Št.J94 (16.231) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Ri| ‘e edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- 1 .ni Evropi._________________ ■i - Ul. Montecchi 6-Tel 040 7786300___ '3CA - Drevored 24 moggpo 1 -Tel. 0481533382 ČH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ 1500 LIR S^io^ina^^mo^^lem TOREK, 18. AVGUSTA 1998 Rešitev, M ni rešitev Vojmir Tavčar S tehničnega vidika ne gre za devalvacijo, v praksi pa gre za to. Ruska centralna banka je sklenila, da bo vrednost rablja v odnosu do dolarja prosto nihala na trgu. Do konca leta naj bi se ruska deviza na ta način razvrednotila za okob 40 odstotkov. Tehnična pot, ki jo je izbral ruski osrednji denarni zavod je predvsem odraz spoštovanja do predsednika Borisa Jelcina, ki je Se ob koncu prejšnjega tedna zagotavljal, da rabelj ne bo devalviran in da se bo osebno angažiral za ohranitev njegove vrednosti. Istočasno pa je banka z dejansko devalvacijo ustregla gospodarskemu lobiju, Id vodi energetsko politiko in izvaža nafto. Devalvacija rublja bo spodbudila dodaten izvoz ruske nafte, vprašanje pa je, ah bo to dalo vsaj nekoliko kisika ruski ekonomiji in bo prispevalo k polnjenju prazne državne blagajne. Po mnenju mnogih komentatorjev je odgovor na to vprašanje vse prej kot pozitiven. Ruska industrija ne proizvaja, glavni del gospodarstva deluje izven zakona in na Cmo, kar pomeni, da ni davčnega prib-va in zato je državna blagajna prazna, vlada pa ne more dodatno krčiti že itak omejenih izdatkov, Ce noče tvegati nevarno zaostritev ljudskega nezadovoljstva. Posojilo, ki ga je pred nedavnim Mednarodni denarni sklad priznal Moskvi, zaenkrat ni imelo tistega stabilizacijskega učinka na rusko gospodarstvo, v katerega so morda upati v mednarodnih krogih. Zahodne borze so sicer reagirale zelo previdno na včerajšnjo dejansko devalvacijo in ni bilo nobene panike, zaskrbljenost pa je zelo velika zlasti v Bonnu in VVashingtonu, ki sta naj-veCja upnika Moskve. Politična in gospodarska kriza nekoč druge svetovne velesile, bi lahko imela za vodilni zahodni gospodarski siti in tudi za ves zahodni gospodarski sistem uničujoče posledice. Rusija je doslej dobila ogromen kredit, toda včerajšnja devalvacija kaže, da samo napajanje ruskih blagajn s posojili ne bo rešilo ruskega gospodarstva pred zlomom. Potrebna je drugačna politika, ki naj nima v sedanji vodilni strukturi in v šibkem ter bolanem predsedniku Jelcinu edinega sobesednika, ampak bo iskala sogovornike med silami, ki bodo lahko jamčile odločnejši boj proti izkoriščevalcem. ZDA / ZASLIŠANJE V BELI HIŠI VODIL TOŽILEC KENNETH STARR VVASHINGTON - Bill Clinton je vCeraj veC ur pred veliko poroto odgovarjal na vprašanja tožilca Kennetha Starra in njegovih sodelavcev o aferi Sexgate. Prvo tovrstno zaslišanje ameriškega predsednika je potekalo v .»sobi zemljevidov v Beli hiši, medtem ko mu je velika porota sledila po interni televiziji v kilometer oddaljeni zgradbi zveznega sodišča. Po oceni političnih opazovalcev in nekaterih namigih Clintonovih zagovornikov naj bi predsednik priznal »delni spolni kontakt« s stažistko Monico Lewinsky. S tem naj bi le delno demantiral izjavo, ki jo je bil dal pod zaprisego januarja letos na procesu o zadevi Paula Jones. Tožilec Starr je skuSal storiti vse, da bi Clintona speljal na spolzko pot krivega pričevanja, ki naj bi predsednika privedlo pred »impeac-hment«. Raziskave javnega mnenjaso pokazale, da so Američani pripravljeni odpustiti predsedniku za njegov skok čez plot, vprašanje pa je, kakšne politične posledico bo imelo včerajšnje zaslišanje za predsednikovo bodočnost. Clintonovi sodelavci so najavili, da bo predsednik v nočnih urah spregovoril Američanom ter jim povedal svojo »resnico« o zadevi Sexgate. Na 9. strani RUSIJA / FINANČNA KRIZA NA VIŠKU Prikrita devalvacija rublja prvi ukrep za rešitev krize Zahodnoevropske borze dobro prestale ruski pretres MOSKVA - Težka finančna kriza, ki se je stopnjevala ves prejšnji teden, je ruske monetarne oblasti prisilila v prikrito devalvacijo rublja, s tem da so se odločile, da v odnosu do dolarja lahko rubelj niha v razmerju od 6 do 9, 5 rublja za dolar. Tako širok pas nihanja naj bi veljal do konca letošnjega decembra, pomeni pa dejansko 40-odstotno devalvacijo rublja. Dolar je včeraj dosegel vrednost 6, 43 rublja, moskovska borza je nazadovala za skoraj 5 odstotkov, vse to pa na poslovanje evropskih borz ni bistveno vplivalo. Na 9. strani V gorah umrl prot Jožko Baša LJUBLJANA - V nedpljo se je smrtno ponesrečil v Kamniških Alpah 63-letni prof. Jožko Baša iz Trsta. Skupno z znancem iz Ptuja je plezal po severni steni Raduhe, ko se mu je spotaknilo in je padel 50 metrov v globino. Soplezalcu je uspelo, da ga je zadržal z vrvjo, toda Baša je med padcem večkrat usodno udaril v s klalo, tako da mu rešilci niso mogli več pomagati. Jožko Baša je bil upokojen Solnik, sicer pa mnogostransko aktiven član naše narodnostne skupnosti na Tržaškem. Na 6. strani Nedostojni pogoji zbirnega centra TRST - Združenje za pravice priseljencev Anolf in sindikat Cisl sta javno zahtevala zaprtje pred kratkim odprtega zbirnega središča za nelegalne priseljence v tržaškem starem pristanišču. Gre za strukturo, ki ne zagotavlja niti minimalnih pogojev človeškega dostojanstva priseljencem, pa niti policistom, ki jih morajo stražiti. Urediti je treba dostojne centre po vseh deželah in ločiti pribežnike, ki imajo pravico do zatočišča, od nelegalnih priseljencev. Na 5. strani Pet sto let župnije v Podturnu GORICA - V Podturnu so s čezmejnim srečanjem z verniki iz Šempetra in bogoslužjem v treh jezikih, slovenščini, italijanščini in furlan-ščini, praznovali zavetnika sv. Roka in 500-le-tnico župnije. Častni gost je bil beograjski metropolit msgr Franc Perko. V okviru praznovanja so priredili tudi tradicionalno srečanje pritrkovalcev. Na 11. strani Ceste na Goriškem terjale nov davek GORICA - Ceste so ob velikem šmarnu na Goriškem terjale dve mladi življenji. V bolnišnici na Katinari je umrla 19-letna Maja Sosolič iz Nove Gorice, ki se je v petek ponesrečila pri Devetakih. Na cesti med Gradezem in Oglejem se je včeraj ponoči smrtno ponesrečil tudi 22-letni Alberto Flaborea iz Gradeža. Na 11. strani Po sobotnem atentatu v Ulstru aretirali pet oseb OMAGH - V Ulstru so včeraj aretirali pet oseb, ki naj bi bile vpleten v sobotni bombni atentat, v katerem je umrlo 28 oseb. Za najbolj krvav atentat v Ulstru doslej so okrivili katoliško skupino »Prava Ira«, ki pa je zanikala odgovornost. Na 10. strani Egiptovska policija baje aretirala Abu Nidala KAIRO - Po govoricah, ki so se razširile v Kairu, naj bi egiptovska policija pred časom aretirala terorista Abu Nidala, ki je bil vpleten tudi v atentate na rimskem letališču leta 1985. Abu Nidal naj bi bil namenjen iz Libije v Egipt. Tako v Tripolisu kot v Kairu govoric niso komentirali. Caselli poslal Flicku gradivo o zadnjem zaslišanju Lombardinija PALERMO - Šef palermskega toziltva Giancarlo Caselli in njegovi sodelavci v teh dneh preučujejo gradivo, M so ga zaplenili v uradu sodnika Luigija Lombardinija. Vse kaže, da je prav v preteklosti kjjuč, ki lahko pojasni, zakaj si je čagliaritanski sodnik vsel življenje, potem ko ga je Caselli zaslišal v zvezi z ugrabitvijo Silvie Melis. Ali je res obstajala neka zasebna struktura, ki je mimo uradnih organov raziskovala primere ugrabitev? Kaže, da palermski preiskovalci ne odklanjajo »a prion« te možnosti. Palermsko tožilstvo je včeraj tudi poslalo pravosodnemu ministrstvu in Višjemu sodnemu svetu posletne o zadnbjem zasliševanju Lombardinija. Na 2. strani rV^ 'sl smcftsn J oprema za vašo hišo BARVE VRATA PODI TENDE tel. 040/251222 KONTOVEL tel/fax 040/225912 786 2 Torek, 18. avgusta 1998 ITALIJA, GOSPODARSTVO PALERMO / CASELLI IN NJEGOVI SODELAVCI PREUČUJEJO ZBRANO GRADIVO V Lombardinijevi preteklosti ključ, ki pojasnjuje samomor? Domneve o obstoju vzporedne strukture zo boj proti ugrabitvam PALERMO - Palermsko tožilstvo, ki raziskuje okoliščine ugrabitve Silvie Melis in v tem okviru skuša doumeti razloge samomora sodnika Luigija Lom-bardinija, je včeraj začela preučevati gradivo, ki so ga sodniki zbrali v tem tednu v Lombardi-nijevem uradu. Po redkih novicah, ki so pro-nicnile skozi zid uradnega molka, kaže, da preiskovalci preučujejo celotno Lombardinijevo življenjsko pot, saj naj bi sodnik vse življenje pletel mrežo stikov, ki naj bi mu jamčila vpogled v ugrabitve na Sardiniji. Ta mreža naj bi bila zelo obsežna in naj bi se aktivirala na vsako Lombardinijevo prošnjo. Po teh novicah naj bi palermski preiskovalci prepričani, da je Lombardini imel neko vlogo jamstvenika v primerih ugrabitve, saj naj bi hranil in tudi upravljal vsote denarja, namenjene ugrabiteljem ali informa- NOVICE torjem, ki bi prispevali k uspešni razrešitvi primera. Slo naj bi za neke vste nemadno in vzporedno strukturo za boj proti sar-dinbskim ugrabiteljem in ki naj bi imela kot glavni cilj rešitev ugrabljenca. Hipotezo, ki jo preverjajo v Palermu, a jo zanbikajo v Cagliariju. Vsekakor naj bi sum o obstoju te strukture potrjevali Lombardinijevi zapiski, ki ji skušajo preiskovalci dešifri-rati. Član protimafijskega tožilstva v Cagliariju Mario Marchetti, ki je raziskoval nekatere ugrabitve na Sardiniji, je novinarjem povedal, da se je o obstoju take vzporedne strukture govorilo, vendar to za obdobje, v katerem je bil Lombardini preiskovalni sodnik in se je ukvarjal z ugrabitvami. Vsekakor pa Marchetti ne verjame v oobstoj te strukture, predvsem pa ne verjame v domnevo, da bi tako strukturo vodil Luigi Lombardini. Novice so sicer protislovne. Podjetnik Nicola Grauso, ki je skupno z Lombardijem na seznamu preiskovanih oseb, je včeraj povedal, da si je sodnik prizadeval in želel prepričati, naj se izroči pravici, enega od sardinskih banditov, ki so najdlje živeli v ilegali. Lombardini naj bi o zadevi obvestil pristojne državne organe, ki pa naj bi mu odgovorili, da danes skrivač ne velja več kot deset milijonov lir. Zato naj bi se Lombardini obrnil na Grausa in ga prosil za finančno pomoč, da bi lahko razvozlal primer. V vsej tej nejasnosti kaže, da je jasno samo dejstvo, da Lom-bardinijeva angažiranost ni bila posledica njegovega mnorebi-tnega pohlepa, ampak samd želje po boju proti ugrabitvam. Palermsko tožilstvo je včeraj tudi uradno demantiralo domneve, da je pritiskalo na Lom-bardinija in mu napovedalo are- tacijo takoj po koncu zasliševanja. Sef palermskega tožilstva je o tem izdal uradno sporočilo, Grauso, ki je bil glavni vir teh novic, pa je vztrajal, naj se zadeva dodatno razišče. Caselli je včeraj pripravil gradivo za pravosodnega ministra. Flicku in Višjemu sodnemu svetu je poslal zajetno kuverto s po-senetki zasliševanja, prepisom zasliševanja in s spremnimi poročili ter z imeni vseh, ki so prisostvovali zasliševanju Luigija Lombardinija. Tožilstvo v Cagliariju pa, po novicah iz pravosodnega ministrstva, naj ne bi še poslalui Flicku gradiva, ki ga je minister zahteval. Z delom je začel tudi Višji sodni sVet, ki je bil obnovljen pred nedavnim. Priomer Luigija Lombardinija naj bi raiskal sodnik Gioacchino Natoli, ki je bil še do pred nedavnim član palermskega tožilstva in je bil nato izvoljen v Višji sodni svet. EU / SKLEP KOMISIJE IZVEDENCEV Rdeča luč za novo milansko letališče Malpensa Selitev v slabo povezano letališče bi koristilo samo Alitolii MILAN - Evropska unija se je opredelila proti načrtu, da bi prihodnjega 25. oktobra pričelo redno delovati novo milansko letališče pri Malpensi, kamor naj bi premestili vse mednarodne polete, ki so se do- Včeraj 130 požarov RIM - Včeraj so v Italiji zabeležili nič manj kot 130 gozdnih požarov. Gorelo je predvsem na območjih Srednje in Južne Italije: največ požarov so zabeležili v Kampaniji (25), v Laciju (219, v Kalabriji (20) in Abrucih (15). Izvedenci civilne zaščite še niso oce-nili škode oz. površine, ki so jih včeraj zajeli ognjeni zublji, vendar je jasno, da so požari letos poleti hudo prizadeli italijanske gozdove: samo v dneh okrog velikega šmarna je upepelilo 600 hektarjev gozdov. Gre skoraj izključno za podtaknjene požare, kot dokazuje dejstvo, da v ostalih sredozemskih državah včeraj niso zabeležili požarov, čeprav so vremenske razmere bile pravtako vroče in suhe. Eksplozije v ameriškem oporišču pri Avianu AVIANO - Včeraj popoldne se je z ameriškega letališkega oporišča v Avianu pri Pordenonu dvignil gost dim, medtem ko je bilo slišati močne eksplozije. Dim in hrup sta povzročila preplah v krajih okrog oporišča, kaže pa, da ni bilo razlogov za zaskrbljenost. V oporišču naj bi se namreč odvijale vojaške vaje, pri katerih so rabih šolske ročne bombe, ki močno počijo in ustvarijo veliko dima, v bistvu pa niso nevarne. Pomirjujoče pojasnilo poveljstva Usaf potrjuje tudi redno delovanje vseh služb v oporišču. Nova deontološka pravila za časnikarski poklic RIM - Danes bo začel veljati zakon z novimi pravili za časnikarski poklic v zvezi z varovanjem pravice do zasebnosti. 13 členov novega zakona so izdelah v sodelovanju med Novinarsko zbornico in garantom za zasebnost Stefanom Rodotajem z namenom, da združijo pravico do svobodnega poročanja s pravtako pomembno pravico državljanov do svoje zasebnosti. Se posebej so zaščitene nekatere kategorije, kot so mladoletniki, ni pa zavarovana zasebnost nekaterih javnih osebnosti, kot so politiki. SIENA / PO USMRTITVI PONESREČENEGA KONJA NA PAUU Besedni napadi in prijave organizatorjev Župan se brani, češ da na hipodromih umre več konj - Poziv proti vsakršnemu nasilju SIENA - Žalostna usoda Lobisa Andree, konja, ki se je ponesrečil na nedeljski sloviti tekmi Pa-lio di Siena (telefoto Ap) in so ga zaradi zloma desne noge morali ustreliti, je takoj povzročila val protestov. Na besedne napade in tožbe je župan Siene Peirluigi Piccini odločno odgovoril rekoč, da so napadi na Palio velikokrat odraz nepoučenosti ali slabe vere. Obsodbe prireditve, na kateri konji (z jahalci) zastopajo zgodovinske četrti mesta, se namreč vrstijo iz leta v leto, ko pride do nesreče, kakršna se je pripetila letos (vpleteni so bili štirje konji, dva sta se poškodovala, eden resneje), pa so napadi še ostrejši. Razna združenja, predvsem tista, ki se potegujejo za zaščito živali, kot sta Lav in Lida, pa so ob kritikah vložila tudi tožbe. Tako je liga Lav prijavila sodnim oblastem organizatorje Palia zaradi mučenja živali, istočasno pa je pozvala višji sodni svet, naj pregleda, zakoj so sodniki v \ - SSSŠL-ti- - *'■. . ... ■ * " 'N ■?<*>- L- ^ ' • Sieni arhivirali številne tožbe proti organizatorjem. Od leta ’75 do danes naj bi po oceni Lava na tradicionalni prireditvi umrlo 37 konj. Združenje potrošnikov Coda-cons pa je sodniku Gua-riniellu, ki raziskuje primere protizakonitega uživanja poživil v raznih športnih panogah, pre-dočilo zahtevo, naj bi v raziskavo vključili tudi Palio s sodelujočimi konji in jahalci. V kritikah na račun organizatorjev je tudi poudarek na številu nesreč, župan Piccini zatrjuje, da na hipodromih umre veliko več konj kot v Sieni. Številni nadalje menijo, da bi morali tudi za Palio veljati predpisi, ki urejajo druge konjske dirke. Tako je režiser Franco Zeffirelli prepričan, da konjem pred nastopom na Paliu dajo poživila. Zato soglaša s predstavnico LD Chiaro Acciarini, da bi za Palio izbirali konje, ki so primerni za tisti teren, se pravi maremske konje, ki so močni, ne pa veliko lažje in seveda hitrejše dirkalne konje. slej posluževali starega letališča Linate, kjer naj bi ostali samo poleti Ali-talie za Rim. Novega letališča bi se moralo po-služiti 12 milijonov potnikov letno. Posvetovalna komisija je odobrila z veliko večino glasov predlog evropskega komisarja za prevoze Neila Kinnocka. Iz Milana do 53 kilometrov oddaljene Malpense zaenkrat vodi samo ozka avtocesta, ki jo sicer nameravajo razširiti do leta 2000, železniško povezavo pa bodo dokončali šele leto pozneje. Do takrat bodo torej povezave skrajno neustrezne, kar bi lahko odvrnilo veliko potnikov od letov s tega težko dostopnega letališča, kjer bi se lahko po-služili letal vseh družb. Udobnejša izbira bi bila polet s hitro dostopnega letališča Linate in torej z letali Alitalie do mednarodnega letališča v Rimu, od koder bi se peljali naprej v svet - verjetno z letali Alitalie. S tem, menijo evropski izvedenci, bi Italija kršila pravilo o enakih možnostih konkurence, ki jih mora nuditi vsem prevoznikom. Septembra bo evropska vlada sprejela dokončni sklep in ni nobenega dvoma, da bo potrdila včerajšnje mnenje komisije. Potem bo poteza na Italiji, ki bo verjetno vložila priziv na evropsko sodišče, medtem pa bo uvedla postopno selitev poletov iz Linate j a v Malpenso. Na sliki: pogled na novo letališče Malpensa (telefoto AP). 