1 Leto XIV. I [ Štev. 91	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, ponedeljek 22. aprila 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom IG din. tujina 30 din	Cena j din 1.— I
Največji letalski boji v sedanji voini
Nemci poročajo o dovažanju novih čet na Norveško in o uspehih svojih bojnih operacij — Zavezniki privažajo na Norveško neprenehoma nove čete — Razvijajo se prvi krvavi
spopadi tudi na kopnem
Najnovejše norveške uradno poročilo
STOCKHOLM, 22. aprila. Aiss. Press. PO VSEH POROČILIH, KI PRIHAJAJO IZ NORVEŠKE, SE PRIČENJAJO TAM NA VEČ MESTIH SRDITI BOJI MED NEMŠKIMI ČETAMI NA ENI STRANI IN MED ZDRUŽENIMI SILAMI ZAVEZNIKOV IN NORVEŽANOV NA DRUGI STRANI. SPOPADI SO ZELO DRAMATIČNI, KER SODELUJE VEČINOMA TUDI LETALSTVO IN BOJNO BRODOVJE. V ZADNJIH 48 URAH SO SE BILE NAJSRDITEJŠE LETALSKE BITKE, KAR JIH POZNA DOSEDANJA VOJNA. NEKATERA LETALIŠČA IN OPORIŠČA SO BILA Z BOMBARDIRANJEM IZ ZRAKA POPOLNOMA UNIČENA. DOVOZ ZAVEZNIŠKIH ČET NA NORVEŠKO SE NADALJUJE BREZ PRESTANKA IN JE MOČ TE EKSPEDICIJSKE VOJSKE ŽE PREKORAČILA
Število 50.000 mož. zavezniške čete so zagospodarile nad vso
SEVERNO NORVEŠKO IN SE IZKRCAVAJO TUDI ŽE V JUŽNEJŠIH DELIH.
BERLIN, 22. aprila. DNB. Vrhovno Poveljstvo je izdalo včeraj poročilo, v katerem pravi, da so v soboto angleške ladje In čete močno bombardirale nemške položaje v Narviku, direktnega napada pa ni bilo. Na narviškem področju Je nemška vojska zaplenila 8000 pušk, 315 strojnic in mnogo streliva. Na področje Trondhjema so bile poslane nove čete s topništvom. Na področju Bergena in Stavangerja nadaljuje nemška vojska širjenje zavzetih postojank s preganjanjem posameznih norveških oddelkov. Na Področju Osla, kamor so prispele zadnje dni nove čete, se nadaljuje napredovanje v notranjost. Neka kolona stoji pred Aamotom, dočim stoji druga 50 km za Hamarjem v severni smeri. Dalje so prispele nemške čete pred mesto Gjovik. Nemške pomorske enote so potopile v Hardangerškem fjordu nekaj manjših norveških bojnih enot, vključivši tudi norveški minonosec »Tyr«. Dalje so uničile neko norveško obalno baterijo. Transporti čet in bojnega materiala na Norveško se nadaljujejo v vedno večjem obsegu. Severno od Shetlandskega otočja ie neka nemška podmornica potopila poljskega rušilca. Ob priliki letalskih napadov na angleško ladjevje v petek so bile zadete neka angleška križarka, neka lahka križarka in štiri transportne ladje. V
soboto so bila nemška letala zaposlena pri preprečevanju izkrcavanja sovražnih čet pri Namsosu in Andalsnesu. Pri An-dalsnesu so potopila neko angleško križarko, neko drugo pa poškodovala. Končno sta bila zadeta tudi dva velika transportna parnika. Tudi že izkrcane angleške čete so nemška letala z uspehom napadla. Železniški postaji v Namsosu in Andalsnesu gorita. Izvršeni so bili dalje letalski napadi na ceste in železnice v notranjosti. Na zahodnem bojišču so bili odbiti napadi sovražnih izvidnic pri Saarlauternu in Bergzabernu. Pri letalskih spopadih je bilo sestreljeno neko nemško letalo, sovražniki so pa izgubili pet letal.
BERLIN, 22. aprila. DNB. V nekem poročilu o bojnih operacijah v norveških gorah pravi poveljstvo med drugim: »V goratih pokrajinah smo morali opustiti premikanje večjih kolon. Čete napredujejo s kamioni. Vsak vojak mora nositi s seboj živež za več dni. Od Osla navzgor se pot takoj vzpenja v serpentinah po gorskih obronkih. Na večjih gorah leži še sneg. Tam vlada še zima. Norvežani so ponekod zadelali ceste s skalami. Napredovanje se vrši pod streli norveških strojnic. Operacije se vrše le ponoči. Boji za Honefos so trajali poldrug dan.«
LONDON, 22. aprila. Reuter. (Avala). Zadnje poročilo norveškega vrhovnega poveljstva javlja, da se je Norvežanom posrečilo stopiti v stik z Angleži tudi v bojih severno od Osla. Po vesteh iz Stockholma so Angleži z naskokom ponovno zavzeli Hamar. Angleške čete, ki operirajo skupaj z Norvežani severno od jezera Mjosen, so izvrstno opremljene, s seboj imajo tudi tanke. Angleži prodirajo iz dveh smeri, iz Andalsnesa ob Roms-dalsfjordu, ter dalje po železnici in iz
Lajerdalta. Nemci so jim skušali presekati pot pri Dombasu s padalci, toda zadnja poročila javljajo, da so to mesto zasedli Norvežani z zavezniki. Severno od Trondhjema so se zavezniki z Norvežani zasidrali ob vsej obali do 40 km v globino. Iz Trondhjema je pobegnilo nad polovico prebivalstva. V mestu je bilo 70 tisoč duš. Severnovzhodno od Narvika je 3000 Nemcev v pasti nasprotnika. Izkrcavanje angleških in francoskih čet se z veliko naglico nadaljuje.
Nemška poročila o bojih na Norveškem trditi napadi na letališča in oporišča
RFDT TKT 99 cinrv o DMR VrVirv Q n Krt fr* cn Klin tiPmcku	•	*
Angleški opis položaja na Norveškem
LONDON, 22. aprila. Reuter. (Avala.) ^Tinies« prinašajo poročila o operacijah tla Norveškem ter poudarjajot da imajo odločujoči činitelji dovolj razlogov, da ne razkrivajo postojank, ki jih drže zavezniki v rokah, prav tako ne cilje, ki so si jih zastavili. Poročila so zato lakonična, poveljstva na morju, v zraku in na kopnem pa delajo medtem po dobro preučenem načrtu, ki obeta velike nade na uspeh. Velika Britanija se zanaša na svoje pohorske in letalske sile, ki bodo pripomogle, da bodo zavezniške čete skupaj z Norvežani kmalu pokazale sadove premišljene naloge. Nadmoč na morju prehaja polagoma tudi na celino, gospostvo nad severno Norveško se seli na jug. Nemci so se prevarali, ko so računali, da bodo zlomili odpor Norvežanov, preden jim bodo utegnili Prihiteti zavezniki na pomoč. Priroda in dobra taktika Angležev sta jim presekali račune. Poročila, ki jih daje nemški radio so netočna, prav tako ne odgovarjajo resnici iziave nemškega poveljstva. V zadnjih 48 urah je nasprotnik zamolčal velike uspehe zavezniškega »brodovja, kopnih čet in letal, vse v cilju, da vara nevtralce in svoj narod. Verodostojnost za-Vezrfšklh usnchov bodo pokazale svetu fotr« ntile.	bodo	znani vsi uspehi
*®veznikov, se bo narorotnik vznemiril. — Vesti, ki prihajajo iz Norveške na švedsko
so zaradi bližine goste radijske mreže verjetnejše, mnogo verodostojnejše kot jih dajejo iz zasedene Norveške Nemci.
BOJI PRI NAMSOSU
STOCKHOLM, 22. aprila. Reuter. Po sem dospelih poročilih, so se zavezniške čete spopadle z nemškimi četami v Namsosu, v enem izmed pristanišč, v katerih so se izkrcale angleške in francoske čete. Nemci so spustili tam svoje oddelke s padali iz letal. Dejstvo, da nemške čete ne morejo zavzeti mesta Gromge, vzhodno od Namsosa, se tolmači kot dokaz, da Nemci nimajo od tega kraja dalje železniške zveze. Ako bi jo imeli, jim tudi ne bi bilo treba prevažati čet z letali in jih spuščati s padali.
LETALSTVO NE MORE NADOMESTITI MORNARICE
LONDON, 22. apr. Reuter. V »Daily Expressu« piše neki letalski strokovnjak o vlogi letalstva v sedanji vojni. Naglasa, da se Nemcem ni posrečilo, z bombniki nadomestiti premoč Angležev na morju, j Dosedanja akcija nemškega letalstva ni-; kakor ni mogla preprečiti svobodnega j manevriranja angleške mornarice ob oba-' li Norveške.
LONDON, 22. aprila. Reuter. Angleški letalci so na svojem poletu nad Dansko odkrili veliko nemško letalsko oporišče v Aalborgu, od koder so Nemci prevažali svoje čete na Norveško. Aerodrom je bil opremljen s signali za nočne polete. Angleški letalci so se pojavili nad letališčem tako nenadno, da Nemci niso utegnili streljati. Velik reflektor, ki je osvetlil nebo, je bil kmalu uničen po težkih bombah. V zrak se je dvignilo veliko nemško transportno letalo, toda se je moralo pred angleškimi bomvmiki naglo umakniti v oblake. Letalci so se spustili nizko nad aerodrom ter s strojnicami in bombami uničili naprave na njem.
LONDON, 22. aprila. Reuter. Med nenadnim napadom na nemško letališče Aal-borg na Danskem je bil glavni hangar popolnoma razrušen. Angleški napad na Stavanger je uspel: uničeni so hangarji in več nemških hidroavionov, tako da bo letališče poslej neuporabno.
LONDON, 22. aprila. Reuter. Angleški letalski napad na Kristiansund je povzročil na letališču veliko škodo. Na aerodromu je bilo 40 do 50 nemških letal, med katerimi so težke angleške eksplozivne bombe povzročile veliko razdejanje. Porušeni so tudi hangarji, ogenj je bilo opaziti daleč naokrog.
LONDON, 22. apr. Reuter. Angleška letala, ki so napadla veliko nemško letalsko oporišče v Aalborgu na severnem Danskem, so letela v različnih višinah. Med napadom se je nekaj letal spustilo tik nad letališče in fotografiralo požare, ki so nastali na treh mestih. Druga skupina angleških bombnikov je z močnimi razstrelivnlmi in zažlgalnimi bombami zasula nemške letalske baze v Stavan-gerju in Kristiansundu. Kljub močnemu protiletalskemu streljanju Nemcev so se angleška letala srečno vrnila v svoja izhodišča. Le med napadom na Kristiansund je bilo eno letalo na repu poškodovano.
PARIZ, 22. apr. Havas. Jutrnji listi poudarjajo velik uspeh zaveznikov v zraku v zadnjih 48 urah, ko je bilo sestreljenih 18 nemških bombnikov. V zadnjih dveh dneh jetalskih bitk so se izgube nemških letal povečale na 40. Angleška letala so bombardirala nemške baze v Aalborgu, Stavangerju in Kristiansundu. Včerajšnji dan, naglašajo listi, je bil zelo črn dan za nemško letalstvo. Tisk naglasa sijajen odpor Norvežanov, ki junaško branijo trdnjavo Hegra in ne puste Nemcev iz Trondhjema v notranjost. Zveza med Norvežani in zavezniki je tudi tu vzpostavljena.
Nevtralci zbijajo tuja letala
PARIZ, 22. apr. Havas. »Exce!sior« piše, da je nemško letalstvo v zadnjih treh dneh utrpelo velike izgube. List javlja, da se po došlih virih lahko sodi, da so Nemci izgubili 22 bombnikov, ki so bili sestreljeni nad nevtralnim ozemljem.
V	tem so všteta samo ona letala, ki so jih uradno ugotovila oblastva nevtralnih držav.
