Kmetski list let, delavec In obrtnik du vodnik I tr ji m „ tr— M Ml« tet* DIr M*— Mata ifnknlM mj ®a priltH nuuitk* u iprtjMiiJti Janez Kalan, Nemčija: Vam pišem. Vsakdo viivai »•e sadove •vojega dela In morifivostl! H II Rokopid m iw »r*-tajo. — Plač« in toil u * Ljubljani. - Uredništvo In uprava I« > Ljubljani « Kolodvorski ulici it T. - Tatafon ntar. »t. 160«. - Račun Ht poStnJ hranllnial I«. 14.114. C Kdor me pozna, se bo začudil, ko bo bral ali slišal, da sem začel pisati v »Kmetski list.« Odkrito povedano: Doslej nisem bil prijatelj bivše kmetijske stranke in njenega glasila. Kako je prišlo, da sem zašel med vaše sotrudnike? (Prvi vzrok je ta, ker nimam več kam drugam pisati. »Slovenec«, ki je v teku let prejel od mene gotovo par sto člankov, ne sprejema več mojih dopisov, ali jih sprejema tako, da mi mora vzeti vse veselje do nadalj-nega dopisovanja. Že dve leti odklanja ali odlaga moje reči tako, da ni za nikamor. Ko sem bil poleti doma, me je ustavil najmanj vsak deseti znanec v hiši ali na cesti in vprašal, zakaj da ne pišem več in večkrat, ker da tako radi berejo moje reči. Zato, pravim, ker listi mojih reči več ne sprejemajo (niti tisti ne rad, čigar urednik sem bil sam 22 let!) »Domoljub« noče zlepa prinesti priporočila mojih dveh knjižic, »Fantič, le gor vstan!« in »Slovensko dekle«, ki sta namenjeni najširšim ljudskim plastem in ki jih ljudje tudi radi bero, samo če jih dobe pred oči. »Fantiča« sploh ni hotel, »Dekleta« (na opetovano prošnjo mojega namestnika doma) par vrstic. Ali je to pospeševanje katoliškega tiska, ki je dolžnost Kat. tiskovnega društva, katero te liste izdaja?! — Letos sem posebno veliko potoval. Videl sem pet državnih glavnih mest: Pariz, Bruselj, Berlin, Budimpešto in Rim. Napisal bi lahko o tem celo knjigo, ki bi ne bila dolgočasna. A premagoval sem se in napisal o vsem tem samo tri članke. Od teh treh je »Slovenec« točno en mesec potem, ko sem jih izročil — a prošnjo, naj jih objavijo kmalu, dokler sem bil še doma — prinesel dva, enega pa zavrgel. Pisal sem med drugim, da sem dobil prav pred vrati Berlina veliko krajev s slovanskimi imeni, med njimi kraj »Novawes«, — glasen dokaz, da so na tej zdaj nemški zemlji bivali Slovani. Gotovo velika zanimivost. O Rimu sem omenil misijonski muzej, ki je nekaj velikanskega in vele-lanimivega; povedal, da papežev vojak ne pusti v cerkev sv. Petra nobene ženske, ki ni dostojno oblečena, ampak vsako zavrne nazaj. In takih reči »Slovenec« noče prinesti!! — Zakaj ne, ne vem prav nič, ker osebno si nismo prišli nič navskriž. Menda so to njegovi »principi«, po katerih se zadnji dve leti urejuje. Ali ima svoje naročnike res za tako neumne, da jih dan na dan nasičuje s samimi čenčami! Saj nekaj čenč nekateri že hočejo imeti in naj jih imajo; a pri »Slovencu« ima zadnje čase čenča prvo mesto, vse drugo se ji mora umakniti! In figure prinaša vse mogoče: moškarcev in ženščet, ki jih niti najmanj ne poznamo in nas tudi presneto malo brigajo, kake gledališke igralke in podobne svetnice. Ko sem pa že pred dvema letoma poslal sliko nemškega duhovnika Hegenkot-terja, ki se je našim ljudem na ljubo naučil slovensko, bil že opetovano v Sloveniji, se za naše rojake žrtvuje do skrajnosti in je v za- hvalo za te velike zasluge za naše ljudi imenovan za konzistorijalnega svetnika ljubljanske škofije, — jo je pa proč vrgel! Na vse moje opetovano vprašanje in dreganje, kdaj jo prinese, ni bilo nikoli nobenega odgovora! To so »principi«, po katerih se urejuje katoliški list! Ne pritožujem se samo jaz; tudi drugi tožijo, da se jim podobno godi. Zato je bilo treba to enkrat javno povedati. To sem zato obširnejše obrazložil, da se ne bo kdo nad menoj »pohujševal«, ko me najde v »Kmetijskem listu«, — kakor so se pohujševali farizeji, ko so videli Odrešenika s cestninarji občevati in jesti. Vzroka imam dovolj, da dam slovo Jugoslovanski tiskarni, oz. njenim urednikom in iščem kakih drugih, ki mi bodo prijaznejši. Vse to samo na sebi bi pa še ne bilo dovolj vzroka, da sem začel pisati v »Kmetski list«, — ko bi ne bilo vmes prišlo še nekaj drugega. Kaj pa takega? Prosim poslušajte! Prišel sem letos skupaj z dvema »samostojnima«, s katerima se že davno poznamo, in pogovor je seveda prišel na «Kmetski list« in kar je ž njim v zvezi. Ali dovolite, da govorim odkrito, kakor sem govoril in kakor mislim? Menim, da je najbolje, če govorimo odkrito in brez hinavščine"; le potem se bomo mogli sporazumeti. Torej: Jaz sem trdil, kakor sem vedno slišal in po nekaterih znakih tudi sam sklepal, da se je bivša Kmet. stranka ustanovila zato, da bi kmeta od duhovščine in s tem od cerkve odtrgali... Ta dva sta mi zagotavljala, da ni tako, marveč da ima »kmetski pokret« samo ta namen: kmeta dvigniti, mu stanovsko samozavest in ponos vzbuditi, čast in pravice kmetskega stanu braniti. Kmetski stan je najbolj zapostavljen in zaničevan, delavci se organizirajo po svoje in so si že marsikaj priborili, zakaj bi se kmetje ne smeli? To in samo to da je namen kmetskega pokreta. — Ja, če je tako, pravim, za tak kmetski pokret sem pa jaz tudi! Zakaj pa ne? Resnično je: kmet je steber vseh stanov. Steber države, pa tudi cerkve. Kmetski stan je pa pri vsem tem res najbolj zaničevan in zapostavljen. Saj vidimo: vsak se brani biti kmet, če se le more. Vse drugo raje in prej kakor kmet! Ali ni resnično potrebno, ugled kmetskega stanu dvigniti?! Da jaz nisem prijatelj kmetskega stanu šele od včeraj, lahko dokažem — če je sploh kakega dokaza treba — črno na belem. Lahko rečem, da ob vsaki priliki poudarjam prednosti kmetskega stanu. V knjižici »Slovensko dekle« priporočam dekletom, naj nikar ne hodijo brez potrebe po svetu, ampak če le mogoče, ostanejo doma na kmetih: »Vse beži s polja proč, hočem reči: vsak se ogiblje in otresa kmetskega dela, če se ga le more. In vendar je kmetsko delo in stan najbolj naraven in zdrav in v marsikaterem oziru tudi prav lep in prijeten. Življenje v naravi je najlepše življenje. Ko bi jaz ne bil gospod, bi me najbolj veselilo biti kmet ali vrtnar.« — V neki drugi knjižici pa govorim takole: »Ves sem srečen, kadar morem iz mesta na kmete. Tam me objame neki prijeten duh, nekaj naravnega, domačega, ljubkega, kar se z besedo izreči ne da, česar pa v mestu zastonj iščeš. Kmetsko delo, obdelovanje zemlje, je najbolj naravno, zdravo, pošteno. Zato vsak resnično olikan človek kmetski stan in delo čisla in spoštuje. Na kmetih je še najbolj poštenje doma. Oj luštno je res na deželi, kjer hišca na samem stoji, okol' so pa travničk' zeleni, to mene najbolj veseli. To je moja himna, ki jo od vseh najrajši zapojem.« — Na drugem mestu pa pravim: »Bilo je v moji mladosti na kmetih še pristno kmetsko življenje, kakršno moja duša tako ljubi... Skratka: bili smo kmetje od nog do glave in ponosni smo bili, da smo kmetje. Na žalost gledamo, da ta kmetski ponos vedno bolj gine.« — In zopet: »Kmet je v resnici steber, steber države in cerkve. Če ta steber pade, kaj bomo imeli? Same drobce, samo grobljo. Že zdaj so grunti preveč razdrobljeni. In če kmet ne bo nič imel, ali menite, da bo potem duhoven, da bo cerkev kaj imela? Trden kmetski stan, to je prva zahteva dobro urejene države, to tudi nujen pogoj dobrega krščanskega življenja.« — Tako sem pisal pred leti. Potem me je pa noga zanesla ravno v samo industrijo, sem gor na Vestfalsko, kjer je vse zakajeno od samih neštetih dimnikov. Pa tukaj še toliko bolj čutim, koliko lepše je življenje na kmetih, kakor po teh dolgočasnih delavskih kolonijah. In koliko lepše da je delo kmetsko od dela rudarjevega. To sem opisal nedavno v petih člankih »Premislite!