PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 T!x 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 79 (13.310)
Trst, torek, 4. aprila 1989
Kljub osamljenosti republikanci še polemizirajo z vlado
V poslanski zbornici razpravljajo o velikonočnem finančnem ukrepu
Razprava poteka med številnimi težavami - Razhajanja v večini zaradi nejasnega kritja davčnega grabeža - Vlada bi ga rada vključila v proračun za leto 1990
RIM — Polemike v vladni večini so dosegle že »ugledno« raven, v poslanski zbornici pa se je včeraj le začela razprava o februarskih davčnih ukrepih. Le-ti vsebujejo dogovor med vlado in sindikatom, ki sta ga strani dosegli po mučnem pogajanju in grožnjami s splošno stavko in ki predvideva avtomatično vračanje denarja, ki ga povzročil davčni grabež. Za levo opozicijo pa je zakonsko besedilo tako dvoumno, da sploh ni mogoče govoriti o avtomatičnosti in prav to je jabolko spora med večino in opozicijo. Predsednik komisije za bilanco Nino Cristofori meni tudi, da iz besedila ni mogoče sklepati, kako namerava vlada kriti davčni grabež. Vlada odgovarja, da ta pojasnila niso nujna, saj bodo ti izdatki le postransko vplivali na sanacijo finančnega primanjkljaja in jih bo zato mogoče obravnavati skupaj s proračunom za leto 1990.
Najostrejše polemike v večini pa se nanašajo predvsem na drugi del gospodarskega manevra, ki ga je vlada izvedla ob veliki noči. Republikanci so vse bolj osamljeni, vztrajajo pri svojih kritikah, vendar zagotavljajo, da si vladne krize ne želijo. La Malfa zatrjuje, da he on ne noben drugi predstavnik PRI ni nikoli izrekel besede »kriza«. »Izrazil sem le svoje mnenje, s katerim se strinja še marsikdo,« je poudaril. Socialist Formica, s katerim je La Malfa izmenjal nekaj pogledov na celotno zadevo, je po srečanju z njim izjavil, da republikanci »bolehajo za protagonizmom«, vendar to ni bistvenega pomena. Z La Malfo pa polemizirajo tudi »zavezniki« liberalne stranke, ki prav te dni sestavljajo kandidatne liste za evropske volitve. Lider notranje opozicije Biondi in predstavnik strankine večine Battistuzzi pravita,
da se ne strinjata z njegovimi stališči, tudi ker se La Malfa noče pogovoriti z Altissimom. Čeprav tudi tajnik PSDI Car-glia ne odobrava velikonočnega gospodarskega manevra, ne sprejme La Malfovega zadržanja, saj so »takšne ukrepe narekovale razmere in potreba po čimprejšnji ureditvi bilance za letošnje leto«. Cariglia razlaga, da so ukrepi taki, ker so pač omejeni, pa čeprav bi raje videl, da bi k zmanjšanju državnega primanjkljaja prišli predvsem s krčenjem delovnih mest v javnih službah.
Kritik na račun De Mitove vlade in gospodarskega manevra pa še ni konec. La Malfa s kančkom zlobe opozarja, da je tudi PSI negativno ocenil že v svojem kongresnem dokumentu in se sprašuje: »Naj mar zato zahtevamo, naj socialisti zapustijo vlado?« V kongresnem dokumentu dejansko piše, da je »vlada neodločna in da položaj, v katerem se je znašla ne obeta nič dobrega« in dalje, da »vlada in njena večina zamujata pri uresničevanju načrtov, česar največkrat ni mogoče opravičiti«. Komunisti bodo tej večini odgovorili z ustanovitvijo tako imenovane vlade v senci, pobuda pa še zdaleč ne ugaja demokristjanom. De Mita jo je že »raztrgal« s pismom v nedeljski številki dnevnika La Repubblica, predstavnik strankine levice Bodrato pa meni, da gre za politično propagando (vendar ne v slabem pomenu besede) in za poskus namišljene alternative. Predstavnik demokrščanske nove sile Fontana je Occhettovo pobudo istovetil s »političnim Spektaklom«, Prandini pa meni, da ne predstavlja nobene novosti. »KPI že od nekdaj razpolaga s strokovnjaki za posamezne sektorje, kot bi šlo za kako ministrstvo.«	g. R.
Zmeda v bolnišnicah Ljudje nočejo ticketov
RIM — Uvedba dodatnih ticketov na zdravstvo je povzročila vsesplošno negodovanje, predvsem pa veliko zmede v vseh italijanskih zdravstvenih strukturah. V bolnišnicah so morali ljudje izgubiti veliko časa v vrstah. Večina oseb ni bila seznanjena z novimi »cenami«, prav tako zmedeni pa so bili nekateri uradniki, ki so morali zahtevati od bolnikov tickete, za katere tudi sami niso znali točno, kako jih je treba zaračunati.
Ministrstvo za zdravstvo je šele včeraj posredovalo nekaj dodatnih pojasnil (kako je treba šteti dneve hospitalizacije, kako je treba tolmačiti pojem day hospitala in podobne podrobnosti), s tem pa še ni rešil organizacijskih težav, ki bodo najbrž trajale še nekaj časa. V bolnišnicah so morali kar čez noč, in brez velike razpoložljivosti osebja, namestiti urade in blagajne, v KZE pa prikrojiti cenike.
Rezultat tolikšnega aprilskega odloka je bil viden predvsem v reakcijah oseb, ki so morale k zdravniku ali na analize. Ljudje so reagirali enotno in izredno kritično, kot dokazujejo tudi transparenti, ki so se pojavili pred bolnišnicami. Novih ticketov očitno noče nihče, ljudje (in zdravniki) bi radi le boljše zdravstvo.
Predstavnik Slovenije bo Drnovšek
DEJAN VERČIČ
LJUBLJANA — Dr. Janez Drnovšek je na nedeljskem "neposrednem izjasnjevanju ljudi" za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, ki bo maja postal tudi predsedujoči kolektivnemu šefu države, prepričljivo in proti pričakovanjem premagal inž. Marka Bulca (prvi je dobil 56,07 odstotka glasov, drugi pa 41,14 odstotka). Tega prvega poskusa neposrednih volitev v Sloveniji se je udeležilo 87,5 odstotka volilnih upravičencev. Javnomnenjske napovedi in ocene so še pred dnevi govorile o obratnem izidu, a končno je mladost premagala tradicijo.
Dr. Janez Drnovšek je bil rojen 17. 5. 1950 v Celju, je diplomirani ekonomist in doktor ekonomskih znanosti. Sedaj je slovenski poslanec v zveznem parlamentu. V dosedanji poklicni karieri je bil: ekonomist v razvojnem sektorju v Industriji gradbenega materiala Zagorje, vodja ekonomsko-organi-zacijskega sektorja SGP Zasavje, pomočnik ekonomskega svetnika veleposlaništva SFRJ v Kairu, direktor Ljubljanske banke temeljne banke Zasavje - Trbovlje. Zvezni poslanec je od 1984. leta.
Njegov nasprotnik, 63 letni inženir Marko Bulc pripada še partizanski generaciji, njegova politična kariera (zdaj je predsednik Slovenske gospodarske zbornice), le sledila vojaški.
Uradno je dr. Drnovšek še po nedeljskem "izjasnjevanju" le uradni kandidat socialistične zveze, ki je tudi organizirala ta prvi poskus neposrednih volitev. Teh zaenkrat slovenska ustava še ne dopušča, tako da bo član predsedstva SFRJ iz Slovenije uradno izvoljen (zdaj že bolje reči - imenovan) na zasedanju slovenskega Parlamenta. V nedeljo zvečer, po objavi prvih, sicer še neuradnih rezultatov volitev, je dr. Drnovšek bal tudi prvo izjavo za slovensko Javnost, v kateri je rekel: "Sploš-he, odprte volitve so očitno želja vseh Slovencev. Zato lahko reče-uto, da je bil današnji dan zgodovinski. Vprašanje je, kdo se bo izidu volitev bolj veselil, zmagovalec ali poraženec."
Pred koncem obiska sovjetskega partijskega voditelja na Kubi
MihaU Gorbačov naj bi danes v Havani predlagal odpis dolgov najmanj razvitih
HAVANA — Drugi dan obiska sovjetskega partijskega voditelja Mihaila Gorbačova na Kubi je minil v znamenju pogovorov s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom. O vsebini pogovorov ni uradnih poročil, saj med pogovori niso predvidene niti tiskovne konference. O rezultatih petega srečanja med Castrom in Gorbačovom, pa naj bi državnika javno spregovorila po končanem obisku sovjetskega voditelja.
Zanimivo je, da ni bil objavljen niti uradni program obiska Mihaila Gorbačova na Kubi. Kljub temu pa se je v kubanskih in sovjetskih krogih, ki spremljajo oba državnika, uspelo zvedeti, da bosta sovjetski in kubanski voditelj podrobno obdelala gospodarske in politične odnose med državama in to še posebej v luči novih prioritet, za katere so se v SZ odločili po začetku perestrojke. Za reforme so se odločili tudi na Kubi, pa čeprav gre za drugačne kot v SZ.
Precejšnje zanimanje vlada tudi za način, kako bosta Gorbačov in Castro razčistila nekatere nesporazume, saj je znano, da Kuba sprememb v Sovjetski zvezi ni sprejela s prevelikim navdušenjem, glede nekaterih ideoloških vprašanj pa imata državi skoraj povsem nasprotna stališča.
Kljub tem znanim nasprotjem pa so na obeh straneh že pred obiskom sovjetskega partijskega voditelja Mihaila Gorbačova v Havani poudarja-
li, da ta nasprotja niso nikoli ogrozila dobrih odnosov med Sovjetsko zvezo in Kubo. Pri tem tudi niso pozabili pristaviti, da v obeh državah z velikim zanimanjem spremljajo spremembe, do katerih naj bi po sicer različnih scenarijih prišlo v obeh državah. Na pogovorih pa naj bi tudi potrdili tezo o pravici vsake države v socialističnem taboru, da si samostojno poišče svojo pot v socializem.
Osrednja tema pogovorov pa bo nedvomno podrobna obravnava vse težjega položaja držav dolžnic in pa najrazličnejših pobud za pospešitev mirovnega procesa, za katerega si prizadeva peterica srednjeameriških držav. O teh dveh problemih naj bi Mihail Gorbačov danes tudi javno spregovoril. Udeležil se bo namreč izrednega zasedanja kubanske skupščine in tam podrobno analiziral politični in gospodarski položaj na tem področju. Pri tem naj bi Gorbačov spregovoril tudi o vse večji zadolženosti držav v razvoju. Gorbačov je že lani sprejel Castrovo tezo, da dolga ni mogoče odplačati pod takimi pogoji, kot so bila posojila dogovorjena, mnogi pa pričakujejo, da se bo danes zavzel za moratorij dolgov manj razvitih držav oziroma bo celo predlagal, da se najmanj razvitim ta dolg v celoti odpiše.
Na sliki AP: prisrčen pozdrav Castra in Gorbačova po prihodu sovjetskega voditelja na havansko letališče.
Vsaj devet mrtvih pri iztirjenju vlaka pri Foggii
SAN SEVERO (FOGGIA) — Krajevni vlak, ki je vozil na progi Bari-Foggia je včeraj z vso silo privozil na železniško postajo v San Severu. Zaradi hitrosti sta se dva vagona iztirila, zaletela v železniško postajo in povzročila pravi pokol. Devet oseb je umrlo, drugih sedemnajst pa je hudo ranjenih.
Na pločniku železniške postaje v San Severu je bilo ob 16. uri malo ljudi. Razen osebja in potnikov, ki so sedeli v čakalnici, se je na odprtem mudilo nekaj oseb ter železničarji, ki običajno spremljajo prihod in odhod vlakov. Nekateri so pravočasno dojeli, da nekaj ni v redu, saj je vlak vozil z neobičajno hitrostjo, zato so zbežali iz postaje. Ko se je vlak iztiril, je po srečnem naključju le oplazil del stavbe, v kateri je bila čakalnica. Podrl pa je bar, restavracijo, skladišče prtljage,
prodajalno vozovnic in urade. Vlaku se je vsekakor izognila skupina otrok, ki je bila namenjena na šolski izlet.
V Foggii so že odprli dve preiskavi, ki bosta morali najti morebitnega krivca in pojasniti potek nesreče. V San Severu pa so reševalne ekijie nadaljevale z delom tudi v nočnih urah. Iz Neaplja so poslali 100-tonski žerjav, s katerim bodo odstranili oba vagona.
Po prvih podatkih naj bi bile vse žrtve nesreče železničarji, ki so v trenutku, ko je vlak podrl železniško postajo, opravljali svoje službene dolžnosti. Tudi med ranjenci je mnogo uslužbencev italijanskih železnic. Med njimi je tudi 29-letni strojevodja krajevnega vlaka. Do 23. ure so še pogrešali dve strojevodji, gasilci pa so žal našli njuni trupli pod ruševinami.
Na sliki (Ap): prizorišče nesreče
Težaven proces osamosvojitve Namibije izpod Južne Afrike
Južnoafriški vdor na namibijsko ozemlje terjal doslej več kot 100 mrtvih SWAPO
NAIROBI — Iz VVindhoeka poročajo, da so se včeraj že tretji dan nadaljevali boji na severu Namibije med gverilci SWAPO in namibijsko (južnoafriško) policijo ter vojsko. O dramatičnem zaostrovanju položaja priča podatek, da tuje agencije trdijo, da so se boji razširili na skoraj celotno področje severne Namibije ob angolski meji. Na mednarodni konferenci o prihodnosti Namibije v Harareju je predsednik SVVAPO Sam Nujoma znova zavrnil južnoafriške obtožbe, da so gverilci SVVAPO krivi za prekršitev sporazuma o prekinitvi ognja in za to obtožil napadalno politiko Pretorie.
Začasna namibijska administracija v VVindhoeku je sporočila uradne podatke, po katerih je doslej v bojih padlo 120 gverilcev SVVAPO in 20 pripadnikov namibijske teritorialne policije, vendar se zdi, da je število žrtev na obeh straneh precej večje. V VVindhoeku in Pretorii nadalje trdijo, da je doslej prišlo na sever Namibije že precej več kot tisoč gverilcev SVVAPO, oziroma pripadnikov namibijske ljudske osvobodilne vojske (PLAN), vojaškega krila SVVAPO. Po teh trditvah naj bi se v zadnjih dveh dneh zbralo na skrajnem jugu Angole, tik ob angol-sko-namibijski meji okrog, pet tisoč gverilcev SVVAPO.
Zanimivo je, da je predsednik SVVAPO Nujoma v Harareju za hude spopade na severu Namibije obtožil tudi posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Namibijo Marttija Ahtisaarija, češ da ni izpolnil svojih dolžnosti in danih obljub, da bodo mirovne sile OZN zavarovale pripadnike SVVAPO pred napadi namibijske policije in južnoafriških okupacijskih čet. Iz Harareja je slišati, da je vodstvo SVVAPO pripravljeno prekiniti spopade, vendar čakajo na pritrdilen odgovor iz VVindhoeka in Pretorie, da bo tudi nasprotna stran ustavila spopade. Le-te vodstvo SVVAPO označuje kot pogrome in surove obračune nad pripadniki in simpatizerji SVVAPO, ki naj bi menda prišli iz južne Angole neoboroženi in zaradi jamstev vodstva OZN VVindhoeku, da se lahko vrnejo in naselijo v taboriščih in vaseh na severu Namibije, kjer jih bodo zaščitile mirovne sile OZN.
Med očitno najhujšimi boji v 22 letih, odkar je SVVAPO začel oborožen odpor proti protizakoniti kolonialni južnoafriški upravi v Namibiji je južnoafriški zunanji minister Roelof Botha poslal generalnemu sekretarju OZN De Cuellarju drugo pismo, v katerem je menda znova zagrozil, da bo Pretoria zahtevala umik varnostnih sil OZN iz Namibije, če svetovna organizacija ne bo odločno ukrepala proti kršilcem sporazuma o prekinitvi ognja, ki so ga slovesno razglasili 1. aprila. Botha je v pismu bojda tudi zapisal, da je z vdorom gverilcev SVVAPO na sever Namibije prekršen trojni angolsko-južnoafriško-kubanski sporazum o namibijski neodvisnosti, ki so ga podpisali 22. decembra lani v New Vorku po dolgotrajnih pogajanjih in z aktivnim posredovanjem diplomacij obeh supersil.
Na mednarodni konferenci o Namibiji, ki se je danes začela v Harareju je zimbabvejski zunanji minister Nat-han Shamuyarira dejal, da se je z zadnjimi spopadi nad Namibijo zgrnil črn oblak. Večina afriških kritik na rovaš spopadov leti na Pretorio, oziroma na začasno administracijo v VVindhoeku, ki so jo pravzaprav ustoličili v Pretorii. To je bilo tudi pričakovati, čeprav je ponekod v Afriki slišati tudi drugačna mnenja. Po teh naj bi bili gverilci SVVAPO vsaj soodgovorni za spopade, ker so prekršili določilo sporazuma, po katerem bi morali ostati v
taboriščih in oporiščih severno od 16. vzporednika na angolskem ozemlju.
Iz nekaterih krogov je tudi slišati, da si je vdor gverilcev SVVAPO na sever Namibije mogoče razlagati tudi z željo ljudske organizacije jugozahodne Afrike, da bi si čim bolj okrepila pozicije na severu Namibije in dlje proti jugu, kjer SVVAPO v vseh teh letih ni bil aktiven. Čeprav vojaško krilo SVVAPO v resnici nikoli ni predstavljalo resnejše vojaške nevarnosti za junoafriške okupacijske čete in policijo, so občasni spopadi vedno potekali na severu Namibije, kar je po drugi strani južnoafriški vojski služilo kot izgovor za vdore na angolski jug, kamor so zasledovali gverilce SVVAPO. V Afriki poudarjajo, da se je z nevarno zaostritvijo v Namibiji povečala nevarnost za poglobitev krize na jugu celine, ki je že zelo eksplozivna. Zato terjajo od OZN, naj hitro in učinkovito ukrepa, da bi zaustavili spopade in odstranili nevaren kamen spotike na poti do namibijske neodvisnosti, ki bo očitno dolga in mučna.
AVGUST PUDGAR
Južnoafriški vojaki kopajo skupen grob za nekaj desetin pripadnikov SVVAPO, ki so padli med napadom pretorijskih vojakov.	(Telefoto AP)
Rdeče alge že kazijo Jadran
ANCONA — Jadransko morje je poskrbelo za neprijetno dobrodošlico izvedencem, ki se bodo udeležili vsedržavne konference za zaščito Jadrana. Nedaleč od obale, od Fana do Pe-sara, so se razcvetele zloglasne rdeče alge, ki so pokazatelj evtrofizacije morja.
Ribiške barke, ki so se podale na ribolov so plule po sluzastih preprogah odmirajočih alg, ki prekrivajo obsežne površine morja. Izvedenci so ugotovili, da je tudi temperatura morja višja od običajne, tudi če jo primerjamo z sorazmerno visoko temperaturo zraka. Profesor Corrado Piccinetti, direktor biološkega centra v Fanu, je ugotovil, da bodo zato alge letos cvetele prav tako kot lani, če že ne več.
Turistični delavci so upravičeno zaskrbljeni, saj se še spominjajo lanskega poletja, ko so rdeče alge odgnale marsikaterega turista in povzročile ogromno škodo ribičem.
Časa je minilo veliko, storjenega pa je bilo izredno malo, če izvzamemo zmanjšanje količine fosforja v pralnih praških, kar je seveda pomembno, a povsem nezadostno, še posebno glede zdravstvenega stanja Jadranskega morja.
Na Kosovu začetek procesov zaradi sovražne dejavnosti
LJUBLJANA — Na Kosovu je zadnje dni na ulicah mirno. Za to skrbijo okrepljene enote milice in vojske. Delo naj bi v tovarnah potekalo normalno, čeprav novinarje vedno znova osupljajo podatki, da naj bi v zadnjih tednih v marsikateri tovarni v pokrajini imeli kar rekordno proizvodnjo.
Še vedno velja policijska ura (od osmih zvečer do petih zjutraj) in prepoved javnih prireditev (kino, gledališča in šole so zaprti). Tudi zbiranje več kot treh oseb na javnih mestih ni dovoljeno.
Pokrajina se je pogreznila v molk, ki ga od časa do časa preseka kakšna eksplozija. »Ali upor Albancev prehaja v terorizem ali pa gre za provokacije tistih, ki hočejo na Kosovu ohraniti izredno stanje?« se mnogi sprašujejo.
Včeraj se je na okrožnem sodišču v Prištini začelo sojenje "ilegalni sovražni skupini nacionalistov in
separatistov". Enajst Albancev, med katerimi je tudi mladoletnik, naj bi pripadalo separatistični organizaciji ' marksisti-leninisti Kosova". Obtožnica jih bremeni "združevanja zaradi sovražne dejavnosti". Njihov cilj naj bi bila proglasitev Kosova za republiko.
Kot poroča agencija Tanjug, naj bi se obtoženi zbirali v manjših skupinah, prisegali pod albansko zastavo in s slikami Marxa, Engelsa, Lenina, Stalina in pokojnega predsednika Albanije Enverja Hox-he. Vsak naj bi imel tudi psevdonim in plačeval članarino. Njihova kriminalna dejavnost ob tem zajema še pisanje po stenah in razpečevanje letakov, s katerimi naj bi pozivali Albance v Jugoslaviji k uporu.
Podobnih sojenj lahko v prihodnjih dneh pričakujemo še več, saj je bilo med zadnjimi demonstracijami zaprtih več sto, predvsem mladih ljudi.	D. v.
Puč na Haitiju ni uspel a položaj je še nejasen
PORT-AU-PRINCE — Po spodletelem poskusu državnega udara proti predsedniku Prosperju Avrilu je položaj na Haitiju še naprej dokaj nejasen. Uradni viri sicer trdijo, da ima Avril oblast trdno v rokah. Uradno poročilo tudi govori, da so upor vodili visoki oficirji, ki so bili vpleteni v mednarodno trgovino z mamili. Zato naj bi jih predsednik Avril tudi skušal odstraniti iz vojske. Toda na Haitiju krožijo tudi drugačne govorice. Po teh naj bi državni udar sicer spodletel, vendar pa naj bi upor še trajal. Nekateri tudi trdijo, da so uporni vojaki kot talce vzeli štiri osebe, med katerimi naj bi bila Avrilov sin in notranji minister.
Udar proti Avrilu naj bi vodil komandant haitske vojske general Gerard Abraham, njemu ob boku pa naj bi bila med drugimi tudi komandant regimenta v Port-Au-Princeu general Guy Francois in komandant elitnega bataljona Leopardi podpolkovnik Himmler Rebu. Na Haitiju pa so se razširile tudi govprice, da naj bi bil med organizatorji spodletelega udara tudi notranji minister polkovnik Acedius St. Louis.
Med nepreverjene govorice lahko uvrstimo tudi trditev, da so uporniki predsednika aretirali, vendar pa naj bi ga kasneje na letališču, od koder naj bi Avrila izgnali v tujino, rešila predsedniška garda.
Zanesljivih vesti s Haitija torej ni. Opazovalci se v glavnem strinjajo, da je do upora prišlo zaradi odločenosti haitskega predsednika, da na zahtevo ZDA začne pravo vojno proti trgovcem z mamili. Kako nestabilen je položaj v tej srednjeameriški državici, pa pove že podatek, da je bil sedanji poskus udara že tretji v manj kot letu dni in da je tudi predsednik Prosper Avril na oblast prišel tako, da je 17. septembra lani z vojaško silo odstranil tedanjega predsednika Henryja Namphyja.
Kreditna sposobnost SFRJ se ni okrepila
NEW YORK — Republika Koreja, Čile, Portugalska, Iran in Tunizija so si minulega pol leta, pravijo svetovni bančniki, pridobili večje zaupanje kreditorjev. Jugoslavija je tako kakor pred pol leta na 65. mestu med 112 državami, z oceno kreditne sposobnosti 26,8 odstotka.
Precej se je zmanjšala kreditna sposobnost Trinidada in Tobaga, Kube, Paname, Norveške, Gabona in Libije, piše Institutional investor, newyorški finančni mesečnik. Vsakega pol leta ta časopis zahteva mnenje stotih svetovnih komercialnih bank, da se izrečejo o kreditni sposobnosti držav. Države, ki imajo večjo kreditno sposobnost, s tem pa seveda tudi ugled, lažje dobijo posojila in plačujejo nižje obresti.
Na čelu lestvice sta Japonska in Švica, ki so ju ocenili s 95,2 oziroma 94,3 točke (ocenjujejo s točkami od 0 do 100). Takoj za njima pa je ZR Nemčija, katere kreditno sposobnost so ocenili s 93,8 odstotka. ZDA, ki so dolga leta uživale največje zaupanje svetovnih kreditorjev, so zdrsnile na četrto mesto z 89,8 točke.
Na dnu lestvice sta Nikaragva s 4,7 in DLR Koreja s 3,6 točke. Zaradi sorazmerne politične trdnosti je Republika Koreja v omenjenem obdobju napredovala s 23. na 21. mesto, Portugalska se je povzpela z 29. na 25., Tunizija s 54. na 48., Čile z 61. na 58., Iran pa je skočil z 81. na 76. mesto.
Od zadnjega pregleda sem je ugled v očeh svetovnih upnikov najbolj padel Latinski Ameriki.
Nove razsežnosti medijske vojne Bomba na Politiko v Osijeku
OSIJEK — Jugoslovanska medijska vojna je v soboto okoli 21. ure dobila izredno brutalno piko na i: pred dopisništvom beograjske Politike v Osijeku je namreč eksplodirala podtaknjena bomba. Razdejalo je okno urada, stekla pa so popokala tudi v dopisništvu Ve-černjih novosti in Borbe ter v predstavništvu Dalme iz Splita.
Eksplozija na osiješkem sprehajališču Veljka Vlahoviča na srečo ni terjalo žrtev, prav tako ni bil nihče poškodovan. Preiskava še teče in za zdaj še ni uradnih podatkov, čeprav komentatorji Politike zadevo pripisujejo "sovražnikom Jugoslavije, kakršni spod-kupujejo državo tudi na Kosovu".
Teroristično dejanje je naletelo na ogorčene reakcije in obsodbe, med prvimi je protest zaradi brezumnega napada na pisano besedo sporočilo uredništvo zagrebškega Vjesnika. To je v komentarju na prvi strani spomnilo tudi na nedavne demonstracije pred dopisništvom tega časopisa v Beogradu, ko so
prav tako pozivali k požigom in kaznovanju novinarjev.
Bombe pa ne pokajo samo novinarjem, ampak tudi vojakom. Tako je Politika Ekspres poročala o napadu na neko vojaško vozilo pri Suvi reki na Kosovu. Neznanci so kamenjali konvoj, proti oklopnemu transportnemu vozilu pa je poletela tudi ročna granata, ki je na 'srečo zgrešila cilj. Ob vsej atraktivnosti novice je vendarle treba povedati, da se Politika Ekspres sklicuje na "neuradne vire" in da uradne potrditve vesti še nimajo.
Podobna je tudi zgodba o skupini Albancev, ki naj bi med demonstracijami prejšnji teden z neke džamije v bližini Titove Mitroviče streljali na policijski helikopter. Miličniki so kljub poškodovanemu vozilu uspeli pristati, medtem ko so "protiletalsko posadko" ujeli šele v Sloveniji, ko je nameravala zbežati v Švico (šlo je namreč za Albance, ki so na delu v tujini).
Uradnih podatkov tudi glede tega incidenta ni, prav tako o njem ni poročala agencija Tanjug. (Z. Š.)
Predsednik družbe Exxon se je opravičil Aljaski zaradi katastrofe, ki so jo povzročili z nafto
Pred 40 leti sklenili atlantski pakt NATO
NEW YORK — Ameriška petrolejska družba Exxon je vložila velike količine denarja, da je odkupila ogromno reklamnih strani. Američanom je namreč sporočila, da iskreno obžaluje ekološko katastrofo, ki jo je povzročila na Aljaski. Exxon obljublja tudi, da bo povrnila vse stroške in se potrudila, da bo skušala čim bolj omiliti posledice katastrofe. Predsednik družbe Exxon L.G. Rawl se je osebno opravičil tudi prebivalcem Aljaske.
Javno kesanje in obljube, da ne bo zmanjkalo denarja za izplačilo vseh potrebnih odškodnin, pa vsekakor ne morejo omiliti posledice nesreče, ki je povzročila najhujšo ekološko katastrofo v zgodovini ZDA. Naftni madež je že prekril 2.500 kvadratnih kilometrov morske površine, na sto tisoče kilometrov obale pa je tako onesnaženih, da so poginile vse živali in odmrle vse rastline.
Policija se medtem vneto ukvarja z iskanjem kapitana Josepha Hazelwooda, ki je obtožen, da je nenamerno povzročil katastrofo ter zločinske malomarnosti, ker je dopustil, da je nesreča zadobila tako strašne razsežnosti. Hazel-wood, ki je nesrečo prespal v kabini, je bil namreč vse prej kot priseben, saj se je redno predajal pijači in prepuščal krmilo kolegu, ki ni imel dovoljenja, da je lahko plul po aljaških fjordih.
Na sliki (telefoto AP): naftne vijuge na morski gladini v Zalivu Princa VVilliama
BRUSELJ — V VVashingtonu so pred 40 leti podpisali ustanovitveni dokument severnoatlantskega pakta NATO. Ameriški veleposlanec v Bruslju, gospa Rozanne Ridgway, je ob tej priložnosti odgovarjala na vprašanja številnih novinarjev z vseh koncev sveta in je med drugim dejala, da vidi za NATO bleščečo bodočnost, ki bo še izboljšala odnose med državami članicami, zbližala pa bo tudi vzhod z zahodom. Slednje bo odločilno vplivalo na mirovna pogajanja v svetu ter na pogajanja za postopno zmanjšanje konvencionalnega orožja s strani SZ in ZDA in splošno razorožitev.
Poleg izrecno vojaških in tehničnih aspektov, pa NATO marsikdo očita statičnost in dejstvo, da je postala njegova notranja struktura preveč birokratska. Odgovor na te očitke bo NATO verjetno dal že na majskem vrhu, ko bodo države članice predstavile tako imenovani globalni koncept oziroma dokument, na katerem bodo temeljila vsa nadaljnja pogajanja med vzhodom in zahodom. Voditelj držav članic NATO bodo morali v bistvu oceniti razvojo odnosov z Gorbačovovo SZ. Dokument, ki bo zarisal nekakšno reforno Atlantskega pakta, vsebuje tudi smernice za vzpostavitev »aktivnega« miru, ki ne bo samo odpravljanje konvencionalnega orožja in krčenje jedrskih arzenalov, pač pa tudi prispevek za prožnejše gospodarsko-politično sodelovanje.
Z včerajšnje tiskovne konference deželnega tajništva sindikata CGIL
Vlada FJK mora odločneje podpreti družbenogospodarski razvoj dežele
Bil je gost Slovenske skupnosti
Poslanec SVP Ebner na obisku v deželi
Deželno tajništvo CGIL je močno zaskrbljeno nad zdajšnjimi odnosi med sindikalnim gibanjem in deželno vlado. Slednja ne izpolnjuje sprejetih obveznosti glede izboljšanja družbenogospodarskega položaja v Furlaniji-Julijski krajini, to pa zato, ker se je njena sposobnost učinkovitega poseganja v socialnoekonomsko stvarnost okrnila pa tudi, ker se je njena pogajalna vloga nasproti ribiški vladi pri odločanju o industrijskih pobudah, ki so lahko izjemnega pomena za deželno gospodarstvo, krepko ošibila. Zato omenjeni sindikat zahteva obnovitev dialoga z Deželo na povsem novi podlagi, sicer takšni, ki edina lahko privede do konkretnih rezultatov. Z drugimi besedami: sindikalisti in deželni upravitelji morajo najti skupni imenovalec, ki naj najprej omogoči enovito proučitev problemov v njihovi celovitosti, kar zahteva enotno vizijo o vsestranskem deželnem razvoju, zatem pa skladno, torej globalno in ne področno ter območno razdrobljeno reševanje kriznih legel.
Tako se glasi v jedrnati obliki predlog — ali morda bolje: zahteva — CGIL, kakor ga je med včerajšnjo tiskovno konferenco v tržaški Vidalijevi ulici št. 1 orisal predstavnikom sredstev množičnega obveščanja deželni tajnik tega sindikata Graziano Pasgual v spremstvu Franca Todera. Zahtevo po razčiščenju odnosov z deželnim odborom in po vzpostavitvi tvor-nejšega dialoga (»sestankov je veliko, rezultatov pa malo ali nič«) je ravno tačas podkrepilo tudi vladno ukrepanje na zdravstvenem področju, ki je izzvalo, kot vemo, hudo nezadovoljstvo povsod v državi in zaradi katerega bo deželno protestno zborovanje upokojencev 10. aprila v Vidmu še ostreje izzvenelo.
Sindikalisti so s deželnimi upravitelji že pred časom začeli temeljit dvogovor o najbolj perečih vprašanjih, kot so: reforma finansiranja industrijskih pod-
jetij iz javnih skladov (zadevno besedilo tiči neizkoriščeno pri deželnem odboru že celih šest let!), izvajanje zakona o podpori ostarelim in handikapiranim osebam, preosnova zdravstva, smotrnejše načrtovanje velikih infrastruktur v režiji Italstata, preorganizacija proizvajalnega aparata, industrijska preobnova kriznih območij (npr. Rabelj), okrepitev državnih udeležb na Tržaškem in Goriškem, pozornejši pristop k problemom okolja s posebnim ozirom na odnos industrije do ambientnega varstva, kakovostna učvrstitev vsakovrstnih storitev in tako naprej. Vse to v vidiku izboljševanja življenjskih razmer deželnega prebivalstva, seveda pa tudi s ciljem zredčiti število brezposelnih, ki jih je v Furlaniji-Julijski krajini okrog 42.000, in to pretežno mladih in žensk. No — so dejali na tiskovni konferenci — deželna uprava uživa izrecno avtonomijo pri reševanju gornjih pa še drugih vprašanj, in vendar stopica na mestu: namesto da bi se jih lotila globalno, so njeni posegi sektorsko razdrobljeni. Ne samo, njena zakonodajna dejavnost je še kar v redu in v nekaterih primerih tudi dokaj napredna, a kaj, ko obljub in obvez Dežela ne zna udejaniti oziroma ne zna opraviti sinteze različnih interesov, brez katere tudi ne more biti enotne, skladne razvojne politike! To pa še ni dovolj. O sestankih med sindikalisti in deželno upravo ni niti zapisnikov, ki bi kazali, da se je Dežela za kaj konkretnega odločila, kot je poudaril Graziano Pasgual in dodal, da vse to kvarno vpliva tudi na postopek za krepitev tiste vloge, ki bi jo morala Furlanija-Julij-ska krajina odigrati z nastopom "velike Evrope" leta 1993, tudi sicer pa v odnosu do zaledja, posebno še do vzhodnoevropskih držav.
DRAGO GAŠPERLIN
TRST — Na predlog predsednika Biasuttija je deželna vlada včeraj odobrila sestavo novega deželnega odbora za boj proti onesnaženju atmosfere. Posvetovalnemu telesu, ki se ukvarja s specifičnimi problemi okolja in ocenjuje dejavnike, ki lahko vplivajo na kakovost zraka, predseduje osebno predsednik deželne vlade Biasutti, v njem pa so še odbornik za zdravstvo Brancati, vodja službe za higieno in varstvo okolja pri deželnem ravnateljstvu za zdravstvo, odgovorni za higiensko službo pri zdravstveni enoti štev. l, deželni skrbnik za javna dela, načelnik urada za motorizacijo, zastopniki raznih tehničnih služb kot so kemijska in toksikološka pri KZE štev. 1, meteorolog Fulvio Crismani, predstavniki zveze pokrajin in občin, predstavniki gasilcev in predstavnika tržaške trgovinske zbornice. Odbor bo imel triletni mandat.
