji s pridelki tekom leta odvzeli in jo spraviti v stanje, da nam bo prihodnje leto spet rodila.
V tem času dajejo vsako leto pristojne ustanove kmetijske pospeševalne službe poročila o gibanju potrošnje gnojil. Iz poročila za kmetijsko leto 1963-64 povzemamo, da je lani poraba gnojil po hektarju kmetijske površine v naši državi narasla za 20% in da je znašala 116,4 kg čistih hranil po hektarju reducirane kmetijske površine. Spremenjeno v gnojila smo torej v tem letu po hektarju reducirane kmetijske površine dali 121 kg nitramoncala, 283 kg Thomasove moke ali superfosfata in 117 kg 40-odstotne kalijeve soli.
Kakor dandanašnji pojmujemo potrebo po intenzivnem gnojenju in intenzivnem kmetovanju, so zgoraj omenjene d o -z e gnojenja manj 'kot piči e. To lahko rečemo zaradi tega, ker so pri sedanjem razmerju cen za kmetijske pridelke in kmetijske potrebščine tudi doze 500 kg fosfornih, 300 kg kalijevih in 200ikg dušičnih gnojil prenizke. Moderni kmetovalec, ki travnike štirikrat kosi, daje sedaj poleg vsakoletnega hlevskega gnoja na svoje površine travnatega sveta letno še 800 kg fosfornih gnojil, 300 lkg kalijeve soli in 400ikg nitramoncala v obrokih po vsaki košnji. Le zato, ker tako gnoji, je njegova kmetija fudii pri sedanjem razmerju cen še vedno visoko rentabilna.
Naši travniki in njive so v stanju dati le toliko pridelkov, kolikor imajo v sebi naj-
Kaj stane pomoč s kmetijskimi stroji v soseščini?
osnovnejših rastlinskih hranil, dušika, fosforne kisline in kalija. Teh pa Imajo razen redkih izjem povsod na Koroškem premalo. To ne potrjujejo le hektarski donosi, ki sodijo med najnižje v Avstriji, to pove tudi dejstvo, da porabi v Avstriji le še Tirolska manj gnojil po hektarju kot Koroška. Tirolska pa porabi pičlih 50'kg čistih hranil po hektarju, medtem ko jih porabi Nižja Avstrijska 168 kg.
V povojnem razvoju in problematiki kmetijstva iz leta v leto bolj drži pregovor: »Gnojila so najcenejša krmila". Kdor svojih travnikov in njiv ne gnoji, mora 'tudi v primeru 'podpovprečne moilznosti svojih krav lin podpovprečnega priraščanja živine, ko so beljakovinska krmila absolutno predraga, ile-ta dokupovati in pri tem šteti letno najmanj iste tisočake, kot jih stanejo potrebna gnojila za povečanje domače zaloge krme in za pocenitev njene proizvodnje.
V zadnji številki »Obvestil« smo za vrsto kmetijskih strojev navedli stroške, ki jih povzroči ena ura dela z njimi. K temu pregledu dodajamo danes še nekaj -strojev, ki jih zadnjič še -nismo mogli navesti, s 'katerimi pa gremo vedno spet v soseščini na (pomoč. Pri tem znova 'pripominjamo, da navedeni stroški ve-	
Ijajo le za dalo stroja samega, da 1	v teh stro-
ških niso zapopadeni stroški dela	traktorja,
ki ta ali oni stroj vleče, -niti ne	stroški za
delo traktorista in osebe, ki s strojem dela.	
Z ozirom na to stane ura dela sejalnice za traktorjem	
2 m širine	šil. 12,-
2,5 m -ši-rine	šil. 14,-
3 m širine stroja za saditev krompirja	šil. 20,-
v 'dveh vrstah, polavtomatično	šil. 13.-
v dveh vrstah, avtomatično	šil. 18. —
v treh vrstah, avtomatično	šil. 30,—
ogrodnika (Vielfach-gerat) poljske škropilnice	šil. 17,-
vprežne, 7 m širine	šil. 14.-
traktorske, 7 m širine	šil. 21,—
10 -m širine	šil. 28.-
motorne kosilnice	šil. 32.-
motornega obračalnika	šil. 29,-
nakladalnika	šil. 34.—
nakladalnika in razikladalnika
15 — 20 m3	šil. 57,—
nad 20 m3	šil. 68.—
travniškega kombajna	(Feldhaksler)
Schilegler, mali	šil. 21.—
srednji	šil. 34,—
veliki	šil. 45.—
Exakt, mali	šil. 43,—
srednji	šil. 56.—
veliki	šil. 74,-
Kakor smo že zadnjič dodali, je treba h tem stroškom prišteti še stroške za delo traktorja, traktorista (povprečno šil. 20.—) in eventualno potrebnega pomožnega osebja (povprečno šil. 14.—).
Na plemenskem sejmu simodolskega goveda v Št. Vidu ob Glini 18. avgusta so bike plačevali po 8700 do 20.260 iil.r krave po 10.800 do 12.700, breje telice po 9.700 do 12.400, mlade telice pa po 6400 do 6500 Šilingov.
Plemenske svinje in merjasci so fli 28. avgusta v št. Vidu dobro in naglo v denar. Merjasce podeželske pasme so plačevali v povprečju po 3100, breje svinje pa po 2860 Šilingov. Od nemSke plemenite pasme so Sli merjasci v povprečju po 3280 in breje svinje po 3540 Sil. v promet.
Kakor ta pregovor, pridobiva vedno bolj na veljavi tudi spoznanje, da moramo z vsakim kubičnim metrom lesa in z vsako nadaljnjo investicijo za mehanizacijo dela povečati tudi količino letno kupljenih in porabljenih gnojil. Preden za posekanim kubičnim metrom priraste nav kubični meter lesa, minejo dolga -leta in preden nam kupljeni sfroj z delom povrne Stroške nabave, minejo tudi leta, če nam jih Ije Sploh kedaj v stanju povrniti. Njima nasproti pa nam gnojita povrnejo izdatek tudi že po treh mesecih in to z več stoodstotnimi obresti. Zalo stremimo, da bomo čim prej pri gnojilih uporabljati one mere, ki jih čas zahteva.
Na sejmu za rumeno govedo v Leobnu 27. avgusta so bili samo biki naprodaj. Cene so se gibale v povprečju med 7900 in 24.850 Šilingov.
3. septembra pa je bil v Leobnu plemenski sejem si-vorjavega goveda. Biki Ha razreda so bili plačani po
35.000,	biki slabSih razredov so Sli po 14.300 do 16.000 Šilingov v promet. Krave so dosegle povprečno ceno
12.000,	telice Ha razreda 16.660, one slabSih razredov pa v povprečju 11.600 Šilingov.
