\ 1111111111!= t;»AT»«' — VAJR iONDJ te? lil! i AMERICAN m SPIRIT FOREIGN - " IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 16, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Me bodo klicali v armado v letu 1943 šli pa oni, ki > za starše, ali ki j0 samo žene. 18 LET STARI BODO klicani fe**"«* 'Vhey, načelnik Bo Cf * k^gresu, da bodo 15. sent. — Ge-urada Eiis„:,J v°jaško službo je da- P*a Wiajo odvisne ose- reda, brez dvoma po-' rmad° še letos "in da Stani tnjl četrti drugega le-tUcJi očetje, ki imajo |bey . hotr Je rekel, da bodo P.ki 01 kl'cani najzadnji. Rie lmaj° starše ali dru" >samo °.Sebe in možje, ki fen ?ene> bodo šli v ar-K oce« z otroci. PltJ6 general Hershey etljgres. ako ne bo kma-| "feval Postava, ki bi lcati 18 in 19 Z BOJNE FRONTE: SOLCMONSKI otoki — Japonci so iznova začeli z napadi na Solomonskih otokih. Ojače- Branitelji so odbili vse navale nemške armade. nim četam pomaga tudi mor narica. Japonci bi radi pregnali ameriške marine s tega otočja. Boji so se pričeli zadnjo soboto. Ameriški marini se trdno drže. ALEUTSKI otoki -- Ameriška zračna sila je napadla japonsko ladjevje in garnizijo na Stalingrad gori, toda vztraja Nemci trdijo, da so zasedli glavni kolodvor v mestu. Tudi v Kavkazu so Rusi ustavili Nemce. Moskva, 16. sept. — Rusi so se s hrbtom naslonili na reko Volgo in srdito odbijajo vse poskuse nemške armade, da bi zavzela Stalingrad. Včeraj so Rusi odbili vse nemške naskoke zahodno in južnozahodno od mesta. Vsled neprestanega bombardiranja nemške zračne sile mesto gori na več krajih. Včeraj se je Nemcem posrečilo otoku Kiska. Napad je prvi,1 n a p r e dovati južnozahodno od iti orožj let e- bo treba pokli-do 1,500,00!) HjJk°ngresu razložil, Jii: n reknite po slede-p(eta ^Prej one, ki imajo % ! ^ater, potem one, ?io Sai/° ženo, potem one, ^ '|t®nega otroka, po- !ds€k je našel 23,->'h davko- Ameriški marini se vadijo v streljanju čepe. V taki poziciji so m n o g o manjša tarča, ket pa če stojijo. Kot vidite imajo vojaki za pasom tudi nož, ki ga vzamejo v reke, kadar se vrši boj mož proti možu. Naši marini so pravi strup za Japonce. f|ton iS u, Je H da davk ■ Senatni fi-naročil tehni-Pripravi pred-e. Kot govori plačevali poseči v V Crim°ral° 23'000'000 ^Itik j nis» ■^.davkov, 20,000,500 Narčevalcem- 'Stn- finančni odsek ™Hi ' bodo novi i' Vki prinesli v ^bogfJno $25,000,000,-0 večinoma za voj-n> fceve - predlog mora l,eKgL-atvlla zbornica. C^8nikar je J Hg Ujetnik J\ je??škl časnikarski ptt^ 11 v nedeljo ujet %il-S0 angleški Com-k lljgj1. naPad na to pri-DonLSo ^ Italijani, ev. Jek poročali, da J" atneriškega čas-tAj 0 hoteli povedati 6 Potrjuje iz Kai-Allen. Merjenje kurivnega olja je določeno za 30 držav, vključno Ohio Washington. — Vlada je uka-Izala merjenje kurivnega olja v 30 državah, med katerimi je prizadeta tudi država Ohio. Kdaj bo'ziacela vl&da deliti porcije Kurivnega olja, še ni povedala. Samo to je izjavila, da imajo hišni posestniki, ki kurijo z oljem, do 30. septembra čas napolniti tanke z oljem. Poleg 17 vzhodnih držav, kjer Že dobivajo olje na karte, so dodali zdaj še države Minnesota, Wisconsin, Illinois, Indiana, Michigan, Ohio, Missouri, Iowa, Kansas, North in South Dakota, Kentucky in Nebraska. -o- Kanada je izgubila 3,350 mož pri napadu na Dieppe Ottawa, Kanada. — Ko so kanadski, angleški in ameriški Commandos na 19. avgusta izvedli napad na francosko obrežje pri Dieppe, so Kanadčani izgubili 3,350 mqž ubitih, ranjenih ali pogrešanih. V tem napadu je bilo največ Kanadčanov. Kolikor je znano, je bilo ubitih 170 kanadskih vojakov, 638 je bilo ranjenih in 2,547 jih pogrešajo in so morda ujeti. Ubitih je bilo 40 častnikov, 41 jih je bilo ranjenih in 130 jih pogrešajo. A 27 JUGOSLOVANSKIH MORNARJEV % V"®* (V^T) Sovra- Slrt^C80 pot°Pile pre- v Indijskem j/n5ta. ;}°vanski ladji. * u na vzhodni .. 'Jega poročila ■BSt^i >! izkrcalo 27 ju- ^N£°-narjev se je %6 je 12 tovorne la-«V>va,°gr^nila takoj fe- • V311 in eksplozi-jkk ^iiSe moštvo, 33 V V ° > * 11 * !■ ♦ 11.1.1. .I .» > .l- l. » BESEDA IZ NARODA Jesenska sezona na Hubbard Rd. Tisti lepi in topli jesenski dnevi so že tukaj; vsa narava se je že obrnila proti jesenski sezoni, sončni žarki pa tako pripekajo, kot da hočejo izliti vso gorkoto na to nesrečno zemljo predno se poslovijo od nas in jo odkurijo doli v Florido. O, kako bomo te tople sončne žarke pogrešali zimske dneve ko nas bo pretresal mraz, kajti le redkokdaj se nam bo prikazalo sonce in še takrat ne bo imelo posebno toplote za nas. Mrzla burja pa bo tulila svojo dolgočasno mrzlo pesem vse naokrog. Krog vogala se kar za prikazat ne bo, obleko treba obleči bo vso, in še dosti zaleglo ne bo. Sneg bo padal kot za stavo, vsak dan za lopato prijeti treba bo, ga odmetat in premetat, oh, kako bo žalostno. Če v omari bo klobas, plečet in literček vinca za zalit, potem zimo prav lahko bo prebit____ Ker čas tako naglo beži, bo mesec september kar naenkrat v kraju, da skoro nimam časa prijeti za kakšno bolj koristno delo. Prej je bilo treba kopati zgodnji krompir in sedaj pa bo kmalu čas za kopanje zimskega, če bo kaj obrodil. Pravijo, da dosti prida ne bo. No, če bo pa tako, ga pa kopat ne :o treba. Koksar fižol lepo kaže in je že pognal stroke. Eno košarico ga bo na vsak način prihranil za našega prijaznega natakarja, Lojzeta Hrvata, ki dela v Slovenskem narodnem Toda Japonska §e vedno čaka. Kako dolgo bo čaka- domu, kajti to pogodbo sva la, nihče ne ve. Morda čaka, da bo Rusija premagana na za hodni fronti, ali bo blizu poraza. Japonska bo igrala vlogo šakala, ki čaka, da je žrtev na tleh brez mdči, kot je čakal Mussolini na strmoglavljenje Francije. iKar dela skrbi Japonski je to, da se ruska sibirska armada popolnoma sama vzdržuje. To se pravi, da je vojna edinica popolnoma zase. Opremljena je z vsem potrebnim, da se lahko bori najmanj dve leti, ne da bi bila navezana na kako pomoč od zahoda. Ruska sibirska armada bi lahko establirala važno drugo fronto na Daljnem