NAROD.
fea POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI
Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Kokopisl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
V Ljubljani, v sredo, 27. aprila 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za ietrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
položaj v državnem zboru.
Dunaj, 26. aprila.
V	zbornici Be danes vrše zopet glasovanja po imemb, za kulisami pa nadaljujejo pogajanja o premirju. Iz nemškega tabora prihajajo glasovi, da so ondi pripravljeni za premirje, ako je mogoče zagotoviti delavnost dri. zbora.
V	češkem taboru so mnenja različna. Radikalni češki agrarci so izstopili iz izvrše-valnega odbora združenih čeških strank in hočejo postopati na svojo roko in odgovornost. V mladočeškem klubu je velika večina za premirje, katero priporočajo poljski posredovalci. Edino težavo še dela vprašanje glede premembe dnevnega reda. Sedaj ie še vedno na dnevnem redu prvo branje dri. proračuna.
Proti tej vladni predlogi morajo ob-strukcijske stranke ugovarjati že iz načelnega razloga, dokler razmere v zbornici ne pridejo v pravi normalni tir. Čehi torej zahtevajo, naj zbornica najprvo prične drugo branje poslovnika. S tem bi se razmere v zbornici takoj predrugačile. Nemške stranke pa imajo še vedno pomisleke, da bi bil državni proračun postavljen na drugo mesto. Danes je bila sprožena misel, naj pridejo v razpravo strogo gospodarska vprašanja, ki so brez vsake politične in narodne primesi.
Torej želja po premirju je živa na vseh straneh, le taktični pomisleki in oziri so še močnejši, nego tiha volja. Tudi vlada je stopila iz svoje rezerve. »Montags Ravue«, ki tolmači želje in težnje vladnih krogov, je včeraj jako ljubeznjivo krtačila brade češkim poslancem. Piše namreč mej drugim: »Obstrukcija utegne imeti to dobro posledico, da nasprotnim strankam dokaže potrebo narodnega sporazumljenja. Bilo bi krivično, ko bi
LISTEK.
Pisma iz Rusije.
Petrograd, meseca aprila.
Časopisje.
Izmed drugih ruskih politiških časopisov so najbolj resen in vesten list »R u s b -kija Včdomosti« (dnevnik, izhaja v Moskvi), pri katerih sodelujejo tudi nekateri moskovski vseufiiliški profesorji. »Novo j e Vremja« je najbolj razširjen ruski dnevnik in najbolj podoben velikim zapadnoevropskim dnevnikom z vsemi njih prednostmi in slabostmi. Posebno se odlikuje po svojem izvrstnem podlistkarju Sy-romjatnikovu, ki ima široko obzorje (prepotoval je skoraj cel svet), vsestransko izobrazbo in jako originalne misli, njegov slog je mamljivo bliščeč in neprisiljen. V svojih podlistkih obravnava tudi politiška in sploh vsa dnevna vprašanja. Svoje originalne, večkrat tudi jako drzne in svobodne misli izraža tako spretno, da bi mu cenzura težko prišla do živega, tudi ako bi smela. Videti je namreč, da ima Syromjatnikov zaradi svojega nenavadno duhovitega in bli-žčedega sloga nekako privilegirano stališče
trdili, da Čehi nočejo miru; iBtina je, da ga sprejmo, ako se jim ponudi ugodna prilika. Zaupati morajo pravičnosti vlade in drugih strank*.
Dobro rečeno, ko bi le bilo resnično. Ravno to je vzrok nevolje in končno tudi obstrukcije, ker bo bile deslej prazne vse obljube, brezuspešna vsa spravna akcija in varano vsako zaupanje. Priznamo, da g. dr. pl. Korber ni diktator, ki z železno pestjo udari po nasprotniku ; a je, kar je še slabše, — morda proti svoji volji — le izvišilni organ združene levice, ki jo podpira vsa birokraška oligarhija. Cehi, Sloverci in Hrvatje niso za obstrukcijo iz načela, marveč bo le v skiajni nevolji uporabili to parlametarno sredstvo, da dobe duška in stro kruto nasilje in krivico nemške hegemonije.
Ako se torej sedaj govori o premirju, naj si zapomnijo vladni krogi in njeni zavezniki, da je vedno mogoče častno premirje, a nikdar sramotna kapitulacija. In ravno v tem pogledu je vlada mnogo opustila, kar je bilo storiti njena dolžnost ie > ozirom nB državo. Njena dolžnost je bila, da tudi z nemško levico govori resno besedo ter ji dokaže, da je le manjšina, ki pa si prisvaja vse pravice vladoželjne večine. Potrpežljivost je sicer lepa čednost, toda do gotove meje.
Stavka na Savi.
J e s e n i c e , 26. aprila.
Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo. Delavstvo na Savi se je pridružilo svojim tovarišem na Javorniku in stopilo v stavko. Gospod Luckmann je svoj čas baje rekel : »Dokler sa kadi na Savi, me nič ne skrbi, naj le štrajkajo delavci na Javorniku". Gospodu Luckmannu je sedaj ie gotovo ial, da je bil nasproti delavcem na Javorniku tako trd. S svojo trdoglavostjo in s svojimi zastarelimi mančesterskimi nazori je dosegel nasprotno, kar je želel.
Danes stavba delavstvo na Savi in, kakor smo čuii, tudi ono v Mojstrani. Gospod
pred cenzuro in sme povedati, česar navadni smrtnik v Rusiji ne bi smel javno izreči. Vendar se je najbrie tudi Syromjat-nikov iz strahu pred cenzuro nekoliko pri vadil one spretne ruBke časnikarske taktike, ki v zvijačnem slogu po raznih ovinkih svoje drzne misli pred očmi cenzorja tako-rekoč utihotaplja v javnost; a tudi pri tem je Syromjatnikov originalen in drzen. Njegove drzne in ostre miBli se včasih kakor gromoviti oblaki zbirajo nad glavami biro-kraške vlade in predrzno izzivajo potrpežljivost cenzorjevo; a kar naenkrat, kakor da bi se premislil, zapihlja prijazna sapa, oblaki se razprše, grom se razdor: i v Iju-beznjiv šepet in krotek nasmeh. Pri tem mora seveda logika nekoliko potrpeti, dasi se syromjatnikov ne zapleta v protislovja. Kot zgled navedemo odlomek aktualnega podlistka, ki se dotika najnovejših dogodkov: »Bri ko so se razrušili Tatarji, smo Sli po starem potu na Vzhod in prišli do morja; a ko se je začela rušiti Kitajska, Brno odlomili od nje košček prav tako prostodušno, kakor so Mongoli lomili koščke od celega tedanjega sveta. S seboj smo nesli jasno in jako veliko misel, da bo vsi ljudje ustvarjeni od Boga in razlike med nami in njimi ni. Mi sami smo se včasih pojakutivali (Ja-
Luckmann je sejal veter s svojim nepremišljenim postopanjen, in žanje že sedaj vihar. Čudimo se pa tudi, zakaj poklicane oblasti niso vplivale na gospoda Luckmanna, da bi sklenil pošten mir pravočasno s svojimi delavci na Javorniku. Luckmannovo postopanje poostruje položaj tako, da se naposled delavci ž n j i m še pogajati ne bodo hoteli.
Ako že naši birokrati nimajo srca do delavstva, imeti bi morali pač toliko poli-tiške razsodnosti, da premislijo : Stavki delavstva na Javorniku bode brez dvojbe sledila ona na Savi. In če Sava stoji, žugajo delavci na Hrušici in v Bohinju, ki grade železnico, da ustavijo delo tudi oni. Prav nič se ne bodemo čudili, če bode sledila delavskemu gibanju »Kranjske obrtne družbe« splošna stavka delavstva na Gorenjskem. Le malo, žalibog, je industrialnih podjetij na Gorenjskem, kjer bi ne imeli delavci dovolj povoda, biti nezadovoljni In boj svojih so-tovarišev na Javorniku in na Savi jih spominja lastne bede. Tak je danes položaj na Gorenjskem.
»blovenski Narod« poroča o delavskem gibanju Bkrajno neprijazno. Nam je čisto vse eno. Delavske mase imajo odprte oči in izgubil bode »Slov. Narod« med delavstvom šeone redko nasejane pristaše, ki so ga doslej čital i-
Kakor smo že poročali, so pričele s stavko ženske. Delavke so imele na Savi po 30 krajcarjev in preddelavke po 60 krajcarjev na dan. Delavna doba je trajala dostikrat do IS ur. Z delavkami je postopal neki paznik, Pogačar, na nečuven način. Krčilo sa nam je srce in nehote smo stiskali pest, ko smo čuli pritožbe delavk. Zmerjal jih je na najsurovejši način. Delavko Marijo Am-brožič je vlekel za ušesa in jo sunil v hrbet; zmerjal je delavko Marjeto Kos s »staro co-prnico«, KržiČ Marijo je opsoval še grje in jo trikrat klofutal. Delavko Marijo Stare je tako pretepel, da jo je dva dni glava bolela. Marijo Razinger je vlekel tako za lase, da se ji je lasna igla vdrla v glavo in ji je tekla kri. Klofutal je delavko Antonijo Pucel in delavko Ano Kcsel je udaril tudi po hrbtu. Pri delu je mnogokrat prišlo kaki delavki
kuti) in potatarivali in potem, kakor nepričakovano cele narode izpreminjali v Ruse. Nismo jih preganjali zaradi vere in zaradi neznanja ruskega jezika, ker smo bili prepričani, da i vero dobijo, i se jeziku polagoma priučijo. Takrat smo delali kot državniški in hraber narod, kateri zna sebe ceniti in veruje v svojo odličnost.
Petem so prišli Nemoi, Malorusi in Be-lorusi in so nas začeli učiti nacionalizma. — Protestantsko pojmovanje »cujus regio ejus religio« se je zelo prikupilo uradnikom. — Malorusi so nam prinesli sovraštvo do Židov, Belorusi — do Poljakov, Gruzini — do Armencev. Imperska politika sc je okrasila s celo vrsto lokalnih razlik in začela delati lokalne obračune. Širokemu, silnemu in svobodnemu narodu-graditelju so od vaeh strani prilepili malenkostne zavisti in mržnje, in s politiškimi ideali Gringmutov in tovarišev se je začelo „bellum omnium contra omnos", vojska vseh proti vsem. Nazadnjaški tisek je uvedel uporabljanje zločinskega pravila makiavellske politike „divide et impera". In res razdeljenje je prišlo do vrhunca. Jaz se le čudim, kako da Novgorod še ne gre z vojsko proti Pskovu, a Orel — proti Kursku. Jasno je, da je v takih razmerah težko voditi zunanjo politiko; eden pra,vi »vae ku-
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. j. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije — !,n,,!!rBtl 6e ratunal° enostopna petitvrsta (dolžina 73 milimetrov) za enkrat 13 h, 2a dvakrat 11 b, za trikrat
9 ta, za več kol trikrat 8 b. v reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsta 26 b. — rrl večkratnem obiavI|enju primeren popual.
UpravnlSkega telefon« Stev. i8F.
slabo in tu je bila običajna tolažba: »Če ne morete delati, pa crknite«; tako so čule delavke.