Jesenske cene plemenske živine
Cene lesa na Koroškem
Po zadnjih poročilih 'plačujejo na Koroškem hlodovino po naslednjih cenah: smreka in jelka
Zgornja Koroška Srednja Koroška Spodnja Koroška Labotska dolina bor
macesen brusni 'les jelka/smreka bor
jamski les drogi 7 do 12 m
S 530.—
S 540.—
S 530,—
S 490,—
S 460.---- 630.—
S 540.---- 630.—
S 330.— S 250— S 250— S 430—
Gornje cene so povprečje in se nanašajo na kubični meter lesa, dostavljenega do trde ceste.
JVase najboljša jabolčna sov ta
Sorte sadja, ki jih zahteva trg, niso resnično najboljše, marveč so najboljše le v času, ko ni drugih boljših sort, ki bi bile užitno zrele. Zgodnje sorte, ki se razvijajo na drevesu le dva in pol do tri mesece, po okusnosti zdaleka ne morejo doseči sort, ki dozorevajo na drevesu v septembru in oktobru. Toda tudi sorte, ki jeseni dozorevajo na drevju, so zelo različne kvalitete. Še bolj kot pri zgodnjih sortah odloča tukaj čas, ko so šele užitno zrele. Čim dalje potrebujejo za svojo vžitno zrelost, tem bolj se po navadi slabša njihova okusnost, pa tudi njihov vonj.
Ker je prišlo zadnja leta tudi na naš trg nekaj novih sort jabolk in ker se je okus konzumentov spremenil, je starosta naših sadjarjev, ing. Marko P o l -z e r, pripravil kratek opis sort, hi naj bi jim posvečali v naših sadovnjakih in med drevjem ob stanovanjskih hišicah posebno pozornost. V naslednjem pričenjamo s kratkim opisom teh sort, ki ga bomo nadaljevali v prihodnjih številkah.
BEL1ČNIK (Weifier Klarapfel) je ruska sorta iz baltskih dežel, ki zori po naših dolinah med 10. in 25. julijem. Če je sadje te sorte pravočasno obrano ,in spravljeno v klet, se drži 14 dni do 3 tedne. Plodovi te sorte so beli, od tod tudi ime »Beličnik«. Ker je to prva jabolčna sorta, ki jo lahko postavimo na trg, gre dobro v denar. Drevo dobro rodi, zato zahteva tudi obilno gnojenje. Posebno pozornost moramo posvetiti redčenju krone. Glede lege in zemlje sorta ni občutljiva, razumljivo pa je, da bo v toplih legah dajala prej pridelek kot pa v hladnejših legah.
ooooo<xx>oooooooo<>o<><xx>ooc^ooooooo<><>o<>o<><>o<><><x><x><xxxx>o<xx>ooo<><>o<><><>o<><xxx>o<><>o<x><xx><xx>o<xx><><x><x><><x>o<xx><x><x><xx><>ck>o<x><xx>o<x><x>oo<xxx>
ših pritličnih zgradb, sem dobil sobo s kopalnico in straniščem in z odprto verando, im sicer v lično pleteni kolibi 's slamnato streho. Na verandi je pletena garnitura treh stolov in mizice, na kdteri so bile v košarici banane in rjavkasti sadeži z lupino, ki je podobna kobrini koži. Olupil sem jo in prišel do okusnega jedra. Povedali so mi, da je to salak.
Koliba je v ljubkem tropskem parku, ozaljšanem s starimi otoškimi plastikami in prepredenem z belimi potkami, ki vežejo posamezne koče in hišice. Za parkom se dviga visok in gost palmov gozd.
Na belih potkah sem spet srečal Ivana Seguro. Vrgel je roke kvišku in s teatralno patetiko vzkliknil:
»Kakšen raj — what a paradise!"
Potem je njegova strojnica izstrelila kdo ve koliko saržerjev.
Med pogovorom sva šla na obalo. Predfem naju je možakar v hotelski recepciji opozoril, naj nikar ne brodiva ipo vodi 'basih nog: da je v rvjej preveč zajedalcev, ki napadajo kožo na 'podplatih, pa inaj 'je ta še tako debela.
Ivan je reke1!, da zbira školjke. Pestrost povodnega življenja ga je v hipu prevzela. Bila je oseka in bredla sva v plitvini tostran grebena med ribami, školjkami, algami, podvodnimi cvetovi, amebami, koralami, rakovicami, ki so se nerodno premikale in vendar urno izginjale v skrivališča med kamenjem, ter dolgimi, kačam podobnimi črvi, ki so sivi in orno-belo progasti ležali med nežno valujočim morskim mahom. Ivan je stikal za školjkami. Rekel je, da ima čudovito zbirko primerov iz vseh morij sveta.
V opadli vodi so domačini grebli v koralno dno: predvsem žene. Na ta način namreč tu pridobivajo za
gradnjo potrebni material. Na obali so se sušili veliki kupi skrepenelih koral, ki so jih nakopali z morskega dna.
Rafali Ivanovih besed in kretenj so me utrudili, zato sem ga zapustil. Nekaj sto metrov sem brodil po grebenu ter gleda! ogromne, bučeče slapove vode, Iki so butali vanj, potem ipa krenil na breg k ribiškim 'kočam med palmami.
Na golem produ pred njimi so ležali z živahnimi ornamenti obarvani čolni, ob njih pa so bila pogorišča. Na teh so bile majhne lončene posode, kosi barvastega papirja, osmojeni preostanki tkanine 'in dolga, sivo zelena kača, ki je v hitrih zavojih izginila v zelenju na robu proda.
Med kolibami sem med pasjim laježem odkril vaškega slikarja. Za silo je tolkel angleščino. Povedal mi je, da so pred tremi dnevi na peščini sežgali mrtvece in da je bil to lep dogodek.
'Na njegovih slikah so bili ribiči in žene. Bolj kot slikane so bile risane. Stoke in razpotegnjene figure so govorile bolj o čustvenem naboju, kot pa o vnanjem življenju. Ljudje na platnih so bili bolj plesalci, kot ribiči ali kmetje. Med istlkami, ki sem jih gledal, se je motalo ščene s štrlečo dlako in bojazljivo renčalo.
Nedaleč od vasi sem naletel na dom nedavno preminulega belgijskega slikarja Le Mayerja. Zgodbo o starem slikarju in lepi mladi plesalki sem bil slišali že v Džogdži. Povedal mi jo je Živko, ki je slikarja osebno 'poznal.