Ustanovitev tega odbora je predvidel že prvi vsedržavni zakon za zašči-
Umeščen novi deželni odbor za okolje
to zraka pred onesnaženjem, ki je bil sprejet v šestdesetih letih. Tedaj je problem onesnaženja zadeval predvsem velika mesta, sedaj pa vprašanje onesnaženja okolja zadeva celotno deželno stvarnost, čeprav je v gosto naseljenih in urbaniziranih krajih bolj občuteno. Zato je deželna vlada sklenila, da spet obnovi to posvetovalno telo, kar je v skladu tudi z novim italijanskim normativom o problemu onesnaženja.
Delo odbora bo v oporo predvsem deželnemu ravnateljstvu za okolje. S pomočjo krajevnih zdravstvenih enot
bo moral odbor skrbeti predvsem zato, da izpušni plini industrije ne onesnažijo atmosfere. V primeru, da bi koncentracija škodljivih snovi presegla dovoljeno stopnjo, lahko odbor odredi potrebne preglede in raziskave, da se ugotovi vir onesnaženja. Odbor je doslej opravil precejšnje delo in imel važno vlogo tudi v odnosu do občin in pokrajin ter je dal pobudo za nekaj raziskav. Tako je spodbudil raziskavo o vplivu avtomobilskih izpušnih plinov na onesnaženje v deželi, spodbudil je nastanek številnih komisij za preučevanje industrijskega osnaženja in za vpliv velikih prometnih povezav na okolje.
Med ostalimi pristojnostmi odbora naj omenimo možnost preučitve vsakršnega gradiva, ki zadeva onesnaženje, možnost, ocenjevanja ukrepov, ki jih o vprašanju okolja nameravajo sprejeti občine in pokrajine, možnost, da spodbudi nove raziskave o onesnaženju zraka.
Poslanec Michl Ebner med včerajšnjo tiskovno konferenco (Foto Magajna)
TRST — Pobliže spoznati slovensko stvarnost v Furlaniji-Julijski krajini in obenem utrditi solidarnost med narodnostnimi skupnostmi: to je bil smisel obiska južnotirolskega poslanca in enega od založnikov dnevnika v nemškem jeziku Dolomiten Michla Ebnerja v Trstu. Kot gost Slovenske skupnosti se je Michl Ebner mudil včeraj v Trstu, kjer je imel vrsto razgovorov z voditelji SSk, popoldne je obiskal Primorski dnevnik, zvečer pa je imel predavanje v Peterlinovi dvorani.
V uvodni besedi med srečanjem z novinarji je deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar poudaril pomen obiska, saj je poslanec Ebner med drugim eden od podpisnikov zakonskega osnutka za zaščito Slovencev, ki ga je izdelala SSk, v parlamentu pa so ga predložili zastopniki drugih italijanskih manjšinskih strank. Jevnikar je v tem okviru ponovil jasno zahtevo po zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in polemiziral s tistimi, ki Slovencem kratijo to pravico, predvsem pa skušajo prikazati kot zahtevo po privilegijih povsem upravičeno zahtevo manjšine po dejanski enakopravnosti. Pri tem je obžaloval, da so nekatere stranke nasedle tej protislovenski kampanji.
Michl Ebner pa je v svojem izvajanju poudaril, da je prišel v deželo, da bi se lahko pobliže spoznal s slovensko stvarnostjo v Italiji. Pri tem je obžaloval, da italijanska večina ne kaže dovolj posluha za potrebe Slovencev, ki med drugim po njegovi oceni ne zahtevajo veliko. Južni Tirolci, je do-
dal, bi v podobnih pogojih zahtevali veliko več.
Potem ko je podčrtal, da bi se morali večinski narodi vživeti v položaj manjšine, da bi jo bolje razumeli in da je treba bodočnost Evrope graditi predvsem na ovrednotenju narodnosti, je Ebner orisal izkušnjo Južne Tirolske. V tem okviru je dejal, da je avtonomija bocenske pokrajine pomembno sredstvo za vzpostavljanje enakopravnih odnosov med narodnostmi. Pripadniki nemške narodnosti, ki so na Južnem Tirolskem večina, so se po njegovih besedah v zadnjem času precej angažirali, da bi o potrebi po avtonomiji prepričali tudi italijanski živelj. Nekoliko samokritično je Ebner priznal, da so ta dialog začeli sicer pozno, vendar sedaj vlagajo vanj precej energije. K temu jih je silil tudi alarmni zvonec, ki je zabrnel prvič na političnih volitvah, ko je italijansko prebivalstvo množično glasovalo za MSI.
Po Ebnerjevih besedah so sedaj pogajanja z italijansko vlado za uresničitev celotnega tako imenovanega paketa ukrepov v zaključni fazi. Najbolj sporno in odprto vprašanje pa so odnosi med vlado in avtonomno pokrajino. Južni Tirolci se namreč bojijo, da bi se njihova avtonomija razvodenela, če bi vlada ohranila v odnosu do avtonomne pokrajine pristojnost usmerjanja in koordinacije, s katerima bi lahko okrnila pristojnosti Bočna. Dokler vprašanje ne bo rešeno, SVP ne bo pristala na razrešnico in dunajska vlada po Ebnerjevem mnenju te razrešni-ce italijanski strani ne bo dala.
Znatna zamuda poštnih pošiljk iz Kanalske doline
TRBIŽ Poštna služba iz Kanalske doline bo odslej odposlana iz petih krajevnih uradov z vsaj 24-urno zamudo. Tako je odločilo vodstvo poštnega °kraja v Trstu, ki je črtalo vsakodnev-ho povezavo Trbiž-Videm z vlakom štev. 2697, ki pride vsak včer v furlansko glavno mesto ob 18.35. Vodstvo Poštnega okraja je upravičilo sklep z dejstvom, da je bolj malo prevoženega hiateriala in da je treba omejiti izdatke.
Sklep vodstva poštnega okraja so 2elo kritično ocenili sindikalni predstavniki poštnih uslužbencev, po mne-hju katerih je taka odločitev absurdna. Sindikalne organizacije so zato posla-poštnemu ravnateljstvu protestno
Pismo.
V protestu sindikalisti poudarjajo, da bo zaradi odprave prevoza pošte z vlakom 2697 iz Trbiža v Videm pošta Prihajala v furlansko glavno mesto Sele ob 20.45, kar je prepozno, da bi
lahko še isti dan poslali poštne pošiljke v Benetke z vlakom, ki odpelje ob 21. uri. Zato bodo morali razpošiljanje pošte odložiti za en dan, kar bo pomenilo znatno zamudo v dostavljanju pošte in to v trenutku, ko si poštna uprava prizadeva, da bi izboljšala svoj servis in svoj ugled v očeh uporabnikov.
Odprava povezave z vlakom 2697 bi tako močno prizadela učinkovitost poštnih uradov Trbižu, Tablji, Rablju in Fužinah. Gre za turistične kraje, pripominjajo sindikati, poleg tega pa za kraje, v katerih delujejo špediterske agencije, ki potrebujejo hitro in učinkovito poštno službo.
Sindikati so v svojem protestnem pismu glavnemu poštnemu ravnateljstvu dodali, da so pripravili načrt, ki naj bi rešil te probleme. Načrt naj bi sprejela pokrajinska komisija za prevoze, vodstvo poštnega okraja pa naj bi ga povsem prezrlo.
Jeseni nared nova cerkev na Markovcu
KOPER — Na Markovcu v Kopru je bila včeraj popoldan slovesnost ob blagoslovitvi vseh temeljev in vgraditvi temeljnega kamna za cerkev sv. Marka. Temeljni kamen je položil koprski škof Metod Pirih, listino s spominskimi podatki o gradnji pa je med drugimi podpisal tudi predsednik SO Koper Raul Siškovič, ki se je ob Dariju Valentiču
ter predstavnikih KS Zusterna tudi udeležil slovesnosti na Markovcu.
Cerkev na Markovcu, kjer prebiva že več kot 10 tisoč prebivalcev, med njimi tudi dosti vernih, so začeli graditi 1. februarja, dokončana bo avgusta in kot nam je povedal gospod Bojan Ravbar s koprske župnije, ki je investitor objekta, bodo delavci Stavbenika do avgusta cerkev zgradili, že septembra pa bodo verniki objekt pričeli uporabljati. Ob cerkvi bodo prihodnje leto zgradili še župnijski dom, skupna površina objektov pa bo okrog 900 kv. metrov. Po dograditvi župnijskega doma bo tudi slovesnost ob blagoslovitvi novih cerkvenih objektov, za katere so v koprski župniji in drugod zbrali denar. Za gradbena dela so Stavbeniku odšteli 3 milijarde dinarjev. Z dograditvijo teh objektov bo izpolnjena dolgoletna želja vernikov, da se tudi v novem velikem koprskem naselju zgradi tak objekt.
D. G.
Manjšinska lista za evropske volitve
MILAN — V soboto so se v Milanu srečali pobudniki skupne liste italijanskih manjšin za evropske volitve. Srečanje je bilo posvečeno oblikovanju sporazuma o volilnem zavezništvu, o oblikah trajnega sodelovanja med sodelujočimi skupinami, o rotacijah morebitnih izvoljenih, o volilnem simbolu (ki naj bi odražal evropsko usmerjenost in enakopravnost sodelujočih skupin), o kandidaturah po vsej Italiji in o drugih vprašanjih, ki so povezana z volilnim nastopom. Srečanja so se med drugimi udeležili tudi predstavniki Slovenske skupnosti (poleg SSk so se srečanja udeležili še zastopniki Valdostanske zveze, Sardinske akcijske stranke, Okcitanskega avtonomističnega gibanja, Furlanske zveze, Južnotirolske domovinske zveze, Južne zveze in Zveze beneškega ljudstva), ki so v skladu s sklepom strankinega deželnega sveta podprli oblikovanje skupne liste, ki naj se zavzema za koristi vseh italijanskih manjšin. Po oceni zastopnikov SSk je bila seja pomemben korak k sporazumu, ki ima po njihovem mnenju stvarne možnosti za volilni uspeh in za popularizacijo manjšinskih zahtev po vsej državi. O dokončnem oblikovanju sporazuma pa bodo sklepali v sredini meseca, ko se bodo spet sešli.
O možnosti sodelovanja v manjšinskem kartelu razmišlja tudi južnotirolska SVP, ki bo v teh dneh odločala, ali naj se priključi taki koaliciji ali pa naj svoje kandidate za evropski parlament vključi, kot pred petimi leti, v liste KD.
SENOŽEČE — V Cimosovi tovarni 'FTomobilskih delov v Senožečah svoj delovni in razvojni program že nekaj let gradijo na sistemu treh ničel, kar Poenostavljeno pomeni: nič nekvali-:etnih izdelkov, nič zastojev, nič zalog!
na ta način senožeške in druge Ci-Jhosove tovarne lahko ohranijo kvali-jdto proizvodnje, zanesljivost dobav in jPf.ejemljive cene. Vse skupaj pa jim rajno zagotavlja enakopraven položaj , družbi PSA (Peugeot, Citroen, Tal-SjOjt)	Prost;' prodaji avtomobil-
ro?5 ^ se obdržali v vse hujši medna-f dni konkurenci, so po besedah Mi-naSiava Škapina, direktorja senožeške-Za- . d9' že leta 1982 v okviru Cimosa b celi uresničevati program preobraz-p® Proizvodnje, ki jo končujejo letos.
ed sedmimi leti je namreč začela b r°Pska in svetovna avtomobilska in-pAtrija hitro napredovati. Če je hotel mos ostati v tej igri, se je moral 0jJ°ti prilagajati, kar mu je med dru-j omogočilo, da je sodeloval že pri zvoju novih vozil in tako postal P^on od enakovrednih členov v verigi rtroenovih tovarn.
Uspeh gradijo na treh ničlah
Tehnološkemu prilagajanju in selekciji programov je morala seveda slediti tudi organizacijska in miselna preobrazba v Cimosovih tovarnah, ki jo vzporedno z modernizacijo opreme že približno tri leta uresničujejo v okviru projekta Triglav, ki so ga v sodelovanju s Citroenovimi strokovnjaki pripravili predvsem z lastnimi močmi. Program je zasnovan na stališču, da mora biti osnovni organizacijski motiv v tovarni proizvodnja, vse ostale dejavnosti pa njen servis. To med drugim pomeni, da nič, kar ne prinaša nove vrednosti, ne sodi v podjetje. Delo je organizirano po delovnih krožkih, ki jih sestavlja skupina ljudi, kateri sodelujejo pri razreševanju istega problema, pa naj bo to izdelava končnega izdelka ali zaokrožena delovna operacija. Krožek se dosledno pogovarja le o delovnih nalogah, sestaja pa se največ enkrat na teden ali
najmanj enkrat na štirinajst dni. Krožke, ki so jih v Senožečah oblikovali že v približno štiridesetih odstotkih proizvodnje, vodijo nekakšni delovodje. Pri takem načinu dela so v celoti ukinili normo kot osnovo za izračunavanje plačila za delo, saj ugotavljajo, da norma škoduje kvaliteti, hkrati pa plačilo po tem sistemu nikakor ne more biti resničen odraz vloženega dela in njegovih rezultatov. Doseganje norme je namreč prevečkrat odvisno od spleta objektivnih okoliščin, hkrati pa nagrajuje tudi neselektivno povečevanje porabe energije, materiala in podob-
V organizacijskem sistemu krožkov spremljajo le izkoristek delovnih sredstev in materiala, kar pa ne vpliva na višino osebnih dohodkov, temveč predvsem na ukrepe krožkov za izboljšanje razmer. Osebni dohodki pa so pri posameznem delavcu odvisni
predvsem od poznavanja in obvladovanja stroja, stopnje samokontrole, samostojnosti pri menjavi orodij in usposobljenosti za manjše samovzdrže-vanje stroja.
Da bi čim hitreje usposobili kolektiv. za tak način dela v Senožečah in drugih Cimosovih tovarnah veliko vlagajo v ljudi in v povečevanje njihovega uporabnega znanja. Tako imajo trenutno ob nekaj več kot 300 zaposlenih (med katerimi jih je 2% z visoko, 4% z višjo in 20% s srednjo izobrazbo) na šolah različnih stopenj kar 60 štipendistov. Hkrati so ustanovili tudi lasten izobraževalni center, v katerem delavci od letos lahko pridobivajo interne kvalifikacije. Seveda naj bi k boljšemu delu pripomoglo tudi ustanavljanje krožkov v tistih delih proizvodnje, kjer še delajo po starem. Večji učinkovitosti dela je podrejen tudi predlog za novi sistem nagrajevanja,
ki naj bi ga dokončno oblikovali že do letošnjega junija. Z njim naj bi enkrat za vselej prekinili z uravnilovko in začeli dosledno boljše plačevati predvsem odgovorno, ustvarjalno delo.
V Senožečah, od koder izvozijo kar 90 odstotkov proizvodnje (40% v okviru kooperacije, 60% pa v okviru rednega izvoza, ki se vztrajno povečuje), sedaj preizkušajo tri nove linije za proizvodnjo vztrajnikov motorja, izpušnih kolektorjev in kardanskih vilic. Za to opremo so dali 42 milijonov francoskih frankov, redno pa naj bi jo začeli uporabljati čez približno dva meseca. Ko bodo naprave polno izkoriščene, bodo v tujino prodali na leto kar za 80 milijonov frankov izdelkov, že letos pa naj bi tam iztržili 70 milijonov frankov, kar je ob enakem številu zaposlenih skoraj trikrat več, kot leto poprej. Letos nameravajo zamenjati še nekaj zastarele opreme in precej vlagati v izboljšavo delovnih pogojev, saj, menijo, da dobre rezultate in napredek lahko zagotavlja le nepretrgano posodabljanje tovarne.
JANEZ ODAR
Po uvedbi ticketa za zdravstvene storitve
Tudi v Trstu je bilo precej težav čeprav niso zahtevali predujmov
Velika udeležba na nedeljski proslavi na Opčinah
Strelišče naj postane park miru v trajen spomin žrtvam nacizma
S prvim aprilom je stopil v veljavo nepriljubljeni zakonski odlok, s katerim je vlada uvedla ticket za zdravstvene storitve. V Trstu in vsej deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini pa so bolniki pričeli plačevati včeraj, in to v dokajšnji zmedi.
Ugovorov proti plačevanju ticketa je seveda veliko, problemi pa nastanejo že pri vsakodnevni praksi, saj so uprave posameznih KZE v bistvu nepripravljene. V Trstu so na primer sklenili, da od bolnikov ne bodo zahtevali predujmov. Kdor je moral v bolnišnico, je podpisal samo izjavo, s katero se je obvezal, da bo plačal. Račun bo prejel domov po odpustu iz bolnišnice. Tudi za preglede velja podobna praksa, KZE pa priporoča, naj občani plačajo ticket kar na banki, čeprav sprejemajo plačila tudi uradi KZE. Upravitelji se očitno bojijo, da bi nastale pred uradi dolge vrste, zato vabijo plačnike, naj se obrnejo na agencije banke Antoniana di Padova e Trieste in tam poravnajo dolg. Zdravstvenih uslug seveda niso odrekli nikomur, in jih tudi ne bodo, ne glede na to, če pacient lahko plača ali ne.
Prav glede predujma so v Gorici in Pordenonu ravnali drugače kot v Trstu. V Pordenonu zahtevajo ob sprejemu v bolnišnico 100.000 lir predujma, v Gorici pa 50.000. V Vidmu so se odločili, da predujmov ne bodo zahtevali. Različno ravnanje posameznih KZE že samo po sebi dokazuje, da vnaša vladni ukrep dokajšno zmedo v zdravstveni sistem, ki ga že itak bremenijo hude organizacijske in drugačne težave. Zato, da bi vsaj na deželni ravni ne prišlo do preočitnih razlik, so se včeraj sestali funkcionarji krajevnih zdravstvenih enot FJK.
Ljudje seveda neradi plačujejo zdravstvene storitve. Malokoga so prepričale utemeljitve za tickete, saj za zdravstvo ljudje že itak plačujejo, ticket pa je le dodatna obremenitev. Problemi nastajajo na primer v bolnišnicah, kjer zaradi pomanjkanja osebja ne morejo opraviti vseh pregledov v doglednem času. Bolnik lahko čaka v bolnišnici nekaj dni na preglede, za vsak dan čakanja pa bo moral plačati 10.000 lir. Res je, da je to vsota, ki bi jo uporabili tudi doma za hrano in druge nujne potrebe, bolezen pa res drago stane, če pomislimo še na ambulantne preglede in zdravila. Breme ticketov bo seveda najhujše za starejše ljudi in upokojence, ki najbolj potrebujejo zdravniško pomoč. Ni potrebno posebej poudarjati, da je to še poseben problem v Trstu, kjer je veliko ostarelih ljudi. Tudi zaradi tega vladnega odloka niso pričeli izvajati z birokratsko strogostjo. Neki upokojenec nam je zelo preprosto razložil svojo stisko: »Pravijo, da 10.000 lir ni veliko, saj je življenje doma dražje. Ko boš moral plačati, pa bo to veliko, posebno za nas, ki prejemamo pokojnino, ki nas le za las uvršča med tiste, za katere je ticket obvezen. K temu je potrebno dodati tudi razne preglede in zdravila. Kako bo s kroničnimi bolniki, je kdo pomislil nanje? Za zdravniške usluge bodo morali odšteti vso pokojnino.«
Nejasno je tudi, kako bo s posebnimi "kategorijami" bolnikov, kot so na primer narkomani. Bodo morali za metadon plačati ticket? Jih ne bo morda prav nova obveza odvrnila od tega, da se v stiski obrnejo do zdravnika?
Na ta in druga vprašanja bo seveda odgovorila praksa, čeprav lahko že po treh dneh predvidevamo odgovore. V bistvu so si bili ljudje enotni pri ugotavljanju, da bo nov ukrep prizadel predvsem najšibkejše sloje. »Kdor ima denar,« je vso zadevo komentirala neka ženska, »gre k zasebnemu zdravniku ali pa v kliniko. Za te bolnike ticket ni problem, saj za svoje zdravje itak že plačujejo. Huda bo za tiste, ki čakajo na pregled v javnih ustanovah tudi po nekaj tednov, po tolikšnem čakanju pa bodo morali še plačati!«
Včeraj smo seveda poslušali tudi krajevne radijske in televizijske postaje ter brali komentarje. Nihče ne podpira uvedbe ticketa in je niti ne predstavlja, kot da gre za "nujno zlo". Prav zato se sprašujemo, ali se ne bo tudi tokrat zgodilo tako kot leta 1982, ko so uvedli plačevanje ticketov in ga potem ukinili. Problem je namreč v tem, da bo tudi uvedba ticketov stala, saj ponekod že govorijo, da bodo morali sprejeti v službo nove uradnike...
S slovesno spominsko svečanostjo na openskem strelišču so se številni Tržačani in prebivalci okoliških krajev, skupno s predstavniki oblasti, političnih strank, borčevskih organizacij z obeh strani meje, župani okoliških občin, bivši borci s titovkami in garibaldinskimi kapami na glavi, bivši deportiranci v nacističnih taboriščih in politični preganjanci v nedeljo popoldne spomnili 45-letnice junaške smrti 71 talcev, ki so jih nacisti usmrtili 3. aprila 1944, da bi se maščevali za atentat, ki so ga partizanski borci napravili na kinodvorano na Opčinah, kjer je bilo ubitih sedem nemških vojakov.
Nedeljsko slovesnost je začela vojaška četa, ki je izkazala čast žrtvam, dopolnili pa so jo mladi taborniki, ki so bili častna straža ob spomeniku, predstavniki ustanov in organizacij, ki so položili vence ter številni gostje, med njimi jugoslovanski konzul Pogačnik, predsednik Pokrajine Trst Crozzoli, podprefekt, župani Švab, Brezigar, Budin, senator Spetič, predstavniki političnih strank ter predstavniki ZZB iz Kopra in Sežane. Tržaški župan Richetti je poslal le telegram.
Prav gotovo najbolj pomembna pa je bila prisotnost na svečanosti inž. Steva Rodiča, doma iz Bihača v republiki Bosna in Hercegovina, ki se je kot talec po čudežnem naključju rešil in dočakal kot partizanski borec zaključne boje za osvoboditev Trsta.
Svečanost ob spomeniku talcem je začel moški pevski zbor Tabor, ki je zapel pesem »Žrtvam«. Tej je sledila Vrabčeva »Samo milijon«, ki sta jo pod vodstvom Sveta Grgiča skupno lepo zapela moški in ženski zbor KD Tabor.
V imenu krajevne sekcije VZPI-ANPI, ki je bila tudi organizator proslave in katere člani so s prostovoljnim delom lepo uredili spomenik in njegovo okolico, je udeležence pozdravila pokrajinska svetovalka Nives Košuta, ki je v kratkih, a zgoščenih besedah povedala, kaj nam vsem pomenijo še danes takšne spominske svečanosti. »Naš svet je samo eden, ne
moremo si ga predstavljati srečnega in živečega v miru, če bodo na njem živeli takšni, ki bodo uživali svobodo in vse pravice ob drugih, ki ne bodo deležni vsega tega. Boriti se moramo zato za pravičnejši svet, za svet brez sovraštva, brez nacionalističnih ekstremizmov, šovinizma, rasizma.«
Sledilo je polaganje vencev, temu pa kar trije govori: Srečka Colje, predsednika Združenja političnih preganjancev, Artura Calabrie, pokrajinskega predsednika VZPI-ANPI, in kratek, a zelo občuten poseg Steva Rodiča.
Colja in Calabria sta svoj govor začela z opisom dogodkov izpred 45 let, dogodkov, ki so privedli do usmrtitve talcev, ter jih povezala z današnjim stanjem v svetu: s težnjo velikih v svetu, da se zbližajo in da v duhu miru sodelujejo, s številnimi vojnimi žarišči v svetu, s težkimi dogodki v Jugoslaviji, z grozečimi znaki obnavljanja fašizma pri nas, v Avstriji in Nemčiji itd. Povezala sta jih s problemi, ki tu pri nas zadevajo boj proti šovinizmu, proti pojavom rasizma, za dosego zaščitnega zakona za slovensko manjšino, za boj proti mafiji, za ublažitev brezposelnosti, in s skupno željo, da bi tudi
'•» ' .d*	i. -
' *
jugoslovanski narodi premagali težave. Strnila pa sta svoja govora v odločni zahtevi, da oblasti končno ugodijo zahtevi vseh antifašistov, da se opensko strelišče, kraj trpljenja in množičnih pokolov, spremeni v park miru, ki bo pričal tudi bodočim rodovom o skupnem boju slovenskih, hrvaških in italijanskih antifašistov za mir in svobodo, ki jih druži tudi danes.
Svečanosti je nato sledila lepa, močno občutena prireditev v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer je KD Tabor ponovilo recital »To pevčevo srce«, v zamisli in ostvaritvi Olge Lupine, pri katerem so sodelovali pevci in pevke zborov KD Tabor, recitatorji, koledniki in glasbeniki.
Udeležba velikega števila mladih na openskem strelišču je bila dokaz, da so takšne svečanosti še danes močno občutene in tudi potrebne. 23. aprila ob 10. uri bo spominska svečanost tudi v tržaški Rižarni, na katero so organizatorji že med svečanostjo opozorili udeležence.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Križmančič) polaganje vencev na openskem strelišču.
V Grljanu strokovnjaki z vsega sveta
Mednarodni znanstveni posvet o plinu radonu
Stevo Rodič se je pred 45 leti edini čudežno rešil
Pretresljivo pričevanje o nacističnem pokolu
Včeraj se je v Grljanu pričel dvotedenski znanstveni posvet o plinu radonu. Prireja ga'miramarski Mednarodni center za teoretsko fiziko v sodelovanju z Vsedržavnim zavodom za alternativne energije (ENEA) in Agencijo za atomsko energijo z Dunaja, in sicer predvsem z namenom, da bi natančneje preučili zvezo, ki jo ima radon s potresi. Znano je namreč, da se ta plin sprošča v velikih količinah ob potresnih pojavih.
Znanstvenega posveta se udeležuje kakih 80 strokovnjakov iz vsega sveta. Med drugim se bodo dogovorili o tem, kako urediti svetovno mrežo za merjenje radona. Prav v tem času so v naši deželi v teku meritve tega plina tudi po stanovanjih.
Na spominski svečanosti na openskem strelišču je bilo tudi veliko mladih, ki jih je prav gotovo najbolj presunil in prizadel poseg Steva Rodiča, pred 45 leti mladega partizanskega borca, doma iz Drvarja, sedaj bivajočega v Bihaču, ki je s skopimi, a močno občutenimi besedami povedal, kako je umrlo tistega daljnega 3. aprila 71 talcev in kako se je
sam čudežno rešil.
»Bil sem partizanski borec, ko so me italijanske vojaške enote zajele nekje pri Šibeniku. Najprej so me poslali v zapor v Firencah, od tam so me preselili v koronejske zapore. Bil sem tu eden med tolikimi, ki smo iz dneva v dan čakali, kaj bo z nami. 3. aprila zjutraj nas je prebudilo močno trkanje na vrata celic. Izbrali so nas 72, naložili na kamione in odpeljali na Opčine. Bil sem v prvi skupini desetih, ki so nas postavili pred zid, ki je stal tam, kjer stoji danes spomenik. Postavili so nas v vrsto. Poleg mene so bili tovariši z Reke, iz Splita, Ilirske Bistrice, pa tudi neko mlado dekle.
Ko so vojaki dobili ukaz za streljanje, smo dvignili stisnjene pesti in zakričali "Smrt fašizmu, svoboda narodu". Potem so se zaslišali streli. Vsi okrog mene so padli in z njimi sem padel tudi sam, ves okrvavljen, prepričan, da sem smrtno zadet. Pod mrtvimi trupli sem pričakal noč, ko bi nas morali s kamioni odpeljati. Ker pa je prišla novica, da je v bližini v teku akcija partizanskih enot, so nemški vojaki sklenili odpeljati trupla z openskega strelišča šele naslednje jutro.
Tako sem se ponoči splazil izpod trupel tovarišev in žice na prosto. Lačen, ranjen, preplašen, sem tako preživel dva dni. Da sem se rešil, sem dolžan Milki Petelin in njeni družini, družini Milič iz Saleža, pa zdravniku Zanniju in še vsem, ki so mi pomagali, da sem prišel do partizanskih edinic in v njihovih vrstah dočakal osvoboditev Trsta, ki bi moralo biti pravzaprav moje grobišče. Danes sem tu s svojim sinom Nenadom, srečen, da lahko stisnem roko vsem tem dobrim, poštenim ljudem.« (ni)
V nabito polnem Sportno-kulturnem centru v Zgoniku
Humoristi vseh dežel so se združili
Spomini in premišljevanja o Trstu in 1. svetovni vojni
Nabito polna dvorana Športno-kulturnega centra v Zgoniku je bila v nedeljo popoldne prizorišče "prve trofeje smeha", na kateri so razne humoristične skupine in posamezniki s svojimi posrečenimi nastopi dokazali, da je tudi med Slovenci humor - še posebno, če je satirično nastrojen - dokaj priljubljena zvrst spektakla. V organizaciji Glasbene zadruge Ars nova in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik so nastopili Karst Brothers, Verč-Kobal, Moped show, Jaka Šraufciger in Toni Karjola.	(Foto Križmančič)
»Trst in prva svetovna vojna: spomini in premišljevanja« je naslov niza štirih predavanj, ki se bodo v tem mesecu zvrstila v zborni dvorani liceja Dante Alighieri v Trstu. Prireja ga Občina Trst v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini in Centra za gospodarske in politične študije Ezio Vanoni iz Trsta. Prireditev so včeraj predstavili na tržaškem županstvu župan Franco Richetti, profesorji Pio Nodari, Sergio Zucca in Raul Pupo ter tržaški šolski skrbnik Ottaviano Čorbi.
Prvo predavanje bo na sporedu v petek, 7. aprila, s pričetkom ob 17.30 in bo imelo naslov »Vojna in spomin: pota Julijcev«. Šlo bo pravzaprav za okroglo mizo, za katero bodo razpravljali zgodovinar Camillo Zadra iz Trenta, profesor zgodovine italijanskega slovstva na tržaški univerzi Elvio Guagnini in sodelavka Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK Marina Rossi. Govorili bodo bodisi o izkušnjah tistih prebivalcev Julijske krajine, ki so se zavzemali za prihod Italije v Trst, bodisi o spominih in premišljanjih onih, ki so bili avstroogrski vojaki.
V sredo, 12. aprila, bo s pričetkom ob 17.30 predaval profesor na politehniki v Milanu Mario Silvestri na temo »Primerjava dveh vojsk«. Govoril bo seveda o strukturi in značilnostih av-
stroogrske in italijanske vojske, pa tudi o gospodarski moči obeh vojskujočih se držav.
»Finis Austriae in nova ravnovesja v podonavski Evropi« bo naslov naslednjega predavanja, ki bo na sporedu v petek, 21. aprila, s pričetkom ob 17.30. Govoril bo eden največjih poznavalcev srednje Evrope, in sicer profesor sodobne zgodovine na dunajski univerzi Karl Stuhlpfarrer.
Niz se bo zaključil v četrtek, 27. aprila, s predavanjem z naslovom »70 let po prvi svetovni vojni: zgodovinopisje in problemi«. Šlo bo za obračun dosedanjih zgodovinskih raziskav o udeležbi Italije v prvi svetovni vojni, pa tudi za pregled najpomembnejših spisov, ki so se pojavili v Italiji ob 70-let-nici konca prve svetovne vojne.
Tržaški župan Richetti je na včerajšnji predstavitvi dejal, da so se prireditelji odločili za navedena predavanja in predavatelje z namenom, da bi zlasti mladini posredovali informacijo o prvi svetovni vojni na kolikor mogoče resnicoljuben način.
Omeniti velja, da bodo predavanja in izvlečki razprav objavljeni v posebni številki revije »Ouaderni« Centra za gospodarske in politične študije Ezio Vanoni. Organizacijsko tajništvo niza predavanj pa je na sedežu Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK v Ul. Imbriani 7.
Nastopilo je pet zborov
Jubilejna Primorska poje v nedeljo v Nabrežini
V občinski telovadnici v Nabrežini se je v nedeljo popoldne zbralo res veliko ljubiteljev slovenskega petja na reviji Primorska poje, ki letos, kot znano, slavi svojo dvajsetletnico. Po pozdravnem nagovoru povezovalke Tatjane Rojc in predsednika SKD Igo Gruden Pavla Vidonija (na sliki Marija Magajne) so nastopili Ženski zbor KUD Janko Premrl-Vojko iz Spodnje Idrije, Moški zbor Kras iz Opatjega sela, Mešani zbor Rdeča zvezda iz Saleža, Dekliški zbor Volče in Tržaški partizanski pevski zbor iz Trsta. Predviden je bil tudi nastop Moškega zbora Novi sv. Anton iz Trsta, vendar je odpadel, ker je bil pevovodja zadržan.
Sinoči predstavili knjigo »II Timavo«
Pravi založniški podvig o Reki, ki postane Timava
»Ta knjiga je prava poema o Reki-Timavi v besedi in sliki in čutimo se dolžne izraziti zahvalo gospodu Brunu Fachinu, ki jo je pogumno založil in izdal.« Tako je vzkliknil sloviti slovenski speleolog prof. France Habe na sinočnji predstavitvi knjige »II Timavo«, katere je sicer eden izmed soavtorjev. V resnici gre za pravi založniški podvig, ki je toliko zaslužnejši, če pomislimo, da je delo male tržaške založbe B&M Fachin.
Knjiga obsega 360 strani večjega formata in na patiniranem papirju. V njej se zvrsti sedem poglavij o čudoviti in skrivnostni kraški reki, ki se rodi pod Snežnikom kot Reka, ponikne v Škocjanskih jamah in privre spet na dan v Štivanu kot Timava. Besedilo je napisalo deset strokovnjakov, med temi štirje Slovenci, opremljeno pa je s številnimi barvnimi in črnobelimi slikami ter drugimi ilustracijami, tako da knjiga učinkuje prav razkošno.
Prvo poglavje je napisal tržaški zgodovinar Giuseppe Cuscito in obravnava Timavo oziroma življenje ob njej od antike do srednjega veka. Drugo poglavje govori o starih kartografskih upodobitvah Reke-Timave in je delo mladega tržaškega kartografa Enrica Halupca. Tretje poglavje je posvečeno gradovom ob Reki in Timavi in ga je prispeval tržaški samouk Luigi Fos-can. Četrto poglavje govori o umetniških in kulturnih spomenikih ob Reki
Delavci Verdija napovedujejo stavko
Uslužbenci gledališča Verdi so sklenili, da bodo stavkali na dan premiere Traviate, ki je bila napovedana za danes, a so jo prestavili zaradi "organizacijskih napak ravnateljstva", kot je zapisano v tiskovnem sporočilu sindikatov gledaliških delavcev.
Sklep so uslužbenci sprejeli na skupščini, ki je bila v soboto. Vodstvu tržaške operne hiše očitajo, da hoče reducirati število uslužbencev. Nova delovna pogodba narekuje opernim hišam, da uredijo položaj tistih delavcev, ki so bili zaposleni na podlagi začasnih pogodb, teh pa je v opernih Hišah veliko. Do redukcije uslužbencev naj bi privedla predvsem odločitev uprave, da krči operno sezono v korist koncertne. Sindikati pravijo, da bo odločitev okrepila or-
kester, ošibila pa druge skupine, kot so balet, odrski in scenski delavci itd.
Tiskovno sporočilo sindikatov opozarja, da je v gledališču Verdi zaposlenih 16 plesalcev, nekateri od njih delajo v Verdiju že deset let s sezonsko pogodbo in zato zahtevajo, da bi jih uvrstili v seznam rednega osebja.