Tako se je postopalo v začetku dvajsetega stoletja na Kranjskem s slovenskimi^ delavkami v podjetju velekulturnega nemškega naroda. Povdarjamo, da o d e I i k a t-nostih, ki so nam tudi znane, za danes še molčimo. Poživljamo pa d r -iavno pravdništvo, naj predsto-ječe pazno prečita in pojasni Pogačarju gotove paragrafa kazenskega zakona.
Tako pod'o postopanje so obsoja samo ob sebi. Odgovoren za vse to je pa seveda tudi gospod Luckmann, ki bi kot olikan moi in celo kot deželni poslanec in svetnik obrtne in trgovske zbornice moral pač skrbeti, da bi se postopalo z delavkami kulturno in ne, kak^r se je postopalo s sužnji v starorimski clfžavi.
Stavkujoče delavke je gosp. Luckmann sprejel prijazno in jim rekel, naj Be, dokler bode trajala stavka, pečajo s pletenjem in sličnimi ženskimi opravili.
Zgled ženskih delavk je vplival tudi na moško delavstvo. Delavci iz posameznih oddelkov so naznanili, da stopijo v stavko. Mirno in dostojno z žijio-klici je oddelek za oddelkom popustil delo. Dovršili so pa tudi vse delo tako, da, kar je bilo dela začetega, se je tudi konžalo. Škodo iz naga-jivostini delavstvo naredilo nikjer. Kjer je bilo delo dokončano, pospravilo se je vse lepo v red, kakor pred praznikom, in šele potem, ko se je delo končalo in so pogasili ognje, so pričeli posamezni oddelki s stavko. Seveda bodemo pazno zasledovali to gibanje in priobčili čisto vse, kar je bilo nezdravega v tovarnah kranjske obrtne družbe, da to izve tudi najširša javnost. Čincdalje traja
stavka, tem več stvari bo prišlo na dan.
* * *
O stavki delavk na Savi se nam še piše:
»Delavke na Savi štrajkajo !« Ta govorica je šla predsinočnjim od ust do ust. Cela truma delavk je po cesti hodila, pela in klicala »živio!« od Save na Javornik in z Ja-vornika nazaj na Savo in Jesenice. Prokla-mirale so štrajk. Ljudstva se je nabralo na-
pim«, drugi »vse vzamem", tretji „nič ni treba", in četrti »umaknite se na celi črti«.
Kolikor bolj se je izgubljal državniški velikoruski element iz Petrograda, toliko bolj so je politika navzela popolnoma tujih, neruskih idej. Prejšnja toleranca je izginila. Rumun (morda misli Syromjatnikov Malo-ruše, ki so v Kišinevu imeli strašne poboje z židi, a ker se v Rusiji o tem ne sme mnogo pisati, imenuje podlistkar tukaj ostro antisemitsko Rumune in ve, da bo izobražen čitatelj uganil njegove misli) je začel obračunjevati z Židom, Belorus s Poljakom, Gruzin z Armencem. A vsi ti obračuni nimajo imperskega pomena: vsaka teh narodnosti je sodelovala v zgraditvi Rusije, in državniški genij velikoruski je znal zediniti ajih nasprotujoče si interese in spraviti v soglasje njih nasprotujoče si težnje.
Sicer pa .Novoje Vremja" ni urejevano v duhu, kakršnega razodevajo Sjromjatni-kovi podlistki. »Novoje Vremja« splošno ni dosledno in nima nikake odločno smeri, ampak večkrat menja barvo in se zna prilagoditi raznim razmeram.
K najbolj šovinistiškim časopisom spadajo „M o s k o v a k i j a Včdomosti«. Urejevane fo v strastnem in v resnici nazadnjaškem tonu, zraven se pa ponižno kla-
enkrat vae polno, delavci so Be pridružili delavkam, trume je naraščala, vedno močnejše ee je razlegalo petje in živio klici.
Včeraj zjutraj niso šle na delo.
Kdor ve, kako delavke v savski tovarni trpč, koliko zaalukijo in kako ž njimi ravnajo, čudil se je že večkrat, kako to, da ie zdavnaj niso popustile vsega skupaj in ai poiskale drugega dela. Naj le pridejo na dan grehi savske tovarne! Naj le svet izve, zakaj je kranjska industrijska druiba ni leto imela po pol milijoni čistega dobička! Delavk v savski tovarni je okoli 200. Zaslužijo od 60 do 120 vinarjev na dan, najboljša pride na borih 120 vinarjev, pa mora iz tega plačevati sta novanje in hrano in napravljati si obleko, a delo in trpljenje imajo moško. In še od te plače jim vedno odtrgujejo in jim nalagajo kazni po kroni in še čez, torej več, kakor zaslužijo. Zaboje po 2 5, 32 in tudi 50 kilogramov morajo v z d i g o v a t i i n p r e n a š a t i, težke aode, napolnjene z žeblji, nakladati, in če kaj potoži delavka, zareži nad njo surovi Pogačar: »Hu dič, če takoj crkneš in čeprav vse pocrkate!" Delati morajo mnogokrat tudi ponoči do 10. ure, do polnoči, kar je čisto nepostavno. Pre slišati morajo najgrše psovke, ki se dajejo navadno le popolnoma pro-palim ženskam, tudi klofute morajo »za dobro« vzeti.
Gospod Luckmann, druge grehe naštejemo prihodnjič! »Le na dan, vse na dan!«
Iz včerajšnje seje drž. zbora.
Dunaj, 27. aprila. Na hodnikih in v posvetovalnicah parlamenta krožijo govorice o zboljšanju položaja, a v zbornici traja še vedno obstrukcija.
Polnih šest ur se je bralo v včerajšnji seji došle vloge, šele proti koncu je postajala seja živahnejša. Socialni demokratje so vložili interpelacijo na skupno vlado, zakaj je poklicala nadomestne rezerviste v opravljanje službe pri ogrskih železnicah. Interpe lantje vprašujejo vlado, kako misli to nezakonitost opravičiti, in ako bodo stroški za vpoklicanje rezervistov poravnani iz skupnega proračuni. Ob tej priliki je poslanec Ellenbogen napadel s takimi izrazi ogriko vlado in grofa Tisza, da mu podpredsednik ni pustil dalje govoriti. Nato so češki radikalci zopet povzročili nekaj hrupa; posl. Choč je zapiskal parkrat na piščal; podpredsednik ga je poklical k redu.
Češki poslanci so včeraj v klubovi seji se posvetovali o položaju in se izrekli, da nimajo še vzroka, da bi svojo taktiko spremenili. Češki agrarci so izstopili iz obstrukcije združenih čeških strank.
Položaj pod ogrsko krono.
Budimpešta. Promet se zopet vrši po vseh železniških progah. Tudi orientni ekspresni vlak vozi.
Budimpešta. Novo zasedanje parlamenti bo kralj sklical na dan 2 maja.
Budimpešta. Korneubur-ški železniški polk se je podal na Reko. Policija je pripravljena za vse slučaje. Na vsakem tukajšnjem kolodvoru stoji stotnija 44. pešpolka in oddelek stražnikov.
njajo birokraciji. Že samo ime njih urednika Gringmuta velja v Rusiji sploh kot simbol nazadnjaštva in strastnega politiškega in narodnega šovinizma, katerega se vsi res inte ligentni in pošteni Rusi sramujejo. Zničilni je politika, katero so pred dvemi mesecema imele „Moskovskija VčiomoBti" s »S. Ptb. Včdomostmi«. »S. Ptb. Vedomosti« so proti ruskemu liberalno - revolucionarnemu časo-pisu »Oavoboidenje" (v Stuttgartu) poudar-jile, da je oni, ki se bori za svobodo iz zi-sedo z atentati in z raznimi nepoštenimi sredstvi, pravi;'suženj, robski človek; svoboden človek se odkrito in s poštenimi sredstvi bori za svobodo. .Mosk. Vedomosti« so se takoj oglisile z ostrim člankom proti »S. Ptb. Vči«, češ, da ta list ruske revolucionarje poučuje, kako naj se z bolj previdnimi razumnimi in zvijačnimi sredbtvi bore zi do • sego svojih prevratnih namenov. Nato je grof Stolypin odgovoril („S. P. Vedomosti«): , Podla^sredstva, to so sredstva sužnjev. Laž, hinavstvo, icdij-stvo, uboj izzi vogli in v gluhi nočni temi, to je irzenal sužnjev, proti kiteremu se svo< boden človek bori z edinim orožjem čiste in neolepšane istine. Čista resnici svobodnega človeka po svoji prirodi ne more imeti ni-kikih slabih namenov. Ako ste me Vi (člankar „Mosk. Ved.") hoteli obdolžiti, d« zigo-
Budimpešta. Član stavkujočega odbori ieleiničarjev, Turcsany, se je sim javil preiskovalnemu sodniku. Bil je aretiran.
Veliki Varadin. Delavstvo se je pomirilo ter se je vrnilo k delu. Min. pred sednik T i b z i je na rakev v Elesdu ustre ljenegi orožnika položil venec V Elesd je došla preiskovalna komisija.
Budimpešta, 26 aprila. Neodvisna stranki je sklenili, obsoditi vlido in jo poklicati k odgovornosti, ker je zaključili zisedanje drž. zbora ne di bi sklicali novo zasedanje. Izrazili je svojo zido voljnost, da je končana stavki železničarjev. — V liberalni stranki je grof Tiszi omenjal dogodke zadnjih dni. Vlada bo vse storila, di se pomire duhovi ter ne bo postopala po strogem zakonu, temveč pozvala k zagovoru samo voditelje stavke in agitatorje. — Tekom včerajšnjega dne je v Elesdu umrlo dvoje težko ranjenih oseb vsled ran. Stanje več drugih ranjencev je nevarno.
Budimpešta, 26 iprili. V kratkem se baje razveljavi cesarjevo povelje, da se vojaštvo mobilizira. — železniški in brzojivni polk, ki je pomagal vlidi iz zadrege, odide kar najpreje nazaj v Korneuburg. — Velike stavke v Debrecinu in Sze-gedinu so prenehale. — Pri stivki kočijažev se ni ničesar iz-premenilo. Ta stavka je že zato malo neprijetna, ker se 1. maja razne stranke preseljujejo, ker ne bo mogoče dobiti iz-voščekov.
Budimpešta. Včeraj je bili prire jena za tisk zahvalna in vdanostna idresa, katero odpošlje glavno mesto cesarju, ker je dovolil, da Be prepelje pepel Rakoczyja v domovino.
Budimpešta. Opozicijonelni časopisi pišejo: Na Ogrskem ni samo konec stavke, ampak tudi javne svobode.
Nova predloga za alpske železnice.