17 AVGUST 1998 v LIRAH * valuta nakupni prodajni 35 ameriški dolar 1769,00 1795,00 m n nemška marka 979,00 995,00 funt šterling 2846,00 2901,00 5 o švicarski frank 1169,00 1194,00 Žo N H belgijski frank 46,80 48,80 francoski frank 289,00 299,00 U* n n* danska krona 253,00 263,00 norveška krona 226,00 236,00 < u švedska krona 211,00 221,00 35 "O kanadski dolar 1152,00 1192,00 IM CO portugalski eskudo 9,13 10,03 2 N nizozemski gulden 859,00 884,00 DC avstrjski šiling 138,08 142,43 O španska pezefa 11,11 12,21 grška drahma 5,52 6,32 irski šterling 2437,00 2517,00 japonski jen 11,66 12,56 d >(% avstralski dolar 1.003,00 1.073,00 illhi madžarski florint 7,00 8,50 hrvaška kuna 260,00 285,00 Vv . slovenski tolar 10,25 10,45 17 AVGUST 1998 v LIRAH 17. AVGUST 1998 • v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1766,00 1796,00 ameriški dolar 1773,530 nemška marka 979,00 997,00 EKU 1944,680 francoski frank 289,00 299,00 nemška marka 986,390 nizozemski gulden belgijski frank 860,00 47,00 885,00 48,80 francoski frank funt šterling nizozemski gulden 294,250 2863,010 874,650 funt šterling 2828,00 2918,00 belgijski frank 47,836 irski šterling 2437,00 2532,00 španska pezefa 11,625 danska krona 255,00 265,00 danska krona 259,060 grška drahma 5,70 6,11 irski šterling 2473,720 kanadski dolar 1155,00 1190,00 grška drahma 5,835 švicarski frank 1169,00 1194,00 portugalski eskudo 9,637 avstrijski šiling slovenski tolar 138,10 10,15 142,60 10,48 kanadski dolar japonski jen švicarski frank 1165,260 12,118 1178,820 hrvaška kuna 260,00 280,00 avstrijski šiling 140,190 norveška krona 231,240 švedska krona 216,750 finska marka 324,420 MILANSKI BORZNI TRG 17. AVGUST 1998 INDEKS MIB 30: +1,01 delnica cena var. % Alleanza Ass. 23.087 -0,67 Bca di Roma 4.161 +1,01 Bca Fideuram 10.987 -0,38 Bca Pop.M 1 15.337 -2,26 Compart 1.610 -0,73 Comit 14.073 -0,66 Credit 9.243 -1,14 Edison 16.147 -1,50 Eni 10.389 -1,51 Fiat 6.842 +0,55 Generali 64.373 -0,13 Imi 29.359 -0,41 Ina 5.436 -1,75 Italgas 7.854 -0,50 delnica cena var. % La Fondiaria 10.745 -1,18 Mediaset 10.695 +2,62 Mediobanca 23.283 -0,73 Montedison 2.069 +1,32 Olivetti 3.917 -0,25 Parmalat 3.024 -3,10 Pirelli Spa 5.406 +3,11 Ras • 25.455 -1,40 Rolo 44.547 -1,74 Saipem 7.027 -1,59 San Paolo To 28.159 -0,52 TIM 11.817 -0,08 Telecom Itd 14.590 +2,28 O ljubljanska banka Podružnica Milano REZIJA / ŠMARNA MIŠA HRUŠICA / NA MEJNEM PREHODU Verski obred in kulturne prireditve V dolini Rezije se je zbrala velika množica ljudi - Dve pobudi za odkrivanje korenin Zaplenili skoraj tono prvovrstne marihuane Mamilo so našli v tovornjaku z albansko registracijo REZIJA - »Veliko ljudi je prišlo, veC kot prejšnja leta, Čeprav je bila Srnama miša vedno dobro obiskana.« Tako nam je svoje zadovoljstvo ob dobro uspelem rezjanskem prazniku izrazil Luigi Paletti, župan občine Rezija. Množico je v dolino na robu slovenskega etničnega ozemlja privabilo nedvomno lepo vremo, prav gotovo pa tudi dejstvo, da postaja slovesnost ob velikem Smamu vse bolj priljubljena tudi med prebivalci bližnjih krajev. Po Zupanovem mnenju je bilo med obiskovalci sicer veliko nekdanjih Rezjanov, ki so se preselili drugam, veliko pa tudi običajnih nedeljskih turistov. Jutro je bilo namenjeno verskemu obredu, najprej maši, ki jo je daroval g. Maurizio Ridolfi, nato pa procesiji po uličicah Ra-vance. Popoldan je bil odmerjen posvetnemu praznovanju, zabavam, plesu, obisku razstav, nogometnemu turnirju, nastopu folklorne skupine. Pri organizaciji prireditev je sodelovalo veC krajevnih ustanov, seveda župnija in občina, nato pa Se kulturno društvo Rozojanski dum, športna združenja, krajevna turistična ustanova. Popoldanske prireditve so zajele celotno dolino. Letošnje poletje v Reziji sta zaznamovali dve pobudi etnografskega značaja. Ob koncu julija so odprli razstavo o oblačilih in tkaninah v Reziji. Prejšnji teden so se nato oddolžili Se spominu na nekdanje brusače (na fotografiji), Rezijane, ki jih je zaradi njihovega poklica spoznalo sirse območje nase dežele. HRUŠICA - Carinikom in policistom na mejnem prehodu Kara-vanke-HruSica je prejšnji teden uspelo zadati Se en udarec trgovini z mamili. V sredo, 12. avgusta, so namreč v tovornjaku z albansko registracijo odkrili 950 kilogramov prvovrstne marihuane, namenjene na Zahod, je na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili podrobnosti odkritja doslej najveCje količine zasežene marihuane v Sloveniji, dejal načelnik Uprave javne varnosti Kranj Jaka Demšar. Načelnik kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic je pojasnil, da se je na mejni prehod Karavan- BOVEC / POLETNA UNIVERZA_____ Za boljše poznavanje sosedov Udeleženci bodo pripravili gradivo za čitanko Alpe-Jadran BOVEC - Tudi letos so Univerze iz Celovca, Trsta, Vidma, Maribora in Ljubljane pripravile Poletno univerzo v Bovcu, ki poteka od 16. do 30. avgusta v hotelu Alp v Bovcu. Letošnje poletne univerze se je udeležilo 48 študentov, mladih raziskovalcev in profesorjev iz vseh sodelujočih univerz. Geslo prireditve, ki jo vodi profesor Andreas Moritsch iz Univerze v Celovcu, je Evropa v regijah. Osnovni namen srečanja je približati in pripraviti Študente za evropske integracije in transnacionalno sodelovanje. Zato poteka Poletna univerza v Bovcu, ker ta kraj leži ob tromeji, kjer se stika slovanski, romanski in germanski svet - v srediSCu Evrope, toda vseeno na skrajni meji treh držav. K temu je treba dodati, da v procesu vključevanja v Evropsko unijo in ob krepitvi evropskih integracijskih tokov, da tudi meje nacionalnih držav padajo. Med Italijo in Avstrijo je bila meja že odpravljena, za Slovenijo se bo to zgodilo v blizcnji prihodnosti. Z brisanjem mej se spreminjajo pogoji transnacionalnega sodelovanja, kar zahteva nov pristzop in drugačno odprtost. V okviru Poletne univerze tudi letos v dopoldnevih potekajo jezikovni tečaji nemščine, italijanščine, furlanšCine in slovenščine, popoldne pa seminarji. Letošnja tema je »Mi in naši sosedje«. Udeleženci bodo prav v tem okviru pripravili gradivo za Čitanko Alpe Jadran, ki bo izšla v jezikih sodelujočih univerz, ki naj bi bila tudi odgovor na vprašanje, kaj želimo, da bi naši sosedje vedeli o nas. (STA in CR) ke-Hrušica 12. avgusta ob 12.30 pripeljal 37-letni albanski državljan G.M. Pripeljal se je z vlečnim vozilom, na katerem je bil pripet polpriklopnik oz. hladilnik. Cariniki in policisti so ugotovili, da je v praznem hladilniku skritih 950 kilogramov zelo kvalitetne marihuane, pakirane v 60 vrečah. Z demontažo kompresorja, nameščenega v notranjosti pol-priklopnika, so operativci odkrili prostor, velik 71 krat 94 centimetrov, kjer je bila skrita marihuana. Kriminalisti so voznika -ki se je legitimiral s ponarejenim potnim listom, pri sebi pa je imel tudi ponarejeno vozniško dovoljenje, tako da njegovo identiteto ugotavlja Interpol -ovadili, primer pa je prevzela posebna skupina državnih tožilcev. Ugotovili so tudi, da je voznik tovornjaka 10. avgusta prevzel tovornjak v Albaniji in se v DraCu vkrcal na trajekt. Po lastnih izjavah pa naj bi se peljal v Nemčijo po vrtiljak. Upravnik jeseniške carinarnice Miha Stojan je na novinarski konferenci pojasnil, kako je prišlo do suma, da je na tovornjaku z albansko registracijo skrito mamilo. Na ladji, ki je v Koper priplula iz Albanije, je bilo namreč sedem tovornjakov, na katerih so bila natovorjena zelišCa, to pa je primerno blago za skrivanje mamil. Prvi pokazatelj, da so na tovornjaku mamila, je bi- _______IDRIJA / VREDNOTENJE UMETNE OBRTI___ Tradicionalni čipkarski festival Vrhunec bo v nedeljo, ko bodo ženske na glavnem trgu tekmovale v kleklanju IDRIJA - Člani upravnega sveta čipkarskega festivala v Idriji, ki ga vodi Samo Bevk, se skrbno pripravljajo na organizacijo in izvedbo letošnjega tradicionalnega, 17. Čipkarskega festivala, ki bo vrhunec dosegel v nedeljo, 23. avgusta 1998, ko bo na Trgu sv. Ahacija v Idriji tekmovanje mladih in starejših v klekanju. V začetku meseca julija letos sta predsednik družbe Kolektor Idrija Stojan Petrič in predsednik Upravnega sveta čipkarskega festivala Samo Bevk podpisala dveletno pogodbo o sponzoriranju te osrednje turistične prireditve v Idriji. Čipkarski festival v Idriji sodi med najpomembnejše slovenske etnološke, kulturne in turistične prireditve. Idrija je zibelka slovenskega cipkarstva. Prvi znani pisani vir o klekanju je prav iz Idrije, iz daljnega leta 1696. Idrijska čipka, za živim srebrom drugi najpomembnejši idrijski simbol, po lepoti pa prvi, je prišla v te kraje že pred stoletji. Ves ta Cas je klekanje nudilo idrijskim ženam in dekletom svojevrstno obliko družbenega življenja, mnogim od njih tudi dodaten vir zaslužka. Potreba po boljšem zaslužku in zato želja po večji kvaliteti je zahtevala tudi posebno izobraževanje. Zato ni Čudno, da je ravno po priporočilu trgovcev Avstroogrske trgovsko ministrstvo v letu 1876 v Idriji ustanovilo državno Čipkarsko šolo. Idrijska čipka se je v zadnjem obdobju zelo uveljavila. K tej uveljavitvi pa so mnogo pripomogle odmevne mednarodne razstave v Benetkah, Gorici, Ženevi in Strasburgu. Učenke čipkarske šole Idrija so v začetku junija letos uspešno sodelovale na Čipkarskem festivalu v mestu Tonder na jugu Danske, prav tako pa je idrijska delegacija, ki jo je vodil župan Cveto Koder, obiskala češko mesto Vamberg, kjer se je udeležila tradicionalne mednarodne Čipkarske razstave in vzpostavila prijateljske vezi med dvema Čipkarskima središčema. Na povabilo idrijskega župana Kodra bo delegacija Češkega mesta Vomberk obiskala Idrijo v Času letošnjega Čipkarskega festivala. Že vse poletje je v Galeriji Idrija odprta stalna razstava izdelkov domaCe Čipkarske šole. Za obiskovalce Idrije je zanimiv tudi ogled stalnih muzejskih zbirk v gradu Gewerkenegg, Antoni-jevega rova, jaška Frančiške in stare rudarske hiše, znametite vodne Črpalke Kamšt v Idriji, Divjega jezera -muzeja v naravi in Klavž - »slovenskih piramid« na Idrijci in Belci v krajinskem parku Zgornja Idrijca in rekreacijski center »-Lajšt«. V času Čipkarskega festivala bo poskrbljeno tudi za večerno zabavo z znanimi slovenskimi ansambli, gostinci pa bodo pripravili idrijske kulinarične specialitete, kot so želševka, smokavc, idrijski žlikrofi z ba-kalco in geruš. Silvo KovaC Zverinska krutost gospodarja AVIANO ( PORDENON) - Tri dni je trajala agonija nemškega ovčarja, ki ga je lastnik (51-lewtni kmet iz Aviana) silovito mahnil s pestjo po glavi. Žival je poginila na dvorišču, ne da bi ji kdo od domačih priskočil na pomoč. O nečloveškem ravnanju s psom je karabinjer obvestila kmetova soseda. Povedala je, da je pes prispel na njeno dvorišče. Klicala je dežurnega veterinarja, da bi pomagala živali, vendar zaman. Zi-vinozdravnika ni bilo na spregled. Pes se je nato zavlekel na domaCe ognišCe, kjer so ga tri dni pustili v agoniji na soncu, dokler ni poginil. Zadevo sedaj raziskujejo karabinjerji, ki bodo tudi ugotovili, zakaj se veterinar ni odzval na poziv ženske. lo tehtanje tovornjakov, ki je na mejnem prehodu Karavanke obvezno in avtomatsko. Po besedah vodje referata za mamila pri Kriminalistični službi MNZ Ljuba Pirkoviča bi marihuana na prostem trgu dosegla vrednost 950 milijonov tolarjev, v grosistični prodaji pa 280 milijonov tolarjev. Kot je dejal, gre za odlično kvaliteto marihuane, katere gram bi v maloprodaji stal tisoč tolarjev. Slovenija je ena od držav, po kateri potujejo ogromne količine prepovedanih drog iz vzhodnoevropskih in azijskih držav. Vsako leto v Evropo po balkanski poti pride okoli 60 ton heroina. Slovenski kriminalisti so letos zasegli že 31 kilogramov heroina, je dejal Pirkovič in poudaril, da se je število kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog v zadnjem Času povečalo za 80 odstotkov. Sicer pa so na mejnem prehodu Karavanke, ki je edino v Sloveniji, kjer je tehtanje tovornjakov v tranzitu obvezno pri izstopu iz države, v zadnjih letih odkrili in zasegli 6 kilogramov marihuane ter manjše količine heroina in hašiša. Upravnik jeseniške carinarnice je opozoril, da bi bilo treba v prihodnje zagotoviti opremo za uspešnejše in zanesljivejše odkrivanje teh tovorov. (STA) NOVICE Junija v Sloveniji 14,1 % brezposelnih LJUBLJANA - V Sloveniji je bilo junija 873.563 aktivnih prebivalcev, od tega je bilo delovno aktivnih 750.270 prebivalcev, kar je za 0,1 % veC kot maja in za 0,7 % veC kot junija lani, so ugotovili v državnem uradu za statistiko. Stopnja registrirane brezposelnosti je junija znašala 14,1 odstotka, kar je za 0,2 odstotka manj kot mesec poprej. Junija je bilo registriranih 123.293 brezposelnih oseb, kar je za odstotek manj kot maja in za 0, 6 % veC kot lanskega junija. Stopnja registrirane brezposelnosti, ki je v prvih Šestih mesecih letos povprečno znašala 14,5 %, je bila junija pri moških 13,1-odstotna, pri ženskah pa 15,3-odstotna. V juniju je bilo zaposlenih 653.481 oseb, samozaposlenih pa 96.789 oseb. Zaposlenih je bilo junija za dve desetinki odstotka veC kot maja, v primerjavi z lanskim junijem pa se njihovo število ni spremenilo. V podjetjih in drugih organizacijah je bilo zaposlenih 592.200 oseb, kar je za 0,4 odstotka manj kot pred letom dni, pri samozaposlenih osebah pa si je zaposlitev poiskalo 61.281 oseb (4,3 odstotka veC kot junija lani). (STA) Državni sekretar Petrič odpotoval v New York NEW YORK - Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Ernest Petrič je včeraj odpotoval v New York, kjer se bo med drugim sestal s predstavniki držav Članic Varnostnega sveta. Kot so sporočiti z MZZ, obisk državnega sekretarja Petriča v New Yorku sovpada z razpravo o posameznih pomembnih vprašanjih - vključno z obravnavo Kosova - v Varnostnem svetu ZN, ki mu v avgustu predseduje Slovenija. (STA) Presežena kritična meja žveplovega dioksida LJUBLJANA - Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije je bila v nedeljo presežena kritična urna imisija koncentracije 700 mikrogramov žveplovega dioksida na kubični meter zraka v Ravenski vasi v občini Zagorje ob Savi (746 mikrogramov), mejna - 350 mikrogramov -pa na Velikem Vrhu v občini Šmartno ob Paki (361 mikrogramov), so sporočili iz Uprave RS za zaščito in reševanje. V Ravenski vasi je bila s 148 mikrogrami presežena tudi mejna 24-urna imisijska koncentracija 125 mikrogramov žveplovega dioksida na kubični meter. (STA) Novi požari v Istri PULJ - Ta vikend so v istrski županiji zabeležili 18 požarov. Najhujši med njimi je izbruhnil v soboto ob enih popoldne pri mestu StepCič. V požaru pri mestu StepCiCi, ki je pod nadzorom od nedelje popoldne, je zgorelo 30 hektarjev borovih gozdov in približno 170 hektarjev makije in nizkega podrastja. Zaenkrat ni nevarnosti, da bi se požar razširil, približno 70 gasilcev pa nadzoruje pogorišče. V preostalih 17 požarih je zgorelo 25 hektarjev, večinoma makije in nizkega podrastja. (STA/Hina) Torek, 18. avgusta 1998 MNENJA, RUBRIKE, SLOVENIJA Tečaj nemščine v Boljuncu V letih 1917 in 1918 so v Boljuncu priredili tečaj nemščine, ki ga je vodila učiteljica na tamkajšnji osnovni Soli Gusti Res (na sliki v sredi). Ob njej so z leve proti desni od zgoraj navzdol Justina Zlobec - Baka, Servul Maver - Bako, Mirko Žerjal - Borondo, Justina od Rokota, Slava Parovel, učiteljica Gusti Res, Rozalija Ota - od Vanke, Romano Požru in Josip Bolčič. PISMO UREDNIŠTVU Igračkanje z zgodovino Z velikim zanimanjem prebiram »besedni spopad« med našim pisateljem Borisom Pahorjem in dr. Jožetom Pirjevcem o vrednotah KPJ. Te, tako piše dr. Pirjevec, nas vedno znova silijo k razmišljanju. Gotovo, pa ne samo njega, ampak vse, ki menijo, da je polpretekli čas tam čez mejo še vedno zanimiv in bo v nekaterih odtenkih zanimiv še naprej v tretjem tisočletju. Ne samo ta dva zamejska razumnika (upam, da ju tako lahko imenujem), ampak tudi drugi zelo radi pobrskamo po obdobju od leta 1947 do 1990. Končno pa smo ta čas preživljali in ga tudi še po svoje doživljali, tako da je pri nakaterih več, pri drugih manj, pustil na vsakemu izmed nas tudi svoje sledove. Mislim, da mimo tega ne bi smel nihče, ki je imel, neglede na kateri strani meje je živel, takšne ali drugačne stike s Slovenijo, Slovenci, tamkajšnjo politiko in kulturo. Je pa tudi res, da se ta čas vedno bolj odmika, saj ljudje živimo sedanjost in se na žalost velika večina vedno manj zanima za to, kar je bilo. S tem pa nočem zanikati pomena, ki ga ima kakršnokoli razmišljanje kot tudi raziskovanje polpreteklega časa, ki ostaja važen za vsakega Slovenca, neglede na to, kje živi. Prav na to me je spomnil dogodek, ki sem ga doživel v julijski vročini. Bilo je prva leta po razmejitvi. V eni od naših vasic v Soški dolini je na mali gorski kmetiji ostala sama mati s sinom. Oče je »padel« pri partizanih. Nekega večera se je v vaški gostilni vnel prepir med tam fantom in upokojenim partizanskim oficirjem. Fant je zabrusil staremu borcu v obraz, tako smo tedaj spoštljivo(!) imenovali upokojene partizane, naj se zave, da jih ima preveč na vesti... Ta mu je odločno vrnil: »Ti se pripravi!« Drugi dan, so se hiši bližali miličniki, da bi fanta aretirali. Mama pa ga je od daleč opozorila, da jo je sin lahko popihal v gozd. Ker ga ni bilo doma, ga pač niso odpeljali; vedel pa je, da ga čaka Goli otok; zato je pobegnil v Italijo. Mama je 21 dni zaporedoma pešačila na železniško postajo v Solkan, kupila povratni listek za Novo Gorico, tu izstopila in ob železniški ograji, ob tirih počasi hodila proti zapornicam ter s pogledom pozdravljala sina, ki ji je mahal na drugi strani meje. Dvaindvajseti dan pa sta se vanjo zagnala miličnik in sprevodnik, ko je v Solkanu vstopila na vlak s plačano povratno vozovnico, in jo s silo izvlekla iz vlaka. Od tedaj sina ni več videla. Redno pa je 21 dni pešačila po dve uri do Solkana in še prav toliko nazaj domov, samo za en sinov pogled... Vse to smo šolarji opazovali na solkanski železniški postaji, ko smo čakali na vlak. Ostal mi je za vedno v spominu. Ta mož sedaj živi v Novi Zelandiji in letos julija me je obiskal skupaj s sinom, ki je očesni kirurg. Mož se redno vrača vsakih nekaj let. Letos je prvič pripeljal sina. Vedno prinese s seboj tri svečke in jih prižge; eno na grobu mame, drugo na grobu partizanskega oficirja, ki ga je pognal v svet, in tretjo na pragu porušene domačije. Prav ta tretja svečka je zame zanimiva. Ko smo se prebijali do ruševin domačije, ki je vsa poraščena z robidovjem in grmičevjem, in se je videlo, da je mož celo pot pritajeno jokal, sam opazoval sina. Oče je gotovo imel pred seboj dom, takšen, kot ga je zapustil kot otrok, toplo slovensko gorsko ognjišče z mamo in očetom, otroškimi spomini s tistim lepo obdelanim svetom... Sin vsega tega ni razumel, čeprav se je trudil, da bi vsaj kaj dojel in zato je ves čas nekaj spraševal. Ugajala mi je njegova angleška slovenščina s tolminskim prizvokom. Ko smo zapuščali poraščeno razpadlo domačijo in smo že skoraj prišli do avta -po dveh urah hoje, med katero je oče molčal in s tolminsko trdoto tudi prikrival bol, ki jo je nosil v sebi - nas je iznena-dil sin. Takole je rekel: »Veš, tata, tvoje korenine so tu, moje so na Novi Zelandiji. Vendar povej mi, zakaj ima ta tvoj narod tako kruto zgodovino? Ti jo čutiš, jaz ne. Zakaj so bile med vami in so še takšne razprtije, sovraštva... Vedno si mi pripovedovali, da ste se imeli radi, da ste bili s sosedi dobri, da ste si pomagali... Zakaj so se KAPELE V BREŽIŠKI OBČINI V Sloveniji odpira vrata prvi ekomuzej Pobudo muzeologa T. Sole KAPELE - V okviru idejnega projekta Ekomuzej Kapele so v soboto v vasi Kapele v brežiški občini odprli razstavi z naslovoma Srečanje s kapelskim muzejem in Ptice in ljudje ter razstavo otroških likovnih del na temo stare hiše in ptice. Prikazali bodo tudi nekaj starih obrti, na ogled bodo namreč lončarstvo, slamnata streha, suha roba, vezenje, kruhi, pecivo, muzejska prodajalna in "fijakerji", s katerimi se bodo obiskovalci lahko tudi popeljali. Avtor projekta Ekomuzej Kapele je mednarodno priznani muzeolog profesor doktor Tomislav Sola, pobudo za njegovo izpeljavo pa je dal odbor CRPOV in KS Kapele. Sobotna prireditev pomeni izvedbo prve faze projekta, katerega namen je prebivalcem Kapel pokazati bistvo problematike eko-muzeja; dokazati, da kultura lahko živi tudi daleč od velemest v majhni vasi in da obstoj ekomuzej a prispeva k razvoju skupnosti in okolja. po vojni, ko je bilo konec teh morij, dogajale takšne stvari... Jaz tega ne bom nikoli razumel! Kaj je v vas Slovencih?...