vzhodu. Primorala bi Japonsko, da bi morala vzeti izdatno število vgojaštva z drugih front, ter jo ovirala pred ekspanzijo v južnozahodnem Pacifiku. Zato pa, ako bi začela Japonska prezrelo vojno v Sibiriji, bi trpele njene druge fronte. Japonski generali bi imeli naenkrat tak problem, kot ga imajo danes Združeni narodi, namreč — preveč, front naenkrat. Obratno se je pa ruska sibirska armada že nayeličala vednega žuganja in ogroževanja od strani Japonske in njenih čet v Mančukuo. Čutijo kot človek, ki pričakuje udarca, ki noče pasti. Morda bo Japonska udarila na Sibirijo, morda ne bo. Poznavalci Sibirije so pisali, da je Sibirija najbolj pripravna Z* vojno v mesecih avgustu, septembru in začetku oktobra. Takrat je podnebje suho in za vojne operacije pripravno. Zdaj smo že v drugi polovici septembra in Japonska še vedno ni udarila. Še ima par tednov časa. Zemlja tam je suha in trdna, reke so radi poletne suše plitke. Toda v nekaj ted-,nih bo potegnil čez sibirske pustinje mrzel veter in nastopila bo huda, dolga zima, ki bo zabranjevala vsako večjo bojno operacijo. Ako Japonska ne bo udarila v Sibirijo kmalu, sploh ne bo udarila. Združeni narodi čakajo in špekulirajo, bo-li udarila, ali ne bo. Japonska dobro igra vlogo ostudnega šakala. Značilne besede dr. Kreka Nedolgo je dr. Miha Krek, podpredsednik jugoslovanske vlade, izrekel med drugim tudi to-le: "Kot zastopniki Jugoslavije v izgnanstvu smo dolžni napraviti vse, da bo smel naš narod v bodočnosti svobodno govoriti in odločati. Naša dolžnost je, da poskrbimo za to, da bodo vse dosedanje žrtve pravilno ocenjene. Nova Jugoslavija mora biti vzvišena domovina, prosta podedovanih grehov predvojne Evrope in prosta tudi svojih lastnih zablod. Jasno je, da je centralizem pokopan. Vsaka diktatura, pa naj bo razredna ali pa diktatura klik je že vnaprej izključena. Za vse mora biti skupna domovina Velika Jugoslavija. . ." Verjamemo, da je govoril dr. Krek te besede iz srca. Ne verjamemo pa, da bi tako mislili VSI člani jugoslovanske vlade. Zlasti "ministar" Ninčič ima čisto druge misli o centralizmu. TAKO GOVtfRE NEMCI Brez sile "Kakor dokazuje zgodovina, sem uredil vsa nujna politična ekonomska in socialna vprašanja brez pomoči orožja." (Adolf Hitler, Reichstag, 28. 4. 39.) iklenila, da ga gotovo dobi Grozdje se tudi že bliža zrelosti in že na vso moč diši. Tako prijetne spomine mi obuja, 3a mi kar ni mogoče spat, ko prihajajo tisti lepi duhovi pri odprtem oknu iz vinograda k moji postelji, ki je obrnjena proti vinogradu in tako vja-.nem vse tiste prijetne duhove po grozdju. Ko naslednjega dne ustanem, sem kar vrtoglav Jd samih dišav. Veliko se piše o dobrovoljčkih, ki ga radi cu-kajo in so potem gostih besed. Mislim, da če se ga kateri kaj bolj naseka, da je najbolje zanj, da se lepo spravi pod odejo in zaspi, kaj bi jezik ste-zal, saj je še smrčanje preveč na poti. Ker pa letina grozdja dobro kaže, zato vem, da bo tudi smrčanja na koše, potem pa kakor bo že. Letina prav za prav kaže dobro vse povsod, kot nalašč v pomoč deželi, ki se nahaja v vojni. Pridelalo se bo vsega več kot se potrebuje, kar bo mogoče prišlo še prav. Ljudi za farmarska dela bo vedno manj, kajti mlade pobirajo k vojakom in ta stari bodo pa pomrli — eni radi starosti in drugi pa radi žalosti, ker bodo ostali sami brez pomoči. Če človek ni dobro razpoložen, tudi delati ne more in s silo pa se le malo naredi. Tudi za solatd je bila letos dobra letina, ker je. bilo vedno dovolj dežja, pa ne samo z & solato, ki je tako bujno rastla, ampak tudi za me, ki jo tako nezarensko rad jem. Neprestano je bila na mizi in brez vsakega mesnega prigrizka sem jo otepal. Naši so mi večkrat rekli, da izgledam kot tista solata, ki gre v cvet — spredaj dolg nos, ob straneh pa je štrlelo dvoje ušes, kot bi se ho-tale ločiti'od glave. Ker sem tak prijatelj s solato, sem jo pa nasejal pfecej veliko gredo, da bo še za pozimi. Sedaj pravijo, da bo v Wash- ingtonu naredili postavo, d£ bo moral vsak pojesti dva in pol funta mesa na teden. Kaj bo z mano, ki ga še sedaj nisem pojedel toliko ves mesec. Vse izgleda tako, da ifeka pravica pa le pride od nekje. Oh, da bi še pri pijači tako napravili. Se reče saj pijače imamo dovolj doma, da jo še konjem in kravam dajem, ampak meni ni za tisto pijačo, jaz imam v mislih tako, ki jo vsak dan vozijo tu mimo tja doli proti Stroji-novim v gostilno. Kadar vidim truk, ki je namenjen s tako pijačo mimo nas, se mi kar sline pocede na njim. Vedno blagru-jem take ljudi, ki si lahko privoščijo vse take dobrote. Dobro znamenje za kranjske klobase in krvavice pa je tudi to, ker smo nabavili precejšnje število pujskov tukaj na Hubbard Rd. Pri Zužkovih jih imajo kar celo raj do in tako lepih, da če enega prodajo, pa bodo dobili zanj več kot mi za kravo. To se gre vse po gospodarstvu in kako zna kdo "koman-dirat." Jaz jim dajem preveč jest, pa nimajo Jasa rasti, zato jih pa tudi slišim, ker je preveč masti in premalo mesa. Jajca so tudi precej poskočila v ceni in temu pa je vzrok to, ker ta čas kokoši vselej prenehajo nest. To bi bilo vse dobro, če bi jajca poskočila v ceni in če bi kokoš znesla vsak dan eno jace ali pa magari dva in seveda to samo pri nas, kajti če bi povsod tako nesle, potem bi ne bilo nobene cene. V sedanjem času nam jesti ravno -ne manjka, tudi sladke koruze, sladkih buč in cantaloupes je dovolj, paradižnikov pa ne jem, ker ni v njih dovolj sladkarije in jaz pa sem precej sladkih ust, d.a mi brez sladkorja kar ne gre. Vedno imamo dovolj za jegt domačega pridelka. Mesa pa tudi ne jemo, ker ni denarja, da bi se kar tako kupovalo. Se reče, pri takih, ki ne hodimo v žernado in saj veste, da če ni denarja se tudi kupiti ne more. Ker je tako krasno jutranje sonce že prisvetilo in se obeta lep dan, ko to pišem, zato se bo treba sedaj oprijeti še dela, ki ga je vsepolno tod okrog in kar premišljujem, katerega naj se prej primem. Cas pa tako hitro beži, da največkrat pride tako, da se komaj odločim kaj bi delal, pa