Ko sta se vzela se je bližal petdesetim, ona jih je pa imela okoli šestnajst. Bila je najlepša in najboljša plesalka na otoku. Najprej mu je služila kot model, potem pa mu je postala žena. Kdo bi vedel, kako sta ži-
vela? Zakoni so na Vzhodu drugačni kot pri nas: podrejeni so drugačnim merilom in postavam, usmerjajo jih drugačna pričakovanja in želje. Tudi odnosi med moškim in žensko so drugačni. Za bežnega obiskovalca v Sanur-ju ostane ob mecjlenih domnevah samo vnanji okvir njunega življenja. To je predvsem vila, ki se kosali med skrbno izbranimi p la slikami, drevesi, grmiči in rožami. Njena notranjščina je bogato oiKrašena z obarvanimi lesenimi rezbarijami in slikami. Njih impresionistična paleta z debelimi nanosi barve pripovedujejo o življenjski radoživosti, duhovni vedrini in ljubezni starca do mladenke. Njena podoba se kot nenehen refren ponavlja na vseh slikah: povsod je v središču kompozicije. Skozi barvne madeže, kii jih primeren odstop poveže v celoto, se z velikih platen ozira v gledalca dekle z velikimi očmi in bujnimi dojkami. O njeni lepoti govorijo še mnoge fotograf ije, razpostavljene med knjigami in revijami na kosih pohištva.
Ob vsem, kor je s slikarjem umrlo in prešlo v spomine, je ostala živa njegova žena. Ni Polok je spoštljivo govorila o svojem možu: z zadržanim, zvenečim glasom, v francoščini — jeziku, ki se ga je naučila od njega. Ni več goloprsna bolijska plesalka. Ob vili ima prodajalnico z vezeninami, ki jih tke s svojimi pomočnicami.
Še vedno je lepa, čeprav so v njeni lepoti prve tropine staranja. Prva zrna grenkobe, ki razodevajo zrelost in strah pred minljivostjo. Ob možu se je navzela duha in sumničenj njegovega sveta.
Vrnil sem se v hotel: v to, kar je moja pravljica. Odposlanec resničnosti me je znova prestregel -na beli potki pred kolibo: spet klepetavi Ivan Segura.
(Nadaljevanje sledi)
CLARK CARLISLE
SRCE NA PRAVEM MESTU
Ko se je John Kivisto spet zavedel, ga je glava močno bolela, pa tudi po hrbtu je čutil kljuvajočo bolečino. Nelkalj metrov proč je zagledal svoj avto, ki Ije ležal prevrnjen na strehi; kolesa so se še vedno vrtela. Hotel sli je ogledati poškodovani avlo, ioda noge ga niso ubogale. Spet je poskušal, toda noga se ni niti premaknila. V prvi grozi Ije pomislil na to, da 'je mogoče paraliziran. Počasi se je zavedel svojega težavnega položaja.
Stal je do prsii globoko v mehkem, lepljivem blatu. Čutil je, kako mu oklepa noge. Najprej je skušal premakniti nogo čisto počasi, nato na silo, toda vse Ije bilo zaman. Besno je udrihal po blatu okoli sebe in se trudili, da bi se izvlekel. Toda lepljivo blato ga je čvrsto oklepalo. Niti ganiti se ni mogel. Zavpil je na pomoč. Spet in spet. Kot v posmeh se je pdjovil na nebu nad njim galeb in zakričal. Po cesti, ki je bila nekje nad njim, je pripeljal avto, toda njegovih klicev rti nihče slišal.
Čez čas je opazil rahlo valovanje vode. Valovčki so segali vedno dalj na kopno, zdaj je bila že kakega pol metra pred njim. Toda prihajala je bliže in bliže. Sprva mu je bilo to všeč, kajti mislil si je, da se bo s pomočjo vode irešrl blata. Spet je poskušal premakniti svOje noge, a zaman. Voda mu ni bila v pomoč. Zdaj je bila že okoli njega. Prihajala je plima in to zelo hitro. Zavplil ije, glasneje 'in glasneje...
Nihče ga ni slišal. Včasih je nad njim po cesti pripeljal avto, toda noben se ni ustavil. Voda ije stalno naraščala, kmalu mu bo segala do nosu lin do ust. Zdaj mu je segala že do vratu, segala mu je že do
V/ALTER HECOX
Blato
lic. Dvignil je glavo lin se ozrl v nebo. Izmenoma Ije vpil in molil. Vedel je, da se mu bliža smrt.
Pred vodo je visoko dvignil glavo in strmel v nebo. Drhtel je in zobje so mu šklepetali. Čakal je, da se bo hladna voda zgrnila nad njim. Toda čakal je že dolgo, a nič se ni zgodilo. Višina vode ije segala do lic in zdelo se mu je, da njena gladina me narašča več. Je bila to najvišja točka plime ali pa samo njegovo blodenje pred smrtjo?
Na to si ni mogel odgovoriti. Nenadoma je vodna gladina začela upadati. Bila je že pod vratom, nato samo še do ramen. Ko je zašlo sonce, je Usahnila tudi voda in ko se je zmračilo, vade ni bilo več. Spet je zavpil na pomoč. Zdaj, ko ni billo več vode, je spet začutil kljuvajoče bolečine v hrbtu in prsih.
Noč. Tišina. Nobenega avtomobila. Nobene pomoči. Le valovanje vode nekje pred njim. Spet je prihajala vse bliže in bliže. Čez nekaj časa mu je spet segala do prsi, dvigala se je Više lin više. Ni Ije videl, samo čutil jo Ije. Nebo je bilo temno, črno, prekrito z gostimi oblaki.
Voda mu je Spet segala do lic. Spel je moral visoko vzdigniti svdjo glavo. Spet je strmel v nebo, toda Videl ije samo temno preprogo noči. Gladina vode je spet začela upadati in ko se je na vzhodu začelo svitati, je vOda popolnoma odtekla.
Popolnoma se je zdanilo. Kivisto je bil že ves hripav. Bil je tako sam in zapuščen. Celo nobenega galeba rti bilo v bližini. Bil je ponedeljek in cesta Ob reki je bila zapuščena. Čutil Ije, kako slabi. Pomislil je, koliko časa mu bo še uspevalo, do bo ostal buden, da ne bo podel v nezavest in omahnil v blato ...
Spet je prihajala plimo. Bil Ji je skoraj hvaležen, .kajti voda ga bo podprla z vseh strani, da si bo malo oddahnil. Spet mu je segala do lic in spet je visoko vzdignili glavo, ter se zastrmel v nebo. Je ibftlo še kaj upanja?
Zazdelo se mu je, da sliši neki glas. Kaj Pa, če je bila predsmrtna blodnja?