Sindikalni predstavniki gledaliških delavcev kritizirajo izbiro vodstva in uprave, češ da ni logično zavzemati se za večjo vlogo Verdija v okviru skupnosti Alpe-Jadran, hkrati pa krčiti prav tiste oddelke, ki so potrebni predvsem za operne predstave. Pravilno je okrepiti orkester, operna hiša pa ne more sloneti le na njem. Sindikati nadalje obtožujejo upravo gledališča, da neti spor med člani orkestra in ostalimi uslužbenci hiše.
in je delo umetnostnih zgodovinarjev Boruta in Mojce Uršič. Sledi poglavje o hidroloških in speleoloških raziskavah te svetovno znane reke, ob kateri je pravzaprav tekla zibelka speleološ-ki vedi. To poglavje je prispeval tržaški prirodoslovec Fabio Forti. Že uvo-
doma omenjeni France Habe iz Postojne je napisal poglavje o mlinih in žagah, ki jih je poganjal tok Reke. Mlada tržaška prirodoslovca Sergio Dolce in Fabio Stoch sta opisala favno in ekologijo Reke in Timave. Sedmo in zadnje poglavje pa je prispeval arheolog France Leben iz Ljubljane in govori o arheološko zanimivih najdiščih ob Reki in na Divaškem pragu.
Vseh deset avtorjev je na sinočnji predstavitvi kratko spregovorilo o svojem delu. Mnogi so poudarili tudi pomen sodelovanja znanstvenikov z obeh strani meje, ki se je ob pisanju knjige razvilo. Številne udeležence je na koncu nagovoril devinsko-nabre-žinski župan Bojan Brezigar, ki je delo pohvalil, predvsem pa je orisal prizadevanja svoje občinske uprave za ureditev parka ob izvirih Timave. Načrt za to je že izdelan in vsak čas ga bodo začeli uresničevati, (mb)
V 95. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in nono
Ivan Štrajn
Za vedno bo ostal v naših srcih.
Pogreb našega dragega bo jutri, 5. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalujoči hči Nerina z možem Antonom in vnukom Martinom, hči Duša in vnuka Nevija in Bruno z družinama, hči Ernesta in vnuka Pino in Ondina z družino, sin Dušan z ženo Jolando, sin Edvin in vnuk David z ženo Gioio, brat Stanko z ženo Marijo ter drugo sorodstvo.
Dolina, 4. aprila 1989
t
Po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi
Franc Legiša
Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šem-polajsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Žita, hčerki Elena in Klarisa z Darjom, brata Ivan in Jožko z družinama ter drugo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Šempolaj, Križ, 4. aprila 1989
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi predragega Franca Le-giše izreka iskreno sožalje hčerkama Eleni, Klarisi in družini SKD Vigred iz Šempolaja.
Ob prerani smrti tov. Franca Legi-še iz Šempolaja izreka svojcem iskreno sožalje
sekcija KPI Devin-Nabrežina
Še paraliziran tržaški urad IVA
Od včeraj je urad za davek IVA v Ul. Galatti praktično paraliziran, saj so uslužbenci, ki so od 29. marca v stavkovni pripravljenosti, sklenili, da bodo na razpolago finančnemu intendahtu, niso pa pripravljeni delati v pogojih, v katerih so danes prostori njihovega sedeža. Urad IVA bi morali premestiti v palačo Parisi v Miramarskem drevoredu, vendar tnorajo še podpisati najemniško pogodbo.
Na včerajšnji skupščini so uradniki sklenili, da bodo poostrili svoj boj. Med drugim so sklenili, da se bodo vrnili v urade minuto potem, ko bo iz pip pritekla voda in po tem, ko bodo razkužili urade. Po jutrišnji splošni stavki se bodo v četrtek uslužbenci ponovno zbrali in proučili položaj. V okviru svojega protesta Pa ne izključujejo niti tožbe.
Mlada Boljunčanka na natečaju Philips
Med trinajstimi mladimi raziskovalci, ki se bodo danes udeležili predzadnje selekcije letošnjega natečaja Philips, je tudi 15-letna Boljunčanka Romina Gaburro. Letošnja izvedba tega natečaja, ki je že 21. po vrsti, prinaša novost prav v teh področnih selekcijah, na katerih bo posebna komisija sestavila dokončni seznam udeležencev državnega tekmovanja, ki bo 18. maja letos v Milanu.
Tako bodo danes v Padovi izbrali najboljše raziskave, ki so jih za natečaj Philips 88/89 predstavili dijaki med 12. in 20. letom starosti iz Gorice, Pordenona, Trenta, Trevisa, Trsta, Vidma, Benetk in seveda Padove.
Romina Gaburro se je za natečaj sicer prijavila v imenu štiričlanske delovne skupine, ki je v lanskem šolskem letu izdelala natančno naravoslovno podobo območja dolinske občine. Poleg nje so sodelovale še Luisa De Grassi, Barbara Flego in Lara Ravasini. Vlogo pobudnika in mentorja pa je imel prof. Amelio Pezzetta z italijanske nižje srednje šole pri Domju, ki je velik ljubitelj narave in navdušen poznavalec naravnih značilnosti dolinske okolice. Raziskava, ki so jo dekleta lani marca začela skorajda iz osebnega navdušenja, se je nato, po dveh mesecih dela, razvila v obsežen popis flore in favne dolinske občine. V skoraj stotih straneh
so opisane vse značilnosti in posebnosti tega območja, ki ga je štirica mladih raziskovalk proučila z delom na terenu, za analizo naravnega okolja in s primerjalnim delom na osnovi že obstoječih študij. Končno besedilo pa je opremljeno še s slikami, risbami in zemljevidi v različnih merilih.
/ Med zanimivostmi, ki so jih Romina in njene sošolke oakrivale s pomočjo dolinskih gozdnih straž, je tudi ugotovitev, kako je k prisotnosti akacije v okolici Drage v prvi vrstvi pripomogel človek. Zdi se namreč, da ta rastlina ni značilna za to naravno okolje in da se je na tem koncu razširila predvsem zato, ker so iz akacije pridobivali kole za oporo pri gojenju nekaterih kultur. Do takih in podobnih ugotovitev pa so dijakinje prišle skorajda naključno, saj je bil cilj raziskave predvsem popis vseh vrst rastlinja in živali, ki živijo, oziroma uspevajo na tem koncu. Ob tem delu pa je seveda neizogibno prišlo tudi do odkrivanja znakov človekovega vpliva in posega v to naravno oklje.
Romina Gaburro obiskuje sedaj prvo leto tržaškega znanstvenega liceja Oberdan, igra odbojko pri Bregu, pred osmimi leti pa se je pri prof. Eliani Zajec skoraj za razvedrilo lotila še klavirja. Po končanem višješolskem študiju pa bi se rada lotila novinarskega poklica, (dam)
Ob smrti bivšega borca Franca Le-giše iz Šempolaja izreka družini globoko sožalje
sekcija VZPI-ANPI Devin-Nabreži na
Ob izgubi dragega očeta Franca Legiše izreka Eleni in Klarisi iskreno sožalje
ZKMI
Ob izgubi dragega očeta izreka Eleni, Klarisi in svojcem globoko sožalje
Mladinska skupina P. Tomažič
TPPZ P. Tomažič izreka Eleni in družini iskreno sožalje ob smrti očeta.
Jedel je korenine, žejo pa si gasil s snegom...
Pustolovščina Micheleja Paize
Nevarna "pustolovščina" 48-letnega Micheleja Paize, ki je prejšnjo sredo izginil v Bohinju, se je v nedeljo srečno zaključila. Ko ni več nihče verjel, da ga bodo našli živega, se je Tržačan po petih dneh odsotnosti sam vrnil v hotel Jezero, kjer je za velikonočne praznike z ženo hajel sobo. Kaj je delal in kod je hodil, ni mo-9el natančno razložiti, ker je bil zmeden in se hiarsičesa ni mogel spomniti. Včeraj zvečer sta zakonca Paiza zložila svoje stvari v kovček in odpotovala proti domu.
Skoraj neverjetno je, da je pogrešani preži-Vel toliko dni kljub nizkim nočnim temperatu-ram in skorajda brez hrane. Številni reševalci milica iz Bohinjske Bistrice, helikopter, voj-ska in prostovoljci tržaške gorske reševalne Ihupine CAI — so ga iskali v napačni smeri. ~ena jim je namreč rekla, da je odšel proti Triglavskim jezerom. Tako ji je menda povedal "rož, preden je odšel na izlet. V resnici pa je °dšel drugam. Usmeril se je proti planini Vo-haL ki je čisto na drugi strani Bohinjskega je-^era. Ker pa se je hotel izogniti krpam snega, je ^avil z markirane steze. Prav malo je manjkalo, a ni bila ta odločitev zanj usodna. Med hojo je namreč spodrsnilo in je padel v prepad. a srečo pa je njegov padec prestregla polica, i a kateri je za nekaj ur obležal brez zavesti,
: er je med padcem zadel s čelom ob kamen. Ko I® Prišel k sebi, je bil še preveč omotičen, da bi ^ oko nadaljeval pot, poleg tega pa je opazil, -a se kamen pod njegovo težo kruši in se nekaj c Sa sploh ni upal premakniti... Ker je bilo pre-^ 1 hladno (v nočnih urah je termometer kazal st;opinje Celzija), je Paiza zakuril ogenj in se
nekoliko pogrel. Ob ognju, ki je večkrat ugasnil, je preživel na odprtem štiri noči. Ko je pospravil malico, ki jo je vzel s seboj v sredo dopoldne, je jedel travo in korenine, žejo pa si je gasil s snegom.
Tržačan je bil prepričan, da ga iščejo. Prve dni je upal, da bo kdo prišel ponj. Ker pa je bil preveč daleč od markirane steze, ni bilo nikogar. V nedeljo je Paiza končno zbral dovolj moči, da si je upal tvegati vrnitev v hotel. Če bi še odlašal, verjetno ne bi bil zmogel poti nazaj. Po več urah naporne hoje je prišel do Stare Fužine, kjer je nekaj minut pred 18. uro vstopil v gostilno Pri Mihovcu. Skoraj v eni sapi je spil tri sadne sokove in nato vprašal, po kateri poti bo lahko čimprej prišel do hotela Jezero.
Reševalci so v nedeljo nekaj pred 18. uro prenehali z iskanjem. Miličniki so odšli v hotel Jezero, kjer so se sestali z Lidio Lazzaroni, ženo pogrešanega, njegovo sestro in njenim možem. Ko so se ravno pogovarjali, kako bodo v ponedeljek organizirali reševalne akcije, je Michele Paizo vstopil v sobo... Bil je nekoliko popraskan po rokah in obrazu, na čelu je imel veliko podplutbo, drugače pa ni bil poškodovan. Moški je bil očitno zmeden in ni zmogel natančno odgovarjati na kopico vprašanj, ki so mu jih vsevprek zastavljali svojci in miličniki. Najprej je bil seveda potreben hrane in spanja.
Včeraj pred odhodom sta se tržaška zakonca prisrčno zahvalila miličnikom iz Bohinjske Bistrice za njihovo prizadevanje. Michele Paiza je obljubil, da se bo še vrnil v Bohinj, a da se bo prihodnjič vestno držal markirane steze, (hj)
Za Davida Daneua je prognoza pridržana
Pet ranjenih v nesreči
Nekaj minut po polnoči je včeraj v Miramarskem drevoredu prišlo do silovitega trčenja med številnimi avtomobili. V nesreči se je ranilo pet oseb. Najhuje se je poškodoval 21-letni David Daneu iz Ulice Cantu 41. Zdravniki glavne bolnišnice so ga sprejeli na oddelek za urgentno kirurgijo in si strogo pridržali prognozo. Fant je dobil poškodbe po vsem telesu, predvsem po obrazu, obenem pa se je močno udaril v trebuh. V dveh mesecih pa bosta okrevali 24-letna Elena Dagri iz Ulice Baiamonti 23 in 23-letna Annamaria Messi iz Ulice Orlandini 22. Prva si je zlomila levo stegnenico in si poškodovala jezik, druga pa si je zlomila levi gleženj ter se močno potolkla po obrazu in po vsem telesu. Obe so sprejeli na ortopedski oddelek katinarske bolnišnice.
Nesrečo je, kot kaže, povzročil Goričan Fabrizio Indri-go, voznik lance z goriško registracijo. Voznik je izgubil nadzor nad avtom in je zavozil na nasprotno stran cestišča, kjer je čelno trčil v fiat ritmo, v katerem se je vozil Daneu. S tem pa nesreče še ni bilo konec, saj je lancia zadela še pando in ibizo, ki sta v tistem trenutku privozili mimo. Izvide o nesreči so opravili prometni policisti.
V skladišču bark v Ul. Querini
Ogenj uničil čoln
V skladišču bark v Ulici Ouerini je v nedeljo zvečer izbruhnil silovit požar, ki je povzročil približno 200 milijonov lir gmotne škode. Plameni so skoraj popolnoma uničili velik čoln, last Giuseppeja Odorica. Hitri poseg gasilcev je preprečil, da bi ogenj zajel druga plovila.
Vzroki požara trenutno še niso znani. Na policiji včeraj niso nudili natančnejših podatkov, ker so preiskave še v teku. Kaže namreč, da je šlo za nezakonito skladišče.
t
Preminil je naš dragi
Stanko Bevilacqua
Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovico.
Toplo se zahvaljujemo zdravniku dr. Francu Crismancichu in dr. Eriki Mesesnel ter zdravniškemu in pomožnemu osebju III. medicinskega oddelka katinarske bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: žena Slava, sin Renato in hči Nadja z družinama, brat Rudko, sestra Zofija, vnukinji, nečaki ter drugi sorodniki.
Trst, 4. aprila 1989
Ob izgubi Stanka Bevilacgue se pridružujejo žalovanju Silva in Ludvik z družinami ter Ana, Silvan, Marko, Erika in Iztok.
Ob smrti sestre Marije Vodopivec izrekajo Justu Vodopivcu iskreno sožalje člani mladinskega doma ter župnijska skupnost iz Boljunca.
V kraju Concordia Sagittaria v deželi Veneto
Uspešen nastop Tržaškega okteta na reviji polifonskega petja
Na povabilo ženskega pevskega zbora Romatino je bil Tržaški oktet minulo soboto gost druge revije polifonskega petja v Concordii Sagittarii pri Portogruaru v deželi Veneto. Na reviji, ki so jo poleg domačega zbora organizirali še Združenje za razvoj zborovskega petja dežele Veneto, občina Concordia Sagittaria in krajevna Pro loco, sta ob zboru Romatino in Tržaškem oktetu nastopila še mešani zbor S. Filippo iz Mester in moški zbor Ezzelino iz kraja Romano D'Ezzelino pri Vicenzi. Skoraj povsem zasedena velika dvorana občinskega kinematografa je pričala, da je zborovsko petje v deželi Veneto v zadnjih letih doživelo velik razmah, predvsem po zaslugi nekaterih navdušencev, ki si prizadevajo dvigniti amatersko petje na višjo raven in s tem prispevati k splošni kulturni rasti tudi manjših krajev. Povabilo Tržaškemu oktetu odraža težnjo prirediteljev, da bi občinstvu ponudili vpogled v pevsko kulturo tudi drugih narodov in tako tudi v Italiji živeče slovenske narodnostne skupnosti. Seveda pa je do povabila Tržaškemu oktetu prišlo tudi zaradi ugleda, ki ga ima oktet med italijansko javnostjo in zlasti še med ljubitelji kultiviranega petja. To je prišlo do izraza ne samo v krajevnem tedniku 11 Popolo, ki je v napovedi nastopa Tržaškega okteta zapisal, da bo to "resnična novost večera", pač pa tudi v lično tiskanem programu revije, v kateri sta oktetu namenjeni kar dve strani informativnega besedila (mimogrede: z vsemi strešicami in brez tiskovnih napak).
Oktetovci so povsem izpolnili pričakovanja tako prirediteljev kot občinstva, saj so za svoje petje poželi navdušeno odobravanje in bili še po koncertu na skupni družabnosti deležni laskavih priznanj za profesionalno izveden spored zahtevnih pesmi iz starejše in sodobne slovenske zborovske zakladnice. Z enakim odobravanjem je dvorana sprejela tudi predstavitvene besede oktetovega predsednika Borisa Pangerca, zlasti še, ko je dejal, da je poslanstvo Tržaškega okteta seznanjati italijansko javnost s sloven-
sko pevsko kulturo in s tem prispevati k zbliževanju in prijateljstvu med ljudmi in narodi, kar je še kako pomembno prav v Trstu, kjer je Italijanom in Slovencem usojeno skupno življenje.
Prav zato je Tržaški oktet v uradnem delu svojega programa zapel samo slovenske skladbe: Volaričevi romantični Vzvečer in Oblaček, Vrabčeve Moj rojstni kraj, Rdeča tulpa in Tolmin, Ljubimova liturgično v staroslovdnščini Blažen muž in Vodopivčeve Žabe. Na izrecno željo gostiteljev pa je dodal še La montanaro in rusko narodno Kalinka in še bi lahko nadaljeval, saj ljudje kar niso hoteli iz dvorane. Ob najnujnejši vsebinski razlagi so v občinstvo naredile vse pesmi močan vtis, nič manj kot samo okteto-vo petje, ne le zaradi repertoarja pač pa tudi zaradi tehnično in interpretativno izstopajočega petja v kontekstu večera. Pa vendar: Blažen muž že zlepa ni bil tako pristno ozvočen in tudi Žabe so zaregljale na moč ubrano. Od Vrabčevih je bila najboljša Rdeča tulpa.
V uvodnem nastopu je domači ženski zbor Romatino, ki goji skladbe različnih obdobij in stilov, zapel v dokajšnji glasovni ubranosti tri pesmi di Lassa, Schuberta in Zagni-ja. Mešani zbor S. Filippo, ki se posveča prvenstveno liturgičnemu petju, goji pa tudi posvetno pesem, je zapel šest pesmi, med katerimi sta izstopali dve umbrijski laudi iz 12. in 13. stoletja. Moški zbor Ezzelino, zelo dober predvsem v nizkih glasovih, ki je že nastopal tudi v tujini in v Jugoslaviji, pa je zapel sedem pesmi iz svojega mednarodnega repertoarja, med katerimi sta izstopali Theodorakiso-va o židovskem dekletu, ki je umrlo v koncentracijskem taborišču, in španska Appunti andalusi. Raven vseh treh zborov je primerljiva nekaterim našim boljšim zamejskih zborom in pri vseh je opazna težnja po repertoarnih novostih ob naslanjanju na tradicionalni način zborovskega petja s poudarjanjem harmonije akordov, (jk)
Nove začasne občinske službe
Tržaška občinska uprava namerava vzeti v službo za določen čas nekaj pomočnikov kuharjev za občinske domove ostarelih in nekaj pomočnikov knjigovezov za občinsko tiskarno. Kdor je za to zainteresiran, naj napiše prošnjo na navadnem papirju in jo pošlje uradu za osebje Občine Trst, Trg Unita 4, 2. nadstropje. V poštev bodo vzeli le tiste prošnje, ki bodo prispele na naslov do 6. aprila 1989.
Kandidati morajo izpolnjevati vse pogoje, ki so predvideni za sprejem v javno službo, poleg tega pa morajo biti vpisani v krajevno okrožno sekcijo za zaposlovanje. Tržaška občinska uprava si pridržuje pravico, da izvede praktične usposobljenostne preizkuse, s katerimi bi ugotovila, ali kandidati ustrezajo predvidenim službam.
_________gledališča
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče bo ponovilo danes, 4. t. m., ob 16. uri za abonma RED I in ob 20.30 za RED D delo Huga von Hofmannstahla SLEHERNIK v režiji Maria Uršiča. ABONMA RED C.
Ponovitve si bodo sledile še v četrtek, 6. t. m., ob 20.30 za abonma RED E; v soboto, 8. t. m., ob 20.30 za abonma RED F ter v nedeljo, 9. t. m„ ob 16. uri za abonma RED G.
VERDI
Jutri ob 19. uri (red F) zadnja ponovitev opere PARSIFAL Richarda Wagnerja. Dirigent Spiros Argiris, režija Giancarlo Menotti.
Prihodnji petek ob 20. uri (red A) premiera Verdijeve opere TRAVIATA. Dirigent Angelo Campori, režija Giulio Cha-zalettes. V glavnih vlogah nastopajo Fio-rella Pediconi, Franco Farina in Alessan-dro Cassis.
Ponovitve si sledijo od 7. do 29. aprila.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo gledališče iz Genove predstavilo Gastoneja Moschina v Moli-erovem delu ŠOLA ZA ŽENE. Režija Gi-anfranco De Bosio. V abonmaju odrezek št. 10. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev dela L. Pirandella TUTTO PER BENE z G. Tedeschijem in G. Fenzijem.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violončelist R. FILIPPINI.
Glasbena matica - Trst, koncertna sezona 1988/89 jutri, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu APZ FRANCE PREŠEREN, dirigent Tomaž Faganel. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
razne prireditve
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja jutri, 5. aprila, predavanje slovenskega astronoma dr. Pavla Zlobca O SONČNI AKTIVNOSTI. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30.
kino
AR1STON - 16.00, 22.15 Una donna in carriera, ZDA 1989, r. Mike Nichols, i. Melanie Griffith, Sigourney Weaver.
EXCELSIOR - 17.45, 22.15 I gemelli, ko-mič., i. Schwarzenegger, De Vito.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 21.45 Sa-laam Bombay!, dram., Indij. 1988, r. Mira Nair, i. Shafic Syed, R. Yadav.
NAZIONALE I - 16.10, 21.40 Francesco, dram., It. 1988, r. L. Cavani, i. M. Romke.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 La chiesa, srh., r. M. Soavi, i. H. Ouarshie, B. Cu-pisti, □□
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Bocche bestiali, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 L'opera al nero, dram., Fr./It. 1988, r. A. Delvaux, i. G. M. Volonte.
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman.
MIGNON - 16.00, 22.00 II trono di san-gue.
EDEN - 15.30, 22.10 Taboo 2 perversioni in famiglia, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Cock-tail, r. Roger Donaldson, i. Tom Cruise, Bryan Brown, Elisabeth Shue.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, kom., r. R. Zemeckis, i. B. Hoskins, C. Lloyd.
LUMIERE FIGE - 16.30, 22.00 L’Orso, pust., Fr. 1989, r. Jean Jacgues Annaud, i. medvedek La Douce in medvedinja Bart, Theky Kanjo, Jack Wallace.
ALCIONE - 17.00, 22.10 Donne sulPorlo di una crisi di nervi, dram., Šp. 1988, r. Pedro Almodovar, i. Carmen Maura, Antonio Banderas, Julieta Serrano.
RADIO - 15.30, 21.30 Ragazze in affari, porn., [DO
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
______________izleti______________
Zveza upokojencev CGIL-SPI Nabrežina - Križ obvešča, da je še nekaj mest na razpolago za izlet v Padovo z ogledom aeronavtičnega muzeja v četrtek, 6. aprila, ter za potovanje v Palmo de Mal-lorco od 19. aprila do 3. maja. Za informacije tel. na št. 200036 ob uradnih urah.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela slikar BOJAN GORENC.
V	galeriji Cartesius je na ogled do 13. aprila razstava grafičnih del 24 slikarjev.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 14.
aprila na ogled razstava slikarke Silve FONDE.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - bo do 10. t. m., odprta razstava slikarja Furia BOMBENA.
čestitke
Danes praznuje 60. rojstni dan OSKAR GRGIČ. Še na mnoga zdrava leta mu želijo vsi "ta gurnjevi", predvsem pa mala Anja.
Wilmi, Oskarju in Robertu se je pridružil mali
WALTER
Srečni družini čestitajo upravni odbor in kolektiv Kmetijske zadruge v Trstu.
PROSLAVA 25. APRILA
pri Sv. Ivanu
Proslava bo v petek, 21. t. m., s polaganjem cvetja na spomenik padlim s Katinare, iz Lonjerja in Podlonjerja in Almi Vivodi in se bo zaključila pri Sv. Ivanu s koncertom TPPZ P. Tomažič.
Za vpisovanja in pomoč pri organizaciji Vas prosimo, da telefonirate odgovornemu za proslavo Lucianu Ferlugi, tel. 733376, od 10.30 do 11.30.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 4. aprila 1989
DUŠICA
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 19.37 - Dolžina dneva 12.58 - Luna vzide ob 5.42 in zatone ob 17.41.
Jutri, SREDA, 5. aprila 1989
VINCENC
PLIMOVANJE DANES: ob 3.27 najnižje -43 cm, ob 9.21 najvišje 38 cm, ob
15.19	najnižje -49 cm, ob 21.38 najvišje 58 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,8 stopinje, zračni tlak 1009,2 mb raste, veter 10 kilometrov na uro jugovzhod-nik, vlaga 57-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Noemi Cantarini, Francesca Prestagiacomo, Alberto Classi, Linda Suban.
UMRLI SO: 77-letna Maria Ključar vd. Rebek, 76-letni Adelino Štolfa, 84-letna Maria Rasman vd. Giraldi, 89-letna Giu-seppina Corradini vd. Zorzet, 73-letna Anna Ida Lanciotti vd. Cima, 96-letni Amedeo Mattei, 84-letni Amedeo Gessi, 67-letna Giovanna Antonazzi, 78-letna Evelina Godina, 55-letni Lucio Cologne-si, 75-letna Bianca Carli por. Ferfoglia, 74-letna Elisabetta Bozinovich, 83-letna Olimpia Sbisa vd. Falli, 80-letna Maria Nalon vd. Gambato, 74-letna Eleonora Del Mestri por. Terzon, 74-letni Stanislao Bevilacgua, 75-letni Federico Slabile, 78-letna Aurelia Sancin vd. Ronchetto, 85-letni Carlo Požar, 88-letni Tommaso Pal-misano, 80-letni Renato Ragau.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3., do sobote,
8. aprila 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Opčine - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Hugo von Hofmannsthal
SLEHERNIK
Režija Mario Uršič
PONOVITVI
danes, 4. aprila ob 16. uri — ABONMA RED I — mladinski
ob 20.30 — ABONMA RED D — mladinski v sredo v četrtek, 6. aprila ob 20.30 — ABONMA RED E — mladinski v četrtek v soboto, 8. aprila ob 20.30 — ABONMA RED F — druga sobota v nedeljo, 9. aprila ob 16. uri — ABONMA RED G — druga sobota
GLASBENA MATICA
TRST
Koncertna sezona 1988/89
Jutri, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
APZ “FRANCE PREŠEREN”
dirigent Tomaž Faganel
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
IN MLADINSKI ODBOR PRI SKGZ v sodelovanju s Kinoateljejem
vabita danes, 4. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predvajanje dokumentarnega TV filma
MONTAŽA EKSTAZE
o slovenski pomladi
O vlogi medijev pri poročanju o kočljivih političnih dogodkih bosta spregovorila Mojmir OCVIRK, član odbora za informiranje pri RK ZSMS in Aleš Doktorič, član Kinoateljeja.
razna obvestila
Slovenska dobrodelna društva, SLO-KAD in Slovenska Vincencijeva konferenca obveščajo starše, da te dni po šolah vpisujejo otroke za počitniški koloniji v Dragi in Comegliansu. Starši naj ne odlašajo in čimprej otroke vpišejo na šolah.
V nedeljo, 16. aprila, bo praznovala škedenjska verska skupnost 150 let cerkve sv. Lovrenca. Ob tej priliki so vabljene vse noše mesta in okolice. Noše se bodo zbrale v Domu J. Ukmarja ob 9.30 in od tam šle v sprevodu v cerkev k slavni maši, med katero bo škedenjski pevski zbor pel Perozijevo latinsko mašo.
Odbor za doraščajočo mladino SKGZ in dijaška domova v Trstu in Gorici
prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 30. 6. do 14. 7. -za otroke od 6. do 11. leta, na Grmu pri Novem mestu od 1. do 15. 7. - za otroke in mladostnike od 11. do 17. leta ter v Portorožu od 18. do 28. 7. - za mladostnike od 9. do 17. leta. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249, in v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
KUD Magnet organizira 15. in 16. t. m. TEČAJ MENTALNE DINAMIKE, ki ga bo vodila prof. Helena Bizjak iz Ljubljane. Za vse informacije tel. na št. 214172 ob delavnikih od 19. do 21. ure.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
__________mali oglasi______________
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šempo-laju.
OSMICO je odprl Edvardo Tul v Mačko-Ijah - Križpot.
V	BORŠTU je odprl osmico Ljubo Peta-ros.
V	DALMACIJI blizu Primoštena dajemo v najem stanovanje za dve in štiri osebe od junija do septembra. Informacije tel. 821225 (delovni urnik - Silvia).
RAZNE PREDMETE iz kristala po ugodni ceni prodam. Ponudbe na tel. 226618.
ITALIJANSKO PODJETJE nujno išče v Sloveniji sposobno, dinamično osebo, veščo prodaje, za praktično delo in dober zaslužek. Tel. 381483 od 15. do 16. ure vsak dan.
PRODAM trs (kanele). Tel. v večernih urah na št. 231961.
JADRO 4.5 kv. m NBU v odličnem stanju prodam za 200.000 lir. Tel. 224407.
SURE ingrad D2 v dobrem stanju prodam za 350.000 lir. Tel. 224407.
V	ROJANU dajemo v najem majhno opremljeno stanovanje (kuhinja, soba, prha) po 270.000 lir mesečno. Tel. od 16. do 18. ure na št. 416132 - prednost domačinom.
SLADOLEDARNA v Nemčiji išče osebje. Tel. 0049/208/475703.
DOBRO ZALOGO domače svinjine in kraškega vina lastne proizvodnje dobite v osmici pri Drejčetu v Vrtni ulici v Doberdobu.
__________prispevki__________________
Ob 5. obletnici smrti dragega Silvija Ferluge se ga spominjajo svojci in darujejo 50.000 lir za obnovo bolnice Franje.
M. V. daruje 15.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na drago mamo Ivanko darujeta sin Drago in hči Cvetka z družinama 150.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Grozdano Čebohin in Ivanko Štoko darujeta Miranda in Zofka Kapun 50.000 lir za obnovo bolnice Franje.
Namesto cvetja na grob prof. Žitomira Terčelja daruje družina dr. Pavlica
100.000	lir za Glasbeno matico, 100.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade in
100.000	lir za repentabrsko cerkev.
Ob 80-letnici rojstva tovariša Pia Medena daruje Viktor Bogateč 20.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Kattyno mamo daruje Nada Malalan 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob nabirki za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk daruje N. N. 125.000 lir.
V	spomin na drago mamo Marijo Trobec ob 2. obletnici smrti daruje Renata z družino 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Milly Berginz vd. Kravos daruje družina Ugo Margon
30.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Milly Kravos darujeta Ada in Dorica 40^000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Žitomirja Terčelja darujeta Jože in Andreina Perčič 30.000 lir za Sklad M. čuk.
Namesto cvetja na grob Žitomira Terčelja darujeta Nada in Valerija Pertot
50.000	lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Milka Perica darujeta Valerija in Nada Pertot 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
Ob plačilu članarine so darovali za Društvo slovenskih upokojencev: Ciril Jekič 5.000 lir, Albin Tersar 4.000 lir in Federico Čandek 7.000 lir.
V	spomin na Julijo Golob vd. Kenda daruje Danica Giorgi 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Mili Kravos daruje ZŽI-UDI z Opčin 30.000 lir za ŽPZ Tabor.
V	počastitev spomina Mili Kravos darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 50.000 lir za ŽPZ Tabor.
3. 4. 1989
menjalnica
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1386,950	1375.—
Nemška marka........ 733,290	732.—
Francoski frank..... 217,370	216.-
Holandski florint ... 650,370	648.—
Belgijski frank.....	35,023	34,500
Funt šterling....... 2328,100	2315.—
Irski šterling...... 1956,800	1940.—
Danska krona........ 188,380	186,—
Grška drahma........	8,669	8,200
Kanadski dolar...... 1164,300	1130.—
Japonski jen ....... 10,470	10,200
Švicarski frank..... 836,500	834.- -
Avstrijski šiling...	104,255	103,700
Norveška krona...... 202,150	200,500
Švedska krona....... 215,790	213.—
Portugalski eskudo .	8,889	8,400
Španska peseta ..... 11,786	11,300
Avstralski dolar.... 1142.— 1080.—-
Jugoslov. dinar .... —	0,14
ECU................. 1525,950	—
BORB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040167001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
V 50. letih je bil idol mladih, v 70. letih pa je začel novo kariero
Mračni lepotec ameriškega filma praznuje 65-letnico
Marlon Brando, največji igralec tega stoletja, kot ga mnogi označujejo, zvezdnik, ki je razvnemal srca dekletom in razburjal domišljijo fantom, ki je v 50. letih ustvaril pravo modo oblačenja in obnašanja, je praznoval včeraj svoj 65. rojstni dan. Zanimivo je, da ima Brando ob dolgi in briljantni karieri in ob nespornih uspehih presenetljivo slabo mnenje o svojem poklicu. »To je neopredeljivo in nepotrebno delo,« je izjavil pred kratkim še vedno »jezni mladenič«, ki ne prizanese nikomur in ničemur.
Marlon Brando se je rodil v Omahi (Nebraska) 3. 4. 1920. Oče mu je bil trgovski potnik, mati in sestre pa igralke - mati v mestnem gledališču, ena od sester pa že v filmu. Po izključitvi iz vojne akademije je študiral igralstvo v newyorškem Dramatic Worksho-
pu z Erwinom Piscatorejem in kasneje, kot eden prvih članov, v Actor's Studiu. Debitiral je pri dvajsetih letih v broadwayskem gledališču, nato so mu poverili neko majhno vlogo v delu Tiuc-kline cafe, ki ga je režiral Elia Kazan. In prav ta režiser bo najbolj vplival na Brandovo dolgo in briljantno kariero. Ob drobnem in ciničnem režiserju židovskega porekla je Brando zaslovel v gledališki in nato filmski vlogi Stanleya Kowalskega v filmih Tramvaj poželenje Tennesseja Williamsa in Viva Zapata! (1952), dve leti kasneje pa še v Na dokih New Torka, s katerim si je zaslužil tudi oskarja za najboljšo moško vlogo.
Brez dvoma predstavlja dominanto Brandovega značaja upornost, ki se je ni rešil z leti, kar je potrdil tudi Kazan, ki pravi »da mu še vedno uspe prevračati življenjske norme in malomeščansko obnašanje«. O Brandu je neki kritik pred leti napisal: »Ko govori, se zdi, da ima usta polna toaletnega papirja,« in verjetno se je pri tem nanašal na njegove interpretacije v filmih Julij Cezar (1954), Desiree (1954) ali Fantje in punčke (1955).
V letih od 1956 do 1972 je mit Marlona Branda nekoliko upadel. Delno lahko iščemo razlog v prekinjenem sodelovanju z Elio Kazanom, delno pa tudi v liku upornega mladeniča, ki ga je Brando dotlej vztrajno prikazoval. Iz te dobe so filmi Sqyonara (1957), Mladi levi (1958), Človek na begu (1960), Grofica iz Hongkonga (1967), Odsev v zlatem očesu (1967), Oueimada (1969). Iz leta 1961 je vestem Enooki Jack, v katerem se je preizkusil tudi kot režiser.
Marlon Brando se je medtem prelevil iz privlačnega mladeniča
v prezgodaj postaranega moškega, ki mu je razuzdano življenje vtisnilo svoje znake na obraz in telo.
Leta 1972 je z Botrom Francisa Coppole začel novo in že spet briljantno kariero. Sicer mu je režiser za vlogo Vita Corleoneja vsilil res »neusmiljeno« masko, a morda prav zaradi tega je njegov igralski talent toliko bolj zablestel in je Brando prišel do drugega oskarja. Nato je bil na vrsti Poslednji tango v Parizu ob Marii Schneider in pod vodstvom Bernarda Bertoluc-cija. Film je razburil duhove in istočasno ustvaril nov Brandov mit: cinični in obupani moški srednjih let s povaljanim plaščem in dvignjenim ovratnikom. Leta 1978 je Brando nastopal v vlogi očeta Su-permana v istoimenskem filmu, leto kasneje pa je igral polkovnika Kurza v Apocalypse Now spet s Francisom Coppolo.