je že zopet noč in tako navadno ničesar ne naredim. Pozdravljeni, Frank Leskovic. St. Clair Rifle Club vabi na odprti jo poslopja Naš klub je postavil novo poslopje poleg prejšnjih, zato smo sklenili, da se odprtija tega poslopja proslavi s piknikom in drugimi zabavami. Na tem pikniku bomo pekli kokoši na ražnju za člane. Ako hoče imeti pa kdo drugi, ki ni naš član, celo kokoš, naj to naroči pri članih kluba najkasneje do četrtka zvečer. Tako bo odbor vedel pripraviti dovolj yeliko število dobre pečenke. Klub bo pa tudi pripravil dosti drugih dobrih jedil, tako se ni treba nikomur bati, da bi bil lačen. Kakopak, za žejne bo tudi vsega dovolj.. Torej ako hočete videti, kako se pečejo kokoši na naši novi peči, pridite pogledat. To bo, kot se vidi, zadnji piknik te sezone, ali pa morda mnogo na-daljnih sezon. Zato vabimo vse prijatelje in znance, da nas posetite v nedeljo 20. septembra na klubovi farmi, piknikovati bomo začeli opoldne in nehali o polnoči. Poleg najboljše postrežbe, bo tudi razna druga zabava, kot streljanje na lončene golobe in ba- lincanje. Proti večeru se bomo pa stopili v krog in eno ali dve zapeli. Na veselo svidenje. Nocoj ima klubov odbor sejo pri Antonu Urankarju. Pridite vsi! Na zadnji strelski vaji so člani streljali tako: Kramer..........23 Kosec ............23 A. Urankar........19 Antonin..........22 Podpadec..........17 Kauchnik..........17 Susel............16 Peterka..........18 Bozich............14 Levstik..........19 A. Novak..........22 Spenko..........22 Buchar..........24 Baraga............16 Stopar............ 6 Dolenc............17 Lukek............22 Z lovskim pozdravom Tajnik. -o- Fantje na vojsko gredo Leži; leži ravno polje, po polju bela cesta gre, po cesti krepko stopajo, prelepi mladi fantje so. Oj hola hola fantje vi, kam ste se namenili, se hočete podat od nas, ki ljubimo,iz srca vas. O j zbogom vsi prijatelji; vi starši, bratje, sestrice, na vojsko gremo zdaj za vas, mogočen vojvod kliče nas. Veselo hočemo zapet, v Boga zaupanje imet, pogumno se boriti čmo — sovražnika premagati. Le naj ropoče in bobni, iz tisoč topov naj grmi, naj kroglje križem švigajo, Slovenci ne pobegnejo. Pred nami pada vse okrog, za nas skrbi naš ljubi Bog, ne bo nas ulovila smrt, če bil bi tud' pekel odprt. Mladenči bodimo srčni, Bog Sabaot nas varval bo, požen6 strah sovražnika pred nami kakor strah. Mamca draga ne obupaj.te, vaš sinček se povrnil bo krepak, poljubil vas bo korenjak, in otrnil vaše bo solzne oči. Tončka Jevnik. -o- Za pravico naroda Z veseljem spremljamo veselo novico naših podpornih organizacij, da s svojo akcijo podpirajo stremljenje Ameriško jugoslovanskega udruže-nja, katerega brezpogojna zahteva je združitev vseh Slovencev v demokratični Jugoslaviji. Temelj temu perečemu vprašanju je bil položen dne 8. marca na manifestacijskem shodu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ter pozneje utrditev zahteve na Primorskem dnevu dne 9. avgusta ob navzočnosti pet-tisočere množice. Le v skupnosti, slogi in strnjenih vrstah bomo našli pred javnostjo in me-rodajnimj faktorji odmev na naše upravičene zahteve. Veselo nas je presenetila tudi novica, ker so podporne organizacije v poživitev primorskega in koroškega vprašanja zahtevale od jugoslovanske vlade v Londonu, da poleg posvečanja večje pažnje temu vprašanju tudi imenuje v vlado primorskega rojaka v osebi Dr. Ivan M. Čoka. Veseli nas ta korak in tem bolj nas bo razveselila novica njegovega imenovanja. Z isto iskrenostjo in ljubeznijo, ki ljubimo in spoštujemo Dr. Boris Furlana, spoštujemo in zaupamo Dr. Ivan M. Coku. Oba sta naša rojaka, oba bori tel j a za pravice naših zasužnjenih bratov in sester ter oba zmožna doprinesti naše upravičene zahteve na merodajna mesta. Princip bor- be jih v ničemur ne loči, le toliko se razlikujeta, da eden vr-jame v silo akcije in drugi v silo duha in diplomacije. Ce sklopimo oboje skupaj, imamo ono, kar vodi do cilja. Obojna Akcija nam je potrebna in želeti bi bilo, da sledita svojim načelom ter odstranita medsebojne predsodke, če v čem obstojajo. Želja nas Primorcev je, da konstruktivno delujeta med seboj in to neločljivo do končno dosegljivega cilja. Narod jih je poslal v tujino in od njih pričakuje dela in uspehov. Po končani vojni bo treba pred ta narod, ki se danes bije za svobodo, položiti račun uspehov in neuspehov. Obračun bo lahak, če bosta delovala skupno z našo spontano močjo in aktivnostjo. Prevelik je ideal in preresni so časi, da bi se cepili in razkrajali našo po številu skromno toda po duhu veliko moč. Primorci oblju-bujemo vse, kar zmoremo, v pomoč akciji. Joško Penko, tajnik Ameriško jugoslovanskega udruženja. Anton Bobek—75 letnik Danes praznuje 75 letni rojstni dan ugledni slovenski fant Mr. Anton Bobek, rojen v Ribnici na Dolenjskem od staršev Ivan in Alojzija Bobek. Oče Ivan Bobek je bil okrajni zdravnik za ribniško okolico nad 50 let in zato tudi eden izmed najbolj poznanih mož v tisti dobi. Anton Bobek je prišel v Ameriko maja 1892, torej je bilo letos tudi 50 let, odkar je stopil na ameriška tla. Ustavil se je v New Yorku in kmalu potem bil uslužben pri tvrdki Frank Sakser, namreč v pisarni ter opravljal uradna dela in obenem bil spremljevalec potnikov v stari kraj in tudi za tiste, ki so sem prišli. Ker so bile potovalne družbe tista leta najvažnejši uradi za priseljence, so se kmalu ustanovile podružnice uradov po raznih večjih mestih. In tako je Frank Sakser ustanovil urad v Clevelandu leta 1903 in kmalu nato poslal Anton Bobeka sem kot zastopnika. In ta urad se je nahajal dolgo vrsto let na 6104 St. Clair Ave., to je prostor, kjer je zdaj Sušniko-va trgovina s pohištvom. V tem uradu je Anton Bobek imel priliko srečati mnogo ljudi, ki so pošiljali v stari kraj prvi zaslužen denar in kupovali potovalne listke kakor tudi iste pošiljali v stari kraj, da so sorodnike in prijatelje sem dobivali. Bil je torej zelo važen urad in Anton Bobek je delo vedno izvrševal točno in