Investicijska predloga je proračunana do konca leta 1905. za zgradbo železnice skozi Ture, karavanske železnice, bohinjske železnice s postransko progo proti Beljaku in direktne zveze s Trstom; zgradi se tudi oela vrsta g a -liških železnic. Čuje se, da name-rava vlada stopiti z novo predlogo pred državni zbor, da pokrije prekoračenje stroškov, proračunanih za alpske železnice in da poskrbi za nadaljevanje omenjenih prog. Kdaj pride predloga pred drž. zbor, zavisi od parlamentarnega položaji. Ako bo mogoče, bo predložena predloga državnemu zboru že v eni prihodnjih sej. Doslej se je prekoračil proračun za zgradbo alpskih železnic z ozirom na izredne težkoče vsled ge-ologične kakovosti terena za kakih 80 do 90 mil. kron.
Boji na Filipinih.
Wishington, meseca aprila.
Vojno ministrstvo jivlja : General Wood poroča, da je dne 31. mirca povabil tara-škega sultani k razgovoru. Sultan se pa \Voodovemu povelju ni odzvil -in se je pričel pripravljati m boj z Američani. Nato je Wood poslal proti sultanovim četam voja štvo iz Marahui in Vicars, katere čete bi se morale zediniti v dolini Tarac«. Vojaštvo iz Vicars dospelo je jedva 10 milj daleč, ko so
pričeli domačini na vojake streljati. Streljanje je trajalo vso noč in eden vojik je bil teike ranjen. Oddelek, kateri je korikil iz Marahui, naletel je pri ustju reke Tiraea m sovražniki. Čate so se zdruiile, zasedle in razdejale več sovražnih utrjenih pesto-jink, nakar so se vojiki vrnili. Uamrčena sta bila dva vojaka. Američani so skušali storiti vse, di bi se Moroti mirnim potom podvrgli, toda Moroti so vojake naprestmo napadali. Vojaki so šele potem rabili orožje, ko so uvidali, da mirnim potoni ni ničesir doseči in ko so jih Moroti napadli. Oba glavarja, katera sta tekom zidnjih dveh let neprestano vznemirjali Američane, sta Be skrila. Ako bode mogoče, ju bodo vjeli. — Ganeral Wood je odredil, da se morajo pešci ni otoku Mindmao kolikor mogoče utrditi, kajti le ns ta način bodo sposobni za službo v deželi Morotov.
Zopet napad na španskega ministrskega predsednika.
Madrid. Mm. predsednik Maura je bil na potu sem zopet napaden. Med vožnjo je namreč tolpa oseb s kamenjem bombardirala vlak, v katerem se je peljal Maura; oddan je bil tudi en strel, ne da bi nipravil kaj škode. Maura se je vrnil zdrav v Madrid.
Nov sovražnik Nemcev v Afriki.
Berolin. Med nemškimi vojaki v zah.-južni Afriki je izbruhnil legar. Sedem jih je že umrlo.
Kriiger obolel.
Iz Mentone se poroča, da je predsednik KiUger pretekli teden nevarno obolel, ven dar pa je še upanje, da ozdravi.
Iz brzojavk.
Dunaj. V zbornici se zatrjuje, da je imenovanje posl. Kathrein-a deželnim glavarjem tirolskim zagotovljeno.
Dunaj. FinanSni minister je napram dvema tirolskima poslancema obljubil, da se ima v kratkem času postaviti telefonska zveza med Inomostom in Dunajem.
Dunaj. Dalegaciji se snideta z ozirom na dogodke na Ogrskem šele po Bmkoštih. Predsednikom delegacije je določen načelnik poljskega kluba vitez p 1. J a \v o r s k i.
Dunaj. Gre se zdaj za to, da vlada najde tako poravnavo, kateri bi pritrdili tudi Nemci. Ker so delegacije preložene za štirinajst dni, je s tem pridobljen čas za pogajanja. Vsled preložitve delegacij je odloženo tudi cesarjevo potovanje na Angleško.
Dunaj. Majski avancemet se razglasi 29. t. m. in bo jako slab.
Dunaj Včeraj je bila razpisana stavba za kolodvor Trst-St. Andreja, zadnjo postajo železnice Celovec Gorica Trst.
Dunaj. Nekateri listi poročajo, da se angleški poslanik ne bo vrnil v Belgrad, ako morilci kralja Aleksandra ne bodo ka znovani.
Benetke. Nemški cesar se je vstavil tukaj. Počuti se prav dobro.
Pariz. Vsled štnjka častnikov in mehanikov trgovske mornarice je ves promet v marseljskem pristanišču prenehal.
Lvov. Tukaj šni ruski konzulat je pozval v Galic ji se mudeče nadomestnike ruske mornarioe, naj pridejo do 29. aprila v svojo domovino.
N e a p o 1. Francoska eskadra je došla sem ter menjala z italijansko pozdravne strele.
Berolin. Državni zbor je včeraj po« vidal doklido zi vzhodnje deiele, namenjeno zi zatiranje Poljakov, za 50.000 mark. Doslej je znašala 200.000 mark. Nemški oe-sir je z ozirom m ogrski štrajk brzojavno naročil, naj vladi zbornici takoj predloii predlogo, s katero di tri milijone mark na korist ielezničirjev.
O p 11 i j a. Švedski kraljici je odpotovala po 2 in pol mesečnem tukajšnjem bivanju v Monakovo. Kralj je spremil kraljico do Matulj.
Rusko - japonska vojska.
Glavno taborišče ruskega vrhovnega poveljnika, generala Kuropatkina, se zdaj stalno nahaja v Liaojangu, kamor so došli tuji vojni atašeji in dopisniki raznih inozemskih listov.
Glavna moč ruskih čet se zbira menda v okolioi Liaojanga in segajo severno do Mukdena, južno pa do Niučvang Inkava. — Od Liaojanga hoče Kuropatkin v slučaju napada od japonske strani poslati čete na pomoč k reki Jalu ali v L:ao zaliv, od katere strani bo že pretila nevarnost. Večji del ruskih čet se nahaja v smeri proti reki Jalu, ker je od te strani najprej pričakovati japonskega napada.
Novoimenovani vrhovni poveljnik ruB-kega ladjevja, admiral S k r y d 1 o v , odpo-tuie 27. t. m. proti vzhodni Aziji in pride 13. maja v Port Artur.
Prvi ruski podmorski čoln je bil isgotovljen v Odesi in odide v kratkem po sibirski železnici v vzh Azijo.
V soboto, 23. t. m., so prve japonske čete, dve stotniji in en mali oddelek kafilerije, prekoračili reko Jalu, 16 kilometrov pod Siaopusikhe. 24. t. m. je poročal general Sasulič, da Japonci pripravljajo vse potrebno, da zarrade most čez reko pri vasi Sigu, ležeča 16 km. nad Vidžrnn. Oba prehoda Japoncev ležita okrog 100 km. narazen; prehod pri Vidžu ima direktno smer proti Fongvangčongu, prvi oddelek, ki je prekoračil reko, pa se bo po gorskih potih pomikal dalje. — Rusi se dozdaj niso ustavS liali prehodu Japoncev, in se menda ne mislijo bojevati ob reki Jalu. Morda bodo zastavili soteske Fdnčnilin in Šamačan - gorovja, po katerih vodi pot v dolino proti Liaojanu in Mukdenu.
Japonski napad na Vladivostok ?
L o n d o n , 26. aprila. IzHakodate poročajo, da 10 japonskih transportnih ladij in več vojnih ladij, določenih za njihovo spremstvo, stoji pripravljenih za odhod. Japonci pravijo, da so namenjeni pred Vladivostok.
Pred Port Arturjem
nadaljujejo Rusi z novimi utrdbami. Po Japoncih poškodovane utrdbe so popravljene. Ruski častniki bo trdno prepričani, da se Japoncem ne bo posrečilo vzeti Port Arturja.
Poskusi s podvodnimi čolni so se si-jijno obnesli. V okrožju portarturskem vlada popolen mir.
Japonski ogleduhi.
Iz Vladivostoka se javlja, da je Bedaj dokazano, da so vsi tam stalno bivajoči Japonci vršili ogleduSko službo. Dokazano je, da je bil lastnik neke tamkajšnje tvornice japonski kapitan, ki je bil v prijateljskih odnošajih z mnogimi ruskimi častniki. Ti tvorničar je pred nedavno odpotoval ii Vladivostoka ; v njegovem stanovanju je bilo pa spoznaj iz raznih znakov, da so mu bili dobro znani načrti vladivostoške trdnjave.
Rusko brodovje.
Petrograd, 26. aprila. Trideset ladij tvori eskadro, ki pojde junija meseca na Vzhod. Te ladje so oklopnice in bojne ladje ter so kupljene na Nemškem na carjeve lastne stroške in za denar, ki so ga zložili visoki dostojanstveniki. V Petrogradu j a velika nevolji na Angleže.
Nevarna vožnja radi min.
Tokio, 26. iprila. Radi velike množine med Port Arturjem in Daljnijem položenih podkopov se ne upajo japonske plovne družbe pluti dalje kot do Čemulpa. Japonska križarica »Asama« je uničila 40 morskih milj od bantunškega predgorja neki podkop. Tamkaj razgrajijoče nevihte so nimreč odtrgale mnogo podkopov ter jih razoesle po morju. Mnogo so jih že našli in uničili. Bati se pa je, da ne bi katere zanesel morski tok proti jugu. Vožnji po morju je radi tega zelo nevarni. Dosedaj se So ni našlo pripomočka, kako bi se prišlo tej nevarnosti v okom. Radi tega se tudi idmiril Togo boji pluti po Rumenem morju, di se mu ne zgodi kij takegi, kakor Makirovu.
Prodiranje Japoncev.
Tokio, 26. aprila. Pluje vojaške častnike so Japonci poznali, da naj se v s o -b o t o pridružijo prvi japonski armadi, iz česar se da sklepati, da bode prvi ja-
varjam dosego kolikor možno največje svobode na vsakem polju človeškega delovanja, potem se niste zmotili. Zakaj samo tak ideal more biti poroštvo, da bodo ljudje čuvali in ohranili svoje človeško dostojanstvo na potu življenja od zibeli do groba. Ia kadar se tak ideal proglaša pošteno, kadar ne skrivamo niti svojih sredstev niti svojega postopanja, takrat se niti govoriti ne more o skritih slabih namenih. — Vi pa, g. Spectator (člankar »M. Vel.), mislite ne kakor preganjani suženj, ampak kakor suženj, ki ima oblaBt. To govorim, ne da bi Vam povedal neprijetnost ali surovost, ampak da bi pokazal, da more tako mišljenje privesti le k najbolj žalostnemu bankrotu: k despotizmu!" — Moške besede, značilne za obe strani!
Slovanom znani „Svčt" Komarovi ne igra med večjimi ruskimi časopisi nikake vloge, a prištevi se med šovinistične časopise.