»Oče! Oče!"
Kivisto je odprl oči. Videl je svojega sina Tovia, ki je tekel vzdolž rečne obale. So mar to predsmrtni prividi? Da vidiš sina, čeprav ga rti tu?
Toda vrv je bila resnična. Čutil Ije, koko se mu je zapela okoli ramen, kako ga je izvlekla iz blata in ga potegnila na obalo.
»Obvestili smo policijo, oče," je rekel Tovio, „nato smo te začeli iskati še sami."
Ko se je policijski poročnik Randall pojavil v baru »Continental« in me pozval, naj mu. sledim, je ito bilo največje presenečenje mojega življenja.
Ne morda zaradi tega, ker ‘bi imeli snežno-belo vest. Nasprotno. Bil sem presenečen, ker sem vedel, ida tokrat prav gotovo nisem zagrešil nobene napake. Niti policija niti katerikoli detektiv na svetu .mi ne bi mogel dokazati prav ničesar.
Poročnik Randall je pristopil k majhni okrogli mizici, za katero sem s čedno grajeno plavolasko srkali svoj koktajl, me nekaj časa fiksiral s svojimi nesimpatičnimi, mačje rumenimi očmi in rekel:
»Izpijte, profesor, in me .pospremite do policije. Nekaj se morava pogovoriti!«
»Kaj je bilo narobe?« sem -razmišljal med vožnjo. Ali je bilo sploh kaj narobe? To je bilo vendar mojstrsko delo, krona moje kariere in moj zadnji, veliki plen, ki bi mi dovoljeval mirno življenje in številne koktajle v družbi čedno grajenih plavolask.
Sklenil sem, da bom Randalla potipal za zob.
»Kaj nameravate z menoj, poročnik?« sem ga vprašal mimogrede.
S svojimi mačje rumenimi očmi me je nekam podcenjujoče pogledali in osorno odgovoril:
»Gre za roparski napad in za poskus uboja.«
Poskus uboja! Težak kamen se mi je odvalil s srca. Če je policija iskala človeka, -ki je poskušal nekoga ubiti, sem lahko bil brez skrbi. In niti prikriti vam nočem zakaj.
Po navadi sem skromen. Prav nič ne skrivam, kako nepomemben sem v mnogih ozirih. Kljub temu ipa posedujem nekaj .koristnih talentov. Ne veliko, toda dva vendarle. Eden je določena nagnjenost k skrbnosti, medtem ko je drugi brez dvoma nekoliko nenavaden: če imam v roki kakršnokoli orožje, nikoli ne zgrešim.
Morda zdaj razumete, .zakaj sem sproščeno zadihal, ko je policijskih poročnik Randall govoril o p o s k u s u uboja. Sam nikakor nisem mogel biti storilec, katerega je iskal, kajti če ^streljam na .kakega človeka, potem to ni več poskus uboja, ampak — u b o j.
Vse to rni je šinilo skozi možgane na poti do policije. I.n še nekaj: zadeva s Kreditno družbo.
Ko .sem se ozrl na Randalla, kako je zra-ven_ mene z zagrizenim obrazom upravljal vozilo in me kljub temu ni niti za trenutek spustil iz oči, sem imel smešen občutek, da je tudi on mislil na Kreditno družbo. Toda tu sem bil pred njim. Medtem ko je on slepo tipal v temi, sem sam prav natančno vedel, kaj se je bilo zgodilo.
Sam sem namreč pripravil in izvedel vso zadevo.
Uradi Kreditne družbe so v drugem nadstropju neke šestnadstrcipne zgradbe v stro-
Domislice
•	Pametni se trkajo na prsi, glavo pa pustijo pri miru.
—o°o°o---
•	Nekateri imajo polne kašče pšenice, čeprav mlatijo le prazno slamo.
—o°o°o—
•	Če hočeš uspeti v življenju, uporabi tudi poštenost, če je to potrebno.
—o°o°o—
•	Človek, ki ima hrbtenico iz testa, nikdar ni brez kruha.
—o°o°o—
•	Mnoge ženske se oblačijo s slačenjem.
—o°o°o---
•	Danes Eva ne bi prišla v skušnjavo, da bi pojedla prepovedano jabolko. Jabolka so predraga.
Kiviiisito se .je ozrl proti reki in padel v nezavest. Je .mar plima to pot bila višja?
'Spravili so ga v bolnišnico, 'ker je imel nekaj zlomljenih reber, ker 'si Ije nalomil hrbtenico in Iker ije imel pretres možgon. Dolgo časa ije ostal v bolnišnici, toda naposled je le spet Okreval. Toda tistega dne, ko Ije njegov avto zaneslo s ceste in ga vrglo v morje, ikjer je v lepljivem pesku in blatu preživel 27 ur med plimo in oseko, ne bo nikoli pozabil.
gem osrčju mesta. Ta družba, privatno in zelo diskretno 'podjetje, posoja zneske med 50 in 1500 dolarji. Posoja vsakomur, kdor je pripravljen podpisati pogodbo in plačati 27-od-stotne obresti.
Posojila se izplačujejo v gotovini. Iz predala neposredno pod okencem. To sem vedel zaradi tega, ker sem nekoč tudi sam .potreboval skromno posojilo in pri tem na veliko zadovoljstvo opazil v predalu debele zavitke bankovcev. Za odpiranje predala z .denarjem je poslovodja uporabljal varnostni .ključ, katerega si je iz previdnosti privezal na naramnice.
Sleherna birokracija mi je skrajno zoprna, zato sem sklenil, da bom Kreditno družbo olajšal za čim več ilepo zavitih in povezanih bankovcev, ne da bi prej opravil predpisane formalnosti. Z drugimi besedami: sklenil sem, 'da bom Kreditno »družbo izropal.
Danes dopoldne sem uresničil svoj (načrt. Vse je šlo .kot po loju.
_ Natanko štiri minute pred enajsto sem stopil v poslopje družbe. V roki sem vihtel veliko aktovko. Nekaj mimoidočih se je kmalu porazgubilo z ulice. Nihče se ni ozrl name.