pošteno, zato še danes užiVa lep ugled kot poštenjak prve vrste. Ne vemo, kaj je bil vzrok, da se ni oženil. * Ko smo ga vprašali je rekel, da v mladosti ni imel časa in potem je bil pa prestar, da bi skrbel za ženo in otroke in po njegovem mnenju se smejo oženiti samo tisti ljudje, ki imajo za ženo pripravljen dom in pa stalni zaslužek. Torej Ton# je ostal samec in priznati moramo, da se nam zdi z vsakim letom mlajši. Dolgo vrsto let je stanoval pri družini pokojnega urednika Ameriške Domovine, prav za prav do nagle smrti Louis J. Pirca, junija, 1939.. Od leta 1939. pa stanuje pri Novakovih na 1135 E. 71 St. Ko je delo v uradu potovalne družbe Frank Sakser j a po-nehovalo, kakor sploh pri vseh potovalnih družbah, je šel Anton Bobek v pokoj in to je zdaj okrog pet let nazaj. — Tone, dočakal si lepo starost in želimo, da bi bil še dolgo med nami. Vse življenje si bil fest fant, nikomur nič žalega storil in to Ti naj bo v časten spomenik ! —--o-- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Starka je nosila f sebi tisočak®. New York, — Mrs. Loeber je padla po se precej nevarno 1 po glavi. Odpeljali so J nišnico. Ko so ji v sJ« slekli steznik (korzet). prišite nanj bankovce $5,365. Dva bankovca SJ po $500, 38 po $100, in ostalo v manjših & , ženska je povedala, da * 83 let. 3 iin . fet/ 6! TKerS was f * named Fly^y 9 J Who said [(Q<*£ . > Axis can't yflS % Sure, we'll 6et . H v ' 8oat Tj^de v 1 If we buy B°D<> * roll Savin«'r jp^,, V. S. Trtasw* ""'I v. r.eiizl) Da bodo nasi Pggj-vojaki vedeli, aim fantom v &TC[ bodo razvideli iz j pr* sma, ki ga je Plb Ivan.• ftp "Po pettedensl lučjo. Adijo §lS .J f1 ko sem odhaja1 taborišča Perry- ^fi Tam sem ved" ga našega rojaka- ^ ; S ti se pred baraj0 • p I« iel° 'Vozijo! Jy . kdo in me veSLve>ie« "Kaj si tudi ti Vs j, Nekoč sem S jaka, ki sta vletfj se pravi po nase- ^ . sem poznal. j^ji. j ----- J------. H . * bil menda precej ' i/, jto hotel več vedeti *• | * to eden sikne tfj ^ k vragu!" P* Ll/j ^ naši. Ta, ki nie ti v spodnje P^ tj vedal, da je 'Jaz sem pa }z .' ......... selo pripomb1 J» ^ ^ kantini obuja" v5e iz domovine, da • ^ teklo. reie S Av N .Sv pa l^SgJ naši slovenski 1 M i '! j, dat je. To la^0>rl, j Ko jih je nS kaj več "železne vod Jj^ Šmarna gora ^ f t ik Tukaj, kjer K, nobenega našeg ^ ^P Vi'ln naihnli P°® . . t rih najbolj P .r ni. Nobena s1 gta namreč bolj P^ 5tC J^J raš sam pit- { fAK* da si dajeta f či. N a j 1 e P s e skupaj, posebu SND. — Ivan- i p*1 s' lOSli ilapf ake DC Mrs- )0 st°tf O DOS««* kovce kovca L00, * iih b8"1 18, *,e ttKLAD V SREBRNEM JEZERU mimiiTirTTTiiMittiTTiTiiiTiiiixn IU Sg ip -i Je Slmo razveselil, ko j namreč, vsaj po imenu, ii} vem kaj se pripravlja. , je dejal. "Kon- i^emba v Vsakdanji pJtl! Moja stara, do- J^ato d0lgo sloniva-m*. 01 spet zinila kako po-uPajmo, da se še danes „ Mika mpak_i , Iiin ste rekli? Ka" |,,e istemu Človeku, ti- Poveljuje trampom?" nej6y mu J'e ime in rde- yjlll. 4 uote) i • -? Rdeči cornel? Ijj .ežal sem nekoč člo-Je bilo ime Brin-^ J®ce ^se je tudi imel. - j! Vane- Pravi skalp »I se2raStel črn in kodrast, tj 2 5 tistikrat srečanje i! j^jenjem." 'iein! , d J® z zani" kedaj pa je bilo tisto Ve leti i »d Hiv temu in gori ob \ terju Je bilo. Bil sem je °VaJ«šem pri Srebr- fe v p ' Engel mu je bilo T Ueblo sva bila name- Pi je prisluhnil. 1 'mTt- ?ako Pravite' da ' emu vašemu to-, Engel —?» «oče • Ga Poznate?" C?°Vedujte, kaj je bilo v Pueblo, iiiSu bl1 namenjen in ob v^QdSVa mislila potova-"Jein ' da bi si nabavila 2 n.f5emo za podjetje, 10 se' eri^ slefl«1 t )1S leP^' n]lrn zaslužila mili j o- ftifoj6 sta mislila ustano-% k • nesl° milijone? !®0dioav ji'llS. se je obrnil ca, i t P aH lo ga jezera.' Cha: Goliti"* nadzornik se • resnobno je pra- , sicer neverjetni^ Vkljub temu res! F1i>.,!llej®ih. westmanov %' ste k in .gotovo mnogo do"1' 'S, " izk"sili, kar bi A N vVerje1' če bi Pri" A Ni,: ehand. "Prav rad N>em! k- 8Jlr - '»al Prav rad Saj sem tudi \Su° Zakladih v Sre- »Vi ste jcif'rf! V^m j ^jfi so govorice o e slišali 0 njih? vestjo lahko pri- • zt,L «,. i ^ ' • z> kk7 kovsebe je imeno" Nekoč pa KSSirprav za besede, se- 'I^ic^h; iaui- Kajpo ,!! - \v%.?1Janskel Si * iey,Hawei kolaka-IV1' Da •r°du Tonkawa, Nt 1^oi lz Jezika starih AhWe Pa pomeni isto, b Soviče ali Stari oče. » dalje, Wat- fi t1 »ta radoveden, kje seznanila s ti- ''ce- m- Poznam ga marsikaj o njem. "Res —? Povem vam, nikdar v življenju še nisem videl takega starega, prastarega človeka! Sama kost in koža ga je bila, živ okostnjak, vam rečem! Sam je pravil, da je že črez sto let star. In kako sem se seznanil z njim? Ni nič posebno zanimivo, vsakdanja zgodba, kakršno lahko dnevno doživite na zapa-du. Na lovu sem bil tistikrat v gorah. Saj veste, da prej nisem bil pri železnici! Poskusil sem tod in tam —. In povem vam, tista leta, ko sem se klatil po gorah divjega zapada, tista so bila za mene še najlepša! No, — pa da vam povem! Bil sem torej na lovu. Pa sem se uštel v pratiki, predolgo sem ostal v gorah in iznenadil me je prvi sneg. Ni bilo misliti, da bi prišel v ravnino, zima je bila zgodnja tisto leto in snega j'e padlo, vam rečem! Ostati sem moral. Sam —. V globokem snegu —! Ni bila nobena šala —! Gazil sem okoli in iskal, kje bi prezimil, pa prišel k sreči do Srebrnega jezera. In tam sem našel kočo, s kamenjem je bila zidana, dim se je valil iz nje,— rešen sem bil! In lastnik koče je bil prav tisti prastari Indijanec. Vnuka je imel in pravnu-ka, Velikega in Malega medveda, tako jima je bilo ime, in "Nitropan hawei in Nitropan homoš, kajne?" "Da, tako jima je bilo ime. Tudi tista poznate, sir?" "Da. Pa pripovedujte dalje _i" : "Medveda sta odšla v gore in se nista mislila vrniti pred pomladjo. Bi tudi ne bila prišla čfd koče, toliko snega je vrglo. Pa nisva bila sama s tistim starcem. Tudi neki drugi lovec se je rešil pred snegom v njegovo kočo, tisti Engel, ki sem ga omenil, Nemec po rodu. No, mislim, da smem skrajšati svojo povest, če povem, da smo