RuBki revolucionarji in najostrejši opo-zicionalci proti vladnemu sistemu v Rusiji so vedno imeli svoje časopise v inozemstvu. Najznamenitejši tak čisopis je sedaj „Oavo-boždenje" (izhaja dvakrat na mesec v Stuttgartu). Do zadnjega časa je bil to videti glasilo ostre, a vendar precej razumne opozicije. V zidnjih mesecih pa kaže, da je zašel ie precej daleč v politični in revolucio-
narni fanatizem. Kakor Be pripoveduje, ima v Rusiji velik vpliv; celo v višjih krogih in v ministrstvu samem ga menda upoštevajo in čitijo. P. Včl." bo lini preti „Oiivo boždenju" prinesle oster podlistek, napisan od urednika 8tolypina samega; urednika „Osvoboždenja" Stolypin naravnost imenuje hudodelci. To pač kaže, da se list tudi v višjih krogih upošteva. »Ojvoboidenje" ima jako dobre — kolikor moremo soditi — informacije in natančni poročila o vaeh zakulisnih dogodkih in intrigah ruske vlade, objivlja tajne vladne odloke itd. — V de cembru je nemška policija že obiskala uredništvo „Oavobo2denja"; za enkrat, kikor pravi »Osv.", še ni napravila posebne škode, a ne ve se, če bo „Oiv." moglo dolgo živeti v Nemčiji.
Po svojem prepričanju se ^Osv." drži skrajnega verskega indiferentizma in tudi glede m politiko in taktiko zagovarja načelo, da mj bi Be ruski opozicionalei, kon-stitucionalci in revolucionarji kolikor mogoče zbližali in se ogibali prenapetosti in prevelikega Btrankarstva. Res prinaša »Osv." včasih tudi dopise, piBane v bolj razumnem opozicionilnem duhu, a najbrie bodo polagoma zmagali radikalni in fanatični elementi.
Priloga 95. štev. »Slovenca*4 dri6 27. aprila 1904=
p o n a k a armada pričela z ope-racijami.
London, 26. aprila. Iz Soeuta sa brzojavlja »Daily Ohromele« : Japonci bodo predirali zajedno na treb točkah: Prva ar mada že stoji pri Vidlu in je pripravljena prekoračiti Jalu; šte;e 50.000 mož. Druga armada, ki je oborožena s šesteolnimi topovi, jo namenjena proti Port Arturju in so bo bržkone izkrcala na obeh obalah polu-otoka. Tretja armada se izkrca pri Taku šanu. Vae tri armade bodo skušale tekom enega todna povzročiti odločilne (?) bitke. — Iz C fu por< ča isti list: Ruai bo koncentro-vani pri Tatunkcu zahodno od Jalu. Japonci stoje onstran roko pri Jenamtu Prednje straže so oddaljeno le tri milje druga od druge.
London, 26 aprila. »Times" po roča, da so glavne japonske čete prve armade prekoračile Jalin pritok A ho ter pregnali tamkaj taboreče Ruse, nakar so prodrle do Simien, kateri kraj so zasedle, da proderejo odtod v Mandžurijo.
London, 26. aprila. Na severovzhodu Koreje nasproti Possiotskemu zalivu so se pojavile močne japonske čete. Druga japonska armada bo menda tekom 14 dni že pri reki Jalu. Rusi imajo v bližini Possietskega zaliva kakih 4000 mož infanterije in nad 1500 mož kavalerije.
Berolin, 26. eprila. »Beri. Tagblt.« pereča iz Tokia: Pričela se je m o b i 1 i -zacija 4 nadaljnih divizij. Njihov voditelj jo dosedanji vodja vojaških vzgojevališč, general Nodzu, ki je znan kot izvrsten častnik. Japonske armade na bojišču so močnejše, kakorse sploh in i a 1 i . Vsaka šteje do 100.000 mož.
Zadnja slika Vereščagiuova.
Petrograd, 26. aprila. Veliki knsz Uril je na potovanju v Petrograd. N|egovo zdravstveno stanje je prtcej dobro. S seboj nese za carja zadnjo sliko slikarja Vercšča gina, ki predstavl-a M»karovs pogovarjajo-čega se z Moiaeom.
Rusi na Koreji.
Tokio, 26. aprila, ffeki tukajšnji list je prejel brzojavko od nekega Korejca v Ho&usiu. V njem se potrjuje, da so Rusi takoj po svojem prihodu v Songsing za žgali japonski koniul&t. pt štni urad, mita co in druga japonska pcslopja. Vzeli so orožje domačim četam ter se zopet oddaljili
Rusi o položaju pred Port Arturjem
Rusks te!. »gencija poroda : Vhod ? portartursko pristanišče je prost. — Soglasno so pripisuje neBrečni konec »Pelrcpavlovska« tragiškenou slučaju, ki no bodo prav nič vpli val n« razvoj vojske in tudi ne na končno zmag > ruskega ?ojntg« brodovja
V Kronutadtu so roneaja, da eo nesrečo povzročile ruske granate, katere so na »Petropa»lovsku« neprevidno vzdigovai.
Japonoi napadajo Port Artur redoma na dva tedna. Nasnanijo jih Rusom Kitajci, ki dobe od Japoncev potrebne informec je. Tudi angleški poročevalci naznanjaj > napade.
Nedavno ustavljeni angleški parobrod, na katerem je bil dopisnik »Daily Nevvs«, izpuščen je bil pod pegojem, da se no bode več približal rusfcemu obrežju. Pri vsakem novem bombardiranju streljajo Jjponci manj odločno iu se drže izven okrožja ruskih ba terij. Ne spuščajo sa v boj z ruskimi bate rijami.
Pri bombardiranju dne 13. aprila so je potopila ena japonska križarica, japonski križarici „Nišin" in „K»9Uga« st« pa močno trpelf. Japonci zamalča trdomtno vse svoje izgube. Po najnove ših poročilih nipenjajo Japonci B.oje zadnje moči za nadaljevanje vojske.
Finarc"elna moč Japonske peša žo sedaj, ko Rusija 8 pravo vojsko še pričela ni.
Nameravan napad na Kuropatkina.
Petrograd, 27. aprila Napa! na Kuropatkina je bil že daij čas< nameravan. Ž a pred tremi dnevi so Korejci govorili, da bo Kuropatkin napaden in so ga avarili. Ja ponski napadalec sa jo približal kot ponižan prositelj; poda) mu je prošnjo in ga pii tem hotel umeriti.
Japonci padajo v soteskah.
London, 26. aprila. Iz Sttula so po roča: Ruske mine v gorskih soteskah na Koreji napravljajo Japoncem mnogo ški de. V biižtni Vidžu je neka mina eksplod rala v tren t»u, ko je šel japonski vojaški oddelek Bkozi s tesfec.
Japonci pred Niučvangom.
T i e n t s i n , 26. aprila. Tu se razSirja vest, da so Japonci niuOvanske trdnjave v ponedeljek ponoči cbstreljavali.
Dogodki ob Jalu.
London, 26. aprila. IzSanghaja po-rečajo »Standardu« : Pričakovana bitka ob Jalu bo skoro gotovo odgodena, mej tem se
pa istočasno pripravlja druga operacija v drugi smeri. Ta načrt je strogo tajen.
Rusko vladivostoiko brodovje;
Tokio, 26. aprila. Ruske vladi voBto-ške križarice so včeraj odplule izpred Gen Bana. Moštvo potopljene japonske trgovske ladje se je prej rešilo na suho, predno so Rusi potopili ladjo.
Razna poročila
London, 26. aprila. Franoija in An glija sta ponudili svoje posredovanje. Rusija ju je odklonila.
Petrograd, 27. aprila. Ko je na mestnik Aleksejev izvedel za imeno vanje Skrydlova, je podal poveljnikom port arturske mornarice demisijo. Za naslednika Skrydlovu je imenovan K r u e g e r, učen teoretik.
N e w Y o r k , 27. aprila. V Chicagi se je osnoval damski odbor, ki si je stavil na logo, za ruske ranjence nabrati e n milijon dolarjev.
Berolin, 26. aprila. Iz Petrograda poročajo: Danes jo bila tu seja ruskega mornariškega sveta pod predsedstvom velikega kneza A Le k s e j a. Bil je navzoč tudi S k r y d 1 o v.
Petrograd, 26. aprila. Dopisnik ruske brz. agenture v Port Aiturju poroča, da je vest o izkrcanju 20 000 Japoncev pri Dalnjem izmišliena. V trdnjavi se ni izpre-menilo ničesar.
Petrograd, 26. apr. Car je rekel, da se po porodu carice sam osebno odpelje v avgustu ali septembru na bojišče.
Petrograd, 26. aprila. V informiranih krogih se trdi, da je bih. demisija carjevega namestnika Aleksejeva t,spre jeta in se ta odpokliče.
Carigrad, 26. aprila. Angleško poročilo, da bo dardanelsko vprašanje zopet razvito, ni resnično.
Štajerske novice.
š Občinska volitev v Vojniku bo ovržena. Upravno sodišče je z razsodbo od 24. svečana 1904, št. 1920, ugodilo pritožbi g. dr. Ivana Dečka zoper volitev v Vojniku ter izreklo, da je pritožba dr. Dečka zoper volilni imenik bila opravičena, ter se mora eden nemški velilec II. razreda kot neveljaven izbrisati. Vsled tega je pa sestava II. in III. razreda neveljavna, ker po izbrisu tega volilca iz II. razreda pride nekaj volilcev III. razreda v II. razred. Sedaj se bo torej ta nova razdelitev izvršila, in volita III. in II. razred na novo. Torej slovenski volilci v Vojniku — na noge!
š Nesreča. Dnč 25. t. m. je na Pra-garskem pri premikanju železniških vozov premikač Jakob Kampl prišel tako nesrečno med voze, da so mu kolesa desno nogo odrezala. Nesrečneža so odpeljali v mariborsko bolnišnico.
š Nevihta V soboto, 23. t. m. popoldan, razsajala je od Pohorja črez Pragarsko, Maribor in naprej proti Slov. goricam strašna burja z bliskom, gromom in točo, katera je ogromno škode naredila v teh krajih, kjer je letos v vinogradih, sadju in polju vse prav lepo kazalo in cvetelo.
š Volitve v oeljski okrajni zastop so razpisane na 13., 14., 16. in 17. majnika.
š »Domovina0 pred porotniki. Dnč 6. maja t. 1. se bo zagovarjal odg. urednik „ Domovine" S. Eker pred celjskim okrožnim kot porotnim sodiščem zaradi žaljenja časti. Obravnava obeta biti jako zanimiva.
š Imenovanja. Finančno ravnateljstvo za Štajersko je imenovalo rač. podčastnika g. Iv. S t a r e t a drag. polka št. 5 v Du najskem Novem mestu dalje davčnega prak tikanta g. Franca Žuža in Lovrenca K u h a r i č a davčnim adjunktom 11. či-no?nega razreda. — Za višjega policijskfga komisarja je imenovan policijski komisar Anton Pešec v Gradcu.