STOCKHOLM, 22. apr. Havas. Sinoči ob 20. se je pojavil nad Goteborgom neki bombnik. Švedska protiletalska baterija je takoj začela streljati, toda brez uspeha. Dvignilo se je pa švedsko Idvsko letalo in posrečilo se mu je sestreliti tuji avion, ki je bil nemški. Posadko so internirali. Malo prej so opazili drugo nemško letalo, ki je pa srečno ušlo proti jugu. Med 17. in 18. uro so opazili Švedi tri nemška letala nad Viirmlandoni ob norveški meji. Močan artilerijski ogenj švedskih baterij jih je prisilil k umiku, Dve letali sta bili zadeti in sta morali pristati na otoku Gotenborgu. Posadki sta letali zažgali, nato pa srečno pobegnili.
BREST. 22. apr. Belga. V noči na 20. in 21. aprila so letela nad južno in južno-vzhodno Belgijo tuja letala, od katerih so opazili dvoje nemških in dvoje angleških. Oblastva so vložila v Londonu in Berlinu oster protest zaradi kršitve nevtralnosti. Eno nemško letalo, ki so ga
belgijske baterije zadele, je pristalo na holandskih tleh.
ŠVEDSKA BO PROTESTIRALA.
STOCKHOLM, 22. aprila. Reuter. — švedska vlada bo vlažila oster protest v Berlinu zaradi kršitve nevtralnosti po nemških letalih. Odpor naroda je v teh dneh močno povezan z moralno silo prebivalstva, ki hoče zavarovati svobodo svoje zemlje pred vsakršnim nasiljem.
STOCKHOLM, 22. aprila. Havas. Kakor je bilo že poročano, je letelo nad švedsko okoli 20 nemških letal. V zvezi s tem piše »Sozialdemokraten« na prvi strani z velikimi naslovi proti neprestanemu kršenju švedske nevtralnosti, ki kaže na čudno pojmovanje določil mednarodnega prava. List pravi, da se je švedska odločno držala svoje nevtralnosti in ni dala Nemcem nobenega povoda za kršenje. Zaradi tega bo švedska vlada vložila najenergič-neiši protest.
SMRT OČETA ZVOČNEGA FILMA
SAN DIEGO, 22. apr. Havas. V 85. letu jc umrl Carls Samner Thaoner, sodelavec Grahama Barla, izumitelja telesko-; pa. Izdeloval je prve gramofone in je iz-| umil diktafon. Mnogo se je bnvil s svet-j lobnimi zakoni in ga smatrajo, za očeta ! zvočnega filma.
• v*
rneisi
Francija fe vedno pripravljena sporazumeti se z iialijo in Španijo — Zanimiv članek Gayde v »Giornale d' Italija" — Izmenjava čestitk in zahval ob priiiki Hitlerjevega rojstnega dneva
PARIZ, 22. aprila. Havas. V soboto je podal ministrski predsednik Paul Rey-naiid v senatu poročilo o francoski zunanji politiki. Govoril je o francosko-italijanskih odnošajih, o francoski akciji na Balkanu in Bližnjem vzliodu, o francoski politiki na severu Evrope, o položaju na Daljnem vzhodu, o odnošajih do sovjetske Rusije in garancijah za mir. Dalje je poročal tudi o zavezniški akciji na Norveškem in hrabrem zadržanju norveškega naroda in njegovega vladarja. Govoreč o odnošajih z Italijo je Rey-naud dejal, da je Francija pred in po lanskem 1. septembru sporočila Italiji, da je pripravljena urediti z njo vsa sporna vprašanja, toda na te ponudbe ni dobila nobenega odgovora. Prav tako je skušala izboljšati tudi svoje odnošaje s Španijo. Francija bo ne glede na ideološka nasprotja tudi še nadalje delovala na to, da se tu odnošaji razbistre in izboljšajo.
RIM, 22. aprila. »Giornale d’Italia« je objavil uvodnik Virginia G a y d e pod naslovom »Resnica«, v katerem govori o
razmerah na Sredozemlju. Gayda pravi. I talstvo ograža Malto in ves vzhodni dal
da je Sredozemsko morje edina pot Italije do njenega imperija in da prav na tej poti dele hegemonijo Angleži in Francozi. Zato brez revizije na tem področju ni mogoče govoriti o miru in varnosti Evrope. Gayda govori dalje o težavnem položaju Italije nasproti angleško-franco-ski zvezi. Na Sredozemlju je pet držav, s 'katerimi stoji Italija oči v oči. Na razpolago so ji le tri pomorska pota za promet z ostalim svetom. Italija ima dolge odprte obale in na njih važna življenjska središča, velike otoke in je tako izpostavljena veliki možnosti napadov s strani Angležev in Francozov. Kljub temu naj nihče ne misli, da bi moglo zavezniško ladjevje premagati Italijo na morju v 24 urah. V sedanji vojni igrajo veliko vlogo podmornice in letala, a prav teh ima Italija dovolj. Razdalja med Gibraltarjem in Suezom znaša 3500 km, toda dovolj je, da jo italijansko letalstvo obvlada le v sredini, v razdalji 1500 km, med evropsko Italijo in Tripolitanijo. Italijansko le-
Naša delegacija na poli v Moskvo
BEOGRAD, 22. aprila. Jugoslovanska delegacija za trgovinska pogajanja s Sovjetsko zvezo je odpotovala v soboto h Beograda, Na čelu delegacije stoji dr. Milorad Gjorgjevič, Slovence pa zastopa industrijec Ivan Avsenek iz Ljubljane.
RIM, 22. aprila. »II Telegrafo«, glasilo zunanjega ministra grofa Ciana, objavlja članek, v katerem se ukvarja z obnavljanjem trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. List pravi med drugim: »V nekih diplomatskih krogih izključujejo možnost, da bi bila Nemčija olajšala s svojo prijateljsko intervencijo kontakt med jugoslovansko in sovjetsko vlado. V teh krogih se zatrjuje, da je zadržanje Jugoslavije dajalo Sovjetski zvezi povod za neke dvome pri ocenjevanju balkanskega položaja, ker pa so ti
dvomi sedaj odstranjeni, je mogoče misliti, da ie balkanski položaj razjasnjen. V stvari je več kakor očito, da bo jugoslovanska vlada, ki je tudi že prej bila odločena upreti se vsaki intervenciji, ki bi bila poizkušena na njenem ozemlju s katere koli strani, ko je osvobojena tudi skrbi, ki bi jih mogla predstavljati eventualna sovjetska akcija na Balkanu, zavzela sedaj še odločnejše stališče proti vsakemu poizkusu, da bi bila vmešana v politično in strateško igro katero koli vojskujoče se sile. Odkar se gospodarsko sodelovanje balkanskih držav organizira vedno bolj krepko okoli treh najmočnejših sosed (Nemčije, Italije in Sovjetske zveze) ni več mogoče pričakovati kakih uspešnih nasprotnih akcij, ki bi mogle kaliti mir v tem delu Evrope.
Sredozemlja, na zahodu pa leže španski otoki. Tako je vse Sredozemlje dejansko pod letalsko kontrolo Italije. Italijo samo pa branijo Sardinija, Toskanski otoki, Sicilija in Albanija. Italija je nastala na Sredozemlju, kamor sta prišli Francija in. Anglija šele pozneje in zavladali nad njim. Zaradi tega potrebno, da se na Sredozemlju sedaj ustvari red poštenega in častnega sodelovanja. Italija ve, da se .svoboda, pravica in varnost' na Sredozemskem morju ne zlagajo samo s potrebami velikih in malih sredozemskih narodov, ampak so tudi nujno potreben pogoj za mir in civilizacijo Sredozemlja in Evrope.
BERLIN, 22. aprila. DNB. Italijanski kralj Viktor Emanuel je poslal vodji Hit lerju k rojstnemu dnevu sledečo čestitko: »Želim izraziti ob priliki rojstnega dneva vaši ekscelenci najlepše želje.« Vodja je odgovoril: »Prosim Vaše Veličanstvo. da sprejme iskreno zalivalo k čestitki k rojstnemu dnevu.« Od Musso-
AngSeške-sovjieSsfca pogajanja
LONDON, 22. aprila. Reuter. Angleška v iada je sprejela sovjetsko ponudbo za pogajanja o sklenitvi trgovinske pogodbe med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Pogajanja sc bodo začela že v kratkem in sc pričakuje, da bodo tudi političnega pomena. Kot pogoj za sklenitev pogodbe je pa postavila Anglija, da Sovjetska zveza neha biti dobaviteljica Nemčiji.
Problem Holandske Indije
Krvavi nemiri v Rangoonu
RANGOON, 22. apr. Reuter. V uličnih demonstracijah je padlo včeraj 11 oseb, a 69 jih je težje ranjenih. Policija je bila prisiljena poseči po orožju ter razgnati množico, ki se je zbrala na glavni ulici. Eden izmed ranjencev je v bolnišnici že umrl. Danes je bilo več izgredov na raz. nih krajih mesta, v glavnem pa v mestu ni večje nevarnosti.
PARIZ, 22. aprila. Havas. »Excelsior« piše o zadržanju Italije in omenja brzojavko, ki jo je poslal Mussolini Hitlerju ob rojstnem dnevu. List se vprašuje, ali je res točno, da moreta imeti Nemčija in Italija iste cilje in poglede na svet? Trgovinski odnošaji Velike Britanije s sovjeti so že v teku. Sporazum se bo držal kontingentiranja blaga med obema državama, kakršno je bilo pred začetkom sedanje vojne. »Ordre« piše o Holandski Indiji ter pravi, da se na vzhodu javlja
nov problem. Holandska Indija je bogata zemlja. V holandskih krogih se je širila vest, da bi vlada v primeru napada prosila USA, naj zaščitijo njene kolonije. Japonski vladni krogi so zaradi tega protestirali, češ da bi bili s tem prizadeti njihovi interesi na jugu Azije. Da bi preprečila prepire o njenih kolonijah, je holandska vlada uradno izjavila, da ni prosila nikogar za zaščito. V primeru potrebe pa bo vlada že našla oporo, ki ji bo zagotovila vzhodnoazijsko posest.
Govor švedskega prosvetnega ministra
STOCKHOLM, 22. apr. DNB. Na univerzi v Upsali je imel švedski pravosodni minister predavanje, v katerem je naglasil, c«a je bilo švedsko stališče v sedanjem sporu pravilno. Ogromna večina švedskega naroda odobrava vladino politiko nevtralnosti, ki mora storiti vse, da bi preprečila vsiljeno vojno. Na sme se švedski dati oblika vladavine, ki bi bila proti volji naroda in njegovim idealom svobodo, ljubja. Tisk otežkoča stališče nevtralnosti, zato naj bodo novinarji v pisanju o tujini zmernejši. V sklenjeni resoluciji se naglasa, da kmečka zveza popolnoma odobrava sedanje delo vlade ter izraža
Grozen karambol v Ameriki
NEVV YORK, 22. apr. Havas. V državi Minnesoti se je primerila strašna avtomobilska nesreča. Pri karambolu dveh avtov je izgubilo življenje 11 mladeničev v starosti od 16 do 23 let. Nekatere potnike je vrglo 20 metrov daleč, polomljene dele avtomobilov so našli 100 m daleč od nesreče.
voljo, da se švedska nevtralnost na vsak način ohrani.
POZIV NORVEŠKE VLADE
LONDON, 22. apr. Reuter. Preko radijske postaje British Corporation je izdala norveška vlada poziv vsem svojim državljanom v tujini, da se podrede le njenim odredbam in nobeni drugi nelegalni vladi. Po istem radiu je bil dan poziv Norvežanom v domovini, naj se hrabro drže ob strani zaveznikov v boju za svobodo domovine.
PREPOVED PRODAJE ZEMLJEVIDOV
STOCKHOLM, 22. aprila. Havas. švedska vlada je prepovedala prodajanje vseh 'zemljevidov švedske v večjem merilu.