se prebili skozi zimo vsi trije. Gladovali nismo, divjadi je bilo dovolj. Pa mraz je le škodoval staremu in ko je zapihal prvi veter črez gore, je legel v grob.' Vso zimo sva mu stregla, rad naju je imel in da bi pokazal svojo hvaležnost, nama je povedal skrivnost Srebrnega jezera. Starodavno listino je shranjeval, kos usnja, pokazal nama ga je. Jezero je bilo na njem narisano in točno je bilo zaznamovano mesto, kjer ležijo zakladi. Koj sva seveda razumela, da lahko v kratkem silno obogativa, prosila sva ga za listino, |>a nama je ni dal, shraniti da jo mora za vnuka in pravnuka, za oba "Medveda," je pravil. Pač pa nama je dovolil, da sva si načrt prerisala. Dan pred smrtjo je listino zakopal, pa ni povedal kje, in naju je tudi prosil, naj ne išče-va. Tudi nisva iskala. Pokopala sva ga in ko je za silo skopnelo, sva odšla. Engel si je zašil načrt za podlogo svoje lovske suknje." "Nista počakala na Medveda — ?" je vprašal Old Firehand. "Ne." "Usodno napako sta zagrešila!" C Dal ie nrih^dn jir) Položaj v Jugoslaviji po laškem opisu Corriere della Sera prinaša dopis Montanelija iz Zagreba: Po računu 38 centimov za eno kuno je življenje v Zagrebu-drago. Sile upornikov so se znatno okrepile, ker imajo Nemci preveč posla z vojno na vzhodu, Italijani pa z Grško. Hrvaška pa je še premlada. Srbski komunisti so se organizirali pod moskovskim vrhovnim poveljstvom in nosijo zastave z napisom: "živel Stalin, živel kralj Peter! Srbi so monarhisti in nekako svojevrstno sentimentalni. V Črni gori divjajo borbe pod načelstvom Moše Pijade, slovitega književnika, ki je dal ubiti 284 oseb v eni sami noči in postavil na grobišče napis: "Pasje groblje." V gozdovih in planinah domi-nira s svojo nacionalno organizacijo Draža Mihajlovič. To je nekakšen slovanski de Gaulle, ki deluje pod geslom pansrbstva. A četnik Kosta Pečanec s svojo skupino se je odločil, da pristopi k Nediču zato, da se ne bi bojeval skupaj s partizani. * * * Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je poročala dne 17. avgusta, da so gestapqvci, katerim je pomagala Nedičeva policija, aretirali v mesecu juniju preko 1,000 beograjskih meščanov, proti katerim ni bilo nobene obtožbe. V skupinah od 50 do 100 oseb so jih zaprli v celice s posebno opremo, ter jih tam v prisotnosti in pod nadzorstvom nemških vojaških strokovnjakov zastrupili s strupenim plinom. V teku nekaj dni so na ta način pomorili vseh 1,000 aretirancev. * * * London, 21. avgusta (UP) — Poročilo glavnega štaba generala Mihajloviča javlja, da je čet-niški bataljon zasedel dalmatinski kraj Zupanjac in po ostri borbi zaplenil mnogo vojne opreme. Druga laška armada je doživela v Dalmaciji veliko neuspehe. Privatne vesti, ki jih je dobila jugoslovanska vlada v Londonu, poročajo o popolnem uničenju hercegovinske vasi Ravno. Ko so četniki prekinili železniško progo Mostar — Sarajevo, so zasedbene oblasti kaznovale s smrtjo nad 300 oseb,'200 pa jih je bilo odvedenih v koncentracijske tabore. Ravno je 71. jugoslovanski kraj, ki so ga oddelki osišča porušili v teku zadnjih treh mesecev. =i= * * Preko Berna je prišla iz Rima vest, da bodo Italijani od zdaj naprej v svojih bojih proti hrvaškim upornikom zaplenili vse imetje puntarjev in tudi vseh drugih Hrvatov, ki bi brez veljavnega vzroka zapustili svoj dom. * * * i Havas javlja iz Budimpešte: Po naredbi srbskega ministra prosvete imajo učitelji na osnovnih in srednjih šolah v Srbiji le zelo kratek odmor od 15. julija do 15. avgusta. Od tega časa naprej bodo morali med svojim ietnim dopustom nadzorovati po- Vojska v puščavi Že pred začetkom sedanje vojske so se večkrat slišali gla^ sovi, da je Evropa za moderno vojskovanje premajhno in preozko bojišče. Afrika s svojimi velikimi puščavami bo še naj primernejša in res pravo pozo-rišče, kjer se bo moderna vojska lahko razdivjala. Pri tem ne gre za masovno vojskovanje, marveč za vojsko z malimi, hitrimi, smelimi oddelki. Najboljše orožje v puščavi je letalo. To.jso najboljše dokazali Italijani ob priliki svojega pohoda v Abesinijo, ki so ga v sedmih mesecih zmagovito zaključili. V puščavi so se že večkrat srečali kot nasprotniki beli vojaki z domačini. Francozi, Italijani, Angleži, Španjolci so si bili večkrat v laseh z njimi. Toda puščava takrat še ni bila poprišče bojev moderno oborožene in izučene vojske, kakor jo imajo danes, ko si stoje nasproti italijanske in angleške čete. Vsak napad v puščavi zahteva skrbno in dolgo, dobro premišljeno in še boljše izvedeno pripravo. -Uspeh takega napada je odvisen tudi' od tal. Vojskovanje v Afriki pa ne bo nikdar izvedeno z velikimi množinami vojaštva, ker je preskrba z življenjskimi potrebščinami, z orožjem in bencinom — v glavnem po vodni poti — pretežka. Italija se danes bori v Afri-! ki na treh frontah, ki so povrh ljedelsko delo šolske mladine. j druga od druge zelo oddalje-Učiteljem ne bo dovoljeno, da j ne: v Keniji, Angleški Somali- zapuste med svojim dopustom kraj v katerem službujejo. -o--- Ob 40 letnici Verdijeve smrti -so v Rimu vprizorili "Travi-ato." • ji in Eritreji ter v Libiji. Vzhodna meja italijanske Libije je oddaljena od Nilove delte 600 kilometrov. Če rečemo puščava, si ne smemo predstavljati neskonč- ne peščene stepe. Puščava Mar-marica, kjer so sedaj boji v glavnem že končani, je terasasta in se polagoma spušča proti jugu. Ob obali ima 200 metrov nadmorske višine, v notranjosti pa je ponekod pod morsko gladino. Najnižji kraj puščavi Marmarica je 134 m pod morsko gladino in leži blizu Marše Matruh. Ob obali je z grmovjem porasel pas, proti jugu pa je vedno večja pušča va. Temperatura ima povpre čno 40-50 stopinj in je podvržena velikim spremembam, saj pade včasih ponoči za 40 stopinj ! Bolj kakor kjerkoli prihaja v poštev na takem bojišču hitrost bojevanja. Zaradi tegja imajo Italijani in Angleži majhne Udarne enote. Italijanske divizije sestavlja šest bataljonov in so po našem pojmovanju le malo povečane brigade. Te divizije so motorizirane. Angleži imajo