In vendar mit Marlona Branda ni zrastel samo na odličnih interpretacijah. Časopisne strani je polnil predvsem s svojimi porokami in s svojimi ljubicami, s svojim neobičajnim in uporniškim obnašanjem. Večkrat je poudaril: »Ne zanima me, kaj mislijo o meni. Nekoč sem bil lep in sedaj sem debel...« Vedno se je izogibal mondenih priložnosti in se celo odpovedal oskarju za film Upor na Bounty]u (1962), da bi na ta način opozoril na problem Indijancev.
Prav pred kratkim je izjavil: »Scenska umetnost je izraz nevrotičnosti, zato je odhod s scene znak zrelosti...« Ob tem je pravkar zaključil snemanje filma A Dry White Season in že se govori, da bi lahko bil naslednje leto spet kandidat za oskarja.
Prizor iz filma Upor na Bountyju
rc ram_____________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug
16.00	Risanke, nato Big!
17.55	Danes v parlamentu
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noccioline (2. del)
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.20	Variete: Sulla cresta delFonda
22.20	Aktualno: Linea diretta
22.50	Dnevnik
23.00	Aktualno: Verso 1'Euro-pa (1. del), 23.30 Per fare mezzanotte
24.00	Dnevnik
0.15 Inf. oddaja: Otroci in pravice v Evropi
^ RAI 2_________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: I violenti di Rio Bravo (pust, ZRN 1961, r. R. Siodmak, i. Lex Kerker, Gerard Barray)
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj ruščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Quando si ama
14.45	Dnevnik, Argento e oro
16.55	Iz parlamenta
17.05	Aktualnosti: II piacere di abitare
18.00	Rubrika: Come noi
18.30	Športne vesti, nato nanizanka Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Amadeus (biog., ZDA 1984, r. Miloš For-man, i. Tom Hulce, Fah-rid Murray Abraham)
23.05	Dnevnik - nocoj
23.30	International DOC Club
0.20 Filmske novosti
0.25 Film: II cielo puo atten-dere (fant., ZDA 1943, r. Ernest Lubitch, i. Gene Tierney, Don Ameche)
^ RAI 3________________
12.00	Informativna^ oddaja: Meridiana - Človek in okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalni oddaji: Block notes, 15.00 Am-bientevivo
15.30	Šport: hokej, Novara-Monza (iz Novare)
16.00	Rokomet: Imola-Rimini, nato Ortigia-Cividin
17.00	Videobox
17.30	Dokumentarec: Geo
18.15	Nan.: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: lo confesso
20.30	Film: Cavalcarono insi-eme (vestern, ZDA 1960, r. John Ford, i. Richard Widmark, Shirley Jones)
22.15	Dnevnik - večerne vesti
22.20	Dokumentarna oddaja:
Drobci
23.00	Ekološka rubrika: Greenpeace - La nave dell'-arcobaleno
23.50	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
|	RTV Ljubljana 1	|
10.00	Video strani
10.10 Mozaik. Otrok in šola: Ali sem dovolj radoveden
10.45	Naravoslovje: Živalstvo na morskem dnu
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Video strani
16.15	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Šolska TV, Otrok in šola: Ali sem dovolj radoveden
17.20	Tečaj angleščine (pon.)
17.40	Video strani
17.45	Spored za otroke in mlade: Čirule čarule (M. Čanak)- Čarobna vrvica (1. del), Po sledi ptice Dodo (2. del)
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Naslednica (VB, r. Don Sharp, i. Jenny Segarove, Step-hen Collins)
21.05	Aktualna vprašanja: Dinar
21.50	Dnevik
22.00	Jazz na enkranu: Chet Baker Trio
22.45	Video strani
f~(lP) TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Košarka NBA Today
15.00	Hokej na ledu: Italija-Francija.
18.00	Košarka: za Pokal prvakov, Makabi-Aris
Zaradi neposrednega prenosa košarkarskega polfinala za Pokal prvakov iz Miin-chna danes odpade oddaja Odprta meja.
19.30	TVD Stičišče
20.00	Košarka: za Pokal prvakov, Jugoplastika-Barcelona
21.30	TVD Novice
21.45	Sportime magazine
22.00	Rubrika: Mon-gol-fiera
22.30	Košarka NCAA
24.00	Nočni boks
RTV Ljubljana 2
19.00	Naša pesem (15. oddaja)
19.30	Dnevnik, Loto, Žarišče
20.20	Košarka: Jugoplastika-
Barcelona (iz Miinchna)
21.30	Umetniški večer: Erich Von Stroheim, vmes filma Človek, ki ste ga z užitkom sovražili (dok.) in Pohlep (dram., ZDA 1923, r. Erich Von Stroheim)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevniki 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poezija pred opero; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Ko študent na rajžo gre, 12.40 Srečanje oktetov v Ricmanjih; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (33. del); 15.15 Hit parade: Pot do glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Igra: Ko bi čutila, kako ves gorim (Pirandello); 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Atija Sossa; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Od premiere do premiere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
C
CANALE 5
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana
9.30	Dokumentarec: Soha e gli altri amori
JO.oo Nanizanka: Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15-00 Aktualno: Agenzia ma-
.	trimoniale
15.30	Nanizanka: La časa nella prateria, 16.30 Webster -
.	Un pošto in TV
7-00 Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto! a 00 Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-
2q lumbro)
2n t Aktualno: Radio Londra u"10 Nanizanki: Dallas, 21.30
Le rovinafa-
23 miglie
'15 Variete: Maurizio Co-
0	stanzoShow
1	Rubrika: Premiere
u0 Nanizanki: Baretta, 1.55 Mannix
22-30 Aktualno:
7.50	Nanizanki: Lou Grant,
8.50	Switch
9.50	Film: Riso tragico (dram., VB 1954, r. Herbert Wil-cox)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Gosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il do-mani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.:Febbredamore
18.35	Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Aliče
20.00	Aktualno: Dentro la noti-zia
20.30	Film: E' una sporca fac-cenda, tenente Parker (krim., ZDA 1973, r. John Sturges, i. John Wayne, Eddie Albert)
22.35	Film: Non stuzzicate i cowboys che dormono (vestern, ZDA 1970, r. Gene Kelly, i. James Ste-wart, Henry Fonda)
0.30 Nanizanka: Missione im-possibile
1.30	Dokumentarec: Novanta notti in giro per il mondo (r. Mino Loy)
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D Artagnan
20.30	Nanizanka: I ragazzi del-la3 C
21.30	Variete: Candid Camera Show
22.30	Nan.: I-taliani
23.00	Variete: Dibattito
23.20	Aktualno: Nessundorma 0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanke: Troppo for-te, 0.45 Giudice di notte, 1.15Kung-fu
8.00	Nad.: Signore e padrone,
9.00	Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.00	Filmske novosti
10.15	Nanizanka: Arthur re dei britanni
10.45	Nad.: Signore e padrone,
11.45	Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Febbre da cavallo (kom., It. 1976, r. Steno, i. E. Montesano)
22.30	Film: Scusi, lei e normale (kom., It. 1979, r. Umber-to Lenzi)
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I viaggiatori del tempo
16.00	Film: L'allegra fattoria (glas., ZDA 1950, i. J. Gar-land, G. Kelly)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Che cosa hai fatto
guando siamo rimasti al buio? (kom., ZDA 1968, r. Hy Averback, i. Doris Day)
22.10 Aktualno: A come Eros
22.50	Vesti: TMC nocoj
23.00	Motorji in šport
TELEFRIUH_____________
11.30	Nan.: Barriere
12.00	Rubrika
12.30	Dok. o rastlinah
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Dick Turpin
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nad.: La valle dei pioppi,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti
23.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
0.30 Dnevnik, nato dražbi
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radiu Kp: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno; 18.00 Glasbene šole; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 11.30 Pismo iz...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 O avtomobilizmu; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Glasbena oddaja; 16.33 Kronika in zgodovina; 17.00 Bub-bling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
Včeraj v bolnišnici prve težave zaradi uvedbe novih »ticketov«
V četrtek, 6. aprila
V Novi Gorici območno srečanje gledaliških amaterskih skupin
Kljub novostim najprej zdravje, potem administracija
Šele včeraj so v goriški splošni bolnišnici občutili učinke novega vladnega odloka, ki je s prvim aprilom uvedel obvezne prispevke, tako imenovane "tickete" za bivanje v bolnišnicah, specialistične preglede, izvide in druge zdravstvene storitve. V soboto namreč laboratoriji niso delovalb pa tudi kar zadeva sprejeme v bolnišnico-navadno ob sobotah nimajo veliko dela. Vse drugače je bilo včeraj, ko so številnejši bolniki naleteli na novo obveznost in ko je osebje lahko ugotovilo, katere in koliko dodatnih težav so prinesla nova določila.
Precej težav je bilo zaradi neinformiranosti. Mnogi bolniki niso vedeli za novo dajatev, drugi so nekaj o tem vedeli, želeli pa so podrobnejših pojasnil, ki jih resnici na ljubo niti osebje ni moglo dati. V uradih KZE do včeraj namreč še niso prejeli uradnega besedila novega odloka niti norm in pojasnil za njegovo izvajanje, tako da so si morali pomagati kar sami.
»Skušali smo ukrepati tako, da bi spoštovali določila novega odloka,« nam je povedala ravnateljica upravnega oddelka pri splošni bolnišnici Franca Cidin, »ne da bi hkrati oškodovali uporabnikov, ki jih bo itak prizadelo dokajšnje denarno breme.« Vsak bolnik mora namreč po novem za vsak dan bivanja v splošni bolnišnici prispevati po 10 tisoč lir, za bivanje v zasebnih klinikah celo 15 tisoč lir.
Vsak izvid stane oskrbovance po tisoč lir, rentgenski pregled 10 tisoč (za posnetek cele čeljusti 30 tisoč), ekografi-ja 20 tisoč, specialistični pregled 15 tisoč oz. 25 tisoč lir, ko gre za pregled z dodatnimi storitvami.
Za ljudi, ki prihajajo v bolnišnico zgolj na izvide in preglede, ni v postopku za izplačilo teh vsot posebnih težav razen seveda dvojne vrste, najprej pri blagajni in nato pri zdravniku ali laboratoriju. Drugače je s "ticketi" za hospitalizacijo. V pomanjkanju jasnejših določil so se pri KZE odločili, da bo vsak bolnik ob sprejemu v bolnišnico vnaprej plačal po 50 tisoč lir za pet dni bivanja, kar odgovarja približno polovici povprečnega trajanja hospitalizacije, ki je pri nas okrog 10 dni. Če bo pacient ostal v bolnišnici manj dni (dan prihoda in odhoda se skupaj štejeta kot en sam dan), mu bodo razliko vrnili, v primeru daljšega bivanja pa bo vsakih pet dni moral spet vplačati enako vsoto. Bolniki, ki so prvega aprila že bili v bolnišnici, morajo prav tako vplačati 50 tisoč lir.
Seveda teh predpisov ni mogoče izvajati prestrogo, nam je povedala ravnateljica Cidinova: »Najprej upoštevamo zdravstveno stanje uporabnikov, nato upravne probleme.« To pomeni, da človeka v sili sprejmejo v bolnišnico, tudi če nima 50 tisočakov v žepu. V teh primerih, kot tudi za marsikate-
rega bolnika, ki je že bil na zdravljenju, ko je stopil v veljavo novi odlok, bodo poskrbeli naknadno, kar pomeni, da mu bodo dostavili račun na dom.
Seveda to prinaša dodatno upravno obremenitev osebja. Od včeraj deluje v bolnišnici posebno okence kjer dva uslužbenca sprejemata vplačila in dajeta po svojih močeh bolnikom informacije in navodila. Ljudje, ki so prišli od zunaj na pregled, so včeraj pomešani med bolniki, ki lahko vstanejo iz postelje, potrpežljivo stali v vrsti pred okencema in plačevali vsak svoj dolg. Kritičnih komentarjev in težkih pripomb na račun vlade ni manjkalo, posebno med upokojenci in odvisnimi delavci, ko so ugotavljali, da jim bo "ticket" požrl dokajšen odstotek mesečnega dohodka.
»Hujših protestov ali reakcij pa ni bilo,« nam je povedal uslužbenec pri okencu. Tudi zato, ker so se v bolnišnici odločili, da se ne bodo do bolnikov obnašali kot birokratsko hladni izterjevalci, ampak sta uslužbenca pri okencih za vplačevanje "ticketov" kazala precejšnjo mero razumevanja: kdor more, naj plača, drugi bodo dobili račun na dom. To seveda velja za bivanje v bolnišnici. Drugače je z izvidi in pregledi, ki jih je v vsakem primeru treba plačati vnaprej. Zdi se, da se je včeraj marsikdo hočeš nočeš odpovedal pregledu.
V četrtek, 6. aprila, se bodo v Novi Gorici odvijale predstave Območnega gledališkega srečanja severnoprimorskih občin. To bo nekakšen pregleden gledališki dogodek, ki bo predstavil izbrane predstave posameznih občinskih območij. Kot je znano, se bosta prireditve iz našega območja udeležili Gledališka skupina Gorica ter Dramski odsek PD Štandrež.
Ob 10.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici Srednja šola Veno Pilon iz Ajdovščine izvedla prikaz "Kdo bo naslednji", ki se nanaša na tragično preminule sošolce. Ob 11.00 bo v veliki dvorani Kulturnega doma Mladinsko kulturno-umetniško društvo Ciril Kosmač iz Tolmina predstavilo delo "Skozi ta vrata ali Ostržek pika", ob 16.00 pa se bo ponovno v mali dvorani predstavila Srednja družboslovna ekonomska šola Nova Gorica z dvema prikazoma: "Soba" in "Neznanje je vir zla". Ob 17.45 bo v prostorih zavarovalnice Triglav nastopila Gledališka skupina Gorica s predstavo poezije Andreja Kokota "Kamen molka", srečanje pa bo ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici zaključil Dramski odsek PD Štandrež s predstavo Branislava Nuši-ča: "Kaj bodo rekli ljudje".
Nastopilo bo tako pet različnih skupin, tri iz matične domovina in dve zamejski. Naj omenimo, da je dramska skupina PD Štandrež že sodelovala na
Obeta se tesnejše sodelovanje med poklicnim zavodom in SDGZ
Avstralske gospodarstvenike
•	• , • V V	FT1 V v
zanima pnstamsce v Tržiču
območnem gledališkem srečanju, medtem ko je za Gledališko skupino Gorica letos prva preizkušnja.
V četrtek se torej obeta poln in zanimiv gledališki dan, ki bo s svojimi predstavami in prikazi povezal prostor tostran in onstran državne meje.
Peter Podgornik bo predaval na Vrhu
Znani slovenski alpinist Peter Podgornik bo v petek, 7. aprila, ob 20.30 gost ŠKD Danica na Vrhu. Predaval bo o opravljenih vzponih ter pred-jpjjj vajal barvne diapozitive. Petra Podgornika, ki je doma na sosednjem novogoriškem območju, ni treba posebej predstavljati, saj si je s svojimi preko petsto plezalnimi vzponi v dvanajstih letih (od teh je kakih 90 prvenstvenih smeri) ustvaril širok krog prijateljev in poznavalcev. Največ je plezal, razumljivo, v Trentarskih gorah, vendar v seznamu opravljenih zahtevnih plezanj so na vidnem mestu Himalaja, Grenlandija, Vosemite, Cerro Torre itd. Kot posebnost, ki lahko potrjuje vztrajnost in odločenost alpinista, naj povemo, da se je Peter letos z berglami (zaradi dvakratnega zloma noge) odpravil na Kilimandžaro. Za trening.
včeraj-danes
Slovensko deželno gospodarsko združenje si bo v prihodnje še bolj prizadevalo za sodelovanje z Deželnim zavodom za poklicno izobraževanje. Tako naj bi že v prihodnjem šolskem letu poleg že delujočih tečajev pripravili še nekaj specifičnih pobud za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov, ki delajo na področju zunanje trgovine. Kaže se nadalje potreba po organizaciji strokovnih tečajev za bančništvo in pa za nekatere dejavnosti na področju obrtništva.
O tej problematiki so se pogovarjali na zadnji seji glavnega odbora SDGZ
KULTURNI
DOM
GOBICA

GLASBENA
MATICA
GORICA
Akademski pevski zbor FRANCE PREŠEREN
Kranj
Dirigent:	Tomaž Faganel
SOLISTI:
Ana Erman - sopran, Andraž Hauptman - klavir, Damijan Močnik - harmonij.
Kulturni dom - Gorica, Torek, 4. aprila 1989, ob 20.30
za Goriško, ki jo je vodil predsednik Anton Nanut.
Udeleženci zasedanja so bili seznanjeni z delovanjem združenja v zadnjem obdobju in zlasti še s potekom številnih srečanj z drugimi gospodarskimi in strokovnimi organizacijami. Tako so se predstavniki SDGZ pogovarjali z Obrtnim združenjem Nova Gorica, Primexom, Gospodarsko zbornico Nova Gorica, združenjem obrtnikov CNA in tudi z novim jugoslovanskim ambasadorjem.
Na seji, ki je bila v začetku prejšnjega tedna so izvolili tudi predstavnika v skupščino mešane zbornice Ital-Jug ter poslušali poročilo o finančnem poslovanju v lanskem letu ter poročilo o namerah novega poslovanja. V razpravi so nekateri od udeležencev naglasili potrebo po večji prisotnosti slovenskih gospodarstvenikom, zlasti tistih s področja mednarodne trgovine, v omenjeni strukturi.
Končno so prišla na dan tudi organizacijska vprašanja ter še zlasti ugotovitve, da je članov združenja, kljub stalnemu naraščanju, še zmeraj premalo v odnosu na potencial.
Zlobec predava jutri v Vidmu
Ciril Zlobec bo jutri predaval v Vidmu na povabilo tamkajšnje univerze. Govoril bo o jugoslovanski krizi. Predavanje bo ob 11. uri v predavalnici št. 5 v Ulici Antonini 8. Zlobec bo govoril v italijanščini.
V tržiškem pristanišču zelo pozorno sledijo razvoju blagovne menjave med Italijo in Avstralijo ter med Avstralijo in srednjeevropskimi državami. Predsednik Goriške trgovinske zbornice je pred kratkim zaključil daljši poslovni obisk v Avstriliji, kjer se je mudil z nekaterimi sodelavci in gospodarskimi operaterji. Poleg možnosti blagovne menjave je gostitelje seznanil s paleto storitev, zlasti pristaniških, ki jih lahko nudi pristanišče Portorosega. Tu zdaj urejajo in opremljajo terminal chipsov. S terminalom je opremljeno doslej bolj malo pristanišč in prav Tržič bo eno redkih na območju Južne Evrope, oziroma Severnega Jadrana.
Odpirajo se torej nove možnosti povečanja prometa preko najsevernejše luke na Jadranu. V tem smislu je razumeti tudi nedavno poslovno potovanje predsednika Trgovinske zbornice v Avstralijo. Ne gre namreč pozabiti, da je Avstralija med največjimi izvozniki chipsov (letno jih izvozijo za okrog 5,8 milijona ton), najbolj zainteresirani prevozniki pa so Japonci in Avstralci.
Na pogovorih in srečanjih z avstralskimi gospodarstveniki, so le ti izrazili precejšnje zanimanje tudi za možnosti uporabe luških skladišč, opremljenih s hladilnicami, za pošiljke mesa.
Tudi na tem področju lahko Tržič že v bližnji prihodnosti ponudi usluge, po katerih poprašujejo.
Pogovori, ki so se v teh tednih odvijali v Avstraliji, se bodo čez dober mesec nadaljevali v Gorici, oziroma v Tržiču. Na poslovni obisk v Evropo in
Prvoaprilska potegavščina v Kulturnem domu
Namesto Zizija glasen krohot z odra
Slavni francoski mimik in kabare-tist Zizi Laurenti se v soboto ni predstavil v Kulturnem domu, vseeno pa smeha in zabave ni manjkalo. Toda smeh, ki se je iz nekoliko pritajenega hihitanja postopoma sprevrgel v bučen krohot, je prevladoval na odru, med organizatorji in "nastopajočimi na prvoaprilski potegavščini, medtem
ko je nekaj desetin bolj ali manj poparjenih gledalcev v dvorani nekoliko raztegnilo ustnice bolj iz zadrege kot pa zaradi resnične zabave. Namesto mednarodno priznanega umetnika se jim je namreč na odru predstavila skupina "kabaretnikov" iz domačih logov, pa čeprav zakrinkana s košatimi bradami. Večji del skupine
je mirno kvartal ne da bi se menil za občinstvo, trije so nekaj časa mečkali in trgali časopise, nato pa prasnili v nezadržen smet in začeli s prsti brezobzirno kazati na tega in onega gledalca, ki mu je že postajalo nerodno. Končni udarec je zadala odrska promenada potapljača, ki je z masko in plavutmi prišel lovit prvoaprilsko ribico.
Šlo je seveda za dobronamerno potegavščino skupine veseljakov s sodelovanjem Kulturnega doma. Marsikdo je "zavohal" šalo in se raje ni napotil v Kulturni dom, drugi pa so prišli, nekateri prepričani, da bodo res gledali pariški kabaret, drugi iz radovednosti, čeprav so dvomili v napovedi o prisotnosti Zizija. Po začetni zadregi pa je vsakdo znal sprejeti šalo s potrebno mero smisla za humor in se še sam sprostil v smehu ob domiselni in dokaj uspešno izvedeni potegavščini.
Da ne bi kdo podvomil o nedolžnosti zamisli, naj še povemo, da so izkupiček večera namenili Skladu Mitja Čuk.
Med drugimi prvoaprilskimi šalami v Gorici naj omenimo nočno "razlastitev" osmice v Ul. Blaserna. Tabla pred osmico je obveščala mimoidoče, da bo na njenem mestu zrasla nova goriška bolnišnica. Vodja del je seveda inž. Primo Aprile, dela pa izvaja podjetje Grampa & Scampa.
torej tudi v našo deželo, bo pripotovala večja skupina gospodarstvenikov, ki si želijo posebej ogledati tudi pristanišče Portorosega in naprave s katerimi razpolaga ter se seznaniti z raznimi dodatnimi možnostmi, ki jih Goriška ponuja na področju blagovnih in prometnih storitev.
V Turjaku in Gradišču praznik krvodajalcev
V nedeljo dopoldne je bila v Turjaku slovesnost ob 33. dnevu krvodajalstva na Tržiškem. Prireditve, ki jo prirejajo vsako leto' v eni od osmih občin tega območja, se je udeležila množica krvodajalcev in njihovih družinskih članov v predstavništvu 2.728 članov te humanitarne ustanove.
Slovesnosti so se pričele že zjutraj s polaganjem venca pred spomenik padlim in nato nadaljevale z verskim obredom v spomin pokojnih članov.
Osrednji del slovesnosti se je odvijal v dvorani ARCI, kjer je udeležence najprej pozdravil predsednik krajevne sekcije krvodajalcev, Uberto Gregorin, za njim pa še župan Turjaka Ric-cardo Braulin. Na govorniškem odru so se nato zvrstili vodja transfuzijskega centra bolnišnice v Tržiču Dario Franchi, predstavnik goriške KZE Lorenze Oggianu, predsednik deželnega združenja FIDAS Ennio Furlani in Claudio De Vettor, vsedržavni podpredsednik omenjenega združenja.
Medtem ko je v jutranjem delu nastopila turjaška godba na pihala, je v dvorani kulturni spored oblikoval zbor Ermes Grion. Sledilo je nagrajevanje oziroma podeljevanje priznanj najbolj zaslužnim krvodajalcem iz vseh osmih sekcij tržiškega območja. Posebej so nagradili tudi dijake srednje šole iz Turjaka, ki so v dvorani pripravili razstavo o krvodajalstvu. Priznanja so bili deležni tudi predstavniki krvodajalskih združenj iz Celovca, z Reke in iz Nove Gorice.
Praznik krvodajalcev so imeli v nedeljo dopoldne tudi v Gradišču. V tem kraju je v združenje včlanjenih skoraj sedemsto krvodajalcev.
Poštni urad v Sovodnjah v novih prostorih
Ni bila prvoaprilska šala. Poštni urad v Sovodnjah se je v soboto, 1. aprila, dejansko preselil v nove prostore in tam redno posluje, čeprav v nekoliko začasnih pogojih. Poštni urad je v novem poslopju, kakih sto metrov od županstva, v smeri proti Rubijam.
Poslopje je bilo dograjeno že pred časom, vendar se zdi, da je bila glavna težava za vselitev v pomanjkanju opreme. Zdaj so to za silo uredili.
Poštni urad v Sovodnjah je bil do zdaj v stavbi županstva.
Danes in jutri seja na Pokrajini
Danes ob 15. uri se sestane goriški pokrajinski svet, ki bo predvidoma pričel proračunsko razpravo. Seja se bo nadaljevala tudi jutri ob 9.30.
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 26. marca do 1. aprila
RODILI SO SE: Luca Bellan, Enrico Mosetti, Anna Clocchiatti, Fabiola Torroni, Amedeo Borghes, Angelo Sie-ga, Elena Montone, Giovanni Cabass.
OKLICI: izvedenec za marketing Thomas Braun in hostesa Nicoletta Russian, pleskar Carlo Buran in uslužbenka Sandra Gondolo, prodajalec Michele Flaiban in gospodinja Vivia-na Cijan._
POROČILA STA SE: Luciano Tosca-no in Paola Bertali.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan Darinka Mikluž. Čestitajo ji soseda Cvetka, prijateljici Milena in Angela in vsi vaščani z zahvalo za dolgoletno raznašanje Primorskega dnevnika.
Danes praznujeta 25-letnico skupnega življenja Nerina Frandolič in Aldo Ferletič iz Doberdoba. Ob tem življenjskem mejniku jima toplo čestitata Milica in Mario Lakovič z družino.
razna obvestila
KD Danica na Vrhu prireja v petek, 7. t. m., ob 20.30 v središču Danica predvajanje diapozitivov alpinista Petra Podgornika.
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 16. aprila, piknik na Bledu. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 7. uri. Prijave sprejemata do 11. aprila Ettore Moro in Mario Semolič.
Kulturni dom Gorica vabi v sredo, 5. t. m., ob 20.30 na predvajanje videokasete o prireditvi ob 8. marcu. Na večeru bodo na razpolago tudi fotografije s prireditve.
Ženski odsek KD Jezero v Dobe-rodbu priredi v sredo, 5. t. m., ob 20.30 na sedežu predavanje o menopavzi. Predava dr. Metka Rous-Jug.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Una donna in carri-era«.
VERDI 17.15-22.00 »Rain man - Luomo della pioggia«.
VITTORIA 17.30 — 22.00 »Calde gocce di rugiada sul mio corpo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 21.00 Baletna predstava.
Deželna revija baletnih šol. EKCELSIOR Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna — Ul. San Michele — tel. 21074
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale — Trg republike 26 tel. 410341
_________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 9.30 Olga Veliscic vdova Olivier iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
V Doberdobu so trdno odločeni graditi občinsko telovadnico
Občinska uprava v Doberdobu ima že nekaj let v načrtu gradnjo telovadnice. Zamisli jim doslej ni uspelo uresničiti, ker so upravitelji smatrali, da je bolj nujno reševanje nekaterih drugih vprašanj: ureditev prostorov za nižjo srednjo šolo, županstvo itd. Ta dela so zahtevala izredne finančne napore in je zato za druge posege v bistvu zmanjkalo denarja.
Upravitelji zaradi tega niso črtali iz programa telovadnico, ampak so gradnjo morali odgoditi.
Na zadnji seji je občinski svet odobril okvirni načrt telovadnice in nekaterih drugih športnih objektov ter izdal županu pooblastilo, da zaprosi na Deželi za prispevek v smislu dež. zakona št. 71/82.
Iz omenjenega načrta je tudi povzetek, ki ga objavljamo in iz katerega je razvidno, da bo občinska telovadnica predvidoma locirana na zemljišču za nižjo in osnovno šolo, kjer je že zdaj nekaj športnih igrišč. Opravljen je bil prvi korak sicer dolgotrajnega postopka, pri čemer je zagotavljanje sredstev najtežja ovira.
Na osnovi okvirnega načrta, ki ga bodo poslali na deželo, bi izgradnja telovadnice stala 1.210 milijonov lir. Dežela naj bi pomagala pri realizaciji načrta s prispevkom na račun obresti.
Vse je torej odvisno od tega, kako bodo prošnjo obravnavali na Deželi in kdaj bodo odobreni prvi prispevki. Ker gre za težko finančno breme, bodo upravitelji tudi v primeru ugodnega odgovora Dežele strošek morali nujno porazdeliti na več let.
Potreba po občinski telovadnici je občutena že lep čas. Tako kakor v drugih krajih se tudi na območju doberdob-ske občine vse bolj razvija športna in rekreacijska dejavnost, ki pa prav zaradi pomanjkanja primernih objektov ne dosega tiste razsežnosti in uspehov, ki bi ju sicer. Pred nekaj leti so zlasti Jameljci vztrajali pri predlogu, da bi v tem kraju zgradili športni objekt, in sicer z denarjem, ki se nabira v Skladu od prodaje jusarskih zemljišč, a so upravitelji ta predlog ovrgli, ker je denarja odločno premalo in ker smatrajo, da občinska telovadnica sodi v bližino že obstoječih javnih struktur.
Spored aprilskih prireditev v goriškem Kulturnem domu
Kulturni dom v Gorici napoveduje tudi v mesecu aprilu še bogato ponudbo vsakovrstnih kulturnih prireditev, ki s svojo številnostjo in raznolikostjo označujejo vso letošnjo sezono. Dom si je že pridobil status "odprtega prostora", kot ugotavlja v mesečnem biltenu Kulturnega doma član upravnega odbora Boris Peric. V njem se uveljavljajo značilnosti Gorice kot mesta različnih kultur in jezikov. Prav v tem prostoru se resnično in ne samo retorično uveljavlja sožitje med različnimi kulturami.
Aprilski program se je v soboto že pričel s... prvoaprlisko potegavščino (kaj drugega bi lahko pričakovali 1. aprila?), sinoči pa je ponudil nastop dramske skupine Kulturnega društva Sovodnje z ijgro Roberta Thomasa Osem žensk. Ze nocoj ponuja Glasbena matica kakovosten zborovski večer: ob 20.30 bo na celovečernem koncertu nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, ki ga vodi dirigent Tomaž Faganel. Jutri zvečer bo v domu srečanje žensk, ki si bodo ogledale video o prireditvi ob 8. marcu. V četrtek se nadaljuje filmska sezona Kinoateljeja, ki tokrat vabi na ogled izraelskega filma: gre za delo režiserja Michela Khleifija »Nozze in Galilea«. V soboto se bo teden zaključil z dvema prireditvama. Zjutraj bodo otroci lahko sledili lutkovni predstavi, ki jo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev, zvečer pa bo ob 20.30 letošnji goriški koncert v
Od danes do nedelje
V Fari 7. natečaj mladih violinistov iz območja Alpe-Jadran
Mednarodni natečaj za mlade violiniste, ki ga prireja glasbeno in kulturno društvo v Fari doživlja letos sedmo izvedbo. Obenem je pobuda prerasla prvotne meje, ko so nastopali v glavnem mladi glasbeni poustvarjalci iz Furlanije Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Natečaj zajema danes že skorah vse dežele delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Za prireditev, ki se bo pričela danes zjutraj, zaključila pa v nedeljo, 9. t.m., se je prijavilo 75 tekmovalcev. Dvajset jih je iz Furlanije Julijske krajine, Veneta in Južne Tirolske, sedemindvakjset iz Koroške, Štajerske in Salzburške, osemindvajset pa iz Slovenije in Hrvaške.
Tekmovalci bodo razvrščeni v štiri starostne skupoine in sicer do 11. leta, od 12. do 14. leta, od 15. do 18. leta in starejši od 19 let. V vseh skupinah je približno enako število nastopajočih.
Prvi nastopi bodo že danes in sicer v dvorani Coassini v Gradišču. Nastopi so javni. Natečaj se bo sklenil v nedeljo popoldne, ko bodo, ob 18. uri, podelili nagrade in ko bo zaključni koncert.
Prireditev sama bo imela letos širši odmev. Nagrajeni mladi violinisti bodo do konca aprila opravili koncertno turnejo v vseh pomembnejših središčih sodelujočih dežel: v Vidmu, Ljubljani, Salzburgu, Celovcu, Gradcu, Zagrebu, Padovi, Benetkah.
Natečaj v Fari so prvič priredili leta 1982. Takrat se je prijavilo 21 tekmovalcev. Kvalitetno rast in odmevnost prireditve je spremljalo iz leta v leto večje zanimanje. Tako se je za 7. (letošnji) natečaj prijavilo že štirikrat več tekmovalcev. Posebej pa velja omeniti pokroviteljstvo Dežele in Delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Občni zbor KŠD Vipava na Peči
Obetajo se boljši pogoji delovanja
Posodobitev športno-rekreacijskega središča »v Ronku« s podporo Kraške gorske skupnosti in sovodenjske občinske uprave: to bo odslej glavna skrb članov in prijateljev Kulturno-športnega društva Vipava s Peči, ki so se v petek zvečer zbrali na rednem občnem zboru.
Iz poročila predsednika Ivana Pete-jana smo namreč izvedeli, da bodo v kratkem stekla dela za ureditev slačilnic in sanitarij ob betonskem kotal-karskem igrišču, kjer bodo dozidali še večji prostor, ki bo služil za zimsko vadbo kotalkarjev, obenem bo primeren za manjše društvene kulturne prireditve. Za uresničitev tega načrta bo Kraška gorska skupnost prispevala 65 milijonov lir, ostali denar pa naj bi dobili na deželi oziroma pri ustanovi, ki dodeluje sredstva za gradnjo športnih objektov.
Skupščina na Peči pa je bila tudi priložnost za oceno delovanja v zadnji sezoni, ki je potekala v znamenju kotalkanja. S tem v zvezi, je podrčtal predsednik Petejan, je ocena vsekakor pozitivna, saj so se društveni kotalkarji udeležili treh različnih tekmovanj (mladinske igre ter prvenstvi FIHP in UISP) in se nekateri prebili do samih državnih finalov. S številčno okrepitvijo mladih kotalkaric in kotalkarjev pa je društvo Vipava doseglo tudi cilj, da kot edino slovensko na Goriškem združuje okoli sebe vse otroke, ki bi se radi posvetili tej športni panogi. Za uspešno izpeljano sezono pa gre zahvala predvsem nastopajočim kotalkarjem in njihovim trenerkam, samim staršem in društvenim članov, predvsem mlajšim.
Ob kotalkanju pa je društvo pripravilo tudi več pobud rekreacijskega značaja (turnirje v malem nogometu in odbojki).
Zaradi pomanjkanja primernih prostorov, tako je ugotovil predsednik KŠD Vipava, je izostalo kulturno delovanje. Kljub temu pa gre omeniti povsem uspelo kotalkarsko revijo ter nastop članov Vipave na šolski proslavi ob Dnevu slovenske kulture.
Podrobno je o kotalkarskem delovanju zbranim spregovorila Mariza Florenin, Loredana Peteani pa je podala pregled društvene blagajne.
Posodobitvena dela, ki jih bodo v kratkem začeli na Peči, je v svojem pozdravnem nagovoru podčrtal goriški predsednik ZSKD Rudi Pavšič, morajo upoštevati tudi kulturno poslanstvo društva in je zato prav, da se že danes sestavi okvirni program dela in to upoštevajoč tudi sodelovanje s sorodnimi skupinami v sovodenj ski ob-
čini. Pozdrave občnemu zboru so prinesli še Darko Ferfolja (ribiška družina Vipava), Marjan Devetak (Občina Sovodnje), Valter Berlot (pevski zbor Rupa-Peč), Slavko Tomšič (KD Sovodnje), Mariza Florenin (KD Skala) in Branko Černič (sovodenjska sekcija krvodajalcev).
Občni zbor na Peči so sklenili z izvolitvijo novega odbora, v katerem so: Jožef Peteani, Andrej Kovic, Ivan Petejan, Jožef Čevdek, Ladi Tommasi, Klavdija Zotti, Mariza Florenin, Nada Devetak, Salomon Tomšič, Adrijan Malič, Marko Zotti, Tanja Peteani, Barbara Kovic, Mauro Colussi, Marko Kovic, Claudio Batistič in Bruno Marušič.