« Teh vprašanj ni hotelo biti konec. Oče je molčal, kdo ve kaj si je tedaj mislil, sam pa tudi. Ta sin vsega tega ne bo nikoli razumel... Tedaj sem se spomnil na dogodek v Cankarjevem domu v Ljubljani, ko so pred leti podeljevali Prešernove nagrade in je predstavnik mlajše generacije povedal nekaj stavkov, ki so na tisti slavnostni večer vrgli veliko senco. Vso stvar je skušal »popraviti« pisatelj Boris Pahor in je v nekem inproviziranem domovinsko čustvenem nagovoru citiral Pariz... Pozno zvečer, ko se je s tiste proslave vračal domov eden od članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, mi telefonira in pove: »Vidi se, vi živite izven slovenske realnosti in ne boste nikoli pravilno dojeli tega, kar je sedaj tu in je tudi tu bilo, ker ste na vse gledali »čez mejo...« »naj bo kakorkoli že, kdo gleda »čez« ali »skozi« mejo, to je drugo vpršanje. So pa določena vprašanja, ki se na žalost ne dajo razpoznati, ker so preuranjena. Zgodba tega moža, ki ga je sosed pognal v svet, pa je lahko zelo verodostojni delček naše polpreteke dobe, ki je prav, da ga poznamo in bomo tako mogoče laže dojeli stvari, ki so se tedaj dogajale, pa jih na žalost pri najboljši volji ne razumemo! Ambrož Kodelja Doberdob Ekomuzej se kot institucija razlikuje od ostalih muzejev. Ni namreč specializiran za določeno znanstveno področje, ampak je njegova vsebina celotna naravna, kulturna in tehnična dediščina. Ekomuzej i so nastali pred 30 leti v Franciji in so kmalu dokazali, da so uspešna alternativa tradicionalnim muzejem. Ekomuzej v Kapelah bi bil prvi tovrstni muzej v Sloveniji in v tem delu sveta Evrope sploh. Znotraj meja KS Kapele je precejšen del zaščitenega območja Jovsov, ki so specifični zaradi velike pestrosti rastlinskih in živalskih vrst. Gre za 4,6 kvadratnega kilometra veliko poplavno ravnico med kapelskim gričevjem in Sotlo, ki je edino ohranjeno območje močvirnih in vlažnih travišč v Spodnjem Posavju. V Jovsih živi 80 vrst različnih ptic, gnezdi jih preko 55 vrst in dobra četrtina jih je uvrščena na rdeči seznam ogroženih gnezdilk Slovenije. Nekatere naše najredkejše gnezdilke so kozica, zlatovranka in čmočeli srakoper, medtem ko je kosec, ki tudi gnezdi v Jovsih, ogrožena vrsta v svetovnem merilu. Prireditelji so otvoritveno slovesnost popestrili z nastopom pihalnega orkestra Kapele, kapelskega moškega pevskega zbora in čarodeja iz Zagreba. (STA) SPOROČILO IZ WASHINGTONA Nova ameriška veleposlanica 1.9. v Sloveniji To bo Nancy Elly Raphael WASFHNGTON - Iz slovenskega veleposlaništva v VVashigtonu so sporočili,' da bo nova ameriška veleposlanica v Republiki Sloveniji 1. septembra prispela v Ljubljano. Nancy Halliday Elly-Raphael je prestala še zadnje dejanje na poti do prevzema položaja v Ljubljani, kar je bila slovesna prisega v State Departmentu. Imenovanje Ely-Raphaelove je potekalo brez težav. Najprej jo je 16. junija letos potrdil senatni Pododbor za evropske zadeve senatnega Odbora za mednarodne odnose, nakar je njeno imenovanje za veleposlanico sprejel še celoten senat. Nancy Ely-Raphael je po izobrazbi pravnica, v dosedanji karieri pa je med drugim opravljala dela namestnice državnega tožilca ter namestnice sekretarja za demokracijo, človekove pravice in delo. Cas med predlogom za imenovanje in potjo v Slovenijo je nova veleposlanica ZDA v Sloveniji po lastnih besedah izkoristila za učenje slovenskega jezika, spoznavanje slovenske kultme, zgodovine in drugih s Slovenijo povezanih zadev. Ely-Raphaelova dobro pozna Slovenijo, njen gospodarski in politični položaj ter njeno pot pri preobrazbi socialističnega sistema v moderno demokracijo. Ob zaslišanju v senatnem odboru je menila, da je Slovenija gospodarsko najuspešnejša med državami v tranziciji in ima dobro urejeno področje varovanja človekovih pravic. Na krajši slovesnosti po zaprisegi v State departmentu je imel osrednji nagovor državni podsekretar za politične zadeve Thomas Pickering, ki je za državno sekretarko Madeleine Albrightovo in namestnikom Strobeom Talbottom tretji človek v hierarhiji State departmenta. Pickering je poudaril, da je Slovenija storila veliko na poti premagovanja komunistične zapuščine v politiki in gospodarstvu ter na področju varovanja človekovih pravic. Državni podsekretar je še poudaril tesno partnerstvo med Slovenijo in ZDA, ki predstavlja enega ključnih elementov v ameriških prizadevanjih za stabilizacijo razmer v jugovzhodni Evropi. Slovenskega veleposlanika je ob zaprisegi Ely-Raphaelove nadomeščal Igor Kerštajn, kateremu se je Pickering v imenu ameriške vlade zahvalil za odlično sodelovanje med državama v času, ko Slovenija predseduje Varnostnemu svetu OZN. Robi Poredoš za STA ZAČEL JE VELJATI NOV PRAVILNIK Nove uniforme slovenske vojske Pravilnik določa vrsto uniforme in ureja njihovo nošenje LJUBLJANA - Na podlagi zakona o obrambi je minister za obrambo Alojz Krapež izdal pravilnik o uniformah Slovenske vojske (SV), ki je nadomestil starega o uniformah Teritorialne obrambe iz leta 1991, ki s 14. avgustom ne velja več. Novi pravilnik, ki je začel veljati ta vikend, določa vrste uniform v SV ter ureja njihovo nošenje. Po tem pravilniku so uniforme SV bojne, službene, slovesne, uniforme gardne enote in uniforme orkestra SV. Bojna uniforma je izdelana iz maskirno potiskane tkanine in sestavljena iz kape, hlač, srajce, vetrovke, škornjev, bojnega pasu z naramnikom, pasu za hlače, anoraka, vrhnjih hlač, čelade, baretke, puloverja, pulija, podkape, hlač iz termove-lurja, rokavic, perila in nogavic. Službene uniforme so moške in ženske, zimske ter letne, po enotah se razlikujejo osnovne uniforme, uniforme letalskih enot in enot zračne obrambe. Osnovna moška uniforma je izdelana iz tkanine rjave barve, sestavljena pa iz suknjiča, hlač s pasom, čapka, srajca s kravato, plašč, vetrovka, jopič, baretka, pulover, čevlji, rokavice in nogavice. Senska osnovna uniforma je v kombinaciji rjave in drap barve; podobno kot moško jo sestavljajo suknjič, krilo, hlače, bluza s kravato, klobuček, baretka, plašč, vetrovka, jopica, pas, rokavice, torbica in čevlji. Službena moška in ženska uniforma letalskih enot sta enaki kot moška in ženska osnovna uniforma, razlikujeta se le v barvi, saj sta temno modri razen srajce, baretke ter ženske bluze, ki so svetlo modri in čevljev ter usnjenih dodatkov, ki so črni. Modre so tudi zimske moške in žen- ske mornariške uniforme, z belo srajco oziroma bluzo ter suknjičem, ki se dvo-redno zapenja. Čevlji, usnjeni dodatki in kravata so črni. Cini so pri moški in ženski uniformi našiti na spodnjem delu rokavov v obliki zlato rumenih trakov. Obe službeni mornariški letni uniformi sta drap barve. Tudi slovesne uniforme so modre, sestavljene pa iz suknjiča, hlač oziroma krila s pasom, čapke oziroma klobučka, srajce oziroma bluze s kravato, plašča, rokavic, torbice in čevljev. Slovesne uniforme so enake za vse vojaške osebe razen pripadnikov mornariških enot, ki imajo slovesno uniformo enako kot zimsko uniformo, letna pa je bele barve s čini, našitimi v obliki trakov na črni epoleti, ki se nosi na ramenski epoleti suknjiča. Uniforma gardne enote je sestavljena iz hlač s pasom, čapke in vojaških škornjev, ki so temnorjave barve, suknjiča in vetrovke oker barve ter srajce s kravato, pasu gardne enote in rokavic. Uniforma orkestra SV je barvno enaka uniformi gardne enote, po obliki pa službeni uniformi. Vojaške osebe nosijo bojno uniformo pri opravljanju vseh nalog na terenu in ostalih aktivnosti, službeno uniformo, ko ne opravljajo vojaškega usposabljanja ali bojnih nalog, in slovesno uniformo na protokolarnih prireditvah. Pripadniki gardne enote nosijo pri izvajanju protokolarnih nalog uniformo gardne enote. Na uniformah se nosijo samo predpisane oznake SV, pri opravljanju nalog v tujini pa nosijo pripadniki SV še skupno oznako mednarodne organizacije ter slovensko zastavo v velikosti 7cm X 4cm nad oznako pripadnosti SV. (STA) TISKOVNA KONFERE N C A / CISL IN ANOLF - PREK MEJA NOVICE Zbirni center za priseljence je povsem neprimeren Treba je ukiniti center v Starem pristanišču in urediti novega Tiskovno konferenco so priredili kar pred zbirnim centrom (foto Križmančič/KROMA) Združenje za pravice priseljencev in proti rasizmu Anolf - prek meja in sindikat Cisl sta včeraj priredila pobudo, na kateri so predstavili stanje priseljencev v deželi in Se zlasti v tržaškem zbirnem centru v Starem pristanišču. Slo je tudi za edinstveno priložnost za obisk centra, ki ga je pred nedavnim prišel svečano odpret sam notranji minister Napolitano in je od takrat bil nedostopen za javnost. Organizatorji pobude so poročali, da je stanje v centru povsem nesprejemljivo: trenutno je 28 gostov (skozi center jih je doslej šlo 98), prostori so majhni in zatohli, na razpolago sta samo dve stranišči, okna so brez stekel, da se ne bi priseljenci ranili, jedilnica je premajhna za vse goste, zvečer nimajo toplega obroka, postelje so trinadstropne. Iz opisa izhaja skrajno negativna slika, ki pa ni nič boljša niti za policiste, ki nadzorujejo zbirni center, saj stražijo na odprtem brez zavetja. Na tiskovni konferenci so ocenili, da je edina realistična možnost za-prje zbirnega centra vsaj pred nastopom jesenskega mraza. Vsekakor bo treba urediti nov, dostoj-nejši zbirni center in ustanoviti podobna središča tudi po drugih deželah, saj ni sprejemljivo, da je tržaški center edini v Severni Italiji. Organizatorji srečanja so tudi naglasili, da je treba ločiti med pribež-niki n.pr. iz Kosova ali Kurdistana in nelegalnimi priseljenci: prvim je treba zagotoviti možnost zatočišča, v drugem primeru pa je treba izvajati veljavna zakonska določila, sicer ob polnem spoštovanju človeškega dostojanstva in pravic. Nova zakonska določila pa res ustvarjajo veliko problemov, saj je treba ugotoviti istovetnost nelegalnih priseljencev v roku 30 dni in jih izročiti državi, od koder so prispeli, sicer pa so do zapadlosti roka prosti, da zapustijo zbirne centre in se porazgubijo po Italiji. O vprašanju priseljencev je spregovoril tudi vsedržavni odgovorni pri sindikatu Cisl za vprašanja priseljencev Oberdan Ciacci, ki je med drugim povedal, da je letos že dobilo redno zaposlitev več kot 20 tisoč priseljencev, in to za delovna mesta, ki jih domačini niso več pripravljeni sprejeti. Furla-niji-Julijski krajini so dodelili 550 dovoljenj za stalno zaposlitev rednih priseljencev (lani so jih že precej zaposlili v furlanskih železarnah in težkih industrijah). Povsem pomanjkljiv pa je odnos med zbirnimi centri in uradi za delo, saj bi se nelegalni priseljenci lahko vrnili domov in potem redno zaprosili za določeno delovno mesto. V deželi je trenutno okrog 35 tisoč priseljencev iz držav izven Evropske unije, v tržaški pokrajini jih je 14.104. Tudi sindikat policistov Siulp, ki ga je na srečanju zastopal Fran-cesco Trancone, meni, da je zbirni center za priseljence v Starem pristanišču prava sramota in ga je zato treba ukiniti, obenem pa urediti nov center, ki naj spoštuje zakonska določila in predvsem človeško dostojanstvo priseljencev in samih policistov, ki morajo čuvati priseljence v povsem nemogočih pogojih. O teh in drugih vprašanji priseljevanja in predvsem nelegalnega priseljevanja bo govor na posvetu, ki ga Anolf namerava organizirati v sodelovanju z deželno upravo oktobra letos in na katerega so že povabili notranjega ministra Napolitana, morda pa bo prisoten tudi slovenski minister za notranje zadeve. Anolf je sinoči priredil »medetnični praznik« v Tržiču, namerava pa tudi ustanoviti organizacijo prostovoljcev, ki naj bi se ukvarjali z zagotavljanjem pravic pribežnikov in tujcev nasploh. Lisipo za javne hiSe Sindikat policistov Lisipo se je oglasil s tiskovnim sporočilom, v katerem se opredeljuje za ponovno odprtje javnih hiš. Sindikat namreč odobrava zadnje predloge o uvedbi zelo strogih glob za prostitutke in uporabnike, vendar to še ni zadosti. Prostitucija je stara kot človeštvo, meni sindikat Lisipo, in je zato ni mogoče odpraviti. Torej edina pot je legalizacija in nadzor prostitucije, tako da bi odpravili spremna negativna pojava kužnih bolezni in kriminala, obenem pa bi država lahko vnovčila znatne vsote od davka na dohodek. Izredno delo mestnih redarjev Dvajset redarjev in osem podčastnikov je v sobotnih in nedeljskih nočnih urah pod vodstvom dveh častnikov pomnožilo običajne redarske vrste, da bi zagotovilo večjo varnost na cestah ter preprečilo odvečni hrup. Med nadzorovanjem prometa (opravilih so kar 270 kontrol) so naložili kar 50 glob voznikom, ki so vozili brez varnostnih pasov, 21 glob motociklistom, ki so prevažah drugega potnika, 14 glob zaradi nespoštovanja semaforja in 13 glob, ker vozila niso imela vse predpisane opreme. Poseben oddelek je s posebno napravo - fonometrom ugotavljal, če je bila glasba na javnih ah zasebnih prireditvah, ah pa tudi v avtomobilih, preglasna. Poletne prireditve v muzeju Sartorio Drevi bo muzej Sartorio, kjer je v tem času na ogled razstava o židovskih družinah v Trstu, odprt do poznih večernih ur. Obiskovalci se bodo po prihodu v nekdanjo tržaško patricijsko vilo lahko prijavili za enega od vodenih obiskov, ki bodo danes v italijanščini (od 20.20 do 23. ure vsakih dvajset minut) ali v angleščini (ob 21. uri). Na vrtu muzeja bo medtem na sporedu koncert. Danes bo nastopil kvintet trobil Furlanije - Julijske krajine; koncert so naslovili Metamorfosi -Metamorfoze. Na programu so dela iz zakladnice sakralnih židovskih pesmi, ki so še žive med tržaškimi Židi, za zasedbo pihal pa jih je priredil Marc o Podda. V drugem delu programa bodo glasbeniki predstavili nekatere »klasične« odlomke iz del slavnih komponistov židovskega rodu, od Horovitza do Bernsteina. Razstava je sicer na ogled vsak dan med 9. in 19. uro. Umberto Lupi vabi ljubitelje tržaške popevke Umberto Lupi, ki si je z lansko »turnejo« po tržaških mesnih četrtih pridobil večno slavo, uspešno nastopa tudi letos - s tržaško popevko poživlja sicer zaspane mestne trge. Jutri bo nastopil na Trgu Puecher pri Svetem Jakobu, v četrtek pa v ljudskem vrtu. V soboto bo odpotoval na Opčine, kjer bo zapel s pevko Mario Grazio Campanella pri župnišču v Ul. Carsia. Lupijevi koncerti se začenjajo ob 18. uri. Transformation: razstava v Mieli V gledališču Miela je odprta mednarodna razstava sodobne umetnosti z naslovom Transformation. Razstavo je priredilo združenje Grup-po 78 v sodelovanju z zadrugo Bonawentura. Dela so na ogled od ponedeljka do petka od 18, do 22. ure, v soboto od 10. do 13. ure in zvečer, v nedeljo pa samo zjutraj. Jutri in pojutrišnjem bo mogoče slediti vodenemu ogledu razstave. Uspeh Crozzolijevega »Jobovega očesa« Fotografska razstava Jobovo oko, ki jo je pripravil fotograf Gabriele Crozzoli, postavili pa so jo v občinski galeriji na Trgu Unita, je doslej doživela velik uspeh. Niti organizatorji si niso nadejali, da si bo fotografije o življenju židovske skupnosti v našem mestu, v prvih dveh tednih po odprtju ogledalo nad 5000 obiskovalcev. Po mnenju organizatorjev gre predvsem za turiste, ki se očitno zanimajo za obrede, navade in praznovanja tržaških Zidov. Vrnili romunske pribežnike V noči med soboto in nedeljo so karabinjerji prijeli pri Miljah štiri romunske državljane, ki so nezakonito prišli na italijansko ozemlje. Ze naslednjega jutra so jih izročili slovenskim oblastem na mejnem prehodu Rabujez-Sko-fije. ČRNA KRONIKA / TO NEDELJO Službe prost policist aretiral zlikovca, ki je okradel starko V nedeljo popoldne je policija aretirala 19-letnega Manueleja Bressana, stanujočega v Miramarskem drevoredu 45 v Trstu, pod obtožbo ropa in osebnih poškodb. Mladeniča so prijeli med izvrševanjem zlikovskega dejanja, ki je bil resnici na ljubo tudi človeško klavrn. Dogodek se je pripetil okrog 18. ure v Ul. Giulia v središču mesta. Bressan je napadel 80-letno upokojenko Aurelio B., ki se je tedaj sprehajala po tamkajšnjem pločniku, ter ji iztrgal torbico iz rok. Starka se je skušala braniti in se je krčevito držala torbice, toda mladenič ni popustil, tako da jo je podrl na tla ter jo več metrov neusmiljeno vlekel za sabo. Bressan je nato stekel v bližnjo Ul. Kandler, kjer ga je čakal pajdaš's prižganim motornim kolesom Dogodku pa je prisotvoval policist, ki se je tedaj slučajno peljal mimo z avtom. Kljub temu, da ni bil v službi, se je vrgel v zasledovanje Bressana ter ga naposled tudi dohitel in prijel v Ul. Ricci. Kmalu nato je prišla obhodnica policije in mladega zlikovca odvedla v zapor. Pri njem so seveda našli torbico, ki so jo potem vrnili starki. V njej so bili osebni dokumenti in nekaj deset tisoč lir. Aretirali pijanega nasilneža V nedeljo okrog 16. ure je policija izvedla še eno aretacijo. Tokrat je spravila za rešetke 33-letnega Sergia Bevilacquo iz La Spezie. Moški je v pijanosti po vsej sili hotel vstopiti v stanovanje v Ul. Ritmayer 13 v Trstu, v katerem je nekoč stanoval. Sedanji stanovalec je poklical policijo, ki je Bevilacquo odstranila. A moški se je vrnil in stanovalca fizično napadel. Zato se je vrnila