NOVA ITALIJANSKA PODMORNICA
SPEZIA, 22. apr. Stefani. Davi so spustili v morje novo italijansko podmornico.
linija je prejel vodja sledečo brzojavko.
> Ko slavi nemški narod vaš rojstni dan, vam pošiljam v imenu fašistične vlade in italijanskega naroda naiprisrčnejše čestitke v trdnem prepričnju, da bo nemški narod izšel iz sedanjih preizkušenj kot zmagovalec.« Vodja je odgovoril Mussoliniju: »Prisrčno se vam, duce, zahvaljujem za želje, ki ste mi jih poslali v imenu italijanske vlade in italijanskega naroda-Na vašo neporušljivo vero v naša dva zavezniška naroda vam odgovarjam z istim prepričanjem, da bomo zmagovalci v boju za svoje življenjske pravice.«
RIM, 22. aprila. Stefani. Ob priliki Hitlerjevega rojstnega dneva je napisal »Giornale d’Italia« članek, v katerem ga pozdravlja v imenu italijanskega naroda kot voditelja nacionalnosocialistične revolucije, velikega kancelarja prijateljske in obnovljene Nemčije, močne zaveznice fašistične Italije. Lik vodje Hitlerja se dviga v zgodovini Nemčije in Evrope k°* velika, konstruktivna in dinamična sila. Demokracije se zaman trudijo, da bi napravile Hitlerja odgovornega za sedanjo vojno. Ta vojna je z ene strani nasledek fatalnega versailleskega miru in njegovega neznosnega režima, na drugi strani pa boj med velikimi hegemonističnimi imperiji in pravičnimi imperialnimi težnjami drugih mladih in močnih narodov.
OBNOVLJEN PROMET MED DANSKO IN NORVEŠKO
KODANJ, 22. apr. DNB. Med Dansko in švedsko je bil upostavljen promet k Helsingborgu. V teku včerajšnjega dne ie bilo 10 prevozov. Potniki so bili samo trije. Iz švedske je dospelo na Dansko 136 študentov, med njimi 93 medicincetf ter usmiljene sestre, ki so kot odposlanka Rdečega križa stregle ranjencem na finski fronti.
BIVŠI BOJEVNIKI PRI REYNAUDU
PARIZ, 22. apr. Havas. Predsednik francoske vlade Paul Reynaud' je sprejel delegacijo francoskih bojevnikov, ki so izrazili zadovoljstvo, da je njihov tovariš na čelu vlade. Reynaud se je zahvalil starim bojevnikom, ki v težkih dneh mo-ralno podpirajo vlado v njenih naporill za zmago pravice.
EVROPSKE VREDNOTE V AMERIKI
WASHINGTON, 22. apr. Rent. Ministrstvi za finance, trgovino in industrijo jav-ljata, da so državljani poed'inih evropski!* držav deponirali v USA vrednosti blizU milijarde dolarjev v strahu, da bi napq* dalee ugrabil njihovo imetje, ko bi udrl v državo. Med deponiranimi vsotami večina denarja iz Nemčije, odnosno iz držav, ki so jih Nemci zasedli.
VLLHvA TATVINA V MAISTROVI KLICI
Maribor, 22. aprila
V Mislrovi ulici ti-III, jo bila daneS ukradena ženska ročna Lorbica rumene barve'in iz svinjske kože. V njej ,je bila sLarinska broša s peflo in briljanti, starinska zapestnica s perJo in briljanti, poročni prstan ki i40 <$»» gotovine. Skupna škoda ijc okoli 12 tisoč dinarjev. Svarimo pred.nakUp!?1^ Leli dragocenosti.
Mariborska napoved. Deloma oblačno in toplejše vreme. Včeraj je bila najvišja loplota 22.(5, danes najnižja 9.8, opoldne 21. Sinoči je bila nevihta z bliskanjem in grmenjem. Tudi je močno deževalo. Padavin je bilo 2.3 mm.
Utrjevanje zunanjepolitičnih odnošajev fapslaviie
Dr. Maček
SOFIJA, 22. apr. Bolgarski listi prinašajo zanimive komentarje o dr. Mačkovi izjavi, ki jo je dal pred dnevi bolgarskim novinarjem. »Slovo« ugotavlja, da »je Previdnost dodelila dr. Mačku veliko vlogo ne le v usodi Hrvatske, temveč v bodočnosti vse Jugoslavije. Legendarni človek hrvatske zemlje se le leta boril za individualnost svojega naroda, obenem pa bil apostol zbiižanja vseh južnih Slovanov.« «Mir« piše, da »niso bili nikoli prej potrebnejši tesni odnošaii med Jugoslavijo in Bolgarijo, kakor vprav zdaj, ko se vrše važni dogodki v Evropi. Iskreno prijateljstvo bomo dosegli, če odstranimo vsa sumničenja in nezaupanja. Novi čas zahteva sodelovanje na gospodarskem in političnem področju.«
BUDIMPEŠTA, 22. apr. MTI. Ob odhodu iz Madžarske je bil naš pravosodni minister dr. Markovič deležen živahmli simpatij naroda. List »Uj Magvarsag«
sli med Beogradom in Budimpešto postala prijateljstva med obema državama vedno bolj solidna. Vse bolj prihaja spoznanje, da naša dva naroda v minili vojni nista nastopala drug proti drugemu kot sovražnika, nego kot nasprotnika, ki sta se z orožjem v roki vzajemno spoštovala.« Vsi listi prinašajo simpatične članke o Jugoslaviji in javljajo, da bo 26. t. m. prišel v Budimpešto trgovinski minister dr. Andres.
ZAGREB, 22. apr. V Zagrebu je bila prirejena razstava sodobne francoske grafike in tapiserije. Pred odličnimi predstavniki je dr. Ivo Tartaglia poudaril, da »so tradicionalne vezi z velikim francoskim narodom vedno vplivale na razvoj firvatskega naroda, ki fce želi še dalje oplajati s kulturo narodov, med katerimi snu je francoski eden od naibližjih«. Pod-ban dr. Krbek je na tople besede gene
komentira izjave, ki jih je dal v Budim-j ralnega konzula Francije Gueyrauda od-pešti dr. Markovič ter naglaša, da »bodo vrnil, da »želi, da bi razstava poglobila
apostol zhSižanja Južnih Slovanov" — Mi in Madžari — Zveze med Hmati h» Francozi — Trgovinski sporazum z Veliko Britanijo
po pogostejših obiskih in izmenjavah m?- stike s Francijo in da bi francoski vptfv*
še dalje oplajali hrvatsko kulturo«.
LONDON, 22. apr. Viceguverner rodne banke dr. Ivo Belm je vodi'l več dni gospodarska pogajanja v Londonu. Uspelo mu je zaključiti sporazumi blokadi, o nabavi surovin za našo strijo ter način plačevanja. Na temelji* sporazuma bo postopek pregledovanja naših parnikov pospešen. List »Vorkslu-re Post« piše, da »bodo najnovejše pO" teze prinesle tako Balkanu kakor Anglflj koristi. Brez dvoma želi Balkan razširuj svoje trgovinske odnošaje z Anglijo, ki njore temu delu Evrope dati proizvode) k! so mnogo koristne^! od dobave aspirina. Prepričati moramo balkanske države, da smo odločeni voditi močno trgovinsko politiko, ki jim bo pomagala zadostiti vsem potrebam v gospodarstvu-Prav tako naj bodo prepričane, da obrača Velika Britanija vse večjo pažnjo na Balkan in da misli Anglija nadaljevati td politiko tudi po končani vojui.«
Novice
Mladi učitelji kmetske strokovne izobrazbe
Strokovni kmetijski tečaj za učitelje kmečko nadaljevalnih šol, ki ga obiskuje v banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru 28 mladih vaških učiteljev, je Posetil višji šolski svetnik J. Krošel, referent' za kmečko nadaljevalno šolstvo Pri kmetijskem oddelku kr. banske uprave.- Po ogledu dela je v kratkem govoru dal priznanje najmlajšim učiteljem, ki kažejo volio do dela.
Okrog 1000 učiteljev je že absolviralo razne tečaje za pospeševanje kmetske gospodarske izobrazbe. Okrog 500 učiteljev ima že metodične, odnosno strokovne kmetijske tečaje ter s tem popolno kvalifikacijo za vodstvo kmečko nadaljevalnih šol, vendar se število šol ne dviguje v zadovoljivi meri. Pojavili so se najmlajšj učitelji. S primerno kmetijsko podlago in razgledanostjo so se zaleteli v delo na vasi. Začetek je skrivnost uspeha in mladi so znali začeti. Čisto plladi._so.se dobro.postavili, .dobro delajo m ustvarili so več kot mnogi starejši, zato ic prav, da se pekret kmečko-nada-•ievainiij |oL pomladi, da delajo oni, ki ‘niajoTesno voljo in potrebno znanje. Sc-včrnaTHeJa^inBeja krajina imata največ '■d :'ih ljudi, k« hočejo jlelati. Kvalifika-
•	clja -/.a "dobrega mčitelia in voditelja'se d^HTle z delom, nes tečaji in izpričevali. čatoieKiTood mnogih prošTTcev za dvo-mesečni strokovni tečaj upoštevano predvsem ono mlado učiteljstvo, ki je s svojim dosedanjim kvalitetnim delom poka-
zalo voljo do vztrajnega, resnega dela. Naivec -prosilcev in mladih delavcev ima. p tu j s k i okraj, zato jih je bilo od tamkaj tuefi največ sprejetih. Absolutno in relativno največ kmečko-nadalievalnih šol je letos vodilo p r e k m u r s k o u Site i j s t v o, za njim so ošfafi severno obmejni kraji. Nekatere šole n. pr. Sv. T) u h n a _ O sj r em v r h u, R az b 0 r itd. delajo v težkih delovnih pogosto? a
kljub temu z lepimi uspehi. Nivo kmečko nadaljevalnih šol se na podlagi mladih sodelavcev v zadnjih letih močno. d\dgu_-jeTMiadi se zavedajo svojega poslanstva, polni so iniciative in volje za idejno, vsebinsko in strokovno izpopolnitev kmetske strokovne izobrazbe. Z ..vso resnostjo, iščejo pravih j:otk_ d_a jj_e našemu malemu kmetu in kočarju približajo na pravem mestu iTi na._pmvllnL način.	,
—  ^ S1
Cestno ¥prašanje v Slovenskih goricah
=!le, r^‘it
»skavtsko« društvo v Sloveniji. Ker se razni samozvani »skavti« protipostavno poslužujejo zassvojo propagando našega »*- -M imena, kroja in oznak, prosimo javnost, da upošteva gornja dejstva, zlasti pa, da zaviianiem in neresničnim navedbam ** »er«?, delu in načelih Dravske skavtske žime ae*u,,>‘n *--srj naseda. — Dravska skavtska župa je bila, je in ostane strogo nepolitično vzg;).- z no društvo, ki navala svoje članstvo k * ' življenju po skavtskih zakonih in izpel- / njevanju vseh dolžnosti do Doga. krau.V in domovine.	men«,-hefu*.
Ceste v Slovenskih goricah so ena največjih potreb tamkajšnjih prebivalcev. Ne samo, da težko spravljajo pridelke s polj, ampak tudi v splošnem trpi gospodarstvo -radi slabih cest. Vsem je znano, da pridelujejo v Slovenskih goricah mnogo vina in jabolk. Vemo tudi, da so prebivalci Slovenskih goric navezani na izkupiček teh pridelkov. Saj sta to skoraj edina pridelka v prleških, hribih. Za prleška jabolka je vedno veliko zanimanje. 2e proti koncu avgusta se pojavijo kupci, ki kupujejo .samo jabolka. Prvi kupci , še grejo tudi nekoliko dalje v hribe, ker so še takrat klanci suhi in jabolka lahko spravijo do kolodvora. V jeseni pa, ko začne deževje, pa se kupci večinoma preselijo v bližino cest. Tako trpijo kmetje po hribih veliko škodo. So itak že zelo revni in če jim je še to edino vzeto, potem se ne moremo čuditi revščini, ki tam vlada. Nekaj kupcev si-
cer še ostane tudi v pozni jeseni v hribih, toda ti pokupijo zelo malo sadja in še to čisto poceni. Pomislimo samo, kakšno izgubo so imeli ljudje vsa ta leta, ko jim je ostalo nad polovico najlepšega sadja. Vse to pa samo radi blata, ki je nastopilo po klancih in sadja niso mogli izvoziti na vlak. To sadje so potem prešah in jabolčnik čisto poceni prodajali.