Na sliki predsedstvo občnega zbora KŠD Vipava s Peči (foto Pavšič)
okviru 20. jubilejne zborovske revije Primorska poje.
Prihodnji teden se bo pričel v znamenju afriške kulture. Kinoatelje bo skupaj z združenjem »Centro volonta-ri per la cooperazione allo sviluppo« in s pokroviteljstvom Pokrajine pripravil tri večere afriškega filma. V torek, 11. aprila, bodo vrteli film »Wend kuuni« režiserja G. Kaboreja (Burkina Faso, 1982), v sredo »De Ouaga a Dou-ala en passant par Pariš« J.M. Tena (Kameroun, 1987), v četrtek »Yeleen« S. Cisseja (Mali, 1987). Filmi bodo enkratna priložnost za spoznavanje afriške kulture in stvarnosti, mimo vseh stereotipnih predstav, ki jih o tem imamo v naših razvitih državah. Vsekakor pa gre opozoriti tudi na kakovost predstavljenih del, saj se »Yele-en« lahko ponaša s prestižno posebno nagrado žirije na lanskem festivalu v Cannesu, tudi druga dva filma pa so pozornejši kritiki laskavo ocenili. Ob treh filmskih večerih napovedujejo v Kulturnem domu od ponedeljka do sobote tudi razstavo afriških igrač.
V četrtek, 13. aprila, bo ob 18.30 predstavitev knjige Fotomonografija Nove Gorice. Naslednji dan bo na pobudo Planinskega društva, prav tako ob 18.30, predavanje dr. Petra Skober-nčta, ki bo tudi predvajal diapozitive na temo Naravni spomeniki v Sloveniji.
Stalno slovensko gledališče iz Trsta bo ponovno med nami v ponedeljek,
17.,	in torek, 18. aprila, s predstavo Slehernika, Huga von Hofmannsthala, v režiji Marija Uršiča. Ciklus srečanj z avtorjem bo v sredo, 19., ob 18.30 ponudil razgovor s pisateljem Tonetom Partljičem ob predstavitvi knjige Kulturne humoreske, prosim. V četrtek, 20., bo ob spet na vrsti film (»Trappola di Venere«, režija: Robert van Ackeren). Športno združenje Dom napoveduje v petek, 21. aprila, ob 20.30 proslavo ob 23-letnici delovanja.
Tudi zadnji teden v aprilu ponuja nekaj pomembnih srečanj. V sredo,
26.,	bo na povabilo Glasbene matice koncert pianista Bena Šavra iz Nove Gorice. Naslednji večer se bo s kitajskim filmom »Grano rosso« zaključil spored Gorica kinema. Še posebej velja opozoriti na 3. miting za sožitje, mir in razvoj, ki ga - ob za osvoboditev italijanskega in slovenskega naroda pomembnih datumih - prirejata pokrajinska odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze in Vsedržavnega združenja partizanov Italije.
prispevki
Namesto cvetja na grob Ide Grav-ner vd. Drufovka daruje družina Klanjšček 100 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob obletnici smrti Viljema Nanuta daruje žena Angela 80 tisoč lir za mešani pevski zbor Oton Župančič in 20 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
Janka in Tatjana Plahuta darujeta 100 tisoč lir v sklad za postavitev spomenika žrtvam v koncentracijskih taboriščih.
Benjamin Juren daruje 25 tisoč lir za kulturno in športno središče Danica na Vrhu.
Ob praznovanju 8. marca je Mihaela Devetak darovala v isti namen 28 tisoč lir.
Vrhovske ženske so ob 8. marcu darovale 112 tisoč lir za vzdrževanje središča Danica na Vrhu.
Namesto cvetja na grob Ide Gravner vd. Drufovka daruje Stanko Primožič z družino 50 tisoč lir v sklad za obnovo bolnice Franja.
Prijeten pevski večer
v tržiški dvorani Vivaldi
v “Slovenska pesem je v nas še vedno Zlva, kot simbol narodne zavesti in Znamenja volje in hotenja, da izpričajo našo bitnost v teh krajih. Pesem ne Pozna meja, saj združuje ljubitelje zborovskega petja in glasbe tostran in °K?^ran meie' Slovence in Italijane, oblikuje skupni kulturni prostor mimo
različnih stvarnosti, kultur in jezikov, bogati družbo in posameznika, odraža življensko moč, prizadevanja in trud posameznih pevcev, zborovodji in celotnega našega življa.« Tako je v soboto zvečer naglasila Sonja Pahor, ki je v imenu prirediteljev spregovorila na tržiškem koncertu Primorska poje, ki
sta ga Zveza slovenskih kulturnih društev in Javno večnamensko kulturno središče iz Ronk pripravila v dvorani glasbene šole Vivaldi.
Ob zadovoljivem številu poslušalcev iz Laškega so se najprej predstavile mlade pevke iz Kanala, ki jih vodi Darja Žorž. Sledil jim je mešani zbor
Pod lipo iz Barnasa (Nino Specogna), moški zbor ZŠAM iz Idrije (Bogdan Kosmač) ter ženski pevski zbor Jože Pahor iz Sežane (Evgen Prinčič). Kot gost večera je sodeloval italijanski moški pevski zbor Ermes Grion iz Tržiča, ki ga vodi Francesco Fragiaco-mo. Tržiški koncert Primorska poje, so
sklenili pevci zbora Valentin Vodnik iz Doline, katerim so prireditelji izročili posebno priznanje za njihovo dvajsetletno sodelovanje ma tej prireditvi.
Na slikah mešani zbor Pod lipo iz Barnasa in občinstvo na tržiškem večeru. (foto Pavšič)
Minister Amato in njegovi kolegi iz sedmerice najbolj razvitih držav
Matiji navkljub bodo mimo spali
Sedmerica industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda je z washingtonskega zasedanja opozorila svet, da je treba mednarodno denarno tržišče stabilizirati, zaradi tega pa se ameriški dolar ne sme več ne okrepiti niti ne pretirano ošibiti: v obeh primerih bi se prizadevanja za uravnoteženje ustrojnih neravnovesij izjalovila. V ta namen je potrebno še nadaljnje čim tesnejše sodelovanje na tečajnih borzah. Tako se glasi v bistvu eno od ključnih poglavij sklepne izjave, ki so jo dali finančni ministri in guvernerji emisijskih zavodov Kanade, Francije, Zvezne republike Nemčije, Italije, Japonske, Velike Britanije in Združenih držav Amerike po dolgotrajni razpravi Grupe 7, med katero so sicer vzeli temeljito v pretres tudi žgoče vprašanje mednarodne zadolženosti.
Ustaljenost na tečajnih borzah — je rečeno v izjavi G-7 — je lani veliko prispevala k splošnemu razmahu gospodarstva, ki je prekosilo pričakovanja, zato je bilo leto 1988 v bistvu pozitivno, saj je inflacija ostala v znosnih mejah, prav tako so menjalni tečaji ostali stabilni. Pač pa je zdaj treba stremeti za gospodarsko rastjo brez dodatne inflacije, kar bo mogoče edino s strogim nadzorom censkih gibanj in zmanjševanjem gospodarskih neravnovesij v državah z velikim proračunskim in trgovinskim primanjkljajem, kot so ZDA, Kanada in Italija; le s korenitim skrčenjem deficitov bo pač mogoče učinkovito podpreti denarno politiko, zato
pa morajo prizadete vlade ubrati takšno ustrojno-ekonom-sko smer, ki naj pospeši notranje tržno povpraševanje ' brez inflacije". Glede boja proti protekcionizmu G-7 podpira usmeritev "urugvajske pogajalne runde" k večji liberalizaciji blagovne izmenjave in se obvezuje, da bo odločno zavračala kakor koli zamaskiran protekcionizem.
Kar zadeva zadolženost, G-7 podpira tezo o reševanju problemov "od primera do primera", daje pa prednost tistim državam dolžnicam, ki se sporazumno z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko resno lotevajo notranjih gospodarskih reform; tem je treba na roko z novimi posojili, a tudi z nižjimi obrestmi, hkrati pa omogočati po-vračanje kapitala. Sedmerica sicer naglaša, da morajo biti pogajanja o dolgovih in ustreznih obrestih zgolj domena dolžnikov in trgovskih bank, in poziva k reviziji davčnih ter podobnih mehanizmov, ki zavirajo transakcije za zmanjšanje dolgov.
Italijanski zakladni minister Amato je o tistem delu zasedanja G-7, ki je zadeval inflacijo, dejal, da se ni odvil v kakšnem alarmnem vzdušju, ampak samo pod vtisom zaskrbljenosti. To pa zato, ker naj bi se stanje tako v ZDA kot v Italiji izboljševalo: »Zaradi vprašanja inflacije finančni ministri sedmerice že ne bodo ob spanje!«
D. G.
Ladjedelstvo v EGS bolje zaščititi pred dumpingom
Čeprav so se cene novih ladij v zadnjem času povišale, so še vedno nižje kot leta 1980, a južnokorejske in japonske ladjedelnice vztrajajo pri uveljavljanju cen, ki ne krijejo niti proizvodnih stroškov. To piše v spomenici odbora ladjedel-skih združenj EGS, ki so jo predložili odgovornemu evropskemu komisarju. Po letu 1975 je število zaposlenih v ladjedelništvu padlo s 340.000 na 127.000, trenutno pa je z gradnjo novih, predvsem tehnološko najbolj popolnih ladij zaposlenih samo 74.000 delavcev. Povpraševanje po ladjah sicer spet raste: lanska proizvodnja je znašala 8,5 brt, novih naročil pa je za 91 milijonov brt. V spomenici je rečeno, da mora evropska komisija sprožiti novo politiko do držav tretjega sveta za to, da se uravnovesi mednarodno tržišče, hkrati pa se mora zavzeti za učinkovitejšo zaščito ladjedelstva v Evropski gospodarski skupnosti pred dumpingom.
Menedžerk še vedno premalo
Evropski visoki financi so menedžerke kot trn v peti. To kaže anketa, ki jo je European Businessman Readership Survey izpeljal v 17 zahodnoevropskih državah. Moški zasedajo 98% ključnih položajev v največjih evropskih podjetjih. Kljub skoraj odločilni teži žensk na političnem prizorišču naše celine in kljub trmastim zahtevam po njihovi vključitvi v odločitvene centre moški torej ohranjajo praktično neokrnjeno prevlado v upravnih svetih koncernov in holdingov. Anketa je tudi pokazala, da se je čas, ki ga menedžersko osebje (moško in žensko) porabi za poslovna potovanja, v primeri z letom 1986 podaljšal za 6%.
Minister Ruggiero v Sovjetski zvezi
Proizvodnja gre cene pa navzgor
Predsednik sovjetskega ministrskega sveta Nikolaj Rižkov je včeraj sprejel italijanskega ministra za zunanjo trgovino Renata Ruggiera, ki je predvčerajšnjim dopotoval v Moskvo, da se udeleži zasedanja mešane sovjet-sko-italijanske komisije za gospodarsko sodelovanje. Ruggiero se je sešel tudi s pomočnikom predsednika sovjetskega dela mešane komisije oziroma ministrom za gospodarske odnose s tujino Konstantinom Katuščevom, nato pa je prisostvoval letni skupščini mešane sovjetsko-italijanske trgovinske zbornice, na kateri so podpisali sporazum o dvostranskem sodelovanju v obdobju 1989-1990. Ruggiero se bo danes vrnil v Italijo, še prej pa se bo srečal s podpredsednico sovjetskega ministrskega sveta Aleksandro Birju-kovo, ki je tudi članica politbiroja KPSZ.
Italijanska industrijska proizvodnja lepo napreduje, vendar je precej zaskrbljenosti nad nepovoljnim gibanjem cen. To izhaja iz konjunkturne-ga poizvedovanja zavoda ISCO in revije Mondo Economico: obseg blagovnih naročil je bil v februarju zelo spodbuden, pa tudi ustrezna predvidevanja za pomlad so ugodna, sicer tako na notranjem kot na tujih tržiščih. Temu primerno naj bi se povečala proizvodnja na vseh področjih, posebno pa na področju končnih dobrin. Kot rečeno, pa vlada zaskrbljenost v zvezi s cenami: več kot tretjina po-vprašanih podjetnikov napoveduje namreč manjšo ali večjo podražitev izdelkov ter opreme in to utemeljuje z negotovostjo nadaljnjega splošnega gospodarskega razvoja v državi. Pesimizma torej ni, a tudi ne optimizma izpred par mesecev.
boriš simoneta
Pravica ločenega zakonca do socialne pokojnine
VPRAŠANJE. Ko sem bila mlajša, sem veliko delala pri številnih družinah, vendar sem ostala brez pokojnine, ker mi niso plačevali prispevkov. Kmalu bom dopolnila 65 let in zanima me, če mi bo zdaj pritikala vsaj socialna pokojnina. Pred leti mi niso dali veliko upanja, ker ima moj mož previsoko pokojnino. Po mojem ne bi smeli upoštevati njegove pokojnine, ker sva ločena in živiva narazen. Kaj svetujete? P. M.
ODGOVOR. Socialna pokojnina, ki jo INPS prizna revnejšim državljanom po 65. letu, je strogo podporne narave in naj bi omogočala preživetje socialno ogrožene osebe. Spričo zelo nizke vrednosti tega nakazila (258.750 lir na mesec) dejansko ne gre več za dostojanstveno preživetje, temveč za pravo životarjenje. Poleg italijanskih državljanov, ki dejansko živijo na državnem ozemlju, lahko pridobijo pravico do socialne pokojnine tudi stalno bivajoči državljani republike San Marino, katere izmed držav Evropske gospodarske skupnosti, politični pribežniki in švedski državljani, ki so bivali v Italiji zadnjih pet let. Zadoščeno pa mora biti osnovnemu pogoju,
da letni dohodek — poleg dohodkov iz davčne prijave pridejo v poštev tudi vojna pokojnina, renta INAIL in morebitna državna nakazila, izvzeti pa so dohodki od stanovanja, družinska doklada in bolniška odškodnina — ne presega določene meje. Posameznik prejme celotno socialno pokojnino, če nima nobenega dohodka. Do dohodka največ 3.363.750 lir se pokojnina prizna v znižanem znesku, ki je obratno sorazmeren z dohodkom (čim višji je dohodek, tem nižja je pokojnina). Če je kandidat za socialno pokojnino poročen, se upošteva tudi dohodek zakonca in skupni znesek ne sme presegati 14.019.800 lir za znižano pokojnino; če pa je nižji od 10.656.050 lir, pritiče cela socialna pokojnina. V vašem primeru je za pridobitev pravice odločujočega pomena predvsem pravni položaj vaše zakonske zveze. Dohodek vašega moža se ne upošteva pri upoštevanju pogojev za socialno pokojnino le, če sta legalno ločena in je torej to stanje potrdila razsodba sodišča. V nasprotnem primeru morate prišteti tudi moževe dohodke, ki ne smejo biti višji od gori omenjenih zneskov.
f is
■P


1


W'

j
3'
JP


i
Ai
	

nk

NAJBOLJŠI
~FII

pps
NČNE
	31.3.	3.4.
URADNE KOTACIJE		
Generali		.	42850	42750
Lloyd 		.	17950	17850
Lloyd risp		9150	9200
RAS 		.	31790	31400
RAS risp		.	13690	13310
Sai 		.	19900	19600
Sai risp		8200	8050
Montedison 		2045	2025
Montedison risp		1168	1159
Pirelli 		3295	3270
Pirelli risp		3295	3290
Pirelli risp. nc 		1780	1780
Snia 		2570	2582
Snia risp		2510	2575
Snia risp. nc		1357	1409
Rinascente		4800	4790
Rinascente priv		3000	2980
Rinascente risp		3000	2990
Premuda 		1950	1950
Premuda risp		1500	1500
SIP 		2765	2785
SIP risp		2390	2390
Bastogi		404	413
Comau 		2900	2860
31.3.	3.4.
Fidis....................... 6700	6720
Gerolimich................... 101	103
Gerolimich risp............... 91	92
SME ........................ 3870	3870
Štet........................ 3450	3450
Štet W 10 ..................... —	—
Štet W 9 ...................... —	—
Štet risp................... 2890	2890
Tripcovich ................. 7575	, 7540
Tripcovich risp. nc......... 3405	3405
Att. Immobiliari ........... 4222	4225
FIAT........................ 9392	9375
FIAT priv................... 5955	5975
FIAT risp................... 5995	6035
Gilardini.................. 14170	14380
Gilardini risp............. 10480	10700
Dalmine ..................... 340	357
Marzotto.................... 7220	7300
Marzotto risp............... 7230	7290
Marzotto risp. nc........... 5450	5350
NEURADNO TRŽIŠČE	___________
I. C. C. U................... 725	725
SO. PRO. ZOO................. 950	950
Carnica Ass. .. .>......... 10000	10200
	3.4.	spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI		
BTP april 1989 12%		100	
BTP junij 1990 9,15% ....	97,35	+ 0,36
BTP maj 1990 10,5% 		99,75	+ 0,45
BTP marec 1989 12,5% . . .	—	—
BTP januar 1990 		98,35	—0,25
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA		
CCT ECU 1982/89 13% . . .	102,40	+ 0,19
CCT ECU 1982/89 14% . . .	_		—
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	102,90	—2,00
CCT ECU 1984/91 11,25% .	104,00	—0,10
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	102,55	—0,39
CCT ECU 1985/93 9% 		96,95	0,31
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	99,30	0,56
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	97,50	0,52
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	100,20	—
CCT april 1992 10%		94,05	—0,11
CCT julij 1992 IND		97,85	—0,10
CCT januar 1991 IND		99,10	0,05
CCT julij 1993 IND		95,85	0,10
	3.4.	spr. %
CCT december 1990 IND . .	99,55	—0,05
CCT februar 1991 IND ....	99,30	—0,10
CCT februar 1997 IND ....	93,25	+ 0,11
CCT junij 1993 CV IND . . . .	95,95	—
CCT marec 1991 IND		99,30	0,10
CCT nov. 1993 CV IND . . . .	96,70	—
CCT sept. 1993 CV IND ...	95,85	+ 0,05
CCT avgust 1992 		95,55	+ 0,16
CCT avgust 1993 		97,995	—0,05
CCT 1983/93 TR 2,5% 		89,00	—
CCT avgust 1988/93 IND . .	—	—
CCT avgust 1990 IND		99,40	+ 0,05
CCT avgust 1991 IND		99,75	—0,05
CCT avgust 1995 IND		94,00	—
CCT avgust 1996 		93,55	- —
CCT april 1991 IND 		100,35	—
CCT april 1992 		97,65	+ 0,10
CCT april 1995 IND 		93,05	+ 0,11
CCT april 1996 		93,60	—
CCT december 1990 IND . .	101,05	—
CCT december 1991 IND . .	99,60	—
CCT december 1995 IND . .	94,25	+ 0,11
______________________________3.4. spr. %
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
Alivar......................... 8700	—0,57
Buitoni .......................... -	—
Eridania ...................... 5800	—1,52
Perugina.......................... —	—
ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO________________
Alleanza Ass.................. 39200	—0,25
Alleanza Ass. risp. por. . . .	36680	—2,31
Assitalia..................... 15595	—0,73
Ausonia ....................... 2181	—0,18
Latina Ass. ord............... 17400	—0,05
Generali Ass.................. 42680	—0,74
Italia Ass.................... 11490	—
Abeille ..................... 116475	+0,84
La Fondiaria spa.............. 75170	—0,03
La Previdente ................ 26010	+0,69
Lloyd Adriatico .............. 17850	—0,55
RAS fraz...................... 31400	—1,22
RAS risp. port................ 13310	—2,34
Toro ord...................... 21300	—1,38
Unipol priv................... 17750	—1,33
Banca Comm. Italiana ....	4271	+1,54
Banco di Roma ................ 10750	+0,37
Credito Italiano .............. 2015	+0,39
Interbanca ord.................... —	—
Mediobanca.................... 21495	—0,30
PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT
Cart. Burgo ord............... 13800	—
L’Espresso.................... 22600	+0,44
Mondadori .................... 23200	+0,84
Mondadori priv................ 13375	—0,18
Poligraf. Editoriale......	4160	—0,92
Cementir ...................... 3470	+0,28
Italcementi.................. 116000	—0,64
3.4. spr. %
Unicem..................... 23080	—0,08
Unicem risp................ 10700	—3,60
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
Calp ....................... 3340	—0,29
Fidenza Vetrar 1000 ........ 7930	+0,50
Italgas .................... 2201	+0,13
Mira Lanza................. 41000	—0,48
Montedison 1000 ............ 2025	—1,45
Montefibre ................. 1424	—1,45
Pirelli .................... 3270	—0,75
Pirelli risp................ 3289	—0,18
Recordati ord.............. 11290	+0,80
Saffa....................... 9049	—0,01
Siossigeno................. 35100	—0,28
Snia BPD ................... 2590	—1,14
SniaFibre .................. 1465	+1,38
Snia Tecnopolimeri.......	6130	—0,80
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE__________________
Rinascente.................. 4720	—0,42
Silos Genova................... —	—
Standa .................... 27055	—1,07
Standa risp. port........... 9530	+0,84
Alitalia cat. A............. 2147	—0,09
Alitalia priv............... 1250	—0,63
Italcable.................. 12245	—0,44
SIP ........................ 2794	+0,43
SIP risp. port.............. 2429	+1,12
Sirti....................... 9219	—0,28
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE________________
Ansaldo Trasporti .......... 5210	+0,19
Tecnomasio.................. 2355	—
Bastogi................... 415,50	+2,33
3.4. spr. %
Bonifiche Siele ............. 44030	+0,75
Bonifiche Siele risp......	11501	+0,88
CIR - Comp. Ind. Riunite . .	5600	—0,88
CIR risp...................... 5500	—0,36
Cofide........................ 5880	—
Comau Finanziaria ............ 2860	—1,27
Editoriale SpA ............... 3070	—0,96
Euromobiliare ................ 6099	—0,04
Ferruzzi Agric................ 2045	—1,20
Fidis......................... 6755	+0,67
Fimpar ....................... 1905	—0,31
Finarte ...................... 4415	—
Fiscambi Holding.............. 7110	—
Fiscambi risp................. 2010	+0,55
Fornara ...................... 2660	—1,84
Gale ........................ 21300	+0,99
Gemina........................ 1820	—0,54
Gemina risp................... 1794	—0,22
Gerolimich.................. 101,50	+0,54
Gerolimich risp. port.....	91,50	+0,54
IFI priv..................... 18150	—0,81
IFILfraz...................... 4415	—1,67
IFIL risp. port. fraz......... 2495	+1,01
Iniziativa Meta.................. —	—
Iniziativa Meta risp......	—	—
Italmobiliare............... 150900	—0,29
Pirelli & C................... 8345	+0,54
Riva Finanziaria ............ 10350	+0,97
Sabaudia Finanziaria ....	—	—
Sabaudia risp. nc ............... —	—
Saes.......................... 2012	—0,64
SME .......................... 3880	—
SMI Metalli................... 1413	—0,35
SMI Metalli risp.............. 1279	+0,70
SOGEFI........................ 4490	—
Štet.......................... 3461	—0,23
Štet risp. port............... 2910	+0,34
	3.4.	spr. %
Tripcovich 		7539	—0,47
Tripcovich risp. nc		3410	+ 0,14
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		4230	+ 0,18
Calcestruzzi		15710	+ 2,27
Cogefar 		5497	—0,05
Del Favero		5080	—0,97
Grassetto SpA 		12890	—1,90
IMM Metanopoli		1329	—0,59
Risanamento Napoli . . .	29210	—0,06
Vianini 		3925	—0,12
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Aeritalia ord		3100	—0,32
Danieli & C		8195	—1,26
Data Consyst		11810	+ 0,94
Fiar SpA		20200	—0,24
Fiat		9350	—0,93
Fiat priv		5974	—0,10
Fiat risp		6040	—0,36
Franco Toši 		24995	+ 0,18
Gilardini		14400	+ 0,62
Magneti Marelli 		2890	+ 1,40
Merloni		3450	—0,28
Necchi ord		3420	—0,86
Olivetti ord		9300	+ 0,10
Olivetti priv		5340	—0,65
Pininfarina		9600	+ 0,41
Rodriguez SpA		9570	+ 0,10
Safilo 		7250	—
Safilo risp		6750	—0,74
Saipem		2823	+ 0,10
Saipem risp		2645	—0,93
Teknecomp 		1350	+ 1,50
3.4. spr. %
CCT december 1996 IND	.	.	94,00	+0,16
CCT ECU febr. 1994 .................. —	—
CCT ECU maj 1994 ................ 90,80	—1,30
CCT EFIM avg. 1988 IND	.	.	—	—
CCT ENI avg. 1988 IND	.	.	.	—	—
CCT februar 1991 IND______	101,05	+0,10
CCT februar 1992 IND______	97,95	—0,05
CCT februar 1992 9,8%	.	.	.	102,00	—
CCT februar 1995 IND ....	96,35	—0,05
CCT februar 1996 ......... 94,10	+ 0,16
CCT februar 1997 IND______	93,25	+0,11
CCT jan. 1990 BA 12,5% .	.	101,30	—
CCT jan. 1990 BB 12,5% .	.	100,90	—
CCT jan. 90 USL 12,5% .	.	.	100,45	+0,05
CCT januar 1991 IND.......	101,00	—0,05
CCT januar 1992 IND.......	98,80	+0,10
CCT januar 1992 11%____ 96,90	—0,62
CCT januar 1993 IND.......	98,20	—
CCT januar 1996 CV IND	.	.	98,40	—
CCT januar 1997 IND.......	93,50	+0,11
CCT januar 1995 IND.......	93,40	+0,05
CCT januar 1996 IND.......	94,30	—0,05
CCT INAM jan. 89 12,5% .	.	—	—
CCT jul. 88 EM 83 IND ...	.	—	—
CCT julij 1990 IND .............. 99,55	+0,05
CCT julij 1991 IND .............. 99,85	—0,05
CCT julij 1995 IND..... 94,30	—0,11
CCT julij 1996 .................. 94,00	—
CCT maj 1991 IND....... 100,20	—0,10
CCT maj 1992 .................... 97,35	+0,10
CCT maj 1995 IND..........	93,25	+0,27
CCT maj 1996 .................... 93,95	+0,27
CCT maj 1997 IND....... 93,60	—
CCT marec 1991 IND........	100,20	—0,10
CCT marec 1995 IND........	93,10	+0,11
CCT marec 1996 .................. 94,00	+0,05
CCT marec 1997 IND........	93,70	+0,21
CCT nov. 1990 IND................ 99,35	—0,10
CCT nov. 90 EM 83 IND . . .	100,90	—
CCT nov. 1991 IND................ 99,90	+0.05
CCT nov. 1992 IND................ 97,50	+0,31
CCT nov. 1995 IND................ 93,85	—0,11
CCT nov. 1996 IND................ 93,55	—0,05
CCT oktober 1993 IND______	—	—
CCT okt. 88 EM 83 IND	.	.	.	—	—
CCT oktober 1990 IND ... .	99,35	+0,10
CCT oktober 1991 IND ... .	99,70	—
CCT oktober 1995 IND ... .	93,90	—
CCT oktober 1996 IND______	93,30	—0,32
CCT sep. 88 EM 83 IND . . .	—	—
CCT sep. 1990 IND.........	99,25	—
CCT sep. 1991 IND.........	99,80	+0,05
CCT sep. 1995 IND................ 93,95	+0,05
CCT sep. 1996 IND................ 93,35	—0,11
CTT marec 1994 IND ....... 72,50 —0,55
CTT april 1994 IND ....... 71,85 —0,21
ED SCOL 1975/90 9% _____________ 100,00	—
ED SCOL 1976/91 9% _____________ 100,00	—
ED SCOL 1977/92 10% . . .	100,00	—
REDIMIBILE 1980 12% . . .	103,05	+0,05
RENDITA —35 5% ........... 72,30 —0,96
Kranjski pevski zbor France Prešeren gostuje drevi v Gorici, jutri v Trstu
V Vidmu je bil simpozij o kulturi teatra ob meji
V okviru koncertne abonmajske sezone Glasbene matice bo jutri ob 20.30 nastopil v Kulturnem domu v Trstu Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Vodi ga dirigent Tomaž Faganel. Že drevi pa bo v goriškem Kulturnem domu (prav tako ob 20.30) prvi koncert »zamejske turneje« kranjskega zbora
V avli videmske univerze, kjer je potekal simpozij na temo »Raziskovanje in mejna črta«, je bila razobešena posebna »vizitka«: Projekt utopija, izzivalni projekt milanskega arhitekta Andree Bronzija za »predelavo« berlinskega zida. Skice prikazujejo novo stavbo ob zidu, nekakšen hodnik, po katerem naj bi hodili obiskovalci; med zidom in novo konstrukcijo je prazen prostor, v katerega naj bi vstavljali simbole in podobe tistega, česar v Evropi in na svetu v prihodnosti ne bo smelo biti: ločitev, intolerance, diskriminacije in represije misli ter temeljnih človekovih svoboščin. Meja, ki je v Evropi največja od vseh meja, bo tako postala negacija same sebe. Skratka, vse to prepričljivo tematizira naslov simpozija, ki se je začel v petek in končal v soboto zvečer, na katerem so razpravljali o gledališki izkušnji v državah Zahodne in Vzhodne Evrope.
Simpozij je s svojim posegom uvedel Renato Ouagli, ki je dejal, da je »edina meja, ki jo evropski ljudje kulture priznavajo (torej prava meja), tista, katere robove narekuje tema razprave in to je meja različnih generacijskih, umetniških in političnih izkušenj«. V tem smislu ima poseben pomen dejstvo, da poteka simpozij v Vidmu, v Furlaniji-Julijski krajini, ki je bila še do včeraj obmejno področje, danes pa je dežela mostu med Vzhodom in Zahodom, odprta vsakršnim izmenjavam in soočanju.
Prireditvi, ki je potekala pod pokroviteljstvom Delovne skupnosti Alpe-Jadran, Ministrstva za prireditve, Italijanske gledališke ustanove, Dežele in Pokrajine, so dajali ton mnogi kvalificirani gostje, najvidnejši predstavniki novih evropskih gledaliških teženj.
Pri Mladinski knjigi izšla nadvse pomembna razprava
Chomsky napravil v jezikoslovju pravo revolucijo
Od teh gre omeniti vsaj »režiserja perestrojke« Anatolija Vasiljeva (ravnatelja moskovske gledališke šole), direktorico najpomembnejšega zahod-nonemškega gledališkega festivala Renate Klett, direktorico zagrebškega festivala Gordano Vuk, bivšega ravnatelja beneškega gledališkega festivala Franca Ouadrija in predstavnika Kaa-itheatra iz Bruslja Huga De Greefa.
Zelo poglobljena in široka je bila tudi razprava, v kateri sta vzbudili posebno pozornost dve, med sabo komplementarni, intervenciji, ki sta jih imela ravnatelj strasburškega nacionalnega teatra Jacgues Lassalle in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Miroslav Košuta. Lassalle se je vprašal, ali bo treba v Evropi brez meja razmišljati o gledališču, ki ne bo več italijansko, nemško ali francosko, temveč le evropsko. Brez dvoma bo tako, si je odgovoril razpravljalen vendar gledališče, če naj zares ostane gledališče, v nobenem primeru ne bo moglo biti nadnacionalno, produkt za »srednjega« porabnika, kot to ugaja filmski in televizijski industriji.
Novi razstavi v Moderni galeriji
Danes bodo v zgornjih dvoranah ljubljanske Moderne galerije odprli (ob 19. uri) dve razstavi. Predstavljena bo retrospektivna razstava Ger-hardta Moswitzerja, enega najznamenitejših sodobnih avstrijskih kiparjev. Na ogled bo 158 del, in sicer prostorske skulpture, risbe in fotografska dela. Razstavo bodo pozneje odprli tudi v Budimpešti.
Istočasno bodo odprli tudi pregledno razstavo slikarja Djordja Ivačkoviča, ki od leta 1962 živi in ustvarja v Parizu.
Sicer pa je v Moderni galeriji še na ogled razstava sodobne japonske umetnosti, retrospektivna razstava Franceta Pavlovca pa je podaljšana do 9. aprila.
Noam Chomsky: Znanje jezika - o naravi, izviru in rabi jezika; / prevedel in spremno besedo napisal Božidar Kante /. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988. - (Zbirka Toko-vi)
Preučevanje jezika ima tisočletja dolgo in bogato zgodovino. To preučevanje so po domnevi, da so »jeziki najboljše zrcalo človeškega duha« (Leibniz), pogosto razumeli kot raziskovanje narave duha in misli. Prevladovalo je pojmovanje, da je »slovnica glede na svojo substanco ena in ista v vseh jezikih, čeravno se akci-dentalno spreminja« (Roger Bacon). Preučevanje človeškega jezika je izjemnega pomena, če upoštevamo, da je jezik najprej prava lastnost vrste, lastnost, ki je središčna za človeško misel in razumevanje.
Na ameriškem jezikoslovnem področju je vse do šestdesetih let tega stoletja, to je do nastopa Noama Chomskega, prevladoval distribucio-nalizem - nauk, ki temelji na mehani-cizmu in zavrača vsakršen mentalis-tični opis govornega dejanja. Leta 1957 je izšla knjiga N. Chomskega Syntactic Structures, ki je povzročila pravo revolucijo (t.i. Chomskyjeva revolucija). Ta knjiga je pomenila začetek novega raziskovalnega programa v jezikoslovju ter hkrati označila temeljit prelom z ameriško tradicijo strukturalnega jezikoslovja. Cilj jezikoslovja ni več opis določenih značilnosti naravnih jezikov, temveč raziskovanje splošnih lastnosti kakršnega koli sistema pravil, ki bi lahko služil za osnovo človeškega jezika (tj. preučevanje splošne jezikovne oblike, ki je v osnovi vsakega posameznega naravnega jezika). Za Chomskyjevo analizo je bistveno razločevanje med jezikovno zmožnostjo neke osebe (znanje sistema pravil, ki vodijo jezik) in dejanskim učinkom te osebe v vlogi uporabnika jezika. Chomsky začenja svoj predgovor k Znanju jezika z naslednjimi besedami: »Že vrsto let mi zbujata zanimanje dva problema, ki zadevata človeško vedenje. Prvi je Problem razlage tega, kako lahko vemo tako veliko, kljub temu, da imamo tako omejeno evidenco. Drugi je Problem razlage tega, kako lahko vemo tako malo, kljub temu, da imamo tako veliko evidenco. Prvi problem bi lahko imenovali "Platonov Problem", drugega "Orwellov problem" - ta je v domeni družbenega in Političnega življenja analogija s tis-bm, kar bi lahko imenovali "Freudov Problem".« Chomsky ubere pri Plato-novem problemu približno takole strategijo: meni, da je področje jezika s°razmerno dobro opisano in odprto 2q raziskovanje, hkrati pa je globoko vključeno v človeško življenje in misel.