tudi policija in Bevilacquo odvedla - na hladno. ČRNA KRONIKA / PRIMER REPIČ Potrjen predhodni zapor za domnevnega morilca Sodnik za predhodne preiskave Raffaele Morway je včeraj potrdil preventivni zapor za 31-letnega srbskega državljana Neboiša Jeremiča, ki je obtožen, da je oktobra lani sodeloval pri ugrabitvi in umoru 56-letnega slovenskega trgovca Zvonka Repiča. Slednji je vodil iz-vozno-uvozno podjetje Addex v Gorici, 23. oktobra lani pa ga je skupina zlikovcev ugrabila, pretepla, opekla in hudo zdelanega zapustila v prtljažniku njegovega avtomobila na Tržaškem nabrežju. Repič je po 16 dneh agonije umrl v tržaški bolnišnici. Tržaški protimafijski oddelek, ki vodi preiskave, sumi, da so Repiča umorili štirje srbski državljani, in sicer po nalogu nekih beograjskih poslovnih krogov, katerim naj bi Repič dolgoval 200 tisoč nemških mark. Eden od morilcev naj bi bil ravno Nebojša Jeremič, ki so ga makedonske oblasti aretirale že letošnjega maja, italijanskim oblastem pa izročile pred kratkim. Jeremič je na včerajšnjem zaslišanju zanikal, da bi bil vpleten v umor, kljub temu pa je sodnik, kot rečeno, potrdil zapor. Ostalim trem osumljencem se je za zdaj uspelo skriti. Gozdni požar pri Zgoniku Včeraj popoldne je nad Gobrovcem v zgoniški občini izbruhnil gozdni požar večjih razsežnosti. Plameni so se pojavili okrog 17. me, že kmalu potem pa je bilo v ognju širše območje med Gabrovcem, Zgonikom in Saležem. Na kraj požara so prihiteli gasilci in gozdni čuvaji z Opčin, pri gašenju pa so sodelovali tudi krajevni prostovoljni gasilci. Prav njihovemu hitremu in učinkovitemu posegu se je treba zahvaliti, da ni bilo hujšega. Kot je znano, je zaradi daljšega sušnega obdobja ta čas nevarnost gozdnih požarov zelo velika. ________MILJE / PREDLOG SKP______ Iščejo skupnega kandidata Ustvariti je treba pogoje za sodelovanje vse leve sredine Diego Apostoli, tajnik miljskega krožka Stranke komunistične prenove, je v tiskovnem sporočilu orisal zaskrbljujoči obračun zadnjih volitev v Miljah in povabil druge sile levice k sodelovanju, tudi s ciljem, da pravočasno najdejo skupnega županskega kandidata. Razbitje med SKP in levo sredino glede županske kandidature na zadnjih volitvah je omogočilo prvo zmago desnice v Miljah, ugotavlja Apostoli, ki analizira tudi druge zaskrbljujoče pokazatelje, kot izhajajo iz primerjave med političnimi volitvami leta 1996 in letošnjimi deželnimi volitvami: več kot 2.500 miljskih volilnih upravičencev se je v tem času odpovedalo svoji volilni pravici, Forza Italia je skupaj s CCD izgubila 563 glasov, Nacionalno zavezništvo 642, DSL oz. Levi demokrati 418 glasov, SKP pa 458: »Gre za konkretne osebe, ki ne zaupajo več političnemu udejstvovanju«, piše miljski tajnik SKP. Kreganja znotraj levice so močno oškodovala pray levico, ugotavlja zastopnik prenovljenih komunistov, z zmago pa se je miljska desnica prvič povzpela na oblast in še deluje za utrjevanje svoje oblasti z nadzorom vseh krajevnih ustanov in dejavnosti. Perspektive niso nič kaj rožnate. Oljka in SKP sta na zadnjih volitvah skupno prejeli 43, 4 odstotka glasov, treba je ustvariti pogoje za sodelovanje, razjasniti nesporazume, pojasniti strategijo do stvarnih vprašanj in nenazadnje določiti skupnega kandidata, da bi novembra leta 2000 predstavnik levice spet sedel na miljski županski stol. Uredili bodo botanični vrt pri Sv. Alojziju Tržaški občinski odbor je v petek odobril predlog podžupana in odbornika za kulturo Roberta Damianija, da bi spet odprli botanični vrt pri Sv. Alojziju. Gre za dodelitev 370 milijonov lir za ureditev vrta, ki je zaprt že dolgo let. Dela bodo dodelili na podlagi natečaja med socialnimi zadrugami. Ob tej priložnosti je Damiani poudaril, da je po eni strani z finansiranjem del zadoščeno eni od obveznosti občinske uprave, po drugi strani pa, da sedanja uprava nosi posledice nekdanjega dolgoletnega zastoja na tržaški občini. Botanični vrt pri Sv. Aljziju so zaprli decembra 1991 v pričakovanju prenovitve notranjih poti, podpornih zidov in samih rastlin. Z dodeljenim denarjem bo mogoče tudi urediti razsvetljavo vrta in sistem za zalivanje. KONEC PRETEKLEGA TEDNA / ŠTEVILNE SLOVESNOSTI SMRTNA NESREČA Sveto in posvetno se je prelivalo ob velikošmarenskih praznikih Romarski shod na Repentabru - V Nabrežini Morje in Kras na trgu - Na Opčinah v znamenju ribištva - Razstava ob športnem prazniku ŠD Kontovel Na Opčinah so ob Taboru '98 priredili otroški ex tempore (f. KROMA) Veliki šmaren je že od pamtiveka praznik, v katerem se sveto preliva v posvetno. Morda je bilo nekoč zanj značilno veC svetega, morda je moderni svet vsilil ljudem tudi ob tem poletnem mejniku veC posvetnega, dejstvo pa je, da velikega šmarna ne moremo pojmovati brez njegove svete in posvetne plati. Tako je bilo tudi letos. Po številnih vaseh so se zvrstili prazniki, najbolj tradicionalni pa so bili tisti, ki so obnavljali nekdanje verske običaje in jim obenem dodali tudi nove kulturne okvire. Repentabor je spet privabil k svoji utrjeni cerkvici veliko vernikov, ki so na veliki šmaren zjutraj prisostvovali romarski maši, ki jo je daroval tržaški škof Evgen Ravi-gnani. Tudi popoldne se je ob romarskem shodu zbralo v senci lip na desetine romarjev in prisostvovalo obredu, ki ga je vodil župnik iz Dutovelj. Romarska pot do cerkve pa je bila - kot ponavadi - posejana z vsakovrstnimi stojnicami, na katerih so kramarji prodajali svoje dobrote, ni pa manjkalo igraC za najmlajše. Tudi v nedeljo je bilo na Repentabru praznično, saj so praznovali vaškega patrona sv. Roka. Po mašnem obredu so med kamnitimi zidovi zazveneli zvoki na-brežinske godbe na pihala, ki je s svojimi skladbami oplemenitila nedeljsko slavje. Sv. Roka so bogato proslavili tudi v Nabrežini. Morje in Kras na trgu je bil naslov prireditvi, ki jo je organizirala domaCa občina in pri kateri je sodelovalo veC kot deset krajevnih združenj in organizacij. Kulturna ponudba je bila res izjemna. Prireditev se je začela na osrednjem trgu s koncertom godbe Nabrežina in nadaljevala z odprtjem številnih razstavširom po vasi: laboratorija okusov pri Ušajevih, prašičjo razstavo na Babcevi kmetiji, razstavo in prodajo tipičnih kmečkih pridelkov, razstavo cvetnih kompozicij in bolšji sejem. Zvečer so zazveneli zvoki violine, na katero je zaigral priznani tržaški glasbenik Ales-sandro Simionetto. V nedeljo je imel dopoldne glavno besedo verski del praznovanja z mašo, ki jo je daroval ljubljanski novomašnik Peter Vrabec, in procesijo po vasi, popoldne pa so prišli na račun najmlajši z animacijo in nastopom Čarodeja Pippa. Nabrežinsko velikošmarno prireditev je sklenil nastop mešanega pevskega zbora Primorje iz Ajdovščine. Tudi na Opčinah so prišli na svoj raCun najmlajši. V okviru letošnjega Tabora ’98 je bil na veliki šmaren otroški ex tempore, ki se ga je udeležilo kar lepo število otrok. Letošnji tabor je vsekakor potekal v znamenju morja in ribištva. Razstava o zgodovini ribištva v Tržaškem zalivu je namreč privabila v dvorano Prosvetnega doma na desetine ljudi, ki so se radovedno zazrli v razstavljene eksponate, pričevalce naše ribiške preteklosti, ki jo že desetletja raziskuje, razkriva in o njej uspešno piše entuziast, kapitan Bruno Volpi Lisjak. Veliko ljudi, predvsem domačinov s Konto-vela in Proseka, si je ob velikem šmarnu in v nedeljo ogledalo razstavo del Aleksandra Starca in Stefana Turka, ki so ob letošnjem športnem prazniku SD Kontovel postavili v prostorih Kulturnega doma Pro-sek-Kontovel. Praznik je privabil na prireditveni prostor za Kulturnim domom kopico ljudi, ki so se lahko okrepčali z tipičnimi kontovelskimi gastronomskimi specialitetami. GRAVURE IN OLJA Danes odprtje razstave del Beatrice Movia V občinski dvorani na Malem trgu 3 bodo danes odprli razstavo del umetnice Beatrice Movia z naslovom Gravure in olja. Moviova je posvetila svoje umetniško ustvarjanje gravuram. Najbolje izraža svoj umetniški svet v tehnikah, kot so akvaforte, akvatinta in druge. Njena dela so večinoma majhnega do srednjega formata, kar ji ponuja možnost, da jih izdela do najmanjših podrobnosti. Njen umetniški svet polnijo živali, rastline, drevesa-samotarji in majhne skupine dreves, kot oaze, v katera se zateka njena ustvarjalnost. Zanjo so značilni tudi pejsaži v različnih odtenkih Črnila in drugih barv. Razstava bo odprta do 31. avgusta, in sicer ob delavnikih in praznikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Letovanje v Recoaro Terme Nabrezinski krožek za socialne pobude in prosti Cas Auser-kraško območje organizira letovanje v kraju Recoaro Terme od 31. avgusta do 14. septembra 1998. Vpisnine so možne do 25. avgusta, za informacije in rezervacije tel. 040299640 ob uri obedov. ŽELEZNICA / DOGODIVŠČINA_______ b Benetk z openskim tramvajem Potniki prestopili na tramvaj zaradi okvare avtobusa Njihovo potovanje iz Benetk v Trst se je začelo z vlakom, nadaljevalo z avtobusom, zaključilo pa z openskim tramvajem. Neobičajna dogodivščina je doletela skupino kakih 50 ljudi, ki so se preteklo nedeljo odpeljali z vlakom iz Benetk v smeri proti Trstu. Proga od Benetk do Trsta je bila že itak med najpočasnejšimi v Italiji, saj so vlaki potrebovali celi dve uri, da so prevozili 140 kilometrov proge. Od 1. avgusta pa je železniški promet na tej progi še bolj problematičen zaradi popravil na odseku med Tržičem in Trstom. Vlaki peljejo zato le do Tržiča, kjer morajo potniki prestopiti na avtobuse, s katerimi jih nato italijanske železnice prepeljejo do Trsta. V nedeljo pa se je proti potnikom vse zarotilo. Nevšečnostim, ki jih povzročajo popravljalna dela na odseku TržiC-Tr-st, še je pridružila še ena, nepredvidljiva: okvara avtobusa, ki jih je peljal iz Tržiča. Vozilu se je pregrel radiator in se je moralo zato ustaviti. SreCa v nesreči je bila, da je avtobus odpovedal prav pri Obelisku, in to nekaj trenutkov preden je mimo privozil openski tramvaj, namenjen v mesto. Tako so potniki s svojo prtljago na vrat na nos prestopili z avtobusa na tramvaj, ki jih je prepeljal do cilja. Potniki so prispeli v Trst z nekaj zamude (po urniku bi morali prispeti ob 13.52), so pa imeli zato priložnost, da si s Krasa ogledajo očarljivost Tržaškega zaliva. Gore vzele profesorja Jožka Bašo Gore so vzele še enega iz naših vrst. To nedeljo se je namreč smrtno ponesrečil v Kamniških Alpah v Sloveniji 63-letni prof. Jožko Baša iz Trsta, upokojeni šolnik in didaktični ravnatelj ter mno-gostranko aktivni elan naše narodnostne skupnosti. NesreCa se je pripetila okrog 12.30 na severni steni gore Raduhe. Prof. Baša je plezal po smeri imenovani Palček skupno z 39-letnim Danilom Šegulo iz Ptuja. Navezo je v prvem delu vzpona vodil Šegula, okrog poldne pa je vodstvo prevzel prof. Baša. Po zamenjavi vlog se je dvojica dvignila še za kakih 5 metrov, ko je Tržačanu nenadno spodrsnilo in omahnil je v globino kakih 40 do 50 metrov, kolikor je bila pac vrv dolga. Šeguli je namreč uspelo obstati na svojem mestu v steni in tudi zadržati prof. Bašo, a to slednjemu ni bilo v pomoč. Med padcem je namreč večkrat udaril v steno ter si pri tem zlomil tilnik, tako da je najbrž že med samim padanjem umrl. Šegula je kar s stene poklical na pomoč. Njegov klic je slišal planinec, ki je sprožil alarm v bližnji koci na Loki. Od tu so potem obvestili gorsko reševalno službo v Prevaljah. In dejansko je iz Prevalj nemudoma odpotovala reševalna skupina, ki je prispela na točko nereCe okrog 15.30. Na pomoč je priletel tudi helikopter Slovenske vojske. Kot reCno pa za prof. Bašo ni bilo veC pomoči. Njegovo truplo so prepeljali v Cmo na Koroškem. Omenimo naj, da se Raduha dviga 2.062 metrov visoko med Logarsko in Mežiško dolino nedaleč od avstrijske meje. Gre za najvzhodnejši dvatisočak v slovenskih Alpah. Na severo-zahod-ni steni kaže odsekano steno, po kateri je izpeljanih veC plezalnih poti. Med temi je tudi smer Palček, po kateri sta se vzpenjala prof. Baša in Šegula. Smer je 4. do 5. težavnostne stopnje, kar je že dokaj zahtevno. Toda upoštevati je treba, da sta bila oba plezalca sorazmerno izkušena. Prof. Baša je bil od mladih nog navdušen planinec in plezalec ter med drugim elan Slovenskega planinskega društva v Trstu. Prav tako izkušen je Šegula, ki je med drugim elan alpinističnega odseka Planinskega društva Kozjak iz Maribora. Povedali so nam tudi, da je dvojica med nedeljskim vzponom razpolagala z vso potrebno opremo.Toda očitno izkušenost in previdnost nista vedno dovolj. Prof. Jožko Baša se je rodil 15. junija 1935 v Trstu. Po diplomi na slovenskem učiteljišču in po nekajletnem službovanju na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem je dokončal še študij ekonomije v Ljubljani ter po nostrifikaciji poučeval najprej na italijanskih in potem na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Naposled je postal didaktični ravnatelj pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer je služboval vse do upokojitve leta 1993. Pokojnik pa se za slovensko šolo ni zanimal le iz službene obveznosti. Bil je aktiven v Sindikatu slovenske šole ter vee let elan njegovega vodstva. Pokojnik se je udejstvoval tudi izven šole. Tako je npr. skupno z ženo prof. Majdo Kavčič in s prof. Aldom Ruplom sestavil Priročni slovar bančnega poslovanja, ki je izšel leta 1992 v zbirki zvezkov Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Bil pa je tudi politično občutljiv. Leta 1988 je bil ob aretaciji Janše, Borštnerja in Tasiča (najbrž tudi zaradi osebnega znanstva s prvim) med sodelavci Odbora za človekove pravice, s katerim se je uveljavila t.i. Slovenska pomlad. Prof. Jožko Baša zapušča ženo Majdo in hčer Barbaro, katerima izražamo iskreno sožalje. ZADRUGA LONJER— KATINARA Končno pokrita streha Center bo dokončan predvidoma decembra Potem ko so bila gradbena dela ob pomanjkanju finacnih sredtev nekaj časa ustavljena, je sedaj v Lonjerju opaziti veliko napredovanje pri postavljanju polivalentne-ga centra. Zadruga Lonjer - Katina-ra, pobudnik in upravitelj gradbenih del, se z zadoščenjem ozira k pokriti strehi največje dvorane in dokončavanju postavljanja zunanjih zidov. Delno so opravljena tudi električarska dela, podpisani sta pogodbi za postavitev ogrevanja in poda. Istočasno je v pripravi druga faza del, to se pravi gradnja slačilnic in manjše dvorane. Dom, ki je v zadnjih mesecih opazno "zrastel” s pomočjo prispevkov Kraške gorske skupnosti in Sklada za Trst, bo uporaben predvidoma na koncu leta, ko bodo dokončana' tudi notranja dela. Medtem načrtujejo, da bodo zunanja gradbena dela zaključena v oktobru. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 18. avgusta 1998 HELENA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.08 - Dolžina dneva 14.00 - Luna vzide ob 2.24 in zatone ob 17.40 Jutri, SREDA, 19. avgusta 1998 JANEZ le Lisjak, 77-letna Giovan-na Palisca, 88-letna Anna Viller, 72-letni Secondo Secchi, 55-letni Simone Supanz, 85-letni Eugenio Mersini, 78-letna Licia Brenni, 76-letni Guerrino Crevati, 90-letna Olga Pasi-nati, 93-letna Nives Pregnan, 78-letni Virgilio Cger-maz, 80-letni Giorgio Ciria-ni, 87-letni Eugenio Figoli, 19-letna Maja Sosohc. C ] LEKARNE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 33.6 stopinje, zračni tlak 1016,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 29-odstotna, nebo jasno, morje malo razgibano, temperatura morja 26.6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Davide Got-tardis, Marko Pajkic, Max Valenza, Faderico Cellama-re, Giovarma Gregori, Enri-co Alta, Marco Deschmann. Umrli so: 78-letni Secondo Toffoli, 87-letni Tiberio Carlini, 72-letni Giuseppe Versa, 77-letni Giuseppe Cigui, 79-letni Stelvio Ric-cio-Bergamas, 91-letni Germane Goia, 78-letni Raffae- Od ponedeljka, 17. do petka, 22. avgusta 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Unita (tel. 040 365840), Ul. Commerciale 21 (tel. 040 421121), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati Časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. mre, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.00 »Boo-gie Nights« Prepovedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR AZZURRA- Zaprto zaradi dopusta do 27. 8. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Adrenalina« i. Chistopher Lambert in Natasha Hen-stridge. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre uomini ed una gamba« i. Aldo, Giovanni in Giaco-mo. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Foto-grafando i fantasmi« i. Ben Kingsley. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »First S trike« i. Jackie Chan. NAZIONALE 4 - 16.30. 18.20, 20.15, 22.15 »LTsola in via degli uccelli« i. Jack VVarden. MIGNON - 16.00 - 22.00 »A bocca piena« - porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.50, 22.10 »The Jackal« r. R. Cere, B. VVillis in S. Poitier. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta do 26. 8. Sl ŠOLSKE VESTI DTTZG ŽIGA ZOIS obvešča, da bo do 31. avgusta tajništvo šole odprto vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo do konca avgusta posloval ob sredah, od 10. do 12. ure. E ČESTITKE Danes praznuje na Opčinah svoj rojstni dan ERIK VID ALI. Mnogo sreče v življenju in še veliko uspehov z njegovo bas kitaro mu želijo nona Danica in nono Karlo. Voščilom se pridružuje sestrična Sara. ^ OBVESTILA URAD ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK bo zaprt zaradi dopusta do 30. avgusta. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča kupce in obiskovalce, da bo spet odprta danes, 18. avgusta. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanju z zgoniško organizira letovanje v toplicah Cervia-Milano Maritti-ma (Emilia-Romagna) od 8.9.1998 do 22.9.1998 za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina. Zainteresirani naj se javijo v uradih lastne občine od 9. do 13. ure najkasneje danes, 18. 8. 