Iz Teh dejstev vidimo, da so ceste v Slovenskih goricah nujno potrebne.
Večkrat se je že govorilo o gradnjah cest, a je večinoma vse ostalo le pri besedi. Nekatere ceste so celo že začeli graditi (iz Terbegovec v Skabetince, Grabšinski breg in cesta čez Negovo), a je lansko leto delo popolnoma zaspalo. Zboljšale bi se že.razmere, če bi se vsaj te ceste, ki šo se že začele graditi, zgradile. Vendar- je še na mnogih drugih mestih tudi neobhodno potrebno dobrih cest.	*u- Miloš.
Potrebe m zahteve slovenske industrije
DOMAČEMU KAPITALU NAJ SE
Zveza industrijcev je na svojem občnem zboru sklenila'več za gospodarske interese Slovenije važnih resolucij, ki zahtevajo med drugim: Vsa važna gospodarska vprašanja naj se rešujejo ob sodelovanju gospodarskih strokovnjakov, zlasti naj vlada v bodoče tako važnih 'uh repov, kakor je nedaVno uvedena reforma neposrednih davkov, ne izda brez predhodnega zaslišanja mnenja gospodarskih korporacij. Le z njihovim sodelovanjem bo vedno mogoče doseči reši-: tev, ki bo ustrezala stvarni potrebi, ne da bi obenem ogrožala naš gospodarski •napredek. Tako naj se tudi pri nameravani reformi železniške tarife gospodarskim korporacijam da prilika, da zavzamejo k zadevnemu načrtu svoje stališče. Davčne dajatve morajo ostati zmogljive, ne sme še s pretirano davčno obremenitvijo daviti domačega kapitala. V obdavčenju mora vladati absolutna pravičnost in naj se davki povsod ne le enakomerno predpisujejo, temveč tudi enakomerno izterjujejo. Preskrba s surovinami zadaja industriji težke skrbi in je nujno potrebno. da se uporabijo vsa sredstva, da se ne-le zavaruje zadostna preskrba in-
OMOGOČI KREPEK RAZMAH
dustrije s surovinami za tekočo potrebo, temveč tudi z rezervami za nepredvidene primere. Neobhodno je potrebno, da sc določi enoten industrijski načrt za vso državo, ki naj bo merodajen za ustanavljanje novih in izpopolnitev že obstoječih Industrij. Naj sc ne ustanavljajo nova podjetja. ki nam niso potrebna, ker se s tem ubijajo že obstoječa podjetja, ki morejo v celoti zadostiti domači potrebi.
Industrija dravske banovine pozdravlja smotrne delo na notranji preureditvi države na podlagi sporazuma s Hrvati, smatra pa za potrebno, da se pri izvedbi tega sporazuma ter pri preureditvi ostalih delov države strogo pazi na to, da ostane vse državno ozemlje skupen in enoten gospodarski prostor. Trgovski promet v državi se ne sme ovirati s trošarinami in drugimi samoupravnimi davščinami, ki imajo značaj notranjih carin. •Slednjič . zahteva resolucija v interesu podviga tujskega prometa v Sloveniji nujno izgraditev moderne cestne zveze med Mariborom, Ljubljano in Sušakom ter med našimi gorenjskimi letovišči, kakor tudi direktne železniške zveze Slovenije z morjem.
c Odlaganje, smeti, je odslej prepovedano pa Sp. Lanovžu. .Mestno poglavarstvo - je v ta namen določilo opuščeno strugo Voglajne v Zavodni- Proli kršilcem te prepovedi bo uvedeno kazensko postopanje.
c 2» metrov globoko je padel pri delu 52 letni progovni delavec Rudolf Vanov-šek iz Pečovnika pri Celju. Pri padcu si je poškodoval levo ključnico.
c Konji so se splašili. 32 letni hlapec Ivan Obreza i/. Zavedne pri Celju ic peljal voz po cesti. Splašila sla se konja, pri čemer je prišel Obreza pod voz. Voz je šel preko .obeh . nog in mu jih zlomil..
c S kozolca je padel 80 letni preužitkar Mihael Godicl od Sv. Vida pri Grobelnem. Polomil si je rebra in se poškodoval po nogah.
c šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega okraja bodo V ponedeljek. 29. t, m., ob 8. zjutraj pri okrajnem načelstvu v Celju.
Ljubljana
Skavti in »skavti"
V	zadnjem času se pojavljajo v javnosti razne skupine, ki si neupravičeno lastijo ime skavti. Pri nas je edina mednarodno in po notranjem ter telesno vzgojnem ministrstvu priznana skavtska organizacija »Savez skauta kraljevine Jugoslavije«, katerega članica je Dravska skavtska župa in nobeno drugo
a Za stolnega kanonika v Ljubljani je imenovan g. Anion Vovk, dosedanji mestni župnik v Tržiču.
a Vreme in trg. Lepi Lopii pomladanski dnevi, ki so zdaj le nastopili — po koledarju se je pomlad zakasnila za cel mesec
—	imajo nekaj blagodejnega vpliva tudi na tržne cene. Tako se je znatno pocenila sveža zelenjava, s katero je. bil ljubljanski Irg v soboto bogalo založen. Dobra merica špinače, radira, motovilca i Ul. stanc zdaj 1' din, torej povprečno 30 odst. ceneje. Zalo pa gredo spet navzgor cene jajc in perutnine ih sicer zaradi silnega prekupčevanja. Tukaj se spet kaže pomanjkanje vsake regulacije in kontrole. Krompirja prihaja še vedno veliko na Irg, v soboto okoli sto vozov, in se ji> pocenil deloma žc na din T50.
a .Jubilejna razstava podaljšana!Vsem, onim, ki so izrazili željo, naj bi se velika jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu še za leden dni podaljšala, javljamo, da je podaljšanje omogočeno, ker jo izpadla nameravana razstava, ki naj bi bila sledila sedanji. Tako bodo prišli zamudniki tudi na svoj račun. Naj pojasnimo, da je pred štiridesetimi leti število obiskovalcev L razstave, prekoračilo 5000! Naj bi slovensko občinstvo pokazalo, da se. v teh 10 letih ni razvila samo slovenska likovna umetnost, ampak da je naraslo tudi zanimanje za umetnost med slovenskim narodom. Naj bi vsakdo smatral za svojo knllunlo dolžiiosl, da se osebno prepriča, o delu naših likovnih umetnikov! Razstava ostane torej še odprta do vštetega 28. aprila.
o Mala nedelja. Po dobro uspelem gostovanju v Veržeju, pripravlja dramalski odsek Sokolske čete velezabavno burko ..Gosposka kmetija", ki se uprizori v nedeljo 28. t. m. popoldne na sokolskem odru pri Mali Nedelji: S to zabavno igro gostuje na Križevo 2. maja popoldne na sokolskem odru v Ljutomeru,
o 130 vžigalnikov in (i kg saharina so
obmejni organi zaplenili v nekem nemškem tovornem vlaku pri Si liju. Tihotapsko blago je bilo spravljeno v posebnem zaboju. Naše oblasti so uvedle preiskavo.
o	Semenskega krompirja primanjkuje.
Pretekli mesec je bila cena krompirju zelo visoka, lako da so ga kmetje dan za dnem vozili na Pragersko, kjer sc ga je naložilo po več vagonov. Sedaj, ko je čas sajenja, pa krompirja primanjkuje.
o	Mosl pred Rušami zanemarjen. Na
mostu precl Rušami se je vdrla deska, tako da je. nastala precejšnja odprtina, vsled katere bi se lahko pripetila nesreča živini, kakor tudi pešeu in kolesarju. Taka poškodba mostu bi se. morala takoj popravili od strupi občine ali okr. cestnega odbora.
o	Tojčke je rodila 30 letna posestnikova žena Frančiška . Resnikova na Pot-šniku v zasavskih hribih. Povila je dva dečka in deklico. Mali in otroci so zdravi.
Celje
Ukradeni avtomobil
V	eni zadnjih noči jc bil iz neko garaže v Ccliu ukraden osebni avtomobil znamke »Ta-tra«. last nekega trgovskega potnika k Zagreba. Storilec, neki mladoletni . mehanik, se je z ukradenim avtom odpeljal proti Savinjski dolini, kjer'je pri St. Petru zavozil v drevo, pri čemer se' Je avlo močno poškodoval. Škode je okrog 6000 din. Avtoie nato dal zavleči' do neke hiše. potem pa jc pobegnil. Oblast ga zasleduje. Lastnik je avto do-: bil nazaj.
nu letovanje na svoje stroške 15 otrok, 8 olrok bo' iz mesta Celja, 7 iz celjskega okraja. Rilo je odobrenih 9 podpor m sicer 1 podpora 150 din za_ dobo_ treh mesecev in 8 podpor po 100 din za isto dobo. Enemu bolniku bo liga omogočila zdravljenje na Golniku. Tajniške posle je od dosedanjega tajnika g. Smigovca prevzela gdč. Završnikova, blagajniške pa od g. Nardina g. Plahutnik.
SMRT STARČKA V POTOKU
' V Trški gorci pri Kafobju so našli v ■ potoku mrtvega 761etnega preužitkarja Ignaca Gradiča Iz Krajnih dol. Ležal je
*	v vodi na trebuhu in ni imel nobenih . znakov kakega nasilja, Našli so pri njem tudi 105 din. Ugotovljeno je, da se je Gradič usodnega dne vračal vinjen na ■svoj doni. padel v potok iti utonil.
c Opero „Rusalko" uprizorijo jutri ob ,19. člani ljubljanske opere v Mesi nem gledališču v 'Celju. Vstopnice so še na raz-l*oiagv v Slomškovi tiskovni zadrugi.
e Proliltd.erUutozna liga v Celju je na svoji zadnji seji sklenila, da bo letos Proliluherkulozni leden v Celju od 19. do 20. maja. Liga bo tudi letos poslala
HBBIBSBnBBBBBBBBBHBBBBBnSBBBBB
Vljudno soprogam cenj. odjemalcem, da sem svoje poslovne prostore preselil iz ulice dr. G. Žerjava 3/1., na
Glavni trg 16
v prostore bivše trgovine VVenier. Tudi za nadalje se priporočam.,
ANTON DOBROTINŠEK - CELJE
elektro- in radio-tehnično podjetje, telef. 240
c Seja celjskega mestnega sveta bo v
petek 20. t. m. ob 18.30 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila odborov.
c Mestno poglavarstvo celjsko razglaša da bo pomladanski plemenski sejem za bikec pomorske pasme v št. Juriju pri Celju 3. maja. Kmetovalci, ki želijo nabaviti' bikce, se naj sejma udeleže.
c Razprava proti inž. Adolfu Mestenu zaradi znanega incidenta v neki celjski kavarni, je bila v soboto pri sodišču v Celju. Bila pa je preložena na 7. maj ob -10.30. ker so'bile predlagane od branitelja še nove priče.
Vlada še ne bo rekonstruirana
NAJPREJ SE MORAJO KONČATI RAZGOVORI MED POSAMEZNIMI POLITIČNIMI SKUPINAMI TER IZBOLJŠATI POLITIČNI ODNOŠAJI
Zadnje dni je bilo precej govora o nameravani rekonstrukciji vlade, v katero naj bi bili pritegnjeni tudi predstavniki še nekaterih drugih političnih skupin. Tako naj bi bila ustvarjena nekakšna vlada narodne koncentracije, ki bi uživala med ljudstvom popolno zaupanje.