« v »Domoljubu«, kjer svarim pred izseljevanjem. Kmetsko delo in stan imajo navadno za zadnje, zato se skoro vsak raje kaj drugega loti. A jaz ljudi ne razumem. Pridite enkrat v rudnik, v jamo, kjer čepi delavec v rovu, črnem kakor sam pekel, vsak dan po osem ur na dan, sključen, umazan, v vedni smrtni nevarnosti! Ko sem prišel tja, sem se zgrozil in rekel: Tukaj-le v takem vsak dan osem ur biti, ta je pa res ta zadnja! Kako vse lepše je delo kmetovo na polju, kjer slavček poje, žvrgoli, se belega dneva veseli; iz sna se kmetič prebudi, na polje njemu se mudi, modrina vedrega neba lepo se mu smehlja. In potem sem vzkliknil: O kmet, ti svoj stan premalo čislaš! Drugi ga premalo, a tudi sam ga ne dosti! Tako sem pisal. No, menda vidite, da nisem neprijatelj kmeta. Pa mislim, da moji stanovski tovariši tudi niso slabši od mene. Saj smo večinoma kmetski sinovi. Ob kaši in močniku, zelju, repi in kislem mleku smo zrasli. Za široko kmetsko pečjo smo se greli, po vrtovih in dvoriščih, hlevih in podih smo se skrivali in podili v otroških letih. Po drevju smo plezali in sadje otresali, krave in koštrune smo pasli. In kako v živem pa sladkem spominu so nam ostala tista srečna leta! In ko smo prišli kot študentje na počitnice, smo rokave zavihali in prijeli za delo, kakršno je bilo potrebno: snopje smo nakladali, podajali ga in skladali v kozolec pa zopet noter jemali, proso smo meli in stresali, za cepec in koso prijeli, mrvo obračali, grabili in jo nakladali. In ko so počitnice potekle, smo se s težkim srcem ločili L J '..Iv Mi .S* .V9t< od domače hiše in vasi: Oj, hišica očetova, Bog živi te, zdaj se počiti morava, Bog živi te! Srce pa moje ti zvesto, Bog živi te, 'do konca dni ostalo bo, Bog živi te!... To so spomini in občutki, ki nas spreši-njajo vse. Ne veir^ kako bi mogel biti kak duhovnik nasprotnik kmetskega stanu. Kako bi ne želel kmetskemu stanu vsega najboljšega. V tem torej, mislim, bi se lahko sporazumeli. A morda nas loči kaj drugega? Dobil sem v roke tudi program bivše Kmet. stranke. In reči moram, da mu nimam veliko ugovarjati, ali skoro nič. Pa o tem več prihodnjič. Essen v Nemčiji, 10. oktobra. po znižanih cenah n<* rokavico, nogavice, lopne robee, a r a t e .? hlto damsko, moško in otroško per lo, iišete tailo, torbice, čipke, po-t^ I^irfe «a Jš i v i 1 j e, krojače,*t a p e t n i -l c, čevljarje in serllarje nudi g P-ET-ELJNC, Ltublian&_ Mi?!i [' icftiriKivrjra sp o m e n H. a7nvono^ Agrarni pokret y IX. Osma reforma kmetske vlade je zakon o monopoliziranju kmetskega kredita. Uspeh reform kmetske vlade v vprašanju kmetskega kredita je bil odvisen od dosledne politike kmetske banke in kmetskih zadrug. Po njenih reformah je dobila kmetska banka dejansko monopol na kmetski kredit. Tega monopola pa ni uvedel kak zakon,, ampak je bil le posledica politične zavednosti kmetov in kreditne politike banke. Kmetska vlada pa je vedela dobro, da bodo kmetje izgubili svoja prava, če pride oblast iz njenih rok v roke ljudi, ki nimajo smisla za kmetske interese; v tem slučaju bo morala kmetska banka začeti z drugo politiko, ki bo kmeta znova izročila kapitalistom in oderuhom. Zato je za centralizacijo kmetskega kredita in za pooblastitvijo kmetske banke, da si pomnoži svoj kapital, nujno sledilo popolno uničenje oderuhov z zakonom, ki je monopoliziral kmetski kredit v korist kmetske banke in kmetskih kreditnih zadrug. Novi zakon ne pomeni nikakega nasilja nad kapitalisti in oderuhi ter jim dovoljuje določen rok za plasiranje njihovega kapitala. Ne dovoljuje jim pa posojanje na večje obresti kakor jih je določila kmetska vlada z zakonom. Ta zakonita obrestna mera pa je bila tako nizka, da so mogli dajati po njej obresti le kmetska banka in zadruge, ki jim ni bilo za dobiček. Po tem zakonu je bilo posojilo, dovoljeno proti višjim obrestim, nezakonito in kmet je imel pravico, da ga ne povrne; v slučaju, da spravijo kapitalisti in oderuhi spor pred sodišče, pa se jim dovoli le zakonito dovoljene obresti, istočasno pa se kaznuje kapitaliste in oderuhe za njihovo protizakonito dejanje. Kmet pa ima po tem zakonu pravico, da vrnitev svojih posojil pri kmetski banki in zadrugah odgodi s tem, da plača le obresti, da zamenja staro dospelo menico z novo, da spremeni kratkoročno posojilo v dolgoročno in obenem dobi nov kratkoročen kredit za svoje tekoče gospodarske potrebe., Tako je kmetska vlada na čisto zakonit in ne nasilen način rnonopolizirala kmetski kredit in s tem osvobodila kmeta iz krempljev kapitalističnih in oderuških špekulantov..- To zakonito monopoliziranje kmetskega kredita hoče doseči tudi deveta reforma kmetske vlade, zakon o prepovedi prddaje gospodarskih potrebščin in plodne zemlje. Pred reformami kmetske vlade so dajali meščanski zakoni in uredbe kapitalistom popolno pravico, da prodajo kmetu, ki ne more plačati dolga, njegove gospodarske potrebščine in obdelano zemljo. S tem so meščanski zakoni kapitalistom zasigurali njihove terjatve pri kmetih. Nešteto je primerov iz časa vlade buržoazije na Bolgarskem, da je bila kmetu zaradi majhnih dolgov prodana njegova zemlja z všemi gospodarskimi potrebščinami vred. Novi zakon je rešil to vprašanje s tem, da je prepovedal prodajo gospodarskih potrebščin in plodne zemlje zaradi dolga in s tem preprečil, da bi se kapitalisti mešali v kreditira- nje kmetov in njihovo proizvodnjo ter kon- siim. tudBi'hol«ixno3t rs -u-jnn. i Deseta točka iz prograima bolgarske kmetske zveze je zavarovanje hipotekarnega kredita. Tega načrta pa kmetska vlada ni mogla več uzakoniti; ostalo je le pri projektu zakona, ki ga je minister poljedelstva Obov leta 1923. predložil skupščini. Zaradi njegove važnosti in dobrih misli za naše mlade gospodarje pa si hočemo ogledati ta zakonski projekt. Nai-men tega zakona je, da reši' dediče po smrti njihovih prednikov od denarnih težkoč in dolgov, ki so jih preVzeli s posestvom. Znano je, da mnogo bodočih, gospodarjev zaradi staro-kopitnosti svojih starišev ne mb*e porabiti svojega znanja, novih načrtov in misli v gcM spodarstvu. Medtem ko jih za življehja starišev ovira njihova starokopitnost, jih pa po njihovi smrti denarne težkoče Ovirajo, da ne morejo izvesti svojih načrtov o izboljšanji! gospodarstva. Teh težkoč hoče rešiti mlade gospodarje zakonški projekt o zavarovanju hipotekarnega kredita, ki jim hoče dati priliko, da porabijo svoje znanje v korist moderniziranja in izboljšanja svojega gospodarstva. Po tem zakonu se rrtOra vsak kmet, ki sprejme hipotekami kredit, zavarovati za življenje na isti rok in za isto vsoto, za katero je prejel kredit. (Na Bolgarskem se izvrši živ-ljensko zavarovanje tako: zavarovanec se obveže plačevati določeno vsoto za določeno število let, n. pr. po 1000 levov vsako leto skozi 30 let; če živi teh 30 let, dobi po preteku te dobe nazaj vso svoto, ki jo je vplačal, torej 30.000 levov, zavarovalna družba pa profitira obresti od njegovih vplačil; če pa umre prej, pa dobe njbgovi dediči ob smrti Vso vsoto, ki bj jo imel dobiti po 30 letih, tOrej 30.000 levov). Po tem zakonu dobi kmet, če preživi ta rok, svojo zavarovalno svoto nazaj in z njo poravna posojilo, ki je ravno tako veliko kakor zavarovalnina. Če pa umre prej, dobe njegovi dedjči zavarovalno vsoto svojega očeta, poravnajo z njo "hipotekami dolg irt prevzamejo s tem nezadolženo posestvo. Ta misel je ostala, kakor že rečeno 1. 