na severnem afriškem bojišču ponajveč motorizirane bele čete, med katerim je največ Avstralcev, No-vozelandčanov in angleških bataljonov. Imajo tudi močno letalstvo in nalašč za pustinjsko vojno prirejene oklopne enote. Poedini napadalni oddel'ki — često obsegajoči le en bataljon in nekaj topov — napredujejo večkrat 100 do 120 kilometrov oddaljeni drug od drugega. Važno vlogo igrata radio in letalstvo, tako da lahko rečemo, da je vojna v afriški puščavi res najmodernejša vojna. Težave, na katere naleti moderno vojskovanje v puščavi, niso obsežene toliko v delu nasprotnika, kolikor v vsemogočni in muhasti pustinj ski naravi. -o- Radio prejemna služba Govor g. ministra Milana Grola London. (JIC) — V teku Ion dvomen gospodar. Zato je Amerika zbrala svoje milijardno bo. gastvo in zavrtela svoj orjaški stroj dela in ljudi za izdelavo letal in orožja. Ta čudoviti razmah človeštva je bil mogoč samo zaradi navdušenja širokih mas za višji ideal, ki vlada zasebni koristi posameznikov. Demokratski svet je objavil svoj načrt. Ta načrt je izražen v atlantski poslanici in potem v izjavah Churchilla in Stalina. Danes hočemo, da se ta svetovna vojna konča z resničnim svetovnim mirom, katerega ne bo več ogrožalo samolastno stremljenje, sovraštvo ali norost. Zajamčiti je treba narodom pravico, da si navznotraj sami izberejo svoje zakone. Toda zedinjeni demokratski svet postavlja danes temelje tudi višji suverenosti svetovne volje. Le ta svetovna volja bo mogla zajamčiti posameznim narodom svobodno državno življenje. Le ta višja volja bo mogla kaznovati krivce, ki bi na novo hoteli motiti svetovni mir. V našem svetu' letal ni več usod, ki bi bile medsebojno neodvisne. T,a nad-močna svetovna volja bo narodom pomagala, a njej bodo narodi prinesli kar je v tem redu potrebno za obnovo — potrpljenje, slogo in sodelovanje. -o—- MAKE EVERY PAY DAY u BOND DAY JOIN THE PAY-ROLL ft SAVINGS PLAN * MALI OGLASI Delo dobita 2 delavca Dva delavca takoj sprejmemo v tovarni za mehko pijačo. Zgla-site se pri Double Eagle Bottling Co. 6517 St. Clair Ave. _(218) Trgovina naprodaj Proda se delikatesna trgovina v bližini E. 55. ceste, v bližini šole. Jako poceni. Za nadaljne informacije pokličite ENdicott 9578. (217) Tv ni udobnosti. — Fotografi na bojiščih pridejo večkrat precej blizu s smrtjo. Tako je bil tudi ta fotograf, ki je posnel to sliko v severno-ufriški puščavi, kjer se je šrap-nel razlctel prav blizu njega in truka, ki dovaža vojne potrebščine četam, na bojišču. Vendar pa &ia oba ostala nepoškodovana. 3 sobe se oddajo Starejšim ljudem se odda v najem 3 sobe. Naslov izveste v donske radio oddaje v srbohr-j uradu naše*a lista-vaščini je g. minister Milan Grol govoril naslednje: "Po prvi svetovni vojni so nanovo razdelili narodna ozemlja in jim začrtali meje, za katerimi so si države ustvarile svoje posebno in zasebno življenje.' Mir je bil zaradi tega odvisen od volje in samovolje, od števila bajonetov različnih koalicij, ki so se porajale in zopet razpadale. Od prvega dne naprej po vojni, se je nanovo začelo splošno oboroževanje. Navznotraj pa so se razvili v posameznih državah j politični boji, podpirani od sno-bizma, ki so končno vodili diktature. Razkosano življenje Evrope, prečrtane vse križem s carinskimi in policijskimi mejami, je omogočilo rojstvo in razvoj nacizma in fašizma. Ta posledica prve svetovne vojne in težke žrtve sedanje vojne, so vsem odprle oči. Tudi danes vodimo boj za interese narodov, toda ti interesi niso več zasebni in neodvisni drug od drugega. Nad njimi stoji vseobči interes. To je interes višje vrste. Danes trpe ljudje sami zase, ne glede na posebnosti življenja svojega naroda. Trpeli so tudi že ljudje, ki niti niso vedeli za-i kaj. Ako je bila naša krivda, da smo bili Nemčiji na potu v njenem stremljenju proti vzhodu, in ako so naši sovražniki našli med nami razbojnike, ki so se prelevili v današnje ustaške krvnike, plača na m.o in čas in pol Morajo kaj so mogli zakriviti Norveža- predložiti dokaze o ameriškem držav-ni ali pa afrikanska polinezijska jg™^- ** V0Jnem plemena? Ali pa šolarčki v Kra-j gujevcu? TWILIGHT BALLROOM se odda v najem za PLESE in VESELICE Še neka.l dobrih dnevov za oddajo na razpolago POKLIČITE TINO MODIC 6025 ST. CLAIR AVE. ENdicott 9691 BORING MILL OPERATORJI ki imajo izkušnje na velikih horizontalnih in vertikalnih LARGE PLANER OPERATORJI LARGE SLAB-MILLER Kako o p r a v i č un jejo preganjanje in izstradanje celih rod-] bin, ki jih tirajo iz enega konca Evrope v drugega? Ta krvolo- Wellman Engineering 7000 Central (220) Naši vojaki imajo velike težave v Indiji, ker ne razumejo jezika. Na sliki vidimo dva ameriška vojaka, ki si prizadevata zvedeti ceno prevoznike od donmčinskega izvoscka. Ker se ne morejo razumeti v govoru, zato ima voznik posebno knjižicokjer so označene besede, iz katerih bosta vojaka lahko sestavila vprašanje "How much?" (Koliko za pre-voznino?) Proda se No. 8 Mt. Gilead Hydraulic čni duh, ki stavlja teror nad člo-' prešo za grozdje, 3 seti rjuh in večanske zakone, gledajo oni, ki kompletna oprema. Cena $550. krvave za novi svet, v katerem Naprodaj je tudi 500 košar, ki bo imel človek ono ceno, ki mu vsaka drži 16 kvartov, po 3 cen-jo je Bog prisodil. Zato umirajo te vsaka; ter 10 tajerjev za kmet, delavec in vojak in čakajo truk. Za podrobnosti se zgla-na prerojenje. Zato je britansko'site pri jjj carstvo zapleteno v vojno na Ted Mandel vseh kontinentih, na vseh morjih in v zraku, v katerem je ne- 20171 Nicholas Ave. V. J. KRIŽANOVSKA: IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK oso M4r ro flAt »KUtH -AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER, 16, 1942 Med tem pogovorom v grofi-činem buduarju sta dva stara, sključena in raztrgana Juda s palicama v rokah in nahrbtnimi culami preko ramen korakala v gozd, a tam sta se napotila po skrivnih, samo tihotapcem znanih stezah, proti ruski meji. Šele naslednjega dne je Milica po Dunji zvedela za podrobnosti bega