V	zvezi s temi govoricami piše »Ju-tarnji list«, da so spričo sedanjega položaja v državi vse kombinacije o rekon-
strukciji vlade preuranjene ter še ne more biti govora o zbiranju vseh političnih sil. Na odločujočih mestih zagotavljajo, da v doglednem času še ni pričakovati izprememb. Vsekakor pa se dela na tem, da se posamezne politične skupine približajo ter se odnošaji poboljšajo. Ko pa bodo ta stremljenja rodila pozitiven rezultat, se bodo v vladi izvršile izpopolnitve, o katerih se že sedaj toliko govori-
Stroga določila za tujce
V zvezi s prijavo iu odjavo tujcev je izdala banska uprava v Ljubljani naslednje določilo:
Banska uprava opozarja prebivalstvo, da imajo oblastva nalogo strogo izvajati [predpise uredbe o zglaševanju prebivalstva, Po teli določilih se mora vsako bivanje v kakem kraju prijaviti krajevni [policijski oblasti, kjer pa tega ni, pa občini. Vsak hišni lastnik ali odgovorni upravitelj mora v 24 urah priglasiti vsakega stanovalca, ki se vseli v hišo, in v istem roku naznaniti tudi njegov odhod.
V kmečkih občinah velja dolžnost sa-
mo za tuje državljane in osebe, ki niso stalni prebivalci tiste občine.
Upravitelji hotelov in vsakovrstnih prenočišč morajo vsakega gosta priglasiti in odglasiti v 12 urah po prihodu, odnosno po odhodu.
Oblastvom je naročeno, da proti vsem tistim, ki bi kršili te predpise, strogo postopajo. Uredba o priglaševanju prebivalstva določa za kršitev njenih predpisov kazen do 500 din globe, če pa v določenem roku globa ne bo plačana, pa zapor do 10 dni.
Mar tor
Lep zaključek „Kobanskega ledna"
Ves leden je kazalo zavedno občin-stvo mnogo razumevanja za stremljenje in delo mladih Kobancev, ki so kljub težkočam in žrtvam pripravili in tako uspešno izvedli „Kobanski leden. Ta prireditev je izključno delo mladine, kar je treba posebej podčrtati. Brez kakršne koli podpore so se požrtvovalni ljudje lotili težavne naloge in jo izpeljali mnogo bolje, kakor številni drugi, ki so jim za prireditve. na razpolago razne subvencije. V tem pogledu gre priznanje tudi CMD v Mariboru, ki je prevzela pokroviteljstvo nad „Kobanskim tednom'1.
V	soboto zvečer je bila v dvorani Zadružne gospodarske banke uprizoritev „Hlevčka Andrejčka" v prireditvi selniškega RK. Selniški igralci so igro dobro izpeljali in želi za svoje prizadevanje mnogo pritrjevanja. Val navdušenja in burno odobravanje je sprožil pozdravni govor kobanskega „ap6slola“ g. Ivana Robnika, ki je bil poleg mladih Kobancev glavni steber „Kobanskega tedna". „Revček Andrej-ček“ je popolnoma uspel in zadovoljil številne gledalec.
„Kobanski leden" je zaključil pevski nastop šolarjev iz Selnice ob Dravi, ki jih je pripeljal požrtvovalni učitelj g. Maks Lorbek. 50 mladih pevcev je veselo gledalo z odra popolnoma zasedeno malo dvorano Sokolskega doma in navdušeno pelo. Učitelj g. Lorbek sc je izkazal kot izvrsten pevovodja in vzoren mladinski pevski pe-
dagog, saj je njegov zbor prijetno iz-nenadil vse, ki so prihiteli na koncert. Želi so burne aplavze. Med občinstvom je bil tudi župan g. dr. Juvan.
Po kratkem predavanju o ljudski umetnosti na Kbbanskem, ki ga je imel ak. slikar g. Golob, je prišel od Sv. Primoža na Kobanskem v dvorano še kobanski pastir, oblečen v ,,kabanico“ in pokrit z velikim kobanskim paslir-skim slamnikom. Bil je to spet pri-
ljubljeni g. Robnik, ki je v kobanščiui pozdravil Mariborčane in se v imenu vseh Kobancev zahvalil za sodelovanje tekom cele prireditve in za razumevanje, ki so ga pokazali meščani. Spet je bilo dobre volje na pretek. Občinstvo se je razšlo prepričano, da odslej Kobansko ne bo tako zapuščeno, saj so mnogi sklenili, da bodo prirejali nedeljske izlete na kubanske postojanke, ki prav nič ne zaostajajo za pohorskimi.
Stanovanjska kriza Glasbena Matice
Naša celokupna javnost živi še danes pod globokim vtisom zadnjega vokalnega koncerta, s katerim je pevski zbor ..Glasbene Malice" zopet nedvoumno dokazal, da stoji na višku pravilnega razumevanja srčnokul turnih in nacionalnih potreb našega obmejnega mesta.
Zalo je danes v naši javnosti, ki z .vso ogorčenostjo obsoja zapostavljanje te naše najpomembnejše kulturne institucije v Mariboru, tembolj žalostno odjeknila vest, da banska uprava prošnji „GIasbcne Matice" za prepustitev prostorov nižje gozdarske šole v Mariboru za namene GM ni mogla ustreči, ker baje za nižjo gozdarsko šolo ni bilo dobili drugih primernih prostorov.
Že zadnjič smo poudarjali, da bi nižja gozdarska šola s svojim pičlim številom učencev v vinorejski in sadjarski šoli prav lahko prišla pod streho, ker je že pred nakupom „Racerdvora“ imela internat za 60 učencev in ker razpolaga z najmodernejšimi učilnicami.
Pravkar smo zvedeli iz prav zanesljivega vira, da se objekti Vinarske in sadjarske šole, podružnice v Krčevini, ki
obstojijo iz velike »stavbe z 5 krasnimi sobami in ki so bili zgrajeni v šolske svrhe, popolnoma prazni.
Sestavni del te podružnice je tudi gospodarsko poslopje z gozdovi, pašniki in travniki, torej s celim za šolo pripravljenim terenom, ld z zgradbami vred vsestransko ustreza namenu in potrebam nižje gozdarske šole, tako da bi bilo to vprašanje pri količkaj dobre volje z eno potezo prav lahko rešeno v obojestransko korist, v popolno zadovoljnost naše javnosti, zlasti pa prizadetih staršev, gojenk in gojencev ..Glasbene šole" in v interesu prestiža našega obmejnega mesta.
Da je ogrožena tudi eksistenca 12 kvalificiranih učnih moči z družinami, leži na dlani.
Z ozirom na ta dejanski položaj sc vsekakor zelo čudno sliši utemeljevanje odklonilnega odloka, da za nižjo gozdarsko šolo ni bilo dobiti drugih primernih prostorov.
Odločujoči faktorji! Zadnja ura bije! Rešile našo narodno čast — pred sodbo zgodovine!
Glasbena Matica
Uspela prireditev trgovskih akademikov
V	soboto zvečer je bila v veliki dvorani Narodnega doma tradicionalna akademija naših trgovskih akademikov. Dvorana je bila nabito polna in so bili poleg meščanov in okoličanov v lepem številu zbrani zastopniki mariborskega javnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Po uvodnem nagovoru akademika-matu-ranta Zdravka Čebularja so akademiki vprizorili Linhartovo igro »M a t i-č e k s e ž e n i«, ki jo je priredil prof. dr. Kralj in zrežiral režiser Vladimir Skrbinšek. Igra je vse .navdušila, kar je pokazalo burno pritrjevanje za vsakim dejanjem. Med igralci je nekaj zelo talentiranih, ki so se izkazali kot nadpovprečni diletanti, naj omenimo samo Nežiko, ki jo je podala gdč. Dragica S u-m e r j e v a in Rozalijo gdč. Anice Z a-b e r 1 o v e.
Veliko pozornost je zbudila gimnastika
na kockah. Lepe vaje so brezhibno in precizno izvedle akademičarke Eleonora E e r I i n č e v a, Marja Hacinova, Smilja Markovičeva, Mira Š e n t-jurčeva in Štefka Teršavčeva, vodila pa je Božena Srebotnjak o-v a.
Ob zaključku je nastopil še zavodov mešani zbor pod vodstvom prof. M i r-ka. Pesmi so navdušile vse poslušalce, ki so izurjenim pevcem burno pritrjevali. Pevovodja je dobil krasen šopek nageljnov.
Nato se je občinstvu zahvalil za številno udeležbo in pozornost ravnatelj Trgovske akademije g. inž. Modic, ki je poudarjal požrtvovalnost in idealno delo mladine. Zares lepo uspeli akademiji je sledi prijeten družabni večer, na katerem je mladina navezala prijateljske stike z javnostjo.
PRAVOSLAVNA VRBICA
Včeraj popoldne je bila v Mariboru pravoslavna procesija vrbica, ki se je razvila izpred nove cerkve Lazarice na Jugoslovanskem trgu po Vrazovi in Grajski ulici ter Grajskem trgu, dalje na Aleksandrovi ter Meljski cesti v meljsko pravoslavno kapelo. Procesijo je vodil pro-terej g. Simeon Ivoševič. Sodelovala je tudi vojaška godba.
NAGRADNA STRELSKA TEKMA NA TEZNEM
Tezenska Strelska družina je priredila minulo'soboto in nedeljo sobno strelsko tekmo ki je dokazala odličnosti zlasti mlajših strelcev. Streljali so v tarčo in na figure po pet strelov s poljubnim ponavljanjem. Doseženi so bili sledeči uspelih': 1. Marija Luknar (100 točk) si je pr borila naslov prvakinje. 2. Franček Šeruga (99 točk). 3. Drago Kozina Stanke Vivod, Anton G a r v a s in Ivan Sinič (97 točk). 4. Franjo Luknar (83 točk). 5. Jože Ve šli gaj (81 točk). 6. Miloš L e d in e k (75 točk). 7. Miljana L.u k nar (74 točk). 8. Drago Cotič (73 toč O 9 Henrika Sinič (66 točk). 10. Jurček L a m p r e c h t (59 točk). 11. Maks Brezni k (59 točk). 12. Pavel V a j s (50 točk). Pod 50 točk so dosegli Franjo < Nekrep. Drago Krajnc in Jurij Vinko. Diplome in nagrade bodo razdeljene v soboto zvečer ob priliki občnega zbora v gostilni Felič.
m Sola Glasbene Matice proslavi 100 letnico rojstva i’. Čajkovskega, z lavnim nastopom svojih gojem v p; tok, 26. t. m., ob 20. v Narodnem domu,
m Ljudska univerza. Drevi ob 20. predava dr. Božidar širola o temi „Od ljudskih glasbil do modernega orkestra". Izvajanja priznanega hrvatskega komponista in muzikologa bodo pojasnjevale skiop-tične slike.
m Študijska knjižnica. Zaradi preurejanja prostorov bo študijska knjižica od 1. maja dalje za nedoločen čas zaprta. Prosi se, da se do takrat vse izposojene knjige vrnejo.
m Ponesrečil se je pri čšiščenju oken na Kralja Petra trgu snažilec Alojz Njivar iz Limbuša in si prerezal levo roko. Prepeljali so ga v bolnišnico.
m Vstopnice za simfonični koncert Glasbene Matice so v predprodaji pri Gutniku". tel. 21-22. Na tem zanimivem večeru se bodo Izvajale skladbe nordijskih mojstrov Svendsona in Griega ter simfonija „Iz novega sveta", ena izmed najlepših kompozicij nesmrtnega češkega skladatelja Antonina Dvoraka. Koncert bo 3. maja ob 20 v veliki dvorani Sokolskega doma.