Koroške novice.
k Ustanovitev , Slov. krič. soo. delavskega društva" v Celovcu. Piše se
nam iz celovca z dne 24. t. m.: Reči smem, da Vam, gospod urednik, še nisem poslal nobene novice s takim veseljem, kakor današnjo. Združiti številne slovenske delavce v CjIovcu so bile že davne želje delavcev sa mih, kakor »udi odličnih celovških in koro ških rodoljubov sploh. Delavci sami so že večkrat poizkusili, toda od posvetovanja do uresničerja ni prišlo. Zbirali so se že več let v manjših skupinah zdaj tu, zdaj tam, toda brez vsakega načrta in skupnega vod stva. Ni čuda, da se jih je nnn go pogubilo v raeprotno vrste, saj so niso mogli ogre vati okrog d>mačega slovenskega ognjišča. Na ta način nam jih jo mnogo požrla soci a!na demokracija. Sedaj je ta neugodnost odstranjena. Vsak delavec, ki dobro čuti, bo odslej naprej našel trdno zavetišSe v „Slo venskem krščansko - socialnem dela<skem druStvu", katero smo ustanovili dne 23. t. m. v .Modestovi društveni hiši". To bodi od-
govor našim nasprotnikom, zlasti sr.oijtm, ki so nam prvi ustanovni shod preprečili, a tudi drugi se ni mogel vršiti rodi pretenja slovenskih in nemških socialnih demokratov. Bahali so se ie, da so popolnoma preprečili ustanovitev, toda njihove želje se niso obistinile; pač pa smo se mi včeraj svoje zmage veselili. Ker se je šlo samo za usta novitev, zato smo se zbrali le v tolikem številu, kakršno je bilo potrebno; a odslej pa bomo vsak po svoji moči nabirali nove ude, da bomo združili kolikor mogoče slovensko delavstvo v naši „nemški" stolnici Od zu nanjih redoljubov pa upamo, da nam bodo zlasti s tem šli na pomoč, da bodo delavce, namenjene v Celovec, opozarjali na društvo. Odbor društva je sestavljen sledeče: V a 1 e n t i n Jug, predsednik; Josip Str g a r, podpredsednik ; Dragotin P a n -g e r c , tajnik; Lovro Berdajs, blagajnik ; Leopold Gorjanc in J. O r i s c h n i g , odbornika. Namestnika sta: Anton Stefic in JosipZahn. — Konsulentom je imenovan mestni kaplan Jožef Dobrove. — Došle so nam te le brzojavke: Ljubljana. Slovenska kr-šSansko-socialna zveza navdušeno pozdravlja zborovalca. — Ljubljana. Naj raste novo delavsko društvo v strah vsah sovrai nikov! Uredništvo „Slovenca". — Celje. Z delom do blagostanja, z umom do pro-svete, z bojem do zmage, s čednostjo do ugleda, bodi geilo slovenskega delavstva I To kliče vam in vošči k ustanovni slavnosti „SlovenBko delavsko podporno društso" v Cdliu. — P r e v a I j e. Procvitaj, bratsko društvo, v prospeh slovenskega delavstva. »Kat. delavsko društvo. — Z a b n i c e. Ži velo novo slovensko katoliško delavsko dru štvo v Celovcu ! Le z neumornim katoliškim delom bodemo dosegli zboljšanje socialnih razmer. Molimo in delajmo, in bodočnost je na$a. Živeli slovensko katoliški delavci! Simon Inckc, dekan. Ivko Kogelnik, kaplan. — Miklavčevo-Apače. Z Bogom krepko naprej, ne koraka nazaj! B'g blagoslovi delo! Dragasnik Lučovnik.
k Mlad samomorilec. V Volšperku se je ustrelil 14 letni trgovski vajenec Pavel Blatnik s flobertovo puško v sence. Fantič ni mogel več prenašati „nesrečne ljubezni".
Idrijske mnice.
i Zopet dve nezgodi. Ko so ho vo
žili po mestu rekrutje vzeli so na voz tudi že p??C9j priletnega rudarja Majnik Jjžeta iz ap. Idrije. Ob vogalu ceste, ki vodi k era-nčni kovačaici, se jo voz prevrnil Posebne nesreča vkljub temu, da je bil voz prenblo zon ni bilo, nekaj prask pa vendarle. Iue-novbnemu staremu »nerekrutu" Majniku je celo roko izvilo. — Zadnjo nedeljo pa je zadela hujša Lu^o Ržika. hlapca pri godovi škem županu Kanklu. Pripeljal je 4 m1 dre v Idrijo ter pri pokopališču zavil proti Žgal n:ci, kjer je nameraval oddati drv«. Voz se je nagnil in nesrečni Ržik ae jo uprl v voz, da bi sa no zvrnil. A hlapec je prišel vkljub temu pod voz Izpahnilo mu jo roko, tri rebra pa zlomilo. K sreči jo bil slučajno na mestu g. zdravnik Šnutar, ki je takoj uravnal rol»o.
i Čvrsti fantje so v našem koncu. — 283 je prišlo mladeničev na nabor, v vojake so jih potrdili 111. Menda da ti, ne?
i Veselica v Spodnji Idriji Vabilo na veselico dne 1. maja 1904, katero priredi učiteljstfo s šolsko mladino v Spodnji Idriji v š ilskih prostorih. Pričetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin — Ker ie čisti dtliodek namenjen za naročite? nove šolsko zastave, se preplačila hvaležno sprejemajo K mnogobrojni udeležbi Vdbi učiteljstvo.
Primorske novice.
p Goriški [občinski svet je sklenil, da prepusti mestno godbo za delavske siav nosti dne 1. m?ja iu nosi za to etroške 120 kron.
p Umrla je v Gorici trgovčeva sopre ga gospa Klementina Michlotadter
P V tovarni Kaufmanovi v Tržiču (Moi,faicone) so začeli delavci stivUti. To varnar jim je obljubil »višanje plače za eno krono na teden Delavci ponudba šo niao sprejeli,
p Vpis državnih uslužbencev kot
volilcev v Trstu je jako razburil italijanske kroge. Ir^dentovsko časopisje ostro napada vlado, a to mu seveda ne bo pomagalo
Dnevne novice,
7
27 aprila
Velika stavka na Gorenjskem Na
drugem mestu pr našamo poročijo o vc li kem delavskem gibanju na Gorenjskem. De lavstvo odločno izjavijo, da dosedanjih razmer nikakor večpre-našati no more in noče. Vsak pravičen človek mora biti na strani d o kosti izmozganega delavstva, ki je moralo poleg tega prenašati najrazlič'
nejša n a s i 1 s t v a. »Grazer T a g ' b 1 a 11«, ki je vsenemški list, piše preti delavstvu. Te gospode, ki so tako ponosni na svoje vsenemštvo, opozarjamo, da tu pri stavki je v prvi vrsti moment kruha, in da bi nemško delavstvo, ako bi se kje tako godilo i njim, kakor se je z delavstvom na Jesenicah, pokazalo še na ves drugačen način zobe. Ta gospoda naj gre v tem oziru gledat v »rajh« in ondi bo videla, kako so skrbi za delavstvo, potem bo sramote obmolknil tudi gospod Luckmann, ki pravi, da Be njegovim delavcem Šo predobro godi. »Grazer Tagblatt« je gotovo slabo poučen, ker sicer bi ne pisal proti upravičenim za htevam delavstva, kajti malo Čudno bi bilo, da bi »Grazer Tagblatt« na ljubo starolibe ralnemu Luckmannu tako pometal z delavskim programom nemškoriaciorialne stranke. Tudi nemškonacionalni delavci na Savi z navdušenjem stavkajo in pravijo, če bi bili prej vedeli, da se da s Kranjci stavkati, bi bili že sami stavko povzročili. »Grazer Tagblatt« naj ne išče svojih informacij pri staroliberalnih kapitalistih ter naj ne odeva Luokmanna z nemškim plaščem, ker Luckmann z označenim svojim postopanjem nem-štvo najbolj diskreditira.
S Save pri Jesenicah se nam poroča : G. Luckmann sedi celo jutro v poštni pisarni in ljudje pravijo, da pregleduje dopisnice. S cer pa vprašamo, če je dovoljeno, da g. Luckmann sedaj o štrajku cele uro presedi na pošti. Ljudstvo je ogorčeno nad tem. Včeraj zvečer je bilo mirno. Danes se predlcii dopoludne spomenica. Glavna zahteva in skoro edina deia?cav na Savi jo: »Delavcem naJavorniku naj so takoj u g • d i, ravnotako delavkam na Savi, ki zahtevajo, da se jim zbcljša plača in z njimi r u v n a dostojne.
Umeščena sta bila v ponedeljek č. g. Frančišek Dolinar, župnik pri S»v. Katarini, na župnijo Cerklje pri Kranju, in č. g. Janez M o r š o 1 j, kapelan na Dj brovi, na župnijo Sv. Katarino.
»Slovenskega planinskega društva" občni zbor sc ne bo vršil dne
30. t. m., kakor je hiio poiečsno, marveč v s r e d o , 1 1. m a j a t. I.
—	Posledice iredentovske demonstracije v Vidmu. Znana j« preti-avstnjska demonstracija avstrijskih Italijan skih vseufliliščnikov v Vidmu. Ker udelež-niki ta demonstracije taje udeležbo, je pre iskava napram krivcam zelo težka Da bi ae mogli krivci dobiti, zbira policija m deželno sodišče v Tratu fotografije laških vsiučiliščmkov. One, Ui 8o na sumu, da so so udeležili demonstracije v Vidmu, zaslišujeio pred deželnim sodiščem v Trstu v posebnih sobsh. Opazujejo j'h zaupniki policije, ne da bi jih dijski videli, da aa tako zaupoiki prepričajo, jeli ao sa udeležili osutnničeni dijaki demonstracije ali ne. V Gradcu je polic ja od več italijanskih vsh uSiliščnikov zahtevala, da se morajo pustiti fotografirati Onim, ki s-> 00 branili izročiti fotografije, se je n<smigoi!o, da bodo morali iti k zaslišanju v Trst pred ondotna deželno sod.šče, na kar si sa udali. Lahom je to postopanje policije akrajno neljubo in je v tej zadevi vložil italijanski poslanec Bonatti interpelacijo na ministrskega predsednika Kčrberia.
—	Umrl je v Babinem ped ju gospod Peter Troha, trgovec in krajni šolski nadzornik.
—	Hrvaške novice. Zagrebški mesarji protestirajo. Ker je odbor za aprovizacijo Zagreba sklenil predložiti občinskemu zastopu, da se osnujeti dve mestni mesnici in se za to odloči 12.000 kron, je zagrebška mesarska zadruga protestirala proti temu predlogu in izjavila, da bo vse storila, da se ne oživotvori, češ, da ne bodo mogli konkurirati z občino, ki ne plača davka in ki nima skrbeti za rodbino. — Umrl je pri sv. Petru - Orehovcu veleposestnik g. Dragotin Frilik. — Hrvaško časnikarstvo. Iz Zagreba se poroča, da je nadškof sprejel demisijo urednika „Katol. Lista" g.Korenica. Novi ured. bodr.Pazman.— Angleži v Dubrovniku. V soboto se ie na jahti »Steam Argonant« pripeljalo v Dubrovnik 115 anglešk h petnikov. — D r a v a jo pri O s i e k u tako narfstla, da je prestopila na nekaterih krajih že bre gove. — Velika hrvaška sliav-nost v Dubrovniku bo dne 23. in 23 maja. Slovesno bo ondi blagoslovljena zastava pevskega društva »Gundulič«.
—	Talijo za rešitev življenja je dobil v znesku 52 K 50 h J o ž. P e •
t a fi iz Vikorf, ki je rešil iz Save Ivano Slergar iz Vikerč.