1923. le zakonski projekt, vendar je pa gotovo, da bo bolgarska kmetska stranka v slučaju, .da se spremeni politična situacija, gledala, da jo zaradi njene važnosti za napredek gospodarstva čimprej uzakoni. Težakovo olje za živino je potrebno in koristno za živino radi vitamina A in vitamina D, ki ga v nobenem drugem krmilu sploh ni. Dalje je potrebno radi joda in broma. To so vse one stvari,, ki so v stanju, da se slabotna in zahirana živina okrepi in v kratkem času do najviše mogoče stopnje razvije. Uspehi krmljenja s tem oljem so zelo veliki. To olje je za živino in njen razvoj večje važnosti kot so umetna gnojila za rastlinstvo in je z ozirom na učinkovitost cenejše. — »Težakovo olje za živino« se dobi pri tvrdki M. Težak, Zagreb, Gunduličeva ulica 13, in sicer v ročkah od 5 kg po 125 r za ročko in se pošilja po povzetju. rije. •Kmetija ije nese vež«, tako se d&nefe sliši vsevprek. Zato naša mladina tišči v tovarne in mesta, saj ji niti starišl tega.ne branijo Kdo pa more adfekzati^ da tam sjjricftiiln delom in varčevanjem *ne bo udobnejše. Jivela. obleko ia-obuvalo. ETsi po- si lažje nabavila primerne obleko 11 morda tekom leta tudi .kolo, kasnejč stavila morda celo lasten dom. Kako pa se ji bo 'm0goče preriti do last-Jjčga ak%"ostane^pf do zrele dobe na Womuf£Fi^rA8i akako ipatnejšo vsoto je V najboljšem slučaju nemogoče, zahtevati primerno doto pa'bi Se reklo uničiti rojstni dom. brez večjega premoženja pa nima smisla niti misliti na priženitev, odnosno primbžitev na zaželjeno domačijo, saj= je v* takem slučaju gkoro vsaka tako obremenjena, da jo v današnjih razmerah običajno moče rešttjiedinole bogat ženin ali nevesta. Taka. je resnica in ž njo nam .je računati, ako j^očemo odstraniti zlo. katero nas grozi ugonobiti! Gledati ta žalosten položaj z. druge strani, bi pomenilo zdraviti glavobol na nogi. in , Kljub vsem žalostnim okoliščinam pa še z daleka ne smemo obupati. Saj se da vsaka bolest ozdraviti ali vsaj omilili, gorajšnja pa morda kar dvostransko! Da bo »kmetija nesla«, je ležeče na nas Samih. Gojimo samo žival, katera se nam izplača* poljedelski produkt, od katerega smemo pričakovati dobiček, sadje, katerega moi remo z lahkoto dobro vnovčiti itd. Kdor hoe oplemeniti;»muloi, molzti. kozo , pridelovati za prodajo pšenico in čakati kupca za lesnike} ježe zaigral v današnjih razmerah svojo pozicijo.V naprej — odločil se je za lasten.gospodarski samomor! ,, . /Pa tudi ako>;imamp polne; hleve najlepšo3 živine, cele vrče dobrega mleka, natrpane kleti lepega krompirja in sjotine zabojev žlahtnega sadja r še nismo zavarovali lastnega interesa. Ako im^mp samo dovolj lepega in dobrega, blaga, a ga ije moremo primerno vnovčitij imamo samo veliko dela, skrbi in vloženega kapitala, ne pa pričakovanega ha ska. Doma če ne konsumira niti do sedaj pro-duciranih množin kmetijskih produktov — tujina pa se čimdalje bolj gospodarsko osvaja Do tukaj svojo nalogo razmeroma še nekaj povoljno rešujemo — dalje pa se ne spuščamo in baš v tem leži vzrok naše krize. Zato mora postati naša najnujnejša naloga, dobiti direktnih zvez konsumenta za našej produkte ako tekne dobimo dovoljno mno-i žino, ureditir predelavo surovin v dalj časa vzdržljive, odnosno boljše vnovčljive izdelke, • Pa tudi. ako se pojavi kakega blaga več nego se ga konsumir.a, moramo istega neopa ženo odtegniti trgu ter ga prodati v drugi ob liki, ker v nasprotnem slučaju nastane ponudba tako vsiljiva, da bo- izguba neizogibna. Zato je že skrajni čas, da začnemo misliti) nna zadružno industrializacijo, kmetijstva. V tozadevnih tvornicah, bomo zlasti pozimi, koj ni nikakega pomembnega zaslužka, zaposlili lastne moči na eni, ter primerno vpovčili naše produkte na drugi strani. Na ta način naša mladina ne bo tiščala iz vasi in se odtujevala svojemu stanu, kateri bo zopet postal torišče) tradicionalnega in moralno krepkega kmečke-j ga sožitja. Kmetija pa bo zopet »nesla«, sei razvijala in utrjevala pot gospodarskemu, so-i cialnemu in kulturnemu razvoju. Brez materijalne. pomoči pa je zastonj pij sati pobudo mladini, kakor, ocancem v obliki črtic ali jih pitati s sladkimi spevi, ker idea® ;brez kruha je lačnemu deveta briga. Zlasti pa je z drža^ncgospodarskega sta-j-lišča delati na to, da se čimpreje izvede za- KMETSKI h IST VALUTE. Dati moramo za 1 nemško marko 1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 ameriški -dolar 1 francoski frank 1 češkoslovaško krono ] sicer še ne bomo kmalu prišli, začetek pa je le narejen. V zvezi z Donaldovim potovanjem bo marsikoga zanimalo, kako mislijo ameriški učenjaki o vojski. Nedavno se je zbralo okoli 700 ameriških učenjakov V mestu New-haven (130 km od New-Yorka) na znanstven kbngres, ki ga je obiskalo tudi lepo število učenjakov iz Evrope. Predsedoval'je kongre- Za mir in za razorožitev. : • - ; li / i--,: .. :i • ■•■ • Povedali smo že, s kakp veliko vnemo se je lotila Delavska stran,ka na. Angleškem, zlasti pa njen voditelj .Mac Donald velikega dela za pomirjenje med narodi iri za razorožitev. Da doseže sporazum z Ameriko, se je Mac Donald sam odločil, da obišče: predsednika Zedinjenih držav IJopverja, in kakor je. razvidno iz časopisnih porop.il, je njegovo p; tovanje imelo uspeh. Do popoln^ razorožitve su g. Cattell, ki je rekel v svojem otvoritvenem govoru med Urugim: . »Če kdo trdi, da je vojna koristna za človeštvo, potem se o tej trditvi znanstveno in pametno sploh ne da govoriti, Za znanstveni-fka je taka trditev, dovolj močan razlog, da pošlje v norišnico tistega, ki kaj takega trdi.« Tako sodijo ameriški znanstveniki o vojni in zato ni čudno, če je angleški ministrski predsednik Mac Donald. s §vojim prizadeva-1 njem za mir v Ameriki uspel. 1 italijansko liro Din 2-97. Ljudska samopomoč i »i • • < » t* • - "«4 * H i tf • i \ /» k -r * BdBjD-lhn.tr. a sPreJme za slučaj smrti ■ M in doživetja vse zdrave osebe od 1. dO 90. leta in izplača do največ Din 53.000 na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. NOVICE. Nora pomočnika notranjega ministra. Za pomočnika notranjega ministra sta bila imenovana pomočnik bana primorske banovine dr. Ivo Perovic in dosedanji načelnik tega ministrstva Dobrislav Matkovic. Hrvatski kmetski zadružniki pri kralju. Preteklo soboto je prispelo v Beograd 56 kme-tov-zadružnikov iz Hrvatske, ki so bili sprejeti od Nj. Vel. kralja. Ob tej priliki je kralj podpisal delež za 50.000 dinarjev kot ustanovnik Hrvatskega zadružnega doma, ki ga nameravajo zgraditi v Zagrebu, a za prestolonaslednika Petra 25.000 Din, in za kraljeviča To-mislava tudi 25.000 dinarjev. Tako je postala kraljeva družina prvi in največji ustanovnik Hrvatskega zadružnega doma. Prav posebno opozarjamo naše bralce na današnji uvodnik, ki ga je napisal preč. g. duhovni svetnik Janez Kalan. G. Kalan deluje sedaj z veliko vnemo med našimi delavci v Nemčiji, Franciji in na Holandskem. Njegovo nesebično delovanje za naše ljudi mu je pridobilo splošno spoštovanje, ki ga je deležen popolnoma po zaslugi že zdavnaj tudi v domači deželi. Zborovanje živinorejcev kamniškega okraja. Živinorejski odbor okrajne blagajne za okraj Kamnik sklicuje za nedeljo, dne 27. okt. 1.1. ob 9. uri dop. v Društvenem domu v Domžalah veliko zborovanje živinorejcev iz celega političnega okraja. Živinorejski odbor vabi živinorejce, da se brez izjeme vsi udeleže zborovanja. Le s popolno udeležbo bodo kmetje tudi na zunaj pokazali, kako globoko se zavedajo važnosti živinoreje in pa dejstva, da si morajo predvsem sami