Gureckega. Po Dunjinem mnenju je bil ta beg že davno predvidevan, ker Ja-novski se ni prav nič začudil njeni povesti, ampak je samo naročil priti ponoči na dogovorjeno mesto. Tam ji je izročil culo, ki jo je morala predati Gureckemu in mu povedati, da ga povede preko meje judovski tihotapec Elkan Blumen-trost, v culi pa da ima oblekti. Z vsemi mogočimi previdnostnimi ukrepi je Dunja izročila gozdarju culo in sveženj stota-kov v rubljih in markah od Milice z naročilom, naj se obrne k Dmitri ju Pavloviču Derevninu, katerega bo grofica pravočasno o vsem obvestila. Ta mu pomaga najti delo v Rusiji. Kaj se je potem zgodilo, Dunja ni vedela; toda vse je kazalo, da se je Gureckemu posrečilo zbe-žati, ker naslednjega jutra ni bilo niti sledu o njem, ko je šla Dunja pospravljat utico. Milica je bila zelo vesela, da se je ubogemu gozdarju posrečilo zbežati črez mejo; gozdar je bil zanjo žrtev "nemškega pritiska" in niti na misel ji ni prišlo, da je s stališča ruske podanice nedopustno ravnala. Toda vse se je dobro izteklo, ker vse iskanje od strani obla-stev je bilo brezuspešno in Gu-recki je izginil brez sledu. Oblastva so vrgla v ječo go-zdarjevo mater, ne da bi se zanimala za usodo nesrečnih otrok, izmed katerih je bil Bole-slav po vsem prestanem trpljenju bolan na smrt. Milici sta se smilili nesrečni siroti, zato ju je hotela vzeti k sebi, toda grof se je temu uprl. Njegova krutost in ogorčenost, s katero se je udeleževal preganjanja in zasledovanja begunca sta napravili na Milico skrajno neprijeten vtis. Postala je ne- liis vam novega položaja in izogibati se sporom. Prišel je julij in z njim čas vojaških vaj; no takrat so se v veliko grofovo zadovoljnost vršile nedaleč od Krenice, tako da je mogel večkrat domov pohiteti. Milica je živela samotno, pečala se je z glasbo in s čita-njem ter jezdila na izprehode pod Džemaldinovim varstvom. V gozdarjevo hišico ni več zahajala, že sam pogled nanjo ji je vzbudil neprijetne spomine; razen tega je stanoval tam zdaj novi gozdar, Nemec, oče mnogobrojne družine. O Gurec-ki je zvedela samo to, da ko je prišla iz ječe, jo je z Jadvigo vred sprejela v. svoje varstvo neka poljska dama, Boleslav pa je bolehal nekoliko tednov in umrl za vnetjem možganov. Na Miličino začudenje jih je Ludolf začel vnovič posečati, a njena hladnost ni navidezno nič vplivala nanj. Ludolf se je vedel zelo zdržno, niti najma-nje ni dvoril gostiteljici, ampak ji samo bral Nietzscheja ali pa poveličeval mogočnost nemškega naroda. Zato ga je Milica zaupneje sprejemala, in dasi je baronova samohvala zbujala v njej zaničevanje, se je vendar udala razmeram ter ga pridržala pri čaju, kosilu ali zajutreku. Nekoč po kosilu je, prišel zopet v Krenico ter prinesel s seboj knjigo, ki je razpravljala o potopitvi in uničenju slovanskih plemen po Nemcih od La-be do Spreje. Tisti dan je bil Milici obisk zelo neprijeten;'za zvečer je pričakovala moža, a dnevna vročina jo je bila utru-dilk. Toda po svoji prirojeni dobrodušnosti si je prizadevala skrivati svoje, slabo nastroje-nje in sprejela je gosta z običajno vljudnostjo. Vendar pa je takoj zapazila, da je baron nekam čuden; bil je mračen, potrt, a v njegovih besedah, pogledih in kretnjah se je očito-vala mrzlična razburjenost. Govoril je o veličini germanske stavbe na razvalinah slo-vanstva ter poveličeval vojno in uničenja ter podkrepljal j svoje bedastoče s stavki iz — Vaša sodba grofica, je divja, toda jaz se ne čudim, da slišim to od Sarmatke. Kako morete zavreči Nietzschejevo teorijo o vojni in ga smatrati za blazneža! — se je začudil baron. — Pa naj bo po vašem: saj je rekel Lombroso, da sta genialnost in blaznost sorodni po svoji abnormalnosti; v tem vam nočem ugovarjati, samo vam rečem to, da genij ima pravico in celo dolžnost ustvarjati zakone, ki streme za najvišjimi smotri, katere si je on nadel. To velja za Človeške zakone ; kar pa se tiče recimo ta-kozvanih božjih zakonov, sem vam pa že povedal, da predstavljajo ti zgolj kup starih predsodkov — prežitkov glupe, trmaste vere v nekega Boga, ki je že davno umrl. Resnični Bog narave je nadčlovek, zanj pa ni nobenega zakona razen jegovih želj. —Poslušajte, baron! Če ne bi bili tako domišljavi in bi globoke je in pravičneje sodili druge narode, tedaj bi morali priznati, da Nietzschejeva ideja o "nadčloveku" ni nova, ampak jo najdete v delih velikega pisatelja od vas preziranega naroda, Dostojevskega, katerega bi morali poznati, če iščete novih potov v življenju. Toda ta neomejena svoboda dejstvova-nja je po mojem mnenju zani-kovanje pravice (bližnjega do življenja in svobode, je pravo nasilje nad vestjo in srcem drugih ljudi. In končno, zakaj ne more vaš bog — nadčlovek — uničiti zakona smrtii, zelo neprijetnega zakona, ko tvori vendar oviro njegovemu silovitemu dejstvovanju? — ga je vprašala posmehljivo Milica. — Ko pride čas in se to nadčloveku zahoče, tedaj premaga tudi smrt,—je svečano izjavil Ludolf. — On je bog, in bilo bi nezmiselno, da bi kakšen zakon, pa četudi zakon smrti, ukazoval bogu; pred njim mora biti brezkončna, prosta pot in ni je ovire, ki bi ga mogla zaustaviti. — Vi ste nepoboljšljivi, baron. Toda povejte mi, kaj počno "nadljudje," ko porušijo vse obstoječe zakone in dosežejo vrhunec svoje mogočnosti? — Spremenili bodo svet v ogromno bojno polje in tedaj bodo ti bogu podobni borci zmečkali pod svojo železno peto vsako nepctrebno trohnobo, iztrebili z zemeljskega površja vse te miroljubne in nabožne tepce, ki ne vidijo dlje, nego sega njih nos, ter smatrajo za največjo srečo ždeti na svojem družinskem ognjišču. — Kaj ? Vi smatrate družino za nekaj nepotrebnega? Po vašem mnenju sta žena in mati tudi nepotrebna trohnoba? — O, e! Ženska ni nepotrebna, toda treba je izpremeniti način njenega življenja, družina pa, takšna kakršna je danes, je pravi nezmisel. Moški je bojevnik in vzgojiti ga je treba za bojevnika, a ženska mora biti bojevniku v zabavo. — Ali res? Imenitno vlogo ste namenili ženski. Sicer pa samo ponavljate