—	Slovenske novosti la Amerike.
V Kansas |e umrl rojak Pavel M a u r i n , rodom iz Brezovice pri Poljanah na Dolenj skem. — V Clevelandu, O., v bolnici Lake Side, umrl je Ignaoij H e g 1 e r iz Poti-skavoa pri Strugah na Dolenjskem. — Isto-tam je bil na železnici povožen in usmrten Jurij B a I o g , star 9 let. — Mibael M u -1 i fi, ki je dne 31. januarja zahrbtno zabodel v Butte, Mont., rojaka Jožefa S t u k e 1 , bil je obsojen v sedemletno ječo. Martin Blatnik, ki je bil obdolžen kot sokrivec, je bil vsled pričevanja Muličevega, ki je priznal svoje hudodelstvo, oproščen.
—	Deputacija manipulantinj na železnicah pri železniškem ministra. Železničarski minister, Wittek, sprejel je dne 26. t. m. deputacijo manipulantinj nad vse prijazno. Z deputacijo je bil minister prijazen in je obljubil, da bode, kolikor mu bode mogoče, ugodil skromnim zahtevam manipulantinj. Deputacija se je podala nato k državnemu poslancu Stvviertnigu, ki jo je predstavil voditeljem raznih strank, ki so obljubili podpirati želje manipulantinj.
—	Shod sodalitatis ss. C. J za kamniško dekanijo je v ponedeljek, dne 2. maja, na Šmarni gori.
—	Ulom v poštni urad V c. kr.
poštni urad na Boh. Beli so v noči od 24 na 25. aprila ulomili neznani tatovi ter odnesli v gotovini in poštnih znamkuh v vrednosti do 120 kron.
—	Is novomeške okolice Kot star čebelar poročam vam, da sem videl na vrtu Franceta Florijančiča v St. Petru čebelni roj dne 24. aprila, t. j. na sv. Jurija dan. To je pravi roj velikan.
—	Podbrežki diletantje so priredili v nedeljo, dne 24 t, m. gledališko predstavo s petjem »Koza Jeladvorska«. Ču diti se moramo natančnosti igralcev. Pozna se jim, da so že večkrat igrali na odru. — Prišlo je veliko ljudij iz sosednih župnij. Podbrez)e pa ao lahko ponosne na diletante in g. učitel.a Sprachmanna, ki vedno pre-skrbi lepe predstave. Za poletje nam ,ih je še več obljubljenih.
—	Amerlkanci in izseljevanje Amerikanski senat je sprejel predlog L'.d geia, da se izseljencem, ki se pripeljejo po ladjah »Cunard linije« v Ameriko, prepove v lukah Zedinjenih držav izkrcavanje. V kratkem bode tudi zbornica sprejela to po slavo in zagotovljen je že tudi podpis pred sednika Zedinjenih držav, Rocsevelta. Ame-nkanci čuvajo s to postavo one družbe, ki so v rokah amerikanskih velekapitalistov.
—	Raspis stavbe, županstvo v No \ein mestu razpisuje zgradbo nove mestne hiše v Novem mestu.
—	Cerkev v Gor. Logatca bodo v kratkem prezidali. Načrte je napravil arhitekt Trummler.
—	Vojaške vesti. K domobranskemu polku št 12 v Časlavi je premeščen n.dpo ročnik Rud. Hallmann iz Ljubljane. Iz Laslave prido v Ljubljano domobranski stotnik M a t. E m b a c h e r, iz Mlade Ba-leslave pa domobranski stotnik J. W o -t r u b a.
—	Za pogoreloe v Sp Pristavi je
cesar daroval 1500 kron, za pogoreloe v H i n j a h pa 3500 kron.
Ljubljanska novice.
Občiuske volitve v Ljubljani Pri da
našnji občinski volitvi za drugi razred so dobili glasov skupno s pooblastili: dr. I*an Tavfar 268, dr. Kušar 267, Ivan Hribar 266, dr. Majaron 266, Ivan Šubic 265 Poleg tega je dobil dr. V. Ravnihar 2 glasova in ne kateri drugi volilci po 1 gUs. Vseh volil cev je v drugem razredu 1343.
Vojaki iz Ljubljane na lesenice. Poroča se nam, da se je danes popoludne odpeljal bataljon 17. pešpolka na Jesenice. Od tam se nam pa poroča, da vlada ondi vzoren red.
lavno predavanje v krščansko - socialni zvezi. Mesto g. dr. Kreka je sinoči predaval v zvezimh prostorih g. pref. Jarc S po močjo skioptikona nam je pokazal več kras n.h slik iz Japonske, razno rastline, mesta, zabave ondotnih prebivalcev itd — Danes ob pol 8. uri zvečer bo g profesor nadaljeval svoje zanimivo preda vanje ter nam pokazal več slik iz Ko reje. Udeležba je bila sinoči prav dobra.
Cesarjev spomenik v Ljubljani se bode v kratkem postavil. »Grazer Tsgblatt« sa grozno jezi, da bode napis samo slovenski in se tako prezirajo nemški davkoplačevalci. Seveda v Lubljani, kjer so Nemci v manjšini, ztht"Vi»jo ti za se enake pravice s Slo venci, v Čelju, Mariboru, Ptuju itd., kjer so v večini, pa imajo za vse prošnje in pravice Slovencev gluha ušesu.
Nesreča na cesti Posestnik Franc švi golj iz Bresta št. 16 privozil je danes do poludne po Cnzovi cetti proti šentjakobskemu mor-tu. V tem hipu je hotela iti čez cesto 74 let stara, gluh« vdova Marija B o b n n r , stanujoča na Krako^em nasipu št. 20 Ker se ni mogla pravočasno iz-
ogniti, podrla sta ju konja na tla. Prišla je pod voz in kolesa so jej šla čez prsa. Bruhnila je takoj kri. Prepeljali so jo domov. Poškodba je težka in celo za življenje ne varn8.
Veselica Strokovno društvo mizarskih pomočnikov za Kranjsko priredi 1. maja na Kozlerjevem vrtu veselico.
Prijet vojaški begun 27. pešpolka. V soboto proti večeru je prišel v krčmo gosp. Lutmana v St. Andrežu pri Gorici vojak 27. pešpolka. Vprašal je tam po županu, ki se je pa takrat slučajno tudi nahajal v ome njeni krčmi, Zupanu se je pa koj zdelo, da ima opraviti z vojaškim begunom. Pošlje torej po občinsko stražnike in naznani vojaku, da je v imenu postave aretiran. Ne da bi se posebno branil, odvezal je vojak ba jonet ter ga izročil stražnikoma, ki sta ga potem odvedla v Gorico in ga izročila vo jaškemu oblastvu. Tu je vojak koj izpovedal, da jo je mislil popihati čez mejo, ker so pri vojakih ž njim prestrogo ravnali. Od šel je iz Ljubljane v sredo zjutraj in dospel v soboto peš v St. Andrež.
Ljudsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora 67 izseljencev v Ameriko in sioer 30 Slovencev in 37 Hrvatov. — V Antverpen se je odpeljalo iz Reke 70 Hrvatov, ki tudi vsi potujejo v Ameriko. — K zgradbi železnice v Hrušici se je odpeljalo včeraj 98 hrvaških delavcev, na Nemško pa jih je odpotovalo 70
Radetzkyjevi veterani. Skupina tukaj ži večib vojaških veteranov je bila nedavno fotografirana. Njihova imena so: Jurij Kuhar, star 91 let, potrjen leta 1835., bančni sluga; Josip Flore, star 87 let, potrjen 1.1837., kustos; Franc Konig, star 87 let, potrjen 1. 1837., železničar; F r. W a i d e, star 86 let, potrjen I. 1840., že lezničar; Ivan Jerič, star 85 let, potrjen 1. 1840., c. kr. urad. sluga; Simon J e r a s , star 84 let. potrjen 1. 1841., o. kr. pismonoša; Ivan Boschofsky, star 84 let, potrjen 1. 1841., strajevodja; Ivan M a 1 a v a š i č , star 83 let, potrjen 1. 1841., posestnik; Jakcb Bolhar, star 83 let, potrjen 1. 1842., železničar; Mat. Z i g u r , star 83 let, potrjen leta 1842., zasebnik in stotnik; M. P o 1 a k , star 81 let, potrjen I. 1843., kondukter ; Valentin Ziagar, star 81 let, potrjen 1.1843. kurjač; Josip A n š i č , star 81 let, potrjen 1. 1844, kurjač; Franc Ojsterc, star 81 let, potrien 1. 1844., delavec; Franc Pavšek, star 80 let, potrjen 1. 1844., vratar. Na fotografiji se nahaja še slika načelnika kranjskih vete rancev, sf. I. M i h a 1 i č a, (star 63 let, po trjen 1858), katerega so častitljivi Radet»ky jevi veteranci posadili v sredo med se. Tu je videti skupino častitljivih mož, ki so zvesto služili mnogo let cesarju in domovini. Večina cd teh je služila pri pešpolku 17 vsi pa so se borili pod hrabrim grofom Radetzkyj*m po italijanskih bojiščih leta 1848 in 1849. Simon Jeras in Frančišek Pavšek sta bila šo celo odlikovana s srebrnim zaslužnim kri žet m in častno svetinjo za 40!etno zves'o službo vanje. Ravno tako svetinjo imata dalje tudi Josip Flore in Ivan Jerič, vsi pa imajo voine in jubilejske medalije. Poleg teh živi na Kranjskem še mneg Radetzkyjevih veteranov, ki so po drugih deželah silno redki. To priča o čilosti našega rodu. Slika zgoraj cmenjenih Radetzkyjevili veteranov je razstavliena v našem izložnem oknu.
Poročili se bodo : J a n e z Kotnik, delovodja tovarne, s Terezijo Go renčič; Janez Logar, kurjač na drž. železnici, z Marijo Koren; Ma tevž Ovsenek, paznik v jetnišnici, z Jožefo Kosec; Vladimir S p a • z i e r , zasebni uradnik, s Terezijo b 1 i b a r.
Vrt pri „Novem svetu" prenovljen. Občinstvo in tudi društva v Ljubljani in izven Ljubijsne bo gotovo zanimalo, da je letos restavracijski vrt in kegljišče pri „Novem svetu«, Marija Terezija cesta št. 14, v L;ub ljani zopet na novo prenovljeno Vrt je jako prijeten in je tudi za društva posebno pri meren za vrtne koncerte in veselice. Vrt je eden najlepših in najbolj zračnih vrtov v Ljubljani. Otvoritev vrta bo v nedeljo, dne 1. maja. Svirala bo c. kr. vojaška godba pešpolka št. 27 Začet sk ob 3. uri popoldne. Vstop prost.
Francoski cirkus Guillaume ima danes zvečer prvo predstave.