pomagati, če hočejo pričakovati zboljšanja in napredka v živinoreji. Pošta v Grahovem pri Cerknici je bila z ministrskim odlokom podržavljena in postavljena v IV. red državnih pošt. Otvoritev nove električne centrale. V Velenju, kjer se nahaja državni premogovnik, je država zgradila veliko električno centralo na parni pogon. Za kurjavo bo služil velenjski premog, ki ga vsled mladostne tvorbe ne morejo rabiti za tovarne ali železnice. Velenjski premog je pravi lignit in se bo mnogo bolj izplačalo prodajati električni tok, in bo kot tak tudi mnogo bolj služil prebivalstvu, kakor pa premog sam. Centrala je ena največjih te vrste v državi. Vršijo se priprave, da se bo zgradil daljnovod do Domžal in tam priključil na daljnovod Završnice. Tudi Ljubljana je sklenila z novo centralo pogodbo za dobavo električnega toka. Sprejemanje kovanega denarja na poštah. Po nalogu ministra javnih del je bila podpisana odredba, da morajo poštni uradi po vsej državi sprejemati kovani denar v novcih po 2 Din največ do skupne vrednosti do 500 Din, kovani denar v novcih po 1 Din največ do 300 Din, poldinarske novce do 100 Din, a novce izpod 50 par do 1 Din. Krvav zločin mestnega delavca v Ljubljani. Delavec Janez Pajk, ki je bil zaposlen že pet let v ljubljanski mestni drevesnici, je preteklo soboto s sekiro pobil ravnatelja mestnih nasadov Vaclava Hejnica. Najprej ga je udaril s topim delom sekire v prsa in ga vrgel na tla, nakar ga je z ostrino sekire trikrat zamahnil čez vrat, tako da mu je skoro glavo odsekal. Hejnic je bil takoj mrtev. Zločinca so prijeli in ga odvedli v policijske zapore. Vzrok zločina je menda ta, ker je bil Pajk od dela odpuščen in se je hotel vsled tega maščevati na ravnateljem. Ponovni atentati makedonstvujočih. V Zofiji so pristaši bivšega voditelja makedonstvujočih Protogerova organizirali pretekli teden vrsto atentatov na voditelje nasprotne grupe, ki jo vodi Vanča Mihajlov. Ubili so tajnika macedonske organizacije Vasiljova in težko ranili vojvodo Asen Pop Avramova. Strahovita obsodba nad našimi istrskimi rojaki. Vrhovno izjemno fašistično sodišče je obsodilo v sredo 16. okt. v Pulju istrskega Hrvata Vladimirja Gortana na smrt z ustre-ljenjem v hrbet in štiri druge mladeniče na 30-letno ječo. Vseh pet je bilo obdolženih, da so ob priliki letošnjih volitev v fašistični parlament streljali na volilce in pri tem ubili kmeta Tuhtana. Razprava se je vršila brez navzočnosti splošne javnosti, prisostvovali so le najzanesljivejši fašistu Obsodba je bila izrečena brez pravih in dovoljnih prič in dokazov. Proti obsodbi so protestirala vsa jugoslovanska visokošolska društva, kakor tudi ves ostali kulturni svet. Kljub temu se je pa obsodba Vladimirja Gortana že drugi dan izvršila in so ga fašisti pred izkopanim grobom ustrelili. O tem krutem slučaju so pisali vsi evropski listi in ga z vso odločnostjo obsodili. Malarija v ljubljanski okolici. Zdravstveni list »Zdravje« poroča, da se je v okolici Studenca v ljubljanski okolici pojavilo več slučajev malarije. Nevarna bolezen se pojavlja vsled stoječih voda v ondotnih krajih, v katerih se naselijo znani komarji, ki prenašajo bolezen na ljudi. Znamke v spomin tisočletnice hrvatskega kraljestva. Povodom proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva je minister javnih del inž. Savkovič podpisal sklep, da se izroče v promet jubilejne znamke raznih vrst. Znamke bodo izdane v vrednosti 0-50, 1 in 3 Din in se bodo prodajale po 1, 1-50 in 4 Din. Izkupiček bo izročen odboru v Duvnu, ki bo postavil v proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva spominsko cerkev na Dunavskem polju. Prijet roparski morilec. Nedavno so našli y bližini Maribora umorjenega in oropanega Rudolfa Kanclerja, ki se je vračal s sejma. Orožniki so po marljivem zasledovanju prišli na sled pravemu storilcu v osebi čevljarskega vajenca Rudolfa Kovača. Ž njim vred so pa bile aretirane še štiri druge osebe, ki so bile pri umoru soudeležene. Zastrupljena slovenska družina v Ameriki. Ob jezeru Eveleth se je v svoji vili zadušila vsled uhajajočega plina iz nekega stroja družina Slovenca Franka Lavriča. Zastrupljene so našli Franka Lavriča, njegovo ženo Ivano, hčer Mary in vnuka Roberta. Ulica Vladimirja Gortana. Občinski odbor v Nišu je sklenil imenovati novo ulico na čast spomina od fašistov ustreljenega istrskega mladeniča za »Ulico Vladimirja Gortana.« TEDENSKI KOLEDAR. 27. oktobra, nedelja: Frumencij. 28. oktobra, pondeljek: Sim. in J. 29. oktobra, torek: Narcis. 30. oktobra, sreda: Klavdij. 31. oktobra, četrtek: Volbenk. 1. novembra, petek: Vsi sveti. 2. novembra, sobota: Verne duše. SEJMI. 27. oktobra: Radeče, Vesela gora. 28. oktobra: Lož, Mokronog, Radovljica, Ska-ručna, Žužemberk, Češnjica, Sv. Jurij o. j. ž., Slov. Bistrica, Gornji grad. Dolnja Lendava, Gor. Petrovci, Štras. 29. oktobra: Črnomelj. 30. oktobra: Zalog, Vel. Gaber. 2. novembra: Jesenice na Dol., Mirna, Cerknica, Vitanje. Županstvo občine Št. Rupert pri Mokronogu naznanja, da se v soboto, dne 26. t. m. vrši na Veseli Gori pri Št. Rupertu živinski in kramarski sejem. 100.000 frankov nagrade je razpisala francoska vlada za onega, ki najde truplo ponesrečenega letalca iz vojnega balona, ki je padel blizu Zagreba na zemljo začetkom tega meseca. Podružnica Privilegirane agrarne banke bodo ustanovljene v najkrajšem času v Ljubljani, Skoplju, Sarajevu in Zagrebu. Upravni odbor PAB je sklenil, da se bodo dajala posojila zadružnim in kmetijskim organizacijam po 8%, dolgoročna hipotekama posojila po 9% in osebna posojila po 10%. Sporazum med rudarji in TPD. Med zastopniki rudarjev in Trboveljsko premogokop-no družbo so se vodila te dni v Ljubljani pogajanja za kolektivno (skupno) pogodbo in za zvišanje mezd. Pogajanja so se v ponedeljek s sporazumom končala. Obe strani sta nekoliko popustili in tako dobe rudarji v vseh revirjih TPD skupno pogodbo ter enkratni nabavni prispevek, ki ga bo družba izplačala 15. decembra. Ponarejeni dvodinarski novci so se pojavili v Ljubljani. Napisi in glava so prav dobro zadeti, vendar pa falzifikat nima zobčastega roba in je za malenkost večji. Falzifikat lahko vsakdo takoj loči od pravega novca. Zopet krvav čin fantovskega divjaštva. V Ročici pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah so pili fantje likof, ko so pokrili novo viničarijo. Med dvema je kmalu nastal prepir, med katerim je zasadil 20-letni Simon Stubal nož v prsa Jakobu Jelenu. Jelen se je takoj zgrudil mrtev na tla. Morilec se je sam javil orožnikom. . Zaključek procesa proti Punišu Račiču. Na 60 let ječe obsojeni Puniša Račič je vložil pritožbo na beograjsko apelacijsko sodišče. Te dni je apelacijsko sodišče razpravljalo o njegovi pritožbi in znižalo kazen na 33 let in 8 mesecev težke ječe. V praksi pa to znižanje kazni nima nobenega pomena, ker je po zakonu določena najvišja doba težke ječe 20 let. Strela ubila tri krave. V nedeljo popoldan je med hudo nevihto treščilo v hlev kmeta Mazija v Zabukovju pri Kranju. Strela je ubila tri krave. Mazi ima 10.000 Din škode. Sreča v nesreči je bila, da ni strela zanetila ognja. Stalin živčno obolel. Boljševiški diktator Stalin je po poročilih ruskih listov težko živčno obolel. Prevedli so ga v zdravilišče »Gor-ki« blizu Moskve, kjer je svoječasnp umrl Lenin ravno vsled enake bolezni. Grof Zeppelin nad Balkanom. Pretekli teden je plul veliki nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« nad Balkanom. Dalj časa je krožil nad Beogradom, Zofijo in