1998. UPRAVA OBČINE DEVIN-NABREŽINA organizira večdnevno bivanje v toplicah za 50 starejših oseb v obdobju od 12. do 25. septembra. Izbran kraj je Bibione. Letovanje je namenjeno prebivalcem s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina. Morebitni nekriti prostori bodo na razpolago prebivalcem iz drugih občin. Zainteresirani naj se javijo do 14. avgusta v uradu Službe za so- cialno skrbstvo, Trg sv. Roka - Nabrežina center 102, ob ponedeljkih in petkih od 8.30 do 10.30. Za podrobnejše informacije tel. 040-2017372. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 24. avgusta. VZPI-ANPI in ANED-ANPPLA sporočata, da bodo njihovi uradi v Ul. Cri-spi 3 zaprti do 30. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 27. avgusta. V LONJERJU smo začeli urejevati staro društveno knjižnico. Ugotovili smo, da so knjige v dobrem stanju, čeprav je občutiti pomanjkanje novejših izdaj. Vabimo vas, da nam darujete ali posodite knjige, ki so vam v napoto in ne veste kaj z njimi (npr. otroške knjige), da bi jih lahko uporabljalo širše število bralcev. Za informacije sta na razpolago Karin Sancin (tel. 040-911198 ) in Breda Močilnik (tel. 040-912787). ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST vabi vse otroke v POLETNO SREDISCE ob morju v Brojnici (pod Križem) od 24. 8. do 4. 9. 1998. Za vse informacije in prijave kličite do 14.8.1998 na tel. 040-360324, ob delavnikih od 9. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo tržaški urad zaprt do 28. avgusta. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3. Poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). KNJIŽNICA PENKO TOMAŽIČ EN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo do 28. avgusta tajništvo zavoda odprto vsak delovnik razen sobote od 8. do 14. ure. KRUT obvešča, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z umikom od 9. do 13. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščata, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z umikom od 9. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njene podružnice v Dolini, Nabrežini in na Opčinah meseca avgusta zaprte. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. mre. SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skla- Loterija U. avgusta 1998 BARI 53 75 13 88 49 CAGLIARI 8 39 11 90 .2 FIRENCE 55 8 1 85 82 GENOVA 54 23 1 25 14 MILANO 71 67 35 23 74 NEAPELJ 47 39 83 25 56 PALERMO 4 38 51 85 60 RIM 73 6 75 42 18 TURIN 67 90 52 24 10 BENETKE 80 70 61 87 85 Z URNIKOM: "\ od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure Nagradni sklad Brez dobitnika s 5+1 Jeckpot 27 dobitnikov z 5 točkami 2.316 dobitnikov s 4 točkami 81.697 dobitnikov s 3 točkami 6.800.264.261.-lir 3.289.896.537. - lir 62.965.400. - lir 734.000,- lir 20.800,- lir du, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, na tel. št. 040-226131. 70-LETNIKI z dolinske občine se bomo zbrali na veseli družabnosti v mesecu septembm. Za informacije pokličite na tel. št. 280810 (Marta Slavec) od 19. do 20. ure ali na tel. št. 228312 (Meri Žerjal - Fič) od 12. do 14. ure. MALI OGLASI tel. 040 7786333 IŠČEMO doktorja/ico farmacije oziroma c.t.f. z opravljenimi pogoji za skorajšnji nastop službe part-time. Zahteva se znanje slovenskega jezika in nekoliko prakse. Za morebitne informacije klicati na tel. št. 040/368647 v jutranjih urah. UGODNO PRODAM mladiče Kraškega ovčarja z rodovnikom. Za informacije tel. na št. 040/228388 ob mri obedov. NUJNO iščemo prevoznike z lastnim kamionom za dostavo po mestu in okolici. Tel. med 12. in 14. uro na št. 040/383682. TAKOJ zaposlimo Šoferja z vozniškim dovoljenjem C ali D. Tel. med 12. in 14. uro na št. 040/383682. V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. št. 040/208658. DIVAN s posteljo, malo rabljen, preobleka z rožami (podlaga enobarvna beige barve), dim. L 210 x 85 x H 80 cm prodam. Tel. št. 040/575145. PRODAM skuter Piaggio Aprilia (Amico), letnik 1995 v dobrem stanju. Tel. št. 040-200996. PRODAM malo rabljeno 15 hektolitrsko cisterno iz cementa za vino. Tel. st. 0481-78066. PRODAM električni drozgalnik in stiskalnico iz nerjavečega jekla v odličnem stanju. Tel. na št. 228431. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir na kilogram. Tel. 0481/882413. DOMAČE slive za marmelado prodajamo po ugodni ceni. Tel. na St. 040/420604 v večernih urah. SLUŽBO dobi »Chef de Rang« v Euro-Ristorantu Palače Hotela v Gorici. Pogoji: znanje jezikov. Ponudbe poslati na Corso Italia 63, 34170 Gorica ali po fax-u 0481-31658. SAMIČKO francoskega buldoga s pedigreejem prodam. Tel. 040/281244. OSMICO so odprli pri Batkovih (Repen 32). OSMICO sta odprla v Lakotišču Pierina in VValter Mocor. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl David Zahar, Boršt 57. OSMICA je odprta pri Stubljevih v Saležu št. 49. Vabljeni! OSMICO je odprl Ivan Terčon, Mavhinje 42. Vabljeni! OSMICA je odprta v Dolini pri Marju Žerjalu. SREČKO ŠTOLFA (Sa-lež 46) toči belo in črno vi- PRISPEVKI V spomin na Snežko Husu Cesar darujeta Miranda in Atilij Kralj 50.000 lir za TFS Stu ledi. V spomin na Snežko Husu Cesar daruje Duško Švab 50.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Arcadia Baronija darujeta Tonko in Mirela 30.000 luža vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Ob obletnici smrti moža Vilka Batiča daruje žena Bianka 50.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju. Ob 30. obletnici smrti prijatelja Slavka Sancina daruje Vojko Slavec 50.000 lir za SKD France Prešeren. Namesto cvetja na grob Dane Bogateč Bole darujeta Amelia in Marij Vidoni 30.000 lir za SZ Vesna. V spomin na Zvonimira Renka in ob obletnici smrti Rudija Gombača darujeta Bianka in Lidija 40.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju. V počastitev spomina Jasnine mame Milke daruje družina Obad (Bajta) 30.000 lir za SK Kras. V isti namen daruje Stana (Bajta) 20.000 lir za SK Kras. Popravek: Prvo uradno Markovo plačo (184.000 lir) daruje družina za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Dano Bole daruje Elvira Tenze 35.000 za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Pepija Ten-ceja daruje Elvira Tenze 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Zvonimira Renka daruje družina Kakovič 30.000 lir za SKC Lonjer-Katinara. Namesto cvetja na grob Arcadia Baronija darujeta Franc in Viktorija Cemjava 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Arcadia Baronija daruje Albina Guštin 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na Judito Fabjan Sirca darujejo Vesna, Tjaša, Patrizia, Iztok in Borut 200.000 lir za Sklad Mitja Cuk. t Po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi Viktor Žerjal PEPI Žalostno vest sporočajo brata Dušan z ženo Marijo in Branko z ženo Fabio, nečakinja Rossana s Paolom in drugi sorodniki Pokojnik bo ležal danes, 18. avgusta od 11. do 13. ure v mrtvašnici v Ul. Co-stalunga, nakar bo pogreb v četrtek, 20. avgusta ob 10. uri v dolinski cerkvi. Dolina, Milje, 18. avgusta 1998 Ob smrti dragega brata Pepija izrekajo Branku in družini iskreno sožalje člani Društva Slovencev miljske občine in pevci zbora Jadran ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše Angele Salvi por. Vodopivec se iskreno zahvaljujemo. SVOJCI Dolina, 18. avgusta 1998 Dragi Sergij ob tem težkem trenutku smo Ti ob strani bivši sošolci in sošolke GLEDALIŠČE MIELA / LIKOVNA UMETNOST Današnje spreminjanje v delih 11 umetnikov Zanimivo razstavo Transformation je pripravila Maria Campitelli V tržaškem gledališču Miela so pred kratkim odstranili sedeže in zaprli običajen vhod v dvorano. Prostor so torej spremenili. Sprememba omogoča močnejši učinek "spreminjanja", “transformacije" -gesla, vsebine istoimenske razstave, ki jo je postavila Skupina 78 v sodelovanju z zadrugo Bonavventu-ra, z Mario Campitelli na Čelu. Prostor je dejansko del in okvir razstave, kustosi sodobne umetnosti so to prevzeli iz nekaterih avantgardnih gibanj iz prve polovice stoletja in pri tem gre razmišljanje k vlogi umetnikov, kustosov in spremembe podajanja in predvsem večkrat spremenjenega namena umetnosti. Spet smo pri nekem spreminjanju. Torej, že sama umetnost se je spremenila in o tem neizbežno priCa razstava. Spremenila se je v podajanju sporočila (glej prepletanje najrazličnejših umetnostnih govoric), v samem sporočilu in odnosu do sporočila. Spremenilo se je tudi to, da je naslov izbrala Cam-pitellijeva, ga predlagala ustvarjalcem in njihova različna sporočila postavila pod skupen naslov "Spreminjanje”. Gre za spreminjanje, doživeto na pragu tisočletja, pravzaprav za aktualno temo, ki jo lahko prilagodimo najraz-ličnješim argumentom (značilne so vsakdanje fraze "smo v obdobju spreminjanja, odkar je padel Berlinski zid”, "računalniško omrežje je spremenilo svet...”). Na videz se taka sodobna umetnost, ki ji je v razlago veC strani besedila, resnično zdi filozofska špekulacija. Potrebno se je zazreti in doumeti vsak posamezen izdelek, da sploh razumeš, da se je način sporočanja umetnosti spremenil. Najsodobnejša umetnost (taka, kot je na ogled sedaj v Mieli) ne stremi po estetskih učinkih, ni izražena izključno v eni ali dveh tehnikah. Bistveno v njej je podajanje določenega sporočila. Prepogosto pa je to tako skrito (ne smemo mimo dejstva, da je včasih slabo izraženo), da se mu ne uspemo niti približati. Razumemo ga samo, Ce ga umetnik ustno ah pisno razloži. Pri tem se marsikdo vpraša, Ce je to smiselno, da nam izdelek brez dodatne razlage ne pove ničesar. Ce ne drugega nam vsili, da se moramo v nekaj poglobiti in o tem razmisliti. Kar je neizbežno, pa je občutek - naj bo to brezbrižje, hlad, prijetnost -, ki nas vžge (ali ohladi) pri opazovanju. Ob široki paleti stilov in mešanih govoric, ki sestavljajo sodobno umetnost, je najbrž za širše občinstvo bolj zanimivo poiskati skupno nit med veC umetniki, kar najdemo tokrat v Mieh. Pri tem gre pohvala urednici razstave, ki je ponudila zanimiv pregled sodobnih avtorjev pri obravnavi iste teme. 2e dobro, da v času, ki ga ne zaznamujejo posebno vidna umetniška gibanja, obstajajo kustosi, ki nam znajo hkrati predociti različna občutenja današnjega Časa v umetnosti. Z enim samim avtorjem, recimo izmed enajstih v Mieh, bi s tem, kar zahtevamo danes od vsebine umetnosti, hib le delno zadovoljni. Pri skupinskih razstavah, pa nas vsaj eden izmed avtorjev le pritegne. Tako je tudi v Mieh. Razstava je sicer nadaljevanje, skupni imenovalec in zaključek triletne pobude Natura Naturans. Trilogijo je pred dvema letoma uvedla predstavitev enainosemdesetih ustvarjalcev iz desetih držav, drugo leto, pod naslovom Realfiction se je predstavilo dvaintrideset umetnikov. Letos pa so na vrsti bolj priznani umetniki, iz organizacijskih razlogov je njihovo število omejeno na enajst. Razstava je mednarodne razsežnosti, umetniki ustvarjajo v Pragi, Berlinu, na Dunaju, v Grazu, Moskvi, Trstu in v Venetu, izražajo pa se na različne načine. V veliki meri gre za video inštalacije in fotografijo predelano z drugimi tehnikami, kar postavlja "spreminjanje” v objem tehnologije. Ne gre prezreti niti vpliva znanosti, ki ga Milena Dopitovova in Thomas Florschuetz podčrtujeta s fotografsko tehniko. Z mikroskopskim pogledom na kožo in meso in njuno spreminjanje, opozarjata predvsem na biologijo v stalnem razmerju s filozofijo. EtiCni pogled prek dvoličnosti predmetov in idej ponuja Antonio Riello, ki prednjači s stimulacijo k poglobljenemu razmišljanju. Na prikaz ameriške družbe se spravlja Ottomar Kiefer, ki je pod naslov ”Made in China” združil Clintonov govor na Kitajskem, njegovo sliko in v krog postavljene pojoče elektroniCne sončnice, ki poosebljajo zahodno tehnologijo, proizvedeno na Vzhodu. Kakšen odnos do današnjega sveta podaja razstava? Je to golo opisovanje, podajanje našega Časa z nevtralno pozicijo? "Vsak umetnik ponuja lastno interpretacijo današnjega sveta in njegovega spreminjanja. Ne gre za enotno sporočilo, skupno mnenje, tu se vsak izraža z govoricami, ki mu ležijo. Posledično izraža vsak drugačen odnos, ” je povedala Maria Campitelli, predsednica Skupine 78, ki je uredila trilogijo Natura Naturans. Kako ste izbirala umetnike, ki ste jih povabila k sodelovanju? ”V glavnem so to znani umetniki. S tem se letošnja izvedba Natura Narurans razlikuje od prejšnjih, kjer sem želela dati prostor mladim, še nepoznanim ustvarjalcem. Nekateri so sicer že razstavljali prejšnja leta, nekateri, npr. Thomas Florschuetz, eden najpomembnejših berlinskih umetnikov, je prvič v Italiji. Nekateri so izdelke pripravili nalašč za razstavo, nekateri pa so predstavili starejše izdelke. Posebno drag mi je izdelek Richarda Kriescheja iz Graza, ki je svoje delo izdelal z računalnikom, za njegovo tiskanje (gre za sliko razšeznosti 4 za 2.80) pa smo poskrbeli mi.“ Prostor učinkuje kot celota, boste likovnim govoricam dodali občasno druge zvrsti ustvarjalnosti? "Pred zaprtjem razstave oz. do 6. septembra’, se bodo odvijah perfor-mansi, umetniške predstave prilagojene prostoru in vsebini razstave. Nastopil bo japonski umetnik, ki že pripravlja svoj nastop, in morda umetniki iz Hrvaške.” Kaj pa o katalogu, ki ga pripravljate? "Nekateri umetniki imajo tako dolge kurikulume, da nam povzročajo težave pri sestavljanju kataloga! Vsekakor bo izšel proti koncu razstave.« Kako sprejema Trst razstavo sodobne umetnosti? “Trst je mesto starih, zato ne pričakujem posebnega odziva. Je pa že spodbudno, da si razstavo pride kdo pogledat pod tako žgočim soncem! Kar me je posebno razvselilo, je nepričakovano številno občinstvo, ki se je zbralo na predstavitvi." Resnici na ljubo Cas postavitve razstave ni ravno posrečen, sonce pri morju res pripeka. Sicer pa sega urnik ogledov (vstop je prost) od šestih do desetih zvečer (v nedeljah tudi od desetih zjutraj do enih popoldne). V sredo, 19., Četrtek, 20. in petek, 21. avgusta bo ob 18.30 in 20.30 Maria Campitelli na razpolago za toplo priporočen brezplačen voden obisk po razstavi. JPc NOVICE ŠALOM TRST / MESTNA KNJIŽNICA V nedeljo začetek Edinburškega festivala V nedeljo zvečer se je s koncertom škotskega kraljevega orkestra, ki je zaigral Rekviem (Grande Messe des Morts) francoskega skladatelja Hectorja Berlioza, zaCel Edinburški kulturni festival. Mednarodni festival, ki slovi po svoji raznolikosti, bo do 5. septembra gledalcem in poslušalcem ponudil 170 gledaliških, plesnih in opernih predstav ter koncertov. Obenem bodo v Edinburgu potekali tudi filmski, televizijski in knjižni festival. Se pred tednom dni se je v mestu zaCel alternativni festivaVFringe'(Obrobje), ki ponuja kar 1309 predstav z 10.000 umetniki. (STA) Velik uspeh Popkomma Najvecji festival pop glasbe na svetu Popkomm se je v nedelje zvečer z velikim koncertom v središču Kolna. Na desetem pop festivalu je sodelovalo veC kot 2500 glasbenikov z vsega sveta. Minuli konec tedna so priredili veC kot tisoč koncertov na prostem ter obenem predstavili tudi najbolj nenavadne trende sodobne glasbe. Festival je obiskalo okrog 2, 5 milijona gledalcev, med njimi je bilo tudi nekaj znanih politikov. Občinstvo je na primer še posebej navdušil nekdanji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov, ki so mu med drugim izročili priznanje za njegovo podporo razvoju evropskega mladinskega gibanja. V čast Svevu, ki je bil »le genij« Po gledališki predstavi (s Contrado) še nekaj srečanj »Samo genij je bil! In prav nic več!« Tako se je o italijanskem pisatelju tržaško-židovskega rodu izrazil eden od njegovih sodobnikov. Hotel je red, da je Italo Svevo le naravno nadarjen, posebno požrtvovalen pa pri svojem delu ni bil. Zahtev ah kompliment? Vsekakor, vzklik so izbra-h za ciklus prireditev, ki jih prireja Svevov muzej tržaške mestne knjižnice v sodelovanju z odborništ-vom za kulturo tržaške občine. Odkrivanje Svevovega židovstva je seveda povezano z verigo pobud Salom Trst, ki je zaznamovala letošnjo poletno sezono. Poleg razstave si bodo ljubitelji književnosti lahko ogledali še nekaj večernih predstav. Prvo, enodejanko Terzetto spezzato, so že predstavili: 6. in 7. avgusta so v manj znanem delu Itala Sveva nastopih Arieha Reg-gio, Andrea Giraldi in Mau- rizio Zacdugna, za glasbeno kuliso pa je poskrbel Carlo Moser (na sliki nastopajoči). Naslednje večerno srečanje s Svevom bo na sporedu 31.avgusta. Pred-stavih bodo Svevovo literarno pot skozi Trst (Itinerari Sveviani: la Trieste letteraria di Svevo). 