Že pri vhodu sem ugotovil, da je dvigalo pravkar odpeljalo v zgornje nadstropje. To mi je nadvse ustrezalo. Stopnišče je bilo kot izumrlo. Naglo sem se povzpel do .drugega nadstropja, kjer so bili uradi Kreditne družbe. Odprl sem vrata in s pogledam naglo preletel ves prostor. Razen poslovodje gospoda Hardinga ni bilo nikogar. Previdno sem .zaprl vrata in porinil zapah, da bi se zavaroval pred neprijetnimi presenečenji. Harding tega nki ni opazil. Stal je »pred svojim okencem in me s priliznjenim izrazom na licu, s .katerim je običajno sprejemal stranke, toplo pozdravil:
»Oh, gospod Carmichael! Lepo, da vas zopet vidim. S čim vam lahko tokrat ustrežem?«
Nekoliko me je presenetilo, da si je zapomnil moje ime, toda stopil sem naravnost proti okencu, se mu zarežal v obraz in potegnil revolver iz aktovke. Revolver tipa »Woodsman«, ki je sicer malokalibrski, toda po preciznosti nedosegljivo orožje.
Naperil sem na Hardinga in mu velel: »Ustregli mi boste, če se nekoliko odmaknete od alarmnega zvonca. Potem vas prosim, da vzamete ključ in mi odprete blagajno, gospod Harding. Gre namreč za roparski napad, če tega niste že sami uganili!«
Harding je izbuljil oči, da so bile videti kot dve biljardni krogli, in prebledel od strahu. Toda ubogljivo je poiskal ključ in odprl predal z bankovci. Debele zavitke mi je brez besede naložil v aktovko, kot sem mu bil ukazal.
Svoje stvari sem bil popolnoma gotov. Z levo roko sem pobral s police pred okencem dragoceno aktovko in pri tem pogledal na zapestno uro. Vse skupaj je trajalo komaj šest minut. Zdaj se je moj skrbno pripravljeni •načrt odvijal sam po sebi. Letalske sirene, ki jih . preizkušajo^ vsak 'ponedeljek »točno ob enajstih, so pričele oglušujoče tuliti. Njihovo tuljenje je popolnoma zadušilo .rahel pok mojega »Woodsmana«, ko sem Hardinga ustrelil naravnost v srce.
Pet minut po .dvanajsti uri sem bil že zopet v svoji opremljeni sobi. Preštel sem plen in sklenil, da bom zvečer svojo zmago proslavil v baru »Continental«.
Morda zdaj razumete, zakaj sem bil presenečen, ko »je poročnik Randall pristopil k moji mizi, in zakaj sem občutil olajšanje, ko je rekel, »da hoče raziskati le poskus uboja. Razumeli boste tudi, zakaj sem mu mirno in brez skrbi sledil na policiji »v mračen hlev, katerega je imenoval svojo pisarno.
Odprl je predal svoje pisalne mize in privlekel na dan — mojo aktovko. Bila je odprta. Videli sem, da je bila še vedno natlačena z zavitki bankovcev.
»Veste, kaj je to?« me ije vprašal ostro. »Videti »je kot denar.«
Pričel sem se potiti.
»Uganili ste, profesor. Sedeminštirideset tisoč sivcev. Točno sto jih je manj, kot so jih danes opoldne izropali v Kreditni družbi. Veste morda, kje smo našli denar?«
»Kako naj bi vedel?« sem zamrmral v odgovor in namrščil čelo.
»V vaši sobi. Našli smo še več.«
Zopet je segel v predal pisalne mize in mi pomolil pod nos moj revolver.
»Šele pred kratkim ste streljali .iz njega. Krogla, ki so jo pobrali iz Hardinga, izvira iz tega orožja.«
»Kdo je Harding?« sem pričel jecljati. »Poslovodja Kreditne družbe. Človek, ki ste ga danes opoldne ustrelili.«
Postalo mi je slabo v želodcu.
Randall je ^nadaljeval: »Indicijski dokaz popolnoma drži, čeprav ga ne potrebujemo. Imamo namreč pričo, ki vas lahko identificira.«
Čutil sem, kako so ml kaplje potu pričele polzeti po hrbtu navzdol.
»Hočete me prestrašiti. Kdo naj bi bil ta priča?« sem izdavil s skrajnim naporom. »Harding.«
»Harding?« Požrl sem slino. »Kako pri hudiču me lahko identificira človek, ki ie mrtev?«
»Kdo govori o mrliču?« se je zarežal Randall. »Harding je »tako živ kot vi ali jaz.«
Zaprlo »mi je sapo. Molče sem strmel v poročnika. Ta je zasmehljivo nadaljeval: »Harding niti ni resno ranjen. Le nekoliko krvi je izgubil, to je vse. Nekaj minut potem, ko ste streljali nanj, je »prišel zopet k zavesti. Splazil se je do 'telefona in nas poklical. Vpil je, da ga .je neki Andrew Carmichael roparsko napadel. Tako udobnega posla že .dolgo nismo imeli. Samo vašo sobo smo morali preiskati.«
Stisnil sem zobe in pričel razmišljati. To, kar je zatrjeval Randall, sploh ni moglo biti res. Harding je moral biti mrtev, saj sem streljal nanj iz neposredne bližine. Ustrelil sem ga naravnost v srce in — jaz vendar nikoli ne zgrešim.
Te negotovosti nisem mogel več prenesti. Moral sem zvedeti resnico, naj stane, kar hoče.
»Prav, poročnik«, sem spregovoril hripavo. »Priznam dejanje. Toda za božjo voljo, pojasnite mi samo eno stvar: .kako človek še živi in telefonira, če je zadet naravnost v srce?«
Randall je kar zarezgetal od zadovoljstva in se premaknili na svojem škripajočem stolu: »Tu ste pač enkrat imeli smolo, moj dragi. Harding je pred leti imel »nekaj na pljučih, tako da so mu morali levo krilo odstraniti. Po operaciji je v prsih nastala praznina in srce se mu je pričelo premikati s svojega prvotnega mesta. Danes ga ima skoraj v sredini prsnega koša. Vaša krogla ga je gladko zgrešila.«
Iz žepa je potegnil škatlico žveplenk in si prižgal oigareto. Potem jo je malomarno vrgel na mizo, tako da je zdrsela proti meni in padla na tla. Podzavestno sem se pripognil in jo pobral. Naenkrat sam izbruhnil v gromovit krohot.
Randall se je zdrznil:
»Zakaj se smejete?« je zavpil name.
S skrajnim naporom sem se obvladal: »Majhna ironija usode«, sem izdavil in mu vrnil škatlico. »Preberite reklamo na pokrovu!« sem mu velel.
Široko je odprl oči. Na pokrovu štirikotnega ovitka ije bilo z živordečimi črkami natisnjeno ime Kreditne družbe, spodaj pa z manjšimi reklamni tekst:
POTREBUJETE DENAR?
POTEM PRIDITE K NAM! MI RAZUMEMO VAŠE TEŽAVE IN IMAMO SRCE NA PRAVEM MESTU!«
Lažnivi konj
Pijanec je zgodaj zjutraj racal proti domu, se ustavil pri mlekarskem vozičku ter hotel potrepljati staro kljuse, samo kost in kožo, vpreženo v voziček.