Na Orwella je podobno, kot na mnoge druge intelektualce 20. stolet-l.Q' naredila velik vtis sposobnost tota-darnih režimov (sistemov), da vcepili Prepričanja, ki so trdno veljavna in lroko sprejeta, čeprav so popolnoma
neutemeljena in pogosto naravnost neskladna z očitnimi dejstvi o svetu, ki nas obkroža. Že sama zgodovina religioznih dogem nazorno kaže, da je problem mnogo širši. V moderni dobi si je kult državnega čaščenja pogosto privzel prejšnje oblike religiozne vere, in to ne le v totalitarnih državah. V slednjih so mehanizmi, uporabljeni za napeljevanje množic k pasivnosti in konformizmu, sorazmerno prozorni: v skrajnem primeru so to nekatere oblike uporabljenega ali zagroženega nasilja pod zelo vidnim centraliziranim nadzorom. Vse bolj očitno pa postaja, da se Orwellov problem pojavlja tudi v demokratičnih družbah, kjer se nasilje le izjemoma uporablja za zagotovitev poslušnosti (lojalnosti). Dokazano je, da so tudi v teh družbah nauki državne religije trdno vcepljeni in da kljub očitnim nasprotnim dejstvom večina ljudi vanje verjame. Državna religija seveda izključuje raziskovanje ali razumevanje dejanskega delovanja prevladujočih institucij po Orwellovem načelu, da je Nevednost Moč! Preučevanje Orwello-vega problema torej temelji na vzorcih, ki ležijo za najpomembnejšimi pojavi političnega, gospodarskega in družbenega življenja, ter jih ni zelo težko opaziti, pa naj je zatemnjevanju dejstev posvečeno še toliko naporov. Preučevanje Orwellovega problema je torej predvsem zadeva kopičenja dokazov in primerov, da bi ponazorili, kar bi razumnemu opazovalcu celo ob površnem pregledu moralo biti dejansko takoj jasno. Chomsky meni, da je Platonov problem globok in intelektualno zelo vznemirljiv; OrweIlov problem pa se mu zdi, nasprotno, veliko manj globok in ne tako intelektualno vznemirljiv. Toda, dokler se ne more-
mo dokopati do razumevanja Orwel-lovega problema in spoznati njegovega pomena v našem lastnem družbenem in kulturnem življenju ter ga preseči, so pičle možnosti, da bo homo sapiens preživel dovolj dolgo, da bi odkril odgovor na Platonove ali druge probleme, ki kljubujejo intelek-tu in domišljiji.
Chomsky je v jezikoslovju začetnik smeri, ki je znana pod imenom tvor-beno pretvorbena slovnica. Tvorbena slovnica posameznega jezika (kjer "tvorbena" ne pomeni nič več kot "eksplicitna") je teorija, ki ima opraviti z obliko in pomenom izrazov tega jezika.
Preučevanje tvorbene slovnice predstavlja pomemben premik fokusa v pristopu do problemov jezika. Povedano kar najbolj preprosto - fokus se je premaknil od obnašanja ali rezultatov obnašanja k stanjem duha (možganov), ki se zapisujejo v obnašanje in postavljajo v središče zanimanja znanje jezika: njegovo naravo, izvir in rabo. Jezik je povezan s takimi duševnimi stanji, kot so verovanja, želje in druge misli. Taka stanja imenujemo propozicionalne naravnanosti. Chom-sky zagovarja stališče, da rabo člo-
veškega jezika v zelo strogem smislu vodijo pravila. Jezikovno obnašanje nadzorujejo pravila, predstavljena v govorčevem duhu, pravila, ki jih govorec (implicitno ali eksplicitno) pozna. Znanje teh pravil govorcu pove, kateri nizi besed so stavki in kaj stavki pomenijo. In naposled, veliko pravil, ki vodijo jezikovno obnašanje, je prirojenih. V naše možgane je torej že ob rojstvu vložen program z informacijo o vrsti pravil, ki jih bomo potrebovali pri učenju jezika. Imamo torej prirojeno znanje univerzalne slovnice, ki ima hkrati odločilno vlogo tudi pri izbiri ekstenzionalno enakovrednih slovnic. Chomsky je sicer prepričan, da bo jezikoslovje »kot disciplina slej ko prej izginilo, ko bodo na voljo nove vrste podatkov; razlikovalo se bo le v tem, da se ukvarja s posebno zmožnostjo duha, naposled, možganov«. Kot smo že ugotovili, je slovnica del psihologije. Jezikovna zmožnost je govorčevo duševno stanje, ki naj bi (posredno) razložilo njegovo jezikovno obnašanje ter ima odločilno vlogo pri nastajanju tega obnašanja. Chomsky dalje ugotavlja, da jezikovno obnašanje tvorijo jezikovna zmožnost in razni vidiki govorčeve psihologije. To obnašanje, skupaj z zunanjim okoljem - tvori jezikovne simbole. Teorija simbolov pa ni teorija jezikovne zmožnosti; jezikoslovje je družbena znanost in je tako kot vsaka družbena znanost neposredno odvisna tako od psiholoških dejstev kot tudi od dejstev naravnega okolja. Slovnica je psihološko realna na poseben način. Jezikovno zmožnost istovetijo z znanjem slovničnih pravil: govorec maternega jezika že vnaprej pozna slovnična pravila v nediskur-zivni (nezavedni) obliki.
Za to, da bi se naučili nekega jezika, moramo pred tem "razumeti" še neki drugi jezik. Ta jezik lahko razumemo neposredno, ne da bi si predstavili njegovo slovnico, saj se tega jezika ne naučimo, ker je prirojen. Doslej je veljalo dejstvo, da so pravila bistvena za učenje in rabo jezika.
V	zadnjih nekaj letih pa se je razvil nov pristop do kognitivnega raziskovanja, ki ga poznamo pod terminom "konekcionizem" (tudi vzporedno razvrščeno procesiranje).
Konekcionizem je razkril, da je koncept obnašanja (v jeziku ali na katerem koli drugem področju), ki se ravna po pravilu, surov mit. Ti znanstveniki, ki so vsi tudi računalniški strokovnjaki, so prišli do preproste ugotovitve, da računalniki res "mislijo" tako, da se ravnajo po pravilih, toda možgani delujejo na povsem drugačen način. V možganih hkrati deluje zelo veliko število enot, ki so med sabo povezane na dozdevno naključen način. Prav zato za končen rezultat ni odločilnega pomena, če nekateri živci odpovedo. Računalnik pa deluje na strogo sosleden način in je izpad katerega koli člena že usoden.
V	praksi ne moremo govorčevega obnašanja vselej priličiti jezikovnim
pravilom. Jezikoslovje razlaga ta pojav z razlikovanjem med "zmožnostjo" in "izvršitvijo".
Božidar Kante meni, da je bila Chomskyjeva teorija prva (kopernikanska) revolucija v jezikoslovju, medtem ko konekcionizem napoveduje drugo, vendar brez pridevnika "kopernikanska". Chomskyjevi nazori so imeli velik vpliv na druge znanosti; jeziku pa so spet vrnili osrednje mesto v kognitivni psihologiji in v filozofiji duha.
SLAVKO GABERC
Nasprotno, še bolj bo moralo biti zakoreninjeno v specifiko različnih realnosti, kajti samo tako je možno verodostojno gledališče, avtentično komunikativno, evropsko in ne provincialno. Kot učinkovito dopolnilo temu so izzvenele besede Miroslava Košute, ki je poudaril pravico do življenja in razvoja SSG, ki je primer lahko majhne in posebne stvarnosti, a prav zato poklicano, da izraža svoje sporočilo v okviru svobodne Evrope in Evrope brez mej.
ROBERTO PUSIOL
Vsi potrebujejo mr
Tudi v Sovjetski zvezi obstaja mirovno gibanje, ki se odraža seveda v umetniških delih in tako tudi v likovni umetnosti, kar je razvidno iz stvaritve
slikarja Magomedova
Po nedeljskem 23. kolu italijanske nogometne A lige
Inter nezadržno proti naslovu
S prepričljivo zmago proti Comu in z nepričakovanim, prvim porazom Napoli-ja na domačih tleh, si je Inter nabral že 6 točk prednosti in vse kaže, da bo to prednost s precejšnjo lahkoto upravljal v končnici prvenstva. Trapattonijevi varovanci so zelo dobro izkoristili Juventuso-vo zmago v Neaplju in v bistvu že zapečatili vprašanje končnega zmagovalca.
Glede ostalih srečanj velja omeniti, da je Roma ponovno zmagala in se tako vključila v boj za eno od vodilnih mest, ki peljejo v pokal Uefa. Glede spodnjega dela lestvice gre omeniti polovični spodrsljaj Torina, ki je proti Pescari zapravil celo 11-metrovko, ter neodločen izid, ki ga je Ascoli dosegel proti Lecce-ju.
Sicer je vsa pozornost ljubiteljev nogometa osredotočena na jutrišnja polfinalna pokalna tekmovanja. V pokalu Uefa bo Napoli igral doma proti nemškemu Bayernu, v pokalu pokalnih zmagovalcev bo Sampdoria gostovala v Belgiji pri Malinsu. Najzanimivejše srečanje bo gotovo v Madridu, kjer se bosta v okviru pokala prvakov srečala Real Madrid in Milan.
Udineseju pomembna točka
PADOVA — Sonettijevi varovanci so iz Padove prišli s pomembno točko, s ka-
tero so obdržali 3. mesto na lestvici, čeravno v družbi Cremoneseja. Po 28. kolu je položaj na vrhu lestvice delno jasnejši, saj si je četverica vodilnih že izbojevala določeno prednost pred zasledovalci, tako da imajo prav Genoa, Bari, Udinese in Cremonese največ možnosti za napredovanje.
Poraz Pro Gorizie v Coneglianu
CONEGLIANO — Letošnja Pro Gori-zia gotovo ne kaže tega, kar si je vodstvo od nje pričakovalo v začetku prvenstva. Del Nerijevi varovanci namreč igrajo s spremenljivo srečo, zaradi česar so tudi daleč od cilja, ki so si ga zastavili. V nedeljo so igrali precej slabo in le ob koncu tekme so se nekoliko razživeli.
Košarkarji San Benedetta so si zapravili play-out
GORICA — Goriški San Benedetto si je s porazom proti Sharpu iz Montecati-nija zapravil možnost, da bi nastopil na dodatnih srečanjih. Teoretično je sicer možno, da se vključi v osmerico, a praktično je to skoraj nemogoče.
Nedeljsko srečanje so si Goričani sami zapravili, ko je Borsi 5 sekund pred koncem (81:81) »podaril« nasprotniku žogo.
Danes in v četrtek v Miinchnu
Finalni del pokala košarkarskih prvakov
MUENCHEN — S srečanjema Makabi - Aris in Jugoplastika -Barcelona se bo danes v Miinchnu začel finalni del košarkarskega pokala prvakov. Zaključil se bo pojutrišnjem, ko se bosta poraženca obeh srečanj pomerila za 3. mesto, zmagovalca pa se bosta potegovala za osvojitev prestižnega pokala.
Četverica najboljših si je mesto v finalnem delu zagotovila po kvalifikacijah, katerih so se udeležili še Scavolini, Limoges, CSKA ter Den Bosch. Ob zaključku tega dela je 1. mesto zasedel Makabi pred Barcelono, Jugoplastiko in Arisom.
Možnosti splitske Jugoplastike niso posebno velike. Izvedenci trdijo, da imajo Kukoč in tovariši premalo mednarodnih izkušenj, da bi
lahko ugnali nasprotnike. Sicer Spličani v tem času tudi ne igrajo najbolje, saj so v zadnjih petih prvenstvenih srečanjih kar štirikrat potegnili krajši konec. V zadnji tekmi v Beogradu proti Partizanu so izgubili s 84:94.
Če padec forme igralcev Jugoplastike lahko zaskrblja splitsko vodstvo in jugoslovanske ljubitelje košarke nasploh, pa je pravo razočaranje povzročila izključitev Sca-volinija iz Pesara. Bianchinijevi varovanci so kvalifikacijski del sklenili na 6. mestu z 10 točkami. To pa je prvič po tolikih letih, da ni italijanske ekipe v finalnemdelu pokala prvakov, kar delno že odraža zaskrbljujoč kakovostni padec italijanske košarke v Evropi.
Stefanelu zmaga s stolico
Tržaški Stefanel je brez večjih težav premagal zadnejuvrščeno Facibo in s tem obdržal vodstvo na lestvici. Pri Stefanelu si pohvalo zaslužita Bonino in Lokar, ki je bil zelo natančen pri strelih z razdalje.
Katastrofa Jugoslavije
DORTMUND — Na 40. svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Dortmundu so jugoslovanski predstavniki doživeli pravo katastrofo. Tako v ženski kot v moški konkurenci so izpadli iz osmerice najboljših in, kar je najhuje, pokazali so zelo slabo formo.
Hlasek boljši od Lendla
KEY BISKAVNE — V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Key Bis-kaynu je Hlasek (Švi.) s 6:3, 6:4 premagal Lendla (ČSSR).
Antibo zmagal na »Vivicitta«
RIM — Salvatore Antibo je ponovil lanski uspeh na tradicionalnem teku »Vi-vicittci«, ki so ga priredili istočasno v raznih mestih Italije (tudi v Trstu) in na katerem je sodelovalo na tisoče tekmovalcev. Antibo, ki je tekmoval v Palermu, je na posebni lestvici prehitel Kenijca Kipsanga in Italijana Meia. Na skupni lestvici pa sta 6. in 8. mesto zasedla Tržačan Candela in Goričan Sergio Lena.
Nobene odškodnine za Davidovo smrt
MILAN — Za smrt mladega italijanskega smučarja Leonarda Davida, ki se je ponesrečil leta 1979 v Lake Placidu in bil zatem več kot pet let v nezavesti, vse do 26. februarja 1985, ko je izdihnil, ne bodo njegovi sorodniki dobili nobene odškodnine. Tako je včeraj odločilo civilno sodišče v Milanu. Davidovi sorodniki so zahtevali okrog 10 milijard lir odškodnine in so tožili italijansko smučarsko zvezo, njenega tedanjega predsednika Gattaia, predsednika športno-zdravniške komisije, ekipnega zdravnika, trenerje ter vodje italijanske reprezentance. Po njihovem mnenju David v Lake Placidu ne bi bil smel nastopiti, ker se je nekaj dni prej poškodoval. Sodišče pa je menilo, da njegov usodni padec ni bil povezan s prejšnjim in tako bodo sorodniki sedaj morali plačati okrog 140 milijonov stroškov za proces. Italijanska smučarska zveza jim je bila pripravljena odšteti 400 milijonov lir odškodnine. Proti razsodbi so Davidovi sorodniki vložili priziv.
V 23. kolu prve jugoslovanske nogometne lige
Crvena zvezda vse bližja vrhu
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Nogometaši Crvene zvezde se nevarno približujejo vrhu v jugoslovanski prvi ligi. Vzdušje srbske evforije, rahla naklonjenost sodnikov, vse večji »manevrski« geografski prostor, vse to ustreza beograjskemu moštvu v nadaljevanju prvenstva. Zdelo se je nemogoče, da bi C. zvezda še lahko konkurirala za naslov, toda zdaj je drugače: če bo čez nekaj kol to moštvo dobilo še v Novem Sadu, potem bo naslov zanj realno povsem dosegljiv.
C. zvezda v 23. kolu s slabim Spar-takom ni blestela, toda zlahka je vknjižila točki. Iz igre ni bilo gola, Stojkovič je prvič zadel mrežo po prostem strelu s 30 metrov, drugič pa z bele točke. Derbi med Dinamom in Hajdukom v Zagrebu si je ogledalo manj kot 20.000 gledalcev, bilo je razmeroma mirno. Zagrebčani pa so zmagali z golom mladega Panadiča. Igra je bila zelo povprečna, kot zanimivost pa velja omeniti, da je bil izključen Dinamov trener Skoblar. Za razliko od C. zvezde pa Partizan še naprej tone k dnu. Partizan je z golom Djukiča v Osijeku sicer vodil z 1:0, toda po izenačenju je tik pred koncem mladi golgeter lige Davor Šuker dosegel pravi »euro« gol in Osijek je zmagal. Vodilna Vojvodina je v oslabljeni
postavi gostovala pri Budučnosti in izgubila z 0:1. V nevarnih vodah je Rijeka, ki je v gosteh pri Željezničarju vzdržala brez gola do 81. minute in imela celo nekaj lepih priložnosti, nato pa le pokleknila. Najbolj učinkovito je zaigral Vardar, ki je uspešno prestal menjavo generacij. Skopsko moštvo je doseglo 6 golov in še trikrat zadelo vratnico.
V II. ligi se je Olimpija vodilnima približala na tri točke, tako da zanjo le še ni vse izgubljeno, seveda pa bo potrebna kaka odmevna zmaga v gosteh. Ljubljančani so pred 2000 gledalci premagali makedonsko moštvo Be-lasice. Z igro niso navdušili, zato pa so dosegli kar tri gole, lahko pa bi jih še več. Ljubljančani še vedno niso popolni, toda gre na bolje. Strelci za Olimpijo so bili Damir Vrabac, Valentinčič in Ubavič. Zanimivo je, da je bil najboljši igralec tekme mladi Goričan Sandi Valentinčič, ki je dosegel en gol, drugega pa pripravil. To je bil njegov prvi prvenstveni nastop za Olimpijo, s sijajnim debutom pa si je že zagotovil stalno mesto v ekipi.
REZULTATI 23. KOLA V L ZNL: Velež - Sloboda 2:0 (1:0), Željezničar -Rijeka 1:0 (0:0), Crvena zvezda - Spar-tak 2:0 (2:0), Rad - Radnički 1:0 (1:0), Vardar - Čelik 6:1 (1:1), Budučnost -Vojvodina 1:0 (0:0), Osijek - Partizan 2:1 (0:1), Napredak - Sarajevo 4:0 (1:0), Dinamo - Hajduk 1:0 (1:0).
LESTVICA: Vojvodina 29, Rad 27, Dinamo 25, C. zvezda in Hajduk 23, Vardar 22, Velež in Osijek 21, Radnički 20, Budučnost 19, Spartak 18, Partizan in Sloboda 17, Rijeka, Napredak in Sarajevo 16, Željezničar 15, Čelik 12.
PRIHODNJE KOLO (9. 4.): Sloboda
-	Dinamo, Hajduk - Napredak, Sarajevo - Osijek, Partizan - Budučnost, Vojvodina - Vardar, Čelik - Rad, Radnički
-	C. zvezda, Spartak - željezničar, Rije-kči ~ Velež
REZULTATI 25. KOLA II.ZNL: Olimpija - Belasica 3:0 (1:0), GOŠK Jug - Bačka 8:7 po 11-metrovkah (1:1, 1:0), Šibenik - Proleter 2:0 (1:0), Liria -Dinamo preloženo, Mačva - Novi Pa-zar 1:0 (1:0), Sutjeska - Beograd 1:0 (0:0), Pelister - Priština preloženo, Bo-rac (BL) - Sloboda 2:1 (1:1), Kikinda -Borac (Č) 14:15 po 11-metrovkah (3:3, 2:3), Leotar - Radnički 4:1 (1:1).
LESTVICA: Proleter in Borac (BL) 30, Šibenik 29, Kikinda 28, Olimpija 27, Sutjeska 26, Priština 24, Beograd in Borac (Č) 23, Leotar in GOŠK Jug 22, Liria in Pelister 19, Dinamo, Bačka in Radnički 18, Sloboda in Mačva 17, Belasica 16, Novi Pazar 15.
PRIHODNJE KOLO (9. 4.) Novi Pazar - Olimpija, Bačka - Leotar, Radnički - Kikinda, Borac (Č) - Borac (BL), Sloboda - Pelister, Priština - Sutjeska, Beograd - Mačva, Belasica - Liria, Dinamo - Šibenik, Proleter - GOŠK Jug.


II
■I
:
v
II
illl!
lili!!
I!
lil
II
III
nogomet
Italijanska A liga
IZIDI 23. KOLA
Ascoli - Lecce 1:1, Atalanta - Milan 1:2, Bologna - Sampdoria 0:0, Fiorenti-na - Piša 3:0, Inter - Como 4:0, Napoli -Juventus 2:4, Roma - Cesena 1:0, Torino - Pescara 1:1, Verona - Lazio 0:0.
LESTVICA
Inter 40, Napoli 34, Sampdoria 31, Milan 30, Juventus 28, Fiorentina in Atalanta 25, Roma 22, Verona 21, Bologna in Pescara 20, Lazio in Lecce 18, Torino, Cesena in Como 17, Piša 16, Ascoli 15.
PRIHODNJE KOLO
Cesena - Inter, Como - Verona, Lezlo - Bologna, Lecce - Juventus, Milan - Napoli, Pescara - Atalanta, Piša - Ascoli, Sampdoria - Fiorentina, Torino -Roma.
Italijanska B liga
IZIDI 28. KOLA
Avellino - Piacenza 1:0, Barletta -Bari 0:0, Cosenza - Messina 2:1, Cremonese - Taranto 2:0, Licata - Brescia 2:1, Monza - Genoa 0:0, Padova - Udinese 0:0, Parma - Empoli 2:0, Reggina -Ancona 1:1, Sambenedettese - Catan-zaro 1:0.
LESTVICA
Genoa 40, Bari 38, Udinese in Cremonese 34, Padova in Avellino 31, Cosenza in Reggina 30, Messina 29, Ancona 27, Empoli in Parma 26, Licata, Catanzaro in Barletta 25, Monza 23, Brescia in Sambenedettese 22, Piacenza in Taranto 21.
PRIHODNJE KOLO
Ancona - Parma, Bari - Cremonese, Brescia - Genoa, Catanzaro - Cosenza, Licata - Avellino, Messina - Sambenedettese, Padova - Monza, Piacenza -Barletta, Tarnto - Reggina, Udinese -Empoli.
Meddeželna liga
CONEGLIANO - PRO GORIZIA
2:1 (1:0)
STRELCI: v 36. min. Blasigh, v 65. min. D’Amore, v 84. min. Trevisan (enajstmetrovka).
CONEGLIANO: Torresina, Casag-rande, Vettoretti, Rizzo, Corro, Del Pi-ero, D'Amore (od 89. min. Serman), Ca-liman (od 70. min. Panigutto), Blasigh, Lenisa, Moscon.
PRO GORIZIA: Gremese, Candutti, Giacomin, Cotterle, Marassi, Candoni, Gon, Calvani (od 65. min. Lazzara), Lugnan (od 46. min. Romano), Giaco-metti, Trevisan.
IZIDI 28. KOLA
Conegliano - Pro Gorizia 2:1, Geme-az - Mira 1:3, Miranese - Pievigina 0:1, Monfalcone - Caerano 0:1, Montebel-luna - Cittadella 0:1, Pasianese - Bas-sano 1:1, Sacilese - Opitergina 0:0, Tombolo - San Dona 2:0, Unionclodia -V. Venelo 0:0.
LESTVICA
Cittadella 41, Pro Gorizia in Tombolo 33, Montebelluna in Caerano 32, Mira 31, Conegliano 30, Bassano in Pievigina 29, Opitergina 28, Monfalcone 27, San Dona 26, Unionclodia, V. Venelo in Pasianese 25, Gemeaz in Sacilese 24, Miranese 10.
PRIHODNJE KOLO
Bassano - Tombolo, Caerano - Montebelluna, Cittadella - Unionclodia, Conegliano - Gemeaz, Mira - Pasiane-
se, Opitergina - Miranese, Pro Gorizia - Sacilese, San Dona - Pievigina, V. Venelo - Monfalcone.
košarka
Italijanska A-1 liga
IZIDI 28. KOLA
Allibert - Alno 89:77, Arimo - Scavolini 94:79, Benetton - Riunite 97:73, Ipi-fim - Knorr 92:98, Philips - Hitachi 99:76, Phonola - Enichem 97:99, Snai-dero - Paini 84:72, Vismara - Divarese 86:93.
LESTVICA
Scavolini 38, Philips, Enichem, Benetton in Snaidero 34, Knorr, Divarese in Paini 32, Vismara 31, Arimo 30, Allibert 28, Phonola 22, Ipifim 20, Riunite 18, Hitachi 16, Alno 12.
PRIHODNJE KOLO
Alno - Vismara, Divarese - Arimo, Enichem - Benetton, Hitachi - Ipifim, Knorr - Phonola, Riunite - Paini, Scavolini - Philips, Snaidero - Allibert.
Italijanska A-2 liga
SAN BENEDETTO - SHARP
MONTECATINI 81:83 (46:44)
SAN BENEDETTO: Vitez 17, Bulla-ra 11, Aleksinas 22, Hordges 20, Borsi 7, Ardessi, Esposito 4, Urši, Salvadori, Zaban.
SHARP: Howard 7, Boni 29, Niccolai 17, Marchi 3, Riva 2, Briga 7, Giusti, Knego 18, Cei, Roncara.
IZIDI 28. KOLA
Annabella - Fantoni 97:95, Braga -Irge 79:89, Filodoro - Caripe 112:95, Glaxo - Kleenex 82:83, Marr - Standa 87:95, Neutroroberts - Jollycolombani 102:90, San Benedetto - Sharp 81:83, Sangiorgese - Teorema 95:79.
LESTVICA
Standa 44, Irge 40, Neutroroberts 36, Sharp, Kleenex in Filodoro 30, Braga, Glaxo in Marr 28, Fantoni, Annabella in Jollycolombani 26, San Benedetto 24, Teorema 20, Sangiorgese 18, Caripe 14.
PRIHODNJE KOLO
Glaxo - Caripe, Irge - Filodoro, Jol-lycolombani - Marr, Kleenex - Sangiorgese, San Benedetto - Fantoni, Sharp - Braga, Standa - Neutroroberts, Teorema - Annabella.
Italijanska B-1 liga
STEFANEL - FACIBA BUSTO
ARSIZIO 109:70 (54:26)
STEFANEL: Procaccini 2, Pilutti 18, Bonino 17, Bianchi 19, Colmani 4, Lokar 11, Cantarello, Zarotti 11, Maguolo 17, Sartori 10.
FACIBA: Bianchi 4, Brambilla 26, Ferre 7, Tasso 18, Fragiacomo 4, Turri 7, Rossini 8, Brakus, Bisanzon, Timoni.
IZIDI 26. KOLA
Conad - Ragusa 84:74, Delizia - Mar 98:83, Full - Benati 88:86, Inalca - Doc-ksteps 77:64, Ranger - Electrolux 95:86, Sebastiani - Numera 55:56, Stefanel -Faciba 109:70, Racine - Coop 70:63.
LESTVICA
Stefanel 40, Ranger 38, Numera in Conad 36, Coop in Racine 30, Benati 28, Sebastiani 26, Mar in Inalca 24, Delizia 22, Ragusa in Full 20, Electrolux in Docksteps 18, Faciba 6.
PRIHODNJE KOLO
Benati - Numera, Coop - Sebastiani, Docksteps - Delizia, Electrolux - Racine, Faciba - Conad, Inalca - Stefanel, Mar - Ranger, Ragusa - Full.
1.	— 1. Epsom Ac 2. Frisia Bru	X	Ascoli - Lecce	X
		X	Bologna - Sampdoria	X
2.	— 1. Flying Victoria	1	Fiorentina - Piša	1
	2. Caio di Ceco	1	Verona - Lazio	X
3.	— 1. Eridania	1	Inter - Como	1
	2. Deltomas	1	Roma - Cesena	1
4.	— 1. Gasmann	X	Torino - Pescara	X
	2. Foulfe	2	Barletta - Bari	X
5.	— 1. Ebames Mo	2	Licata - Brescia	1
	2. Fuliver	X	Monza - Genoa	X
6.	— 1. Croupier	X	Padova - Udinese	X
	2. Fossola	1	Reggina - Ancona	X
	KVOTE		Sambenedettese - Catanzaro 1	
12 (234 dobitnikov)	2.625.000 lir			KVOTE	
11 (3.756 dobitnikov)		162.000 lir	13 (9.009 dobitnikov)	1.335.000 lir
10 (26.368 dobitnikov)		23.000 lir	12 (137.748 dobitnikov)	86.900 lir
Prihodnji stolpec Totocalcia (9.4): Cesena - Inter, Como - Verona, Lazio -Bologna, Lecce - Juventus, Milan - Napoli, Pescara - Atalanta, Piša - Ascoli, Sampdoria - Fiorentina, Torino - Roma, Bari - Cremonese, Brescia - Genoa, Pro Vercelli - Alessandria, Cynthia - Cavese.
Danes je zelo enostavno kupiti avto. Treba se je le obrniti na eno od podružnic goriške hranilnice Cassa di Risparmio di Gorizia ali pa na svojega prodajalca avtomobilov in takoj boste lahko koristiti najugodnejši način financiranja.

Stalni mesečni obrok*
Najvišji znesek: 30.000.000 ij Odplačilna doba največ 36 mesecev
odvisno od gibanj na trgu
O
Tak nakup ima še eno prednost: brezplačno zavarovanje za eno leto;
kasko, proti kraji, ropu, eksploziji in požaru
V sodelovanju z zavarovalnico
CARNICA
asšTcuraziom
liiniilliilliiiiiiilliiiiiiililliiililiiiiiiiiiiiiiiiiliiilililiiiiiiHliillilililjiiiiiijlijliiiliiiiiliiii!
iililiiiHlliiiiiiiijiiiijiijijiijiiiiijiiliiiiijijjiljiiiiiijjiijjiiiiliiiililliiliillilliilliliilliliiiiiiiilililiiilliliiiiiiiiliiiilililiilllllliiililllllliliilllliiiillliillililillililiiiiilillliililiiiliiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PR0NT0CASSAUT0
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
V soboto v 26. kolu košarkarske B-2 lige proti vodilnemu Malagutiju
Borbena igra, ogorčeni boji in »nedovoljeni udarci«
Brumen pred končnim naletom
SAN LAZZARO - Tekmovalni izlet v vedro predmestje Bologne San Lazzaro se je začelo pod srečno zvezdo. Nič posebnega se ni sicer zgodilo, vendar je sonce zasijalo prav v trenutku, ko se je Jadranov avtobus, ki ga upravlja »veteran« tekem na tujih igriščih Vinicio Vas-sallo, ustavil pred telovadnico. Lepaki so naznanjali tekmo »Malaguti San Lazzaro - Trieste« (kaže, da se je Jadran spremenil kar v tržaško košarkarsko reprezentanco), odborniki in spremljevalci domače ekipe pa so bili z nami neverjetno prijazni. Rekli so nam celo: saj boste tu morda celo zmagali, ko pa tako krvavo potrebujete točke, ter podobne lepe besede, ki skoraj mejijo na osladnost, čeprav so to storili le iz prijaznosti in da bi bil sprejem čim bolj vljuden.
Valter Sosič je v San Lazzaru igral zelo temperamentno
Tekma pa je bila pravo nasprotje tega sprejema, saj je bila igra že od vsega začetka zelo trda, čeprav korektna. Preok-ret se je verjetno zgodil ob koncu prvega polčasa, ko sta sodnika dokončno »znorela«, saj sta v nekaj minutah dosodila tri tehnične napake Jadranu. V premoru med prvim in drugim polčasom nam je komentator krajevne zasebne radijske postaje šepnil: »Sedaj boš videl, da se bosta sodnika skušala oddolžiti Jadranu in bosta piskala vam v korist«. Ta napoved se je delno uresničila, saj so domačini takoj dobili tehnično napako, sodniške nedoslednosti pa so se nadaljevale, kot tudi iskrice na igrišču, ki so dosegle svoj vrhunec v pravi »far-west« sceni, ki
bi jo lahko uporabil režiser Sergio Leone v kakem filmu primernemu za Buda Spencerja in Terenca Hilla.
Po tekmi se je čudežno vse spet popolnoma umirilo. Vrnil se je nasmeh na obrazih krajevnih spremljevalcev, za pultom bara v telovadnici pa sta mirno in prijateljsko kramljala Marko Ban in igralec, ki je v soboto, kot tudi že v prvi tekmi v Trstu, pokopal Jadran, Paolo Bergonzoni. Na vprašanje »Kaj si vedno tak košarkarski "moštro", ali se ti odpre le proti Jadranu«, nam je tako odgovoril: »Priznati moram, da sem proti Jadranu odigral verjetno svoji najboljši tekmi sezone. Jadran je sicer odlična ekipa, vendar so bili njegovi igralci vse preveč nervozni, kar je ob naši nervozi in "čudnimi" sodniškimi odločitvami prispevalo h končnemu splošnemu pretepu.«
Tako igralci Malagutija kot tudi jadra-novci trdijo, da so za pretek krivi vsi s sodnikoma vred, kar je tudi prispevalo h končni pomiritvi. Vsak se je zavedal svojih odgovornosti, da se kaj takega ne bo več ponovilo, posebno glede na to, da se bosta lahko ti dve peterki še srečali v play-offu.
Marko Ban pa je povedal sledeče: »Za naš poraz so bile odločilne zadnje minute prvega polčasa, ko smo dobili tri tehnične napake, s katerimi smo iz "normalnega" zaostanka prišli do minus 16. Lotila se nas je nepotrebna živčnost, ki je kompromitirala našo tekmo.«
V avtobusu na poti nazaj je bila tekma skoraj pozabljena. Po splošnem mnenju eden najboljših branilcev v ligi, Valter Sosič, se je tudi na tem srečanju, predvsem v drugem polčasu, izkazal. Tako je dejal: »Malaguti je igral kot na tekmi v Trstu, pač s protinapadom in z dolgimi podajami. Mi te igre, ki smo jo poznali, nismo znali preprečiti.« Komentator Radia Opčine Igor Malalan pa je poudaril: »Vzdušje je bilo pred tekmo izredno, sami nasmehi in prijaznost, vendar menim, da ni bil končni pretep tako "tragičen", saj smo že nekajkrat (predvsem v Castelfrancu "jedli" drobiž italijanske republike...«
Dušan Jelinčič
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI: 2 TOČKI: Starc 5:18; Čuk 3:7; Manzano 3:6; Sosič 2:6; Gobbo 3:9; Rau-ber 5:7; Ban 5:10; daneu 3:3. TRI TOČKE: Starc 2:5; Manzano 0:3; Rauber 2:4; Ban 2:7. SKOKI: Starc 2 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 2, 1; Manzano 1, 1; Sosič 1, 1; Gobbo 2, 1; Rauber 3, 2; Ban 1, 2; Daneu 8, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 1, 4; Čuk 1, 2; Manzano 1, 0; Sosič 0, 3; Gobbo 1, 0; Rauber 4, 2; Ban 2, 4; Daneu 1, 2. ASISTENCE: Starc 2.
Jadranov trener Peter Brumen nam je ob zaključku tekme posredoval daljšo izjavo o srečanju samem, o Jadranovem prvenstvu, pa še o incidentih, ki so se zgodili na igrišču ob koncu tega »spopada«.
»Aktualni trenutek Jadrana traja že vrsto let, v tem obdobju pa je prišlo do nekaterih kvalitetnih skokov, ki jo je opravila skupina talentiranih igralcev, ki si želijo osebnega dokazovanja in napredovanja. Jadran se je izkazal kot izrazit zamejski potencial, ki ljudem dokazuje, da obstajamo, uspevamo, napredujemo ter da si želi to funkcijo opravljati še naprej. Nadaljevati po začeti poti je hudičevo težko, tu pa se izkažejo akterji te začete poti: igralci, trener in ožje vodstvo.«
»Tekmovalni izlet v San Lazzaro, ki je bil za marsikoga s tekmovalnega vidika le izlet, kajti S. Lazzaro ne more izgubiti prvega mesta, mi pa se lahko s serijo pozitivnih izidov prebijemo največ do tretjega mesta, je bil prestižnega pomena, oz. le dokaz, kako smo sposobni igrati proti enakemu ali boljšemu nasprotniku. Ekipo Malaguti sem testiral na tekmi
v San Lazzaru proti Oderzu v prvem delu prvenstva, analiza tekme s prvega dela prvenstva v Trstu, ko smo izgubili na 14 točk, pa nam ni kaj dosti pomagala. Točno sem imel pred očmi svetle in temne strani te ekipe. To niso »ienomenalci«, vendar na svojih tekmah uveljavljajo po taktičnem dogovoru tri do štiri taktičnih variant, kar ni veliko, vendar to igrajo dosledno, moško in brezkompromisno. Od tega načina igre ne odstopajo, posebno če se ostale ekipe ne znajo učinkovito zoperstavljati njihovemu izvajanju košarke.«
»Mi smo se pustili nadigrati v tistih elementih igre, ki jih oni dosledno uveljavljajo in s katerimi so dosegli prvo mesto na lestvici, s katero je zrasla tudi njihova samozavest. V svoji igri so nepredvidljivi, mi na jim nismo znali »zbiti« njihov zmagoviti karakter, saj nismo bili dovolj fizični in psihično pripravljeni. Mesec april bo za nas pokazatelj in do-kazatelj forme. Prepričan sem, da se bodo lahko igralci prebili do zaželene forme, v tem primeru pa bi lahko v prvem krogu play-offa, tako kot že lani, presenetili nasprotnika.«
Kar se pa incidenta ob koncu tekme tiče nočem zanj kriviti niti sodnikov, niti nasprotnikov in niti svojih igralcev. Krivi smo vsi! Pretep, takšen ali drugačen, na športnem tekmovališču je izpod človekove časti. Marsikdaj so sodniki nedorasli tekmi, za katero so odgovorni. V takih primerih se velikokrat zgodi, da sodnika rešijo domačini z visokih vodstvom ali pa gostje s svojo taktično zrelo in uspešno igro. Po takem zaostanku zaradi naših napak, ki so bili posledica neodgovornega odnosa do dogovarjanja v taktičnem smislu, nismo uspeli pomagati sodnikoma. Prav tako niso tega storili domačini, saj niso nikoli povedli za 20 točk. Tako smo prisilili nasprotnika, da je v svojo igro vstavil nekaj »umazanih« prijemov ter tako prisilil že itak neodločen sodniški par v še bolj dvomljive odločitve. Incident bi bil preprečen v primeru naše, oz. nasprotnikove prepriščjivejše igre.«
(d-j.)