5. in 6. septembra bodo prebrali nekaj odlomkov iz dela Una vita, v katerih je avtor opisoval me- stno knjižnico (Una vita in bibhoteca). Teden za tem bo zaživelo prijateljstvo med Svevom in Joyceom: »Ettore Schmitz e Leopold Bloom, storia di uriamicizia attra-verso lettere e prose dei due scrittori«. - Zadnja predstava (predvidena je za 19. september) bo, po naslovu sodec, lahkotnejša: Italo Svevo in Woody Allen: Zidovstvo, Freud in humor. POLETJE V VILI MANIN Riondinovih Sedem smrtnih grehov s flavto Sodeluje R. Fabbriciani Nežni zvoki flavte so prejšnji Četrtek v vili Manin prepričljivo pospremili pripovedno potovanje skozi smrtne grehe. David Riondino, znani toskanski satirični trubadur, je pred začetkom gledališke kariere delal kot knjižničar v Firencah. To mu je dopuščalo veliko možnosti raziskovanja po starih, tudi neznanih tekstih, kar je že večkrat uporabljal v svojih, dosedaj pretežno satiričnih predstavah. »Sedem smrtnih grehov«, predstava, s katero Riondino nastopa v teh poletnih mesecih, pa se oddaljuje od njegovih dosedanjih del. Zadnje njegovo delo je duet z izvrstnim flavtistom Robertom Fabbricianijem, ki se, poleg izvajanja glasbene podlage Riondi-novim pripovedovanjem, izkaze kot solist v skladbah Mozarta, De-bussyja, Vareseja, Piaz-zolle in De Lorenza. »Sedem smrtnih grehov« sloni na skoraj neznanih tekstih, ki jih toskanski trubadur poda z njegovim satiričnim, skoraj distanciranim stilom pripovedovanja. Začne se pri starih pri- povedih angleškega avtorja Benna in italijanskega Regazzonija, nadaljuje se s pohvalo vili Manin, »nalašč postavljeno za odlično scenografijo«, povzdigne pri pripovedih o požrešnosti z odama ribjemu olju in trakulji, stopnjuje s skoraj vulgarnimi srednjeveškimi teksti Pietra Aretina o pohlepnosti in živo, občuteno epizodo homoseksualne ljubezni izpod peresa Allena Ginsherga. Fabbricianijevi inter-mezzi jemljejo in dajejo tempo predstavi, ki se proti koncu loti še jeze in ošabnosti skupaj. Z izvedbo Piazzollovega tanga št. 4 se sicer kratka predstava zaključi, reflektorji pa so še vedno prižgani, saj se v dodatku Riondino preda svojemu »naravnemu« opusu (politični satiri) z odo Metuzalemu, posvečeni znanosti in zadnjim izumom, Di Belli in viagri ter izrazito politični epizodi z Dantejevim navdihom z naslovom Somnium Vel-tronis. Ta dodani del pa je pokazal, da je politična satira še vedno najboljši del njegovih predstav. aw Jazz v Krminu: Kenny Wheeler Krminski osrednji trg 24. maja bo v Četrtek ponovno gostil prvorazredni koncert jazz glasbe. V organizaciji društva Contro-tempo in s sodelovanjem tamkajšnje občinske uprave bo ob 21. uri kvartet pianista Glauca Veniera spremljal kanadskega glasbenika Kennyja VVheelerja (na sliki). LiriCnost in melodičnost njegovih skladb sta Kennyju VVhee-lerju omogočila uvrstitev v sam vrh svetovne jazz glasbe. Uveljavljen skladatelj, VVheeler je sodeloval s številnimi mojstri te glasbene zvrsti, od Keitha Jar-retta do Jana Garba-reka, od Johna Tay-lorja do Ralpha Tow-nerja. Dober del njegovega opusa sodi v avantgardni jazz, pogosto se ubada tudi z jazz rockom. Lani je združil Leeja Konitza, Billa Frisella in Da-vea Hollanda v super skupino, ki je poleg koncertne turneje posnela tudi izvrstno zgoščenko z naslovom Angel Song. Glauco Venier je morda najbolj znan deželni jazz glasbenik. Rojen leta 1962 je diplomiral na videmskem konservatoriju, zmagal na veC natečajih in se izpopolnil tudi na slavnem Berklee College v Bostonu. Nastopil je že v veC evropskih državah in tudi v ZDA in posnel nekaj zgoščenk. Kvartet, s katerim bo nastopil v Krminu, sestavljajo nemški saksofonist Klaus Gesing, kontrabasist Salvatore Majore in bobnar Roberto Dani. Vstopnina na koncert stane 20.000 lir, v primeru slabega vremena bo koncert v krminski športni palači. AW RUSIJA / RAZŠIRITEV MENJALNIŠKEGA KORIDORJA POMENI DEJANSKO DEVALVACIJO RUBLJA Težka finančna kriza postavlja pod vprašaj vzpon ruskega gospodarstva Tečaj dolarja niha med 6 in 9,5 rublja - Razumevanje M DS -21. 8. izredno zasedanje dume MOSKVA - Rusija je zaradi težke finančne krize in pritiska na nacionalno denarno valuto včeraj omilila politiko menjalnega tečaja, uvedla pa je tudi 90-dnevni moratorij na odplačevanje tujih posojil. Sicer pa sta tako vlada kot centralna banka izrazili odločenost za ohranitev konvertibilnosti rublja. Vlada in centralna banka sta v skupnem sporočilu objavib, da se bo teCaj dolarja do konca leta lahko gibal med 6 in 9, 5 rublja, s Čimer je dejansko devalvirala rubelj, Čeprav uradno ne gre za devalvacijo. S tem se je razširil t.i. menjalniški koridor, saj se je doslej tečaj dolarja lahko gibal le do 15 odstotkov nad oziroma pod ravnijo 6, 2 rublja za dolar. Novembra lani se je ruska vlada namreč zavezala, da bo v obdobju 1998 do 2000 ohranila srednji teCaj rublja na približno 6, 2 rublja za ameriški dolar s 15-odstot-nim nihanjem. Ruska vlada in centralna banka sta ob tem pozvali parlament k okrepitvi nadzora nad odtokom deviznih virov iz Rusije in napovedali ukrepe na tem področju v okviru svojih pristojnosti, predvsem na področju bančnega sistema in sistema plačil. Za normalizacijo finančnega trga sta napovedali skorajšnjo izdajo kratkoročnih (eno- do dvotedenskih) državnih vrednostnih papirjev in povečali obseg vrednostnih papirjev, ki bodo na voljo posameznikom. Vlada in centralna banka sta tudi pozvati spodnji dom parlamenta, dumo, naj se pred koncem avgusta sestane na izrednem zasedanju, da bi sprejela ključne zakone vladnega protikriznega pro- grama. V skupnem sporočilu sta poudariti, da bi duma s tem omogočila pravočasno izplačilo pokojnin in plač v javnem sektorju, vzpostavitev zakonskih postopkov za normalizacijo poslovanja bank in okrepitev sistema uravnavanja deviznega poslovanja. Po napovedih Genadija Zjugano-va, predsednika Komunistične stranke, ki ima v dumi večino, naj bi bilo izredno zasedanje spodnjega doma ruskega parlamenta predvidoma v petek, 21. avgusta. Ruski predsednik Boris Jelcin je zaradi tega prekinil svoje počitnice se vCeraj ponovno sestal s predsednikom vlade Sergejem Ki-rijenkom (na stiki AP), s katerim sta se v Kremlju pogovarjala o ukrepih vlade in centralne banke za premostitev finančne krize v Rusiji. Pogovarjala sta se tudi o kadrovskih vprašanjih, vendar pa za zdaj nista sprejela nobene odločitve, čeprav so pred srečanjem napovedovati, da bo prišlo do sprememb v sestavi vlade. Jelcin pa je vodjo davčne državne službe Borisa Fjodorova imenoval na mesto podpredsednika vlade, pristojen pa bo za področje makroekonomije ter za upravljanje z državnim dolgom. Včerajšnje srečanje med Jelcinom in Kirijenkom je bilo že drugo v zadnjih dveh dneh. Na nedeljskem sestanku, ki se ga je udeležil tudi Anatolij Gubaj s, predsednikov posebni predstavnik za stike z mednarodnimi finančnimi organizacijami, so uskladiti ukrepe, ki sta jih nato vCerak objaviti vlada in centralna banka. Premier Kirijenko je predsedniku Borisu Jelcinu vCeraj poročal o napredku pri izvedbi tikrepov za premostitev finančne krize ter o nadaljnjih ukrepih vlade in centralne banke. Kirijenko je predsednika seznanil tudi z obiski pri predstavnikih Mednarodnega denarnega sklada. Zaradi nemira na ruskem finančnem trgu se je včerajšnje trgovanje na borzi v Moskvi začelo z enourno zamudo. Takoj po odprtju je povprečna vrednost delnic padla za več kot 5 odstotkov, toda kasneje se je poslovanje nekoliko umirilo in izguba indeksa Rts je sredi dneva v primerjavi s petkom znašala le še 2, 04 odstotka. V nadaljevanju pa se je negativni trend okrepil in borzno poslovanje se je zaključilo s 4, 85-odstotnim povprečnim padcem vrednosti delnic. VCeraj je v Moskvo prispela tudi tudi delegacija Mednarodnega denarnega sklada, ki je tudi javno podprl prizadevanja ruske vla- de za vzpostavitev finančne stabilnosti v državi, čeprav nad ukrepi ni navdušen. V dokumentu, ki ga je podpisal direktor Mednarodnega denarnega sklada Michel Camdessus, je zapisano, da bi vlagatelji morati razumeti uvedbo novega menjalnega tečaja in druge vladne ukrepe. Kar zadeva 4, 3 milijarde dolarjev vreden septembrski obrok posojila MDS (skupna višina znaša 22, 6 milijard dolarjev) pa je direktor drugega evropskega oddelka MDS John Odting-Smee, ki vodi misijo MDS v Moskvi, dejal, da ni ovir za njegovo nakazilo, »Ce bo Rusija izvedla vse protikrizne ukrepe, ki jih predvideva sporazum z MDS.« Agencija za ocenjevanje kreditne sposobnosti LBCA ,pa je zaradi »sistemske banCne krize« znižala oceno kratko- in dolgoročne kreditne sposobnosti 14 največjih ruskih bank, med njimi so Oneksim Bank, Menatep, Inkombank, Alfa- Bank, SBS-Agro, Rossiski Kredit, Mejkombank, Dia-logBank in Mosbisnesbank. Glavna ruska hranilnica Sbersbank je še ohranila oceno B, je sporočila ruska tiskovna agencija Interfax. Agencija IB CA ugotavlja, da imajo številne ruske banke težave z likvidnostjo, mnoge pa niso izpolnile obveznosti na medbančnem trgu deviz in posojil ter pri poslovanuju s zahodnimi bančnimi partnerkami. 'Po zagotovilih ruskega finančnega ministra Mihai-la Zadornova naj bi ruski državljani zaradi krize na finančnih trgih ne biti prizadeti. Poudaril je, da je namen danes sprejetih ukrepov vlade in centralne banke zaščita državljanov in preprečitev finančnim špekulantom, da bi bogateti na račun države. Dodal je, da bodo ukrepi omogočili izboljšanje razmer pri plačilu pokojnin in plaC v javnem sektorju. (GR/ STA/ AFP/Itar-T ass) Evropske borze dobro prestale ruski pretres MILAN - Na evropskih borzah se je poslovanje začelo v znamenju negotovosti zaradi zaskrbljujočih vesti iz Moskve. Toda tekom dneva se je poslovanje obrnilo v nasprotno smer, tako da so zahodnoevropske borze močno omejile izgube ali pa celo zaključile poslovanje s pozitivnim predznakom. Med temi je bila tudi milanska borza, ki je tudi na krilih pozitivnih novic z Wall Streeta posle zaključila s povečanjem vrednosti indeksa Mibtel za 0, 73%. Nemški kancler Helmut Kohl je o gospodarskih problemih Rusije in nadaljevanju finančne krize v Aziji včeraj dejal, da sicer povzročajo zaskrbljenost, vendar se jih da rešiti. Kohl je pozval Rusijo in Japonsko, da se odločita za reforme, ki so po mnenju Zahoda nujne za ustavitev krize. Nemčija si v Mednarodnem denarnem skladu, ki je finančno pomagal Rusiji in azijskim državam, prizadeva za konstruktivno iskanje rešitev krize. Nemški kancler je tudi dejal, da je azijska finančna kriza pokazala, da evropska denarna unija še pred svojim dejanskim nastopom že zdaj deluje stabilizacijsko. Nemška vlada pa je že prejšnji teden pritisnila na Rusijo, da hitro izvede davčno in druge reforme, ki jih zahteva Mednarodni denarni sklad. Zaradi sedanjega finančnega položaja v Rusiji pa so zaskrbljeni na Kitajskem. Predstavnik za tisk kitajskega zunanjega ministrstva je s tem v zvezi povedal, da Peking pričakuje, da se bo finančna situacija v Rusiji stabilizirala. Kitajski finančni trg se sicer ni takoj odzval na novico o devalvaciji rublja. Na Šanghajski borzi pa je že pred objavo omenjene novice sredi današnjega trgovanja indeks padel. Kitajski analitiki so na podlagi opazovanja dogajanj na šanghajski • borzi ocenili, da bi devalvacija ruskega rublja lahko imela posredne posledice na-kitajski yuan. Ce bodo valute jugovzodnih azijskih držav in jena še naprej izgubljale vrednost zaradi devalvacije rublja, se bo večal pritisk na Kitajsko, meni ekonomist Chen Huan iz državnega raziskovalnega centra. Ocenjuje, da bo nestabilnost ruskega finančnega trga vplivala na kitajski trg predvsem psihološko. Rusija in Kitajska sta namreč v zadnjih letih vzpostavili plodno obmejno trgovanje, na katerega bi lahko vplivala devalvacija rublja. SEXGATE / AMERIŠKI PREDSEDNIK ODGOVARJAL NA VPRAŠANJA TOŽILCA KENNETHA STARRA Bill Clinton pričal pred veliko poroto o svojih »spolnih kontaktih« s stažistko Monico Lewinsky Priznal naj bi odnos na način, ki naj bi ne spodbil januarskega pričevanja - Američani naj bi mu »odpustili« VVASHINGTON - Bob Wood-ward je zapisal, da je Bill Clinton »prekoračil Rubikon«, ko se je odločil, da pred veliko poroto prizna svoj odnos z Monico Lewinsky, rojeno prav tistega 1974. leta, ko je Woodward s kolegom Carlom Bersteinom zapečatil usodo enega od Clintonovih predhodnikov, Richarda Nixona. Zgodovina bo sodila, ati gre ženskarja iz Arkansasa lahko primerjati s Cezarjem, politični opazovalci pa so si že sedaj edini, da so bile včerajšnje ure zaslišanja v »sobi zemljevidov« v Beli hiši, najtežje, kar jih je v svoji šestletni predsedniški zgodovini prebil Bill Clinton. Po svoje se je Clinton vsekakor že vpisal v zgodovino: postal je prvi ameriški predsednik, ki so ga uradno zaslišali kot pričo in kazenskem postopku. Kaj je povedal, ostaja skrivnost, ki jo bo morda razkril sam predsednik med televizijskim na- govorom Američanom. Napovedan je bil za 21. uro po krajevnem času (ob treh zjutraj po našem), to je enajst ur po začetku zaslišanja. Dotlej je izzvedela za Clintonovo »resnico« le peščica ljudi: tožilec Kenneth Starr in njegovi trije sodelavci, ki so postavljali predsedniku vprašanja, trije izbrani predsednikovi odvetniki in 23 članov velike porote, ki so sledili zaslišanju v kilometer oddaljeni zgradbi zveznega sodišča po internem televizijam prenosu. Po nekaterih namigih zagovornikov, naj bi predsednik priznal, da je imel vsaj »delni odnos« z Monico Lewinsky. Političnim poznavalcem pa je jasno, da se osrednje vprašanje ne suče okrog takega ali drugačnega odnosa s tolsto Monico, pač pa drugje. Sam tožilec Kenneth Starr naj bi predsedniku »prizanesel« z zastavljanjem najbolj delikatnih in sočnih vprašanj, tistih, ki so v zadnjih mesecih polnila stolpce ameriškega in svetovnega bulvarskega tiska. Njega bolj zanima politična plat afere Sexgate. Clintona naj bi skušal speljati na led laži, ki je v Združenih državah za predsednika zelo spolzek in tanek. Predsednik je namreč januarja na procesu o zadevi Paula Jones pod prisego izjavil, da ni imel odnosov z Monico Lewinsky. Starr je vse zadnje m-esece iskal dokaze, da bi spodbil njegovo izjavo, in »dokazal«, da je Clinton pod zaprisego lagal. Na ta način bi lahko dosegel tudi predsednikov »impeachment« zaradi krivega pričevanja. Zato se je v preteklih tednih toliko potegoval, da bi iztaknil obleko Monice Lewinsky, na kateri naj bi predsednik pustil svoj neizpodbitni dokaz, da se s stažistko v »ovalni sobi« v Beli hiši nista le gledala iz oCi v oCi. Clinton, ki naj bi se ob koncu tedna »porazgovoril« z ženo Hillary in hčerko Chelsea ter naj bi jima povedal »vse« o odnosu z Monico Lewinsky, računa, da mu bodo Američani »oprostili« moško lahkomiselnost. Tudi zato, ker ni postavila pod vprašaj državne varnosti. Njegovi zagovorniki naj bi mu celo svetovali, naj prizna, da je januarja delno zamolčal resnico, da ne bi prizadel svoje družine. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja kače, da je večina Američanov se vedno na predsednikovi strani in da bi ponovila tako mnenje tudi po priznanju »spolnega kontakta« z Monico Lewinsky. Vprašanje pa je, kako bo vsa zadeva vplivala na politično prihodnost Billa Clintona. Predsednik tvega, da bo v zadnjih dveh letih svojega drugega mandata nekakšen talec republikancev, ujet v zanko, ki mu jo je za vrat (ali kak drug delček njegovega telesa) najprej zataknila Monica, in za katero je nato prebrisano potegnil tožilec Starr. SEVERNA IRSKA / V EKSPLOZIJI PODSTAVLJENE BOMBE UMRLO 28 LJUDI Aretirali pet osumljencev ra bombni atentat v Omcgni »Prava Ira« zavrača odgovornost za atentat - Obsodbe z vseh strani ir,ir Oaite eMcStopfc j:gr,,.-?"1* »KISH TIMKS Massacre < H v,<>i«n-n Ttnihfrv«^ | -„.>i -,1 M fESI j ■. THE V1CTMS mm Irm lri*h linh^^tlrart Q 2 o Wifi g Tisa sf g l ¥Mm n- H1S BLASI OF EVJL.I ^ _________________________________Unspeakable e^I Naslovne strani britanskih časopisov s fotografijami žrtev krvavega atentata (AP) NOVICE V eksploziji v trgovini v Sarajevu dva mrtva SARAJEVO (STA/AFP) - V eksploziji, po vsej verjetnosti granate, sta bila včeraj zjutraj v neki trgovini v Sarajevu ubiti dve osebi, je poročal bosanski radio. Žrtvi sta lastnik trgovine in prodajalec. Informacij o okoliščinah eksplozije še ni. Doslej največji proces pred haaškim sodiščem HAAG - Pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Haagu se je včeraj začel doslej največji proces, saj se bo pred njim naenkrat zagovarjalo šest obtoženih vojakov z ozemlja nekdanje Jugoslavije. Gre za nekdanje bosansko-hr-vaške vojake Zorjana, Mirjana in Vlatka Ku-preškiča, Draga Josipoviča, Dragana Papiča in Vladimirja Santiča, ki jih obtožnica v 19 točkah bremeni zločinov proti človeštvu in hudih kršitev vojaškega prava in človekovih pravic. Obtoženi naj bi leta 1993 sodelovali pri napadih na muslimanske vasi v osrednji Bosni in pri tem ustrelili številne civiliste, med njimi ženske in otroke. Vseh šest trdi, da so nedolžni. OMAGH - Severnoirska policija je včeraj v okviru preiskave o sobotnem atentatu v Omaghu v dveh bližnjih vaseh aretirala pet moških. Pred tem pa so iz gradu Stormont blizu Belfasta, središča britanske administracije za Severno Irsko, zaradi anonimnega telefonskega sporočila o podtaknjeni bombi evakuirali približno 100 uslužbencev. Neimenovani policijski vir je sporočil, da je med petimi aretiranimi osumljenci tudi eden od vodij Odbora 32, političnega krila Prave IRE, ki bi bila po domnevah policije lahko odgovorna za atentat. Tiskovni predstavnik ulstrske policije ni želel izdati identitete aretiranih in vzrokov za njihovo prijetje. V sobotnem atentatu je umrlo 28 ljudi, 220 pa jih je bilo ranjenih, od katerih jih je osem v kritičnem stanju. Med ranjenimi je tudi trinajst španskih šolarjev, ki so se prišli na Severno Irsko učit angleščine, so sporočili v Madridu. Na španskem zunanjem ministrstvu pa še niso prejeli uradne potrditve smrti španskega otroka, ki naj bi bil med 28 smrtnimi žtvami atentata, kot je sinoči sporočila tamkajšnja policija. Pogrešajo pa enega od mentorjev, ki so spremljali mlade Spance, večino iz Madrida, je še povedal tiskovni predstavnik ministrstva. Vest o aretacijah so objavili nekaj ur pred napovedanim srečanjem načelnikov ulsterske in irske policije, Ronnieja Fla-nagana in Pata Bymea, na katerem naj bi okrepila sodelovanje v boju proti terorizmu. London in Dublin sta namreč po tem, najbolj smrtonosnem atentatu na Severnem Irskem v zadnjih 29 letih, včeraj začela z okrepitvijo usklajevanja boja proti terorizmu na Severnem Irskem. V okviru tega je bilo napovedano tudi srečanje med ministrico za Severno Irsko Mo Movvlam in irskim pravosodnim ministrom Johnom CTDonoghuevim. Britanski in irski premier Tony Blair in Bertie Ahern sta po sinočnjem srečanju napovedala usklajeno delovanje vlad pri iskanju storilcev atentata. Politično krilo t.i. Prave IRE (Irske republikanske armade), obtožene za atentat v severnoirskem mestu Omagh, je zavrnilo kakršnokoli zvezo z eksplozijo. »Ubijanja nedolžnih ljudi v nobenem primeru ni mogoče opravičiti,« je sporočil odbor političnega krila Prave IRE, ki ji irska policija in premier Bertie Ahern pripisujeta odgovornost za atentat. »Mi smo politično gibanje in ne oborožena skupina,« še piše v sporočilu odbora. Doslej niti ena organizacija ni prevzela odgovornosti za sobotni bombni napad, najhujši v 30 letih nasilja na Severnem Irskem. Britanska vlada in policija pa sta voditelja Sinn Feina, Gerryja Adamsa, pozvali, naj pomaga pri identifikaciji in prijetju storilcev atentata. Če bi Adams pomagal, bi bile možnosti za prijetje atentatorjev, ki p® njihovem mnenju prihajajo iz vrst Prave ERE, veliko večje. Nemški kancler Helmut Kohl je včeraj britanskemu premiera Tonyju Blaira in družinam žrtev, ki so izgubile življenje v sobotnem bobnem napadu v Omaghu, izrazil sožalje, napad pa je označil za »nasilno dejanje, ki ni naperjeno zgolj proti žrtvam, temveč tudi proti mirovnemu procesu«. Sožalje je britanskemu premiera izrazil tudi ruski predsednik Boris Jelcin, ki je bil ob napadu »globoko pretresen«. Obenem je izrazil prepričanje, da nasilje ne more premagati »želje severnoirskega prebivalstva za mir«. Napad v Omaghu sta obsodila tudi predsednik Evropske komisije Jacques Santer in predsednica parlamentarne skupščine Sveta Evrope Leni Fischer. r KOSOVO / POGAJANJA ŠE DALEČ Agani: Brez ustavitve nasilja ne bo pogajanj Vaje Nata v Albaniji PRIŠTINA - Vodja albanske pogajalske delegacije Fehmi Agani je včeraj za beograjski časopis Blic dejal, da je ustavitev nasilja na Kosovu predpogoj za pogovore z Beogradom. Do pogajanj »zagotovo ne bo prišlo tako dolgo, dokler srbske varnostne sile ne ustavijo represij na Kosovu«, je povedal Agani in dodal, da albanska pogajalska skupina še ni sprejela nobene odločitve glede predlogov kontaktne skupine o rešitvi kosovske krize. Beograjski radio B 92 je včeraj poročal, da so se pripadniki Osvobodilne vojske Kosova (OVK) v minulih dneh po umiku srbskih enot vrnili v svoja nekdanja oporišča Glodjane, Prilep in še v dve vasi severovzhodno od Dečanov, iz katerih so jih minuli teden pregnale srbske varnostne sile. Kot je poročal časopis v albanščini Koha dito-re, je bilo v nedeljo v občini Peč slišati 700 detonacij. Okolica tega mesta je bila prizorišče najnovejše srbske ofenzive proti Osvobodilni vojski Kosova (OVK). Bližnja vas Lodja, kjer so v nedeljo prav tako potekah spopadi, je porušena. Na območju Djakovice je bilo v minulih dveh tednih požganih 40 vasi, pokopali pa naj bi 44 neidentificiranih žrtev teh spopadov. Koha ditore piše tudi o izredno težkem položaju kakih 40.000 pregnanih oseb, ki se že deset dni zadržujejo v dolini Dečanska Bistrica. Do njih ni prišla no-" bena mednarodna človekoljubna organizacija, ki deluje na Kosovu. Evropska komisarka za humanitarna vprašanja Emma Boni-no se bo od danes do četrtka mudila na Kosovu in v Cmi Gori. Bonino-va se bo danes in jutri sestala s predstavniki humanitamih organizacij na Kosovu in z Ibrahimom Rugovo, predsednikom Demokratske lige Kosova. Poleg Prištine bo obiskala tudi Mališevo, kjer so potekali srditi spopadi med pripadniki sprtih strani v pokrajini. V Podgorici se bo Bonino-va v četrtek sestala s črnogorskim komisarjem za begunce Djordjem Sčepanovičem ter s srbsko kolegico Bratislavo Morina. V Albaniji pa so se, včeraj začele vojaške vaje zveze NATO, ki jih vodi admiral Joseph Lo-pez. Ta je dejal, da pomenijo vojaške vaje »sporočilo vojskujočim se na Kosovu, da je NATO pripravljen. »Vaje, ki bodo potekale do 22. avgusta, niso uperjene proti nikomur določenem. Z njimi želimo le prispevati k stabilnosti na območju, saj južno krilo zavezništva pokriva območje, ki ga ogroža nestabilnost,« je dejal admiral Lopez, ki je poveljnik sil zveze NATA za jugovzhodno Evropo. V letalsko-pomorsko-kopenskih vojaških vajah sodeluje 1700 vojakov NATA in članic Partnerstva za mir. V Džakarti mimo ob proslavi neodvisnosti DŽAKARTA - V indonezijski prestolnici Džakarti je proslavljanje 53. obletnice razglasitve neodvisnosti Indonezije minilo brez incidentov. Uradna slovesnost ob Dnevu neodvisnosti je "bila tako kot vsa leta potekala na zelenici pred predsedniško palačo v središču Džakarte, tradicionalni vojaški paradi pa je predsedoval predsednik Habi-bi. Za razliko od prejšnjih let je bilo letos na tribunah za povabljence več sto praznih sedežev, slovesnosti pa se ni udeležil niti nekdanji predsednik Suharto, ki je odstopil maja letos po neredih, v katerih je bilo ubitih 1200 ljudi. Najbolj priljubljena osebnost opozicije Megavvati Sukamoputri, hčerka prvega indonezijskega predsednika Sukar-na, se prvič po 20 letih prav tako ni udeležila uradne slovesnosti. Na svojem domu na jugu Džakarte je pripravila podobno slovesnost, ki se jo je udeležilo 1200 ljudi, saj je želela "biti s prebivalstvom", da bi "začutila njihove skrbi in težave". BiH in Hrvaška o statusu pristanišča Plače SARAJEVO - Sopredsedujoči v vladi Bosne in Hercegovine Haris Silajdžič je izrazil upanje, da se bodo pogovori o rešitvi statusa pristanišča Ploče med BiH in Hrvaško s posredovanjem ameriške strani uspešno končali. V pogovoru za včerajšnjo izdajo sarajevskih Večemjih novina Silajdžič ni natančneje pojasnil, v kolikšnem času bi lahko dosegli ustrezni sporazum, vendar je poudaril, da je velika škoda, da do tega še ni prišlo. Na vprašanje novinarjev, ali razmišlja o okrepitvi pogajanj s Cmo goro glede uporabe pristanišča Bar za potrebe BiH, če kmalu ne bo sklenjen dogovor s Hrvaško, je Silajdžič izjavil, da sodelovanje z Barom ni izključeno, četudi bo omenjeni dogovor kmalu dosežen. KARAČI / 2E NA DAN BOMBNIH ATENTATOV V Pakistanu aretirali Palestinca, ki naj bi bil odgovoren za atentat v Nairobiju Domnevnega terorista so pakistanske oblasti že v petek izročile kenijskim NAIROBI - Kenijski in ameriški strokovnjaki, ki preiskujejo ozadje bombnih napadov na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji, so včeraj potrdili, da so prijeli osumljenega Palestinca. Osumljenec, ki so ga de-portirali iz Pakistana, zanika vpletenost v napad, poročajo agencije. »Mohameda Sadika Odeha, znanega pod imenom Abdul Bast Avad in Mohamed Sadik Hovaida, so pakistanske oblasti 14. avgusta izročile Keniji,« piše v sporočilu ameriške ambasade v.Nairobiju. Pakistansko zunanje ministrstvo je v nedeljo sporočilo, da so na dan bombnih napadov, 7. avgusta, na letališču v Karačiju aretirali Arabca Mohameda Sadika Hovi-do. Pakistanske oblasti so ga zaslišale in izročile Keniji zaradi nadaljnje preiskave. V sporočilu kenijskih in ameriških preiskovalcev piše, da Sadik Odeh ni priznal vpletenosti v bombna napada v Nairobiju in Dar es Salaamu, v katerih je umrlo najmanj 257 ljudi, več kot 5000 pa je bilo ranjenih. Aretacija Sadika Odeha naj bi bila ključna za preiskavo, časopis News, ki izhaja v Pakistanu v angleščini, pa je, sklicujoč se na pakistanske uradne vire, objavil, da je Sadik priznal, da je nudil tehnično pomoč v načrtovanju terorističnih napadov in da je bil v trenutku aretacije na poti v Afganistan. V preiskavi o bombnem atentatu v Keniji sodelujejo tudi agenti FBI (AP) PODTURN / PRAZNIK SV. ROKA IN 500-LETNICA ŽUPNIJE GRADIŠČE / OB VELIKEM ŠMARNU Praznovanje v znamenju preseganja vseh meja Na slavju tudi beograjski metropolit F. Perko - Množično srečanje z verniki iz Šempetra - Nastopi pritrkovalcev Moije obiskovalcev na tradicionalni razstavi in tekmovanju ptic pevk Sejem in bogat spored raznih prireditev Sveti Rok iz Montpelliera v Franciji je v naših krajih zelo priljubljen svetnik. V časih, ko je divjala kuga, je Rok sam zbolel, kugo preživel in izkušnjo izkoristil za pomoč trpečim. S tem je zaslovel, postal je zavetnik mnogih vasi in župnij. Med temi je tudi Podturn, nekoč vas, danes del Gorice, kjer letos praznujejo 500 cerkve sv. Roka. Glavna slovesnost je bila v nedeljo na dan praznika zavetnika. Na slavje je župnik don Ruggero Dipiazza povabil veliko gostov. Najuglednejši je bil slovenski Škof Franc Perko, beograjski metropolit, ki je skupaj s številno go-risko duhovščino z obeh strani meje daroval slovesno mašo. Njegova prisotnost je bila izraz zahvale za pomoč, ki sta jo Podturn in vsa goriška javnost (župnik Dipiazza vodi tudi škofijsko Cari-tas) ponudila trpečim na Balkanu. Msgr. Perko pa je tudi, po besedah don Ruggera, s svojim delom v krajih, ki so jih razdejali sovraštvo in nacionalizmi, izraz boja proti “kugam” sodobnega časa, ki načenjajo duha in telo. Konkreten prispevek k odpravljanju etnične mržnje je tudi v preseganju meja, ki ga je v nedeljo v Podturnu izpričevala množična prisotnost vernikov iz Šempetra z župnikom Joškom Peganom na čelu. Slo je za utrditev bratskih vezi, ki so jih navezali konec junija, ko so Podturnčani obiskali Šempeter ob dnevu tamkajšnjega zavetnika. Pri maši v Podturnu so tako berila, molitve in petje bili trijezični v znak volje po ohranjevanju večetničnega značaja kraja. Na praznovanju so tudi podelili nagrado»Mat-tone su mattone«Fulviu Mianu, trenerju mladinskih nogometnih ekip. Priznanje mu je izročil znani športni novinar Bruno Pizzul. Popoldne pa je bilo na zvoniku v Podturnu 23. srečanje pritrkovalcev, ki je bilo posvečeno spominu letos preminulega domačega pribkovalca Daria Stacu-la. Srečanje je bilo netek-movalno, sodelovalo pa je kar 19 skupin s skupno 65 pritrkovalci. Osem je bilo skupin iz Italije (Standrež, Speter Slove-nov, Moš in razni kraji v spodnji Furlaniji), enajst pa iz Slovenije (iz Šempetra, Vrtojbe in raznih krajev Vipavske doline, kar 3 skupine so bile iz Ajdovščine in 3 celo iz Novega mesta). Po nastopih in spominu na Daria Stacula so vsem skupinam podelili spominske plakete, posebno plaketo pa je dobil Mario Coder-maz iz Moša, ki je sodeloval na vseh 23. izvedbah pritrkovanja v Podturnu. Na slikah (foto Bumba-ca) slovesna maša z msgr. Perkom in, desno, pritrkovalci. Razstava ptic, perutnine in drugih domačih živali, drobnih kmetijskih strojev in pripomočkov, ki so jo ob velikem šmarnu priredili v Gradišču je tudi letos privabila tisoče obiskovalcev. Dobršen del zaslug za tolikšen uspeh gre nedvomno pripisati prirediteljem, ki so iz leta v leto znali program popestriti in obogatiti in s tem privabiti vedno nove obiskovalce. Tako je bilo tudi letos, ko se je poleg razstave in tekmovanj ptic pevk na obširnem prizorišču ljudskega vrta in parka ob trdnjavskem stolpu odvijalo marsikaj. Se pred svitom so v Gradišče prišli gojitelji ptic pevk in svoje ljubljence razmestili na najbolj primerna mesta. Tisoči obiskovalcev so v Gradišče navalili sredi dopoldneva. Vrvež z ogledom najrazličnejših razstav in tekmovanj pa tudi nakupovanja je trajal do popoldanskih ur, ko se je mestece spraznilo. Uvod v razglasitev zmagovalcev in podelitev na- KRONIKA / VLOMA V TRGOVINI V GRADIŠČU IN ZAGRAJU Za desetine milijonov plena V Gradišču odnesli stotine zgoščenk, v Zagraju prenosne telefone Tatovi so ob velikem šmarnu obiskali dve trgovini v Gradišču in Zagraju in v obeh primerih odnesli izdaten plen. V Gradišču so v noči na soboto skozi vhodna vrata vlomili v trgovino »Jolly disco« v Ul. Battisti 19 in iz nje odnesli na stotine glasbenih zgoščenk. Vlomilci niso veliko izbirali, saj so dobesedno izpraznili vse prodajne pulte, prezrli pa so samo nekatere omarice z bolj cenenimi proizvodi. Skoda znaša na desetine milijonov lir. Lastnica trgovine Marilena Meden je menda bila v prejšnjih dneh na dopustu. Krajo so v soboto dopoldne odkrili mimoidoči, ki so na vratih opazili znake vloma in obvestili karabinjerje. Isto noč so neznanci vlomili tudi v trgovino s telefonsko opremo »Numero-giusto« v Ul. Dante 43 v Zagraju. Odnesli so trinajst prenosnih telefonov v vrednosti 9, 5 milijona lir. Tudi ta primer raziskujejo karabinjerji iz Gradišča, ki menijo, da sta obe vloma delo istih ljudi. KRONIKA / TE2AK OBRAČUN VELIKEGA ŽMARNA PEČ / BOLEČ DOGODEK Prometni nesreči terjali še dve mladi življenji V Trstu umrla Maja Sosolič - Smitno irčenje pri Gradežu Danes pogreb Vide Cijan Prav te dni je dopolnilo 39 let Ob velikem šmarnu sta zaradi prometnih nesreč na Goriškem ugasnili še dve mladi življenji. V tržaški bolnišnici na Katinari je po dveh dneh v boju s smrtjo klonila 19-letna Maja Sosolič iz Nove Gorice (na sliki), ki se je ponesrečila v petek zjutraj pri Devetakih, včeraj ponoči pa je v kraju Belvedere pri Gradežu umrl 22-letnik iz Gradeža. Kot smo poročali, se je Maja Sosolič ponesrečila v čelnem trčenju v petek zjutraj, ko se je s prijateljem vračala iz Istre. Med Devetaki in Gabrjami sta čelno trčila v avto, ki je prihajal iz Gorice. Najtežje je bila ranjena prav Sosoličeva, ki so jo s helikopterjem prenesli v Trst. Zdravniki so ji z zahtevno operacijo skušali rešiti levo nogo. Poseg je uspel, nazadnje pa so dru- ge težke rane strle mlado dekle. V nesreči včeraj ponoči je umrl 22-letni Alberto Flaborea iz Gradeža. Nesreča se je pripetila ob 1.45 v kraju Belvedere pri Gradežu. 22-letna Michela Gregorič iz Romansa se je peljala s citroenom saxso po cesti, ki iz Fiumicella pelje proti Ogleju, ko je ne- nadoma izgubila nadzorstvo nad avtomobilom, ki se je silovito zaletel v dve drevesi ob robu ceste. Alberto Flaborea, ki je sedel na ■zadnjem sedežu, ni preživel silovitega trčenja, medtem ko sta bila voznica in 20-letni Cristian Caovilla iz Ogleja, ki je sedel ob njej, samo lažje ranjena. Pospremili so ju v bolnišnico v Palmanovi, kjer so jima nudili prvo pomoč. Na kraj nesreče so prihiteli policisti in osebje službe 118. Včeraj ponoči se je na cestnem odseku pri Škocjanu pripetila še ena nesreča vendar brez težjih osledic. Okoli 24. ure je renault dio iz neznanih vzrokov zavozil s ceste. V njem sta se peljala dva turista iz Mantove, 25-letni D.F. in sopotnico. Oba sta bila lažje ranjena. Komaj pred desetimi dnevi smo poročali o nenadni smrti 56-letnega Oskarja Pahorja na Peči. Usoda pa je te dni spet hudo prizadela to majhno skupnost. Danes se bodo v tem kraju poslovili od komaj 39-letne Vide Cijan, ki jo je zahrbtna bolezen iztrgala iz kroga najdražjih. Prav pred kratkim (5. avgusta), je dopolnila 39 let. Vida je po nižji srednji Soli obiskovala poklicni zavod "Ivan Cankar” v Gorici in se najprej zaposlila v turističnem uradu Appiani, zatem pa pri Kmečki banki. Po poroki z Mauriziom Padovanom, funkcionarjem Goriške hranilnice, se je Vida preselila v Gorico, kjer sta z možem uredila dom na Placuti. Zadnje mesece je, na njeno izrecno željo, preživela na domu, na Peči, kjer je tudi ugasnilo njeno mlado življenje. Pogreb bo danes ob 11. uri iz hiše žalosti na Peči v tamkajšnjo cerkev. Svojcem, mami, možu Mauriziu in bratu dr. Marjanu Cijanu izrekamo ob bolečem dogodku naše globoko sožalje. grad in priznanj - tudi udeležencem slikarskega ex tempore - je obeležil nastop tria odličnih po-snemalcev ptičjega petja. Med nagrajenci velja vsekakor omeniti Maura Ferletiča iz Doberdoba, ki je prejel prvo (vsedržavno) nagrado za ščinkavca. Ob robu dogajanj velja vsekakor omeniti tudi protest Zelenih. Na sliki (foto Bumba-ca) s ptičjega sejma. VRTOJBA / HIT Ob košarki še marsikaj V športnem centru v Vrtojbi se danes nadaljuje Hitov praznik športa. Ob 11. uri bo v starem kinu v cen-tru Nove Gorice ob bistroju Vrtnica srečanje z znanimi košarkarskimi igralci kot so Dino Radja, Arijan Ko-mazec, Ariel Mc Donald itd. Ob 14. uri se bo začel Hitov košarkarski turnir za najmlajše, ob 17. bodo finalna tekmovanja v street-ballu, nogometu in odbojki, pol ure kasneje pa se bo začela krožna kolesarska dirka za osnovnošolce. Ob 19. uri se bo v športni dvorani v Vrtojbi začel mednarodni košarkarski turnir. Goriški prvoligaši ekipe Pallacanestro Gorizia se bodo pomerili z grško ekipo Panathinaikosa. Prvi uradni nastop prenovljene goriške ekipe bo torej izredno zahteven, saj v grški ekipi nastopajo igralci kot so Bodiroga, Radja, Genti-le, Patavoukas, Alvertis, Ekonomou. Ob 21. uri bo druga tekma med ljubljansko Union Olimpijo in turško ekipo Tofas iz Bur-se. Športni praznik bodo popestrili skoki padalcev, nastopi mažoretk itd. Večer se bo zaključil s koncertnim žurom s kubansko skupino Klimax. Vstopnine za prireditve ni, razen za košarkarski turnir (celodnevna karta 1600 tolarjev, za otroke, dijake in študente pa 800). AW dl OBVESTILA SZ DOM prireja 2. camp minibasketa za osnovnošolce od 31. avgusta do 4. septembra v Dijaškem domu v Gorici. Za informacije: tel. 33029 (ZSSDI) in 30677 (David). " ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes: 10.30, Giorgia Zilli vd. Vescovi iz splošne bolnišnice v Zagraj; 11.00, Vida Cijan por. Padovan iz hiše žalosti (Ul. N. Samu 8/B - Peč) v cerkev na Peči; 12.00, Gugliel-mo Guameri iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. t Zapustila nas je naša draga Vida Cijan por. Padovan Žalostno vest sporočajo mož in ostalo sorodstvo Pogreb bo danes, v torek, 18. avgusta ob 11. uri v župnijski cerkvi na Peči. Namesto cvetja darujte za »La via di Natale« iz Aviana. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njen spomin. Peč, 18. avgusta 1998 Luigi Denti Tarzia in vse osebje Turistične agencije R. Appiani se pridružujejo žalovanju svojcev ob izgubi Vide Cijan por. Padovan, naše dolgoletne uslužbenke in delovne kolege Upravni svet, Nadzorni odbor, Ravnateljstvo in Osebje Kmečke banke izrekajo globoko sožalje družinama Padovan in Cijan ob boleči izgubi drage Vide, ki bo ostala v trajnem spominu NOVICE NOGOMET / AFERA DOPING KOTALKANJE / »JEUNESSE« Košarka: Ljubljančani zanesljivo zmagali SLOVENSKE KONJICE - Ljubljanska Union Olimpija je povsem zasluženo osvojila prvo mesto na velikem mednarodnem turnirju v Slvoenskih Konjicah. Ljubljančani so brez težav premagali vse svoje tri nasprotnike. IZIDI: 1. krog: Union Olimpija - Tofas 61:46; Unix Lokomotiv - Panathinaikos 73:59; 2. krog: Union Olimpija - Unix Lokomotiv 92:76; Panathinaikos -Tofas 64:54; 3. krog: Union Olimpija - Panathinaikos 68:50; Tofas - Unix Lokomotiv. Lestvica: Union Olimpija 6; Panathinaikos 4; Unbc Lokomotiv 2; Tofas 0. Harada prvi v Hinterzartnu, Peterka sedemnajsti MNTERNZARTEN - Olimpijski zmagovalec Japonec Masahiko Harada je zmagal na Četrti in zadnji letošnji evropski tekmi poletne velike nagrade (grand prix) v smučarskih skokih, ki je bila v Hinterzartnu. Pred 6000 gledalci je bil drugi Finec Janne Ahonen, tretje mesto pa sta si razdelila Nemca Aleksander Herr in Hansjoerg Jaekle. Edini Slovenec v finalu je bil ponovno le dvakratni zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka, ki je delil 17. mesto. V skupnem seštevku evropske turneje je zmagal Harada, Peterka je 12. Kolesarstvo: Van Bon prvi v Hamburgu HAMBURG - Nizozemec Leon van Bon je zmagovalec 253, 3 kilometra dolge sedme tekme za svetovni pokal kolesarjev profesionalcev v Hamburgu. Drugi je bil Italijan Michele Bartoli, ki si je s tem v skupnem seštevku nabral že skoraj nedosegljivo prednost 276 točk. Odločitev o zmagovalcu je padla že približno 80 kilometrov pred ciljem, ko je pobegnila skupina 25 kolesarjev. Odločilen pa je bil zadnji vzpon na Waseberg s 16-odstotnim naklonom na 900 metrih proge, ki so ga morali kolesarji prevoziti trikrat. Nemec Ullrich in Italijan Bartoli sta namreč 16 kilometrov pred ciljem potegnila ter razpolovila skupino kolesarjev. Ullrich je poskušal s samostojnim pobegom še pet kilometrov pred ciljem, vendar so mu ostah kolesarji, med katerimi je bil tudi kasneje v Sprintu nepremagljivi van Bon, sledili. Teniški turnirji SAN MARINO - Slovak Dominik Hrbaty je zmagovalec moškega teniškega turnirja ATP v San Marinu z nagradnim skladom 275.000 ameriških dolarjev. V finalu je Hrbaty z 2:0 (6:2, 7:5) v nizih ugnal Argentinca Mariana Puerto. CINCINNATI - V finalu moškega teniškega turnirja v Cincinattiju z nagradnim skladom 2, 45 milijona dolarjev je Avstrlec Patrick Rafter v treh nizih (1:6, 7:6, 6:4) ugnal prvega nosilca Američana Peta Samprasa in mu preprečil, da se po tednu dni znova vrne na prvo mesto lestvice ATP. BOSTON - JužnoafriCanka Mariaan de Svvardt je zmagovalka ženskega teniškega turnirja v Bostonu z nagradnim skladom 164.250 ameriških dolarjev. V finalu je ugnala Avstrijko Barbaro Schett s 3:6, 7:6 (7:4), 7:5. LOS ANGELES - Američanka Lindsay Davenport je v finalu teniškega turnirja v Los Angelesu ugnala prvo nosilko Švicarko Martino Hingis v treh nizih s 4:6, 6:4 in 6:3. Hingisova tako na turnirju v Los Angelesu ni uspela zmagati še tretjič zapored, Daven-portova pa je z zmago v Kaliforniji dosegla prav tretjo zaporedno zmago na turnirju WTA, po Stanfordu in San Diegu. G. Vialli včeraj na zaslišanju Danes v Turinu tudi košarkar G. Fučka Poletovka Tanja Romano od jutri na EP Jutri na vrsti obvezni liki TURIN - Tudi včeraj je namestnik državnega pravdnika Guariniello, ki se ukvarja z afero dopingom v nogometu, nadaljeval s svojim delom. Tokrat je imel na zaslišanju bivšega Juventusovega nogometaša Gianluco Viallija. Po zaslišanju, ki je trajalo malo veC kot dve uri, je bil Vialli dokaj miren. Dejal je le: »Slo je vse v redu, celo v najboljšem redu.