— Zdravo — spregovori kljuse na veliko začudenje gospoda Neznanega Pijanca. — Upam, da se ne jezite, ker vas tako prijateljsko ogovarjam, gospod, toda strašansko si želim družbe. Cele noči tavam po ulicah in nikogar ni, s katerim bi se pogovoril, razen ko-čijaža, ki pa me ne posluša.
Sodeč po svojem sedanjem videzu, gospod
—	je nadaljevalo kljuse — gotovo ne bi rekli, da sem bil nekoč slaven dirkalni konj. 2e enajst let je od tega, meni pa se zdi, kakor bi bilo včeraj, ko sem zmagal na dirki triletnikov v Kentukyju. Okrog vratu so mi dali venec rož in vsi so me povzdigovali do zvezd.
Da, tako je to življenje. Nekoč sem bil slaven, zdaj pa sem nihče in 'nič. Edino s spomini se tolažim.
Pijanec se je tako začudil, da se je skoraj streznil. Ko se je kočijaž vrnil, se je pijanec ponudil, da bi kupil konja. Stisnil mu je v prgišče sto dolarjev in hotel izpreči kljuse.
— Tako čudovitega konja še nisem videl
—	pravi navdušeno pijanec. — Tako pameten je, da sploh ne morem verjeti rojenim ušesom.
Kočijaž je odgovoril:
— Kajne? Gotovo ti je tvezil, kako je zmagal na dirki v Kentukyju. Vsakemu pripoveduje tako.
Irwin T. Marsh (Anglija)

RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.45 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro me-5ano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti —
9.00	Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.00 Odmev časa.
Sobota, 19. 9.: 8.05 Domači vrt — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Križana dekla — 15.45 Govorimo o znanstvenih knjigah — 17.00 Popoldanski koncert — 18.05 Pogled na tedenski spored radia Celovec — 19.10 Odmev časa
obisku pri koroških godbah na pihala — 18.35 Kaj pravi industrija? — 20.15 Seine-Donava — 21.00 Glasbene ša-rade.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00 19.00, .wzz
23.00,	00.00.	>
Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet.
Sobota, 19. 9.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.30 Bodite čisto tiho! — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.55
RAD IO P ROGRAM
$
.
—	20.15 Drama: II filosofo de campagna — 21.25 Škotske fantazije za violino in orkester — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 20. 9.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Glasbeno kolo — 11.00 Koncert v zelenem — 12.45 Ogledolo Mestnega gledališča	— 13.45 Iz	domačih	krajev	—	14.30
Pozdrav nate —	16.30 Križem	po svetu,	križem	skozi čas
—	17.00 Plesna glasba — 18.05 Samo veselje z glasbo
—	19.00 Nedeljski šport — 21.20 Ob lepi modri Donavi. Ponedeljek, 21. 9.: 8.00 Domača književnost — 15.15
Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Ljudska glasba	— 17.00 Popoldanski	koncert	—	18.15
Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in film — 19.10 Pika na ,i" — 20.15 Življenje pod vulkani — 20.30 Veseli ob večerni uri — 21.15 Koroška domovinska kronika —
21.30	Lepa Švica.
Torek, 22. 9.:	8.00 Zveneči	jutranji	pozdrav	—	10.54
Mala kuharska posvetovalnica — 15.30 Poletje mineva — 15.45 Koroško pesništvo — 16.00 Operni koncert — 17.00 Vam v veselje — 18.00 Koroška avto- in motorevija —
18.15	Iz prve roke — 19.00 XY ve vse — 20.15 Veseloigra: Dama Kobold — 21.35 Ansambel Alfred Scholz.
Sreda, 23. 9.: 8.15 Orkestralni koncert — 15.30 Zapeli bomo dobro pesem — 16.00 Mladinska glasba — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.55 Športna poročila — 20.15 Komična opera: Divji lovec.
Četrtek, 24. 9.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Saj sem samo tvoja — 16.00 Jazz
—	17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.05 Kmečka od-
H.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIilllllllllllllllllllj:
Čuden »strokovnjak” za 1 narodna vprašanja
Na gradu Eggenberg bo v dneh od i = 21. do 24. septembra »štajerska akade- §j |	mija 1964«, ki bo	potekala	pod na-	=
= slovno temo »Na poti k enotnosti«. Po § |	govorih	deželnega	glavarja	Krainerja	=
5	in namestnika	deželnega	glavarja dr.	§
|	Korena bo imel	uvodni referat prosvet-	=
§ ni minister dr. Biffl-Percevic, ki bo go- | | voril o »Evropi domovin«.
S Za prvi dan sta na sporedu tudi pre- § | davainji o »pojmu narodnosti v Avstri- S =	ji« ter	o »narodni	samoizpovedi Av-	|
= 9trije«. Pri tem je vsekakor zanimivo, 5 E da bo kot referent poleg glavnega ured- = =	nika dunajske	»Furche«	dr. Skalnika	§
| sodeloval — dr. Steinacher. Kakšen = f	strokovnjak za	narodna	vprašanja —	|
|	posebno	v zvezi z	Avstrijo	— je ta	=
| Steinacher, pa vemo iz njegove knjige i | »Sieg in deutscher Nacht«.
tilllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllr
daja — 18.20 Gospodarski komentar — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Naše rastlinsko leto: september — 21.00 Radijski poštni nabiralnik — 21.10 Pojemo fn govorimo o deželi ob Dravi.
Petek, 25. 9.: 8.15 Orkestralni koncert — 10.54 Mala kuharska posvetovalnica — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Operni koncert — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Na
Agrarna politika — 14.00 Godba na pihala — 15.00 Pomembni umetniki — 16.00 Za delovno ženo — 17.25 Avstrijska hit-parada — 19.10 Oddaja vicekanclerja —
19.30	Velika šansa — 20.15 Sezona v Salzburgu — 21.45 Šport z vsega sveta — 22.15 In jutri je nedelja.
Nedelja, 20. 9.: 8.15 Heinz Conrads: Kaj je novega? —
10.00	Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.15 Zborovski koncert — 13.15 Za avtomobiliste — 14.30 Dramatizirana nedeljska pripovedka — 15.00 Ljudstvo in domovina — 17.05 Inozemski tisk ob koncu tedna — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 18.25 Počitnice v Mehiki — 19.30 Melodije v nedeljo zvečer — 21.15 Več vpliva raziskovalcem.