Bukarešto, nakar se je vrnil čez Ogrsko in Čehoslovaško v Nemčijo. Letalo s 150 potniki. V Nemčiji so se vršili te dni poskusni poleti z ogromnim letalom, na katerem se je nahajalo 150 potnikov. Špekulanti zgubili 15 milijard dolarjev. Na newyorški borzi so pričeli nedavno padati tečaji vrednostnih papirjev. Ameriški špekulanti so pri tej priliki zgubili okrog 15 milijard dolarjev. Ta udarec jim je zadal take skrbi, da so se vodilni finančniki z vso resnostjo posvetovali o korakih, ki jih naj store, da se iz-vlečejo iz krize. Poljska — velesila. Anglija in Francija sta priznali Poljsko kot velesilo. Njuni poslaništvi se bodo vsled tega priznanja spremenili v veleposlaništvi. Žene izdale tatove. V Zagrebu in Mariboru se je zadnji čas izvršilo več vlomov in tatvin v razne trgovine. Kljub skrbnemu zasledovanju, policija vendar ni mogla storilcem na sled. Zadnji čas pa so v Zagrebu obrnile pozornost na sebe neke ženske, ki so se začele razkošno oblačiti, čeprav jih je vsak poznal, da so hodile preje skoro skromno oblečene, večkrat tudi strgane in zašite. Policija je te dame lepo aretirala in prijela tudi njihove može. Pri preiskavi na stanovanjih so odkrili velikanske zaloge najraznovrstnejšega pokradenega blaga in oblek. Tako je ženska nečimernost pomagala policiji pri zasledovanju tatov in vlomilcev in so spravile žene sebe in svoje može pod ključ. Želje bivše cesarice Zite. Bivša cesarica Žita je poslala pariški konferenci, ki se bavi z ureditvijo vojne odškodnine Avstrije, Madžarske in Bolgarije, obširno prošnjo, da se ji vrne vse habsburško privatno premoženje, Katerega ceni na sedem milijard zlatih kron samo na Čehoslovaškem. — Nasledstvene države so namreč vse premoženje Habsburžanov zaplenile in podržavile. Ruska ofenziva v Mandžuriji. Ruske čete, ki stoje na mandžurski meji, so pričele te dni z veliko ofenzivo in so na vsej črti potisnile kitajske čete v beg. V nekaterih krajih so bili kitajski oddelki težko poraženi in njihove postojanke zavzete po ruskih četah. V mestu Vuhu se je 5000 kitajskih vojakov uprlo in se nečejo vojskovati proti Rusom. Francija proti komunistom. Francoske oblasti so aretirale v zadnjem času okrog 200 vodilnih komunističnih oseb, ki so bile v zvezi z rusko špijonažno družbo v Parizu. Njihovo početje je izdal višji sovjetski uradnik pri ruskem poslaništvu v Parizu, Besedovski, katerega je hotela tajna sovjetska policija s silo odpeljati v Rusijo, a se mu je posrečilo pobegniti. Besedovski ni že dolgo časa odobraval zunanje politike ruske vlade in je bil zato poklican v Moskvo na odgovor. Ker se ni povabilu odzval, je prišla ponj čeka, to je tajna policija. Besedovski je vedel kaj ga v Moskvi čaka, zato je pobegnil iz poslaništva in se zatekel k francoskim oblastem. Njim je odkril tudi vse tajnosti, ki so jih imeli razni sovjetski uradniki. Na podlagi teh odkritij so se izvršile začetkoma omenjene aretacije. Zlata valuta na Čehoslovaškem. Čehoslo-vaška vlada je sklenila upeljati zlato valuto. Ena češkoslovaška krona bo vsebovala 44-58 miligramov finega zlata. Kovani zlatniki bodo imeli 900 delov zlata in 100 delov bakra. Preobrat v izdelovanju gumija. Nemški listi poročajo, da je kemičar Kleiber iz Bazla izumil nov način izdelovanja gumija. Ta kau-cuk je mnogo cenejši od sedanjega in tudi veliko boljši. Izdeluje se iz mineralnega olja, ki se na poseben način pripravi in doda gotove primesi. Industrijalci dosedanjega gumija so to vest sprejeli z veliko skrbjo. P&DLMSTEK H. von Kleist - Ivan Albreht: Zaroka na St. Domingu. (Nadaljevanje.) »Oh, ta besneča srditost!« se je hlinila starka. »Ali se vam ne zdi, kakor da bi hotele roke istega telesa ali zobje istih ust divjati drug proti drugemu, ker niso vsi udje ustvarjeni čisto enaki med seboj? Moj oče je bil iz St. Jaga na otoku Kubi. Kaj morem jaz za to, če svetlo proseva moj obraz, ko se zdani? In kaj more moja hči, ki je spočeta in rojena v Evropi, za to, če beli dan onega dela sveta odseva ž njenega obraza?« — »Kako?« vzklikne tujec, »vi, ki ste po obliki obraza popolnoma mulatka in torej afriškega pokolenja, vi živite z ljubko mlado mestico vred, ki mi je odprla hišo, z nami Evropejci v istem proklet-stvu?« — »Za Boga!« je odvrnila starka in vzela očala raz nos, »kaj mislite, da malo imetje, ki sva si ga z delom svojih rok pridobili ta mukepolna in jadna leta, ne mika te iz pekla prihajajoče drhali, te roparske? Ako se ne bi znali z zvijačo in vsemi onimi pret-kanostmi, ki jih da šibkemu silobran v roke, obvarovati pred njihovim preganjanjem, verujte, da senca sorodstva, kot je razgrnjena po najinih obrazih, tega ne bi storila!« — »Ni mogoče!« je vzkliknil tujec. »In kdo vaju preganja?« — »Posestnik te hiše,« je odgovorila starka, »zamorec Kongo Hoango. Izza smrti gospoda Guillaume-a, prejšnjega lastnika to MLADINSK1VESTN1K Vsem društvom Kmetskih fantov ln deklet. Da vam ne bo treba dvakrat pisati društvenih poročil, dopisov in podobno, pošiljajte v bodoče vse na upravo «Grude», Miklošičeva 4., od koder se potem oskrbi priobči-tev v Kmetskem listu v Mladinskem vestni-ku ter tudi v «Grudi». Društva, ki žele znake in štampiljke naj se javijo! Društva, ki še niso vrnila knjige, naj to store nemudoma! Društva, ki žele knjig, naj to sporoče! Kaj pa je z Grudo? Ali ste že pridobili kakega novega naročnika? če še niste, poskusite sedai — saj ima tudi kmetska mladina takih prijateljev, ki bodo radi podpirali «Grudo», ki je edini list, resnično posvečen tebi, kmetska mladina, ter tebi, draga vas. Zato, fantje in dekleta, zavzemite se in vztrajajte dokler ne pride «Gruda» v vsak kmetski dom. Ne čakajte, ne zanašajte se na druge, vi sami jo morate razširiti, vi sami vzdržati. Na delo torej — na delo z vso voljo! Kaj pa zamudniki? Zadnji čas je že, da pošljete naročnino. Ne pozabite zopet! Grudo bomo zboljšali in povečali — zato vas prosimo, da nas pri tem delu podprete s točnim pridobivanjem novih naročnikov. Brez medsebojnega podpiranja ni uspeha, ni zadovoljstva. — Skrbeli bomo, da boste z «Grudo» zadovoljni, vi pa glejte, da bo tudi «Gruda» z vami! Seja pododbora »Zveze društev kmetskih fantov in deklet« za celjsko okrožje se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. ob 9. uri dop. v prostorih hotela »Union« v Celju. Radi važnosti dnevnega reda, se prosi polnoštevilne udeležbe. Ivan Kronovšek ml., tč. predsednik. naselbine, ki je ob izbruhu vstaje padel pod •njegovo razkačeno roko, sva na milost in nemilost izročeni njegovi nasilnosti obe, ki sva mu poprej kot sorodnici gospodinjili. Slednji grižljaj kruha in slednji požirek pijače, kar iz človekoljubja privoščiva temu ali onemu belopoltemu beguncu, ki včasih gre tod mimo po cesti, nama zaračuna s psovanjem in grdim ravnanjem. In nič si ne želi bolj, nego da bi naščuval maščevanje črncev na nas bele in kreolske polpse, kakor nas imenuje. Deloma bi se naju sploh rad iznebil, ker grajava njegovo divjost napram belokožcem, deloma pa bi si rad prilastil malo imetje, ki bi ga zapustili.« — »Obžalovanja vredni nesrecnici!« je dejal tujec. »In kje je ta čas oni divjak?« — »Pri vojski generala Dessalinesa,« je odvrnila starka. »Z ostalimi črnci, ki pripadajo tej naselbini, mu pelje transport smodnika in svinca, ki ga general potrebuje. V desetih ali dvanajstih dneh ga pričakujeva, ako se še česa drugega ne loti in ne pojde še kam drugam. Če potlej izve, kar Bog obvaruj, da sva nudili streho in zavetje belokožcu, ki je potoval v Port au Prince, medtem ko je on z vsemi silami na delu, da se ves ta rod iztrebi z otoka, smo vsi deca smrti, to mi lahko verjamete.