HHi, Killi ima". Hitu
m Združenje slikarjev in sorodnih strok
ima jutri ob 20. pri „ZIalem konju" v Vetrinjski ulici občni zbor.
m Konj je brcnil v glavo stroj, slavca Josipa Peršeta in ga zelo nevarno poškodoval. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico.
m Pri karambolu med avtomobilom in motociklom s prikolico sla se hudo ponesrečila 56 letni mesarski mojster Blaž Serdinšek in njegova 42 letna žena Marija. Oba sla dobila nevarne poškodbe na glavi. Karambol jc bil včeraj popoldne v Koroščevi ulici blizu parka.
m Kolo je bilo ukradeno trgovskemu pomočniku Mihaelu Pogorelčniku iz Cvetlične ulice 21. Ukradeno kolo jc znamke „Presto“ z ev. štev. 25918.
m Žeparji so zadnje dni vedno bolj nevarni. Zlasti na tržnem prostoru so žepne tatvine vedno bolj pogoste. Tako je neznani žepar izrabil 'gnečo na Vodnikovem trgu in izmaknil Mariji Cernogovi denarnico s 190 din. Druga žrtev žeparja je bila železničarjeva žena Marija Štampar, ki ji jc bila ukradena denarnica s 1000 din.
m Žrtev eksplozije karbida jc postal 30 letni železniški ključavničar Jože Pe-čuh. Dobil je hude opekline po obrazu in rokah. Zdravi se v bolnišnici.
m S kolesa je padel 34 letni kamnoseški pomočnik Ivan Zrcpar iz Studencev ter si poškodoval glavo in roke.
m Napaden je bil pri Sv. Andražu * Slov. gor. 21 letni delavec Jože Kvar. Napadalec ga je s sekiro poškodoval po vratu in glavi, da so ga morali prepeljati V bolnišnico.
m Strei na motociklista. Ko se je 29 letni Dorner Rupert peljal v Zg. sv. Kungoti z motorjem, je nekdo iz grmovja streljal nanj in mu prestrelil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
* Olepševalno društvo za Magdalensko predmestje v Mariboru vabi svoje članstvo na svoj redni letni občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 25. aprila 1910, ob pol 20. uri v posebni sobi hotela „Ma-riborski dvor" z običajnim dnevnim redom.
* Jadranska straža priredi dne 28. aprila na Trgu svobode veliko dobrodelno tombolo za letovanje siromašne decc na morju. Glavni dobitek din 10.«»— v gotovini. Vrednost vseh dobitkov din 40.000’—. Gena tablicam din 4'—. Pridite vsi!
* V pomladansko krasoto Slovenskih goric! V nedeljo, dne 28. aprila „Putnik-ov“ izlet z modernim avtokarom. Krožna vožnja [jo v pomladnem cvetju se nahajajočih Slovenskih goricah. Cena le din 60’—. Prijave do najkasneje petka, dne 26. t. m., 18. ure pri Putniku.
* Užilkapolni binkoštni izleti „Putnik-a“ Maribor z luksuz, avtokari: 10.—13. maja: Plitvička jezera — Crikvenica (4 dni); 11. do 13. maja: Trst (2l/j dni), kolektivni potni list; 12. do 13. maja: Logarska dolina (2 dni). Prijave za izlete v Trst in na Plitvička jezera—Crikvenica jc oddali najkasneje do 1. maja. — Vse informacije, sporedi in prijave pri „PUTNIK-u“ Maribor.
m Nočna lekarniška služba (od 20. do
vključno 27. t. m.): Lekarna pri sv. Are-hu, Glavni trg, tel. 20-05, Magdalenska lekarna, Pralja Petra trg 3, tel. 22-70.
ffino
* Grajski kino — Danes: »In nastalo je novo cesarstvo« — Glavni junak tega tilma je Errol Flynn.
* Espianade-kino. Premiera izredno lepega filma prekrasne vsebine „Malerina ljubezen". Kathe Dorsch, Paul Horbiger, Traudl Stark.
* Kino Union. Do vključno torka „Pustolovščine Tim Taylora“ II. del, ki v napetih slikah riše srečo našega junaka. Naš prihodnji spored je velezanimiv in poučen film „Okužena kri".
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 22. aprila; Zaprto.
Torek, 23. aprila, ob 20.: „Ana Christie". Red B.
Radio
Torek, 23. aprila
Ljubljana: 7. poročila in veseli zvoki, 11. šolska ura; 12. mojstri harmonike; 12.30 poročila; 13.02 koncert RO; 18. pesmi
o	pomladi; 18.40 dušeslovne prvine gospodarstva; 19. poročila; 19.50 deset minut zabave; 20. valček za valčkom; 20.15 tri enodejanke; 22. poročila. — Beograd: 14, koncert na klavesinu; 17.45 narodna gl.;
18.20 ruske ciganske pesmi, 20. komorni trio, 21. Beethovnove sonate; 22. bolgarske skladbe. — Sofija: 18. koncert s plošč; 18.45 mali orkester; 19.50 orgelski koncert; 21.35 plošče. — Praga: 20. koncert čeških skladateljev; 21.35 lahka gl.; 22. zabavni koncert — London: 20.30 pester spored; 22.35 salonski orkester, 23. pl. gl.
— lladio-Paris: 19. lahka gl.; 19.45 komorna gl.; 22.45 zabavni koncert. — Rim: 17.15 lahka gL; 20.30 zabavni koncert; 21. simf. koncert; 22.10 pl. gl. — Milano: 21. Zandonajeva opera „Romco in Julija".
— Firenze: 20-30 glasba iz filmov; 22.30 pl. gl. — Budimpešta: 20.45 II. dejanje vVagnerjevega „Somraka bogov"; 22.10 jazz.
— Dunaj: 17.15 orkestrska gl.; 20.15 lahka gl. — Bratislava: 19.30 narodne pesmi;
20.20 tenor in klavir. — Bukarešta: 18.32 violinski koncert; 20. Verdijev Requiem, 22.40 Bachova gl.
Ne pozabi naročnine!
" ‘	‘	klub	OINZB	»Vidmar"	zmagovalec	v	mariborski	skupini
Z včerajšnjo šahovsko tekmo med Mariborskim šahovskim klubom in Šahovskim klubom UJNŽB »Vidmar« je bilo zaključeno tekmovanje v mariborski (A) skupini za naslov klubskega prvaka Slovenske šahovske zveze. Včerajšnjo re-vanžno tekmo je MŠK preda! brez tekme 8:0; več igralcev MŠK je bilo namreč nujno zadržanih ter klub ni mogel postaviti zadostnega moštva. ŠK Vidmar .ie tako postal zmagovalec v mariborski skupini ter se kot njen finalist plasiral v klubskem tekmovanju 'Slovenske šahovske zveze v semifinale, kjer se sreča s Celjskim šahovskim klubom kot zmagovalcem celjske (B) skupine in lanskolet-rrm klubskim prvakom Slov. šah. zveze Prva tekma med CŠK iri ŠKV bo v Mariboru v nedeljo 28. t. m. ob 10. dop. v -Mariborskem dvoru«, revanžna tekma pa nedeljo kasneje. 5. maja. v Celiti.
V	r.iarborski (A) skupini je v celoti
sodelovalo 7 šahovskih klubov: Marib. šah. klub, Šah. sekc. Železničar, ŠK Vidmar. ŠK Murska Sobota, ŠK Ptuj, ŠK Crna in ŠK Mežica. Klubi Ptuj, Črna in Mežica so izpadli brez igre iz tekmovanja. Š. s^ Železničarja je v dveh tekmah izločila ŠK Mursko Soboto v razmerju 8:8 (boljši rezultat na prvih štirih šahov-mcah!). Tako se je poglavitna bitka reducirala na vse tri mariborske klube. Prva tr! srečanja so prinesla naslednje rezultate: ŠK Vidmar-MŠK 654:154, ŠK V:dmar:Š. s. Železničar 4:4 in MŠK:Š. s. Železničar 4:4 ali skupno L ŠK Vidmar 10D. š. s. Železničar 8, Mar. šah. klub 5 L točke. Sledili sta nato dve tekmi med MŠK in ŠsŽ. Prva tekma je končala v prid MŠK v razmerju 454:354, pa tudi revanžno tekmo je odločil MŠK v svojo korist s 5:3. S tem je bila Š. s. Železničarja izločena, kot finalista mariborske skupine sta ostala MŠK in ŠKV. Prvo
srečanje je končalo naslednje: ŠKV;MŠK 414:3)4, revanžna tekma pa z 8:0 v korist ŠK Vidmarja, ,? čimer je postal ŠKV zmagovalec v mariborski skupini. Po skupnem številu točk je dalo ožje tekmovanje mariborskih klubov naslednji vrstni red: 1. ŠK Vidmar 23 točk Oz štirih tekem), 2. Mar. šah. klub 1954 (iz Šestih tekem), 3. Š. s. Železničar 1454 (iz štirih tekem). Zanimiva so tudi razmerja rezultatov med posameznimi mariborskimi klubi. Tekme med ŠKV in MSK so skupno dale rezultat 19:5 v korist ŠKV, srečanje med ŠKV in ŠsŽ je ostalo neodločeno 4:4. dočim je razmerje med MŠK in ŠsŽ 1354:1054 v korist MŠK. — Tekme s o bile vseskozi fair, disciplinirane in zanimive ter jih je posetilo precejšnje število gledalcev in kibicev. Nekateri partnerji so odigrali prav lepe in vredne partije.
Zanimivosti
Ljubica cesarja Franca Jožefa L je umrla
Katarina Schrattova je biSa doBga desetletja nekronane cesarica stare monarhije
Znana dunajska igralka Katarina Schrattova je umrla na Dunaju v 87. letu starosti. Ni bila znana samo kot velika umetnica Burgtheatra, temveč po svoji, vlogi, ki jo je odigrala v monarhiji kot ljubica cesarja Franca Jožefa I. Svojo gledališko kariero je začela v mestnem gledališču v Badenu, nekaj časa je nastopala v Berlinu, dokler ni postala članica dunajskega Burgtheatra. Leta 1909 je podala ostavko. Bila je ena izmed redkih osebnosti, ki ji je bila mayerlinška tragedija znana do vseh potankosti. Ne ve se še, če je zapustila kakšne beležke o teh poedinostih. Po zlomu Avstrije so ji ameriški izdajatelji knjig ponudili velike vsote za njene spomine, toda bivša cesarjeva ljubica je odklonila vse. Vendar so mnenja, da »Memoarji Katarine Schratt«, ki so kasneje izšli, vendarle potekajo od nje.
£
Rodila se je Schrattova 1855 v Bade-nu. Vzgajala se je v samostanu Diihrenu ob Renu, kasneje v dekliškem penziona-tu v Kolnu.
Lepo dekle je bilo zaljubljeno v , življenje,
sanjarila je o bodočnosti in pričakovala od nje nekaj posebnega. Po dovršenih srednješolskih študijah jo je gnalo na gledališke deske, kjer je dobila takoj močne zaščitnike in zagovornike. Imela je na sebi nekaj simpatičnega, privlačnega, kar ji je tudi pomagalo, da je na dan 24. aprila 1879 premagala cesarjevo srce...
Franc Jožef je tedaj slavil z Elizabeto srebrno poroko. Obiskala sta gledališče Laubea ,kjer so dajali »Sen kresne noči«. Katarina je morala izgovoriti temperamentni patriotski prolog. Bila je zelo razburjena, ko je sedel pred njo sam vladar s cesarico. Končala je temperamentno, vladarja sta ji ploskala. Franc Jožef se ji je po starem običaju zahvalil. Ni slutila, da ji je
ta dan postal usoden za življenje.
Leta 1884 je nastopil odločen preokret v njenem življenju. V Ischlu je bila dobrodelna prireditev. Burno pozdravljen je zasedel svojo ložo tudi cesar. Med cesarsko himno je pristopil nekdo k Schrattovi in ji pošepetal: — Za Boga, pridite takoj v garderobo, glavna igralka je zbolela, morate jo nadomestiti...
Mlada igralka je pohitela v garderobo. Naglo se je problekla in našminkala. Odigrala je eno svojih najlepših vlog.. i Cesar ji je navdušen dolgo ploskal. Katarina je
občutila njegov pogled, poln simpatij...