Ponedeljek, 21. 9.: 8.10 Glasba na tekočem traku —
10.15	Tečaj angleščine — 10.25 Tečaj ruščine — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.30 Priljubljene gosli —
17.15	Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za žene — 19.30 Orkester deželnega gledališča v Linzu — 21.00 Komorna glasba.
Torek, 22. 9.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 10.40 Tečaj angleščine — 11.00 Domače viže — 13.30 Pomembni orkestri — 15.30 Z glasbo na potovanje — 16.30 Življenje se prične s šestdesetimi — 19.30 Poleti z nami —
20.30	Robert Stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo — 22.15 Pridi, pleši z menoj.
Sreda, 23. 9.: Glasba na tekočem traku — 10.15 Oddaja za prometno vzgojo — 11.00 Domače viže — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Z bratskim glasom — 16.00 Od starega zvoka našega jezika — 17.15 Iz raziskovalnega	dela naših	visokih šol — 17.40	Domači	zdravnik
—	19.30 Halo, tenagerjil .— 20.15 Vseh deveti — 21.40 Aktualni prispevek — 22.15 Tretje znamenje.
Četrtek, 24. 9.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 10.40 Tečaj angleščine — 10.50 Tečaj italijanščine — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Komorna glasba — 14.35 Pripovedka: Gosenica — 15.30 Romunsko-madžarske melodije —
16.30	Koncertna ura — 17.15 Raziskovalci v gosteh —
17.40	Oddaja za	ženo — 19.30 Tega	ne	slišimo vsak
dan — 20.00 Vindobona, ti lepo mesto — 21.00 Cas zrelosti — 22.15 Pesem prerije.
Petek, 25. 9.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 10.15 Tečaj	angleščine	— 11.00 Ljudska glasba	—	13.30 Za
prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza
—	16.00 Otroška	ura — 17.15 Znanje	za	vse	— 19.30
Rop draguljev — 21.00 Mi in gore — 21.25 Ekumenski koncil — 22.15 Prosimo k plesu.
Tre Levizi j au
Sobota, 19. 9.: 18.33 Heinz Conrads: Kaj vidimo novega? — 19.30 Čas v sliki — 20.10 Melodije z Dunaja —
21.00	čas v sliki, nato nočni program »Bela past".
Nedelja, 20. 9.: 17.00 Za otroke od pet let: Veliki variete lutk — 17.25 Svet mladine — 17.55 Odkrivamo morje — 18.20 Kaj lahko postanete? — 19.00 V reflektorju — 19.30 Družina Leitner — 20.15 Polnočni sejem —
22.00	Mednarodni knjižni sejem 1964.
Ponedeljek, 21. 9.: 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Aktualni šport — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Portret v glasbi — 20.40 Razgledni stolp, kriminalna komedija.
Torek, 22. 9.: 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Gradnja mesta — 19.15 Theo Lingen predstavlja — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Revija Jackie Cleason — 21.00 Horizonti.
Sreda, 23. 9.: 11.00 Program za delavce v izmeni —
11.30	Portret v glasbi — 17.00 Za otroke od pet let: Pavlihove pustolovščine — 17.45 Za družino: Modna ročna dela — 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Vaš nastop, prosim.
Četrtek, 24. 9.: 11.00 Brazilia — 12.00 Zvok iz človeške roke — 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Izposojevalnica za talente — 20.40 Prenos iz Prage: Pogovor med mesti.
Petek, 25. 9.: 11.00 Izposojevalnica za talente — 11.30 Vaš nastop, prosim — 18.33 Kanadska pustolovščina —
19.00	Trg ob koncu tedna — 19.30 Čas v sliki — 20.10 Človek kot ti in jaz.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 19. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.25 Na dom obujaš mi spomin: Šenčur v Ziljski dolini.
Nedelja, 20. 9.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 21. 9.: 14.15 Poročila, objave — Za vsakega nekaj — 10 minut za športnike — 18.00 Za našo vas.
Torek, 22. 9.: 14.15 Poročila, objave — Iz ljudstva za ljudstvo — Drugi del razgovora v Podgradu.
Sreda, 23. 9.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 24. 9.: 14.15 Poročila, objave — Zena in dom.
Petek, 25. 9.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh — Solistična glasba — Z gledališkega odra in galerijskih sten.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz
Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 19. 9.: 8.05 Nekaj solistične glasbe — 8.55 Ure, velike in male — 9.40 Orkestri in pevci zabavne glasbe iz Sovjetske zveze — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	15.40 Poje zbor .Ljubljanski zvon" — 17.35 Vedri uvodni takti — 18.10 Prizori iz Dvorakove .Rusalke" —
DerVMka Helena Gale, Celovec, Bahnhofsfrafje 38 B, z dopusta nazaj:
18.45 Novo v znanosti — 20.00 Lepe melodije — 20.30 Sobotni večeri po naših krajih.
Nedelja, 20. 9.: 8.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
—	13.30 Za našo vas — 14.15 Med virtuoznimi skladbami
—	15.05 Danes popoldne — 20.00 Lepa Vida — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči.
Ponedeljek, 21. 9.: 8.05 Iz arhiva domačih vižarjev — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.35 Naš podlistek —
11.00	Turistični napotki za tuje goste — 14.05 Mali glasbeni mozaik — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.05 Poletni sprehodi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe — 20.50 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.10 S popevkami po svetu.
Torek, 22. 9.: 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 9.25 Mladi izvajalci mladim poslušalcem — 10.15 Z domačih opernih odrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —- 15.05 Olimpijske igre — 14.50 Zvoki kitar — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri — 18.10 Koncert po željah poslušalcev — 20.00 Silhuete iz nemške glasbe s konca stoletja — 20.20 Radijska igra — 21.40 Veseli zvoki.
Sreda, 23. 9.: 8.05 Plesni orkester Gene Dersin — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.15 V tričetrtinskem taktu — 10.30 Človek in zdravje — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 14.35 Iz koncertne literature za klarinet
—	15.40	Komorni	zbor RTV Ljubljana poje	pesmi	slo-
venskih skladateljev — 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti —	18.45 S	knjižnega trga	— 20.00 Iz	naših	študijev —	20.45 Gilbert Becaud:	Aran.
Četrtek,	24. 9.:	8.05 Slovenske	narodne pesmi —	9.25
Veseli pozdravi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
—	14.05 Mali glosbeni mozaik — 15.40 Perpetuum mobile in Serenada — 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah — 18.10 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi m napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno.
Petek, 25. 9.: 8.05 Majhni zabavni ansambli — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 14.05 štiriperesna deteljica — 14.35 Pojejo naši operni pevci — 15.45 Poje mladinski zbor iz Trbovelj — 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe — 18.10 Promenadni koncert — 20.33 Zbor radia Sarajevo — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
—	22.10 Plesna glasba.