« Danes bo Guariniello zaslišal bivšega društvenega zdravnika Juventusa in In-terja dr. Bergama in nato društvene zdravnike Parme, Empolija in Vicenze. V Bologni pa je bil na zaslišanju pri posebnem oddelku karabinjerjev zdravnik državne reprezentance dr. Zepilli, ki je dejal: »Sodniku sem nudil vse potrebne elemente, ki so potrebni za preiskavo o sodelovanju med bolonjsko lekarno in nogometno zvezo. O zdravilu EPO nismo govorili.« Danes bo v Bologni na vrsti košarkar Gregor Fucka. Komisija antidoping pri CONI-ju je menjala spored zasliševanj o dopingu v nogometu. Danes ne bo na zaslišanju Carla Mazzoneja, ki pa je zaposlen z ekipo in je zato zaporsil, da bi ga zaslišali 23. ali 24. t.m. Danes pa bo na vrsti trener Gio-vanni Galeone. Medtem pa so potrdili, da bodo morali na zaslišanje še društveni zdravniki Zepilli, Tranquilli, Tavana in Volpi; Juventusov trener za atletsko pripravo Ventrone in Interjev trener Simoni. Odslovili trenerja Empolija EMPOLI - Ze pred začetkom prvenstva so pri Empoliju odslovili trenerja Luigija Del Nerija, ki je sedel za krmilo prvoligaša iz Empolija letos 1. julija. Vse kaže, da se vodstvo ni strinjalo s taktično zasnovo moštvo, ki jo je skušal vpeljati novi trener. Neverjetno! 1. SNL: Primorje še brez točke Tudi po 3. kolu 1. slovenske nogometne lige je ajdovsko Primorje brez točke. IZIDI 3. KROGA: Maribor - BS Tehnik 4:0, Koper - Potrošnik 0:1, SCT Olimpija -Publikum 3:0, Hit Gorica - Rudar 2:1, Mura - Primorje 2:1, Korotan - Živila Triglav 1:0. LESTVICA: SCT Olimpija in Maribor 9, Mura 7, Hit Gorica, Rudar in Potrošnik 6, Publikum 4, Kotortan 3, Koper, Z. Triglav 1, Primorje in BS tehnik 0. V nemškem kraju Ha-nau pri Frankfurtu bo od jutri do sobote evropsko prvenstvu v umetnostnem kotalkanju. V kategoriji »jeunesse« bo nastopila tudi poletovka Tanja Romano (na sliki). Jutri bodo na sporedu obvezni ligi, v Četrtek bo kratek program, v soboto pa proti program. Tanja se je za to prvenstvo temeljito pripravila pod vodstvom trenerjev Elvie Vitte in Mojmrija Kokorovca. Kljub pasji vročini je naši kotlkarici uspelo, da je vadila vsak dan po štiri ure in tako pilila vse elemente, ki jih bo prikazala na tem evropskem prvenstvu. Tanja sodi v oZji krog favoritinj za najvišjja mesta v vseh treh konkurencah. Šim ______AVTOMOBILIZEM / VN MAD2ARSKE_______ Prava Schumijeva mojstrovina Ferrarijev pilot zanesljivo zmagal - Svetovno prvenstvo zopet odprto BUDIMPEŠTA - Nemec Michael Schumacher (Ferrari) je zmagovalec nedeljske dirke formule 1 za VN Madžarske na Hungaroringu pri Budimpešti. Drugo mesto je osvojil Škot David Coulthard (McLaren Mercedes), tretji pa je bil svetovni prvak Kanadčan Jacques Villeneuve (Williams Mecachrome). S 5. letošnjo zmago in 32. v karieri se je Schumacher v skupnem seštevku svetovnega pokala na sedem točk približal vodilnemu Fincu Miki Hakkinenu (77 točk), ki je bil v nedeljo le šesti. S taktično in vozniško mojstrovino si je Nemec štiri tekme pred koncem znova zagotovil izhodišče za naskok na tretji naslov svetovnega prvaka, prvega v Ferrariju. "Schumi" se bo za vodstvo potrudil že na 13. od skupno 16 letošnjih dirk 30. avgusta v belgijskem Spaju, ki je zaradi bližine njegovega kraja bivališča - Kerpna pravzaprav njegova domača dirka in med gledalci, ki jih bo verjetno prav toliko kot na Madžarskem - tu se jih je zbralo 120.000 - bo večina spodbujala prav Ferrarijevega voznika. "Presrečen sem. To je najboljše, kar se mi je v boju za naslov lahko zgodilo. Situacija je odlična," je neposredno po zmagi kar žarel Nemec in dodal: "Tega si nisem upal niti sanjati. Računal sem s tem, da lahko zmagam, vendar sem pričakoval, da bo Mika v tem primeru drugi. Razlike je sedem točk, do konca pa so štiri tekme in vse je odprto." Tokrat je po zmagi pohvalil tudi moštvo Ferrarija, ki ga je v letošnji sezoni kar nekajkrat ostro kritiziral: "Naporno delo, ki smo ga v zadnjih dneh vložili v dirko, se je obrestovalo. To je zmaga celotnega moštva, ki je dokazalo, da je konkurenčno v boju za naslov." VRSTNI RED VN MADŽARSKE: 1. Michael Schumacher (Nem) Ferrari 1:45:25, 552 (povprečna hitrost: 174, 063 km/h); 2. David Coulthard (VBr) McLaren + 9, 400; 3. Jacques Villeneuve (Kan) VVilliams 44, 444; 4. Damon Hill (VBr) Jordan 55, 075; 5. Heinz-Harald Frentzen (Nem) VVilliams 56, 510; 6. Mika Hakkinen (Fin) McLaren 1 krog; 7. Jean Aleši (Fra) Sauber 1 krog; 8. Giancarlo Fisichella (Ita) Benetton 1 krog; 9. Ralf Schumacher (Nem) Jordan 1 krog; 10. Johnny Herbert (VBr) Sauber 1 krog. VRSTNI RED SP: 1. Mika Hakkinen (Fin) 77; 2. Michael Schumacher (Nem) 70; 3. David Coulthard (VBr) 48; 4. Eddie Irvine (VBr) 32; 5. Jacques Villeneuve (Kan) 20. VRSTNI RED AVTOMOBILSKIH HIS: McLaren Mercedes 125; Ferrari 102; Benetton Mecachrome 32; VVilliams Mecachrome 30: Jordan Mu-gen Honda 20. Jadranje: Jaro Furlani, Daniel Piculin fčupa) in Lara Prašelj (Sirena) na državnem prvenstvu starejših optimistov Jadralci Cupe Jaro Furlani in Daniel Piculin ter Sirene Lara Prašelj bodo ta teden v Termoliju (v Abrucih) nastopali na državnem prvenstvu starejših optimistov. Skupno jih bo približno 140. XI. cono zastopaš 11 tekmovalcev iz različnih klubov, ki so si pravico do nastopa izborili na selekcijskih regatah. Jaro bo na prvenstvu vsekakor sodeloval kot član skupine na evropskem prvenstvu, kakor tudi Mattia Pressich (Pietas Julia) svetovni prvak v kategoriji. Lanskega državnega prvaka letos ne bo, zato je nesporen favorit za zmago Mattia, sicer tudi Jaro in Daniel lahko sežeta po dobrih uvrstitvah, saj sta v letošnji sezoni dokaj sohdno jadrala. Obetavni Alessio Spadoni pa bo konec meseca v Desenzanu na Gardskem jezera na regati Primave-la (Prvo jadro). Barbara in Nika _______NAMIZNI TENIS / PRIPRAVE________ Pri Krasu skupina Izraelcev Gostje trenirajo dvakrat dnevno - Koristne medsebojne izkušnje Pri Krasu tečejo s polno paro priprave na letošnjo sezono. Po enotedenskih kondicijskih pripravah na Medvedjem brdu je prejšnji ponedeljek v Zgonik prispela skupina mladih namiznoteniških igralcev iz Izraela. Društvo, ki deluje v bližini Tel Aviva, je prišlo v stike s Krasom Cisto naključno. Eden izmed igralcev ima namreč no-nota, ki stanuje v Trstu. Tako so se obrnili na federacijo, ki jim je dala naslov zgoniškega Krasa. V prejšnjih letih so že gostovali v Nemčiji in Madžarski. Izraelci so sicer najprej želeli povabiti krasov-ce k njim, vendar je bilo to potovanje iz različnih razlogov neizvedljivo. Tako je sedaj v naše kraje prispelo enajst igralcev in trije spremljevalci. Starši Kraso-vih igralcev, katerim se želi Krasovo vodstvo lepo zahvaliti, so društvu priskočili na pomoč in jim nudijo sobo in hrano. Skupni treningi potekajo dvakrat dnevno, razen za veliki šmaren. Na ta dan so namreč goste peljali na ogled Benetk. V prihodnosti načrtujejo še izlet v Škocjanske jame. Poleg tega so bili en dan tudi pri morju v Sesljanu in na tra- dicionalnih kraških šagrah. Tako poteka, kljub majhnim težavam z jezikom obojestransko bogatenje obeh kultur, saj je njihova hebrejska kulturaTzredno zanimiva in pestra. Poleg tega je obisk Izraelcev prav v skladu s sedanjimi pobudami o hebrejski kulturi v Trstu. Ta izmenjava je torej zelo pozitivna, saj omogoCa mladim, da spoznavajo drugačnost. Kar se treningov samih tiče, je Krasov trener in tehnični vodja deželnega centra Sonja Milič povedala, da so igralci izredno resni in požrtvovalni. Kvaliteta igralcev iz Izraela je na ravni Krasovih mlajših igralcev, razen dveh, ki sta na stopnji naših prvoli-gašic. Srednja skupina je namreč med letom večkrat zapostavljena] saj imajo prednost močnejše igralke, ki nastopajo v najvišjih ligah. Prihodnjo nedeljo bodo organizirali tudi manjše medsebojno tekmovanje, da bi pred začetkom sezone preverili svojb moč. Nato bodo Izraelci zapustili Zgonik v ponedeljek v upanju, da se bodo prijateljski stiki med društvoma še nadaljevali. (BiS) AVTOMOBILIZEM / 5.SEPTEMBRA Rally veteranov Zbor in sklepna slovesnost v Divači Primorski klub ljubiteljev starih motornih vozil Balila iz Divače, ki združuje blizu 80 elanov iz cele Primorske to in onstran meje in deluje že osmo leto, organizira letos že drugi Rally starih vozil. Rally Kras 98 bo potekal v soboto, 5. septembra, udeležilo pa naj bi se ga približno 100 vozil. Udeleženci se bodo zbrali ob 8. uri pred klubom Orient Express v Divači, kjer bo sledila verifikacija in tehnični pregled vozila, ob 9.30 pa paradna vožnja skozi DivaCo, nakar bo ob 10. uri start prvega vozila. Na Kozini bo spretnostna vožnja, nakar se bodo udeloeženci peljali v Rodik, Divačo in Lokev (ogled vojaškega muzeja Srečka Rožeta) do Lipice, kjer bo kosilo in ogled zna- menite kobilarne čistokrvnih konj lipicancev. Vožnjo bodo nadaljevali proti Sežani na Vrhovlje, Dutovlje, Križ, Kazlje, Štorje in Senožeče do Divače, kjer bo slavnostni zaključek z razglasitvijo rezultatov in poelitvijo pokalov ob 17. uri. Udeleženci se bodo pomerili v osmih tekmovanih razrednih (motorna kolesa in avtomobili do 1945 leta, motorji in avtomobili do 1960 leta in prav tako motorji in avtomobili do 1968 leta, vojaška terenska vozila do 1945 leta in športni avtomobili do 1970 leta). Prijave zbira do 25. t.m. Miro Strancar, 5270 Ajdovščina, Lavričeva ul. št. 8, telefon (065) 61610. Vsekakor bo tudi letos že 4. Rally Kras zanimiv in vreden ogleda. (Olga Knez) ŠPORT NA KOROŠKEM Nogomet: prva zmaga SAK CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v drugem krogu prvenstva v regionalni ligi-sredina slavili prvo zmago. V gosteh so premagali enajsterico St. Floriana (Zg. Avstrija) s 3:1 (0:0). Gole za SAK sta dala hrvaški legionar Damir Uremovič iz Reke (51. minuta) in Sele 17-letni Alexander Lessnig (61. in 71. minuta). Na lestvici vodi WAC (2:0 proti Pliberku) pred Hartbhrgom (Štajerska) in Welsom (Zg. Avstrija) s po 6 točkami, SAK pa ima kot četrti štiri točke. (I.L.) Avstrijsko DP v šahu: Dunja Lukan tretja! CELOVEC - Sahistka Slovenske športne zveze (SSZ) Dunja Lukan je na odprtem ženskem državnem prvenstvu ’98 v Tennecku na Salzburškem slavil^ velik uspeh. Osvojila je odlično tretje mesto in se hkrati kvalificirala za nastop na (zaprtem) državnem prvenstvu prihodnje leto na Dunaju. 21-letna študentka medicine iz Vebinja je v sedmih partijah osvojila 4, 5 točke in ostala neporažena. Državni prvak pri moških je postal Mednarodni mojster Niki Stanec iz Dunaja (7 točk iz devetih partij), najboljši Koroškec pa je bil Mednarodni mojster Franz Holzl iz Celovca. (I.L.) Obvestilo ŠD KONTOVEL organizira od ponedeljka, 31. t.m. do petka, 11. septembra odbojkarski kamp za deklice letnikov 1985 in mlajše. Kamp se bo odvijal na igrišču na Kontovelu vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9. do 16. ure. Za kosilo bo poskrbljeno. Vpisovanje v ponedeljek neposredno pred začetkom tečaja. Informacije pri društvenih odbornikih. ŠPORT ATLETIKA / 17. EVROPSKO PRVENSTVO Atleti iz vse Evrope od danes v Budimpešti za evropske naslove Italijo s 77, Slovenija po s 23 športniki BUDIMPEŠTA - V Madžarski prestolnici se bo danes s kvalifikacijami v metu krogle in kopja za ženske ter s predteki na 100 m zaCelo 17. evropsko atletsko prvenstvo. Trajalo bo do 23. avgusta, že zdaj pa lahko zapišemo, da bo vsaj po številu atletskih zvezd bolj skromno, kot so bila dosedanja. Prvič v zadnjih 16 letih na evropskem prvenstvu ne bo britanskega šprinterja Linforda Christieja, ki je moral podpisati predajo svojim letom, na EP pa je doslej osvojil šest kolajn (od tega trikrat zlato na 100 m), manjkal pa bo tudi Sergej Bubka, katerega prvenstvo očitno sploh ne zanima, saj se zanj sploh ni prijavil. Manjkali bodo še nekateri, že zdaj pa je veC kot jasno, da tak tip prvenstva za marsikoga od šampionov ni zanimiv in se raje posvečajo velikim atletskim mitingom, ki obljubljajo milijardne nagrade za najavljene svetovne rekorde. Slovenija se na Madžarsko odpravlja s 23-clansko ekipo. Pričakovanja so dokaj velika, saj v slovenskem taboru pričakujejo vsaj eno kolajno, poleg tega pa še štiri do šest finalnih in dva do tri polfinalna nastopa. Glavni adut je nedvomno Brigita Bukovec, ki je po poškodbi Sve-dinje Ljudmile Enqvistove Cez noC postala glavna kandidatka za zlato kolajno v teku na 100 m z ovirami. Upati je, da bo Bukovčeva zdržala pritisk in se v nedeljo veselila kolajne. Po besedah trenerja Jureta Kastelica je slovenska atletinja ta čas sposobna za Čase okrog 12.70, kar bi v evropski konkurenci moralo zadostovati za odličje. Med tistimi, ki bi lahko dosegla vidnejšo uvbrstitev, je bila tudi skakalka Britta BilaC, kateri pa se je na zadnjem treningu pred odhodom obnovila poškodba in se je zato nastopu morala odpovedati. Lepe možnosti za uvrstitev v finale ima skakalec v daljino Gregor Cankar, ki pa se je letos tudi moral otepati s poškodbami. Kvalifikacije bodo na sporedu že danes, tako da bo takoj znano, na kaj lahko računa. Finale bo na 200 m naskakovala Alenka Bikar, pa tudi Helena Javornik na 10 km cilja precej visoko. Skozi kvalifikacije bi se moralo prebiti še nekaj atletov (Miro Kocuvan bo že danes nastopil na 400 m z ovirami), toda želje so velikokrat večje od dejanskih možnosti. Z zelo številno ekipo (77 športnikov, od tega 33 atletinj) se bo na prvenstvu predstavila Italija. Za »az-zurre« je minimalni cilj ponovitev dosežkov izpred štirih let v Helsinkih, ko je Italija osvojila osem kolajn (dve zlati, Lambruschini na 3000 m z ovirami in Benvenuti na 800m, tri srebrne in tri bronaste). Nekateri sicer upajo, da bi se ponovil Split 1990 (pet zlatih, dve srebrni in pet bronastih kolajn), toda veliko bolj realen je prvi cilj. Prva medalja lahko pride že danes, saj se v hoji na 20 km karabinjer Michele Didoni lahko enakovredno kosa z Rusi, Belorusi, Latvijci in Spanci. Ostala današnja finalna nastopa sta met krogle za moške in tek na 10 km za moške, kjer so favoriti predvsem Spanci, Portugalci in Nemci. Danes bo v areno stopila tudi zamejska atletinja Claudia Coslovich (na sliki) , ki bo nastopila v kvalifikacijah v metu kopja. 26-letna Co-slovicheva, ki je svojo atletsko pot začela v vrstah Bora, zdaj pa nastopa za Sisport iz Turina, je doslej osvojila že šest državnih naslovov, s svojim nastopom na mitingu svetovne lige v Rimu pa je z metom preko 65 metrov dokazala, da se je sposobna spopasti tudi z ostro mednarodno konkurenco. Seveda je o medalji težko razmišljati, saj je njen prvi cilj uvrstitev v finale, kjer pa bi z morebitnim osebnim rekordom lahko ciljala res visoko. Iz naše dežele so v italijanski reprezentanci še dve atletinji in dva atleta. Tržačanka Francesca Brada-mante ima lepe možnosti v skoku v višino, v troskoku pa bo nastopila GoriCanka Barbara Lah, ki je v mesto v reprezentanci dobila potem, ko se je Fiona May odločila, da bo nastopila samo v skoku v daljino. Goričan je tudi Paolo Camossi, ki bo prav tako nastopil v troskoku, letos pa je že skočil 17, 20m, kar je le centimeter manj od državnega rekorda Gen-tileja. Paolo Sonego (Sacile) je metalec kopja, ki pa z 82 m, kolikor znaša njegov rekord, lahko raCuna največ na uvrstitev finale, kar bi bil že izvrsten dosežek. Sicer pa doslej v najbolj številni italijanski ekspediciji (zahvaljujoč večjemu številu žensk v ekipi) najbolj žlahtne kolajne pričakujejo od Annarite Sidoni v hitri hoji in temnopolte skakalke v daljino Fione May, ki pa je letos že večkrat zaostala za Američanko Marion Jones (ta seveda v Budimpešti ne bo nastopila) in Nemko Heike Drechsler ter Bolgarko Ivo Prandževo, ki pa se je zaradi poškodbe na mitingu v Ziiri-chu odpovedala nastopu. Pri moških »azzurri« upajo na kolajne v teku na 800m (Longo), v hitri hoji (Didoni, Di Mezza, Perri-celli), v maratonu (Goffi in Baldi-ni) in na 3000 z ovirami, kjer bo Lambruschini skupaj s Carosijem in Di Pardom skušal dokazati, da je Italija v tej disciplini evropska Kenija. Na bron cilja tudi Fabrizio Mori na 400 m z ovirami, pri Čemer pa mu lahko velike težave povzročajo bolečine, ki jih še vedno Čuti v levi nogi. Vsekakor bo že danes znano, kao realna so Morije-va razmišljanja o kolajni. VOZNI RED VLAKOV ZAČASNI URNIKI - VELJAVNI OD L AVGUSTA DO 6. SEPTEMBRA 1998 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.34