« — »Nebo, ki ljubi usmiljenje in človekoljubje,« je odvrnil tujec, »vas bo varovalo v tem, kar storite nesrečnemu! In ker si v tem primeru že itak nakopljete zamorčevo nejevoljo,« je dodal, medtem ko se je primaknil bliže k starki, »in ker bi bila za vas pokorščina, najsi se poslej tudi povrnete vanjo, čisto brez haska, kaj se ne bi mogli odločiti, da daste stricu in njegovi obitelji, ki jo je potovanje do skrajnosti zdelalo, za eden ali dva Frankolovo, »Društvo kmetskih fantov in deklet« priredi dne 10. novembra ob 2. uri popoldne veliko veselico v gostilniških prostorih Schnabl (Bezenšek). Spored: Godba, ples, obilna licitacija ter raznovrstna druga zabava. Tovariše, prijatelje, ki so radi dobre volje, vabi na veselico k obilni udeležbi — odbor. Ne tožarite sel Velika napaka našega kmečkega ljudstva je pravdarstvo in popolnoma nepotrebno to-žarenje. Razne slovenske književne družbe so izdale v svojih knjigah že nebroj povesti o pravdarjih z zelo žalostnim koncem, poleg tega je pa menda ni vasi, kjer ne bi imeli ljudje pred seboj kakšnega živega zgleda, kam da pripelje pravdarstvo, pa vse to prav malo pomaga ali pa nič. Kljub temu pa ne smemo obupati, ampak je treba nadaljevati boj proti nepotrebnemu pravdarstvu z vedno novim poukom. Pravdarstvo je dandanes silno draga stvar. Na drugi strani pa ljudje stokajo, da nimajo denarja. Če človek pogleda, koliko ljudje zatožarijo, ne more prav verjeti v iskrenost pritožb, da ni denarja. Računajte le sledeče: Večina pravd v Sloveniji teče dandanes skozi odvetniške in notarske pisarne. Vzemimo, da je danes vseh odvetnikov in notarjev v Sloveniji okoli 300 (pa jih je menda več). Vsak od njih mora zaslužiti mesečno vsaj 5000 dinarjev za svojo osebo, kar je zelo nizko računano, sicer sploh ne shaja. To znaša poldrag milijon dinarjev na mesec ali na leto 18 milijonov dinarjev! K tej vsoti je treba prišteti še stroške za pisarniško osebje in za pisarniške potrebščine, ki dosega vsaj tretjino prve vsote, to je 6 milijonov dinarjev. Samo odvetnikom Ln notarjem znosijo pravdarji na leto najmanj 25 milijonov dinarjev! Kaj pomeni ta vsota, se vidi iz primere za stroške ljubljanskega vseučilišča. Celo ljubljansko vseučilišče velja na leto le 11 milijonov dinarjev, torej komaj polovico tega, kar znašajo dni streho v svoji hiši, da si nekoliko opomorejo? Plačilo zahtevate lahko, kakršno le hočete.« — »Gospod mladi,« potrto spregovori starka, »kaj zahtevate od mene? Kako je mogoče v hiši, ki stoji ob veliki cesti, spraviti pod streho tako veliko tropo, kakor je vaša, ne da bi bila izdana domačinom?« — »Zakaj ne?« je naglo pripomnil tujec, »če grem takoj sam k galebjem ribniku in še pred zoro pripeljem družbo v selišče? Če spravimo vse, gospodo in služabništvo, v eno samo sobo v hiši in smo za slučaj najhujšega morda še toliko previdni, da tam skrbno zapremo vsa okna in vrata —?« — Starka je nekaj časa razmišljala o predlogu. Nato je odvrnila, da bi nazaj grede neizogibno naletel na četo oboroženih zamorcev, ki jo je napovedalo nekaj po veliki cesti na ogled poslanih strelcev, ako bi se hotel to noč lotiti in prepeljati tropo iz one globeli v selišče. — »Dobro,« je pripomnil tujec, »pa se zadovoljimo za sedaj s tem, da pošljemo nesrečnežem košaro živil, a delo prepeljavanja v selišče si prihranimo za naslednjo noč! Dobra mamica, hočete storiti to?« — »No, zaradi Evropejca, očeta moje hčere, bom vam, njegovim rojakom, v stiski izkazala to uslugo,« je rekla starka med ploho poljubov, ki so ji deževali na koščeno roko ž njegovih usten. »Svita se že. Sedite, napišite pismo in povabite svojce, naj se napotijo k meni v selišče. Deček, ki ste ga bili videli na dvorišču, lahko odnese pismo in nekaj jestvin tjekaj, Čez noč ostane zaradi njih varnosti med njimi v gorah, ob zori naslednjega dne pa bo tropu, če sprejme povabilo, lahko za vodnika na potu semkaj.« (Nadaljevanji prihodnjič.) pravdarji samo V odvetniške in notarske pisarne! " t ari .0| dob teb To pa še niso vsi stroški. Kje so pa ko*' leki? Kje so sodnijski.stroški? Potem stroški za izvršbe in še četa vrsta drugih stroškov! Mislimo, da ne pretiravamo, če trdimo, dffi » zapravdajo slovenski kmetje na leto ne dosti manj kakor 100 milijonov dinarjev! .■■ >< To sa-strahovite številke,-kLdai©,-misUJil Misliti j?a je treba tudi, na to, J^ko bi se dali ti velikaflski izdatki znižatl.ijJROI 9^] Gotovo je res, da mora včasih priti med ljndmi do .sporov, ker ljudje niso angelji. Vprašanje pa je, če je res neobhodno potrebno, da bl.se spori reševali na ta drag1 način kakor ga' navadno doživljamo. Po naših •ftil-slih bi šlo marsikaj cenejše.' Takoj po vojni je ostala skoro vsa Vojvodina (Banat in Bačka) brez sodnikov, ker sO madžarski sodniki odšli, srbski sodniki pa "so se lotili dobičkanosnejših poslov. Zaradi tega nekatera sodišča sploh niso poslovala. Ljudje so pa le potrebovali nekoga, ki bi razsojal njihove spo^e. V' svoji zadregi so prišli na zelo enostavno in priprosto rešitev.. Rekli so: ^Izberimo si iž svoje srede za vsak kraj po tri ali štiri znane in priznane poštenjake, ki dobro poznajo nase razmere, ker so domačini. Tem predložimo svoje spore v rešitev. Ker so; poštenjaki, jim lahko ravno tako zaupamo kakor državnim sodnikom. Kakor bodo ti odločili, tako naj velja, in tem odločbam se bomo pokorili kakor se pokorimo odločbam držav--nih sodišč.« Rečeno — storjeno. Svobodno Izbrani tega, ker šo srprlhranili mnogo stresi Tisti naši brfllgi/j$|S^>r$Ji«fclapek »Kako je učij Radič; kmejte" v ieci«. M ie, izšel pred nekaj tfMf1 ffl gO$v<7W ^mfljifg* W * jI tudi ranjki Radie kmete tako jičiL.Če, .Ott t; kmetje tako ravnali, fei si mnogi .prihrap-•težke tisočake vsako leto,, ali pa vsaj stofakp! Debro in koristno pa bi bilo še nekaj." * I Mi vemo, da obstoje danes za Ojb^ntkp posebna obrtna sodišča, kjer sodijo in odločuje je o, sporih med obrtniki sami obrtniki, seveda pod vodstvom državnega sodjiika. Take težbe so jako kratke in razmeroma so tudi poceni, ker odpade mnogo stroškov, ki SfJ.si-"cej* zvezani s tožbami. , Trgovci imajo na borzah svoja borzna razsodišča. Tnd». ipcMeJj t^sadišahodločujejo od trgovčev izvoljeni ffgovCT knt'sbdniki. Pri teh tožbah gre večinoma za milijone*. pa 'še rešujejo vendarle zelo priprosto in siln/? •pojceni:i HiiieS f$aib«lni itelmtf ibtiJ a Nastane Vprašanje:. Ali ne bi. bilo mogoče' ustanoviti tudi za kmete in zat reševanje po-' polnoma kmečkih sporov po vzoru obrtnih ijv trgovskih sodišč posebna kmečka sodišča, ki bi. obstojala iz 3—4 poštenih in uglednih go* spedarjev z državnim sodnikom načelu?.Taka razsodišča bi prihranila*kmetom milijone na ■leto! y8v s ojafe n(t . '. ;.;. Dokler pa takih kmečkih sodišč nimamo, priporočamo kmetom , to, kar j« rekel Radič: Poravnajte svoje spore po motnosti med seboj, brez dragih pravd in kolekov!.;> iinbnS i i' ' »i 11 Neka] misli o zadružni prodaji poljedelskih produktov. Zadruga je ustanova malega človeka, ki naj ga postavi v obrambo napram kapitalizmu. Kapital 'se organizira, da iztisne iz kupujoče mase kar mofe^a k^risument po- drugi strani išče svojo zaščito V organizaciji Delo organiziranega kapitala je lahko, on nastopa na trgu z veliko množino blaga, ki je istega izvora, iste kakovosti in oblike, torej z blagom, ki je standardiziran. V agrarni produkciji pa je stvar malo drugačna. Pri nas nimamo posestev,, kjer bi svoje pr6dukte 'pridelovali v veliki množini