Književnost in umetnost
*	Nove podobice Marije, bres ma deta spočete z dotično molitvijo na zadnji strani je ravnokar prejela »prodajalna kat. t skovnega društva« v Ljubljani. Podobice so jako lične, v dv<h različnih izpeljavah in stanejo 100 komadov 4 kron«, poštnina 20 vin.; posamezni komadi po 6 vin
*	„časopis sa zgodovino in naro dopisje." Iidaia Zgodovinsko društvo v Mariboru. Urejuie Anton Kaspret Vsebina 1. in 2. zvezka : I. Predgovor. II Raz prave: 1. Kaspret A. : O podelitvi
deželnega maršalstva na Štajerskem I. 1560. 2. S t r e k e 1 j K, dr. ; Slovensko cesarsko odločilo iz 1. 1675. 3. K o v a č i č F r. : V spomin Mateju Slekovcu. 4. o t r e k e 1 j K,, dr.: Prispevki k poznavanju slovenskih krajevnih imen po nemškem Stajerju. I. — III Mala izvestja: 1. K a s p r o t A : Pismo generala Gedeona Lavdona iz tabora pri Ršavi dne 14. novembra 1789 2. Kn v a č i č F r. : Na Prekmurskem najden rimski denar. 3. Stegenšek A : Pre risek na steklu iz Dtirerjevega »Marijinega življenja«. 4. KovačičFr. : Izkopavanja na Slovenskem Štajerskem I. 1903. 5. K o-v a č i č F r.: Polstoletni jubilej Češke arheologije — IV. Književna poročila: 1. Pogatachnigg Val., dr.: Ingo-Nigo. Zur steirisch-kilrntischen Kultur geschichte des achten Jahrh. »Grazer Volks-blatt« 1903. Poroča M. L j u b š a. 2 G o 1 d m a n n E. dr.: Die EinfUhrung der deut-schen Herzogsgesohlechter in den slovel i schen Stammesverband. Breslau 1903. Po roča F r. K o v a č i č. 3. K o b F r., dr. in prof.: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. V Ljubljani 1902 (1903) Poroča M L j u b š a. — V. Društvena poročila, poroča društveni tajnik. — VI. D o d a t e k : S t r e k e 1 j K., dr. : K spisu »Slovensko cesarsko odločilo iz 1.1675 «
Gospodje sotrudaiki naj blagovolijo pošiljati spise uredništvu pod napisom : A. Kaspret, c. kr. profesor prve državne gim nazije v Gradcu, Grazbachgasse 19 — Na grada za sprejete spire določa dreštveni odbor in jih izplačuje eb koncu društvenega leta.
»Časopis za zgodovino in narodopisje« dobe redni udje društva brezplačno. Kdor še ni redni ud, lahko vsak čas postane, ako vplača 5 K (ali 100 K za vselei), in bo dobival list br»2. drugih stroškov. Za n e u d e je cena listu 6 K.
Obseg lista bo odvisen od gmotne in duševne podpore.
Rojaki 1 pokažimo, da vemo ceniti prošlost svojega naroda in svoje domovine ter da smo sposobni tudi v znanstvu tekmo vati z drugimi, srečnejšimi narodi. Ne pre-zrimo visoke ideje ki jo zastopa Zgodovinsko društvo" ! Enajsta ura je že, torej na delo ... 1
Raziie stvari. Najnovejše od raznih strani.
Razstava perutnine bo cd 8 do 12. maja na Dunaju. — Stavka. Iz Osika se poroča: V Mitrovici, kjer stavkajo delavci na žagah, bo pričeli stavkati tudi mlinarji, delavci v pivovarnah in izkladalci iz ladij. Tja so odšle tri Btotnije pehote. — 3000 kamnosekov a t » v k a. Iz Barre, Vt. v Ameriki poročajo: Kamnoseki v B»rre. East Barre, Montpelieiu, North fieldu, West Berlinu in Wdliamstownu, so pričeii stavkati, btevilo istih znaša 3000 — Velikanski požar. Iz Lvova se poroča: O polnoči je nastal v Buczacz požar, ki se je radi vetra hitro razširjal po mestu. Tekom dveh ur je zgorelo 400 hiš Nad 3000 oseb je brez strehe. — Najstarejši dijak — u m r 1. V Giessnu je 25. t. m. umrl 50 letni dijak Kristijan Busch, ki je študiral 66-ti semester. — Dnevni red papeža Pija X. Pij X. je v marsičem sprememl navade na papeževem dvoru On vstaja zjutraj rano ter dela potem pri svoji pisalni mizi do 10. in tudi 11 ure dopoiudne. Pid zadnjim papežem je bila navada, da je državni tajnik vsak dan prihajal na avclijeco med 9. in 10. uro; zdaj prehaja pozneje, da ne moti papeža v delu. Državni tajnik, kardinal Meri y del Val, prihaja k papežu šele okolu poludne, da poroča o tekočih slvareh. Večkrat se do gaja, da ga papež pridržu,e na obedu, kjer se raigovar,ata o uradnih poslih. V takih slučajih je prisoten tudi tajni papežev ka pelan, mons. Bresaan. Ob 4. uri pop. odhaja papež zopet na delo, ki traja do 9. ure zvečer. Večkrat prihajati obiskat papeža tudi njegovi seatri, živeči zdaj v Runu. — Zadnji čas se je večkrat zgodilo, da je pnpež zju traj na vse zgodaj vstal ter se šel brez vsacega spremstva sprehajat v vatikanske vrtove, kjer je ostal po *so uro. Sploh se govori, da je Pij X. nasprotnik etiketi.
Koliko stane zemljišče v Parizu O vrednosti zemljišča v Parizu poroča francoska uprava direktnih davkov sledeče: Kva dratni meter stane v oddelku Gaillon 1041 frankov, v oddelku Pallais Rcyal 914 fran kov v oddelku Madelcinine cerkve 800fran kov. Naioenejše je zemliišča v Haronne Mai Bon Blanohe in S tint Pergean, namreč 33, 26 in 24 frankov. Povprečna cena zemljišča je torej za kvadratni moter 174 frankov.
Ttlefon^ka In brzojavni poročila.
Vstaja na Koreji.
London 27. aprila. Reuterjev urad poroča iz SSuIs, da Be vstaja mej korejskim prebivalstvom vedno bolj širi in da se oele gubernije pridružujejo vstašem. V okolici Kinčzua in Cmžua v južni Koreji je velika vstaja. MeBtne oblasti zahtevajo od vlade armado, da uduše vstajo. V začetku vojske je poBlala vlada v severno Korejo armado, ki so je pa za polovico zmanjšala, ker vsak dan dezertira več korejskih vojakov. Tudi »Daily Ghroniole« javljajo ic Tokia, da je vojni minister obvestil vlado o vstanku, ki se širi v južni Koreji proti korejski vladi.
Pariz, 27. aprila. .Matin" poroča, da je rusko vladivostoško brodovje 25. t. mes. potopilo štiri japonske transportne ladje s 4000. možmi.
Pariz, 27. aprila. Vest, da so Rusi potopili štiri japonske transportne ladje in 4000 Japoncev, je sem došla iz Port Arturja
Pariz, 27. aprila. Iz Petrograda poročajo, da je bil včeraj Skrydlov v avdijenci pri carju. Avdijenca je trajala jako dolgo. — Skrydlov je carju jasno predočil položaj na skrajnem vzhodu ter je dobil pooblastilo, da sme podvzeti mnoge važne korake, ki so pa sedaj če strogo tajni.
Port Artur, 27 aprila. Ker je sedaj ru9ko vojaštvo dobro razpostavljeno, se bo Japoncem le težko posrečilo, izkrcati svoje čete pri Niučvangu ali na kaki drugi točki Kvantunškega poluotoka.
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik S H. Skerl, Sv. Ivan pri Trsta.
Jesenice, 27. aprila. Pogajanja delavcev s Save danes brezvspešna. Stavka traja še povsod. Vse navdušeno.
Dunaj, 27. aprila. V drž. zboru se došle vloge čitajo dobesedno.
Dunaj, 27. aprila. Posredovanje Poljakov doslej ni imel j nikakega \speha. Pokazale so sa nove velike težave. Položaj se je prsabSal. Položaj mnogi jako pesimistično razm :tri vajo.
Dunaj, 27. aprila. »Slovanska zveza« je imela sejo, v kateri je sklenila z ozirom na to, da se razmere v državi niso prav nič spremenile, vstrajati na dosedanjem svojem stališču in varovati zvezo s češkim klubom.
Dunaj , 27. aprila. Zasedanje drž. zbora bo trajalo skoro gotovo do druge polovice meseca maja. Dj tedaj ae morda urede razmere.
Dunaj, 27 aprila. Čuje se, da se bo obrtni odsek proglasil permanentnim, da reši vladno predlogo o obrtnem redu.
Dunaj, 27. aprila. Danes se je vršil tu shod čeških, italijanskih, rusinskih, slovenskih, hrvaških, srbskih, poljskih in romunskih dijakov, da pojasni poslancem vzroke in posledice zadnjih dogodkov na vseučilišču ter jim pove svoje mnenje o korakih, katere bi bilo treba vsled tega storiti. Na shodu so bili češki, laški poslanci, od slovenskih poslancev: Plo j, Šuklje, Ferjančič. Predsednik je bil poljski dijak. Neki slovenski dijak je razpravljal o prepovedi, da nenemški razglasi ne smejo biti nabiti na vseuč. deski in o relegiranju tehnikov. S posebnim zadoščenjem je bilo vsprejeto zbližanje laških dijakov z ostalimi neneoaškimi dijaki. Po-vdarjalo se je, da so zadnji dogodki pokazali nujno potrebo, da se vsem dijakom dš prilika, da se v njihovem materinskem je ziku izobraiujejo in da j e t o r e j usta nevitev novih vseučilišč neodložljiva. Povdarjalo se je, da naj nenemški narodi in njihovi poslanci z vso odločnostjo zahtevajo, da so to izvrši. Poalanci so povdarjali, da bedo odločno delovali v tem smislu in Bkušali izposlovuti ustanovitev renemških vseučilišč. Poslanci Ploj, Suklje in Ilrubi so posebno odločno izjavljali, da bedo storili vse, kar je v nji-b' vi moči.
Dunaj, 27. aprila Pri koncertu čoškega virtuoza K u b e 1 i k a v Inomcstu eo se primerili izgredi. Vsenemci so piskali in peli Bismarckovo pesem. Policija je napravila red, da se je koncert mogel nadaljevati. Po koncertu je došlo zopet do demonstracij. Vsenemci so piskali in vpili Kubeliku „Abzug«
in 0Dobro ncc". Čehi ao dane« radi tega v -drž. zboru interpelirali.
Dana j, 27. aprila. Ministrstvo naznanja, da bo odslej dovoljeno tudi ženskam udeleževati se farmacevtskih študij.
Dunaj, 27. apriia. Cesar je danes dopoldne ob 10. uri obiskal razstavo za uporabo špirita. Bil je v razstavi 2 uri in pol. Pri slovesu se je izjavil, da je razstava ve like važnosti in pomena za kmetijstvo.
Dunaj, 27. aprila. Morilec mesarja Svadoša in njegove soproge, mesarski va jeneo Jurij Eoner, ki je vsled ran, katere si je prizadejal, umrl, je bil včeraj obdu ciran in pokopan. Od njegovih sorodnikov se nihče ni brigal za njegovo truplo.