nazore, ki jih imajo o ženskah Nemci in o čemer se je Lessing tako odkrito izjavil. Saj poznate njegov izrek: "Ein Frauenzimmer, das denkgt, ist eben so ekel, als ein Mann, der sich schminket. La-chen soli es, nicht als lachen, um immerdar den gestrengen Herren der Schoepfung bei gu-ter Laune zu erhalten." (Ženska, ki misli, je ravno tako ostudna, kakor moški, ki se šminka. Smeje naj se, samo smeje, da ohrani 'vedno pri dobri volji strogega gospoda stvarstva.) Ludolf je primaknil svoj naslanjač k divanu, na katerem je sedela Milica, ter se sklonil k njej. — Ali se vam ne z«1 vo pripadati bogovom pokoljenje velikanov, di"? Čas je, da že^ ha biti last samo er]ef ga, temveč mora P __ na last vsakega 1JU junaka. — Pfuj, kakšne °s govorite, baron. Vi "na bosto gotovo umrli ^ današnji možje se še\ že starih nazorov in ^ svoje žene za svoj klad, ki ga ne maraJ" | nikomer. Jj Čuden nasmeh Je jj ronovo obličje. Državljanom mesta Cleve-landa, posebno pa čitateljem Ameriške Domovine. Dragi prijatelji! Tem potom izražam svojo iskreno zahvalo vam vsem skupaj za izdatno podporo, ki ste mi jo izkazali v zadnjih.primarnih volitvah na demokratski glasovnici ter mi pomagali do nominacije. Obljubljam, da vas bom pošteno zastopal. Vdani vam Frank J. Svoboda IZVOLJENI DEMOKRATSKI KANDIDAT ZA DRŽAVNEGA POSLANCA Prosim, da ne pozabite glasovati zame pri glavnih volitvah 3. novembra, 1942, zaupna napram možu in v srce | Nietzscheja se ji je ukradlo trdno prepričanje, da se pod moževo viteško zunanjo odličnostjo skriva neusmiljeno srce in nemška plemenitaška oholost, prezirajoča vse, kar je tuje. Pod vtisom teh občutkov si je Milica večkrat napačno razlagala gro-fove besede in jim pripisovala pomen, ki ga niso imele. Ta iz-prememba se je vršila v Miliči-nem srcu prikrito, tako da ni mož ničesar slutil, ker na zunaj ni nič motilo družinskega soglasja, Milica pa je postala previdnejša in resnejša, kakor je bila prej. Vse to je Beren-klau pripisoval njenemu prizadevanju prilagoditi se zahte- OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. BE 2730. — Da, samo boj, boj do skrajnosti in ponosna samozavest moči in nadrejenosti so gibalo človeškega napredka, — je pridigal z bleščečimi se očmi. — Takozvana ljubezen do bližnjega je samo za slabotne in suženjske narave, a resnično veliki duhovi so smeli, vlastiželj-ni in kruti, hrepene po nevarnostih in prebirajo življenje, i Sicer pa čemu naj nam bo dol- j go življenje, če je prazno? ... I — Po vašem mnenju je torej J pobijanje svojih bližnjih najlepši življenski smoter? — ga je posmehljivo vprašala Milica. — Da, iztrebljnje vsega, kar je slabotno, ničevo in brez koristi, ker vse to samo zastavlja pot napredku kakor bodiče-vje in grmovje. Vsak veliki tvorec je neusmiljen in ustvarja svoje delo, ko je zrušil staro, na njegovih razvalinah: drugače pa tudi ne more biti. Zato pozdravljena vojna! Jaz pa pravim z Nietzschejem: ne le da smoter opravičuje vojno, ampak blagodejnost vojne opravičuje vsak smoter. — Vaš Nietzsche mora biti pravi demon, ali pa blaznež; zagovarjati take ostudne teorije ter se navduševati za uničenje človeštva in skušati prevrniti vse božje in človeške zakone. Mršavo baronovo obličje je zardelo in baron je z nekim prekanjenim pogledom ošinil razburjeno Milico. LUX F LAT FLAT WALL PAINT WVSSTSPS AHEAD, 1. Covert most any Interior »ur-face-Brick, Piaster, Wollboard, Tite, Wood, Wallpaper and many more—In only one coat. 2. It's ready to use just at it COWWHIO special mixing and no sizing or priming coat required. 9. The »oft pastel shades of LUXFLAT show no brush marks-dry quickly—tise room same day. 4. This long-lasting Oil Paint can be truly washed many times, with soap and water without streaking. 8. Entire rooms may be painted and occupied same day as there U no obfectlonal paint odor. mar amuim pmmt-mta watt* pmht-mo t trn***"" GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. ENdicott 9559 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA kateremu je znižana cena in stane samo: "ENGLISH-SLOVENE RCA DEB'' $ 2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. NAZNANILO IN ZAHVALA Podpisana si štejeftt v dolžnost; da se zahvalim vsem, ki ste mI v bridkih urah nesreče in žalosti stali na strani in toliko storili zame in z* moje drage pokojne starše ter brata Antona in Frances ter Antona mL MERVAR ki so tako nenadno, tako nepričakovano umrli, da je težko umeti bozJa pota, zakaj se je moralo tO in tako zgoditi. ^ Zahvaljujem se za vso naklonjenost in simpatije vsega naroda, v®e prijateljev, sorodnikov, znancev in odjemalcev, ki ste se izkazali s ten*' da ste nas žalujoče obiskali in izrazili svoje sožalje z doprinosom leP'. cvetlic, denar za darovane sv. maše', se udeležili pogreba in ki ste izmo 1 toliko molitev za pokoj duš dragih ran jkih, ki so prerano odšli v večnost-Tisočerih imen, ki ste izkazali simpatije in se vpisali v imenik, *|e morem tu omenjati. Ostali pa boste znani meni in mojim sorodnikom hvaležni smo vam za vso naklonjenost. Omeniti si pa štejem v dolžno« č. g. msgr. Ponikvarja za vso oskrbo od strani cerkvene poslužbe. Pr®v tako hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovom za vso oskrbovanje ves čas od nesreče do pogreba. Prav iskreno se zahvaljujem Rev. A-Andreyu za moralno podporo in tolažbe v dnevih, ko ni bilo mogoče n»J tolažbe, razen v tem, da je tako božja vjolja. r Bog naj vse dobiro z dobrim plača vseni, ki ste kaj storili v teh ta težkih dneh. . \ f Njim pa, ki so odšli od nas in nas pustili še dklje živeti, naj ju° b za njih trud in za njih skrb za nas ^troke, od katerih ostajam sedaj »aina — večno plačilo pri Bogu. Žalujoča hči in sestra,, ...... JUSTINA MERVAR 6921 St. Clair Avenue s Cleveland, Ohio, 16. septembra, 1942. Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM v DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! 1» Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste vide tozadevni oglas v Ameriški Domovini