Senilni vojni zločinec ne more prenesti obsodbe
Prejšnji teden se je v Limburgu v Zahodni Nemčiji končal proces proti Hansu Hofjel-mannu, ki je odgovoren za smrt 73.000 duševno bolnih ljudi, med njimi tudi žensk in otrok, katere so nacistični zločinci umorili »iz usmiljenja« na podlagi programa evtanazije za ohranitev »čistosti* arijske rase. Hoffel-mann je edini izmed štirih obtoženih izvajalcev tega programa., ki je sedel na zatožni klopi, kajti njegovi sodelavci so se kazni umaknili s samomorom.
Proces pa se ni končal s tem, da bi sodišče izreklo sodbo, marveč je bil »prekinjen«, ker so zdravniki ugotovili, da je obtoženec »telesno in duševno nesposoben*, da bi še nadalje prisostvoval razpravi. Ugotovili so, da boleha Hdjfelmann na senilnosti, ki se rapid-no povečuje in da bo, če se proces nadaljuje, živel največ še dve leti.
Odprto je ostalo vprašanje, ali bodo proces obnovili, če bi se Hojfelmannu zdravje zboljšalo. Vendar pa je možnost novega procesa le malo verjetna, kajti v Zahodni Nemčiji je še veliko zdravnikov, ki so aktivno sodelo-
vali pri izvajanju zločinskega načrta evtanazije in še danes neovirano izvajajo zdravniško prakso. Le-ti in njihovi prijatelji pa imajo dovolj vpliva, da bodo znali preprečiti proces, na katerem bi se morali zagovarjati še drugi zločinci iz nacistične dobe.
Ženska v „moških“ poklicih
V zadnjem času se vedno več žensk zaposluje v poklicih, ki so do nedavnega veljali za »moške« poklice in so bili skoraj izključno namenjeni moškim. Medtem ko se je na primer za poklic zobnega tehnika pred desetimi leti na vsakih sto mest prijavilo le dvajset deklet, se zdaj v Zahodni Nemčiji uči za ta poklic na sto mest že 67 učenk. Prav tako je danes 60 od 100 krojačev moških oblek pripadnikov ženskega spola. Celo ženske, ki v moški obleki plezajo po strehah, da bi čistile dimnike, niso več nobena redkost. Ženski zidarski mojstri, krovci in gradbeni risarji so danes na spiskih posredovalnic za delo ravno tako kot ženske — oskrbnice bencinskih postaj.
V NEDELJO V TRŽIČU:
Nova šola in moto-cross za veliko nagrado Jugoslavije
Naše sosedno mesto čez ali skozi Ljubelj je imelo v nedeljo kar dve pomembni prireditvi. Dopoldne so svečano odprli veliko novo šolo heroja Albina Grajzarja na Zalem rovtu — izredno moderno in prikupno poslopje paviljonskega tipa — popoldne pa je bil v Podljubelju mednarodni ljubeljski moto-cross za Veliko nagrado Jugoslavije. S tem tekmovanjem so prireditelji položili zrelostni izpit za izvedbo take dirke za svetovno prvenstvo, ki naj bi bila v prihodnjih letih v tem slikovitem gorskem kotu.
V moto-crossu je tekmovalo 43 dirkačev iz Anglije, Avstralije, Avstrije, Češkoslovaške, Danske, Francije, Jugoslavije, Nizozemske, Sovjetske zveze, Švedske, Švice in Zahodne Nemčije. Na 1500 m dolgi krožni progi so se drzni tekmovalci pognali čez drn in strn, preko močvirja in jarkov ter vozili slalom okoli dreves in s tem zadivlli gledalce, katerih se je zbralo nad 20 tisoč.
Tekmovanje se je odvijalo v dveh razredih. 30 tekmovalcev se je pomerilo na motornih kolesih 250 ccm, 13 pa na motornih kolesih 500 ccm. V skupini motorjev 250 ccm je odneslo zmago sovjetsko zastopstvo (Arbejkov in Draugs) pred Švedoma Olsonom in Dahlenom. Svetovni prvak leta 1958, Čeh Čižek, je osvojil peto mesto, najboljši domačin pa je bil mladi Tržačan Rotar na devetem mestu.
Ko so zabrneli težki motorja kategorije 500 ccm okoli dolge arene, ki je bila gosto obrobljena z radovednimi gledalci, ni bilo slišati lastnega glasu. Po zagrizeni in drzni borbi je uspelo Angležu Harrisu premagati sovjetskega dirkača Sokolova, ki je pred Čehom Franto zasedel drugo mesto. Četrti je bil Šved Hansen, Tržičan Rotar pa je v tej kategoriji zasedel spet deveto mesto. Avstrijski tekmovalci, katerih je bilo pet, se niso uvrstili med prvih deset mest, pripomniti pa je treba,
Boroveljske puške na svetovni razstavi
Da boroveljski puškarji trgujejo takorekoč z vsem svetom in da so njihove puške povsod čislane, je splošno znana stvar. Da pa so se njihovi izdelki povzpeli do take veljave, da so bili na razstavi v Bruslju deležni Velike nagrade in zlate medalje, pa je nova stvar.
Na razstavi v Bruslju so bile namreč razstavljene tudi boroveljske puške. Med njimi sita bila puški, ki jo je izdelalo puškarsko podjetje Maks K o s c h a t, priznana »Grand Prix« in zlata medalja, kar je edinstveno priznanje ne le podjetju, marveč boroveljskim puškarjem sploh. Taisto podjetje ima eno puško razstavljeno tudi na svetovni razstavi v New Yorku.
Puškarsko podjetje Malksa Ko-schata se je v povojnih letih zelo razvilo. Leta 1947 je njegova proizvodnja znašala le 40 pušk, sedaj pa znaša 400. Od 3 delavcev, ki jih je podjetje zaposlovalo leta 1947, je stalež zaposlenih narasel na 32. Da gre tu za sila kvalitetne izdelke, vida to pot Avstrijo niso	zastopali	gostoljubnostjo. To	in pa imenitna	dlmo na nagradah, ki jih je podjetje
najboljši vozači.	tekma sta spravila v	dobro voljo ta-	prejelo. Prod kratkim je namreč tu-
Prireditalji so tekmovanje pripra-	ko tekmovalce kot gledalce, ki so si	di zbornica obrtnega gospodarstva v
vili v vseh podrobnostih,	goste pa	bili takorekoč edini:	na svidenje pri-	Celovcu lastniku podjetja podelila
so sprejeli s svojo pristno gorenjsko hodnje leto.	srebrno medaljo obrtne zbornice.