Naslednjega dne je nekdo potrkal na njena vrata. Vstopil je lakaj v sijajni opremi in ji ponudil šopek cvetja cesarja
Franca Jožefa. To je bil prvi znak velike kasnejše ljubezni...
Po tem dogodku se je zdelo, da je Franc Jožef pozabil nanjo. Leto kasneje io je videl cesar v moravskem Kremzi-ru, kjer se je sestal z Bismarckom in ruskim carjem Aleksandrom III. To srečanje je pa bilo usodno. Nastopili so med niima odnošaji, katerih intimnosti ie odnesla pokojna v grob. Dunaj je kmalu
zvedel za vse, nastajale so anekdote,
Schrattova je postala druga cesarica.
Cesarica Elizabeta je kmalu zvedela za oreveliko nagnjenje svojega soproga. Plemenita. kulturna pa nesrečna žena v zakonu se je prav za prav radovala tega, da je našel njen mož svetlo točko v življenju. Poznala je Schrattovo, da lahko cesarja razvedri. Ni je sovražila, zahvalila se ji je'celo, da je
izpolnila vrzel v cesarjevem življenju.
Franc Jožef je poslej skoro vsak dan obiska val Schrattovo v njeni vili. Tu je, pretresen po Maksimilijanovi, Rudolfovi in Elizabetini usodi doživel najlepše trenutke svojega življenja. Schrattova ni cesarjevega zaupanja nikoli izkoriščala, v njenem domu je bil vladar rešen vseh dnevnih skrbi. Po njegovi smrti se je umaknila v samoto, zadnjič se je pojavila v javnosti 1934, ko je sodelovala na razstavi dunajskega tiska. Zdaj se je poslovilo od sveta bitje, ki je imelo vsak dan vpogled v razpadanje stare monarhije, ter poznalo cesarja, ki je nad pol stoletja vodil usodo narodov podonavske države.
transport nemških čet na poti v Dansko in Norveško
Ali ledolomilci res lomijo led
Zadnje čase se mnogo piše o ledolomilcih na visokem severu. To so plitvi parniki z ravnim dnom. Njih hitrost na odprtem morju je enaka oni biciklja. Naloga ledolomilca pa ni, da ledeno ploskev lomi, temveč da jo drobi pod seboj. S ploščnatnim dnom se zaleti v led, ki se zaradi pritiska teže drobi. Če je led predebel, se trenutno ne drobi. Parnik se obteži na eni strani ter znova manevrira tako, da na eni strani ploskev nalomi.
Obtežitev broda na eni sami strani se ravna na ta način, da pomikajo štiri z vodo napolnjene kotle na ono stran ladje, kjer.je to treba. Led se toliko nagne, da parnik spet zdrkne v morje. V primeru, da to ni dovolj, napolnijo izmenoma ob ladijskem boku dve cisterni z vodo, tako da začne ladja nihati in si pomaga z ledu. Led poči, četudi je še tako debel in ledolomilec je spet v svojem elementu.
Termiti groze Italiji in Franciji
Med žuželkami so 'posebno drzne mravlje, nazvane termiti. Njih hierarske domačije so zgrajene Včasih do višine 7 metrov z lepilom. Ta mravljišča so trdnejša od človeških hiš. Ob' vhodih stražijo termiti z močnimi čeljustmi, ki lahko pregrizejo železo. Nič se ne more ustaviti njihovemu pohodu. V luki El Ferrol so te mravlje naskočile in pregrizle celo
križarko.
Doslej so menili, da je domovina termitov samo severna Rodezija in Katan-ga. Podobno vrsto termitov so našli zdaj tudi v Italiji, pa v Franciji Kraljica termitov zleže v 10 letih svoje godnosti 100 milijonov jajčec. Kamor se termiti spuste, puste za seboj sled strupenega soka, ki ga izločajo. Vsa sreča, da imajo med
mravljami samimi sovražnike, da se ne morejo tako naglo razpasti.
O odpornosti trdnjav piše Francoz Pa-lat. Pri obleganju Verduna je padlo na njegove utrdbe 1900 ton, torej 190 vagonov železa in jekla ter 16 vagonov eksplozivov, vendar se trdnjava ni udala.
24 let na svobodi je živel kaznjenec Henri Le Morrer iz Pariza. Pod neznanim imenom Alfred Pinsomiet je otvori! fotografski atelje. Leta 1913 je pobegnil iz ječe, zdaj so ga spet zaprli.
Sin regenta H»rthyja je bil okraden na poti iz Kotoribe do Budimpešte.
Steklarska industrija žanje v Italiji kljub vojni lepe uspehe. Poleg glaivnega središča steklarstva v Murano se je ta industrija začela tudi v Pisi in v Emboll v Toskani.
Električni šah je izumil ameriški inženir Edgar Madsen iz Seattlea. Figure se premikajo s pritiskom na gumbe, ki so na obeh straneh šahovske deske. Mehanizem se priključi na vsak električni vod.
V	žrelo vulkana je skočil japonski 23-letui samomorilec. Obvisel je na neki skali, kjer ga je odkril čuvaj. Ko so ga rešili, ga je popustila samomorilska manija.
Rešitev nedeljske križanke št. 72:
Vodoravno:	Peloponez,	opeka, Ana, sito,
udav, oko, ar, da, bramor, boa, rja, kor, dve, gol, kra, olivin, ar, Vis, sta, Ovid, Anam, soj tre, alabaster.
Navpično: posoda, go, osa, epika, kol, vol, leto, Bolivija, oko, bor, vid, pn, ara, kis, ta, ura, drn, ars, nad, mrva, snet, ena, oje, ata, zavora, kramar.
mmm
Ah, nikjer ni nobenega drevesa...
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
55
»Če bi vas ne bilo, Coline — bi me ne bilo tu — to vemo vsi, kajne? Rešil ste mi življenje. Dovolite mi, da sem vam hvaležna? če bi jaz česa potrebovala, pa bi ne imela tu Filipa, prišla bi seveda brez obotavljanja naravnost k vam... In zakaj vi nočete ...«
Prekinil jo jc, še vedno držeč njene roke v svojih dlaneh.
»Glen, za vas bi storil vse na svetu. Danes in vselej. Toda vi zame ne morete storiti ničesar, vsaj sedaj ne. Ne gre za denar... gre za stvar, ki jo morani dobojevati sam s seboj. Prepustite to stvar meni samemu. Sicer pa sem tako zadevo že obvladal. Vi mi ne morete pomagati.«
Potlej je umolknil. Robin je pritekel z zardelim obrazom h Gleni ter se pognal v njeno naročje. Kmalu nato je prišel še Filip.
»Halo, Michell! Halo, sir Bobsi!« jih ie pozdravljal Filip že od daleč, stopajoč čez travnik proti mizi. Danes je za čudo Slekel svojo vsakdanjo obleko, ter si oblekel sivo obleko in svileno srajco ter zavezal lepo barvasto kravato. Danes je izbiral s posebno skrbnostjo, iz omare je
zložil vse srajce in kravate, dokler mu slednjič ni prišla v roke ona, ki mu je bila všeč. Po bolezni jc nekoliko shujšal, toda mladostnega izraza ni izgubil. Nihče bi mu danes ne prisodil njegovih dva in trideset let. Michell je bil- poleg njega precej starejši in precej zdelan in utrujen.
»Prišli so!« — Filip jc pokazal Gleni proti velikemu avtu, ki se je približeval farmi. Skočil je ter tekel proti avtu. Potem je pomagal petim osebam izstopiti. Glenison je lagodno šla za njim.
Prva je izstopila Anita z nekoliko preveč nabarvanim obrazom. Nato je skočila iz avta Eliza, ki je bila spet v beli obleki.
Torej je le prišla! Glenison si je že ves dan želela, da bi je ne bilo, da bi jo kar koli že zadržalo. Eliza je le s kratkim pogledom ošinila Gleno ter se pomešala med gručo ostalih, ki je stopala čez travnik. Eliza se je pridružila dvema moškima, da Glen ni mogla k njej.
Taka je torej ta igra! Glen jo je spregledala in od srda si je grizla ustnice. Toda Eliza je bila spretna igralka. Ves čas, kar je trajal obisk, se je znala iz-
ogibati srečanju z Gleno, ki je sicer iskala priložnosti, toda zaman.
»Kdaj vendar uzremo tega vašega prelepega otroka?« je vprašala Anita, ko je Glen nalivala gostom čaj.
»Zaspal je v svoji sobi, toda upam, da se kmalu prebudi. Potlej mu da pestunja jesti in ga obleče, nakar bo njegova prva večja avdienca,« je pojasnil Filip precej bahavo in ponosno.
Anita, ki je v resnici otrok ni kdo ve kaj zanimal, jc že drugič segla po pecivu.
»Imenitno pecivo imate, gospa Cast-lejeva! Pazite, da vam kdo ne ukrade vaše kuharice!«
»Potem bi moral ukrasti celo našo družino,« se je široko smejal Filip, ki mu je Anitina pripomba verjetno zelo laskala, »zakaj priznati vam moram, da sem si to kuharico izbral za svojo ženo!«
Vsi vprek so nato pričeli hvaliti. Ali je res gospa Castlejeva sama tako rekoč pričarala vse te raznovrstne kolače !n poslastice? Ali ji vendar ni bilo neprijetno, pariti se v tej vročini toliko časa v kuhinji?
»Moj Bog, kakšno polt boste dobila, če boste tako nadaljavala!? Sicer si je tu jako težko obvarovati svojo polt pred tropično nakazo,« se je ozrla na Glen Anita precej škodoželjno.
Popili so čaj in še naprej sedeli v senci velikega poprovca. Možje so kadili
in se o nečem resno pogovarjali. Ure so naglo bežale in tudi vročina je jela popuščati. Tu je Filip poskočil kvišku in zaklical:
»Tu je!«
Stekel je proti pestunji ter ji vzel iz naročja otroka in ga nesel h gostom. Mali Brian je bil v modri obleki, bos in brez klobuka.
»To vam je krasen fant,« je na-vdušesto vzkliknila Anita.
»Ljubek junak!« je pritrdil mladi Stan-nion.
»Ta pa sc ti je zares posrečil, File!« Jack Roylancc je vstal. »Pri moji veri* lepo mora biti, če imaš takegale otroka in sina!« je dejal.
Glenison je opazila, kako je Anita užaljeno stisnila ustnice. V trenutku je razumela, da je Anitin zakon eden izmed onih zakonov, kjer je žena nazora, da je vse ostalo prijetnejše nego materinstvo. Jack Roylance bo vse življenje živel z žalostjo v očeh, ko se bo oziral po tujih otrocih. Nežna lepota materinstva ne bo nikdar ožarila njenega obraza. Mrtva in gluha bo ostala za prošnje in želje svojega moža.
Brian je zabaval celo družbo. Bil je izvrstno razpoložen. Povedal in pokazal jim je vse, kar je znal. Piskal je, kričal, prožil svoje roke, da celo v Anitino naročje se je povzpel.
(Dalie.i
mSSU
ISSK Maribor na pol pota v ligo
Včerajšnja prvenstvena nogometna tekma med Mariborom in Rapidom je prinesla zasluženo zmago ISSK Mariboru, ki je tako prehitel svojega partnerja na tablici ter je s tem opravil preko polovico posla za vstop v ligo, saj igra zadnjo tekmo v Muro na lastnih tleh ter skoroda ni računati s presenečenjem. Druga tekma v Murski Soboti med Muro in Grad janskim se je končala s pričakovano zmago AAure, ki ima tako izglede, da se še visoko povzpne v tabilici, seveda ako ji bodo šli na roko njeni nasprotniki Železničar, Maribor in Rapid. Maribor je v slučaju zmage nad Muro siguren drugi zastopnik obdravske prestolnice v slovenski ligi.
V celjski skupini sta tekmovala le zadnje-plasirana Hrastnik in Atletik. Remis ni prinesel nobene izpremembe na tablici, Atletik si je tako priboril svojo prvo točko.