Variava, 27. aprila. Od 30. aprila do 4. maja bo tu obsedno stanju, her se oblasti boje velikih sooialistiških nemirov.
Budimpešta, 27. aprila. Glavni urednik »Egyetertesa« je pobegnil radi velikih po-greškov proti nravnosti.
Parlc, 27 aprila. Ni dvoma, da je bila zopetnemu napadu na Spat skega ministrskega predsednika podlaga obširna zarota. "Nad 40 oseb je istočasno streljalo v vlak, v katerem se je Maura vczil. Ko so vlak spremljajoči orožniki odgovarjali s streli in nekaj napadalcev ran li, so šele pobegnili ostali napadalci.
London, 27. aprila. »Times« pravijo, <da cesar Franc Jožef radi svoje visoke starosti ne bod« notoval v London
Elesd, 27. aprila. Boatbaski gozd je v plamenu. Sicer vlada mir.
Carigrad, 27. aprila. Turško vojno 'ministrstvo je sklenilo pogodbo za nabavo 1600 ogrskih konj za turško armado.
Meteorologldno porodilo.
TiSlna nad morjem 306 2 m, srednji iračni tlak 736 0 mn
	Cu OJM- »Tanja	Stuj.	Tempe-			!1j
i		baro-	ratura	Vetravi.	Neb«	
		metra.	po			u:
		* ■ w.	OoMJl			
"261 9. zveč. | <32 5 | 13-0 | sl. svzh. | obl.
dež
3-1
_J 7. ijutr. I 731-11 9-2 j sl. vzh.
|2. popol.| 730-31 9-21 sl. jug | „ , Srednja včerajšnja temperatura 1S-7*. normale ll 4".
Zahvala.
Podpisano šolsko vodstvo se najiskrenejše zahvaljuje velečastitemu gosp. župniku Franja Kadunou za prelepi dar, kojega je hvaležnim in radostnim srcem sprejelo v veliki, s prekrasnim okvirjem obdani podobi sv. očeta Pija X, ki služi v zalo diko aaši šolski sobi. Bog plačaj!	744 1—1
iŠolsko vodstvo
v Kraštiji.
Franc Stupica,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, v Ančnikovi hiši poleg Figovca.
Priporoča slamoreznlce, mlatllnloe, čtstil-nloe, gepoljne, preže za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter s&mokol-mioe. Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, knklnjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvljake, žage, kotle za klajo in žganje.
Portland. in Roman-oement, železniške šine ia traverze, poljski maveo.
Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-i eerijskega blaga.
Naznanilo,
Z razglasom z dne 22. t. m. na dan 27. aprila 11. razglašena zakupodaja posestva g. Josipa Streliar, vlož. štv. 46 ka-tastralne občine Kapucinsko predmestje štv, 2 in prodaja premičnin, vršila se bode
dne 29. aprila f.1.
ob 9. uri dopoludne, oziroma ob 2. uri popoludne, ter se v tem smislu prej omenjeni razglas popravi.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1904.	746
T)r. Karcl 5ebmidingcr,
__c. kr. notar kot sodni komisar.
Na Dunajski cesti št. 32
oddati je	724 3_2
stanovanje
s 5. ozir. 7. sobami In pritiklinami s
_I- junijem ozir. 1 avgustom t. 1.
M/lH/l/fi l\nrv>rkm v kositarnih škatliicah za \SLJUWIV Ulit ve razprodajalce in lastno uporabo se dob<5 pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, frančiškanske ulice 524 5 12—6 Vnauja naročila proti povzetju.
Kupčijsko oznanilo.
Podpisani mesarji si dovoljujejo slavnemu občinstvu naznanjati, da so zopet
prlmorani vsled previsokih cen pri nakupovanju živine svojim cenjenim odjemalcem meso dražje oddajati.
Cene, ki jih ima danes živina, so tako visoke, da je po našem mnenju prišlo do skrajnosti. Slavno občinstvo naj bo prepričano, da smo pripravljeni, kakor hitro cena živine količkaj odjenja, precej meso primerno ceneje prodajati.
Cene mesa bodo s prvim majem 1904 sledeče:
I. vrste kg
II. III.
V
V 19
1 K 60 li
1 » 40 „ 1 „ 20 „
Anžič Ivan Anžič Josip Černe Marija Jagrovi dediči Kočar Ivan Košenina Ivan Kozak Milan
Kralj Martin Kunej Alojzij Lovše Franc Marčan Andrej Počivalnik Iv. Podkev Jožef Porenta Franc
743 3-1
Prime Marijana Prusnik Anton Putrih Anton Sever Franc Toni Josip Urbas Julija Zupan Anton.
Josip Kozak,
predsedrik mesarske zadruge.
.	^	479 104Jgl2
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta it. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstna
duhovnliKe obleko
iz trpežnega la solidnega blaga po nizkih oenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnik«?
Najlepše posestvo
v £ent t^upertu,
nekdaj Franc Pavlinovo, za vsako večjo trgovino naj-prikladneje, ki obsega tri eaonadstropne hiše na Glavnem trgu poleg cerkve, razna gospodarska poslopja, ograjene sadne in zeleojadne vrtove, izvrstne velike vinograde s kletmi v bližini, travnike, njive, gozdove itd. brez pntikltn. Vse to proda podpisani lastnik skupno ali vsako posebej iz proste roke po-preje ali na prostovoljni Javni dražbi dne 2. maja t. 1 dopoldne v Sent Rupertu po najugodnejših plačilnih obrokih in obrestih.
Podpisani proda tudi ugodno svojo
deželnodešfno graščino
m 3-2 „Grič"
na IT)irni pri Trebnjem.
Novopreurejeni dvonadstropni gradič, gospodarska poslopja, ograjen sadni in zelenjadni vrt, stari gozdi itd., skupaj okoli 30 oralov. Najzdravejša krasna griška lega med gozdi in vinogradi, komaj pol ure oldaljea od železniške postaje Trebnje-Dolenjsko.
Josip Pavlin,
Ljubljana, Marijin trg 1.
Dunajska borza
dnč 22. aprila.
Sknpni državni dolg v notah..........100 35
Sknpni državni dolg v srebru.....1U040
Avstrijska zlata renta 4%......119 40
Avstrijska kronska renta i%.....9900
Avstrijska inv. renta 3V, %......91-35
Ogrska zlata renta 4 *.......118'40
Ogrska kronska renta 4%......97'PO
Ogrska inv renta 3l;,% ............89 50
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 03
Kreditne delnice........641 50
London vista......................239 37 V,
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-121/«
20 mark............23-44
20 frankov...........19 04
Italijanski bankovci ........9515
C. kr. cekini...........ll'33
Najboljše izvršena
zarezana, stisnjena in navadna 6)2
strešna opeka,
opeka za zidovje itd.
rečoc in 5 Stroji narejena«
dobi se po nizki eeni pri
Avgustu Aita, Ig-Draga.
Zahtevajte pm nakupu
chicht-ovo
Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
štedilno milo
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
671 60-3
Varstvena znamka. 31 (g
Dobiva
se
povsod!j
POZOR! Amerikanci!!!
Airrigth!
Pri meni 80 fl.
Konkurenca
samo 70 fl.
Zahaj??
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
S Nad 30 let obstoječa, živahna, večjega obsega 2
o trgovina z mešanim blagom v zvezi z gostilno -
na Gorenjskem se odda za dobo več let v najem.
Na razpolago je prodajalna z več skladišči. Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d. — Naslov za ponudbe pove: upravništvo Q „Slovenca".	714 3-2
oooooooooooooooooooooooooooooo*
, Karol Rebek
od c. kr. vlade potrjeni za-1 stopnik „proge rudeče zvezde', Ljubljana, Kolodvorske ulice 41.
Pozor!
>Ta prodaj je iz proste roke
prifliciui
z vrtom in pritiklinami v obližju Ljubljane, po niaki cen1.	350 17
Kje, pove upravništvo »Slovenca«.

f\TflTftT. Tt t ' ta T ■ T^T.Tat 1 Tj
21 let star, marljiv in pošten
trgovski poslovodja
vešč špecerijske in železniške stroke, bi rad svojo službo premenil. Najrajši kje na Štajerskem ali Dolenjskem.
723 3-3

Avgust tabkcir
v Ljubljani, Dunajska cesta.
PIT železolivarna,
strojna in ključavničarska tovarna
priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko
spadajočih predmetov:
= napravo in popravo različnih strojev	■
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transinisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo Itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike
raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah.
472 50—12

Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
o
T5
>®
S* >
S
•m
o
•n
cr
M N
0
0
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obšivkom,par gld. 2-80.
m
m i
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. 3--.


Močni
moški
eižinl
(štifleti) par gld. 2-80.
Trpežni
Ženski S
- čevlji S
za vsakdanjo rabo, par
gld. 2-50.
DVi dvi iV« .V* .
0
A V
o
X
9»
s
u
z
o
Pi
Elegantni barvani
moški
v 1 • •
čevlji
za zavezovati, par
gld. 3-50.
Zelo močni
Ženski i
čevlji
za zavezovati par
gld. 2-80. Priročni
moški
čevlji
iz jadrovine, par
gld. !•—.
* £
Izvrstni
ženski
čevlji
z gumbi par
gld. 3--. --%
Barvani S
VI	aro
moški s
iisiijati U sandali w £
0
t!
P
©
S.
par
gld. 2 v a.


Priročni
Ženski
V	1 • •
čevlji
za na ulico, par
gld. 1 30.
Elegantni
m
ženski m
salonski
v	1 • •
čevlji
par
gld. 1-50.
$
ni ^■▼■■▼■■▼iirTirfviiTi --—^
Ženski i
V	1 • •
čevlji
z navskrižnimi
m ¥
zaponami, črni £5 in barvani, par s®;
gld. 2'-. jp
S
2 y>
m>
K
c2.
o
H.
S >
i<
MUVtdVMnmilVIiVidVt mjVUMiVUVliVUVlilVl ^^^JKJRMvJfiJfi
inejši krem (mazilo) za rajava in Srna obutala. Alfr. frankel kom. družba
preje:
502 23—4
— fHodlinška tovarna za čevlje
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9. -Zastopnik: A. PREATONI.-
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
^ Najboljša in najsigurnejša f—
g* prilika za štedenje!
Preje: Gradišče št. 1,
Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: kongresni tt*g št. 2, I. nadstropje
441 a bre* kakega odbitka, tako, da sprejme L n vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih w	—	4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih
obrestuje po _____________________
Stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promet V 1. 1902: 32,596.882 K 65 HRANILNE KNJIŽICE se »prejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti »o poštno-
hranilniCne položnice na razpolago.
V Ljubljani, dn<< 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
51D 14—4	predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Anton Beleo, pesestnik, podjetnik in trgevec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kanschegg, veleposestnik ▼ Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Pelju. — Ivan Kregar, svet. trg. in «brt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovie, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Pieničnik, profesor begoslovja t Ljubljani.
Isdajfttoijlia •l|0*f»L»«Uik: »r. I|sasl| Zltelk,
ffiik »hfttoliike Xuk«rie«~v;LiabliuU.