V 21. kolu moške košarkarske D lige
V rokometni C ligi
Poraz borovcev proti vodilnemu
BOR RADENSKA - BERETICH 92:112 (40:49)
BOR RADENSKA: Gulič, Korošec 15 (1:2), Klobas 14 (0:4), M. Pertot, Laudano 31 (6:7), Pregare 22 (5:5), Kneipp 2 (2:4), Smotlak 2, Guicciardi 4, Paulina 2.
SODNIKA: Zavagno in Genovino iz Martig-nacca. TRI TOČKE: Korošec 4, Laudano 5, Pre-garc 1.	/
To je bila že na papirju težka tekma, saj so borovci igrali proti vodilnemu na lestvici ter tudi izgubili z razliko dvajsetih točk. Gostje so stalno vodili za kakih osem, devet točk, borovci pa se se jim približali le v sredini prvega polčasa. Klobas in tovariši so igrali še kar dobro v napadu (čeprav so tudi tu dosti grešili), vendar pa je tudi tokrat šepala obramba. Prelahko je nasprotnikom dopuščala met na koš ter bila na splošno premalo agresivna. Žal nekaj napak v napadu v ključnih trenutkih je dokončno prevesilo tehtnico v korist nasprotnika.
Tekma je bila nekaka generalka za naslednja tri odločilna srečanja, ki jih bo odigral Bor Radenska začenši s srečanjem proti Interju 1904 iz Trsta. Nazadovanje ali obstanek se bo namreč odločal prav v teh sklepnih obračunih.
David Pregare (Bor Radenska)
Proti vodilnemu sta dobro zaigrala predvsem Laudano in Pregare, vendar tudi ostali so igrali na nivoju. Trener Miro Turcinovich pa nam je dal sledečo izjavo: »Zobe je treba sliniti ta mesec, ki bo odločal našo usodo. Vsekakor verjamem da se lahko rešimo.«
m i • i v*
KRAS TRIMAC - LIBERTAS	15:16 (9:10)
KRAS: Klinc, Glavina, Race, Gruden 1, Sardoč 8, Milič 1, Kozlovič, Weissenegger, Grilanc 3, Raseni 2, Oberdan, Sosič.
Krašovci so spet utrpeli poraz, tokrat z minimalno razliko, a treba je priznati po res slabi igri.
V prvih minutah je 3-2-1 obramba, s katero se krasovci ponavadi odlikujejo, delovala mnogo prepočasi in Libertasu je uspelo povesti s 3:1. Boljše se je obnesla obramba cona 5-1, proti kateri so nasprotniki mnogo težje prodirali do naših vrat. Krašovcem je uspelo povesti (8:6 v 23. min.), vodstva pa niso znali ohraniti, predvsem zaradi premalo aktivne igre v napadu, da o zapravljenih protinapadih in drugih stoodstotnih priložnostih sploh ne govorimo.
Spet je bila torej očitna preslaba uigranost pa tudi odločnost naših rokometašev v napadu, ki je bila tudi tokrat usodna. V drugem polčasu so nasprotniki visoko povedli (10:14 v 42. min.), z dokajšnjo požrtvovalnostjo pa je fantom uspelo zmanjšati razliko na en sam gol že 5 min, pred zaključkom. V teh zadnjih 5. min. pa je krasova ekipa zgrešila prav vse kar se lahko v napadu zgreši (tudi 7-metrovko...), rezultat ke otal nespremenjen in Kras ostaja na predpredzadnjem mestu na lestvici.
Do konca prvenstva manjka še pet kol, v katerih bodo morali krasovci, če želijo ohraniti status tretjeligaša, ohraniti prednost nad predzadnjo ekipo na lestvici, t.j. Cellini iz Padove. Ta prednost trenutno znaša le eno samo točko in kaj težko jo bo ohraniti, če ne bodo naši fantje zaigrali z večjo odločnostjo, kot so leots le v dveh ali treh priložnostih. (Pjotr)
Spored aprilskih regat v XI. coni
V XI. coni bodo v mesecu aprilu izvedli naslednje regate:
8.-9.4. (CVM) Milje: 2. regata za consko prvenstvo.
9.4.	(ASN) Lago 3 Comuni, mednarodna regata Modelvela, consko prvenstvo, prvenstvo Severni Jadran.
16.4.	(LNI) Benetke, Lago 3 Comuni in Tržič: mladinske igre (pokraj. faza).
16.4.	(CNSM) Caorle: XI Trofeja M. Favero (evropa, laser, 420, 470).
23.4.	(SVOC) Tržič: deželna faza mladinskih iger.
23.-25.4. (CVD) Lignano: vsedr. srečanje kalamari, vsedr. prv. Hobie kat. 17
25.4.	(GVM) Murano: sreč. optimisti.
30.4.	(AVL) Benetke: regata Hobie kat. - consko prvenstvo 16-18.
30,-1.5. (DVV) Benetke: vsed. reg. 420.
.30-1.5. (STV) Trst: regata za jadr-hice s premično kobilico (razred ev-r°pa samo za ženske), laser, 420.
S promocijskega prvenstva
V soboto so stopile na igrišče vse štiri naše peterke, ki nastopajo v košarkarskem promocijskem prvenstvu. Zmagi sta pripadali Bregu Adriathermu in Kontoveiu Electronic Shop, izgubili pa sta Cicibona (na sliki med sobotno tekmo) in Dom Gometal Simek
obvestila
REKREACIJSKI ODSEK ŠK KRAS prireja tečaja tenisa za začetnike ter nadaljevalnega. Vpisovanje in informacije do 10. aprila v tajništvu špor-tno-kulturnega centra v Zgoniku ob ponedeljkih od 19. do 20. ure.
JAMARSKI ODSEK SPDT obvešča, da bo priredil jamnarski tečaj. Interesenti, ki so že dopolnili 18. leto starosti, lahko dobijo vse informacije po tel. št. 810053 ob delavnikih med 13.45 in 14.00.
SK BRDINA
vabi vse člane, da se v nedeljo, 9. t.m., udeležijo klubske tekme in družabnega večera ob zaključku smučarske sezone. Iz organizacijskih razlogov je treba potrditi prisotnosti do četrtka, 6. t.m., na sedežu kluba (tel. št. 212859 ali 212936).
ZSŠDI
obvešča, da bo v petek, 7. t.m., ob 20.30 na sedežu ŠD Breg v Dolini seja odbojkarske komisije.
košarkarska prvenstva
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 26. KOLA
Montebell. - Castelfranco	84:73
Imola - Castel S.P.	70:63
Čampi Bis - Dueville	70:73
San Dona - Faenza	76:71
Malaguti - JADRAN	110:96
Asola - Oderzo	87:74
Ravenna - Petrarca	107:85
Virtus Pd - Stefanel	95:74
LESTVICA
Malaguti
Ravenna
Virtus Pd
JADRAN
Faenza
Oderzo
Imola
Castel S.P.
Montebelluna
Dueville
Asola
Petrarca
San Dona
Čampi Bis
Castelfranco
Stefanel
26 19 7 2374:2107 40 26 18 8 2362:2130 36 26 18 8 2200:2066 36 26 15 11 2334:2262 30 26 14 12 2122:2072 28 26 14 12 2020:2018 28 26 14 12 2281:2335 28 26 14 12 2113:2195 28 26 13 13 2263:2223 26 26 13 13 1992:2089 26 26 12 14 2253:2294 24 26 11 15 2272:2277 22 26 11 15 1964:2095 22 26 10 16 2306:2332 20 26 7 19 1888:1917 14 26 5 21 2053:2284 10
PRIHODNJE KOLO Castel S.P. - Asola, Oderzo - Imola, Faenza - Montebelluna, Dueville -Ravenna, Čampi Bis - San Dona, Castelfranco - Malaguti, Petrarca -Stefanel, JADRAN - Virtus Pd.
JADRANOVI STRELCI Ban 572, Čuk 365, Starc 357, Rauber 250, Daneu 242, Gobbo 233, Manzano 197, Sosič 82, Persi 16, Corsi 5, Arena 2.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 19. KOLA
Barcolana - Alabarda	78:66
Motonavale - Intermuggia	67:77
CGI Milje - Ferroviario	90:86
Breg Adriath. - CUS	85:81
Kontovel ES - Libertas	104:93
Cicibona - Scoglietto	54:77
LESTVICA	
Scolgietto	19 16 3
CGI Milje	19 15 4
Intermuggia	19 15 4
Kontovel ES	18 11 7
Barcolana	19 10 9
Motonavale	17 9 8
Alabarda	18 8 10
Ferroviario	18 8 10
Cicibona	18 6 12
Libertas	16 5 11
Breg Adriath.	17 5 12
CUS Trst	18 1 17
1545:1351 32 1624:1545 30 1627:1478 30 1587:1453 22 1548:1517 20 1163:1175 16 1392:1363 16 1364:1439 16 1358:1467 12 1278:1388 10 1271:1329 10 1278:1511 2
PRIHODNJE KOLO (8. in 9.4) Intermuggia - Breg Adriatherm; Libertas - CGI; Alabarda - Kontovel Electronic Shop; Ferroviario - Cicibona; CUS - Barcolana; Scoglietto -Motonavale.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Tržaškem IZIDI 21. KOLA
Latisana - Tecnoluce	73:77
Soteco - Mogliano	87:69
Ormelle - Inter 1904	87:89
Arte Go - POM Tržič	72:70
Santos - Roncade	66:61
Ponte di Piave - Miane	92:84
BOR RADENSKA - Beretich 92:112 LESTVICA
Beretich
Roncade
Soteco
Mogliano
Tecnoluce
Santos
Arte Gorica
Latisana
Ponte di Piave
POM Tržič
B. RADENSKA
Ormelle
Miane
Inter 1904
21 19 2 1867:1661 38 21 17 4 1765:1556 34 21 17 4 1777:1550 34 21 15 6 1791:1619 30 21 11 10 1660:1567 22 21 10 11 1687:1713 20 21 10 11 1667:1724 20 21 9 12 1648:1638 18 21 9 12 1691:1708 18 21 7 14 1726:1683 14 21 6 15 1733:1801 12 21 6 15 1548:1685 12 21 6 15 1710:1779 12 21 5 16 1625:1796 10
PRIHODNJE KOLO (8.4)
POM Tržič - Latisana; Ormelle - Soteco; Miane - Arte; Molgiano - Ponte di Piave; Tecnoluce - Santos; Arniči Pordenon - Ormelle; Inter 1904 -BOR RADENSKA.
Na Goriškem
IZIDI 16. KOLA
Senators - Alba	80:89
Staranzano - Ardita	81:107
Ronchi - Edera	73:74
Corridoni - Petrolifera	79:89
Libertas - Grado	74:79
Dom G.Simek - Ist. Manzoni 77:84 ZAOSTALA SREČANJA Grado - Staranzano	62:76
Ardita - Petrolifera	89:79
LESTVICA
Ardita
Alba
Corridoni
Petrolifera
Staranzano
Ist. Manzoni
Grado
Edera
Senators
Ronchi
Dom G. Simek Libertas
16 15 1 1422:1223 30 16 13 3 1410:1180 26 16 11 5 1252:1190 22 16 10 6 1299:1206 20 16 10 6 1286:1255 20 16 8 8 1176:1214 16 16 7 9 1203:1212 14 16 7 9 1187:1219 14 16 5 11 1215:1310 10 16 5 11 1274:1385 10 16 3 13 1254:1375 6 16 2 14 1251:1395 4
PRIHODNJE KOLO (8. IN 9.4.) Alba - Grado, Edera - Ardita, Ist. Manzoni - Corridoni, Senators -Dom Gometal Simek (8.4. ob 20.15 v športni palači), Ronchi - Libertas, Petrolifera - Staranzano.
V moški odbojkarski C-l ligi
Za obstanek v ženski C-l ligi
Za Olvmpio bo konec sezone res napet
Za goriško 01ympio se obeta res dramatičen in napet konec sezone. Zato, da lahko upajo na obstanek v ligi, morajo Špacapan in tovariši v zadnjih dveh kolih osvojiti najmanj še dve točki, a tudi to bi lahko ne bilo dovolj. Le z dvema zmagama bi bili namreč Goričani za San Giustino nedosegljivi, ker ima namreč ekipa iz Veneta v zadnjem kolu odmor.
Sobotni razplet je minil v znamenju senčnih in sončnih plati. Poraz 01ym-pie s Cessaltom sodi pač med rezultate, s katerimi se je treba sprijazniti. Za goste se je prvenstvo že zdavnaj končalo, a v Gorici niso igrali nemotivirano in tega jim pač ni mogoče zameriti. Isto je namreč storila tudi ekipa Nova Gens, ki se od San Giustine ni pustila presenetiti. V goriškem taboru so nemara z zaskrbljenostjo čakali na izid v Noventi, k sreči pa se je tudi tam vse izteklo po logiki, brez kupčij in daril. Znova pa je prišlo do izraza, da je razlika v kakovosti med ekipami zgornjega in spodnejga doma lestvice zelo velika.
Dokaj zaskrbljujoč pa je - z vidika 01ympie - poraz tržaške ekipe Ferro Alluminio v derbiju kola s Flebusom. Izid te tekme je namreč zagotovil Furlanom B-2 ligo, Tržačane pa dejansko izločil iz boja za napreodvanje. To prinaša 01ympii dvoje neugodnosti: prvič, da bo Flebus v San Giustini predvidoma igral manj motivirano, Ferro Alluminio pa isto tako v Bassanu; drugič, tržaški CUS bo v soboto proti 01ympii napel vse sile, ker bi si z zmago že zagotovil končno drugo mesto, napredovanje in primat nad neravno priljubljenimi mestnimi tekmeci Ferra.
Na dlani je namreč, da mora 01ym-pia na koncu imeti celo 16 točk, če
Moška C-1 liga
Izidi 20. kola
01ympia Gorica - Cessalto 0:3 (8:15, 8:15:11:15), Ferroalluminio Trst - Flebus Povoletto 2:3 (15:17, 15:5, 12:15, 15:2, 12:15), Anchor Fix Vivil - CUS Trst 0:3 (11:15, 11:15, 13:15), Volley Ba-dia - Petrarca Padova 0:3 (5:15, 10:15, 10:15), Nova Gens Noventa Padovana -San Giustina 3:1 (15:7, 14:16, 10:15). (Pallavolo Bassano ni igral).
LESTVICA
Povoletto	18	16	2	52:18	32
CUS Trst	18	15	3	50:21	30
Ferrall.	18	14	4	46:25	28
Cessalto	19	11	8	42:32	22
Nova Gens	18	10	8	41:28	20
Petrarca PD	18	9	9	34:35	18
Bassano	18	6	12	28:43	12
01ympia GO	18	6	12	24:45	12
S. Giustina	19	6	13	32:43	12
Vivil	18	4	14	15:44	8
Volley Badia	18	3	15	18:48	6
Prihodnje kolo (8. 4.)
Cus Trst - 01ympia Gorica, Pallavolo Bassano - Ferroalluminio Trst, Anchor Fix Vivil - Volley Badia, San Giustina - Flebus Povoletto, Petrarca Padova - Nova Gens Noventa. (počiva Cessalto).
Bassano in S. Giustina hkrati pristaneta na štirinajstih, kajti Jakopičevi varovanci imajo res katastrofalno razliko v nizih (zdaj -21, Bassano pa - 15 in S. Giustina -11), ki je do konca lige ne morejo kaj prida izboljšati.
Tako torej. Usoda Goričanov je vezana tudi na izide z ostalih igrišč, vseeno pa je upati, da ne bo prišlo do neljubih razpletov.
Bor Opro naj raje računa na lastne moči
Borovim odbojkaricam torej v soboto ni uspelo, da bi si predčasno zagotovile obstanka v ligi. Za osvojitev potrebnih dveh točk jim preostajata še dve tekmi, ki pa nista najlažji. V prihodnjem kolu bodo namreč igrale v Latisani, v zadnjem pa doma z Dolom, ki ga je na drugem mestu po porazu v Feltrah dohitel Albatros. Znano je, da končno drugo mesto omogoča nastop na kvalifikacijah za napredovanje v B ligo, ki letos med drugim niti niso tako zahtevne. Toda to dejstvo borovk posebno ne razburja. Res je namreč, da bo Dolo v Trstu predvidoma igral na vso moč, toda Albatros bo hkrati z enako vnemo igral v Tržiču proti Fin-cantieriju, ki je po zmagi videmskega PAV v Fiume Venetu še naprej glavni kandidat za izpad. Tržičanke morajo dobiti obe zadnji tekmi, ker imajo daleč najslabšo razliko v nizih (-10). V prihodnjem kolu pa bodo igrale prav v Vidmu s PAV, ki si poraza nikakor ne more privoščiti. V teoriji bi borov-kam do konca sezone mogoče torej zadostovala le še osvojitev kakega niza (tudi samo enega?), vendar razmišljanja v tej smeri borovkam bolj škodijo kot koristijo. Kaj pa, če bi v Vidmu zmagal Fincantieri? V tem primeru bi se zadeve nemara zelo zapletle, zato je na dlani, da se mora Bor Elpro predvsem z lastnimi močmi izvleči iz močvirja. V neugodnem položaju je kajpak tudi OMA, ki pa bo v zadnjih dveh tekmah igrala z že izpadlima ekipama Fiume Venelo in Fratte.
Borovke so proti Vivilu dokaj poceni prodale svojo kožo. Po zmagi v prvem nizu so v ostalih treh odsekih igre že od vsega začetka stalno zasledovale nasprotnice, ki so vsakič povedle najmanj s 4:0. Ko je, denimo v četrtem nizu, kazalo, da bodo plave, kot že nekajkrat doslej v sezoni, nado-
Ženska C-1
Izidi 20. kola
Bor Elpro - Vivil Villa Vicentina 1:3 (15:9, 5:15, 8:15, 9:15), AUSA Pav Cer-vignano - OMA Mobil! San Giusto Trst 3:1 (13:15, 15:7, 15:9, 15:11), Fincantieri Tržič - Foče Colori Latisana 3:1 (15:12, 16:14, 12:15, 15:5), Itas Fiume Venelo - Pav Green Videm 0:3 (5:15, 8:15, 13:15), Laprevidente Feltre - Dolo Pallavolo 3:0 (15:13, 16:14, 15:10), Fratte -Albatros Treviso 0:3 (5:15, 10:15, 5:15).
LESTVICA
Laprevidente	20	17	3	56:23	34
Albatros TV	20	14	6	46:32	28
Dolo	20	14	6	46:34	28
AUSA Pav	20	12	8	46:32	24
Foče Colori	20	12	8	40:34	24
Vivil	20	10	10	42:39	20
Pav Videm	20	9	11	42:42	18
Bor Elpro	20	9	11	42:44	18
OMA Mobili	20	9	11	35:42	18
Fincantieri	20	8	12	34:44	16
Fiume Venelo	20	5	15	27:51	10
Fratte	20	1	19	20:59	2
Prihodnje kolo (8. 4.)
Foče Colori Latisana - Bor Elpro, Orna Mobili San Giusto - Itas Fiume Venelo, AUSA Pav Cervignano - Lap-revenire Feltre, Albatros Treviso - Vivil Villa Vicentina, Dolo Pallavolo -Fratte, Pav Greer Videm - Fincantieri Tržič.
knadile zaostanek (11:8), pa so bile usodne napake v serijah. Manjše poškodbe so načele formo nekaterih igralk, po vrsti res zelo napetih dvobojih za obstanek pa je pri vseh zmanjkalo tudi nekaj psihične moči, kar je navsezadnje razumljivo, zato pa je potrebno prav zdaj povleči na dan borbenost in do konca ohraniti potrebno zbranost.
Na deželnem finalu under 18 moški zmagal VBU
Val Naš prapor Imsa tretji
V deželnih ligah
V ženski C-2 ligi vse bolj zanimivo
Napetosti in negotovosti v nekaterih deželnih odbojkarskih prvenstvih polagoma popuščajo, zato pa je v ženski C-2 ligi vse bolj zanimiv boj za napredovanje. Za domala vse naše ekipe namreč velja, da je njihov položaj bolj ali manj že izdelan, v viharnem vrtincu se tako v bistvu nahaja le še Sloga Koimpex, ki je v tem boju med glavnimi prota-onisti. Zdaj že ne mine kola rez presenečenj. Na drugem mestu, in to celo sam, se je nepričakovano znašel tržiški Villacher, ki je od peterice vodilnih pred tedni imel najmanj možnosti. Zmagal je v Prati, hkrati pa je Kennedy doma z Juniorsem doživel pravi polom, ki bi ga lahko drago stal. Kljub porazu v Corde-nonsu ostajajo torej možnosti slo-gašic v bistvu nespremenjene, saj je na primer njihov preostali spored tekem mnogo lažji od Villac-herjevega. Najtežja bo za Peterlinove varovanke prav sobotna tekma na Opčinah s Prato. Poraženec s tega srečanja bo moral nemara opustiti misli o napredovanju. Toda, če bodo slogašice zmagale, ni predrzna trditev, da bi lahko do konca sezone ostale nepremagane, saj so doslej v glavnem zgubljale samo z neposrednimi tekmeci, v tekmah z ostalimi pa so pokazale veliko trdnosti in zrelosti.
Izpit so v Pordenonu uspešno prestale tudi četroligašice Sokola Indulesa, do diplomske naloge na temo »Kako napredovati v C-2 ligo« jim manjkajo še tri zmage. Igrati morajo še oba derbija, a tudi z zadnjeuvrščenima ter z nevarnima ekipama Banca popolare in Danone, vendar z obema doma. Al Fungo, edini teoretični tekmec Nabrezink, pa mora še igrati v Čenti in ima povrhu tekmo več. Skratka, le vrsta čudežev in polomov bi lahko še preprečila Pertotovim varovankam končno slavje. CUS Videm je hkrati izgubil v Čenti, tako da je za Nabre-žinke zdaj spet dosegljivo celo prvo mesto.
Med pomembne sobotne izide sodi še uspeh Kontovelk proti Martignaccu. V moški C-2 ligi so vsi tekmeci združene ekipe Meblo Imsa v boju za obstanek izgubili, da je položaj Brožičevih fantov vse bolj trden. Ostali izidi naših ekip zdaj odigravajo že stransko vlogo, žal tudi neuspehi Soče Sobeme, ki je izgubila stik tudi z ronškim ACLl-jem, nevrjetnim dobitnikom dvoboja z drugouvrščeno Intrepido. Zmagal je tudi Fiume Veneta in obstanek je za sočane vse bolj neizpolnljiva želja.
VIDEM — Zdesetkana postava Vala Našega prapora Imsa je v nedeljo brez večjih težav osvojila 3. mesto na deželnem finalu odbojkarskega prvenstva under 18. Kljub odsotnosti številnih igralcev zaradi bolezni so Markičevi varovanci nadigrali mlade in neizkušene vrstnike iz Pordenona.
Že v prvih potezah so slovenski odbojkarji prikazali učinkovitejšo igro in so takoj povedli. Nasprotniki, ki so se sicer prizadevali, da bi dosegli vsaj častni set, so morali kaj kmalu opustiti to namero in odigrati stransko vlogo.
Med Goričani se je tokrat posebej izkazal mladi Mitja Koršič, ki je prvič nastopil v prvenstvu under 18, saj je član ekipe, ki igra v prvenstvu under 15.
Naslov dežečlnega prvaka je po pri-očakovanjih že drugo leto zapored osvojil videmski Volley Bali. V velikem finalu je z gladkim 3:0 (15:2, 15:5, 15:13) premagal tržaško ekipo CUS. Finalno tekmo je sodila slovenska sodnica Knezova.
Z aprilom se za Atletsko društvo Bor Infordata in s tem tudi za vso organizirano slovensko atletiko v zamejstvu pričenja že 27. sezona. Ta relativno dolga doba'dejavnosti je slovenski atletiki prinesla veliko priznanj.
Žal pa je množičnost v slovenski atletiki že preteklost; slovenska atletika sledi - zaradi znanih vzrokov je pojav še bolj poudarjen - splošnemu trendu padca števila mladih. Svoj delež odgovornosti za ta pojav nosijo vsi - društvo, ki mu nikakor ne uspeva učinkovita povezava s šolami, in tisti, ki imajo odgovornost pri vzgajanju slovenske šolske mladine.
Kljub temu, vrag ni tako črn, kot se kaže. Če namreč naše atletsko društvo tepe že opisano dejstvo, pa se v organizacijskem pogledu iz leta v leto krepi. Krepi se tudi njegova vloga v po-
V meddeželnem finalu se bodo Vi-demčani pomerili s prvakom Emilie Romagne, se pravi ali z Maxiconom ali Paninijem.
Val Naš Prapor Imsa - Frlulana Gas 3:0 (15:12, 15:10, 15:10)
VAL NAŠ PRAPOR IMSA: A. in M. Feri. M. in F. Koršič, Petejan, Makuc.
Med dekleti
Zmaga Sangiorgine
Ženski deželni finale under 18 je letos potekal v repenski občinski telovadnici. Naslov prvaka je osvojila Sangiorgina, ki je v finalu za 1. mesto s 3:1 (15:10, 15:11, 14:16, 17:15) premagala tržaško ekipo OMA Mobili San Giusto. V nabito polni telovadnici sta ekipi pokazali dobro odbojko in veliko borbenosti. Kljub temu, da je bilo srečanje zelo izenačeno, je zmaga Fur-lank povsem zaslužena, saj so pokaza-
krajinski atletiki, saj sta bila kot drugemu najboljšemu kolektivu v pokrajini v pokrajinski odbor vključena dva predstavnika društva. Društvo samo sicer vodi maloštevilen, zato pa gibčen in agilen odbor, ki mu pri posebnih nalogah pomagajo nekateri atleti, ki so prenehali trenirati. Z vidika organizacije društvo ni bilo nikoli bolje organizirano, zlasti ker zadeva enotnost in homogenost.
Na tehničnem področju je novost v tem, da je bila s to sezono prvič uvedena funkcija tehničnega vodje, o kateri doslej zaradi razprtij ni bilo mogoče razmišljati.
V društvu delujejo trije trenerji, od katerih sta _ dva preizkušena mačka (Toplak in Švab), tretji pa je novinec med trenerji (Alan Oberdan). Glede na
le več tehničnega znanja. V ekipi Sangiorgine igrata tudi dve standartni članici prve postave, ki vodi na začasni lestvici B lige.
V finalu za 3. mesto je tržiški Villacher Bier premagal ekipo Junior iz Ca-sarse.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
BREG - BLITZ
3:1 (15:2, 6:15, 15:9, 17:16)
BREG: Giorgi, Sancin, Glavina, Kralj, Ota, Seganti, Gaburro, Canziani, Norlini, Svetlič.
Brežanke so v četrtek nadoknadile tekmo 10. kola z Blitzem. Tekmo so z večjimi težavami tudi zmagale. Zanimiv akcij je bilo malo. Na obeh straneh je bila namreč igra dolgočasna. Brežanke so zlasti v tretjem nizu igrale zelo slabo. Pomanjkljivosti so se pojavile tudi v zadnjem setu, ki se je končal s 16:17. K temu rezultatu je pripomogel tudi nepravičen in zelo negotov sodnik. V kritičnem trenutku se je izkazala s točnimi servisi igralka Romina. (Giorgi)
število aktivnih atletov so trenerske kapacitete zadovoljive. Usmeritev je v tehničnem pogledu taka, kakršna je v dani situaciji edino mogoča: poudarek je na posameznikih.
Ob preizkušenih atletih bodo v tej sezoni stopili na tekmovališča nekateri člani atletske šole. Od že uveljavljenih atletih društvo letos največ pričakuje od metalke kopja Claudie Coslo-vich. Claudia je pripravljalno obdobje glede na plan realizirala nad 80%, kar pomeni bistveno intenzivnejše delo v primerjavi z lanskim. Claudia je kot kandidatinja za mladinsko državno reprezentanco kot edina atletinja iz pokrajine članica letos ustanovljenega Vsedržavnega centra za žensko atletiko s sedežem v Vidmu.
Drugo orožje slovenske atletike je skakalec v daljinskih skokih Igor Sedmak, ki je kot študent v Ljubljani letošnjo pripravljalno dobo realiziral ta-korekoč optimalno. Njemu pri treningu tehnike in skočnosti v Ljubljani pomaga specialist za skoke iz matične domovine.
April bo za atlete starejših kategorij le uvod v sezono, zato pa se bodo atleti mladinskih kategorij podali v boj že 8. in 9. aprila, ko bo na sporedu pokrajinsko prvenstvo.
I.P.
YVES SAINT LAURENT JAZZ in KOUROS, TRUSSARDI, VERSACE, GIVENCHY, SHISEIDO, CACHAREL, OLD SP!GE
in druge moške parfume dobite v parfumeriji
KOZMETIKA »90« - OPČINE
Pri Boru Infordata se začenja 27, sezona delovanja
Nasi atleti pred prvimi preizkušnjami
:::::::::::::
deželna prvenstva
__________Moška C-2 liga___________
Izidi 20. kola
Cima Truciolari Sacile - Bor Cunja Avtoprevoz 3:1, ASFJR Čedad - Meblo Imsa 3:0, Fontanafredda - Legovini Šport Trst 3:2, Libertas Turjak - PAV Imme Re-manzacco 1:3, Volley Bali Videm - Vol-ley Pordenon 3:1, DLF Trst - Pav Natisoma 0:3, Futura Torriana Gradišče - Fincantieri Tržič 2:3.
Lestvica
ASFJR Čedad	20	18	2	56:9	36
Pav Natisonia	20	17	3	53:20	34
Fincantieri	20	16	4	49:29	32
Cima Truciol.	20	14	6	46:27	28
Bor Cunja Av.	20	13	7	46:31	26
VB Videm	20	13	7	43:33	26
Remanzacco	20	9	11	36:40	18
Meblo Imsa	20	8	12	32:45	16
Libertas Tur.	20	7	13	36:48	14
Volley PN	20	7	13	34:47	14
Legovini TS	20	6	14	35:47	12
DLF Trst	20	6	14	30:50	12
Torriana	20	5	15	27:49	10
Fontanafredda	20	1	19	11:59	2
Prihodnje kolo (8. 4.)
Meblo Imsa - Cima Truciolari Sacile, Bor Cunja Avtoprevoz - Futura Torriana, Fincantieri DLF Trst, Pav Natisoma -Volley Bali Videm, Volley Pordenon -Libertas Turjak, Pav Imme Remanzacco -Virtus Fontanafredda, Legovini Šport Trst - ASFJR Čedad.
_________Ženska C-2 liga___________
Izidi 20. kola
Otlica Tomasini Cordenons - Sloga Koimpex 3:2, Agorest Gorica - Virtus Fontanafredda 3:1, Kennedy - Juniors Casarsa 2:3, Celinia Maniago - Ginnasti-ca Spilimberghese 3:2, Libertas Martig-nacco - Torriana Gradišče 3:0, Pieris -Pav Natisonia 0:3, Prata - Villacher Bier Tržič 1:3.
Lestvica
Otlica Tom.	20	19	1	58:21	38
Villacher	20	15	5	48:25	30
Kennedy	20	14	6	50:26	28
Prata	20	14	6	48:26	28
Sloga Koimpex	20	14	6	51:29	28
Torriana	20	11	9	34:34	22
Agorest GO	20	10	10	40:37	20
Juniors	20	10	10	40:42	20
Celinia	20	9	11	36:44	18
Martignacco	20	8	12	40:38	16
Fontanafredda	20	8	12	36:44	16
Pav Natisonia	20	6	14	24:49	12
Ginn. Spilimb	20	1	19	19:57	2
Pieris	20	1	19	6:58	2
Prihodnje kolo (8. 4.)
Sloga Koimpex - Prata, Pav Natisonia - Agorest Gorica, Villacher Bier - Pieris, Virtus Fontanafredda - Libertas Martig-nacco, Torriana Gradišče - Celinia Maniago, Ginnastica Spilimberghese - Kenne-dy, Juniors Casarsa - Otlica Tomasini.
Moška D liga
Izidi 20. kola
Pallavolo Trst - Soča Sobema 3:0, Acli Ronchi - Intrepida 3:2, Nuova Pallavolo Trst, Libertas Martignacco 2:3, CG San Sergio Trst - Prata 2:3, Friuli - Volley Club Trst 3:1, Majanese - Pallavolo Luci-nico 0:3, Bo Frost Fiume Venelo - Car-mona Ruote Porcia 3:0.
Lestvica
Prata	20	19	1	57:12	38
Intrepida	20	16	4	56:20	32
Friuli	20	15	5	52:26	30
Martignacco	20	14	6	45:30	28
Pallavolo TS	20	14	6	45:34	28
Nuova Pall TS	20	13	7	49:23	26
Volley TS	20	12	8	40:31	24
Lucinico	20	10	10	39:37	20
S. Sergio TS	20	7	13	33:50	14
Acli Ronchi	20	6	14	29:49	12
Fiume Venelo	20	6	14	25:48	12
Majanese	20	4	16	26:55	8
Soča Sobema	20	3	17	18:55	6
Carmona Ruote	20	1	19	14:58	2
Prihodnje kolo (8. 4.)
Soča Sobema - Acli Ronchi, Carmona Ruote - Majanese, Pallavolo Lucinico -Friuli, Volley Club Trst - CG San Sergio Trst, Prata - Nuova Pallavolo Trst, Libertas Martignacco - Pallavolo Lucinico, Intrepida - Fiume Venelo.
__________Ženska D liga____________
Izidi 20. kola
Kontovel Electronic Shop - Lavorato-re Fiera Martignacco 3:1, Breg Agrar -Al Fungo Humin 1:3, Promovolley Pordenon - Sokol Indules 1:3, Banca Popolare Tarcento - CUS Videm 3:1, Virtus Trst - Gammalegno Cecchini 0:3, (Nista igrala Fincantieri iz Tržiča in Danone Rivignano).
Lestvica
CUS Videm	18	16	2	50:12	32
Sokol Indules	16	14	2	44:12	28
Al Fungo	17	13	4	42:21	26
Tarcento	16	11	5	38:28	22
Danone Riv.	16	9	7	32:28	18
Promovolley	18	8	10	32:25	16
Gammalegno	18	7	11	29:39	14
Kontovel ES	16	6	10	27:36	12
Breg Agrar	16	6	10	28:39	12
Martignacco	18	6	12	28:40	12
Fincantieri	17	4	13	19:42	8
Virtus TS	16	1	15	12:47	2
Prihodnje kolo (8. 4.)
Sokol Indules - Breg Agrar, CUS Videm - Kontovel Electronic Shop, Al
Fungo - Virtus Trst, Gammalegno Cecchini - Banca Popolare Tarcento, Lavora-tore Fiera Martignacco - Danone Rivignano. (Počivata Promovolley iz Pordenona in Fincantieri iz Tržiča).