V ljubljanski skupini so ostali v vodstvu isti trije klubi kakor preteklo nedeljo, ie da se je vrstni red izpremenil. Vodilna skupina Kranj, Bratstvo, Mars je za ostale klube že nedosegljiva. Oni bodo finalisti ljubljanske skupine, nadaljnje tekmovanje je torej le še vprašanje prestiža.
ISSK MARIBOR : SK RAPID 3:1 (2:0)
Kakor kažejo zadnje prvenstvene tekme, je forma ISSK Maribora jako izpremenljiva. Po slabem startu v tekmi proti Železničarju se je enajstorica močno popravila, kar pač ni v zadnji meri posledica uspešne pregru-pacije v moštvu. Maribor je včeraj do odmora predvajal igro, s katero je ugajal, ter si je tudi v tem delu igre zagotovil zmago. Maribor je do odmora prevladoval na terenu, Rapid je igral popolnoma podrejeno vlogo. Po odmoru pa se je slika močno izpremenila, Maribor je sicer izvedel nekaj prav lepih akcij, toda iniciativa je prešla v Rapidove roke, ki pa je spričo odlično razpoložene Maribo-
rove ožje obrambe uspel zabiti le častni gol iz enajstke,
Maribor je že v prvih minutah presenetil, nasprotnika z dvema zgoditkoma. V 4. min je Welle podal dolg pas prostemu Selinšku, ki je neubranljivo pogodil mrežo. V 11. min je po kotu nastala gneča pred Rapidovimi vrati, žoga roma z noge na nogo, dokler je v gostem prahu ne potisne Miloš v mrežo. Radi hiperkombinacijj zgreši Maribor še nekaj lepih prilik. Koti 4:2 za Maribor.
Po odmoru pride vedno bolj do izraza Ra-pid, čeprav uvodoma v 6. min Selinšek poviša na 3:0. Izkupiček vseh Rapidovih napadov je pa le enajstka v 27. min ki jo Kreiner izpremeni v častni gol. Maribor v tem delu igre ni več dosegel svoje forme iz prve polovice. Razmerje kotov v drugi polovici 3:2 za Maribor.
Maribor si je do odmora naskok brez dvoma zaslužil. Postavil je mnogo homogenejšo enajstorico, ki je dosegla vidno premoč na terenu. Rapid se je uveljavil le v obrambnih formacijah, ker napad pri uspešni krilski vrsti Maribora ni prišel do izraza. Kakor je Maribor do odmora operiral z napadom, tako mu je po odmoru priborila zmago odlična ožja obramba in krilci. Pri Mariboru bi se po včerajšnji tekmi kvečjemu dalo osporavati mesto srednjega napadalca. Rapid je v krilski in napadalni vesti toliko zaostajal, da po prvih uspehih Mariboru ni bil več posebno nevaren nasprotnik. Prav dobro pa se je uveljavila ožja obramba, zlasti vratar, v napadu pa obe krili.
Tekma je potekla večinoma jako fair, razen nekoliko ostrejših startov po odmoru sta bili moštvi jako disciplinirani. Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane.
V	predigri jc rezerva ISSK Maribora premagala Rapidovo s 3:2 (1:0). Mari-
bor je s lem postal prvak. Sodil je g. Orel.
MURA — GRADJANSKI 7:1 (3:0)
Izredno ddbro razpoložena Murina enajstorica je pregazila nasprotnika iz Čakovca; ki sicer ne dosega svoje lanske forme, vendar pa je podal dovolj dopadljivo igro. Sodil je Mariborčan g. Konič.
ATLETIK — HRASTNIK 4:4 (1:1) REZULTATI LJUBLJANSKE SKUPINE Kranj — Reka 1:0 (1:0)
Mars — Disk 3:2 (0:2)
Jadran — Bratstvo 1:1 (0:0)
Hermes — Svoboda 5:0 (1:0
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malib oclasih »id* raki beteda 50 p« Mioianji* orlstolbina ta t« atlase I« din 4.— Ortiba oreklicl dootsovanla I« tenitovanlski oglasi din \i— do besedi. Nalmanlšl snetek ca te oeluc It dlo 10— Debelo tiskane besede s* računalo dvolno. Oglasni davek za aolcrata« oblavo (naša din 1.— Znesek ta male atlase le olatple tako) ort naroCItn oziroma ca le vpoilntl * olsmo sknoal * oaroCilom ali d* do očitni ooloinlcl na Sekovnl račnr It 11.40» Za vse slsmene odzovore e led* mallb oglasov a* nora orilofltl mamka ia 8 din
Ramo
BRITJE 2 din STRIŽENJE 3 din
najceneje v brivnici »Rat/id« (Koštomaj). sedal Meliska 1. __________________ 1901-1
HRANILNE KN.II2ICE
drž. vredn. papirje, valute orodate najbolje vri Bančno kom. zavodu. Alksandrova 40 Kupujte pri nas srečke drž. loterije.	1918-1
|  ...... Kupim_________
Kupim dobro ohranjen / OTROŠKI VOZIČEK
(globok), novejše tipe. Naslov v osi. od. »Večernika« 25T8-3
Prodam
* r- • &mm
OTROŠKI VOZIČEK
prodam ali menjam za športnega. Naslov t/ove o*l. odd. »Večernika«.	2568-4
ŠPECERIJSKO TRGOVINO
dobroidočo. radi selitve ueodno prodam. Naslov v cgl. odd. »Večernika«. 2572-4
Sobo liim
■M-
DVE OPREMLJENI SOBI,
eno s popolno oskrbo, najraje v centru, iščeva za 1. junij. Ponudbe na osi. odd. »Večernika« pod »Separirano«.
2573-8
Službo dob’
MIZARSKI POMOČNIK
se sprejme. »Efka«, Frančiškanska 12.	2574-9
&o pis>
48-Ietna POŠTENA VPOVA
z lasinlm domom in nekaj gotovine išče dobrega moža s sigurno eksistenco ali pokojnino. Nemški dopisi pod »Bližina Maribora« na oni. odd. »Večernika«.	2569-12
V naiem
DAM GOSTILNO V NAJEM
ali na račun na prometnem kraju v bl:žini Maribora. Naslov pove: Kettejeva ul. 22« Maribor.	2576-15
MODEMI VOZIČKI
po vseh c;d«U
v^0-©>
BOGOMIR DIVJAK
Ulica kneza Koclja 4
Čitajte„Večernik *
Lepa namizna
jabolka
ter prvovrstna buteljčna in namizna vina nudi po zmernih cenah
Banov, vinarska in sadjarska šola v Mariboru
Še dovolj blaga se dobi pri
Trpinu
po zelo nizkih cenah. Oglejte si izložbe !
Izletniki, fotoamaterji in vsi ljubitelji slik kupujte
AMum
m Mogttitke m stihe
o
v »Knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge", Maribor, Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 25-45
Nov mednarodni uspeh našega nogometa
ŠVICA—HitVATSKA 0:1 (0:0)
V	Bernu sla sc sestali nogometni reprezentanci Švice in Hrvatske v revanžni tekmi, ki je po visoki zmagi nad Švicarji v Zagrebu prinesla našemu sporlu novo lavoriko. Ker se je tekma igrala v znamenju revanža, je vladalo zanjo veliko zanimanje. Med številnim občinstvom so bili tudi oficielni zastopniki, med drugima naš poslanik Jurišič z osebjem poslaništva.
. Ilrvali so svojo zmago popolnoma zaslužili, ker so bili ves čas igre v premoči. Izjave o tekmi soglašajo v tem, da bi bili pri malo odločnejšem napadu lahko ponovili zagrebški rezultat. Edini gol dneva jc v 21. min. druge polovice dosegel Jazbec, ki je kot srednji krilec iz daljave okoli 25 m dosegel jako efeklen gol. Tekino je sodil Italijan Scorzoni.
Dve gostovan}! SK Železničarja
SK Železničar je izkoristil včerajšnjo prosto nedeljo v prvenstvu za dvojno gostovanje kombiniranih mošlev v Slovenjem Gradcu in Gušlanju, kjer so si njegovi igralci izvojevali proti najmlajšima kIu-
I	boma MNP dve zmagi. Prva tekma so
I	je končala z rezultatom:
i	SK Slovenji Gradec-SK Železničar
I	: (i (0 : 4)
Tekma jc nudila ob premoči Železničarja lep spori. Kol strelce je treba ' zabelf*-' žili llegana (4) in Lutmana za Železničarja ter „Boškola“ za domačine. Sodnik je bil g. Granda.
SK Slovan—SK Železničar 1:7 (1:1)
Druga enajstorica Železničarja si jtf-pri-borila ravno tako prepričevalno zmago v Gušlanju, kjer pa je tekmo pokvaril, močan deževni naliv. Tudi lu je igral vodilno Vlogo Železničar, za katerega so bili uspešni Fišer, Ceromilae -(2/. Frangeš Fr., Antolič, Zagorac (2). Gastni gol za Slovana jc dosegel Mohar. Tekmo jc sodil g. Murko iz Maribora.
Prvenstveno tekmovanje - v mariborskem drugem razredu sc jc včeraj zaključilo s lekmo
SLA VIJ A—LENDAVA 2:0 (1:0)
Slavija jc zasluženo zmagala nad svojim nasprotnikom, ki se jc boril brez sreče ter v startu močno zaostajal. Najuspešnejša formacija mu je bila ožja obramba. Sodil je g. Nemec.
Ž zmago si je Slavija priborila, naslov prvaka II. razreda, ki mu pa letos ni pripisovali tolikega pomena kakor doslej, ker bodo po reorganizaciji nogometnega športa igrali vsi klubi MNP razen figašev v enotnem razredu.
PORAZI FAVORITOV V SRBSKI LIGI Slavija (S) — BSK 3:2 (2:1) Jugoslavija — Vojvodina 0:1 (0:0) Zemun — Bask 1:2 (0:1) žak — Bata 1:0 (0:0)	c.,-
Gradjanski (S) — Jedinstvo 3:1 (1:1)
Celje: SE .Celje—SK Laško 4:0 (1:0).
Čakovec: CŠK—Slavija (V) 1:2 (1:0).
Zagreb: Ilašk—Concordia 2:0 (1:0).
Ma
želite oglaševati, pokličite telefon:
I
25-67
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našo ljubljeno niamico, staro mamico, sestro, feto, gospo	■-	'	•
Mariio Lip uš
vdovo dolgoletnega župana občine Višnjavas
po dolgi, mukepolni bolezni v 80. letu starosti.
Pogreb bo 23. t. m., ob 15. uri, iz hiše žalosti na pokopališče Vojnik pri Celju.
Maribor, Vojnik, dne 21. aprila 1940.
Žalujoče rodbine
Lipuš, Pribil, Rajner, But-kovič.
Naš dobri oče, tast in dedek, gospod
Leopold Zupanec
krojaški mojster
nas je v nedeljo, 21. aprila 1940, po dolgotrajnem bolehanju, previden s sv. zakramenti, za vedno zapustil.
Pogreb dragega rajnkega bo v torek, dne 23. aprila 1940- o 15. uri iz mrtvašnice na Pobrežju.
Sv. maša zadrušnica bo v sredo, 24. aprila 1940, ob 7. uri v magda-lenski cerkvi.
Maribor, dne 22. aprila 1940.
Žalujoči ostali: Ljuba Novak, roj. Zupanec, hči; Vinko Novak, zet; Nada,
Bojan in Majda, vnuki.
f
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da se jc naša ljubljena soproga, mama in stara mama, gospa
Ana Natek, vdova Mikuč, roj. Ermenc
soproga poštnega uradnega ravnatelja v pokoju
danes, ob pol 3. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, preselila v večnost.
čas pogreba in sv. maše zadušnice bomo objavili jutri med celjskimi vestmi. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Celje, 22. aprila 1940.
žalujoče rodbine:	Natek,	Mikuš,	Kraut	in	ostalo	sorodstvo.
•'TS
lzd«|n in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru — Oglasi po ceniku - Kokopisi se no »rnčaio. — lWr!nl«Stvo in upravni Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva Štev 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev II 409