in enotne vrste. Mamo nebroj vrst in z njimi netjtoj kakovosti. Ti-g pa zahteva danes predvsem blago dobre kakovosti, enotne vrste in enotno opremljeno blago. Mi imamo sicer mnogO sadja, a imamo tudi nebroj vrst in nemalokrat se zgodi, da v enem središču nisi v stanu napolniti niti ene-ga vagona enovrstnega, lepo sortiranega sadja. Velikokrat se je že pisalo o sortiranju sadja, a kakor vidimo iz blaga, ki dohaja na trg, smo še daleč od tega, kar zahteva mednarodni trg, pa tudi domačega ne znamo po-služiti tako kakor bi bilo potrebno. Poleg enotne vrste blaga je za dobro in uspešno prodajo neobhodno pptrebno .pravilno sortiranje. Danes je na svetovnem trgu s sadjem udomačen aiiierikanski, način 'sortij ranja, ki ima nič manj kot 8 vrst samo glede na debelost blaga. Pri pravilnem sortiranju , pa je nujno potrebno paziti tudi na obliko in oarvo, in to vse vedno za blago ene vrste. To ne velja samo za sadjpj ampak tudi za krompir, sočivje in zelenjavo. Blago, ki pride, na trg, mora narediti dober utis, utis solid-nosti in poštenja. Le ako se pri blagu to doseže, je več kot polovico uspeha že doseženega. Seveda to velja vedno, ako se blago- hoče prodati kot namizno in to velja v prvi vrsti glede sadja. Namizna roba doseže najvišje cene le, ako odgovarja vSem zahtevam trga in konsumentov, (tt ! :'u( ,o*ff; n.v otj;x — i!nw/i •:[< Mi imamo mnogo žlahtnega sadja,, a imamo žalibog prevečsvrst, tako da ne moremo nastopiti v velikih količinah na. trgu. Potrebno je, da naše zadružne organizacije in kmetijska društva delujejo na to, da se naše kme-> tijstvo čim-bol j industrijaljzira, oziroma standardizira. Nikdar na bomo uspeli in pohiagale nam ne bodo vse zadružne organizacije, ako ne bomo nastopali na trgu z velikimi množinami in,z res izbrano rpbo. ■ Jasen in najboljši dokaz: nam daje kmet na Goriškem, ki je začel razumevati potrebo enotnosti in je poslušal dobre nasvete poznavalcev trga. Danes se tam sadi -mnOgo breskev in tO povečini zgodnje blago. Kmet je zadovoljen in njegov trud in stroški ser mu ' izplačajo. • ■•><,..,•, i .F1:=r» <•■ ;. i j .,.„ , Tudi pri nas bi se dobilo tisto vrsto'sad-jak ki najbolj odgovarja našim krajevnim razmeram in podnebju, in bi ga bilo posebno gojiti.'- 1 : , • -•; . ;miiV;lM ufHRtt /t-Monakovo je stedišče tranzitnega prometa za vse deželne produkte, ki se uvažajo v Nemčijo. Tu je centrala za krompir in glavni trg za sadje in sočivje. Isto velja za italijanski, švicarski in francoski trg, posebno glede fižola^ katerega mi v te države precej izvažamo:: Žalibog pa ne moremo ustvariti enega "tipa. Primanjkuje nam pa tudi najglavnejša stvar, to so prava in točna ter zanesljiva poročila o potrebah' in običajih trga, V bodoče bo moralo zadružništvo veliko važnost polagati tudi na to. 'i ! rii>- Nedostatke, ki jih opažamo pri prodaji podeželskih produktov, bomo odpraviti le s pomočjo zadrug. • Čas bi bil, da se kmet začne brigati i za • svoje osvobojenje. Kmet mora svoje produkte spravljati v denar samo^potom svoje zadruge. >' - f'; ' Gohiišeek. -■ 1 11- ; ril I lil • ■ I lin' i n TI -i ['if r!- VSEM CENJ. NAROČNIKOM »KMETSKEGA LISTA« bomo priložili eni izmed prihodnjih številk lista lepe okusno izdelane riibricirane dopisnice za zbiranje tnovih, naročnikov za prihodnje leto, na kar že sed^j opozarjamo, Kmetijska razstava«: offes v Novem mestu. »f*»tM «t» i ■ ■ -.I; 'Novo mesto, dne 14. okt. 1929.:,, Kmetijska šola je bila v nedeljo in V ponedeljek naravnost Oblegana od obiskovalcev. Ko na velikem' semnju, na veliki narodni slav-nosti, je izgledalo te dni na Grmu. Samo v nedeljo je obiskalo razstavo nad 3000 ljudi, neVšteVši različne šole. ' V 'pondeljek pa so obiskali razstavo tudi zastopniki župnih ura-dojv ter osnovne in kmetijsko - nadaljevalne šole iz vse Dolenjske. Na splošno željo se je morala raptava podaljšati do vkljiičivši torka. ' ' Ob vhbdu k fdzstavi je vsakega posetni- u najprej vzhitil in z vso silo priklenil po-' gled v cvetlično sobo. Kakor sen o tihi sreči se je dojmila vsakogž^ soba, polna bujnega zelenja, ljubkega cvetja in prisrčnih okraskov iz cvetlic.. V prvem hodniku ju prikazovala tvrdka za apnejii dušik v Rušah v obliki' male kino-predštavo, zelo nazorno in privlačne poizkuse z umetnimi gnojili. 'V drugem hodniku pa je pričela' kmetijska razstava v pravem pomenu bešede. Aranžirana je bila tako, da se je na enem mestu videlo vse, kar pridela naš kmetovalec! žito v klasju in zrnju, krompir, pesa, sadje in grozdje itd. In eiia skupina še je vrstila za drugo. Saj je razstavilo nad 350 kmetovalcev, grajščin in tudi manjših posestnikov. V prvi sobi je povzročil predvsem splošno občudovanje posebno okusno aranžirani razstavni oddelek lekarnarja Bergmana v Novem mestu, potem razstava samostana Pleter-je z velikansko peso, orjaškimi bučami in prvovrstnim sadjem. Prav lepe so bile tudi skupine grajščine Otočeč, Hmelnika, Ulma in Langerja. V drugi sobi. jfe Zgradila Čebelarska podružnica svoj »[Medeni domv katerem so razstavili čebelarji vse njihove zanimivosti. V tretji!, četrti in petrdvorani pa je bilo v resnici videti vse, kar naš poljedelec, sadjar, vrtnar in vinogradnik pridela, kako pridela in kako bi moral pridelati. Zelo je zanimal ljudstvo amerikanski način vlaganja sadja. Raziiri naših dolenjskih kmetovatcevfn grajščin "so razstavili v posebnih prav okusno aranžiranih oddelkih v>< svoje blago in izdelke Gospodinjska šola v ..Smihelu, GOspbdmjsklr ^>1» na Mati Loki in* . Kmetijska šola na Grmu s krasnim napisom, sestavljenim iz samih rdečih in belih jabolk ; iri velikanskim, 75 kg težkim, umetno sestavljenim gro«dom;;laf je .povzročil pozornost' in občudovanje vseh obiskovalcev. Izmed kmečkih razstavnih skupin je najbolj ugajala skupina g. Žefrana iz Gotne vasi, župana Bevca iz Št. Petra, g. Košaka iz Novega mesta, gosp. . Bevca iz Kija in župana Šalija iz Prečne. Prostrano dvorišče kmetijske šole pa je bilo natrpano polno kmetijskih strojev in orodja. Posebno mladini in našim- »malim ljudem,« pa so ugajale, številne kletke z doma- '. čimi kunci, katere so razstavili Dolenjski kun-čerejci pod vodstvom zdravnika g. dr. Jenka. V nedeljo in ponedeljek so vso dobo razstave razkazovali, razlagali in predavali posameznim skupinam obiskovalcev-: ravnatelj ing. Podgornik o ppljedelstvu in kmetijskih strojih, ing. Kotlovšek o poljedelstvu, vrtnarstvu in sadjarskih zadrugah, kmetijski nadzornik Wernig o kmetijskem poizkusnesm delu in tozadevnih uspehih in strokovni učitelj Flego o sadjarstvu in vinogradništvu. Razstavo je otvoril v soboto 12. t. ,m. ob 11. uri dopoldne v imenu kmetijskega ministrstva g. kmet. svetnik Trampuš, v imei^u razstavnega odbora pa g. ravnatelj kmetijske šole ing. Podgornik. Razstavo sta ocenili dve ocenjevalni komisiji: ena za poljedelstvo, druga za sadjarstvo, vrtnarstvo in vinarstvo. Obstojali sta iz kmetijskih strokovnjakov — med njimi kmetijski svetnik Trampuš in ravnatelj Kmetijske družbe ing. Lah — in kmetovalcev novomeškega sreza. Komisiji sta (lodfiiiTfl?" zlatih diplom 17 srebrnih diplom, 24 prvih, m drugih-fh 56-tretjihnagrad. Za nagrade razstavljale v je naklonilo kmetijsko ministrstvo Din. 20.000, za stroške prireditve je pri-' speva^a oblastna samouprava Din 20.000. J Od prav deei dopis: 3 IIII jr smo prejeli sle- :metijskih zbornic so. obravnavali razni Slovenski Časopisi že prav-pOgostokrat in so naštevali mnogo ugodnosti, ki bi jih nudil tak obligatorni (obvezni novski zastop kmečkemu ljudstvu. Naglasa! se je zlasti