Na nedeljskem zamejskem smučarskem prvenstvu v Sappadi
Naslov prvaka Renčlju in Rapotčevi Megla preprečila drugi veleslalom
SAPPADA — Lahko rečemo, da se je še vse srečno izteklo. Če bi se namreč megla, ki je preprečila drugo vožnjo, spustila že prej, bi letošnjega zamejskega smučarskega prvaka verjetno ne imeli. Tako pa so se predstavniki društev domenili, da o naslovu odločajo dosežki iz prve vožnje, kar je bila v danih pogojih tudi edina možna rešitev, s katero se je pač v tej muhasti in smučarjem nenaklonjeni sezoni treba sprijazniti.
Kljub temu menimo, da je skupno zaključno tekmovanje sezone, ki je veljalo za zamejsko smučarsko prvenstvo, uspelo, pač v pogojih, ki jih letos narava tako skopo odmerja. Udeležba in kakovost sta bili visoki, a tudi tekmovalni pogoji niso bili slabi. Proga je bila v gornjem delu zahtevna, v spodnjem pa bolj položna in je zdržala do konca, čeprav je bil sneg zelo razmočen. V soboto ponoči, kot nam je po-yedal predsednik SK Devin Bruno Škerk, ki je skupaj z drugimi člani svojega društva prišel v Sappado že dan pred tekmo, je v gornjih predelih snežilo (start tekme je bil na 1700 m nadmorske višine), a v nedeljo zjutraj se je zjasnilo. Prvi veleslalom, ki je potekal po kategorijah in je veljal za društveno lestvici, se je tako pričel ob točno določeni uri. Organizacijo je smučarska komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, ki je pokrovitelj pobude, tokrat poverila smučarskemu klubu Devin, ki je zaupano nalogo res dobro opravil. Devin-čanom so pomagali tudi člani SK Snežnik iz Ilirske Bistrice (skrbeli so za kronometražo), a kompjutersko obdelavo podatkov si je prevzelo SPDT. Seveda pa so v primeru potrebe priskočili na pomoč tudi člani drugih društev.
Vse je torej teklo brez zapletljajev. Prvi veleslalom, na katerem je nasto-
Čakanje na drugi veleslalom je bilo v nedeljo na Cimi Sappadi zaman, v gosti megli je bilo težko razločiti že prva vrata po startu (Foto D. Bizjak)
pilo okrog 160 tekmovalcev, je bil srečno pod streho. Treba je bilo prestaviti vrata in sestaviti vrstni red udeležencev druge vožnje (v poštev je prišlo 24 moških in 12 žensk, ki so v prvem spustu dosegli absolutno najboljše čase), po kateri bi proglasili zamejskega prvaka in prvakinjo. Tedaj pa se je spustila izredno gosta megla. Tekmovalci na startu so nestrpno čakali na odločitev organizatorjev, ki v takih pogojih seveda tekme niso mogli izpeljati. Najprej so se odločili, da start odložijo, vendar je bilo vse čakanje zaman. Vidljivost je bila tako slaba, da jim ni preostalo drugega, kot da drugi veleslalom odpovejo.
Naslov prvaka sta si tako na podlagi rezultatv iz prve in tudi edine vožnje priborila Frančiška Rapotec (ŠD Breg) in pa Robert Renčelj (SK Devin).
Nagrajevanje je potekalo v prijetnem vzdušju v Sappadi, kjer se je Jurij Kufersin v imenu izvršnega odbora SZŠDI zahvalil smučarski komisiji, SK Devinu, tekmovalcem in ostalim, ki so pripomogli k izpeljavi pobude. Kufersin pa je ob tej priložnosti tudi na kratko orisal pot, ki jo je v zadnjih letih prehodilo zamejsko smučanje. Pri tem ni skrival uspehov, ki so bili doseženi, a tudi ne težav, nesoglasjih in pomanjkljivosti. Zaradi pomanjka-
nja prostora bomo o tem zanimivem in odkritem posegu še spregovorili, kot bomo tudi še objavili popolne lestvice nedeljske tekme.
Pred samim nagrajevanjem je spregovoril še predsednik SK Devin Bruno Skerk, ki se je prav tako vsem zahvalil za pomoč v želji, da se čez leto dni spet snidemo. (D. Bizjak)
ZMAGOVALCI V POSAMEZNIH KATEGORIJAH
Baby ženske: Karin Mezgec (SPDT) 48"62; baby moški: Patrik Savarin (Breg) T02"62; miške: Martina Kufersin (Brdina) 48 T5; miški: Gabriele Ta-lotti (Brdina) 48"02; deklice: Valentina Suber (Brdina) 40"46; dečki: Aleks Pra-šelj (Mladina) 47"58; naraščajnice: Frančiška Rapotec (Breg) 37'78; naraščajniki: Robert Renčelj (Devin) 37"08; mladinke: Gabriela Pieri (Devin) 43"23; mladinci: Erik Vodopivec (Breg) 37’62; članice: Tamara Pieri (Devin) 46"75; dame: Sonja Pitacco (SPDT) 50"57; člani: Igor Vodopivec (Breg) 39"01; amaterji: Mario Rapotec (Breg) 4T73; veterani: Ruggero Pieri (Devin) 51'82.
Absolutna lestvica - ženske: 1. F.
Rapotec (Breg) 37'78; 2. V. Suber (Brdina) 40"46; 3. G. Pieri (Devin) 43 "23; moški: 1. R. Renčelj (Devin) 37 "08; 2. E. Vodopivec (Breg) 37'62; 3. C. Volpi (Brdina) 38"54.
DRUŠTVENA LESTVICA
1. DEVIN •	1142
2. BREG	928
3. BRDINA	910
4. SPDT	777
5. MLADINA	271
6. SPDG	110
V L amaterski ligi (skupina B)
Položaj Primorja kritičen
PRIMORJE - PORTUALE 1:2 (0:2)
STRELCI: v 28' Bibalo, v 32' Zocco (U-metrovk), v 55’ Pascon
PRIMORJE: Nagrini, Milani, Luxa, Antoni, Barbieri, Livan (v 30' Creva-tin), Pipan (v 57' Sullini), Olivo, Sara-ullo, Cavalli, Pascon.
Prosečani so doživeli poraz v najvažnejši tekmi prvenstva. Na bazoviškem igrišču (na proseškem je v tem Holu veljala prepoved igranja) so si Zapravili edinstveno priložnost, da Pustijo za sabo par nevarnih tekmecev za obstanek (med temi je sam Portua-le). Položaj je tako zelo kritičen, saj s tako igro, kot so jo pokazali v zadnjih tekmah, rdeče-rumeni ne morejo upati na nič dobrega. Treba je reči, bi bil remi bolj pravičen. Razlika je bila v tem, da so gostje bolje izkoristili priložnosti, domačini pa deloma zaradi smole in še predvsem zaradi številnih netočnostih niso uspeli zaključiti akcij.
Tekma je bila od vsega začetka precej živahna in po nesporazumu med domačini so Tržačani prvič nevarno streljali na vrata, a Negrini je bil na mestu. Sledil je lep prosti strel Pipana, vratar pa je žogo odbil čez prečko ter zatem odlično posegel po močnem strelu Saraulla, ki je zaključil lepo akcijo s Cavallijem. Po desetih minutah se je igra nekoliko umirila. Do prvega zadetka gostov je prišlo, ko je De
Marco prišel do žoge v kazenskem prostoru: njegov strel je Negrini odbil, vendar je posegel Bibalo in z udarcem z glavo zatresel mrežo. Preteklo ni niti pet minut zelo neorganizirane igre Prosečanov, ko je prišlo do drugega zadetka, in sicer iz 11-metrovke, potem ko je Milani v kazenskem prostoru storil prekršek nad Varglienom. Do konca polčasa so domačini še naprej igrali zmedeno in brez prave odločnosti. V drugem polčasu so imeli terensko premoč in z vključitvijo Sulli-nija v napadu so izrabili še drugo možno zamenjavo. Akcije pa so bile še vedno predvidljive in nivo igre je ostal preskromen. Na sredini je sam Antoni poskusil nekaj prodornih akcij, medtem ko se zelo pomemben igralec kot je Olivo ni znašel najbolje. Po 15 minutah je Pascon s strelom v voleju poslal žogo za malo mimo vrat, kmalu zatem je isti igralec zmanjšal zaostanek: Crevatin je izvedel kot, žoga je prišla do Pascona, ki je bil v kazenskem prostoru in ki jo je z močnim diagonalnim strelom poslal v mrežo.
V nadaljevanju so domačini kljub požrtvovalni' igri izpeljali zelo malo dobrih akcij. Razen zelo nevarne gneče pred vratmi Portualeja je tekma hitro tekla h koncu. Ob razumljivi potrtosti v proseškem taboru se je treba zavedati, da do konca prvenstva manjka še šest tekem in s požrtvovalnostjo se da še marsikaj popraviti. (Š. M.)
V 23. kolu 3. nogometne AL (skupina I)
Nezaslužen poraz Sovodenjcev
pOGGIO - SOVODNJE	2:0 (0:0)
SOVODNJE: Gergolet, Devetak, Tom-Braini, Marson, Mrak, A. Fajt, M. Pajt, Peric, Gulin (v 75’ Pahor), Čevdek.
Sovodenjci so v Zdravščini doživeli nezaslužen poraz, saj je bil glavni junak Ječanja sodnik. Ta je v 68. minuti na začudenje vseh v korist domačih dosodil il-metrovko, potem ko je v kazenskem Prostoru Sovodenjcev nekdo padel sam. Protesti Spangherjevih varovancev niso zalegli, domačini pa so bili uspešni pri streljanju najstrožje kazni.
Po tem dogodku se je izkazal vratar Gergolet, ki je v dveh priložnostih odlično posegel. V 78. minuti sta se na robu ^zenskega prostora igralca borila za Ž090 in padla na tla. Tudi tokrat je bila sodnikova odločitev povsem neumestna 11 lažna, saj je znova pokazal na belo točko.
Srečanje je po drugem zadetku izgubi-o na veljavi. Sodnikovi odločitvi pa sta 0vodenjce spravili iz tira, še najbolj kapetana Marsona, ki je moral predčasno v slačilnico. (E. Čurlič)
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 23. KOLA
Azzurra - Brazzanese Poggio - SOVODNJE Pro Farra - Fossalon S. Lorenzo - Medea Sagrado - Aiello Torre Tap. - Moraro Visco - A.S. Anna LESTVICA Torre Tap.	23 16	5				2	2:0 2:0 2:1 1:1 0:1 1:0 0:3 45:13 37
Pro Farra	23	17	3	3	45:15 37
Moraro	23	15	6	2	56:13 36
Poggio A. S. Anna	23	14	4	5	43:20 32
	23	12	6	5	45:26 30
S. Lorenzo	23	10	6	7	30:23 26
Medea	23	8	8	7	23:22 24
Fossalon	23	8	6	9	32:32 22
Aiello	23	6	7	10	20:26 19
SOVODNJE	23	6	6	11	24:30 18
Azzurra	23	5	6	12	13:30 16
Sagrado	23	4	4	15	21:48 12
Visco	23	2	5	16	11:48 9
Brazzanese	23	1	2	20	22:84 4
PRIHODNJE KOLO
A. S. Anna - Sagrado, Aiello - S. Lorenze, Brazzanese - Poggio, Medea - Fos-salon, Moraro - Azzurra, Pro Farra -Torre Tap., SOVODNJE - Visco.
Po 24. kolu 2. nogometne AL
Tudi za naše vse težje
SKUPINA D
MORTEGLIANO - KRAS 5:0 (2:0)
STRELCI: Gavin v 24' (11-metrovka) in 54', Pontoni v 41', Fiorenzo v 77', Raicovi v 78'.
KRAS: Messina, Fonda, Kocman, Rotta, Škabar, Marcosin, Granata, Gui-detti, Redivo (Furlani), Indrigo, Parma.
Kras že dolgo let ni v prvenstvenih srečanjih utrpel tako hudega poraza kot v nedeljo proti povprečnemu Mor-teglianu. Tudi štirinajstdnevna prekinitev prvenstva na žalost rdečebelim ni prav nič pomagala, nasprotno, imeli smo vtis, da jih je še nekoliko bolj uspavala. Glede na izid bo kdo lahko mislil, da so bili domačini res nerešljiva uganka, na žalost pa je Morteglia-no le na najboljši način izkoristil pet in še več neverjetnih Krasovih napak na lastni sredini igrišča. Pri tem ne moremo mimo neodgovornega ravnanja dveh standardnih igralcev, Puriča in Alana Škabarja, ki sta z nenapovedano odsotnostjo povzročila pravi preobrat v postavi. Cilj trenerja Giovan-ninija je bil, da brez prevelikih tveganj odnese vsaj točko. Na žalost je igrišče dalo povsem drugačen odgovor in od ekipe, ki v vsem srečanju niti enkrat ne strelja na nasprotnikova vrata, res ne moremo pričakovati pozitivnih rezultatov. Kraševci so zdržali le prvih 15, 20 minut bodisi v prvem kot v drugem polčasu, nato so postale njihove ideje vse bolj zmedene in napake so se vrstile ena za drugo, tako da so domačini, ki so se tudi po visokem vodstvu z razliko od krasovcev srčno borili za vsako žogo, zlahka in poceni prišli do petih zadetkov. Krašovci pa morajo že sedaj misliti na naslednja tri srečanja. V nedeljo se bodo v Repnu spoprijeli s pepelko prvenstva Morsanom, štirinajst dni kasneje pa ponovno na domačem terenu z Ber-tiolom, ki se kot Kras bori proti izpadu. Zlasti ti dve srečanji bosta odločali o letošnji usodi Krasa. (Z. S.)
SKUPINA E
PIERIS - VESNA	1:2 (0:0)
STRELCA: Gon v 56', Papini v 62' in 75'
VESNA: Savarin, N. Sedmak, Ridol-fi, Podgornik, Rados, F. Candotti (od 58' Barilla), R. Candotti, D. Sedmak (od 58' Papini), Kostnapfel, Naldi, Švab.
Križani so glede na prikazano igro povsem zasluženo zmagali. Srečanje so začeli v velikem slogu, saj so takoj zagospodarili na igrišču. V prvem polčasu so akcije vsaj šestkrat zaključili s streli v nasprotnikova vrata, kar daje sklepati, da je igra potekala enosmerno. Domačini so se tudi dvakrat nevarno približali Savarinovim vratom, toda ne po svoji zaslugi, marveč zaradi napak v kriški obrambi. Križani so bili zelo nevarni, ker so se napadalnih akcij udeleževali tudi branilci.
V začetku drugega polčasa pa se je zgodilo to, česar bi si nihče ne pričakoval: nerodna napaka kriškega poslednjega branilca, žoga pride na na-
sprotnega napadalca, ki jo mirno preusmeri v mrežo. Vesna, ki si tega ni zaslužila, saj je skozi napadala, je spet navalila proti nasprotnikovim vratom, njene igralce pa so domačini zaustavljali s prekrški, tako da so "plavi" imeli na razpolago nekaj kazenskih strelov. V 62. min. je Papini, ki je komaj stopil na igrišče, najbolje izkoristil kazenski strel in žogo neubranljivo poslal v mrežo. Križani so postali samozavestnejši in so še ostreje pritisnili, a žoge niso mogli spraviti v mrežo. To je spet uspelo nadebudnemu Papiniju, ki je nasprotnega vratarja premagal na podoben način kot pri prvem golu. Domačini so skušali odgovoriti, toda kriška obrambna vrsta se je strnila in jim onemogočila vsak poskus. V tein obdobju je tudi Vesna izpeljala nekaj protinapadov, s katerimi se je zelo približala cilju. V nedeljo čaka Križane doma izredno pomembno srečanje z odličnim Fiumicellom, ki je eden od kandidatov za prestop v višjo ligo.
(A. Kostnapfel)
SKUPINA F
JUVENTINA - SAN LUIGI	0:0
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin, Trevisan, Scermino, Pazien-te, Furlan, Molinari (v 59' Tegas), Ta-baj, Cingerli, Bastiani.
Sodnik Simonitti iz Vidma je verjetno hotel posnemati kolega Paulija in Dos Santosa, ki nista Milanu proti Cr-veni zvezdi in VVerderju priznala zadetka. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo v Gorici, ko je sodnik »spregledal« zadetek, ki ga je dosegel Paziente.
Dogodek, ki bo znal tudi vplivati na samo napredovanje, saj točka več ob teh priložnostih je lahko že odločilna, se je zgodil okoli 90. minute. Paziente je odbito žogo z glavo lepo usmeril pod samo vratnico. Zaradi močnega udarca se je žoga odbila na igrišče in branilec San Luigija jo je odstranil iz kazenskega prostora. Protesti štan-dreških igralcev niso rodili posebnih sadov, saj je sodnik ostal pri svoji prvotni odločitvi, Juventina pa s točko manj.
Neodločen izid, ki so ga Standrežci dosegli proti San Luigiju, pa je sad gotovo ene najslabših tekem, ki jih je Juventina odigrala v letošnjem prvenstvu. Ne vemo, kaj je temu krivo: ali predolg velikonočni počitek ali prepričanje nekaterih igralcev, da se proti šibkim nasprotnikom ni treba posebej truditi. Dejstvo je, da so domači igrali izredno slabo, povsem nepovezano na sredini in brez vsakršnih resnih akcij za gol. Z borbenostjo se je izkazal le Trevisan, ki je z nekaterimi prodori skušal zapolniti praznino, ki so jo ustvarili njegovi soigralci.
Kljub polovičnemu uspehu so Štan-drežci obdržali vodstvo na lestvici, čeprav velja omeniti, da so se nekateri zasledovalci nevarno približačli, v prvi vrsti Pro Romans, ki je v tem času v odlični formi in gotovo najresnejši nasprotnik Juventine. (pr)
1. AMATERSKA LIGA
Skupina B
IZIDI 24. KOLA
Cervignano - San Canzian Sangiorgina - Azzanese Palmanova - Gradese PRIMORJE - Portuale Codroipo - Costalunga Lignano - Ronchi Tamai - Spal Torviscosa - Porcia LESTVICA					0:2 1:1 1:1 1:2 3:1 0:1 2:0 0:0
Palmanova	24	14	8	2	29:11 36
Tarnal	24	13	9	2	32:13 35
Gradese	24	14	6	4	43:21 34
Codroipo	24	12	6	6	26:16 30
Sangiorgina	24	9	10	5	28:22 28
Ronchi	24	11	6	7	26:18 28
San Canzian	24	9	7	8	29:26 25
Torviscosa	24	9	6	9	25:30 24
Costalunga	24	8	6	10	27:20 22
Porcia	24	8	5	11	20:26 21
Cervignano	24	5	10	9	23:28 20
Azzanese	24	4	12	8	26:28 20
Portuale	24	5	9	10	17:23 19
Spal	24	6	6	12	15:31 18
PRIMORJE	24	6	5	13	22:37 17
Lignano	24	2	3	19	8:43 7
PRIHODNJE KOLO Azzanese - Codroipo, Porcia - PRIMORJE, Costalunga - Sangiorgina, Ronchi - Tamai, San Canzian - Por-tuale, Lignano - Torviscosa, Gradese - Pro Cervignano, Spal - Palmanova.
2. AMATERSKA LIGA Skupina D
IZIDI 24. KOLA
Morsano	- Bertiolo				2:2
Latisana	- Zaule				0:0
Mortegli	ano - KRAS				5:0
Pocenia -	San Marco				1:2
Maranese - Varmo					0:0
Flambro	- Indipendente				0:0
Gonars -	Rivignano				1:0
Olimpia	- Castionese				1:1
	LESTVICA				
Varmo	24	12	8	4	32:15 32
Maranese	24	8	14	2	18:9 30
Gonars	24	12	6	6	36:25 30
San Marco	24	12	6	6	22:15 30
Mortegliano 24		9	9	6	36:28 27
Rivignano Castionese	24 24	9 7	8 12	7 5	33:23 26 32:26 26
Flambro	24	7	11	6	21:17 25
Olimpia	24	9	7	8	27:32 25
Latisana	24	5	14	5	22:20 24
Indipendente 24		6	12	6	24:23 24
Zaule	24	8	5	11	21:28 21
Bertiolo	24	4	13	7	17:22 21
Pocenia	24	5	9	10	32:41 19
KRAS	24	4	11	9	20:32 19
Morsano	24	1	3	20	16:50 5
PRIHODNJE KOLO Zaule - Maranese, Castionese - Poce-nia, Varmo - Latisana, Indipendente - Gonars, Bertlolo - San Marco, Flambro - Olimpia, KRAS - Morsano, Rivignano - Mortegliano.
Skupina E
IZIDI 24. KOLA
Muggesana - Isonzo	4:0
San Vito - Santamaria	0:0
Porpetto - Ruda	1:1
Fiumicellb - Architrave	1:1
C.G.S. - Fincantieri	2:1
Staranzano - Opiclna	2:1
Aguileia - Paviese	4:0
Pieris - VESNA	1:2
Pleris	24
Porpetto	24
Aguileia	24
C.G.S.	24
Paviese	24
San Vito	24
Fincantieri	24
Turriaco	24
Architrave	24
3	44:20 34
4	32:13 33
3	31:16 33
4	29:21 31 6 34:23 29 6 29:27 26 9 22:26 24
7 10	7	32:20	24
7 10	7	32:32	24
5	13	6	26:31	23
7	7	10	22:31	21
4 11	9	23:25	19
4	9	11	19:40	17
3 11 10 26:39 17
3	11 10 22:36 17
4	4	16	16:39	12
Opicina	24
PRIHODNJE KOLO
LESTVICA Fiumicello	24	13	8
Ruda	24	13	7
VESNA	24	12	9
Santamaria	24	11	9
Muggesana	24	11	7
Staranzano	24	8	10
9	6
Santamaria - C.G.S., VESNA - Fiumicello, Fincantieri - San Vito, Opicina - Aguileia, Isonzo - Architrave, Staranzano - Pieris, Ruda - Muggesana, Paviese - Porpetto.
Skupina F
IZIDI 24. KOLA
Čampi Elisi - S. Nazario	1:1
E. Adriat. - Capriva	0:0
JUVENTINA - S. Luigi	0:0
Mossa - Mariano	2:1
Natisone - Giarizzole	4:2
Piedimonte - Pro Romans	0:1
Villanova - Fogliano	0:1
Villesse - Medeuzza	2:1
JUVENTINA	LESTVICA 24 10 10			4	25:14 30
S. Nazario	24	10	10	4	28:19 30
Natisone	24	9	11	4	28:19 29
Fogliano	24	8	13	3	19:15 29
Pro Romans	24	11	6	7	34:25 28
Piedimonte	24	8	10	6	15:15 26
E. Adriat.	24	7	10	7	19:17 24
Mariano	24	7	10	7	17:17 24
Villanova	24	6	11	7	21:21 23
Villesse	24	8	7	9	23:23 23
Mossa	24	6	10	8	17:16 22
S. Luigi	24	6	9	9	27:29 21
Capriva	24	5	11	8	15:20 21
Giarizzole	24	5	10	9	13:25 20
Čampi Elisi	24	4	10	10	18:29 18
Medeuzza	24	3	10	11	28:43 16
PRIHODNJE KOLO					
Capriva - Natisone, E. Adriat. - Villesse, Fogliano - Piedimonte, Giarizzole - Villanova, Mariano - JUVENTINA, Medeuzza - Čampi Elisi, Pro Romans - S. Nazario, S. Luigi - Mossa.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000 - din, polletno
120.000,	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritšch
H
alijansk
■aopisn
4. aprila 1989
Neuspešni boji za Džalalabad so muslimansko gverilo močno izčrpali
Mudžahedini so priznali velike izgube Podporo jim nudijo arabski bojevniki
DŽALALABAD — Neuspešen napad na mesto Džalalabad, ki so ga mudžahedini izvedli pred kakim tednom, je spravil vso afganistansko gverilo v hudo krizo. Mudžahedini sedaj priznavajo, da so utrpeli težko človeško in gmotno izgubo in da konvencionalni oboroženi napadi niso primerni zanje. Izgube pa spravljajo gverilo ob živce in marsikje vlada že nevaren nered.
Eden od poveljnikov gverile Mohamed Nur Amini je nekaterim zahodnim poročevalcem zaupal, da ni pričakoval tolikšnega odpora s strani vladne vojske. Samo v bitki pred Džalala-badom so mudžahedini izgubili izredno število mož, vendar so številke, ki prihajajo v javnost, zelo protislovne. Nekateri namreč govorijo o stotini mrtvih, drugi menijo, da bi bilo točneje govoriti o tisočih žrtev. Širijo pa se tudi glasovi, da mudžahedini sedaj pripravljajo podoben napad na Kandahar, vendar kaže, da obstajajo za to velike težave predvsem taktičnega značaja. Tiskovna agencija Reuter poroča, da je Kandahar pomembna strateška točka in kljub temu, da je zaradi devetletne vojne mesto močno poško-
dovano, bi ga bilo zelo težko izvojeva-ti. Mudžahedini bi ga radi dobili predvsem zato, ker menijo, da bi bilo mesto najbolj primerno za sedež njihovega generalnega štaba in začasne vlade. Gverilci pa vedo tudi, da brani mesto kakih 15-20 tisoč vojakov redne vojske, kar seveda predstavlja izredno nevarno oviro. Obstaja pa še druga pot; mudžahedini že izvajajo hud psihološki pritisk zlasti na tisti del vojske, ki namerava zapustiti predsednika Nadžibulaha in preiti na sovražnikovo stran. Nekateri že govorijo, da obstajajo prava pogajanja med poveljniki teh skupin in mudžahedini.
O zasedi pred Džalalabadom poroča te dni tudi sovjetska tiskovna agencija Tass, ki med drugim obtožuje Pakistan, da podpira mudžahedine ne več samo z dobavljanjem orožja, pač pa tudi s svojimi vojaki in pripadniki plemena Mališiš. Tass pa se opira tudi na sicer neuradne vesti iz diplomatskih virov, po katerih kaže, da je mudžahe-dinom priskočilo na pomoč kakih 2 tisoč arabskih bojevnikov.
Na sliki (Telefoto AP): mudžahedin nadzoruje okolico Džalalabada
Danes morda znana usoda male Serene
TURIN — Tukajšnje sodišče za mladoletne bo usodo male filipinske posvojenke Serene verjetno zapečatilo danes. Včeraj so sodniki ves dan sestavljali besedilo dolgega in zapletenega sodnega odloka, ki bo mali Sere-ni določil novo družino. Kaže namreč, da je zakonca Giubergia ne bosta mogla uradno posvojiti, čeprav sta za to vložila ustrezno prošnjo. Možnosti, da bi se Serena lahko vrnila v družinski krog, v katerem je živela 15 mesecev, pa so izredno majhne.
Okrog tega primera pa se še naprej ustvarjajo najrazličejše pobude. Novinarji nekaterih velikih italijanskih dnevnikov so izdali tiskovno sporočilo, s katerim ostro obsojajo sodnike in osebje turinskega sodišča za mladoletne, ki načrtno izkrivljajo vesti za javnost in novinarjem ne dovolijo, da bi prisostvovali obravnavi, ki sicer ne poteka za zaprtimi vrati. Včeraj pa se je pred turinsko sodišče »naselil« 53-letni upokojenec in v znak protesta začel z gladovno stavko. Možakar, ki ima dva že odrasla sinova je povedal, da je v otroštvu tudi sam doživljal to, kar danes doživlja Serena in zato ve, da so neizbežne posledice, ki jih bo dekletce nosilo vse življenje.
Nekdanji kitajski diplomat končno spet skupaj s svojo družino v Italiji
RIM — Po osmih mesecih prisilne ločitve sta v nedeljo dopoldne na rimskem letališču Fiumicino 33-letna Patrizia Riccardi in njen mali sin Davide končno lahko ponovno objela moža in očeta, bivšega kitajskega funkcionarja pri OZN, Zhu Juwanga. Kitajske oblasti so torej le popustile pred odločnim dvanajstdnevnim protestom Riccardijeve, ki se je s svojim kamperjem nastanila pred kitajskim veleposlaništvom v Rimu in zagrozila, da bo drugega Zhujevega otroka rodila kar tam, če kitajske oblasti njenemu možu ne izdajo potnega lista za prihod v Italijo.
Zhu Juwang se je v začetku lanskega leta vrnil na Kitajsko, da bi obiskal svoje starše, takrat pa so mu oblasti odvzele diplomatski potni list, ker so izvedeli, da je Zhu Juwang v Italiji spoznal Neapeljčanko Patrizio Riccardi, ki mu je 30. avgusta 1987 tudi rodila sina Davida. Ker kitajski predpisi diplomatskim predstavnikom prepovedujejo poroko s tujci, je bil Zhu Juwang prisiljen odpovedati službo pri OZN, da pa bi se lahko poročil s Patrizio, je odpovedal tudi službo na kitajskem zunanjem ministrstvu. Njegova odpoved je bila sprejeta maja lani, 20. junija lani pa sta se Zhu Juwang in Patrizia Riccardi na Kitajskem poročila.
S	potrdilom o poroki je Zhu dobil italijanski vizum, toda kitajske oblasti so mu odvzele tudi navadni potni list z motivacijo, da je žalil kitajsko vlado, ko je v odpovedi službe pri OZN napisal, da naj bi mu odpoved vsilila kitajska vlada. OZN je medtem tudi zavrnila Kitajčevo odpoved, ker notranji predpisi OZN določajo, da je treba odpoved sporočiti ustno.
Patrizia Riccardi se je vrnila v Italijo in takrat so se začela prizadevanja, da bi Juwangu le dovolili odhod v Italijo. Toda vsi poskusi so bili neuspešni, dokler pred dnevi ni prišlo do odločnejšega protesta noseče Juwangove žene. Tisk je dal temu dogodku precejšen poudarek, v celotno zadevo so zato aktivneje posegle tudi italijanske oblasti, ki so po ustreznih diplomatskih kanalih končno le uspele prepričakti Kitajce, da Zhu Juwangu izdajo potni list in mu dovolijo izselitev v Italijo. Družina je sedaj spet skupaj in že v nekaj dneh bo imela novega člana. Riccardi-jeva je namreč tik pred porodom, kot je povedala ob snidenju z možem, pa bo rodila doma ob pomoči moža.
Na sliki AP: Snidenje Zhu Juwanga z ženo Patrizio in sinom Davidom na rimskem letališču.
Homeini brez miru Tokrat biča Turke
ANKARA — Iranski ajatulah Homeini je poskrbel za novodiplomatsko krizo. Tokrat je s šibo božjo, ki jo očitno čvrsto drži v rokah, našeškal turškega soseda Torguta Ozala, ker je ta določil, da se ženskam v šolah ali na univerzah ni treba skrivati pod šadorjem.
Homeini je tako krepko udaril po Ozalovi vladi, da je Turčija odpoklicala svojega veleposlanika v Teheranu in odprla diplomatsko krizo z Iranom. Priletni Homeini /e namreč zagrozil Turkom, da jim bo odrekel 400 milijonov dolarjev vrednih trgovskih izmenjav. Imam zahteva od turških sosedov, naj se nemudoma vrnejo k pravi veri, kar pomeni, da bi morali svojim ženskam ukazati, naj se ne spravijo iz hiše brez črnega oblačila, ki jih prekriva od nog do glave.
Turki niso prav nič zadovoljni z umešavanjem lunda-mentalističnega soseda, še bolj pa jih skrbi dejstvo, da se je ponovno zaustavil proces nomalizacije odnosov med obema državama.
Pamella zna molčati
LONDON — Vest o hudi prometni nesreči, ki je doletela lepotico Pamello Bordes, ni bila izmišljotina bulvarskih listov, temveč resnica. Včeraj so vsi britanski dnevniki objavili sliko iznakaženega obraza mladega dekleta, o katerem že ves svet zna, da je zahajala v zelo izbrano britansko družbo, kjer je s vojo lepoto in prijaznostjo služila tudi primerno visoke vsote denarja.
Dnevnik Daily Express je ranjeno Pamello zasledil in jo atervjuval v neki hongkonški bolnišnici, kjer jo bodo der-aatologi temeljito pregledali in izdelali načrt kirurškega iosega na njenem obrazu. Pamella je novinarjem seveda bjasnila, kako je prišlo do nesreče, britanskega dopisnika ia je zanimal predvsem škandal Bordes. Ljubko dekle je iriznalo, da je svoje večere posvečala starodavnemu poslu, endar je dodala, da to še ne pomeni, da je izdajalka, ki bo :ar tako razdajala državne tajne. Njeni ljubimci naj bi bili orej na varnem: Pamella je pripravljena molčati.
Železniška nesreča v Egiptu terjala 8 žrtev in 77 ranjenih
KAIRO — Napaka pri upravljanju kretnic je v Egiptu povzročila hudo železniško nesrečo, v kateri je umrlo osem oseb, 77 pa jih je bilo hudo ranjenih. Do nesreče je prišlo v jutranjih urah pri Damanhurju, kakih 150 kilometrov severno od Kaira. Potniški vlak, ki je prihajal iz Tante in na katerem je bilo 3.000 potnikov, je čelno trčil v tovorni vlak, ki je prevažal nafto.
Pri silovitem trčenju so se prevrnili trije vagoni potniškega vlaka ter ena od cistern z nafto. Tekočina se je izlila, vnel pa se je tudi silen požar, ki je zajel enega od iztirjenih vagonov. Prav zaradi tega je osem potnikov zgorelo v vagonu, medtem ko so se reševalci zaman trudili, da bi prišli na kraj nesreče. Pri delu jih je namreč oviralo na stotine prostovoljcev, ki so hoteli pomagati, a so le ovirali reševalne akcije
V Neaplju je zelo smrdelo
NEAPELJ Močan smrad po plinu se je včeraj razlegal po Neaplju. Zaudarjalo je tako močno, da je ljudi zaskrbelo in je marsikdo telefoniral gasilcem in policiji.
Gasilci in tehniki urada proti onesnaževanju okolja pri neapeljski KZE št. 44 so nemudoma stopili v akcijo, pravega izvora tolikšnega smradu pa niso našli takoj. Šele nekaj ur kasneje so ugotovili, da je menda šlo za uhajanje plina, ki so ga umetno »parfumi-
rali« z merkaptanom, to je s snovjo, ki jo običajno dodajajo plinom, da lahko pravočasno ugotovijo morebitne okvare in uhajanja.
Plin naj bi ušel iz nekega industrijskega obrata, precej močan veter pa je objel oblak smrdljivega plina in ga pospremil do neapeljskih četrti Vas-to-Arenaccia ter San Giovanni a Te-duccio. Po smrdljivem plinu pa je zaudarjalo vse do Capodimonteja.
Hude poplave v vzhodnem delu Avstralije Doslej sta izgubili življenje dve osebi
SYDNEY Dva mrtva in šest pogrešanih je doslej zahtevala nenavadno deževna avstralska jesen. Vzhodni del tega kontinenta je konec prejšnjega tedna zajelo strahovito deževje, ki je povzročilo najhujše poplave v zadnjih petnajstih letih. Na stotine oseb so morali evakuirati in mnoge so morali s pomočjo helikopterjev reševati s streh, kamor so se zatekli pred grozečo povodnijo. Najhuje so prizadeta severna področja v Novem Južnem Walesu in v dueenslandu. Na desetine cest se je tam spremenilo v hudournike.
Hudo pa je bilo tudi v Sydneyu. Tam je v soboto in nedeljo padlo kar 106 mm dežja, kar je le 20 mm manj kot znaša dolgoletno poprečje za ves april, toda precej bolj prizadeta so bila področja približno 700 km severno od Sydneya, kjer je v 30 urah padlo kar 342 mm dežja, nivo reke Richmond pa je 12 m nad normalno gladino. Toda reka še naprej narašča.
Vremenske napovedi ne vzbujajo dosti upanja. Tako metereologi napovedujejo, da se bodo padavine v vzhodnem Que-enslandu še povečale, položaj pa bo poslabšal tudi prihajajoči tajfun Aivu.
Hudo deževje je mnoge ceste spremenilo v potoke, kjer so Imeli največ težav avtomobilisti, ki so morali svojim jeklenim konjičkom pomagati naprej tudi z rokami	(Telefoto AP)