Judi okolnpst, da nikakor ni prav, da imajo trgovci in industrijci svoj stanovski zdstop in da imajo svoj stanovski zastop tudi delavci, čeprav sta ti dve skupini v znatni manjšini napram ogromni večini kmec^f kega prebivalstva v naši državi. Nobenega dvoma/ni, da bi bil obvezen stanovski zastop za kmete jako kbristen. že same statistike (t. j. številčne ugotovitve) o cenah kmetijskih pridelkov, pofem o 'prodaji in nakupih posestev, o stanju letine doma in drugod itd. bi bile silno koristne. Zlasti" točne cene pridelkov v raznih časih -in krajih bi bile za kmete jako odločilnega po- 9 mena, da bi se znali ravnati pri setvi in pri prodaji blaga. Vendar pa je moje mnenje, "da kmetijske zbornice ravno v državi kot je naša, ne bi bile potrebne, zlasti ne, če dobimo zopet parlamentarni zastop v tej ali oni obliki, kar se bo po besedah Nj. Vel. kralja gotovo zgodilo. r ai t&a^lrfJftfPil^bo procentdV; ' - kmetov. To števila bi moralo najti svoj iz^az tudi v javnih zastopih, kjer bi morali imeti ... kmetje ogromno večino bodisi v državnem/ je bi morali, biti nekaj z^vednejši kot edajfda bi volili pač kmete ali«.pa ljudi, ki imajo za kmete in njihove potrebe razum in srce. če bi šlo torej vse tako, kakor bi človek pričakoval, da pojde vse po pameti in po praviei, bi morali Vsi javni zastopi, od parlamenta pa do večine občinskih L ■biti Kmetijske zbornice. Parlament ko večino bi moral skrbeti • za-izdelavo po-— tretJUih-statistilf-moral bi skrbeti za kmečko P* zakonodajo itd. mmmmmmmmm Posebne zbornice naj bi imeli1 Samo dni stanovi, ki so v manjšini, a so za celokupno življenje tudi potrebni. Kmečki parlam ni vecmi gotovo'nefl^rihajalo na misel, bi delavstvo kar zadavila ker ve, da je tudi delavstvo Važen del naroda m države. Zato pa je prav, da 5mt& delavstvo «voj manjšinski zastop v svoji zbornici, da lahko poye svoje želje in..potrebe, kmečki parlamentarni zastop pa bi jih po možnosti upošteval. Jako velik del tistih nalog, ki bi jih I motala izvrševati Kmetijska zbornica, bi že danes lahko opravljali banski odbori, predvsem v Dravski banovini : m laiamo kmetij->Wlkih strokovnjakov dovolj na razpolago <> raznih oddelkih. Ti strokovnjaki bi lahko izvršili že danes marsikaj, kar bi sicer spadalo v delokrog zbornic, ker imajo ti oddelki uradni značaj in so jim tudi razni uradni podatki ha razpolago in tudi nekaj denarnih sredstev. Odvisno je vse le od dobre volje in od organizatorne sposobnosti _ arstu ^^m^j^rsko^ruITvBkžalcu je naslovilo na ministrstvo ifinanc sledeijo r prošnjo; Vsled svetovne hmeljske nadprodukcije je pr^lo vše hmeljarstvo Slmjpmje in drugih okolišev v skrajno kritičen položaj. Komaj 14 v.sfcga pridelka iz tekočega leta je prodana po povprečno po dva do šest dinarjev za lkg — tričetrtine pa čakajo na odjemalca in sigurno je že danes, da bode pr<|cejšjaa'množina ostala neprodana. v "S* to'prodajiio ceno Se nit stlpski za obiranje iri sušenje hmelja nis5 krili, kjje ;so pa stroški za eeloletno negovanje nasadov. '"".....g mil1 um na" dejstvo;- da mora 98% vsega ictel|sa čez 4xž$yno m^o {n?ne najde hmelj Nikakršne druge uporabe, je položaj na-ih * hmeljarjev obupen in bo marsikatera eksekucija neizogibna. . Državna m oHasina ppmoc jo hmeljar--jem neobhodno potrebščin si hmeljarsko društvo sigurno nadeja, da je bodo hmeljarji tudi dpiležniss ' ......ascr W y9jfciriti je še trebim ithajo hmeljarji ■v n^odap^nih .suš'iliircah',1 vžlfttieljskih drogih in dragih potrebnih mnogo kapitala in- vestiranega, ki ga je treba obrestovati in amortizirati. V povzdigo hmeljske kvalitete so hmeljarji. uporabljali velike množine umetnega gnojila,"ki so ga vzeli večinoma na up in ga Mo»lfiHl#adbi plačal« ■[ " . , Vsled »vremenskih razmer je |>o^$la ye-lika množina hmelja'že na drogih rujava in za trgovino — v letih z obilni® pridelkom — nesposobna. Hmeljarska trgovina kupuje le1 tos le lepo zeleno blago. jHj Z ozirom na navedena dejftva si usoja podpisano društveno vodstvp naprošati, Ministrstvo financ naj blagovoli ukreniti, da se zemljarina za hmeljske nasade za 1929. leto odpišd'' .t»*i»»»H ] .odgovornih mest, če se s tem važnim delom kmalu začne ali rie.» T* m .•J m** 4- »J Hmeljarstvo. ,13 DS. dvb' ia navadno Ifto 1930 uiS>ft< »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki i bi^fgvagjpaših pradedov najbolj upoštevan in je še danes _ »i ^ i • i IV vaf i mmpm Blasnikova mm i Tržne cene T Ljubljani, dne 15. oktobra t. 1. Govedina: V mesnicah po mestu: I. Vrste 22-—, II. Dan 20-—. Na trgu: I. vrste Din 18—20, II. 1*9—18, Ml za kg. Teletina: I. vrste Din 24—25, II. 20—22 za kg. Svinjina: I. vrst« Din 25-27, II. 20-22, 1 kg glave 8-10, parkljev 6-—, sianine ti%ttustie 22—24, slaiind ribe in sala 24—26, slanine mešane 32—24, slanini*na debelo 24'—, masti ,28'—,. šunke (gnjati) 30—35, . prekajenega mesa I. 30—32-50, II. 25—27"50. — Drobnica: 1 kg kosHruiidvega' mesa Din 14—15, jagnjetine 18—20. Konjsko meso: I. Din 8, II. 6. Klobase: 1 kg suhih, kranjskih 50"—, »prekajene slanine Din 25—30. Perutnina: Piščanec Oiajhen 15—17, večji 20-25, kokoš 25—35, petelin 25 do Din 4'50, črnega 420, rženega 4-20. Sadje: 1 kg luksuznih jabolk Din 6"-, jabolk I. 5"-, II. 4"—, III. 2 do 3* luksuznih hr\išk 8—10, hryšk I. 7—8, II. 5 tfoclSov v fe-eie^ein lei živine; — tabelo hektarov v oralih; vseh vfržnib dorttBčib in 'vjiti 3v v preteklem l^tu; — tabele IraCunanjeiob^fstl; —i: žftljenjufflseii > vaftiilr'- in oJava< pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 g »Java« pšenične kave poštnino prosto. Sprejmemo za vaak večji kraj zastopnika. — Pršiona kale »Java« k. d., Beograd, Lamina nI. lili. Najceneje 0Mko &iag'o >a • molke obleke, suknje la povrlnlke -največja Izbira pri Ljubljana . Lingarjeva ulic Dražestne kodre neomejeno trpežne, pri vlažnem zraku ali potenju doseiejo dame ln gospodje brez SkariJ za kotiranje z uporabo HILA-LOCKENKRAUSLER. Tudi najlepia bubi-glavica bode • Hela lepSa, ker Je vsaka ondulacija nepotrebna. Velik prihranek na času in denarju. Pospeluje rast las. Vale ogledalo Vas bo očaralo. Takoj pri uporabi polno obdullranih kodrov, krasne frizure. Veliko zahvalnih pisem. Posebno gledaliike igralke so polne hvale. — Cena 12 Din; 3 steklenice 28 Din. — Or. MIH. Kfcntnir, Koiico, poltnl prodal 12, 314. t**. Stroj za šrotanje na električni pogon ugodno rta prodati ,Ekonon', Ljubljana Laneno olje, firnež, emajlne ln ostale lake^ oljnate barve in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri NED1C-ZANKL, d. z o. z. tovarne olja, firneža, laka in barv Ljubljana-Medvode. Lastnik Franjo Medli. Podružnica Maribor - Novi Sad. lepo, čisto semensko dobavlja ,,EKONOM" osrednja gosp. zadruga Ljubljana, Kolodvorska ulica 1 miiiiiHiitiRiiiHinuRR •Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Me*m %>itne hranUnioe ŠUv. HMT REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Brnojem: >ImM dmme v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 Vloge na knjižice m tekoči račun obrestuje po 8%, STANJE VLOG U,000.000 DINARJEV pri trimesečni odpovedi po TH%, brex odbitka davka na ronte JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vU§ Strankam nudi brezplačne poštne jmMmm m nalaganje denarja. — FMm hnjiMoe drugih zavede* sprejema het gotovino breo prekinjanja POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti oastavi premičnim in vrednoetnih papirjem Ur dovoljuje kredite * tek. račuaa pod najugedmojNmi BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih »d 8 — ltH